Za preporod celjskega nogometa s trdo Bevčevo roko
Zdravko Počivalšek: »Najprej | demokrat, nato diktator«
		"l.i	
90,6 95,1 95,9 100,3			
IMUj	DN INPE1		IK FEK
EMM
T i
On
Kam na počitnice?
(C
ST. 81 - LETO 65 - CELJE, 15. 10. 2010 - CENA 1,25 EUR
Delavci Vegrada (končno) na cesti
Kam na martinovanje?
Vse to v posebni prilogi Novega tednilo v prvih dneh novennbra!
Rezervirajte si oglasni prostor že danes!
Poldičite mariceting Novega | tednika in Radia Celje!
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
Čeprav je žalostno, je večina Vegradovih delavcev vesela, da je od srede dobesedno na cesti. Pred koncem postopka bo treba odgovoriti še na kup vprašanj. Številna so delavci zastavljali stečajni upraviteljici Alenki Gril (desno).
Kdo so novi svetniki na Celjskem?

Mercator Center Celje
OpekamiSM 9. Cflija. tel. 4t; 03/426 BO 00
Ovadba zaradi »natega« kosovskih delavcev
Sobota, 16. oktober, ob 10. uri


2
I DOGODKI
NOVI TEDNIK
TATJANA CVIRN
uvodnik
Povolilni dolgčas
Volitve so vsaj za večino volivcev na Celjskem končane. Le v devetih občinah jih čez dober teden čaka še en krog županskih volitev, drugod smo nove lokalne voditelje že dobili. Da se nam pri tem ni treba utrujati z novimi imeni, ni ravno spodbudna novica. Nekateri župani začenjajo že svoj četrti ali celo peti mandat. Je to res rezultat njihovega odličnega dolgoletnega dela, kot se radi pohvalijo v po-volilnih izjavah? Ali gre zgolj za to, da volivci izberejo med ponujenimi manj slabo možnost? O zaželenosti funkcije in silnem izboru veliko pove že podatek, da so imeli marsikje samo dva kandidata, ponekod celo samo enega!
Kakorkoli, volivci imajo vselej prav, so te dni zatrjevali vsi strankarski voditelji in tudi kandidati, ki niso zmagali. Normalno, kdo pa si upa izjaviti, da volivci ne vemo, kaj delamo?! Še prehitro nam bodo namreč različni kandidati spet začeli pihati na dušo. Hkrati so minule dni vsi razlagali, da so na volitvah uspeli in da rezultati niso slabši, kot so pričakovali. Kdo je torej poraženec? V bistvu nihče, gre namreč samo za zorni kot, iz katerega pogledaš na zadevo in razložiš, da je to natančno tisto, za kar si se trudil ^
Sliko o zmagovalcih in poražencih glede na strankarsko pripadnost dodatno zamegljujejo množice tako imenovanih neodvisnih kandidatov, ki si privoščijo tovrstno oznako kljub temu, da jih podpira cela kopica strank. Ali pa druga skrajnost, da se na volitvah pojavi lovsko društvo s svojimi kandidati! Še en dokaz, da je v politiki vse mogoče. Je tudi zato na volitvah vse manjša udeležba? V nedeljo je šla na volišča ponekod komaj dobra tretjina volivcev in izbrala ljudi, ki bodo naslednja štiri leta odločali o temah, ki zadevajo vse prebivalce neke lokalne skupnosti. Le tretjina je torej izbrala ljudi, ki bodo ponekod razpolagali z več deset milijoni evrov denarja vseh prebivalcev občine Je vsem drugim res vseeno? Ali je demokracija tudi v tem, da se ne zanimaš za nič? Morda pa so ljudje siti politike in strankarskih iger, ki jih je več kot dovolj že na državni ravni, medtem ko v lokalnih okoljih pričakujejo, da bodo kandidati reševali njihove življenjske probleme, brez strankarskega kupčkanja, čigav je kdo. Sicer pa v številnih premajhnih občinah brez države ali skupnega nastopa več občin niti ne morejo izpeljati nobenega večjega projekta. Lokalna samouprava torej, ki ji manjka cel kup stvari. Župani so zato v predvolilnem času na veliko odpirali predvsem nove ceste in vodovode ter tovrstne gradbene podvige napovedovali tudi v prihodnje. Tudi te stvari potrebujemo, vendar bo treba enkrat betonu in asfaltu dodati še kaj življenja .
radiocelje
EiItIIi frskwancaii
wwinf.radiocelje.com
Popoplavni denar za gasilce
Večina denarja iz predlaganih 27 tisoč evrov državne pomoči bo namenjenih za povrnitev škode na celjskem območju
Vlada bo na eni prihodnjih sej razpravljala o povrnitvi stroškov občinam in vodjem intervencij zaradi v septembrski poplavi poškodovane in uničene gasilske zaščitne in reševalne opreme. Za pomoč na območju Zahod-noštajerske (torej širšega celjskega območja), Vzhod-noštajerske in Podravske regije so predlagali slabih 27 tisoč evrov.
Po nepopolnih podatkih je bilo v poplavah na našem območju poplavljenih 740 objektov, sprožilo se je 454 plazov, poškodovanih je 55 mostov, 1.300 prebivalcev je bilo ogroženih, med njimi so jih deset tudi evakuirali. Poškodovane je bilo izjemno veliko prometne infrastrukture, vodnogospodarskih objektov, komunikacijske infrastrukture, sorazmerno veliko škode je nastalo v različnih gospodarskih družbah, po nepopolnih podatkih je bilo poplavljeno več sto hektarjev kmetijskih po-
vršin. Podrobni podatki bodo znani, ko bo škoda dokončno ocenjena. Pri reševanju oziroma v intervenciji je sodelovalo 2.008 gasilcev, 149 pripadnikov civilne zaščite in 90 drugih reševalcev, 181 podjetij ter 21 pripadnikov Slovenske vojske, ki so pomagali v Mestni občini Celje. Na lokaciji Štor in Laškega sta delovali mobilni muljni črpalki za visoke vode.
V Ljubljano trikrat več
Za podporo delovanja gasilskih enot in drugih reševalnih služb je bilo občinam izdano veliko potrošnih sredstev (zaščitne rokavice in zaščitni škornji) oziroma druge reševalne tehnike iz državnega in regijskih logističnih centrov. Tako so v Celju, Laškem in Preboldu izdali po tisoč protipoplavnih vreč, v Štorah, Nazarjah in na Vranskem pa po 500. Za odstranjevanje posledic izlitja kurilnega olja je
bila poleg gasilskih enot angažirana pooblaščena gospodarska družba Kemis. Prav tako so bili, predvsem v Laškem, izvedeni različni drugi nujni ukrepi za vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje in delo na prizadetih območjih.
Seveda so ob tem nastali stroški nujnih del oziroma stroški gasilskih enot, ki so bile napotene iz matičnih občin na prizadeto območje. Nastali so tudi drugi stroški, po razdelilniku pa naj bi Celju in Laš-
kemu namenili 2 tisoč evrov za več kot 11 tisoč evrov vredno poškodovano in uničeno gasilsko zaščitno in reševalno opremo, podjetju Kemis 8.700 evrov, izdana oprema iz državnih rezerv pa je stala skoraj 3.500 evrov. To vse skupaj znese slabih 27 tisoč evrov, ki jih bodo večinoma prejeli na našem območju. Vendarle za primerjavo povejmo, da predlog povrnitve stroškov za ljubljansko regijo presega 75 tisoč evrov.
US
Foto: TimE (arhiv NT)
DIGITALNA TELEVIZIJA


PINK paket

Pink Plus
BOSFILM Pink Film

Pink Folk
Pink Extra
POP plus paket
Big Brother 1
Big Brother 2
<5^5^ Big Brother 3
Novi TV programi!

TU R N S E K
03 42 88 198
www.turnsek.si
Digitalno programsi<o shemo in ostale podrobnosti o digitalni televiziji si lahi<o ogledate na naši spletni strani www.tumsek.si
Posedelu so volivci povedali vse, zato odhaja
Župan občine Žalec Lojze Posedel je nepreklicno odstopil od nadaljnjega boja za župansko mesto. Kot razlog navaja sestavo občinskega sveta, v katerem kot morebitni župan ne bi imel dovolj velike podpore za tvorno sodelovanje v dobro občine. Drugi krog volitev bodo sicer izpeljali v skladu z zakonom, morebitnemu mandatu pa se bo Posedel odrekel. Kot je znano, je na nedeljskih volitvah prejel slabih 30, njegov protikandidat Janko Kos pa dobrih 32 odstotkov glasov.
Posedel se je v boj za četrti mandat za župana podal iz prepričanja, da bo sestava v občinskem svetu drugačna. Ta je pokazala, da med svetniki ne bi imel podpore. »Župan potrebuje za dobro delo podporo v občinskem svetu. Več kot dve tretjini članov občinskega sveta je imelo svojega kandidata za župana. Pripravljenosti za politična kupčka-nja, sklepanja nenaravnih in nenačelnih koalicij nimam in pri tem ne želim sodelovati,« zatrjuje Posedel. Po njegovem ima torej protikandidat Janko Kos idealno sestavo občinskega sveta, to je 25 od 29 glasov zagotovljene podpore novih svetnikov. »Volivci imajo vedno prav in če so se s takšno večino odločili za katerega koli drugega kandidata in ne zame, so mi s tem povedali vse,« je dejal.
Posedel je bil izvoljen v občinski svet kot neodvisni kandidat in bo politično kariero nadaljeval kot poslanec. »Deloval bom v dobro občanov. Navsezadnje imam izkušnje kar treh mandatov županovanja.« Kot je znano, se je njegovi podpori na volitvah javno odrekel občinski odbor stranke Zares, Posedel pa je kandidiral na Nadstrankarski listi za skladen razvoj občine Žalec. Stranki Zares, kljub nepodpo-ri samega vrha stranke s predsednikom Gregorjem Golobi-čem na čelu, sicer ostaja zvest kot poslanec do konca mandata, nato pa bo zapustil njene vrste. Kje bo našel novo politično zatočišče in ali bo nadaljeval kariero na katerem drugem področju, še ne želi razkriti.
MATEJA JAZBEC
LOKALNE VOLITVE
Volitve pod lupo
Ponekod brez presenečenj, drugod preobrati - V devetih občinah na Celjskem na volišča spet 24. oktobra
Na Celjskem, v Vojniku, imamo ob enem najmlajših županskih kandidatov v Sloveniji - 19-letnem Jerneju Kve-dru - tudi najmlajšega izvoljenega občinskega svetnika -18-letnega Tadeja Zabava. Dijak srednje šole za strojništvo je najmlajši svetnik v Sloveniji, polnoleten pa je postal šele 27. septembra. Politika pa mu ni neznanka, saj se z njo ukvarja njegova starejša sestra Sanja, ki mu je tudi velika vzornica.
Državna volilna komisija je včeraj v vseh 74 slovenskih občinah, na Celjskem v devetih, kjer župana niso izvolili v prvo, razpisala drugi krog volitev, ki bodo 24. oktobra. Postopek izvedbe glasovanja je enak kot v prvem krogu; na volilno nedeljo bodo volivci lahko glasovali med 7. in 19. uro, predčasno glasovanje pa bo med 19. in 21. oktobrom. V posamezni občini morajo predčasno glasovanje zagotoviti vsaj na en dan, točen čas pa bodo objavile občinske volilne komisije.
Tudi v 2. krogu županskih volitev bo možno glasovanje na domu in po pošti. Pred 2. krogom županskih volitev še vedno teče volilna kampanja, ki se mora končati v petek, 22. oktobra, ob polnoči, ko nastopi volilni molk. Jutrišnja sobota je zadnji dan, ko je v medijih še mogoče objaviti raziskave javnega mnenja.
V	Celju ostajajo ženske v ospredju
V	Celju ostaja najmočnejša stranka v 33-članskem mestnem svetu z 8 sedeži SLS, iz katere je tudi župan Bojan Šrot. Prav toliko svetniških mest je imela ta stranka tudi v minulem mandatu. Na istem ostajajo tudi Zeleni, stranka Za delovna mesta, Celjska neodvisna lista, NSi in SdS, ki je mandat sicer končala le z dvema svetnikoma, saj so štirje sredi mandata izstopili iz stranke in se povezali v samostojno svetniško skupino. SDS ima tako zdaj 6 mest, prav toliko DeSUS, SD pet, po 2 mandata LDS in stranka Za delovna mesta ter po enega Celjska neodvisna lista, NSi, Zares in Zeleni. Med strankami, ki so prestopile prag mestnega sveta, sta najbolj presenetili DeSUS in LDS. De-SUS je število svetnikov podvojil, medtem ko jih je LDS s 6 zmanjšala na 2. Za eno svetniško mesto je rezultat izboljšala SD, prvič je v mestnem svetu stranka Zares. Doslej je bilo v Celju kar 15 svetnic, enaka zastopanost žensk bo najverjetneje tudi zdaj, saj naj bi župana Šrota kot svetnica zamenjala naslednja na listi SLS Milena Čeko Pungart-nik. Polovica svetnikov ostaja ista kot v tem mandatu, omenimo pa še, da so s prefe-renčnimi glasovi v mestni svet uspeli priti Fric Krajnc (stranka Za delovna mesta) ter Stane Rozman in Primož Brvar (oba SD), ki sta v 2. volilni enoti prehitela sicer nosilko liste Andrejo Rihter.
Neformalno koalicijo je SLS pred štirimi leti sklenila s SD in SDS, tako so bili tudi podžupani iz teh strank. Neuradno naj bi župan Šrot tudi zdaj sestavil podobno koalicijo. LDS, Zares, DeSUS in Zveza za prihodnost Celja (ki se ji ni uspelo uvrstiti v mestni svet) pa so že pred volitva-
Stevilo svetnikov glede na strankarsko pripadnost po volitvah leta 2002, 2006 in 2010
2002 2006 2010
78
124
123
20021 K. 2006 2010
iUlJiTiLTiLHil
65
77

2002 2006 2010
2002 2006 2010
2002 2006 2010
2002 2006 2010
2002 2006 2010

89
84
_za_

"49l
61

DeSUS I
36 35


117
77
35
1 m. IM"	38
■ i^LIH	, 26
	27
*	V sklop t.i. neodvisnih smo šteli tiste svetnike, ki so kandidirali na različnih občinskih in podobnih listah lokalnega značaja. Mednje smo prišteli tudi stranko Za delovna mesta, ki je svetnike kandidirala le v Celju in Štorah, ter se ponaša tremi izvoljenimi.
*	V tabelo zaradi preglednosti niso vključene stranke, ki so dosegle slabše rezultate: SNS po številu svetnikov ostaja na isti ravni kot doslej, saj ima 5 svetnikov (leta 2002 jih je bilo 6); stranka Zares je nastala po razkolu v LDS in se je s svojimi kandidati letos prvič predstavila na lokalnih volitvah, zato primerjava s preteklimi ni mogoča, na Celjskem pa ima 9 svetnikov. SMS, že nekaj časa SMS, Stranka mladih - Zeleni Evrope, je izgubila kar nekaj svetnikov, saj ima letos le 2 (leta 2002 je bilo izvoljenih 26, Zeleni Slovenije pa imajo letos 1 svetnika.
mi podpisale dogovor o sodelovanju, tako da ni pričakovati njihovega sodelovanja v Šrotovi koaliciji.
Še bo zanimivo
V Laškem je osupljiv preboj uspel stranki SLS, ki je doslej v občinskem svetu imela 3 svetnike, letos pa jih ima 6. Verjetno ni zanemarljivo, da je na listi SLS kandidiral tudi župan Franc Zdolšek, ki je po preboju na čelo občine, ki mu je pred štirimi leti uspel šele v 2. krogu in po izjemno tesnem izidu, tokratni mandat dobil s prepričljivo več kot 70-odstotno podporo. Kar 2 svetnika je izgubila LDS, ki je doslej imela 4 svetnike, tako na sejah občinskega sveta ne bomo več videvali dveh vidnih dosedanjih članov - Antona Turnška, ki ni bil izvoljen, medtem ko direktor Thermane Laško Roman Matek sploh ni kandidiral.
Z izidom volitev v Šentjurju so lahko zadovoljni v Gibanju za občino Šentjur, saj so število svetnikov njihove predhodnice SMS podvojili s 3 na 6 mandatov. Za en mandat sta rezultat izboljšali tudi SDS in DeSUS. Med največjimi poraženci je gotovo LDS, kjer so število svetnikov prepolovili. »Stari mački«, kot se je izrazil v. d. predsednika OO SLS Jurij Malovrh, so »morda prepozno in premedlo skočili v sedlo«. Nekoč vodilna šentjurska stranka je izgubila še en mandat in ima zdaj 2
svetnika, kolikor jih ima tudi SD. Samo enega svetnika ima po novem NSi. Zunaj občinskega sveta je ostal celo Janko Cerkvenik, ki mu je za izvolitev zmanjkalo le nekaj glasov.
V Dobju, kjer so volivci odrekli podporo dosedanjemu županu Francu Salobir-ju, pa je pred 2. krogom županskih volitev prišlo do precej zapletenega položaja. V primeru, da bo za županjo izvoljena Natalija Plemenitaš Fuchs, bo sledil še 3. krog volitev za nadomestnega svetnika; če bo župan Franc Leskov-šek, pa se napoveduje »težko« sodelovanje z občinskim svetom. Leskovšek ima v 7-članskem sestavu trenutno zagotovljeno podporo samo dveh svetnikov, kar bo lahko za resno delo župana precej nevzdržna situacija.
Savinjska dolina neodločena
Kar v treh od šestih spod-njesavinjskih občin - v Žalcu, Braslovčah in Taboru - bo prihodnjo nedeljo 2. krog županskih volitev, v dveh - na Polzeli in v Preboldu - pa dosedanja župana protikandidatov sploh nista imela. Župana so tako »dejansko« izvolili le na Vranskem. Sicer pa je bilo kar nekaj zanimivih odločitev posledica preferenčnih glasov volivcev. V Žalcu je kandidat DeSUSa Jože Kru-lec s 7. mesta skočil na prvo, četrti na listi SNS Jurij Blatnik je izpodrinil nosilca liste
Andreja Vengusta. V Bra-slovčah so preferenčni glasovi odigrali pomembno vlogo zlasti pri SLS. Nihče od nosilcev liste v nobeni od treh volilnih enot se namreč ni uvrstil v svet.
In še pogled v Tabor, kjer imajo zdaj 8-članski in ne več 7-članski občinski svet. Zakaj? Število občanov oziroma volivcev se je v tej občini povečalo. Kdo bo sD zastopal v občinskem svetu, je na Polzeli določil žreb. V »igri« je bil poleg izžrebane Marjane Šmajs z enakim rezultatom Bojan Dolinšek.
Med svetniki tudi lovec
V	Bistrici ob Sotli so politične stranke skoraj povsem odpovedale, saj je 7-članskem občinskem svetu kar 6 svetnikov, ki so neodvisni kandidati treh različnih predlagateljev, sicer znanih občanov. Med novimi neodvisnimi svetniki je tudi dosedanji SDS-ov župan Jožef Pregrad. V Rogatcu je z enim svetnikom uspelo priti v občinski svet celo Lovski družini Rogatec. Se bodo na prihodnjih lokalnih volitvah, ko se bodo slovenski volivci morda naveličali vseh mogočih »neodvisnih« list, obnesla še, na primer, gasilska društva?
V	Rogaški Slatini bodo v občinskem svetu sedeli najbolj izobraženi svetniki na Kozjanskem in v Obsotelju, saj so med njimi doktor ter trije magistri znanosti, pa še
njihov župan je magister. A glede na število prebivalcev še bolje kaže Podčetrtku, saj so v občinskem svetu občine s tri tisoč prebivalci kar trije magistri znanosti! Med občinske svetnike se je po daljšem odmoru vrnil Srečko Gobec, čigar delovanje v občinskem svetu je bilo v preteklosti že zelo opazno. V Kozjem pa se z novo sestavo občinskega sveta obetajo manj burne seje kot v zadnjem mandatu.
Referendum bi padel
V	Slovenskih Konjicah sta
v občinskem svetu vodilni stranki ohranili število mandatov - SDS 7 in SLS 5. Občutno se je okrepil DeSUS, saj bo imel namesto enega že 3 svetnike. Z enega na 2 se je povečalo tudi število svetnikov SD. Zato pa so izgubljale LDS (s 3 na 2 mandata), NSi, ki ji je od 2 ostal le še en svetnik ter SEG, ki je izgubil edino svetnico. Zares ima 2 mandata, svetnika je dobila tudi SNS. Je pa zanimivo, da ni nobenega mandata dobila Lista za Občino Loče, v kateri so bili glavni pobudniki za izločitev 2. volilne enote iz skupne občine.
V	Zrečah se je SDS okrepila še za enega svetnika, tako da jih je v 16-članskem občinskem svetu že 7. Za 2 se je povečalo število svetnikov DeSUSa, najhujši poraz pa je doživela LDS, saj ji je od 4 ostal le en svetnik. V Zrečah so lahko zadovoljni z deležem žensk v občinskem svetu, saj so zasedle četrtino mest (4), kar je v primerjavi s Slovenskimi Konjicami (2) in Vitanjem (0) prav pohvalno. Se v Vitanje vrača prevlada SDS? Ta je imela pred dvema mandatoma kar 7 svetnikov v 11-članskem OS, v zadnjem 2, zdaj pa že 3. LDS in SLS sta izgubili vsaka po eno mesto, obe pa je dobila NSi, ki ni imela v preteklem mandatu nobenega svetnika.
Neodvisna Zgornja
V	zgornjesavinjskih občinah se »politična sestava« občinskih svetov ni veliko spremenila, vendar pa med svetniki srečamo ogromno novih imen. V grobem so neodvisni v sedmih občinah dobili 36 mest, SLS jih ima 16, SDS pa 13. Ostale stranke so izrazito »manjšinske«; DeSUS ima 4, NSi 2, SD in LDS pa po 1 svetniško mesto.
V	Solčavi ostaja, da so vključno z županom Alojzom Lipnikom vsi člani občinskega sveta neodvisni. V Lučah je 2 sedeža izgubila SLS, namesto nje pa je SDS med sicer neodvisnimi svetniki pridobila 3. Na presenečenje mnogih svetnik ni postal nekdanji načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik, ki je po pričevanju prisotnih na enem od soočenj tako izzval
župana Cirila Rosca, da ga
je branil celo njegov protikandidat Mirko Zamernik.
V	Gornjem Gradu se je izkazalo osnovno načelo iz mnogih občin; torej, da je večina v občinskem svetu podobna županovi politični opredelitvi. Tako ima 5 sedežev SLS, tudi na račun SDS, ki je izgubila 2. Na Ljubnem je postala svetnica dosedanja legendarna županja Anka Rakun, sicer pa sta od »starih« svetnikov ostala le 2. Za mnoge presenetljivo pa je že v prvem krogu županskih volitev izpadel poslanec Iztok Podkriž-nik (SDS), ki se je na držav-nozborskih volitvah prepričljivo uvrstil v parlament.
Na Rečici ob Savinji je manj sprememb, a med svetniki na novo najdemo nekdanjega prvega predsednika mozirskega občinskega sveta Antona Jezernika. V Nazarjah se sestava svetnikov, kar se politične opredeljenosti tiče, ni spremenila: enako kot prejšnji mandat je 10 neodvisnih in en politično opredeljeni svetnik, veliko pa je novih imen. V Mozirju so v volilni komisiji ugotovili, da volivci zagotovo znajo uporabljati preferenčne glasove, saj je kar tretjina volivcev na listah izbrala svojega kandidata. Zanimivo je, da so volivci Liste prihodnosti s pre-ferenčnimi glasovi na prvo mesto, pred nosilca liste in kandidata za župana Sama Kramerja, uvrstili Petra Goltnika.
Vse bolj
■	v
izenačeno
V	Velenju je tudi v volitvah v mestni svet prepoznaven precej izenačen boj med županskima kandidatoma strank SD in SDS. Novope-čeni župan Bojan Kontič (SD) je dobil 57-odstotno podporo, se je pa spremenilo razmerje sil v mestnem svetu, saj je še zmeraj vodilna SD izgubila enega svetnika, SDS pa 2 pridobila, kar zdaj pomeni razmerje 11:10. Precej se je okrepil DeSUS, ki je pridobil kar 3 mesta in ima zdaj 5 svetnikov. Najhujši udarec so volivci zadali LDS, ki je obdržala le 2 od dosedanjih 5 svetnikov. SLS je edinega izgubila, na teh volitvah sicer dokaj neopazna SNS pa pridobila še enega in ima zdaj 2. Glede na napovedano podporo Zaresa, LDS in DeSUS, lahko župan Kontič v 33-članskem mestnem svetu torej računa na vsaj 19 glasov.
V	Šoštanju je SDS, stranka, ki je »dala« tudi novo-sta-rega župana Darka Meniha, še okrepila svoje vrste, saj ima kar 9 svetnikov, prej 5. Preboj v občinski svet pa ni uspel nekdanjemu poslancu NSi Dragu Korenu. LDS je izgubila kar 3 svetnike in je zdaj v občinskem svetu ni več.
BA, US, BJ, MBP,
MJ, PM, MK, StO
Novi svetniki in svetnice
Na naslednjih treh straneh objavljamo poimenske sestave mestnih in občinskih svetov v 33 občinah na Celjskem. Podatki so še vedno neuradni in začasni, a bo do nekaterih sprememb prišlo le v občinah, kjer so bili kot svetniki izvoljeni tudi kandidati, ki so dobili podporo občanov za opravljanje županske funkcije.
V občinah, kjer se mestne oziroma občinske svet-
nike voli po proporcionalnem volilnem sistemu, bodo tako izvoljene župane v svetih nadomestili kandidati, ki so bili praviloma na kandidatnih listah uvrščeni na mesto za njimi, svoje pa seveda lahko tudi tukaj opravijo preferenčni glasovi volivcev.
Pri razvrščanju izvoljenih občinskih svetnikov v posameznih občinah smo vse tiste, ki so kandidirali s pod-
CELJE 33-članski mestni svet
^ \ Janko Požežnik v y	/ n Marjan Ferjanc v. J	Sonja Ramšak v J	Brigita Tratnik V J	Urška Toplak V J	C \ Majda Smodek \ J	Emil Kolone v J	/ \ Brigita Čoki \ J
f N Jožef Zimšek V J	Ana Marija Justin v y	r N Jožef Bučer	^ N Štefanija Presker	^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^			
Fric Krajnc
Milan Kos
Sandi Krivec
Štefan Jug
Branko Lobnikar
Urša Drugovič
Mestno občino Celja bo vodil župan Bojan Šrot (SLS).
8	SLS	2	Za delovna mesta
6	SDS	1	NSi
6	DeSUS	1	Celjsita neodvisna lista
5	SD	1	Zares
2	LDS	1	Zeleni
vojnik
18-članski občinski svet
SLS (5): Janez Karo, Viktor Štokojnik, Danica Jezernik, Benedikt Podergajs, Marjan Kovač;
SDS (4): Milan Dečman, Egidij Čretnik, Igor Praznik, Vili Hribernik;
LDS (3): Ladislav Jezernik, Dušan Horvat, Lidija Eler Jazbinšek;
Lista za razvoj občine Vojnik (2): Jože Smodej, Janko Čepin;
NSi (1): Branko Petre;
SD (1): Samo Kunej;
DeSUS (1): Marija Jevšenak;
Nova generacija (1): Tadej Zabav.
Za župana Občine Vojnik je bil izvoljen Benedikt Podergajs (SLS).
dobrna
8-članski občinski svet
SLS (5): Branka Gal, Danijel Šibanc, Branko Bred, Stanislav Božnik, Marta Javornik;
SDS (1): Jože Lugarič;
DeSUS (1): Branko Dobovičnik;
Neodvisni: Danijel Koštomaj.
Občino Dobrna bo vodil župan Martin Brecl (SLS).
ŠMARJE PRI JELŠAH 19-članski občinski svet
f N Branko	Matjaž
Podrepšek V J	Štruklec v
poro skupine volivcev, opredelili kot neodvisne. Za politične stranke smo uporabili prepoznavne kratice oziroma njihova skrajšana in ne popolna imena, na Slovenskem pa imamo ob tokratnih lokalnih volitvah tudi prvič »dvojne« Zelene. Tako gre pri SMS - Zeleni Evrope za združeno stranko mladih in zelenih, pri Zelenih pa za Zelene Slovenije.
Uredništvo
marko Ketiš
Irena Nunčič
Vjekoslav Javorič
Jožef Cerovšek
Občino Šmarje pri Jelšali bo vodil župan Jože Čakš (SLS).
LDS (2): Mojca Korošec, Ivan Jurkošek; Neodvisna lista za razvoj (2): Mojca Rož-man, Leonida Cmok; DeSUS (1): Cvetka Gorenšek; NSi (1): Dušan Volavšek; SD (1): Dejan Skok; SLS (1): Bojana Kroflič; Stranka za delovna mesta (1): Dušan Ant-
lej.
Občino Štore bo vodil župan Miran Jurkošek (neodvisni).
www.novitednik.com
bistrica ob sotli
7-članski občinski svet Neodvisni (6): Jožef Pregrad, Marjan Fen-dre, Jože Kralj, Metka Hudina, Simon Na-rat, Simon Rogina; SDS (1): Bojan Pregrad. Občino Bistrica ob Sotli bo vodil župan Franjo Debelak (neodvisni).
kozje
9-članski občinski svet Neodvisni (4): Franc Plahuta, Franc Žlen-der, Veljko Kolar, Marko Kunej; LDS (2): Roman Gradišek, Jernej Jagrič; NSi (1): Filip Volaušek; SD (1): Milan Škrjanc; SLS (1): Milenca Krajnc. Občino Kozje bo vodil župan Dušan Andrej Kocman (neodvisni).
dobje
7-članski občinski svet
SD (3): Edvard Kovačič, Kari Čadej, Matej Gračnar;
Neodvisni (2): Magdalena Doberšek, Na-taiija Piemenitaš Fuchs;
SLS (2): Franci mi. Leskovšek, Branko Uduč.
V 2. krogu volitev se bosta za župansko mesto Občine Dobje pomerila Franc Leskov-šek (SLS) in Natalija Plemenitaš Fuchs (neodvisna).
SEI\ITJUR 26-članski občinski svet
Štefan Tisel
Lovro Psrčič
Zdravko Hribernik
Marko Diaci
store
14-članski občinski svet SDS (5): Franc Buser, Verica Štante, Branko Mlakar, Ivana Karolina Tofant, Marjan Doberšek;
/ N Aleksandra Šuster Močnik V J	Jože Koržo \ J	Štefanija Kramaršek J
Robert Polnar v )	^ N Saša Majer \ J	f N Boštjan Pisanec v J
C N Jože Štiglic V J	z' N Stane Zupane v J	N Alojz Recko V y
Tatjana Tisel
Ludvik Žafran
V 2. krogu volitev za župana Občine Šentjur se bosta pomerila Štefan Tisel (SDS) in Marko Diaci (Gibanje za občino Šentjur)
LDS
3 DeSUS
SLS SD
1 NSi
podčetrtek
12-članski občinski svet
SDS (4): Marko Jurak, Ana Koprivc, Srečko Jug, Jožefa Užmah;
Lista za trajnostni razvoj občine Podčetrtek (2): Darija Štraus Trunk, Blaž Šelekar;
LDS (1): Anton Počivalšek;
Lista za KS Polje ob Sotli (1): Zlatko Ju-ričan;
Lista za KS Pristavo (1): Gojko Lončarič;
ROD, lista za razvoj in obnovo doma (1): Boris Počivalšek;
SD (1): Srečko Gobec;
SLS (1): Maks Jurak.
Občino Podčetrtek bo vodil župan Peter Misja (neodvisni).
rogaska slatina
20-članski občinski svet
DeSUS (4): BogomirPoharc, Boris Fuhrer, Antun Mikša, Marija Čakš;
SD (4): Andrejka Flucher, Željko Vrečar, Gorazd Prah, Peter Junež;
SDS (4): Bojan Pirš, Miran Ulbin, Ivan Fer-čec, Ivan Mijošek;
SLS (4): Vladimir Kamenšek, Jasmina Zbil, Anton Podhraški, Martin Kidrič;
LDS (1): Jasna Junkar;
Lista za prihodnost Rogaške Slatine in podeželja (1): Anton Plevčak;
Nestrankarska lista za razvoj Rogaške in podeželja (1): Marija Jurčič;
SNS (1): Mirko Justin.
Občino Rogaška Slatina bo vodil župan Branko Kidrič (SLS in SDS).
rogatec
12- članski občinski svet
NSi (4): Martin Mikolič, Vili Bukšek, Zvon-ko Vražic, Anton Roškar;
SDS (2): Viktor Božak, Vincenc Bele;
DeSUS (1): Jelka Bilušic;
LDS (1): Viljem Prevolšek;
SLS (1): Anton Polajžar mi.;
Lovska družina Rogatec (1): Velimir Novak;
SD (1): Fredi Ferčec;
Zares (1): Martin Korez.
Občino Rogatec bo vodii župan Martin Mikolič (NSi).
radeče
16-članski občinski svet
SD (7): Matjaž Han, Janez Prešiček, Alenka Bervar, Tomaž Režun, Franc Kadunc, Rado Mrežar, Andreja Burkeijc Kiajn;
Zveza za napredek Radeč in radeškega območja (4): Rafaela Pintarič, Zoran Čulk, Jožef Petauer, Janez Renko;
SDS (3): Damjana Petavar Dobovšek, Peter Miakar, Heiena Bregar Šramei;
Desus (1): Mirko Florjanc;
NSi (1): Miran Prnaver.
Občino Radeče bo vodil župan Matjaž Han (SD).
VELENJE 33-članski mestni svet
Anton De Costa
Tatjana Strgar
Franc Sever V y	f Terezija Jaklič V J	Stanislav Videmšek V J	f \ Jurij Terglav \ J	f' s Irma Fürst Lah V. J
/ N Janez Podbornlk v	/ \ Rolando Kaligaro v J	/ \ Srečko Korošec \ J	f \ Majda Gaberšek \ y	^ \ Ludvik Hribar \ J
Erika Veršec
Marjan Hiršelj
Andrej Kuzman
Maja Hostnik
10
SD
SDS
DeSUS
LDS SNS NSi
Mestno občino Velenje bo vodil župan Bojan Kontič (SD)
SMS - Zeleni Evrope
1 Zares
šoštanj
20-članski občinski svet
SDS (9): Darko Menih, Maša Stropnik, Peter Radoja, Vojko Krneža, Judita Čas Krne-ža, Janez Geršak, Simon Srebre, Nataša Ver-denik, Aleksander Kavčnik;
Neodvisni (5): Viktor Drev, Srečko Potočnik, Boris Goličnik, Boris Lambizer, Drago Kotnik;
SD (1): Janez Viktor Zacirkovnik;
Neodvisna lista za razvoj občine Šoštanj, ki ve kaj hoče (1): Darko Lihteneker;
Desus (1): Leopold Kušar;
Za Šoštanj gre (1): Vilma Frece;
SLS (1): Silvester Mežnar;
NSi (1): Roman Kavšak.
Občino Šoštanj bo vodil župan Darko Menih (SDS).
smartno ob paki
14-članski občinski svet
SD (4): Alojz Podgoršek, Janko Avberšek, Vesna Žerjav, Rajko Pirnat;
SDS (3): Frančišek Berdnik, Jože Slemen-šek, Jožef Stakne;
SLS (3): Mateja Ažman, Damijan Ločič-nik, Klemen Slemenšek;
Lista za napredek občine (2): Marjanca Rogel Pršič, Janko Kopušar;
LDS (1): Bojan Kladnik;
Desus (1): Alojz Gruden.
V 2. krogu volitev se bosta za župana Občine Šmartno ob Paki pomerila Alojz Podgoršek (SD) in Frančišek Fužir (SLS).
LAŠKO 23-članski občinski svet
		r \ Srečko Lesjak \ J	/ N Aleksander Sabolčki V. J	/ N Danijela Zupane v
Klemen Gt«šak V )	^ N Andrej Medved v J	/ N Matej Knez \ J	/ X Joža Senica \ J	f \ Roman Turnšek v ^
Matjaž Piki
Danijel Dobršek
SLS SD
Občino Laško bo vodil župan Franc Zdolšek (SLS)
DeSUS	Q LDS
Mlada moč občine Laško
3 SDS
2 NSi
SLOVENSKE KONJICE 23-članski občinski svet
Anton Ofentavšek
Bojan Podkrajšek
Tadej	Andrej
Slapnik	Gumzej V /
^ N Jurij Hohler	r N Jožef Satler V /	Stanislav Kukovlč V y
^ -N Jožef Hlačar V J	C N Anton Obrul \ J	^ s Anton Zvone Golob V. J
	/ \ Stanislav Podpiatan v J	
Občino Slovenske Konjice bo vodil župan Miran Gorinšek (SLS)
7	SDS	2	Zares
5	SLS	2	LDS
3	DeSUS	1	NSi
2	SD	1	SNS
zreče
16-članski občinski svet
SDS (7): Boris Podvršnik, Drago Šešerko, Aleksandra Kosevski Kolar, Emilijan Fijavž, Boris Podgrajšek, Mateja Pučnik, Štefan Kro-neker;
DeSUS (3): Jožef Košir, Ivan Umnik, Marija Jevšenak;
SD (2): Domen Vogelsang, Maksimilijan Brečko;
SLS (2): Bernard Sadek, Jolanda Laubič;
LDS (1): Zdenko Kovačec;
Zares (1): Milan Potočnik.
Občino Zreče bo vodil župan Boris Pod-vršnik (SDS).
vitanje
11-članski občinski svet
SDS (3): Stanko Plankl, Andrej Poklič, Jože Brodej;
SLS (2): Viljem Petaci, Milan Hrovat;
LDS (2): Viktor Jager, Peter Jelenko;
NSi (2): Slavko Kitek, Roman Kričaj;
Neodvisni (2): Zdenko Plankl, Anton Sla-tinek.
V 2. krogu volitev za župana Občine Vitanje se bosta pomerila Slavko Vetrih (SLS) in Mirko Polutnik (neodvisni).
polzela
16-članski občinski svet SDS (7): Marjan Brus, Niko Kač, Alenka Završnik, Bojana Kralj Kos, Matjaž Hriber-nik, Jože Kužnik, Milena Blagotinšek;
DeSUS (3): Jožef Korber, Janez Klanšek, Rozalija Jelen;
Nestrankarska lista za enakomeren razvoj (2): Marko Slokar, Stanislav Blagotin-šek;
SD (1): Marjana Šmajs;
Zares (1): Robert Rampre;
SLS (1): Anton Mešič;
LDS (1): Simon Ograjenšek.
Občino Polzela bo vodil župan Ljubo Žni-dar (SDS).
braslovče
15-članski občinski svet
SDS (4): Branko Cimperman, Marko Ba-lant, Drago Turnšek, Filip Beloglavc;
SD (4): Danijel Cokan, Danilo Arčan, Danica Tajnšek, Boštjan Kragl;
SLS (3): Vekoslav Mikek, Blaž Ramšak, Vinko Drča;
DeSUS (2): Anton Repnik, Branko Ribi-zel;
LDS (1): Janez Štusej;
NSi (1): Jure Vasle.
V 2. krogu volitev za župana Občine Bra-slovče se bosta pomerila Branimir Strojan-šek (SD) in Karmen Dvorjak (SDS).
15-članski občinski svet LDS (4): Darko Orožim, Borut Podlinšek, Franc Škrabe, Boris Kupec;
SDS (4): Viktor Stergar, Branko Verk, Marjan Golavšek, Matej Golavšek;
DeSUS (3): Henrika Gominšek, Emilija Črnila, Ivan Žličar;
SD (2): Ana Praprotnik, Matjaž Debelak;
SLS (1): Karol Lobnikar;
Neodvisni za Prebold (1): Miha Fonda.
Občino Prebold bo vodil župan Vinko Debelak (LDS).
vransko
11-članski občinski svet
NSi (5): Aleksander Reberšek, Anton Hom-šak, Anica Bogataj, Ivan Kokovnik, Jože Mat-ko;
SLS (4): Janez Lencl, Nataša Juhart, Nataša Urankar, Justin Sedeljšak;
SDS (1): Marjan Pečovnik;
SD (1): Vladimir Rančigaj.
Občino Vransko bo vodil župan Franc Su-šnik (SDS).
tabor
8-članski občinski svet
SLS (5): Ivan Lukman, Janko Drča, Anton Grobler, Jože Cestnik, Janez Mak;
SDS (2): Marjana Pustoslemšek, Alen Ko-vačič;
LDS (1): Ali Khodary.
V 2. krogu volitev za župana Občine Tabor se bosta pomerila Vilko Jazbinšek (SDS) in Vida Slakan (NSi).
ŽALEC 29-članski občinski svet
Robert Čehovin
Matjaž Krk
Olga Markovič
f N Jasna Seražin V y	Bogdan Zagoričnik V J	Ivan Povše \ )	^ N Alenka Lesjak \ J	r N Jože Kruleč	Ivan Jelen V. J	f N Ivan GlušIČ V. J
/ \ Stanislav Jerman \ J	Alojz Posedel V. J	C N Ivan Podpočan v y	/ N Breda VIzovIšek \ J	f \ Silvester MarIČ v		
Gvido Hribar
Zdravke Pečarič
V 2. krogu volitev za župana Občine Žalec se bosta pomerila Janko Kos (SD) in Lojze Posedel (Nadstrankarska lista)
6 SDS
5 DeSUS
Nadtrankarska lista za. skladen razvoj občine Žalec
LDS
Zveza za prihodnost
SNS Zares
SMS - Zeleni Evrope
NSi
6
LOKALNE VOLITVE - GOSPODARSTVO 0 CetIS
MOZIRJE 13-članski občinski svet
Marija Ježovnik
Robert Stropnik
Noje Klančnik
Samo Kramer v y	Peter Geltnik v y	f Urška Car V J	^ -N Peter Marjan Habjan V J
Jurij
Občino Mozirje bo vodil župan Ivan Suhoveršnik (neodvisni)
SLS
1 DeSUS
4 SDS
Lista prihodnosti
1 NSi
luce
11-članski občinski svet
Neodvisni (8): Tomaž Robnik, Jože Mo-ličnik, Jernej Plankl, Franci Krivec, Blaž Voler, Peter Podkrižnik, Slavko Robnik, Matjaž Pe-čovnik;
SDS (3): Peter Kladnik, Ivan Škrubej, Ni-ko Bezovnik.
Občino Luče bo vodil župan Ciril Rosc (neodvisni).
gornji grad
11-članski občinski svet SLS (5): Jože Ugovšek, Terezija Mavrič, Marko Jelšnik, Anton Krefl, Martina Špeh;
Neodvisni (3): Kristjan Kramer, Marko Poiškruh, Franc Galin; SDS (2): Franc Rup, Tomaž Žerovnik; NSi (1): Tomaž Čretnik. Občino Gornji Grad bo vodil župan Stanko Ogradi (SLS).
nazarje
11-članski občinski svet
Neodvisni (10): Boštjan Cigale, Jože Po-gorelčnik, Irena Vačovnik, Sonja Boršnak, Filip Strnišnik, Stanko Flere, Zora Štrucl, Mirko Brezovnik, Andreja Žehelj, Bojan Štrukelj;
DeSUS: Janez Štiglic.
V 2. krogu volitev za župana Občine Nazarje se bosta pomerila Majda Podkrižnik (neodvisna) in Matej Pečovnik (neodvisni).
recica ob savinji
9-članski občinski svet SLS (4): Štefan Farkaš, Polonca Kolenc Ozi-mic, Janko Žuntar, Andrej Flere; SDS (2): Anton Strnišnik, Jelka Štorgelj; DeSUS (1): Anton Jezernik; LDS (1): Franjo Pukart; Neodvisni (1): Milan Cajner. Občino Rečica ob Savinji bo vodil župan Vincenc Jeraj (neodvisni).
7-članski občinski svet Neodvisni (7): Franc Ošep, Marko Logar, Katarina Prelesnik, Vincenc Slapnik, Aleš Klemenšek, Stanislav Štiftar, Klemen Matk, Miha Mlačnik.
Občino Solčava bo vodil župan Alojz Lip-nik (neodvisni).
ljubno
11-članski občinski svet
Neodvisni (4): Stanko Rihter, Ivan Sovin-šek, Anka Rakun, Primož Vodušek;
SLS (3): Jože Orešnik, Jože Hudej, Anton Špeh;
SDS (2): Boštjan Kosmač, Damijan Ne-rat;
SD (1): Paul Orešnik;
DeSUS (1): Ana Kladnik.
V 2. krogu volitev se bosta za župana Občine Ljubno pomerila Franjo Naraločnik (neodvisni) in Paul Orešnik (SD).
Iz omare,
imenovane Vegrad, letijo okostnjaki
Tovšakova v »penzijo«, stečajna upraviteljica pa lovi najboljše roke za delavce
Da je bilo v družbi Vegrad veliko nepravilnosti in da se je delalo zelo po domače, smo lahko slutili, toda nejeverno zmajevanje stečajne upraviteljice Alenke Gril, ki je v sredo poslušala delavce, je dokazovalo, da je v Ve-gradovi omari še veliko okostnjakov. »To je pravi ob-čutek,«je pokomentirala Gri-lova, temeljno vprašanje med delavci pa se je glasilo, ali bo šest, osem ljudi, krivih za skorajda brezupno stanje delavcev, kdaj odgovarjalo za svoja dejanja.
Tudi pri tem je stečajna upraviteljica bolj kot ne zmajala z glavo, v smislu, da odgovora ne pozna, ob tem pa zagotovila: »Za karkoli bomo ugotovili, da je bilo narobe, bomo podali kazenske ovadbe in verjetno tudi odškodninske tožbe. To spada zraven. Srčno upam, da se bo v resnici kaj zgodilo, in če se bo izkazalo karkoli napačnega, da bodo odgovorni odgovarjali za svoja dejanja.« Z Alenko Gril smo se pogovarjali v sredo v velenjskem mladinskem centru, kjer je na odpovedi pogodb o zaposlitvi čakalo več kot 90 delavcev.
Imate stike z bivšim vodstvom oziroma bo tudi bivša direktorica Vegrada Hilda Tovšak prejela odpoved?
S Tovšakovo nimamo stika, vendar moramo opraviti še nekaj pogovorov, saj je Tov-šakova še vedno direktorica Vegradovega hčerinskega podjetja AV. Ravno danes
Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril
Cenjene Celjanke, spoštovani Celjani!
Hvala za izkazano zaupanje, ki ste nam ga namenili na letošnjih lokalnih volitvah!
Vsak glas, ki smo ga prejeli je dragocen in kaže na to, da v Slovenski ljudski stranki prepoznavate bogate rezultate minulega dela in pravega zagovornika interesov vseh Celjank in Celjanov.
Ker imamo radi Celje, bomo z vso odgovornostjo skrbeli za njegov nadaljnji razvoj.
Obljubljamo, da vas ne bomo razočarali!
S spoštovanjem,
Bojan Srot, župan
sem izvedela, da se je pred dnem začetka stečaja upokojila.
Kljub očitnemu trudu, da bi delavcem pomagali, ostaja dejstvo, da bodo denar prejeli šele čez mesec dni.
Postopki so stekli prvi dan stečaja in do danes (torej do srede) smo pač pripravljali stvari. Postopki zdaj tečejo naprej. Ko bomo vročili odpovedi pogodb, bo treba v 15 dneh, dokaj na hitro, bi rekla, vse izračunati. Kot se je izkazalo med pogovori z delavci, ki so razlagali, kdo vse ni česa dobil ali kaj ni bilo točno, se bomo dobesedno lovili in prebijali skozi podatke, da pripravimo vsaj prvi del, da bodo delavci lahko prijavili terjatve. Le tako bodo lahko v prvem delu, torej takoj, ko se jim bo dokončno iztekla pogodba o zaposlitvi, imeli pravico do izplačila na jamstvenem skladu. Lovimo roke in smo glede tega dogovorjeni s sindikatom, z jamstvenim skladom in zavodom za zaposlovanje. Vse smo skušali »natempirati« oziroma načrtovati tako, da bodo delavci sredi novembra prejeli prva izplačila.
Zdaj nekako rešujete zaposlene v matični družbi Vegrad. Kaj se bo zgodilo s hčerinskimi podjetji?
Direktorji treh podjetij so že podali odstopne izjave, torej bo treba iskati nove vodilne ljudi. Načelno velja, da bomo plačilno nesposobna hčerinska podjetja spravili v stečaj, zdrava podjetja pa prodali, da bi povečali stečajno maso. V tem trenutku je sicer o zdravih podjetjih prezgodaj govoriti, saj podrobnosti še preučujemo. Vendar je že 30. 6. v poročilu pooblaščenega ocenjeval-
Delavci so precej glasno izpostavljali, da naj stečajna upraviteljica menja ekipo - največ pripomb je letelo na, kot je dejal eden prisotnih, »Hildino senco« Branko Gabrijel, tudi članico nadzornega sveta Ve-grada, ki je bila v sredo prisotna pri delitvi odpovedi. Kot je pojasnila Grilova, je Gabrijelova zaposlena v družbi Inde, vendar se zdaj ukvarja izključno s kadrovskimi zadevami.
ca, ki je analiziral poslovanje Vegrada, navedeno, da je pretežni del hčerinskih podjetij insolventnih.
Vemo, da tudi v hčerinskih podjetjih, kot so Inde, Montal, Gradnje, delavci ne prejemajo plač in da so zamrznili stavko. Kdo lahko vloži predlog za stečaj?
Danes smo poslali prošnjo na vlado za soglasje za stečaj invalidskega podjetja Inde, kjer so zaposleni že 3, 4 mesece brez plač. Direktorica se je odločila za odstop, predlagatelji stečaja pa bomo verjetno mi kot 100-od-stotni družbenik. Danes je šesti dan začetka stečaja matične družbe, vse naenkrat pač ni šlo.
Je še prezgodaj govoriti o stečajni masi? Bodo delavci sploh kaj prejeli?
Res je prehitro. Mi sicer imamo podatke, vendar jih je treba podrobno preučiti, kje so vloženi ločitveni zahtevki oziroma so dane zastavne pravice. Teh podatkov še nimamo, pričakujemo pa, da bo kar nekaj ločitvenih upnikov. Kot vemo, so terjatve delavcev uvrščene v navadno stečajno maso.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Delavci (končno) na cesti
Odgovorni hitijo s postopki, da bi Ve-gradovi delavci čimprej prejeli nekaj denarja - Preiskave poslovodstva
Poleg številnih vprašanj, ki so jih v sredo dopoldne, med deljenjem odpovedi pogodb o zaposlitvi, zastavljali Vegradovi delavci stečajni upraviteljici Alenki Gril, je bila zagotovo novica dneva to, da se je nekdanja direktorica družbe Hilda Tovšak minuli teden, tik pred začetkom stečaja, upokojila. Čeprav je žalostno, je tudi večina Vegradovih delavcev vesela, da so od srede dobesedno na cesti, čeprav bo treba pred koncem postopka odgovoriti še na kup vprašanj.
Stečajna upraviteljica Gri-lova je s predstavniki zavoda za zaposlovanje, jamstvenega sklada in sindikata 584 delavcem matične družbe razdelila odpovedi pogodb o zaposlitvi, hkrati pa so delavcem podali informacije glede nadaljnjih postopkov. Zdaj teče 15-dnevni odpovedni rok, nato se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in začeli iz jamstvenega sklada uveljavljati neporavnana plačila. Gre za zadnje tri neizplačane plače, ki jih založi jamstveni sklad in jih lahko pričakujejo sredi novembra. Če jim to uspe, bodo Vegradovi delavci v rekordnem času prišli do sredstev jamstvenega sklada. Vendar glede na postopke lahko šele sredi decembra slovenski državljani in tujci s stalnim bivališčem pričakujejo tudi nadomestila z zavoda za zaposlovanje. »Vse aktivnosti smo usmerili v to, da bi delavci dobili najprej plačilo iz jamstvenega sklada, kjer bodo prejeli večji znesek. V
drugi fazi bo nato izplačilo oziroma nadomestilo za brezposelnost z zavoda za zaposlovanje,« je pojasnila Danica Godler z velenjskega zavoda.
Še vedno ni rešeno vprašanje približno 200 delavcev iz Bosne in Hercegovine in Makedonije, ki imajo v Sloveniji samo začasno bivališče. Kot je pojasnila Godlerjeva, je v postopku ratifikacija sprememb v meddržavnem sporazumu, da bi tudi ti tuji delavci pridobili denarno nadomestilo. Kot je slišati, »tujci« že podpisujejo peticijo, s katero zahtevajo, da bodo v Sloveniji počakali na denar, ki so ga prislužili minuli mesec.
Kot se je izkazalo med pogovori stečajne upraviteljice z delavci, so v Vegradu več mesecev neredno prejemali izplačila, podjetje jim tudi menda že dve leti ni poravnavalo kreditnih obveznosti in prispevkov. Sicer v prihodnje načrtujejo še več srečanj z nekdanjimi Vegradovimi delavci, saj bi radi poenostavili postopke in skrajšali predvidene roke.
V preiskavi
Celjsko okrožno sodišče je stečaj Vegrada začelo 6. oktobra, potem ko je direktor Boris Medved umaknil predlog prisilne poravnave družbe. Ve-grad je bil konec junija letos upnikom dolžan skoraj 241 milijonov evrov, v postopku stečaja pa imajo upniki do 6. januarja 2011 čas za prijavo terjatev.
Inšpektorat za delo je v začetku avgusta na Okrožno dr-
Delavci Vegrada so se po prejemu odločb o prekinitvi delovnih pogodb znašli na cesti.
žavno tožilstvo v Celju podal več kazenskih ovadb zoper družbo Vegrad in njeni hčerinski družbi Vegrad Inde in Vegrad Projektivni biro ter odgovorne osebe teh družb. Gre za sum kaznivega dejanja kršenja temeljnih pravic dela oziroma zaradi neizplačila plač. Tudi zato celjski tožilci že od avgusta preverjajo, če obstaja utemeljen sum in dovolj dokazov za to, da bi Tovšakovi in ostalim vodilnim v gradbenem podjetju Vegrad uspeli pred sodiščem dokazati kršitve delavskih pravic. Poleg tega odgovorni že nekaj mesecev preiskujejo, ali so vodilni v Vegradu kršili de-lovnopravno zakonodajo, ker naj bi nezakonito odrejali in zaposlenim izplačevali nadurno delo, regres in plače ter neupravičeno zadrževali prostovoljne prispevke, ki so jih delavci zbrali za svojce enega od preminulih sodelavcev. Poleg tega preiskujejo še sume zlorab, povezane s poslovanjem družbe in povzročitvijo nelikvidnosti.
US, foto: SHERPA
Nepreslišano
Žerjava iz Gradisa v Latkovo vas
V stečajnih postopkih sodišče občasno odloča tudi o na videz nenavadnih ali celo nepomembnih zadevah, ki pa so prav tako predmet stečajnega postopka. Eden od primerov je odločanje o prodaji dveh stolpnih žerjavov, last celjskega Gradisa v stečaju.
Prvotna cena je bila 40 tisoč evrov, vendar so bili z žerjavov v zadnjem času očitno ukradeni pomembni deli, ki zmanjšujejo njuno vrednost. Eden od žerjavov je na Bizoviku, drugi
pa v Sežani, kjer menda ovira dela. Treba bi ga bilo odstraniti, vendar bi bil strošek prevoza v Celje previsok. Po novi cenitvi sta žerjava vredna malo več kot 18 tisoč evrov, vendar so po poročilu stečajnega upravitelja potencialni kupci ponujali največ 10 tisoč evrov za oba žerjava. Tudi zato je dobrodošla ponudba podjetja iz Latkove vasi, ki bo z nakupom žerjavov za 17 tisoč evrov prevzelo vse stroške demontaže in prevoza.	US
Konec stavke
Stavka v delu javnega sektorja, ki je pred časom tako razburjala slovensko javnost in je bila od prejšnjega tedna zamrznjena, je zdaj tudi uradno končana. Sporazum o reševanju stavkovnih zahtev, ki prinaša konec stavke, je, vsaj tako trdijo, dosežek za obe strani. Z njim bo omogočeno nadaljevanje socialnega dialoga,
ne povzroča pa finančnih obveznosti, pravi vladna stran. V stavkovnem odboru pa menijo, da so se dogovorili za re-
SLIKOPLESKARSIVO PARKETARSIVO TALNE OBLOGE
ševanje odprtih vprašanj, predvsem pa sedaj obstaja pripravljenost, da jih dokončno uredijo.	US
SG^yiZEBECdaa
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
»Kriminalisti bi morali takoj, ko dobijo obvestilo o nepravilnostih - o katerih vemo še navadni delavci - začeti preiskavo, seveda če obstaja pravna država. Ampak očitno imajo mnogi prste vmes in so dobivali od gospe Hilde stanovanja in še kaj Naj to kriminalisti raziščejo.«
»Delavci bomo morali še vedno iskati delo na črno, spet ne bodo plačani davek in prispevki . Da bom dobil delo, bom šel pod ceno, ne glede, če me dobi inšpektor. In tako bomo delali vsi, ne samo jaz.«
»Dobili smo plačilno listo z rednimi odtegljaji, prejeti znesek pa je bil povsem drug. Plač sploh niso pravilno obračunavali. Saj smo opozarjali na napake, ampak naslednji mesec je bilo enako. Bodo popravki sploh možni?«
Neplačane oziroma nepravilno obračunane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo po pojasnilu Grilove v stečajno maso prijavil davčni urad. Za to obdobje se delovna doba sicer šteje, ne bo pa upoštevana pri izračunu pokojnine. Nepoplačane obroke za kredite morajo v stečajno maso prijaviti delavci sami.
Po navedbah sindikata so do zdaj v Vegradu našteli kar 30 različnih družb, tudi slamnatih, prek katerih je nekdanje vodstvo goljufalo državo in zaposlene.
Čigava bo Banka Celje?
Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke je v sredo potrdil dopolnjeno strategijo poslovanja banke do leta 2015, ki predvideva dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov, hkrati pa določa izkoriščenje vseh notranjih ukrepov za sprostitev kapitala. S tem predvideva tudi prodajo deleža v Banki Celje.
Neuradno je slišati, da bi tržna vrednost 40,99-odstotnega deleža NLB v Banki Celje lahko znašala najmanj 100 milijonov evrov. Banka Celje je za NLB pomemben člen pri utrjevanju prevladujočega tržnega deleža na Štajerskem oziroma je štajersko prepoznavna banka, pravijo poznavalci. Banka Celje je v Skupini NLB pridružena banka in je zadnja leta privlačna nakupna tarča. Banka je pretežno usmerjena v posle z občani in majhnimi in srednjimi podjetji, ob polletju je imela devet milijonov evrov dobička. Sicer vprašanje dokapitalizacije največje slovenske banke razburja slovensko javnost že od decembra lani, ko se največja lastnika, država in belgijska skupina KBC, nista uspela dogovoriti o načinu in višini dokapitalizacije.	US
Zbiranje ponudb za Elkroj
Na predlog stečajnega upravitelja Steva Radovanovica se je okrožno sodišče v Celju strinjalo, da za prodajo premoženja podjetja Elkroj v stečaju začne neposredna pogajanja s kupci, ki bodo oddali svoje ponudbe v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb.
Elkrojevo premoženje, gre za trgovske lokale in nepremičnine na Prihovi, so skušali prodati na več javnih dražbah, ki pa so bile neuspešne, zato se tudi sodišče strinja, da je nezavezujoče zbiranje ponudb primernejša oblika za prodajo. Atraktivne so nepremičnine na Prihovi, tik ob glavni cesti Ljubno-Mozirje, pa tudi trgovine so v središčih večjih slovenskih mest, tudi v Celju in Velenju. Hkrati se je sodišče strinjalo s podaljšanjem pogodbe o zaposlitvi 11 delavcem, ki jih je stečajnik zadržal za potrebe stečajnega postopka v podjetju Elkroj, ki očitno še ne bo kmalu končan.
US
8
I INTERVJU
NOVI TEDNIK
Najprej demokrat, nato diktator
Pod vodstvom Zdravka Počivalška so se Terme Olimia razvile v eno najbolj prestižnih zdravilišč v Sloveniji in vse bolj prepoznavno tudi v tujini
Jože Stanič, nekdanji predsednik uprave Gorenja in prvi, ki mu je v začetku devetdesetih Združenje manager podelilo naziv manager leta, je pogosto rad povedal stari rek, da krogle in medalje nikoli ne zadenejo pravih. No, združenje slovenskih direktorjev je v preteklih skoraj dveh desetletjih tu in tam res kdaj dokazalo, da pregovor drži. Letos pa je eno najprestižnejših priznanj zagotovo podelilo pravemu. Zdravko Po-čivalšek je namreč v dobrih desetih letih, kar vodi Terme Olimia, iz zdravilišča v Podčetrtku zgradil povsem novo zgodbo.
Za Zdravka Počivalška pravijo, da je trmast, borben in zelo deloven. Tudi zelo neposreden je, kar mu sicer nekateri štejejo za zlo. V svoji dozdajšnji karieri je zamenjal, kot sam pravi, tri kmetijske in eno turistično službo. Delal je v Kmetijskem kombinatu Šmarje pri Jelšah, v šmarski kmetijski zadrugi in Mlekarni Celeia. Ko je sreda leta 1999 prevzel vodenje takratnega Zdravilišča Atomske toplice, so bili mnogi presenečeni in so dvomili, da se bo dobro znašel na področju, ki ga ne pozna. Pa se očitno je. Terme Olimia so v desetih letih prihodke povečale za trikrat in tudi v času recesije niso zaustavile svojih ambicioznih načrtov, ki jih po Hrvaški zdaj širijo še na srbski trg.
Je priznanje, ki so vam ga podelili slovenski direktorji, vrhunec vaše kariere?
Ne vem. Sploh ne razmišljam o tem, kaj mi pomeni priznanje. V vsakem primeru je to krona desetletnega dela, pa ne samo mojega, ampak vseh, ki delamo v Termah Olimia. V tem času smo naredili veliko smelih in novih potez, marsikaj smo postavili na glavo. Začeli smo s prenovo blagovne znamke - namesto Atomskih toplic so nastale Terme Olimia, saj smo na nemško govorečem območju zaradi imena imeli veliko težav. Sprememba imena je tukaj, v naših krajih, povzročila silno razburjenje, vendar, če se danes ozrem nazaj, smo jo kar dobro odnesli.
Vsa slovenska zdravilišča veliko vlagajo v svojo ponudbo in razvoj. V čem so Terme Olimia boljše?
V nasprotju s tekmeci smo veliko bolj vpeti v okolje in smo na to tudi ponosni. Poleg term so se razvili še dru-
gi ponudniki, ki gostu omogočajo bolj kakovostno preživljanje počitnic. Pri nas je torej okoliška ponudba zelo razvita. Vsak izmed ponudnikov na teh naših koncih bi sicer lahko živel sam zase, vendar smo skupaj boljši in tudi drugačni. V časih, ko želijo imeti gostje čedalje bolj individualne programe, je to odločilnega pomena za uspeh. Poleg tega smo v našem podjetju drugačni po vsebini dela in tudi po arhitekturi. Odlično sodelujemo tudi z Občino Podčetrtek, ki res diha s turističnimi pljuči.
Po Hrvaški imate že nekaj časa načrte za gradnjo zdraviliških kompleksov v Makedoniji in Srbiji. Boste Slovenijo oziroma Podčetrtek zdaj postavili v tretji plan?
Nikakor ne. Naša največja skrb bo še naprej namenjena matičnemu podjetju. Na prvi pogled smo morda res zaključili glavne naložbe, vendar ostaja še kar nekaj dela. Urediti moramo kamp, radi bi zgradili zabaviščni park za otroke in še nekaj nekoliko drugačnih bivalnih zmogljivosti. Če ne bi dobro delali doma, potem tudi z načrti v tujini ne bi bilo nič.
Dejali ste, da nagrada, ki ste jo dobili, ni samo vaša, ampak pripada vsem v termah. Ste zelo strogi do zaposlenih?
Na to vprašanje bi morali odgovoriti oni. Je pa res, da imam pri delu naslednje načelo - v fazi dogovorov sem demokrat, ko se za nekaj odločimo in je treba zadevo izpeljati, sem diktator. Sicer pa ločim samo dve vrsti ljudi - tiste, ki delajo in tiste, ki ne delajo. Mnogi se sicer s takšnim mojim načinom dela ne strinjajo. Veliko kritike sem požel tudi z izjavo, da imamo delavci v Termah Olimia tri pravice in eno dolžnost - pravice da delamo, delamo in delamo ter dolžnost, da enkrat na mesec pridemo po plačo. V našem podjetju smo se vedno trudili, da so plače po kolektivni pogodbi in da nikoli ne zamujajo. Garancija našega uspeha niso stavbe, ampak marljivi ljudje. Vsi se moramo zavedati, da je gost kralj, ki lahko že s tem, ko ne pride k nam, odpusti vsakega od nas. Tudi mene.
Če bi se morali še enkrat odločiti, bi ponovno sprejeli direktorsko mesto v Termah Olimia?
Nobena skrivnost ni, da
sem po duši še vedno agronom in da o kmetijstvu in mlekarstvu vem veliko več kot o turizmu. Vendar sem z delom v turizmu zelo zadovoljen. Tudi zato, ker je v turizmu veliko lažje prodajati rezultate svojega dela kot pa v branži, kjer sem bil prej in kjer se je politika, vsaj v mojih časih, veliko bolj vtikala v poslovanja.
Je bila torej odločitev, da greste iz kmetijstva v turizem, najtežja v vaši karieri?
Ta odločitev je bila splet okoliščin. Prej nikoli nisem razmišljal o tem, da bom kdaj delal v turizmu. Bil sem pač povabljen, naj pridem, in sem izziv sprejel. Sicer pa je vodenje podjetja v vsaki branži enako. Obstaja samo eno pravilo - pod črto je treba imeti več kot nad črto.
Kjerkoli ste v vaši dosedanji karieri bili, je bilo vaše delo uspešno. Je šlo za splet ugodnih okoliščin ali lahko neskromno priznate, da gre vsa zasluga vam?
Težko govorim o tem. Je pa res, da sem povsod, kjer sem delal, reševal težave. In v vsakem podjetju sem se česa naučil. Morda se bo komu zdelo čudno, vendar je res, da sem največ širine in splošne izobrazbe pridobil v času, ko sem delal v Kmetijski zadrugi Šmarje. Vsako delo, kjerkoli sem,
poskušam opravljati po osnovnih načelih, ki so me jih naučili starši. Uporabljam zdravo kmečko logiko. Do zdaj me še ni pustila na cedilu. Seveda jo nadgrajujem z novimi znanji in izkušnjami. Vendar, če nečesa ne čutim v tisti zdravi, prvinski kmečki logiki, se tega tudi ne lotim.
Katere so bile vaše do zdaj najtežje odločitve?
Kar nekaj jih je bilo, tri so bile zares težke. Spati mi ni dala odločitev o samostojnosti kmetijske zadruge, ki se še danes kaže kot edina pravilna. Travme sem doživljal tudi takrat, ko se je bilo treba odločiti o selitvi proizvodnje sira iz Šmarja v Arjo vas. Zgodba je sicer zelo dolga, pomembno je le, da je bila takšna odločitev edina pravilna, saj smo s tem rešili Mlekarno Cele-ia iz hudih finančnih težav. Iz »mlekarniških« časov mi je ostala še ena zgodba, ki pa je nisem uspel končati, ker sem odšel v Podčetrtek - združitev slovenskih mlekarn.
Tega do zdaj ni še nikomur uspelo. Z zamenjavo službe ste se torej morda izognili edinemu porazu v svoji karieri.
Verjetno. Morda pa ne _
In katera je bila tretja težka odločitev?
Zagotovo je to sprememba imena Atomske toplice. Vendar ni šlo samo za ime,
Zdravko Počivalšek, letnik 1957, je diplomiral na biotehniški fakulteti, smer agronomija. V letih 19851986 je bil član poslovne skupine, ki je uspešno sanirala poslovanje Kmetijskega kombinata Šmarje. Do leta 1994 je bil direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. Mlekarno Celeia je vodil do leta 1999, ko so ga prepričali, naj prevzame vodenje takratnega Zdravilišča Atomske toplice, današnjih Term Olimia. Leta 2005 je prejel tudi nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Še vedno zapriseženi agronom največ prostega časa nameni domači kmetiji in vzreji konj. Ker ima rad zgodovino in zemljepis, v prostem času najraje obiskuje tuja mesta.
fazi dogovorov sem demokrat, ko se za nekaj odločimo in je treba zadevo izpeljati, sem diktator.«
spremenili smo tudi vsebino in način poslovanja.
Še eno nedokončano zgodbo imate. Že nekaj let si prizadevate, da bi skupaj s še nekaterimi vodilnimi v podjetju postali pomemben lastnik zdravilišča. Ste že obupali?
Nisem obupal, vendar lahko za zdaj rečem le - hvala bogu, da nam še ni uspelo. Treba je povedati, da nikoli nismo želeli odkupiti podjetja, ampak je bil ves čas naš cilj pridobiti lastnika, ki bi omogočil dolgoročno stabilno poslovanje Term Olimia. Kot uprava pa smo želeli in še vedno želimo imeti pomemben delež. Več ne, saj je turizem kapitalsko zahtevna panoga. Bilo jih je veliko, ki jih je mikal prevzem zdravilišča in nekateri med njimi bi bili za terme slabi. K sreči jih je kriza ustavila. V podjetju smo se pred prevzemi, za katere smo menili, da bi bili slabi, branili tako, da smo skušali čim bolje in čim bolj transparentno poslovati. Le takšnega podjetja namreč ni mogoče poceni in pod mizo prodati.
Menedžerji Term Olimia torej ostajate v tekmi za nakup podjetja.
Da. Vendar ponavljam, da želimo predvsem dobiti strateškega partnerja, ki bo dolgoročno zainteresiran za rast in razvoj Term Olimia. Najboljša bi bila kakšna tuja zdravstvena zavarovalnica, morda z nemško govorečega območja, ki bi nam omo-
gočila tudi dostop do novih trgov in gostov. Seveda so možni tudi drugi scenariji. Ključne vloge pri tem, kaj se bo zgodilo, nimamo zaposleni, ampak lastniki.
Kako gledate na prevzeme, okrog katerih se dviguje zelo veliko prahu?
Spoštujem in odobravam le tiste prevzeme, ki so se izvedli transparentno in do konca. Treba je ločiti dve zadevi - ena je zložiti lastništvo, druga pa dobro voditi poslovanje. Jaz zagotovo nimam sposobnosti, ambicij niti znanja, da bi skupaj zlagal lastniške zadeve. Bolje se počutim pri reševanju tekočega poslovanja. Tu sem doma, tu delam s polnimi pljuči.
Niste nikoli želeli postati kapitalist?
Željo mogoče imam, tega ne smem tajiti, vendar možnosti za to nimam. Sicer pa sem, kot sem že dejal, raje na tisti strani, kjer so delavci oziroma izvajalci.
Torej vas nikoli ne bo na lestvici 100 najbogatejših Slovencev?
S tem pa res nisem obremenjen. Bolj kot to si želim ostati na lestvici 100 duševno najmočnejših Slovencev.
Bo ena od naslednjih stopnic v vaši karieri politika?
Ne. Upam, da bom še naprej ostal pri zdravi pameti in se ne bom nikoli ukvarjal s politiko.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
»Nobena skrivnost ni, da sem po duši še vedno agronom in da o kmetijstvu in mlekarstvu vem veliko več kot o turizmu.«

Zmešnjava na obvestilih o vrednosti
■ v
nepremičnin
Nejevolja med lastniki nepremičnin - Tudi 600 evrov kazni za napačne ali neposredovane podatke
Lastniki nepremičnin so v minulih dneh v svoje poštne nabiralnike prejeli obvestila Geodetske uprave RS o vrednosti svojih nepremičnin, kar bo podlaga za davek. Z obvestili so zadovoljni le redki, saj je ogromno podatkov napačnih. Informativne izračune dobivajo celo pokojni, mnogi opozarjajo tudi na ekstremno visoke vrednosti nepremičnin.
V celjskem geodetskem uradu se vsak dan oglasi približno 150 ljudi, ki poročajo o napakah v obvestilih o vrednosti nepremičnin. Prav toliko ljudi vsak dan obišče tudi geodetske pisarne v Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Laškem in Šmarju pri Jelšah. K temu je treba dodati še številne telefonske klice nezadovoljnih občank in občanov. »Ocenjujemo, da je klicev vsaj dvakrat toliko, kot jih lahko sprej-
memo, kar povzroča nejevoljo med strankami,« pravi direktor Območne geodetske uprave Celje Damjan Kvas.
Pri tem pojasnjuje, da se napake pojavljajo pri vseh podatkih, ki so na obvestilu, njihov izvor pa je različen. Zanje so lahko krivi tudi lastniki, če podatkov o nepremičninah nimajo urejenih v uradnih evidencah, kot so zemljiška knjiga, zemljiški kataster in kataster stavb. Pri čemer je več napak po besedah Damjana Kvasa pri podatkih, ki izhajajo iz popisa nepremičnin (identifikatorji, šifre nepremičnin, številke stanovanj, podatki o lastnikih stavb, ki niso evidentirane v katastru stavb). Popis je bil opravljen korektno, dodaja, napake so nastale kasneje, pri strojnem branju obrazcev popisa nepremičnin ter pri obdelavi podatkov.
Kaj vpliva na
vrednost
nepremičnine?
Marsikdo se tudi sprašuje, ali je ocena njegove nepremičnine sploh realna. Dogaja se namreč, da so hiše v isti ulici ali celo stanovanja v istem bloku ovrednotena precej različno.
Kot pojasnjuje Kvas, obstaja 21 skupin oziroma modelov vrednotenja (stanovanja, hiše, kmetijska zemljišča, garaže »Za vsak model se zbirajo podatki o realiziranih prodajah (cenah), nato se združijo območja/cone, kjer nastopajo podobne cene istovrstnih enostavnih nepremičnin. Nato se vsaki coni pripiše ena vrednostna raven (od 1 do 20 vrednostnih ravni). Tako je upoštevan vpliv lokacije nepremičnine. Upoštevajo se še ostali podatki o ne-
premičninah (katastrski in popisni podatki). Tako se iz vrednostne tabele določi vpliv površine in starosti nepremičnine, iz točkovalnikov pa vpliv vseh ostalih lastnosti. Če je nepremičnina sestavljena iz več enot vrednotenja (kmetijsko zemljišče, gozdno zemljišče, hlev, stanovanjska stavba, garaže se določi vrednost vsaki posamezni enoti po zgoraj opisanem postopku, pri čemer vrednost celotne nepremične predstavlja seštevek vrednosti vseh enot vrednotenja, ki jo sestavljajo. So pa še posebne nepremičnine (bencinski servisi, pristanišča, elektrarne, rudniki), ki se vrednotijo po posebnem postopku, glede na njihovo proizvodno vrednost,« navaja Damjan Kvas.
Pri tem dodaja, da je bil postopek izračuna vrednosti nepremičnin v vseh primerih enak, avtomatsko voden. »Razlike v vrednosti lahko nastanejo samo zaradi različnih podatkov o nepremičninah in okolja, v katerem se nahajajo. Različni podatki imajo lahko več vzrokov (napake, manipulacije, dejansko stanje v naravi),« še pravi.
Stranka pravilnost ocene nepremičnine najenostavneje preveri tako, da le-to primerja z okolico, to je z ostalimi podobnimi lastniki. Če se podatki med seboj močno razlikujejo, potem verjetno nekaj ni v redu.
Za popravke še dober mesec časa
Skratka, naloga vsakega posameznika je, da v kolikor tega še ni storil, da temeljito preveri vse podatke o nepremičnini, ki so navedeni na obvestilu. Kaj posamezen podatek pomeni, lahko ugotovimo s pomočjo posebne brošure, ki so jo prejela vsa gospodinjstva. Morebitne napake ali manjkajoče podatke je treba nato sporočiti geodetski upravi - bodisi osebno, po pošti ali preko spletne aplikacije.
Časa za popravke je še kar nekaj - do 25. novembra. Tiste, ki ne bodo posredovali manjkajočih podatkov oziroma ne bodo sporočili potrebnih popravkov ali če bodo sporočili napačne podatke, lahko doleti tudi več kot 600 evrov visoka kazen!
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
anketa
Proti uvedbi davka na nepremičnine v predlagani obliki
Septembra je bilo na Mestni občini Celje delovno srečanje na temo predloga Zakona o davku na nepremičnine.
Mestne občine so na srečanju zavzele stališče, da je predlog zakona strokovno neprimeren in nepopoln za sprejem. Ocene finančnih posledic uvedbe davka na nepremičnine, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, pa so po mnenju županov nepravilne in ne ustrezajo namenu predlagatelja, s katerim je želel ohraniti prihodke, ki jih zdaj prejemajo občine. Mestne občine zato nasprotujejo uvedbi davka na nepremičnine v letu 2011 v predlagani obliki. Kot so poudarili župani slovenskih mestnih občin, ministrstvo za finance v času priprave osnutka zakona ni izvedlo natančne
analize izračunov davka na nepremičnine v primerjavi z obstoječim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Tako imajo občine velike težave pri načrtovanju občinskih proračunov za leto 2011, saj dosedanji NUSz predstavlja enega najpomembnejših občinskih izvirnih prihodkov.
Mestne občine so sklenile, da bodo na ministrstvo za finance naslovile pismo, v katerem bodo predlagale, da postanejo slovenske občine aktiven sogovornik pri pripravi novega predloga omenjenega zakona, saj zakon neposredno vpliva na prihodke občin.
BA
Kaj pa pri vas ne »štima«?
Petek dopoldne, malo pred enajsto uro. V celjski geodetski upravi na Mariborski cesti so imeli zaposleni polne roke dela. Daljše čakalne vrste pred vrati sicer ni bilo opaziti, so pa na urad ves čas prihajali nezadovoljni prejemniki izračunov vrednosti nepremičnin.
mo s sedanjimi lastniki to kmalu uredili, da ne bodo meni davka zaračunali. Na geodetsko upravo pa sem prišla zaradi brata. Ena parcela je bila še vedno pisana nanj, čeprav je že umrl. Zdaj so to uredili.«
Bojan Jovanovič: »Ko sem
dobil v roke obvestilo o izračunu vrednosti nepremičnine, sem bil zgrožen. Če je bil narejen popis nepremičnin in če so podatke vnašali na podlagi popisa, bi človek pričakoval, da bodo ti podatki točni. Razumem, da se lahko vsak zmoti, toda v mojem primeru je bilo napačnih 80 odstotkov podatkov! Pri čemer je zanimivo, da se država nikoli ne zmoti v svojo škodo, ampak vedno v škodo nas državljanov.«
Terezija Jekl: »Ne strinjam se z ocenjeno vrednostjo svoje hiše. Stare stavbe ne moreš primerjati z novo in ne moreš je oceniti kot novo. Zaenkrat na geodetski upravi glede tega nisem uspela še nič urediti. Pravijo, da me razumejo in da bodo videli, ali se da kaj popraviti. Zdaj moramo še enkrat izmeriti celotno hišo in jim posredovati podatke, potem bomo videli, kaj bo.«
Ana Pavlič: »Z možem sva že pred 26 leti prodala stanovanje, vendar sem ugotovila, da sva v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnika. Na Zemljiški knjigi so mi rekli, da bo ostalo tako, kot je, dokler se ne bo kot lastnik te nepremičnine vknji-žil nekdo drug. Upam, da bo-
Miran Kolar: »Pripisali so mi dvoetažni lokal, čeprav ta sploh ne obstaja. Na tistem mestu, kjer oni vidijo lokal, je nekoč stal kozolec, a ga že nekaj let ni več, lokala pa tam nikoli ni bilo in ga tudi ne bo. Pri tem še navajajo, da je bil posnetek narejen v letošnjem letu?! Na geodetskem uradu so mi rekli, da bodo zadevo poskušali urediti. Nihče pa ne ve, kako je lahko do takšne napake prišlo.«
BA, foto: SHERPA
Kupcem [fizične osebe), s katerimi bodo pogodbe sidenjene do 30. 11. 2010 in bodo plačali celotno kupnino, bomo skladno s pozivom in navodili Eko sklada, zadostili pogoje za pridobitev nepovratne finanäie spodbude za nakup stanovanjske enote, ki znaša 250^0 EUR/nH stanovanjske poviiine.
CESTE MOSTOV! CEUEtLd.
Družba za nizke in visokegradnje
INFO: Mateja Kompož Tel.: 03/42 66 586 ali 041519729 E-pošta:mateja.kompoz@cm-celje.si
Besede iz teme in polteme
V Celju bo jutri, v soboto, šesto srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev. Svoja dela bo predstavilo trideset literatov iz različnih krajev Slovenije ter predstavnika iz Hrvaške in Srbije.
Na srečanju se bodo najprej spomnili dneva bele palice, nato bodo posamezniki predstavili svoja dela, prav tako pripravljajo literarno
klepetalnico. Slepim in slabovidnim literatom celjsko srečanje veliko pomeni. »Na to kaže že to, da se našega srečanja zelo radi udeležujejo,« opozarja predsednik Literarnega foruma Biseri Savinje, slepi literat Zvonko Perlič. Posebna gostja jutrišnjega srečanja bo po svetu upoštevana pesnica, pisateljica in ilustratorka Lila Prap iz Celja, katere otroško delo
Na novinarski konferenci so povedali še, da je v mestu Celje okoli 120 slepih in slabovidnih občanov, v celjski regiji okoli tristo ter v vsej državi blizu štiri tisoč. V Celju jih moti, ker je bilo ukinjenih nekaj semaforjev, ki so slepe in slabovidne na možnost prehoda čez cesto opozarjali zvočno, saj so okoliške stanovalce motili. Menijo, da je mogoče problem rešiti tako, da bi semaforje v nočnih urah utišali, kar je tehnično mogoče.
je izšlo tudi v braillovi pisavi.
Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili pred jutrišnjem srečanjem, je predsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije Stane Mele opozoril, da je celjsko sre-
čanje literatov med njihovimi tremi najpomembnejšimi akcijami. To je poleg ozaveš-čanja učencev zadnjih razredov osnovnih šol o slepoti ter obiska decembrskih dobrih mož za slepe otroke.
BRANE JERANKO
Podeželje spet prihaja v mesto
Zavod Celeia Celje v sodelovanju z Društvom Raznolikost podeželja, EPP Deteljica ter Zvezo ekoloških kmetov Slovenije jutri, v soboto, dopoldne med 9. in 13. uro v središču mesta ponovno pripravlja tradicionalno prireditev Podeželje v mestu.
Prireditev je namenjena predstavitvam kmetij in obrti ter prodaji izdelkov in pridelkov, spremljal pa jo bo tudi bogat animacijski program. Tokrat bo poudarek na bio pridelavi in predelavi živil. Osnovni cilj prireditve, ki je v središču Celja tradicionalno dvakrat letno, v poletnem in jesenskem
obdobju, je prispevati k večji prepoznavnosti podeželja in predstavitvi pridelkov, izdelkov in storitev ponudnikov s kmetij. Obiskovalci bodo lahko predstavljene izdelke in pridelke tudi kupili in jih degustirali.
V želji, da bi obiskovalci čim bolj pristno doživeli podeželski utrip, jim bodo organizatorji omogočili tudi vožnjo s pravo kmečko kočijo. Seveda bo prireditev spremljal tudi nastop glasbenih skupin. Tokrat se bodo obiskovalcem predstavili Ansambel Domen z Vižarji in Mladi harmonikarji. Vstop na prireditev, ki bo ob vsakem vremenu, je prost.	BA
Obrtniki se bodo vrnili
Za dan starejših so v celjskem Domu ob Savinji uradno odprli celovito prenovljene prostore stavbe t. i. novega dela doma, kjer je negovalni oddelek. To so povezali z dobro obiskanim dnevom odprtih vrat.
Zadnji del prenove negovalnega oddelka se je začel lani novembra in končal konec pomladi, ko so zamenjali talne obloge, notranje pohištvo ter pohištvo za stanovalce. To so postorili z lastnimi sredstvi. V Domu ob Savinji obenem že načrtujejo nadaljevanje obnove t. i. stare stavbe doma, kjer jim je v preteklih letih uspelo obnoviti že štiri od osmih nadstropij. »V naslednjem letu imamo v načrtu prenovo dveh nadstropij zdravstveno negovalne enote ena. To je naša želja, načrte skrbno pripravljamo in upam, da bo do realizacije prišlo,« pravi direktorica Bojana Mazil Šolinc.
Zbrane je pozdravil tudi župan Bojan Šrot, ki je pohvalil nove pridobitve Doma ob Sa-
Ob dnevu starejših so si prenovljen negovalni oddelek ter druge prostore Doma ob Savinji ogledali tudi upokojenci s Hudinje ter pokramljali z direktorico Bojano Mazil Šolinc. Dan odprtih vrat je bil nasploh dobro obiskan.
vinji. V kulturnem programu so nastopili zaposleni v domu, dijaki srednje zdravstvene šo-
le, učenci II. osnovne šole ter malčki iz sosednjega vrtca. Medgeneracijskemu sodelova-
nju dajejo namreč v domu nasploh poseben poudarek.
BJ, foto: GrupA
Guzej znova v
Celju
Letos mineva 130 let od smrti legendarnega kozjanskega nepridiprava Franca Guzeja. Ob tej priložnosti so v celjskem zgodovinskem arhivu odprli razstavo Milenka Straška z naslovom Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo.
Podobni razstavi sta bili na ogledu že v Dramljah in Kozjem. »Glede na to, da je Gu-zej svojčas obvladoval tudi ve-
lik del našega območja, se nam je zdelo prav, da se zdaj že legendarni ljudski junak predstavi tudi v mestu ob Savinji,« je ob tem povedal direktor zgodovinskega arhiva mag. Bojan Cvelfar. Tokratna razstava je obogatena z dvema originalnima Guzejevima pištolama, sicer v lasti celjskega pokrajinskega muzeja. Ogledate pa si lahko tudi puško, iz katere naj bi ga zadela smrtna krogla. Če že ni ravno tista, pa je tisti vsaj zelo podobna. Razstava bo na ogled do 5. novembra.	StO
Muce na ogled
Po veliki evropski razstavi psov se bodo ta konec tedna, jutri in v nedeljo, na celjskem sejmišču (v hali E) predstavile še mačje lepotice.
Organizator, Felinološko društvo Celje, pričakuje razstavljavce iz različnih evropskih držav. Pasemske muce bodo ocenjevali mednarodni sodniki iz Italije, Francije, Slovenije in s Švedske. Prvič bodo razstavo popestrili s poligonom za »agility«, na katerem bodo razstavljavci lahko preizkusili spretnost svojih mačk. Na razstavišču bo na voljo tudi pestra ponudba proizvodov za mačke. Z likovnimi deli se bodo predstavili učenci I. celjske osnovne šole.	BA
KkiQlfPtf^B 1.71 l.iT¥iin
Vedeževanje 090 42 24
Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javnih razgrnitvah
•	dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Glazija - telovadnica I. OŠ
•	dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Šmartno v Rožni dolini
•	dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Ljubečna Šumer
I.
1.	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Glazija -telovadnica I. OŠ, ki ga je pod številko projekta 40-2008 izdelalo podjetje Urbanisti d.o.o.
Ureditveno območje zajema parcele 369/1, 369/2, 369/3, 369/4, 369/5, 369/6, 369/7, 369/8, 370, 371/1, 371/2, 371/3, 371/4, 372, 373, 374, 375, 376, 377, 378/1, 378/2, 379, vse k.o. Celje
Gradivo iz prve točke bo od 25. 10. 2010 do vključno 25. 11. 2010 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu MC Dolgo polje, Brodarjeva 4, Celje
Javna obravnava bo potekala 10. 11. 2010 s pričetkom ob
14.	uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
2.	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Šmartno v Rožni dolini, ki ga je pod številko projekta 57-2009 izdelalo podjetje Urbanisti d.o.o.
Območja obravnave so zemljišča s parcelnimi številkami 143/5, 139/4 in 138/3, vse k.o. Šmartno. Gradivo iz prve točke bo od 25. 10. 2010 do vključno 25. 11. 2010 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu KS Šmartno v Rožni dolini, Šmartno v Rožni dolini
Javna obravnava bo potekala 10. 11. 2010 s pričetkom ob
15.	uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
3.	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Ljubečna Šumer, ki ga je pod številko projekta 40-2008 izdelalo podjetje Urbanisti d.o.o.
Ureditveno območje zajema parcele 1354/1, 1355/1, 1355/2, 1345/8, 1352/2, 1344/5, vse k.o. Trnovlje. Gradivo iz prve točke bo od 25. 10. 2010 do vključno 25. 11. 2010 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu KS Ljubečna, Kocbekova 45, Celje.
Javna obravnava bo potekala 10. 11. 2010 s pričetkom ob
16.	uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
II.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 25. 11. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje ali na elektronski naslov urbanizem@celje. si_, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Šmartno« ali »Glazija« ali »Ljubečna«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celie.si/uprava/cgi/ MOC.cgi in posredovala v sprejem.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Celje, 8. 10. 2010
Številka: 3505-00005/2008 3505-00015/2009 3505-00016/2008
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, l.r.
Zapora cest zaradi del
Te dni sta zaradi del v Celju že zaprti Bežigrajska cesta in Cesta v Gaje.
Na Bežigrajski cesti je zapora v dolžini 210 metrov -gre za odsek od ceste k Pe-trolu do dovoza v Cetis - ki bo zaradi obnove zaprt do 12. novembra. Delna zapora je na Bežigrajski zaradi postavitve javne razsvetljave tudi od mostu čez Hudi-njo do železniškega prehoda. Zaradi izgradnje mostu pa je zaprta tudi Cesta v Gaje, in sicer odsek od Bežigrajske ceste proti Bukovžiaku, kjer bodo dela izvajali do
22. decembra. Obvoz je urejen skozi Slance in Bukovž-iak. Cestne povezave bodo tako obnoviii, med drugim urediii krožišče, razsvetija-vo in južni prikijuček v Gaje, preuredili industrijske tire in dva žeiezniška prehoda z zapornicami in svet-iobno-signainimi napravami ter zgradiii most čez vzhodno Ložnico. Vrednost del je tri milijone evrov, od tega je celjska občina uspela dobiti skoraj 2,5 milijona nepovratnih evropskih sredstev.
Foto: SHERPA
Bo griško šolo gradilo podjetje CMC?
Na razpis za gradnjo Osnovne šole Griže se je prijavilo 18 ponudnikov. Najugodnejši med njimi naj bi bilo podjetje CM Celje.
Kot je povedala vodja od-deika za negospodarske in gospodarske dejavnosti občine Žalec Nataša Gaber Sivka, omenjeno podjetje izpolnjuje formalne pogoje in je oddaio cenovno najugodnejšo ponudbo v višini 5,5 milijona evrov. V naslednjih dneh bo komisija pregieda-ia, računsko preveriia in opraviia anaiizo vseh prispelih ponudb, nato pa uradno objaviia izbranega ponudnika.
Znani so zapleti s prejšnjim razpisom za oddajo ponudb za gradnjo šoie s teiovadnico in vrtcem ter zunanjo ureditvijo. Državna revizijska komisija ga je konec juiija raz-veijaviia. Komisija je takrat ugodiia Cestnemu podjetju Kranj, ki se je pritožilo zoper diskriminatoren razpis. Po ponovni objavi razpisa sredi avgusta so ga zaradi zahtev enega od ponudnikov po reviziji podaljšali za 14 dni. Ponudnik se je namreč pritožii na razpis, ker da je netranspa-renten, krši načela konkurence, pritožii se je tudi na neprimeren rok za oddajo ponudb.	MJ
Slepi in slabovidni v novih prostorih
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS) Celje bo danes odprlo nov društveni dom na Mariborski cesti. Slovesnost otvoritve na mednarodni dan bele palice so združili s proslavo 60. obletnice delovanja društva. Ta sicer sodi v leto 2008, vendar so jo zaradi zamika gradnje prostorov prestavili na letos.
Širitev društva in obseg de-iovanja so že presegii regijske meje. »Nujno smo potre-bovaii nove posiovne prostore in so v tem smislu tekli pogovori z Mestno občino Ceije za nakup ustrezne stavbe. In ravno v tem času je društvo kot streia z jasnega od sodišča v Celju dobilo vabilo na
»pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni polcličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
Društva na prvem bazarju
V občini Štore, kjer deluje kar 28 društev, so pripravili prvi Bazar društev.
Na prireditvi v Kuiturnem domu Štore je vsako od društev predstaviio čianom in drugim obiskovaicem svoje ustvarjanje, projekte ter prireditve, ki jih pripravija-jo. Na stojnicah so se tako predstaviii Nogometni kiub Kovinar Štore, Društvo upokojencev Štore, Karate klub Štore, Konjeniško društvo Štore, Turistično društvo Štore in še marsikatero, saj je društveno življenje v že-iezarskem kraju ter njegovi okoiici pestro. Bazar so pripraviii zaradi povezovanja med društvi, tudi zaradi njihovega sodelovanja pri prijavijanju na raziične razpise ter pri pripravijanju prireditev.
BJ
S prvega Bazarja društev, ki bo postal vsakoletna prireditev.
obravnavo. Predmet: dediščina. Presenečenje je biio po-poino. Na sodišču smo ugo-toviii, da je nam neznana da-rovaika Siiva Kresnik v svoji oporoki društvu zapustiia hišo s parcelo na Mariborski cesti 210 c. Ker so biii prostori obstoječe hiše za naše deiova-nje neuporabni, smo sprejeli nujno odločitev, da na isti lokaciji zgradimo nove, sodobne poslovne prostore,« pove čian društva Milan Pavlovič.
Gradnja doma je stala 570 tisoč evrov. Poiovico sredstev je primakniia Fondacija invalidskih in humanitarnih organizacij Siovenije ter ostaio poiovico MDSS, donatorji in posamezniki.
BA
"SE GREVA MALO STISKAT?" "VELJA, POTEM PA HITRO NA POLICO K TUŠU!"	"JAZ BOM MAJONEZA!" "JAZ GREM PA V REZANCE!" "VELJA, DOBIMO SE NA POLICI PRI TUŠU!"
	f^^^It \ \ i
	tus
	KUPUJEM PRI TUŠU
Nov hotel na Golteh v »surovem stanju«
»Knapi« kot udarniki za Golte
Zaposleni v Premogovniku Velenje so lepšali spodnjo postajo nihalke - Na Golteh raste nov hotel
Sobota v Žekovcu, na spodnji postaji gondolske žičnice za Golte, je bila nekoliko drugačna. V bistvu so na parkirišču in v objektu mrgolele številne pridne roke, predvsem zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje, ki so se po več letih odločili za prostovoljno delovno akcijo, s katero so želeli polepšati vstop v smučarski center.
No, resnici na ljubo je udarniška delovna akcija v Žekovcu izgledala približno tako, kot si danes nostalgično predstavljamo nekdanje delo v prostovoljnih brigadah. Tudi velenjske »knape^< je namreč med sicer pridnim pleskanjem, vrtanjem, prestavljanjem _ spremljalo obilo smeha, zabave in hudomušnih pripomb, ki so zagotovo mnogim »naredile dan«, v slogi in tovarištvu pa je 163 brigadirjev v resnici veliko postorilo. »Pa saj se v vseh letih tu ni nič spremenilo,« je bilo slišati pripombe, ki so bile pred sobotnim dogajanjem še kako resnične.
V akciji so sodelovali člani jamske reševalne čete, prostovoljnega industrijskega gasilskega društva, športnega društva, metle so v roke vzeli člani Harmonikarskega orkestra Barbara, celjske postaje Šaleškega alpinističnega odseka Velenje in gorske reševalne službe. Prepleskane klopi in drugi leseni deli, zakrpane luknje na parkiriščih, izravnane stopnice, porezano drevje in
še marsikaj, česar so se udarniki lotili, zagotovo sodi med osnovna vzdrževalna dela, ki bodo prispevala k lepši podobi smučarskega centra.
Pobudnik udarniške akcije je bil direktor premogovnika dr. Milan Medved, ki po delu ni skrival zadovoljstva, saj je po njegovem mnenju akcija odlično uspela. »S to udarniško akcijo dokazujemo, da s skupnimi močmi lahko veli-
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100
peenergetikji
Teb03/896 IZ 56
PEUODOuoDiNmauacijA
teii/odoi/od: 03/8989420 tel. kanalizacija: 03/8989400
l/ISOKflMKOI/OSrSrORITEl/
ZNANJE,USTI/flRJflLN0ST,IN01/flTII/N0ST ZflNESLJIl/OSr.UflNKOI/ITOST
zelo pomembno, saj so za vse obiskovalce postaja v Žekov-cu >vrata< na Golte in prvi vtis o centru.«
Hotel v gradnji
Sicer so v minulih mesecih mnogi obiskovalci, predvsem tisti, ki vedo, da v tem času gondola oziroma nihalka Že-kovec ne vozi do zgornje postaje, omenjeni prvi vtis zamudili. Praktično od Mozirja preko Šmihela, mimo Planinske ravne do smučišča zdaj vodi asfaltirana cesta (ki jo predvsem v srednjem delu na nekaterih mestih po precejšnjih sporih z izvajalcem zdaj popravljajo), na Golteh pa raste nov hotel. V njem bo do konca leta zagotovo na voljo 116 ležišč, ob njem pa 32 apartmajev s 160 ležišči, napoveduje direktor centra Ernest Kovač. V teh dneh je ob hotelu vsak dan več kot sto delavcev, ki hitijo z različnimi deli, saj naj bi po terminskem planu že prihodnji teden pričakovali tehnični pregled. Očitno se to ne bo zgodilo, vsekakor pa bo hotel dokončan decembra, zagotavljajo.
Na Golteh so najprej načrtovali gradnjo eko hotela, pri čemer bi kot osnovni material uporabili les in kamen. Zaradi zakonskih zahtev in prostorskega načrta pa je gradnja lesenega hotela ostala zgolj
Udarniška delovna akcija »velenjskih knapov«
želja. Poleg hotela, kjer so mnoga dela zdaj že v zaključni fazi, rasteta še čistilna naprava in transformatorska po-
staja, v bližini pa bo tudi garažni objekt.
URŠKA SELIŠNIK Foto: Grup A
ko postorimo in dosežemo. Skupaj bo treba delati še naprej. Premogovnik Velenje je sestavni del slovenskega energetskega prostora. Menimo, da mora tak biti tudi v prihodnjih desetletjih, zato podpiramo investicijski projekt blok 6 in bomo naredili vse, da se ta projekt ne bi zaustavil, temveč da se dela pri njem pospešijo,« je med zahvalo udarnikom omenil dr. Medved.
Kot je dejal direktor PV Invest Drago Potočnik (premo-govnikova hčerinska družba je po odkupu deleža od italijanskega lastnika večinska lastnica smučarskega centra), so se vsi zaposleni v Zimskem centru Golte letos zelo zavzeli za prenovo hotela na Gol-teh in druga dela na planini in so »zato morda malo zanemarili urejanje spodnje postaje nihalke. Prav s takšnim skupnim pristopom smo tudi to okolje polepšali, kar je
Varčujem z Elektrom Celje, d. d.
Varčno pomivanje posode
Pomivalni stroj je zelo koristen gospodinjski aparat, saj razbremeni zamudno ročno pomivanje posode. Letna poraba električne energije pri pomivalnih strojih se od gospodinjstva do gospodinjstva razlikuje. Poraba ni odvisna le od števila gospodinjskih članov, temveč tudi od prehranjevalnih navad. Posoda pomita v pomivalnem stroju je bolj čista oz. higiensko neoporečna. Pomivalni stroj porabi manj električne energije in vode kot ročno pomivanje. Pomivalni stroj razreda A je učinkovitejši od razreda D za okoli 27%. Notranjost pomivalnega stroja se sama čisti med pomivanjem, zato stroj ne potrebuje posebnega vzdrževanja. Pomivalni stroj je ob primerni uporabi zelo varčen aparat, še posebno ob upoštevanju naslednjih nasvetov:
-	Pri nakupu pomivalnega stroja bodite vedno pozorni na to, da je aparat označen z energijskim razredom A (A+, A++). Zaradi varčnejše porabe se takšen nakup dolgoročno zagotovo izplača.
-	Uporabljajte kvalitetnejše pomivalne praške, ki omogočajo pranje pri nižjih temperaturah vode.
-	Pomivalni stroj vklopite le tedaj, ko je primerno poln in v času manjše tarife.
-	Za manj umazano posodo uporabite varčevalni program z nižjo temperaturo vode.
-	Izogibajte se predpranju s toplo tekočo vodo.
-	Preden zložite posodo v pomivalni stroj, jo očistite vseh ostankov hrane, ki niso topni v vodi, npr. kosti, lističi čaja, ostanki mesa, zelenjave, sadno lupino, kavno usedlino.
-	Posodo zlagajte v obe pomični košari. Z zlaganjem začnite od zadaj. Veliko in
bolj umazano posodo zlagajte v spodnjo košaro (kozice, ponve, sklede, krožnike
-	Na zgornjo košaro zložite manjše in bolj občutljive posode, kot so kozarci, skodelice in plastično posodo odporno na temperaturo.
-	Ne polagajte posode v pomivalnem stroju druge čez drugo.
-	Skodelice, kozarce, kozice in drugo globoko posodo zložite v pomivalni stroj narobe obrnjeno.
-	Jedilni pribor zložite v posebno košarico oz. predal za pribor in sicer tako, da bo voda imela dostop do vsakega posameznega kosa.
-	Po končanem zlaganju posode v pomivalni stroj se prepričajte, če se razpršilni ročici lahko prosto vrtita.
-	Ne odpirajte vrat pomivalnega stroja med delovanjem.
-	Redno čistite filter pomivalnega stroja in nikoli ne pomivajte posode, ne da bi ga prej namestili nazaj.
-	Po izključitvi pomivalnega stroja vrata malo odprite in posoda se bo hitreje ohladila in posušila.
-	Zaradi lastne toplote posode lahko sušenje po koncu pranja poteka že pri priprtih vratih.
-	Vroča posoda iz porcelana ali keramike je zelo krhka. Zato jo po končanem pomivanju pustite v pomivalnem stroju, da se malo ohladi.
-	Pri praznjenju pralnega stroja najprej izvlecite in izpraznite spodnjo košaro, šele nato zgornjo. Vodne kapljice tako iz zgornje košare ne bodo padale na posodo in pribor v spodnji košari.
Robert Romih
ELEKTRONSKI RAČUN - BREZPLAČNO, UDOBNO IN OKOLJU PRIJAZNO!
Elektro Celje vam zagotavlja, da že od danes naprej lahko^
•	prejemate zgoLjlEBEEDEEESEDIEEööEI^^ električno energijo in s tem poslujete^
•	prejmete račun za električno
•	poslujete boljjlE^E^OE^ESIln^SEEEDEEEEia^^i^ra^^^^eimesečne položnice za električno energijo, j^^krijete druge prednosti, ki vam jihjM^EOHHESfflElomogočamo v spletni aplikaciji eStoritve.	^^
Vse kar potrebujete je aktivn elektronski nabiralnik (e-mail).
www.eLektro-ceLje.si
f Elektro Celje, d.d.
IZ NAŠIH KRAJEV
V Šentjurju so od prvega uka o kmetijstvu in gospodinjstvu v sto letih razvili višji študij upravljanja podeželja in krajine, živilstva in prehrane, gostinstva in turizma ter povsem na novo tudi naravovarstva.
Iz Ljubljane bi jo kar zaprli
Šolski center Šentjur slavnostno obeležil stoletnico delovanja
Pred sto leti ni bilo povsem samoumevno, da je Sv. Jurij ob Južni železnici kraj, ki ima trdno mesto na slovenskem zemljevidu. Mnogi bi se obregnili ob tak zemljevid nasploh. Še več. Ni bilo malo tistih, ki bi jim bilo malo mar, če ne bi bil nikoli več natisnjen v slovenščini. Ustanoviti kmetijsko šolo v Šentjurju pred sto leti ni bila majhna stvar. Danes imeti sodoben šolski center, ki ga obiskuje blizu sedemsto dijakov in študentov, pa tudi ni ravno za odmet.
3. januarja 1910 so prvič za- leta 2002. Dve leti kasneje so
čeli s poukom v kmetijski šoli v Šentjurju. 1961 so šolo združili skupaj z vrtnarsko in hmeljarsko v Šolski center Celje. Tako je bilo vse do 1997, ko se je šentjurska šola spet osamosvojila. V zadnji desetih letih so uvedli velik nabor novih programov, pravi polet pa je šola dobila, ko je prerasla v višjo strokovno šolo
zavod preimenovali v Šolski center Šentjur.
Stoletna tradicija in zgodovina kmetijskega izobraževanja sta za šolo lahko tako bogastvo kot breme. Ne gre spregledati, da je sloves ene najboljših kmetijskih šol na Slovenskem že davno prešel nacionalnem meje. Vendar, kot pravi direktor zavoda mag.
Mag. Branko Šket
Branko Šket, bi brez spremembe imena in novih programov stoletnice verjetno
Trimo bo lepo zaslužil
sploh ne dočakali. »Izbiramo programe, ki so potrebni, zanimivi in perspektivni, hkrati pa se ne podvajajo z bližnjimi šolami sorodnih programov. Leta 1992, ko sem prevzel ravnateljstvo, so mi na ministrstvu jasno nakazali, kakšna pot je predvidena za to šolo. Samostojni šoli ostanejo dvoletni programi, dokler bo lokalna skupnost skrbela zanjo. Na srečo smo se usmerili drugam, temeljito prevetrili programe, razširili ponudbo in danes spadamo med sicer manjše, vendar stabilne šolske centre.«
Sto let šole so obeležili s pregledno razstavo zgodovine in z večdnevnimi prireditvami s predavanji, predstavitvami ter obiski visokih gostov.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
V Šmarju pri Jelšah so se pred dnevi začela gradbena in druga pripravljalna dela za postavitev bivalnih kontejnerjev, kamor bodo za predvidoma štiri leta preselili upravno enoto.
Med častilci jabolka
Z enajstega Praznika kozjanskega jabolka v Podsredi
Čigav jabolčni olupek je najdaljši, kdo je najboljši sadjar in kdo pripravi najokusnejši jabolčni zavitek? Vse to in še veliko več so konec tedna ugotavljali in ugotovili na enajstem Prazniku kozjanskega jabolka v Podsredi.
V središču trga je bilo postavljenih nič manj kot sto dvajset stojnic razstavljavcev iz Slovenije in tudi iz Nemčije in bližnje Hrvaške, ki si jih je ogledovala rekordna množica obiskovalcev iz domovine in tujine. V zavodu Kozjanski park so prav tako pripravili posebne razstave, kjer so predstavili stare sorte jabolk.
Letošnje, že drugo priznanje najboljšemu sadjarju, ki ga podeljujejo v okviru evropskega projekta Od vi-jeglavke do soka, so podelili Janezu Bračunu iz Gradišča pri Podsredi. Braču-na, ki si je kot najskrbnejši lastnik travniškega sadovnjaka prislužil priznanje car-jevič leta 2010, so slovesno posadili na kamniti sadjarski tron, ki je postavljen pred upravo Kozjanskega parka, kjer sta se njegovo ime in priimek pridružila imenu prvega carjeviča Edija Ru-preta. Na Bračunovi kme-
tiji je skrbno obdelan sadovnjak, velik približno dva hektarja, s 180 visokodebel-nimi drevesi, med katerimi so več kot stoletje stara sadna drevesa.
Na letošnjem tekmovanju za najdaljši olup jabolka je zmagala Olga Simončič, ki je izrezala 218 centimetrov dolg olup. Rekorda osemkratnega zmagovalca Martina Magdalenca, ki se letošnjega tekmovanja ni udeležil, ji kljub temu ni uspelo porušiti, saj je njegov najdaljši olup meril nič manj kot pet metrov! Letošnji »štrudlmoj strici«, najboljši tekmovalki v peki jabolčnega zavitka, pa se pišeta enako kot lanski. To sta Stanka Alegro in Fanika Vajdič, ki sta zaenkrat očitno nepre-kosljivi. Neprekosljiva je tudi najmlajša udeleženka tekmovanja v peki »štrudla«. To je bila komaj sedem let stara Maruša Kunst.
BJ
Za naziv »štrudlmojstrice« se je potegovala tudi najmlajša tekmovalka, sedemletna Maruša.
Polona Vetrih in pianistka . ■ Sonja Pahor v glasbeni ^	♦
monodrami	'f
Kontejnerje bodo postavili na dosedanjem parkirišču nad obstoječo stavbo upravne enote in občine, ki je postala zaradi delnega pogrezanja po trditvah strokovnjakov potresno nevarna, zato naj bi jo podrli.
Kot so nam v preteklih dneh odgovorili z ministrstva za javno upravo, je selitev upravne enote v bivalne zabojnike predvidena za januar, najeli pa jih bodo od delniške družbe Trimo Investment iz Trebnjega. Najemno pogodbo s Trimom Investment bodo sklenili za štiri leta, za celotno obdobje najema pa bo delniška družba prejela 623 tisoč evrov, za kar je v Šmarju pri Jelšah mogoče zgraditi manjši blok. V Šmarju se takšni odločitvi čudijo, saj naj bi, za primerjavo, zahtevna obnova dotrajane šmar-ske stare šole stala po najvišji oceni dva milijona evrov. Ar-
hitekt, ki je predlagal, da naj bi rajši na dosedanjem parkirišču - kjer bodo štiri leta stali kontejnerji - takoj začeli graditi novo stavbo, s svojim predlogom ni uspel.
In kdaj naj bi porušili obstoječo stavbo, ki jo zaenkrat še zasedata upravna enota in občina? Odločitev o rušitvi obstoječe upravno-občinske stavbe v Šmarju pri Jelšah, ki je postala nevarna, je odvisna od občine, saj je v celoti v njeni lasti. Upravna enota uporablja sedanjo stavbo, ki je v občinski lasti, vsa leta brezplačno. Če bi država plačevala Občini Šmarje pri Jelšah za svojih tisoč kvadratnih metrov površin, ki jih zaseda, najnižjo mogočo najemnino, bi se v občinskem proračunu nabralo v dolgih letih od ustanovitve upravne enote kar milijon evrov.
BRANE JERANKO

Dobrodelna prireditev za Varno hišo Celje

o -o
Sreda,
20. 10. 2010, 19.30, Narodni dom Celje
WWW. hisakulture. si
95.1 95.9 Unj 90.6 MHz
14
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Cerkev
na Rogli oživela
Štiri leta po tem, ko so na Rogli položili temeljni kamen, so v nedeljo blagoslovili novo cerkev. Tako kot temeljni kamen je tudi cerkev in njene zvonove blagoslovil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kram-berger. Njegova je bila tudi pobuda za poimenovanje v cerkev Jezusovo spremenje-nje na gori.
Sicer pa je zamisel za cerkev na Rogli še starejša. Resno so v Uniorju o njej začeli razmišljati že konec osemdesetih let, tudi na pobudo takratnega celjskega opata Friderika Kolška. Pri oblikovanju zamisli za kraj miru in tišine, kjer se lahko človek sreča sam s seboj, sta sodelovala tudi umetnik pater Marko Ivan Rupnik in arhitektka Vera Kle-pej Turnšek, ki je tudi oblikovala cerkvico, kakršna nas zdaj pozdravi na Rogli.
O novi kakovosti turistične ponudbe, ki jo prinaša cerkev na Rogli (Roglo vsako leto obišče 400 tisoč gostov), je na slovesnosti spregovoril predsednik uprave delniške družbe Unior Gorazd Korošec in napovedal, da bodo že prihodnji mesec v cerkev umestili tudi orgle in oltar. Orgle, za katere so zbrali donatorska sredstva, bo izdelal Anton Škrabl iz Rogaške Slatine, oltar kovaški mojster Milan Očko iz Loške Gore pri Zrečah. V nedeljo pa so že zazvonili trije zvonovi,
Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, ki jo je postavila delniška družba Unior, bo delovala v okviru župnije sv. Kunigunde na Pohorju (Gorenje). Velika je 225 kvadratnih metrov in lahko naenkrat sprejme 50 ljudi. Zelo primerna za poroke ^
ki so jih posvetili zavetnikom kovačev, popotnikov, kmetov, gozdarjev, rudarjev _ sv. Roku, sv. Petru in sv. Barbari.
Nadškof metropolit dr. Franc Kramberger je blagoslov cerkve in zvonov označil kot zgodovinski dogodek, saj se že
dolgo ni zgodilo, da bi v Sloveniji zgradili cerkev na gori. Da gre za uresničitev dolgoletne želje, je poudaril tudi župnik z Gorenja Stanko Krajnc, prepričan, da bodo v njej ljudje lahko našli notranji mir.
MILENA B. POKLIČ
Visok jubilej vojniških gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo Vojnik je 1. oktobra praznovalo 130-letni-co svojega delovanja. V ta namen so priredili slavnostno sejo in parado.
Slavnostno sejo so obogatili s kulturnim programom, kjer so nastopili moška vokalna skupina In spiritu in člani Društva Mladi gasilec OŠ Vojnik. Na slovesni prireditvi je predsednik vojniš-kih gasilcev Jože Kocman predstavil delovanje društva, sledila je podelitev priznanj in odlikovanj, obenem pa je bilo še srečanje s predstav-
niki prijateljskih in sosednjih društev ter gasilskih zvez. Posebno listino so podelili Avgustu Čerenaku, ki je postal častni poveljnik PGD Vojnik.
V letošnjem letu so gasilci preuredili zunanjo podobo gasilskega doma in s pomočjo občine kupili novo moštveno vozilo. V voznem parku imajo šest vozil, ki so starejša in terjajo dodatne stroške, vendar so do sedaj občinski svetniki njihove želje vedno uslišali. Društvo ima 180 članov, prav tako se ne bojijo za podmladek, saj dobro sodelujejo tudi z osnovno šolo, kjer se s prvimi
vajami urijo najmlajši pod vodstvom mentorice Milene Jurgec.
Praznovanje se je nadaljevalo v soboto s parado vozil in gasilcev GZ Vojnik-Dobr-na in sosednjih gasilskih zvez. Osrednji dogodek je bil blagoslov in sprejem novega moštvenega vozila. Predsednik GZ Vojnik- Dobrna Benedikt Podergajs je predal ključe novega avtomobila poveljniku PGD Adolfu Jan-cu, ta pa vodji avtoparka Božu Teržanu, ki je za vozilo zadolžil šoferja Aleša Mlinarja.
MOJCA KNEZ Foto: JURIJ REZAR
Na proslavi so bili tako občinski veljaki kot predstavniki GZ Slovenije in okoliških gasilskih zvez.
Dobrodelna tržnica ob 10-letnici Drobtinice
Jutri, v soboto, bo med 9. in 12. uro v Slovenskih Konjicah dobrodelna tržnica, ki jo pripravlja Območno združenje Rdečega križa ob 10-letnici akcije Drobtinica, ki je kot projekt mladih prostovoljcev RK Slovenije zaživel prav v Slovenskih Konjicah. »Luka Rutar, takrat mladi šek, ki je takrat opravljal ci-
prostovoljec RK Slovenije, je sodeloval kot predstavnik Slovenije v Mednarodni organizaciji RK za centralno in vzhodno Evropo. Po vzoru podobne akcije na Poljskem se mu je utrnila ideja o zbiranju pomoči za tople obroke. S takratno sekretarko Marto Šmalc sta idejo spravila na papir. Imena Drobtinica se je domislil vojak Gregor Sev-
vilno služenje vojaškega roka na RK v Konjicah,« opisuje začetek projekta, ki je se je razširil po vsej Sloveniji, sekretarka OZ RK Renata Ga-brovec.
V akciji Drobtinica s prodajo kruha, ki ga darujejo lokalni peki, zbirajo denar za šolska kosila socialno ogroženih otrok v občinah Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. V de-
vetih letih so na ta način zagotovili že preko 5 tisoč toplih obrokov otrokom v šestih osnovnih šolah. Letos bodo izkupiček Drobtinice obogatili z denarjem, ki ga bodo zbrali na dobrodelni tržnici.
Častni pokrovitelj dobrodelne tržnice je konjiški župan Miran Gorinšek. Na tržnici bodo sodelovali ravnatelji šol iz vseh treh občin ter konjiški športniki Jure Zdovc, Martina Ratej in Mladen Dabanovi-c. Za pestro dogajanje ob stojnici bosta poskrbela Maja Založnik in Tomo Jurak.
MBP
Čiščenje travišč na Pohorju
V okviru mednarodnega okoljevarstvenega projekta Natreg bodo jutri, v soboto, čistili zaraščena travišča na Pohorju na območju zahodno od Rogle in na območju Jezerskega vrha blizu Ribniške koče.
Z akcijo želijo pritegniti in- no na te potenciale se osre-
teres širše javnosti po ohranjanju travišč na tem območju. Zaraščanje negozdnih površin v osrednjem območju Pohorja namreč oži pestrost okolja, zato je akcija usmerjena na območja travišč ali planj, ki so pomembna tudi kot območja Natura 2000.
Ta varovana območja so na ravni Evropske skupnosti pomemben instrument varstva biotske raznovrstnosti. Pomenijo pa tudi velik potencial socialnega in gospodarskega razvoja Slovenije. Rav-
dotoča projekt Natreg. Med varovana območja v jugovzhodni Evropi je kot pilotno območje vključeno tudi Pohorje, ki je v zadnjem času preobremenjeno z negativnimi vplivi. Velik del konfliktov izvira iz administrativne razdrobljenosti območja. Ker ni skupnega upravljanja, različni sektorji prelagajo odgovornost drug na drugega. Zato je osnovni namen projekta Natreg doseči skladen razvoj celotnega območja Pohorja.
V jutrišnji naravovarstveni akciji bodo poleg Zavoda RS za varstvo narave sodelovali še številni zunanji partnerji, med njimi Zavod za gozdove Slovenije, Unior - Program turizem in Občina Zreče. Seveda organizatorji pričakujejo številne prostovoljce.
Akcija bo med 8. in 14. uro. Zbirno mesto bo ob 8. uri pri hotelu Planja na Rogli in pred poslopjem krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Mislinji. Če se boste odločili in sodelovali v akciji, prinesite s seboj primerno delovno opremo in obutev. Za prehrano bo poskrbljeno.
MBP
Z Vrhunsko nego do darila!

Akcija poteka na bencinskih servisih z avtopralnico TOP WASH. Seznam servisov na www.omv.si/akcije.
Akcija traja od 1. do 31. oktobra oz. do porabe zalog.
Več kot gibanje.
OMV
Novačanova srečanja
V Celju tudi letos sedem predstav ljubiteljskih gledališč
S premiero komedije Jošt in Jaka v režiji Damjana M. Trbovca in v izvedbi gledališke skupine KUD Zarja Tr-novlje se nocoj začenjajo letošnja, že osemnajsta Novačanova gledališka srečanja v organizaciji KUD Zarja Tr-novlje Celje.
Tudi za letošnji spored srečanj so marljivi organizatorji izbrali sedem predstav, ki se bodo zvrstile ob koncih tednov na Zarjinem odru. Prav tako je že običaj, da na enem največjih gledaliških srečanj ljubiteljskih gledališč Slovenije gostitelji ne tekmujejo. V tekmovalnem delu bo tako pet predstav, ki se bodo potegovale naziv najboljše po oceni občinstva. Ob vsaki predstavi bodo razglasili tudi igralca ali igralko večera.
Letos so Zarjani v goste povabili dramsko skupino KUD Franceta Prešerna iz Vojnika, ki bo s komedijo Zmeda v kopalnici v režiji Igorja Žužka nastopila že jutri. V gosteh bodo zatem še skupine iz Prebolda (22. 10.), Slovenskih Konjic (5. 11.), z Jesenic (12. 11.) ter z Viso-
kega pri Kranju (19. 11.). Srečanje se bo končalo 20. novembra z uspešnico gostitelja Prav poseben par.
Novačanova gledališka srečanja prireja KUD Zarja Trnovlje Celje v spomin na znanega slovenska dramatika, novinarja, publicista, pesnika in pisatelja ter predvojnega politika Antona No-vačana (1887-1951), njegovo najbolj znano dramsko delo je Herman Celjski. Anton Novačan je bil skorajda krajan Trnovelj, saj se je rodil v neposredni soseščini, v Zadobrovi pri Škofji vasi.
Novačanova gledališka srečanja prinašajo srečanja nekaterih stalno delujočih amaterskih gledališč in gledaliških skupin Slovenije, s katerimi domači gledališki ansambel redno sodeluje.
BRST
Prizor iz predstave Zmeda v kopalnici, s katero se bodo predstavili vojniški gledališčniki.
Nova Vsesledja
Celjsko literarno društvo je predstavilo novo, 29. številko svoje revije za literaturo in kulturo Vsesledje.
Uvodnik je napisala Meta ci sta napisali dr. Zvonka Zu-
Hojnik Verdev, intervju z Milanom Deklevo je prispevek Ljudmile Conradi, esej s področja etnologije je napisal Rok Komel. Sledi razmislek s področja psihoanalize Tanje Petelinek in članek Franca Štolfe o Antonu Schwabu in zdravnikih v literaturi. Prispevek o bolnišnici v Topolši-
panec Slavec in Ksenja Slavec. Glorjana Veber piše o poeziji mladih pesnikov, odgovorni urednik revije Zoran Pevec nadaljuje s prispevkom o kreativnem pisanju, pesmi in prozo pa objavljajo pretežno avtorice in avtorji iz celjskega področja. Reviji so dodali rubriko Mlado Vsesled-
je, ki jo ureja Bernarda Jelen in kjer objavljajo večinoma pisci iz I. Gimnazije v Celju. Na zadnji strani je izpostavljena pesem Mete Hojnik Verdev. Fotografije je prispevala gimnazijka Veronika Šoster, naslovnica, karikatura pisatelja Borisa Pahorja, pa je tudi tokrat delo Borija Zupančiča.
AB
Foto: GrupA
S predstavitve revije Vsesledje, desno predsednica Celjskega literarnega društva Meta Hojnik Verdev
Galerija likovnih del mladih Celje razstavlja v Mostarju
V Domu kulture Kosača v Mostarju so 9. oktobra odprli razstavo nagrajenih likovnih del razpisa Etno oblačila in folklora mojega naroda.
Razstava je odprta v okvi- so ga dopolnili še s »celjsko« ru mednarodnega kongresa razstavo in z večerom folklo-na temo ohranjanja nepred- re BiH. Ob nastopu mladih metne kulturne dediščine, ki folkloristov v kulturnem pro-
gramu in ob prisotnosti udeležencev kongresa ter gostov je razstavo iz Celja odprl ustanovitelj mednarodnega razpisa in galerije za mlade Mi-hailo Lišanin.
BS
_ recitala akordeonista Mihaela Strniše, ki bo ncoj (petek) ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Strniša je sicer član zasedbe Gamma, ki bo gost tokratnega recitala, pa tudi Okteta 9. Njegov recital je Hiša kulture Celje pripravila v sklopu predstavitev mladih glasbenikov na celjskih odrih. Strniša (1989) je začel z osmimi leti igrati harmoniko v domačih Radečah, kjer je z odliko končal nižjo glasbeno šolo. Šolanje je nadaljeval na Gimnaziji Celje - Center, zdaj pa študira glasbeno pedagogiko na ljubljanski Akademiji za glasbo, ob čemer se je vpisal tudi na tamkajšnji Konzervatorij za glasbo in balet (smer harmonika), kjer je dijak tretjega letnika v razredu prof. Žana Legata. Sodeloval je že pri številnih glasbenih projektih, med drugim pri celjskih glas-beno-gledaliških produkcijah Lepotica in zver ter Teharski plemiči. Strniša je za recital pripravil zanimiv program koncertnih del za harmoniko. Vstopnina 5-10 EUR ^
^ posebne projekcije slovenskega filma Akcija, ki jo bodo v Mestnem kinu Metropol v sodelovanju s Filmskim skladom RS pripravili v nedeljo ob 18. uri. Gre za film iz leta 1960 v režiji Janeta Kavčiča in v katerem je ta upodobil zgodbo, navdihnjeno z resnično akcijo, v kateri je skupina celjskih aktivistov OF iz zloglasnega Starega pi-skra 15. decembra 1944 s pomočjo paznika Ivana Grada osvobodila 129 zapornikov. Film sicer ne sledi v vsem zgodovinskim dejstvom in poteku dogodkov, je pa v njegovi zgodbi mogoče razpoznati prav to akcijo, ki ga je navdihnila. Osvoboditelji so bili Riko Pre-singer Žarko, Jože Gaber Brus,
ne zamudite
Martin Klančišar Nande, Jože Zelinka Očka in Dominik Le-bič Boris in Ivan Grobelnik -Ivo, edini še živeči od te skupine, ki bo prav s projekcijo tega filma proslavil svoj 90. rojstni dan. Vstopnine ni ^
^ koncerta skupine Mi2, ki bo danes (petek) ob 20.30 v Celjskem domu. Gre za prvi koncert iz serij treh, s katerimi na svoji prvi solo »turi«, kot sami pravijo tem koncertom, Mi2 slavijo petnajstletnico delovanja. Tudi zato ime turneje Mi2 tura 15 črtic. Koncerti bodo posebni zaradi tega, ker bodo na njih ponudili retrospektivo glasbenega ustvarjanja od prve uspešnice Črtica do današnjih dni. Program bo zato precej daljši od siceršnjih koncertov, saj je tudi pesmi, ki so tako ali drugače zaznamovale glasbeno pot »dečkov s Sot-le«, za več koncertov. Skupi-
ni se bo na odru pridružil še imeniten kitarist Boštjan Imenšek, s katerim uspešno sodelujejo zadnje leto. Vstopnina 15 EUR _
Brezplačno razstavljanje v Kulturno info točki
V	sklopu projekta Bučke 2010, ki ga podpira Ministrstvo za šolstvo in šport - Urad za mladino, smo v letošnjem letu ob podpori Mestne občine Celje odprli Kulturno info točko KIT. Namen KIT-a je informirati občane in prirejati vsakomesečne razstave.
V	MESECU NOVEMBRU BI ŽELELI PREDSTAVITI NEKOGA IZMED VAS. Zato vas vse zainteresirane pozivamo, da nam do petka, 29. 10. 2010, posredujte svoje predloge za razstavo (tema, fotografije del, avtor na naš elektronski naslov mladi@portab.si ali nas pokličite na 040 333 374 oz. 03 548 29 19.
Zavod PORTA B KIT Urša Holcinger
f
Petek, 15.10., ob 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec NEIZPETA PESEM, koncert ob 40-letnici glasbenega delovanja Igorja Korošca.
Gostje: Oto Pestner, Zreških 6, Majda In Marijan Petan, Igor Nerat, Milan Einfalt, Hajdi, Voiiali, Izidor Krivec, Boštjan Korošec, Željiia Predojevlč, Coda Singers In Coda Express. Za glasbeni abonma in izven. Vstopnice za izven 15,00 EUR.
Četrtek, 21.10., ob 17. uri v Domu 11. slov. tabora Žalec PICKO IN PACKO, KZ Kult Ljubljana, za Clcl abonma in izven.
Vstopnice za Izven 5,00 EUR.
Preživite prijetno popoldne pri RIBNIKU VRBJE!
INFO center v oktobru odprt:
-	četrtek in petek, 15.00 -17.00,
-	sobota in nedelja, 11.00 -17.00.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Ne delo ne konjiček, pač pa
^IT Izdelovalec violin in viol iz okolice Laškega - Samouke, kot je on, odlikuje inovativnost, 9 ^ I 9 ^ meni Marijan Radaljac
V Radobljah nad Laškim je Goslarski atelje Radaljac, v katerem Marijan Radaljac že več kot štiri leta izdeluje violine in viole. Ob spremljavi klasične glasbe nastajajo iz lesa, premazanega z oljnim lakom in s propo-lisom za zaščito, čudovita glasbila z žlahtnim zvokom.
»Šlo je za splet okoliščin, že od 20. leta sem se ljubiteljsko ukvarjal z restavrira-njem pohištva, zanimali so me rokodelske obrti in predmeti, ki so iz tega izhajali. Nato je hči začela igrati violino in smo ji kupili inštrument, treba pa je bilo tudi nekaj popravil. Nisem bil zadovoljen, kako je bila zadeva narejena, zato sem določene stvari sam popravil in ta glasbila so me pritegnila,« razlaga Marijan Radaljac o začetkih izdelave violin. Takrat se je lotil prebiranja literature, iskal je podatke o starih in novih izdelovalcih violin ter o inštrumentih nasploh. Sledilo je še popravilo prijateljeve violine iz leta 1780, nato si je v stanovanju postavil mizo, kupil orodje in začel izdelovati prvo violino, za kar je porabil šest mesecev. »Ko narediš prvo violino, te izdelovanje zagrabi, ko sem jo končal, je bila zame najlepša, najbolj krasna, fenomenalna,« pravi Radaljac. Prelomna točka, da se je iz konjička razvila obrt, je bil vzpodbuden odnos ljudi, ki so glasbilo preizkusili.
Iskanje in raziskovanje
Doslej je naredil že več kot 20 glasbil, kar pomeni, da jih na leto naredi približno šest. Za vsako porabi dva meseca, saj je to izključno ročno delo. Prodal jih je že 15, pravi pa, da se mu ni težko ločiti od njih: »Boli me, če violina stoji na polici, saj je treba nanjo igrati, da se razvija, dobi plemenitost in žlahten ton.«
Na začetku je ceno za izdelek postavil precej nizko, 1.500 evrov, skozi leta pa so jih preizkušali mnogi priznani profe-
Goslar Marijan Radaljac v svojem ateljeju
sorji godal in glasbeniki iz ljubljanske akademije za glasbo, mariborske opere in dunajske filharmonije. Vsi so bili navdušeni nad njegovimi godali, pozitivno so jih ocenili in njihova cena se je podvojila.
»Zame to ni ne delo ne konjiček, to je strast, možnost razvijati svojo radovednost. Če pogledaš obliko violine, ostaja inštrument isti že 400 let, torej gre za popolno formo,
ki ne prenese sprememb, hkrati pa še vedno ni odkrita do konca,« razlaga Radaljac. Sam je goslarski samouk, saj se je učil iz knjig, praktičen del pa je opravil z veliko vaje kar doma. »Treba se je bilo opreti na svoje ročne spretnosti in se učiti, iskati možnosti, veliko časa sem potreboval, da sem osvojil določene postopke, ker mi jih ni nihče pokazal.« Pravi, da samouke odli-
Izdelovanje violine. V prihodnje se bo lotil še izdelave violončela.
Za dokončanje glasbila potrebuje dva meseca.
kuje inovativnost, ker poskušajo k izdelavi pristopiti na drug način, on namreč preizkuša različne metode, dokler ne najde zase najbolj primerne. Zanj sta iskanje in raziskovanje gonilo razvoja. Izdelavo je začel iz Stradiva-rijeve oblike violine, sicer pa nima vzornika (Antonio Stradivari danes velja za najboljšega izdelovalca violin vseh časov, op.p.). »Rad
imam prost, svoboden pristop k izdelavi glasbila, saj to daje osebnost, ki je ena glavnih stvari, ki jo lahko da goslar inštrumentu.« Bistven del dela je zanj možnost razmišljanja, razvijanje idej in razumevanje delovanja glasbila, saj je vsaka violina drugačna, čeprav je izdelana na enak način, njene skrivnosti pa lahko odkrivamo vsak dan znova.
Preizkusil se je tudi v popravilu violončela, kar bo njegov naslednji projekt. Čaka namreč, da se posuši slovenski les, ki ga je dobil s Pokljuke in Jelovice, potem pa bo izdelal svoje prvo čelo. »Izdelave kontrabasov se ne bom lotil, želim pa si izdelati historično violo da gam-ba, seveda bo ostala redna tudi izdelava violin in viol.«
VANJA VODENIK Foto: TimE
»Ooooo je bilo večkrat slišati spontano občudovanje. Tako sproščeno je ena od manekenk v domu starejših predstavila lepo spalno oblačilo.
Zakaj ne bi bili zgledno urejeni tudi v tretjem življenjskem obdobju, tako kot nastopajoča manekenka na modni reviji starejših občanov v Štorah?
Modna revija najstarejših
Zakaj ne bi bili v tretjem življenjskem obdobju čim bolj urejeni?
Modne revije iz naših krajev nasploh odmevajo. Najprej je pred leti vesoljna Slovenija razpravljala o modni reviji v cerkvi nad Laškim, gotovo bomo precej slišali tudi o modni reviji stanovalcev doma starejših v Štorah, vendar tokrat zagotovo brez kakršnega koli negativnega prizvoka.
»Naši stanovalci so izrazili željo po modni reviji, saj želijo biti lepo urejeni, a si marsikdaj zaradi nizke pokojnine in s tem povezanega slabega finančnega stanja sami ne morejo privoščiti nič novega. Tokrat bo drugače, bolj veselo je vzpodbudno napovedala sredino modno revijo stanovalcev doma starejših delovna terapevtka Petra Laj-lar, ki pravi, da je mnogo dokazov, da je jesen življe-
nja lahko lepa, osrečujoča in nasmejana, predvsem pa ljubeča.
V polnem prostoru Doma Lipa v Štorah, kjer je bilo prav tako veliko mladih udeležencev, je vladalo napeto pričakovanje, tako zaradi modne revije občanov v tretjem življenjskem obdobju kot zaradi glasbenega nastopa po vsej Sloveniji priljubljenega Celjana Uroša Periča, ki je med tremi izhodi manekenk in manekenov poskrbel še za glasbeno spremljavo. »Gospod Franci Skubic nosi obleko podjetja Egoist by Peter Thaler, srajco trgovine Be-lokranjka ter verižico Zlatarne Celje iz programa Lencia. Za pričesko sta poskrbela frizerstvo Zina ter Kristjan Styling Fashion Hair Celje,« je bilo slišati podroben opis vsega tistega, kar je med ho-
jo po manekenski pisti predstavil eden od sedemnajstih manekenov in manekenk, med katerimi sta si dve pomagali s hojico. Če so radi skrbno urejeni naši najmlajši, zakaj ne bi bili tudi naši najstarejši, ki so živeli še v časih, ko je bil vsak košček blaga povprečnemu državljanu težko dosegljiv. Ni bilo niti denarja niti velike izbire, danes je na srečo drugače. »Ooooo je bilo slišati po dvorani občudovanje posameznih modnih dodatkov, na primer najlepših klobučkov Klobučarstva Tomažin ali torbic podjetja Žilnik. Med tremi manekenskimi izhodi so predstavili spalna oblačila, oblačila za prosti čas ter večerna oblačila, med nastopajočimi pa je bila dolgoletna upoštevana celjska novinarka Zdenka Stopar.
Organizatorka modne revije starejših občanov je povedala, da so najprej nameravali pripraviti modno revijo stanovalcev v svojih oblačilih. »Odziv povabljenih sponzorjev je bil fenomenalen, saj so veliko večino izdelkov podarili,« je navdušena Lajlarjeva. Nevsakdanjo prireditev so pripravili ob drugi obletnici odprtja doma Lipa, zato so za zaključek modne revije upih-nili na torti dve svečki. V tak-
šnih oblekah kot se »šika« _ Zbrane sta pozdravila strokovna vodja doma Milka Cizelj ter župan Miran Jurkošek, ki je pohvalil gradnjo nove domske stavbe z varovanimi stanovanji ter še z drugimi prostori. »Česa takšnega še nisem doživel,« je bil nad modno revijo prijetno presenečen Jurkošek, ki mu podobni dogodki niso ravno tuji.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Manekeni v tretjem življenjskem obdobju nasploh vzbujajo pozornost. Na letošnjem tednu mode v Londonu se je, skupaj z vrhunskimi manekenkami današnjega časa, po modni stezi uspešno sprehodila v vlogi manekenke 71-letna Veruschka. Živa legenda je bila prvi svetovni super model.
MIK zagotavlja energetsko najvarčnejša nadstandardna stanovanja v Sloveniji!
V sredo, 20. oktobra, ob 12. uri bo podjetje MIK iz Vojnika predalo ključe prvim stanovalcem stanovanjskega kompleksa Vojniška gmajna. Stanovanjski kompleks s 50 nadstandard-nimi stanovanji, za katerega bo izdelana tudi energetska izkaznica, stoji na izjemni lokaciji v zelenem objemu narave sredi Vojnika, v neposredni bližini vseh storitvenih dejavnosti. Prijetno in varčno bivanje v enem najsodobnejših energetsko varčnih objektov v naši regiji zagotavljajo okolju prijazni materiali in funkcionalna zasnova stanovanj ter celotnega stanovanjskega kompleksa.
Stanovanjski kompleks Vojniška gmajna je sestavljen iz dveh lamel z ločenimi vhodi in skupnimi kletnimi in garažnimi prostori. V kompleksu je skupaj 50 nadstandardnih stanovanj v velikosti od 37 m2 do 125 m2. Znotraj ograjenega kompleksa sta tudi manjši park in otroško igrišče, zaradi trikotne oblike ob-
Vsi, ki želite uživati in bivati v zelenem objemu narave sredi Vojnika, vabljeni na otvoritev Vojniške gmajne, ki bo v sredo, 20. oktobra, ob 12. uri. Možnost ogleda stanovanj na dan otvoritve kakor tudi vsako sredo od 8. do 17. ure in v soboto od 8. do 12. ure.
jekta in lege pa temačnejših severnih stanovanj ni. Vsa stanovanja so klimatizirana, opremljena z nadstandardno sanitarno opremo in s talnimi oblogami višjega cenovnega razreda. Arhitekturna in funkcionalna zasnova kompleksa je v prvi meri usmerjena v kakovost bivanja in energetsko varčnost objekta. Sama gradnja, kakor tudi uporaba izbranih nadstandardnih materialov in stavbnega pohištva zagotavljata kar 45 odstotkov manj toplotnih izgub, kot je standard za tovrstni tip objektov. Kljub temu, da zakonska obveza še ne obstaja, bo za objekt Vojniška gmajna izdelana energetska izkaznica, iz katere bodo razvidni najpomembnejši kazalci rabe energije v stavbi in kakovost toplotnih lastnosti stavbe.
Več o ponudbi stanovanj v Vojniški gmajni poiščite na www.mikstanovanja.si ali kontaktirajte gospo Ireno Krajnc, direktorico investicij v podjetju MIK; tel.: 03 425 50 50, gsm: 051 365 287, e-mail: irena.krajnc@mik-ce.si
S predstavitve oblačil za prosti čas starejših občanov. Med nastopajočimi manekenkami je bila dolgoletna celjska novinarka Zdenka Stopar.
Promocijsko besedilo
Kiel kot
močan
magnet
Trener Celja Pivovarne Laško ostaja selektor moške reprezentance, toda ne Zvonimir Serdarušic, ki je odstopil, temveč Boris De-nič. Položaj direktorja moških selekcij je zapustil tudi Roman Pungartnik.
Boris Denič, ki je podpisal enomesečno pogodbo s Celjem, bo novi selektor. To je potrdil predsednik RZS Franjo Bobinac. Bobinčev predlog mora potrditi še predsedstvo zveze.
Dogovor, ne pravilo
Slovenska reprezentanca bo prvo akcijo imela že 27. oktobra, ko bo v kvalifikacijah
za EP v Celju gostila Portugalsko. »Ce obstaja nezadovoljstvo v rokometnih krogih, potem je bolje, da se umaknem. Strinjal sem se, da me doleti kazen po tekmi v Trebnjem. Toda enomesečna prepoved vodenja ekipe je bila smešna. Moj klubski direktor bi lahko prestavil vse tekme v tem obdobju. In kazni ne bi bilo. Toda pika na i je bilo dogajanje v Ormožu, kjer me niso spustili v našo slačilni-co. Tega ni niti v Slonokoščeni obali. Ko smo delegata kasneje vprašali, kje je napisano takšno pravilo, je dejal, da ga ni, le da je bil pač dogovor tak. Ko so mi počeli vse to kot slovenskemu selektorju,
Na sedežu EHF na Dunaju so opravili žreb 3. kroga v pokalu EHF. Slovenski podprvak Gorenje se bo pomeril s hrvaškim moštvom Nexe Našice, ki ga zelo uspešno vodi nekdanji slovenski selektor in bivši trener Celja Ka-sim Kamenica. Prva tekma bo 20. novembra v Velenju, povratna pa sedem dni kasneje v Slavoniji.
je bilo zame konec dvomov in razmišljanj. Torej odpoved je obstajala že prej, ni bila podana pred dnevi. Veliko je bilo nelogičnosti, tudi v medijih, da sem še psihološko zbolel, da odhajam v Hamburg je govoril Zvonimir Ser-darušic.
Težave je pojasnjeval tudi Roman Pungartnik: »V Ormožu ima tribuna štiri vrste, delegat pa je zahteval, naj se trener prestavi v peto. Med polčasom mu dva redarja nista pustila vstopiti v slačilni-co. Pozanimali smo se o razlogih v pisarni ZROPS-a. Niti od Aleša Juga niti od Andreja Juratovca, ki je zadolžen za sodnike, nismo dobili tehtnih odgovorov. Želeli smo jih tudi črno na belem. Nismo jih prejeli. Do danes tudi nismo dobili opravičila, ko so nas obtoževali, da ustvarjamo celjski lobi v slovenskem rokometu.«
»Niso iz vesolja«
Takoj za najuspešnejšim klubom vseh časov Barcelono se bodo Celjani pomerili še z aktualnim evropskim prvakom Kielom, ki je v zadnjih letih sinonim za moderen in hiter rokomet, predvsem po zaslugi Noke Serda-rušiča. Odlike tega kluba so strpno delo, načrtnost in tudi stalno razprodana dvorana. Ceprav ima kopico zvezdnikov, je izgubil z Berlinom,
Med tistimi, ki izjemno redko odpovedo, je Alem Toskič.
Kielce pa doma ugnal za (komaj) štiri gole.
»Tako kot Kiel tudi mi igramo hitro. Ne smemo poceni izgubljati žog, saj je jasno, da sledijo bliskoviti protinapadi nasprotnikov. Naše >zicerje< moramo bolje izkoriščati, kar nam v zadnjem obdobju ni uspevalo. Ce nam tokrat bo, potem tekma pred domačim občinstvom lahko poprime drugačen, željen tok. Roko-metaši Kiela niso iz veso-
lja. Vse je možno, če bomo pravi,« je prepričan večni optimist, izjemni organizator igre Uroš Zorman. »Večjih težav nimamo. Uroš je sicer v začetku tedna staknil poškodbo palca na roki, zaradi katere ni vadil z žogo, toda v sredo je že deloval brezhibno. Sam pa se počutim zdravega,« je celotno zdravstveno stanje orisal Serdarušič. Svoje mnenje pred dvobojem z gigantom pa je dodal vratar Mir-
ko Alilovic: »Moramo se oddolžiti navijačem in pokazati, da smo imeli v Barceloni slab dan. Boriti se moramo do zadnje sekunde. Kiel bo kaznoval vsako našo napako. Ce bo boljši, mu bomo iskreno čestitali.«
Celjani so se s Kielom do sedaj srečali dvakrat, obakrat v superpokalu. V Ciudad Rea-lu so zmagali, v Zlatorogu pa izgubili.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Za preporod s trdo Bevčevo roko
Jutri bo v 13. krogu 1. SNL moštvo CM Celja vodil že tretji trener v tej sezoni, Stane Bevc, ki je nasledil Damjana Romiha. CM Celje je trenutno na predzadnjem mestu.
Najprej je na klopi sedel Milan Duričic. V 1. krogu je izgubil doma z Domžalami v 87. minuti, igra pa je bila zelo slaba, zaprta, z dolgimi podajami. V Kranju je bila bolj pogumna, toda zaradi nerazpo-loženih napadalcev je bila osvojena zgolj točka (in izgubljeni dve). Zmaga nad trenutno vodilno ekipo španskega prvenstva Valencio je bila sijajna, poraz v prijateljski tekmi pa je koristil gostom. Tudi 5:1 z Rudarjem je bilo silno lepih. Po zaostanku s 3:0 v Novi Gorici so Celjani dosegli tri gole med 80. in 91. minuto, razplet pa bi jim moral dvigniti samozavest. 10 strelov s kotov so izvajali nogometaši CM Celja proti Olimpiji, vodili 1:0 z igralcem več, toda v 85. minuti je sodnik Jug zahteval, da Rakovič ponovi prosti strel -Mijatovič je nesrečno matiral Mujčinoviča. Odtlej je bilo smole še več, v Ljudskem vrtu pravzaprav ne, zgolj nemoč proti ekipi Josipa Iličiča. V Krškem na pokalni tekmi je precej škripalo, počilo pa doma z Nafto (2:4). Cadikovski in Klebčar sta poskrbela za tri točke proti Kopru. Začele so se prijave proti tujcem, za katere je dejansko zahtevno pridobiti dovoljenja. Pokalni po-
Stane Bevc v pogovoru s Sebastianom Gobcem
raz v Stožicah je odpihnil Duri-čiča.
V Domžalah je Damjan Romih spremenil celjsko postavitev, nadigral v DP uspešne tekmece, zanimiva igra pa ni prinesla niti točke: tudi z dvema igralcema več Celjani niso dosegli gola. Že takrat se je zdelo, da pogumni Romih ne bo imel sreče. V Areni Petrol je igral 1:1 s Triglavom (avtogol Kapiča), nato pa izgubil v Velenju (v 90. minuti) in Ajdovščini. Proti Pri-morju se je zdelo, da so tudi pozitivne stvari vse manj opazne _ Romih je pristal, da bo pomočnik novega trenerja.
Bevc, ki se je s klubskim vodstvom za sodelovanje dogovoril do konca leta, je prvi trening s celjskimi nogometaši opravil v sredo. 49-letni stra-
teg je trenersko kariero začel v Nogometnem klubu Vransko, bil je pomočnik prvega trenerja pri NK Celje, nato pa vodil Zagorje, Krško, Triglav, Šmartno in Bonifiko. Kot igralec se je uveljavil pri celjskem Kladivarju. V slovenskem nogometu velja za izjemno odločnega, avtoritativnega. Je brez pomislekov sprejel predlog predsednika kluba Marjana Vengusta? »Po odhodu iz Kranja sem že kar nekaj mesecev prost. Glede na obojestransko željo ni bilo razlogov za za-vlačevanie. Stanie ie alarmant-
no, o tem priča mesto na lestvici. Željan sem dokazovanja tudi v domačem okolju.« Vsak obraz prinese nekaj novega, kaj ne bi novi trener. »V celjski igri bo treba nekaj spremeniti, precej dela nas čaka tudi glede psihološkega načrta. CM Celje ima zagotovo boljšo ekipo, kot to kaže trenutna uvrstitev,« trdi Bevc. Je Kozjanec, ki ne sklepa kompromisov, pravšnji za Areno Petrol? Mnogi trdijo, da boljše rešitve trenutno sploh ni _
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
V finalu pokala MNZ Celje bosta spomladi igrala Krško in Šentjur. V polfinalu je bilo Krško boljše od Rogaške s 4:1, Šentjur pa od B ekipe Krškega s 4:3, ko so odločale enajstmetrovke. Pri mladincih je prvi finalist Dravinja, drugega bo odločil dvoboj med CM Celjem in Rudarjem.
Začenja se DP za košarkarje
Jutri bo štart državnega prvenstva, ki so ga košarkarski navdušenci težko pričakovali, saj se letos začenja 14 dni pozneje.
Vzrok je zmanjšanje števila klubov v 1. ligi v jubilejni, 20. sezoni. Hopsi bodo na domačem parketu poskušali pod vodstvom novega trenerja Tončija Mašine presenetiti domžalski Helios. Elektra, ki ima prav tako novega trenerja, Dušana Hauptmana, bo gostovala pri novem prvoligašu Mariboru. Ekipa Damjana Novako-viča, Šentjur, se bo merila z ljubljanskimi Parklji, medtem ko bo Zlatorog prvenstvo začel prihodnji teden.
Znani so tudi pari 5. kroga pokala Slovenije. Zlatorog bo v torek v Treh lilijah pričakal Litijo, Elektra Rogaško, Hopsi pa Plamo Pur iz Ilirske Bistrice.
MOJCA KNEZ
Lokalni derbi v Braslovčah
Nova odbojkarska sezona bo postregla s pravim, tradicionalnim derbijem med odbojkarji OK SIP Šempeter in OK ZM Braslovče.
Po zaključku prejšnje sezone so se karte na novo premešale. Šempetrani so se kljub rezultatsko uspešno zaključeni sezoni v 1. ligi odločili, da v novi sezoni štartajo v 2. ligi, v kateri pa so se znašli tudi Braslovčani, kajti osvojili so 1. mesto v 3. ligi. V obeh ekipah je prišlo do precej sprememb v igralskih zasedbah, skupno obema pa je, da stavita predvsem na mlade, domače igralce. Do spremembe je prišlo tudi na obeh trenerskih stolčkih; v Šempetru je dirigentsko palico prevzel Tadej Ferme, v Braslovčah pa Andrej Hribernik.
Žreb je poskrbel, da se bosta moštvi srečali že v uvodnem krogu. Lokalni derbi se bo jutri v telovadnici OŠ Braslovče začel ob 19. uri.
TT
NOVI ITEDN^K
I ŠPORT
19
Pelikani na pota stare slave
Po nekajletni vladavini moštva, ki se zdaj imenuje Š&P Koper, so v 1. celjski letni ligi malega nogometa spet slavili igralci Pelikanov.
Do zaključka tekmovanja je sicer še en krog, toda na vrhu lestvice so si priigrali nedosegljivo prednost. V pone-
deljek so zadržali naskok treh točk pred Š&P Koper. Namreč njun medsebojni dvoboj se je zaključil neodločeno, 1:1. Po-vedli so Pelikani, kajti tekmeci so si zabili avtogol, nato pa je izenačil Pranjič. Izidi 18. kroga: Kalimero - Tristar 2:5, Maček tisk - Marinero 4:0, Pelikani - Š&P Koper 1:1. Zaostala tekma 11. kroga: Tristar - Maček tisk 5:3.
V sredo pa dveh ekip ni bilo na igrišče. 19. krog: Maček tisk - Kalimero 3:5, Marinero - Pelikani 0:3 (b. b.), Š&P Koper - Tristar 0:3 (b. b.). V zadnjem krogu v ponedeljek, 18. oktobra, se bodo pomerili: Tristar - Marinero (18.20), Pelikani - Maček tisk (19.10), Kalimero - Š&P Koper (20).
DŠ, foto: GrupA
Zmagovalno moštvo so sestavljali Boštjan Breznikar (vratar), Goran Stegu, kapetan Andrej Dobovičnik, Drago Adamič, Slavko Brečko, Klemen Brečko, Vasko Kugler, Draško Kugler, Stanko Jovanovič, Niko Bračič, Uroš Kroflič in Matej Banovšek.
Fantje odlični, tudi dekleta?
Judoisti celjskega Sankakuja so se tudi na tretjem turnirju državnega prvenstva odlično odrezali.
V Slovenski Bistrici so najprej ugnali ptujsko Dravo s 4:3, nato pa so se z neodločenim izidom 3:3 v posamičnih zmagah in 30:30 v tehničnih točkah razšli z domačim Impo-lom. Po dvakrat sta zmagala Tadej Zalaznik in Mihael Žgank. Celjani imajo lepe možnosti, da se drugič (po letu 2006) uvrstijo na zaključni turnir. Impol je doslej zbral 11 točk, Olimpija 10, Sankaku Z'dežele 9, Duplek 8, peti Branik pa 6. Sledijo Šiška 4 točke, Železničar 3, Gorišnica 2 in Drava 1. 24. oktobra se bodo varovanci Marjana Fabjana in Igorja Trbovca borili v Mariboru na zadnjem turnirju proti Železničarju in Šiški.
Danes in jutri pa bodo sankakujevke Urška Žolnir, Petra Nareks in Vesna Džukič nastopile na tekmi svetovnega pokala v Rotterdamu.
DŠ
Foto: SHERPA
Utrinek z derbija med starim prvakom, Š&P Koper v belih dresih, in novim, Pelikani, v rumenih.
Vzpodbuden začetek
Eden najboljših slovenskih deskarjev na snegu Rok Marguč je uspešno začel sezono.
Na uvodni tekmi paralelnega veleslaloma v nizozemskem Landgraafu je 23-letni Marguč imel v prvi kvalifikacijski vožnji drugi najboljši čas, nato je v drugi vožnji sicer storil manjšo napako, vendar se je kljub temu s sedmim časom uvrstil v finale. V 1. krogu je premagal lanskoletnega zmagovalca v skupnem seštevku svetovnega pokala Benjamina Karla. V naslednjem krogu se je pomeril z Italijanom Rolandom Fischnaller-jem, a je v prvi vožnji padel in si prislužil pribitek 0,95 sekunde. V drugi vožnji je skoraj že izničil zaostanek, vendar je bil Italijan vseeno uspešnejši. Marguč se je tako uvr-
stil na končno 7. mesto, kar pa je vseeno njegova najboljša dosedanja uvrstitev na tekmah v Landgraafu.
Naslednja tekma udeležen-
ca olimpijskih iger čaka šele v decembru, ko se bodo de-skarji merili na tekmi svetovnega pokala v Italiji.
MK
SlB^iSNI CENTER SUZUKI

Najboljša judoista Sankakuja Roki Drakšič (na sliki) in Matjaž Trbovc v DP nastopata za Impol.
SUZUKI
Avtohiša CEPIN -VOJNIK
Tel.: 03 780 00 50
■tinhi;	Al O flM
panorama
KOŠARKA
1. SL (ž), 3. krog: GVT Konjice - AJM 63:80; Zdovc 20, K. Klančnik 13, Šrot 10, Ja-vornik 7, Lesjak 6, I. Klanč-nik 4, Božičevič 3; Baltič 23, Kure 21. (KM)
športni koledar
Petek, 15. 10.
MALI NOGOMET
1.	SL, 5. krog, Kobarid: Op-last - Dobovec (20).
2.	SL, 2. krog, Ljubljana: Viktobirit - Nazarje (20).
ROKOMET
1. SL (ž), 5. krog: Zagorje
-	Celje Celjske mesnine (19).
Sobota, 16. 10.
NOGOMET
1.	SL, 13. krog: CM Celje
-	Gorica, Nova Gorica: Koper - Rudar (17).
2.	SL, 11. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Interblock (15).
3.	SL - vzhod, 9. krog: Šentjur - Simer Šampion, Zreče
-	Bistrica, Malečnik - Kovinar Štore (15).
Štajerska liga, 9. krog: Rogaška - Koroške gradnje, Šoštanj - Podvinci, Gerečja vas - Mons Claudius (15).
MCL, MNZ Celje, 7. krog: Krško B - Žalec, Kozje - Vransko, Laško: Pivovar - Brežice (15).
ROKOMET
1. B SL, 4. krog: Celje Pivovarna Laško B - Ajdovščina (16).
1. SL (ž), 5. krog: Ajdovščina - Velenje (19).
KOŠARKA
1. SL, 1. krog: Maribor Messer - Elektra (18), Polzela: Hopsi - Helios (19), Ljubljana: Parklji - Šentjur (20.30).
1.	B SL, 3. krog: Konjice -Postojna, Rogaška - Kranj (19).
2.	SL - vzhod, 3. krog, Vransko: Vrani - Terme Oli-mia (6), Dravograd - Nazarje (19).
1. SL (ž), 3. krog, Ljubljana: Ježica - Rogaška (19).
Jadranska liga (ž), 3. krog: Celje - Čelik Zenica (19).
ODBOJKA
1.	SL (ž), 3. krog, Šempeter: Aliansa - Formis Bell (17).
Nedelja, 17. 10. NOGOMET
2.	SL, 11. krog: Šmartno -Bela krajina (15).
Štajerska liga, 9. krog: Ormož - Šmarje (15).
ROKOMET
Liga prvakov, skupina A, 4. krog: Celje Pivovarna Laško - Kiel (18.30).
o
Ih
a
'M
O
a
t«
iiiniiniii.n(liocelie.coiii
20
RONIKA
NOVI TEDNIK
Hazardiranje odvetnikom fižol
z
■	^	v ■ ■
in strocji
V	torek se je na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje dvanajstim obtoženim zaradi prekupčevanja mamil. Primer je spet na začetku, saj se je skupini obtoženih pridružil še 12. član domnevne kriminalne združbe. Obtožnica je zdaj tako nekoliko razširjena, brati so jo morali še enkrat in tudi zaslišati vse obtožence. Več kot polovica se jih ni zagovarjala.
Že na začetku novega sodnega procesa so trije zagovorniki obtoženih predlagali izločitev članov sodnega senata in predsednika Martina Jančarja, ker naj bi se seznanili - tega pa ne bi smeli - z izjavami nekaterih obtoženih, ki so se nahajale v sodnem spisu. Do izločitve senata ni prišlo, je pa res, da obravnave tečejo zdaj nekoliko hitreje, kot so na prvih sojenjih. Morda tudi zato, ker se na sodiščih zdaj sojenja zvočno snemajo, kar pomeni, da ni več nadležnega ponavljanja in narekovanja zaslišanj, ki so včasih dolga tudi po več ur.
V	sredo je moral pred sodni senat spet stopiti celjski kriminalist, ki je vodil preiskavo. V prvem sojenju so ga za-
sliševali več dni po več ur, tokrat pa njegovo pričanje ni trajalo dolgo. Govoril je predvsem o stikih s tajnim sodelavcem policije, ki je od kriminalne združbe navidezno kupil drogo. Odvetniki so mu sicer postavljali ista vprašanja kot na prvem sojenju, kar nekajkrat pa je moral odvetnike miriti tudi sodnik Jančar.
Istega dne kot kriminalista so zaslišali tudi tajnega sodelavca policije pod imenom Christian. Ta je v Celju od prvoobtoženega Omila Fa-diča iz Velenja kupil 300 gramov heroina. Tajni sodelavec policije je iz Švice, navodila v takratni preiskavi pa so mu dajali iz Celja. Njegovo identiteto na sodišču niso izdali, zaradi varnosti je pričal iz druge sobe, njegov glas pa so popačili.
Očitno pa bo dogajanje na sojenju burno. 12 odvetnikov v dvorani pomeni tudi 12 nevšečnosti za tožilstvo. Tudi med obtoženimi se pojavljajo izjave, ki bodejo iz ustaljenega načina poteka sodne obravnave. Tako je denimo eden izmed obtoženih odvetnika ob vprašanju, ali je morda hazardiral, »zabil« z odgovorom, da mora on to dobro vedeti, češ, saj »sva hazardirala skupaj«. Zanimivo je bilo tudi ob preverjanju odvetnikov, ali tajni sodelavec res obvlada hrvaški je-
Kriminalno združbo so policisti prijeli lani, ko so jih s prikritimi metodami dela dobili med preprodajo mamil. Pre-prodajali so predvsem heroin, kokain, menda tudi konopljo. Lokacije, na katerih so drogo prodajali tajnima sodelavcema policije, so bile v Ljubljani, Celju in Lendavi.
zik (tako je namreč govoril v preiskavi, med sojenjem pa je uporabljal nemščino). Pa so ga odvetniki testirali z vprašanjem, ali ve, kako se v hrvaščini reče stročjemu fižolu in zelju. Po tuhtanju in prvem na-
pačnemu odgovoru zaradi napake tolmačke, ki je v nemščino prevedla le fižol ne pa tudi besede »stročji«, je tajni sodelavec policije vendarle zadel ^
SIMONA ŠOLINIČ
halo, 113
Ni jim uspelo
Tatvine in poskusi tatvin vozil se ne Celjskem nadaljujejo. Tokrat so v Žalcu neznani storilci poskušali ukrasti renault megana, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom. Z motorja so odklopili računalnik in poskusili spraviti vozilo v pogon, kar pa jim ni uspelo. Tatovom na Hudinji pa ni uspelo ukrasti vseh štirih pnevmatik z mini cooperja, parkiranega v Milčinskega ulici. Z vozila so že odvili vijake in ga podložili s tlakovci. Očitno pa je tatove s kraja dejanja nato nekdo pregnal.
Previdno na pokopališčih
Oktobra se zaradi prihajajočega 1. novembra poveča število obiskov pokopališč. Ob tem se opazi tudi višje število vlomov in tatvin iz avtomobilov. Tako so neznanci včeraj v Šmarju pri Jelšah vlomili v vozilo, ki je bilo parkirano na parkirišču pri tamkajšnjem pokopališču. Lastnica, ki je oškodovana za 300 evrov, pogreša torbico z dokumenti, denarnico in telefon. V drugo vozilo pa je bilo vlomljeno na parkirišču pokopališča v Grižah. Tudi v tem primeru lastnica pogreša torbico.
NoC brez nesreC
Slovenija se bo tudi letos vključila v projekt Evropska noč brez prometnih nesreč, ki ga najbolj podpirata policija in Zavod Varna pot. Že ves teden na nekaterih bencinskih črpalkah (ne na Celjskem) študenti informirajo predvsem mlade voznike in potnike o preventivnih aktivnostih in problematiki alkohola v družbi. Delijo jim tudi promocij sko-infor-mativne letake. Jutri pa bodo člani Zavoda Varna pot o nevarnosti alkohola na mlade apelirali v sedmih nočnih lokalih po različnih krajih v Sloveniji. V Celju bodo tako prisotni v Branibor klubu. »Vsako skupino mladih bodo spodbujali, da izbere bodgovornega voznika<, ki naj bi se obvezal, da tisti večer ne bo pil alkohola oziroma, da bo trezen, ko bo sedel za volan. Sodelujoči vozniki bodo dobili posebne zapestnice, s čimer bodo dokazovali svojo obvezo. Preden bodo zapustili lokal, bodo lahko prostovoljno in brezplačno preizkusili alkotest. V primeru rezultata 0,0 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka, bodo nagrajeni,« navajajo v Zavodu Varna pot. Akcija bo trajala v noči na nedeljo med 22. in 6. uro.
Spet o domnevni
zlorabi
narkotikov
Včeraj popoldne se je sestal svet zavoda Zdravstvenega doma Celje. Glavna točka na dnevnem redu je bilo zadnje dogajanje okoli primera domnevne zlorabe narkotikov.
Kot smo že poročali, naj bi eden izmed vodilnih celjskega zdravstvenega doma, prim. Andrej Žmavc, neupravičeno jemal narkotična sredstva, sicer namenjena bolnikom. Sam nam je kasneje jemanje teh sredstev tudi priznal, to naj bi storil, ker ima hude bolečine hrbtenice in ne zaradi odvisnosti. Zatrdil je tudi, da pri tem ni zlorabljal imen pacientov. Njegovo zgodbo je podprl tudi njegov zdravniški kolega Ste-van Dordevic in v dokaz ponudil Žmavčevo zdravniško dokumentacijo. So pa ogorčeni člani sveta zavoda, ki jih direktor celjskega zdravstvenega doma Stanislav Kajba o preiskavi ni obvestil. Zakaj tega ni storil in okoliščine primera je moral zato pojasniti na včerajšnji posebni seji. Pri tej točki je bila za javnost zaprta. O podrobnostih bomo poročali v torkovi izdaji, saj se je seja končala po zaključku redakcije.
SŠol

6
Odvzem sline za testiranje, ali je voznik pod vplivom mamil. Pri tem vozniku je bil test negativen.
»To vo rn j a ka rj i« drobnogledom
Vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi mag. Elvis A. Herbaj. Z aparatom, ki ga ima v desni roki, se vozniku odvzame slina, nato naprava v ozadju (levo, na sedežu vozila) v nekaj minutah pokaže, ali je voznik vozil pod vplivom mamil.
pod
tokrat voznikov, ki bi bili pod vplivom mamil, ni bilo, so jih pa testirali 19. V akciji, ki zagotovo ne bo edina, je sodelovalo skoraj 40 polici-
stov, poleg celjskih tudi osem iz specializirane enote za nadzor prometa iz Ljubljane.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Policisti so preverjali tudi, ali vozniki tovornjakov vozijo zadrogirani - Eden že zjutraj pijan za volanom
Na štajerski avtocesti, predvsem pa na relaciji od uvoza na avtocesto na Hudinji do počivališča Lopata v smeri proti Ljubljani v zadnjih letih skorajda še ni bilo takšne kolone, kot je bila minuli torek. Dobre pol ure so se vozniki osebnih in tovornih vozil samo na tem odseku po polžje premikali. Nekateri so tudi negodovali, predvsem tisti, ki so bili vezani na čas. Pri počivališču pa so se morali tovornjaki izločiti, promet je za ostale naprej stekel normalno. Policisti so tako ustavili kar 827 tovornih vozil in jih vzeli pod drobnogled.
Gre za prvi tovrstni večji ljali pri nadzorih do konca
nadzor, sicer v tujini dobro znan, kjer so takšni zastoji zaradi tega že stalnica. Vsak voznik je pihal, nekateri so morali tudi opraviti test za droge. Ravno ta je bil tokrat novost. Gre z napravo, ki jo bodo policisti testno uporab-
leta, kasneje pa bo to že sestavni del pri ustavljanju voznikov. V postopku morajo tako vozniku s posebnim aparatom odvzeti slino, nato naprava pokaže, ali je rezultat pozitiven ali negativen. Vodja oddelka za cestni promet na
celjski policijski upravi mag. Elvis A. Herbaj pojasnjuje: »V kolikor naprava pokaže prisotnost substanc, odredimo strokovni pregled. Zdaj, ko jo še testiramo, pa vsakega vprašamo, ali pristane na preizkus. Če odgovori ne, ga ne moremo odrediti. Če pa bi vseeno posumili, da je voznik pod vplivom mamil, bi poklicali skupino policistov, ki je usposobljena za izvajanje preliminarnega testa. V primeru, da bi tudi oni ugotovili, da obstaja sum, da je voznik pod vplivom mamil, se vozniku odredi strokovni pregled.«
Samo v eni uri so policisti ustavili več kot 300 voznikov tovornih vozil, med 8. in 14. uro, ko je nadzor trajal, pa kar 827, in sicer 236 domačih in 589 tujih. En voznik je vozil pijan, kar nekaj pa jih bo morali zaradi kršitev seči globoko v žep. »Petkrat smo izrekli opozorila, izdali devet plačilnih nalogov, dva voznika sta globo poravnala takoj. Plačilni nalogi so bili voznikom izdani zaradi prekomerne hitrosti, pretežkega tovora, tehnične napake na vozilu, neustreznih listin ter kršitve pravne osebe,« so povedali na policiji. K sreči
Vsak je tudi pihal.
Ovadba zaradi »natega« kosovskih
Zaradi zlorabe delovnih dovoljenj, ki smo jo razkrili aprila, so kriminalisti ovadili dve osebi
Aprila smo razkrili sume, da so se na relaciji Ko-sovo-Slovenija-Nemčija dogajali sumljivi posli pri dogovarjanju za delovna dovoljenja za več kot 150 ljudi s Kosova. Ti so bili pripravljeni delati v Nemčiji, za ureditev dokumentov in kot garancijo, da bo po prihodu v tujino tam tudi resnično opravljali delo, za katerega so dogovorjeni, so plačali tudi večjo vsoto. V domnevna kazniva dejanja je vpleten tudi znani 52-letni celjski podjetnik, za večji del goljufije pa naj bi poskrbel 30-letni Mariborčan. Oba so namreč zdaj zaradi goljufije in ponarejanja dokumentov celjski kriminalisti ovadili.
»Konec lanskega in v začetku tega leta naj bi tako na različnih krajih in v različnih okoliščinah spravila v zmoto podjetnika s Kosova in mu pri tem lažno pri-
kazovala in obljubljala delo za več sto delavcev s tamkajšnjega območja. Pri tem sta ponaredila več različnih listin ter lažno prikazovala tudi okoliščine potreb po delavcih na območju posameznih držav članic Evropske unije. Ljudi na Kosovem naj bi oškodovala za najmanj 217 tisoč evrov,« so sporočili s policije.
Aprila nam je vpleteni celjski podjetnik razlagal nekoliko drugačno varianto -da ne gre za zlorabo delovnih in bivalnih dovoljenj, vendar pa so očitno kriminalisti presodili drugače. Po naših podatkih naj bi celo več kot 150 kosovskih delavcev 30-letnemu Slovencu iz Maribora plačalo vsak 1.170 evrov. Celjski podjetnik, ki naj bi bil kot nekakšen posrednik, je aprila vse očitke zanikal. Še več. Dejal je, da je bil on tisti, ki so ga ogoljufali. Kosovskega podjetnika je spoznal na se-
stanku, saj se je tja odpravil z nekaterimi vidnejšimi celjskimi gospodarstveniki. Po začetnih dogovorih so podpisovali tudi prve pogodbe, ki so jih celo overili pri notarju. Mariborčan, za katerega že vnos imena v spletne iskalnike pokaže, da ni ravno zaupanja vreden, še posebej ne pri takšnih poslih, viz ni uredil, je pa 300 delavcev ostalo brez denarja. Mnogi od njih naj bi bili že tako ali tako v slabšem socialnem položaju, prodajali so tudi živino, in ostali še bolj revni. Na Kosovem naj bi protestirali, tamkajšnji podjetnik naj bi poskušal storiti tudi samomor. Mariborčan je zagotavljal - vendar s ponarejenimi dokumenti - da bo vrnil dvakratni znesek, če do konca aprila ne uredi dogovorjenega. Vendar spet ni bilo nič. Trenutno je v zaporu, kjer sedi zaradi druge zadeve.
SIMONA ŠOLINIČ
BANČNA GARANCIJA ZA DOBRO IZVEDBO POGODBENIH OBVEZNOSTI
Naziv zavaiovalnicc: ZAVAROVATNICA Kraj in datum: KIIANJ ; 10.03^010
Upravičetific:	■	.
GaranDija, ät: 128y985/2010
OEKÄANJ
Kosovo
V skl&du 3 pogodbo dogovoi;^ in podpisano pn notagu <tae 26.02.2010 Cenjeno med upiaviCenccm	in bJ^ . n w « (daziv izvajalca) za izvedbo
(predmet pogodbe ) za ptidobitev neocifijcih delovni dovoljen državljane KOSOV v vrednosti 722-000,00 ELTR, je izvEjaleo dolžan optaviti naslednje storitve ; - pridobiti delovna dovaljet^B Kot je navedeno v dogovoni iz dne 26.02^10
v GkupntvTBdnosÜ 722.000.00 EUR
(8cd0m slo dvafndvajsel tisoč EUR),
v roku do 10.05.2010 (datum, dni, mesecev) v količini in kvaliteti, opredeLjeni v citiranj pogodbi.
Na zahtevo izvajalca se s to garancijo n£|)rekiicno in brezpogojno obvezujemo, da bomo v 15 dneh po prejemu vaSegs prvega^ pimegs zahtevka pUCali 722.000,00 EU^ ^ izvajalec svoje pogodbene obvezaosti ce bo ii^lnil v dogovogeoi kvaliteti, lonliSiiii in rokili, opredeljenih v zgoraj citirani pogodbi Naäa obveza velja tudi v pcimeni delne uqwlnitve pogodbene obveznosti. Če opravljena storitev tudi dčhio nc zadostile pogodbcmm zahtevam.
Mariborčanova ponarejena garancija
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 16. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 17. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Pika Raj-nar, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 18. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Pika Rajnar, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Koroški radio)
TOREK, 19. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkan-cija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Koroški radio)
SREDA, 20. oktober
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje županskih kandidatov - 2. krog v občini Šentjur, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Filmsko platno, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
ČETRTEK, 21. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PETEK, 22. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
V studiu Radia Celje je bila tudi minulo volilno nedeljo velika gneča. V eter je bilo treba poslati čim prej in čim več prvih izjav na novo izvoljenih županov.
Z"	■ V	"V
novimi župani ze v nedeljo zvečer
Novinarska ekipa Radia Celje je, kot je že običaj ob vseh volitvah, še zlasti pa lokalnih, tudi 10. oktobra zvečer, ko so se zaprla volišča, preživela na terenu in v studiu. V posebni povolilni oddaji so zato lahko poslušalci celjskega radia med prvimi izvedeli, kako in koga so izvolili.
Ker pa tudi v kar nekaj občinah na Celjskem župana še nimajo in bo treba počakati na drugi krog volitev, novinarje čaka še ena »run-
da«. Ki pa ne bo tako naporna, kot je bila 10. oktobra. Ker bo županska bitka zagotovo najbolj vroča v šentjurski občini, kjer sta oba
kandidata, ki sta se prebila v drugi krog, vsak zase prepričana, da sta že zmagovalca, bo prihodnji teden na Radiu Celje še eno soočenje. V sredo, 20. oktobra, se bosta pred našimi mikrofoni pomerila Marko Diaci in Štefan Tisel iz Šentjurja.
Foto: SHERPA
Pika Rajnar
S Piko Rajnar o tapkanju
Si predstavljate, da imate vedno in povsod pri roki pripomoček, s katerim učinkovito preženete skrbi in tesnobo, si dvignete motivacijo, preženete dvom in poiščete rešitev tudi v najbolj zoprnih situacijah? Nič ne stane, nobenemu bogu se ni treba zaobljubiti in nobenega gu-ruja častiti.
Kakšen je ta pripomoček, izvedeli to nedeljo v oddaji bodo poslušalci Radia Celje Znanci pred mikrofonom, v
Dve noči iz studia Radia Celje
V noči s sobote na nedeljo in z nedelje na ponedeljek bodo v okviru skupnega nočnega programa radijskih postaj s poslušalci po Sloveniji znova bedeli celjski radijci.
Voditeljica Andreja Petro- gram s sobote na nedeljo, vič, ki pripravlja nočni pro- bo tudi tokrat gostila zani-
kateri bomo gostili Piko Raj-nar. Pravzaprav je Pika Raj-nar certificirana predavateljica metode EFT, po poklicu profesorica matematike. »Moji logični matematični pameti pa so všeč stvari, ki so jasne, enostavne in učinkovite,« pravi. O tehnikah doseganja čustvene svobode, o tem, kako jih je odkrila in kako ji danes krojijo dneve, se bo z njo pogovarjala Saška T. Ocvirk.
Foto: SHERPA
miva gosta. Prva bo Hilda Goršek s Turistične kmetije Goršek, ki bo poslušalcem zaupala nekaj starih receptov za pripravo domačega kruha, potice in peciva. Drugi gost bo Ivan Moho-rič, pisatelj, novinar in raziskovalec pradavnih skrivnosti iz Idrije.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	GET OUTTA MY WAY - KYLIE MINOGUE	(5)
2.	SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GARY BARLOW	(3)
3.	CLUB CAN'T HANDLE ME - FLO-RIDA FEAT. DAVID GUETTA	(4)
4.	JUSTTHE WAY YOU ARE - BRUNO MARS	(1)
5.	TEENAGE DREAM - KATY PERRY (5)
6.	BUTTERFLY BUTTERFLY - A-HA (3)
7.	STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT (1)
8.	FOR THE FIRST TIME - THE SCRIPT
(2)
9.	WHITE KNUCKLE RIDE - JAMIROQUAI
(4)
10.	START WITHOUT YOU - ALEXANDRA BURKE	(2)
DOMAČA LESTVICA
1.	TISTE LEPE DNI - NEISHA	(4)
2.	TU IN ZDAJ - ALYA	(5)
3.	COLOR DELUXE - SHYAM	(6)
4.	TVOJA STVAR - TIDE	(3)
5.	NARAVA - SIDDHARTA	(1)
6.	MESTO ZA VSE LJUDI - 6 PACK ČUKUR	(2)
7.	KO SE SPET SREČAVA - JADRANKA JURAS	(1)
8.	MODROST - ADAM	(2)
9.	V VAKUUMU - FLIRRT	(3)
10.	PREDNOSTI NOROSTI IN NASILJA -MELODROM	(4)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
RHYTHM OF LOVE - PLAIN WHITE T'S TO THE SKY - OWL CITY
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
TULJARIJA - TULIO FURLANIČ MAŠ PUNCO - CARPE DIEM
Nagrajenca
Jože Lipnik, Koroška 79, Velenje Martina Kokot, Po gabri 69d, Celje
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010
CELJSKIH 5 plus
1.	S TEBOJ ALI BREZ TEBE - POLKA PUNCE	(4)
2.	NAJ NE BEŽI MLADOST - ZREŠKA POMLAD	(5)
3.	TI NISI TAKA - MODRIJANI	(2)
4.	PO NEVESTO - SLOVENSKI ZVOKI	(1)
5.	UŽIVAJ ZDAJ - ŠESTICA	(3)
Predlog za lestvico:
VSE ENKRAT MINE - MIRO KLINC
SLOVENSKIH 5 plus
1.	JESEN - GALOP	(4)
2.	JESENI NAPROTI - ANS. ERAZEM (5)
3.	JE V SODRAŽICI TRŽNI DAN - ANS. FRANCA MIHELIČA	(1)
4.	REKLA BI NE - VERITAS	(3)
5.	TVOJ METULJ - KOLOVRAT (2)
Predlog za lestvico:
PRAV VSAK IMA NEKOGA - RIBNIŠKI PUŠELJC
Nagrajenca:
Majda Kontič, Ljubljanska 66c, Žalec Janez Perko, Prešernova 11, Slovenske Konjice
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Živimo v urejenih krajih
V Celju so v petek podelili priznanja in prehodne zastave najvišje uvrščenim v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo pripravlja Turistična zveza Slovenije. V različnih kategorijah so zmagali kar trije kraji s Celjskega, ostali so na drugem in tretjem mestu.
Med večjimi mesti je zmagalo Velenje, na tretje mesto se je uvrstilo Celje. Med srednje velikimi slovenskimi mesti je na prvem mestu Žalec, med manjšimi mesti sta na drugem in tretjem mestu Mozirje in Šentjur, prav tako sta se odlično uvrstila Podčetr-
tek, ki je med zdraviliškimi kraji zmagal, ter sosednje Olimje, ki je med izletniškimi kraji na drugem mestu. Tekmovanje, ki je pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarstvo, vključuje kar dobri dve tretjini krajev od vseh v državi. Vsega skupaj so podelili sedemdeset različnih priznanj.
Na podelitvi priznanj v Celjskem domu je častni pokrovitelj tekmovanja predsednik dr. Danilo Türk poudaril, da mora k urejenemu okolju prispevati vsakdo. Predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak je govoril
V posebni kategoriji, kjer so bila ocenjena trška jedra, se je na prvo mesto uvrstilo jedro Mozirja. V Velenju so za urejenost prejeli še dve priznanji: zmagalo je tudi v spletnem glasovanju javnosti za najlepše in najgostoljubnejše večje mesto, med Petrolovimi bencinskimi servisi pa se je na drugo mesto uvrstil servis Velenje III. V spletnem tekmovanju je med zdraviliškimi kraji zmagal Podčetrtek.
V panožnih kategorijah se je med turističnimi kmetijami s štirimi jabolki uvrstila na drugo mesto Žibov-tova iz Logarske doline ter med kmetijami z dvema jabolkoma na tretje mesto Sle-menškova iz Vojnika. Med samostojnimi mladinskimi prenočišči je na tretjem mestu MCC Celje, med starejšimi osnovnimi šolami je zmagala OŠ Bistrica ob Sotli.
o velikih izzivih in priložnostih v turizmu, gostitelj celjski župan Bojan Šrot pa je opozoril, da se knežje mesto dobro zaveda priložnosti ene najhitreje rastočih gospodarskih panog, zato vanjo veliko vlaga. Prireditev v Celju so pripravili v sodelovanju z Mestno občino Celje in Zavodom Celeia.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
V akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna so v Velenje odnesli kar tri priznanja za urejenost. Za zmago v kategoriji večjih mest ga je na podelitvi prevzela direktorica občinske uprave Andreja Katič.
Pod kozolcem osrednjega Alminega dne
Na Svetini so bili dobre volje
Na Svetini nad Štorami je bila v nedeljo dobro obiskana osrednja prireditev Al-minih dni na Svetini, med drugim s podeželsko tržnico ter s kuharskima tekmovanjema.
Na stojnicah so bili med starimi obrtmi medičarski, lončarski in pekarski izdelki, prav tako so pripravili kmečke igre - z ličkanjem koruze ter zabijanjem žeb-ljev. Tekmovanja v kuhanju golaža in pripravljanju fižo-love solate se je udeležilo osemnajst ekip s Celjskega, vendar je z okusnim golažem najbolj prepričala ekipa Elektro Lilija, medtem ko je najboljšo fižolovo solato pripravila ekipa Turističnega društva Nova Cerkev. Na prireditvi, ki jo pripravlja Turistično društvo Štore, je nastopila pihalna godba s Poljske, v cerkvi pa so odprli razstavo na Svetini najdenih starih tlakovcev.
BJ
Foto: SHERPA
Iz kotličkov je prijetno dišalo. Na kuharskem tekmovanju je sodelovala simpatična domača ekipa s Svetine.
Jesenski dan ob ribniku Vrbje
Ob evropskem dnevu opazovanja ptic se je odvijal Jesenski dan ob ribniku Vrbje. Člana društva za opazovanje in proučevanje ptic Jure Novak in Miha Kronovšek sta tisti dan naštela kar 37 različnih vrst ptic.
Najštevilčnejše so bile črne liske, race mlakarice in vrabci, opazili so devet kormoranov in šest labodov in celo dve redki vrsti, črnovratega ponirka in rumenonogega galeba. Ob poti se je opazovalcem ptic pridružilo še nekaj ljubiteljev ptic, žal pa še vedno premalo glede na pestrost ribnika.
Žalčan Tomaž Jagar, študent biologije, je opozoril na problem tujerodnih rastlinskih vrst v našem okolju in jih tudi ob ribniku znal pokazati kar nekaj. Njihov problem je, da izpodrivajo domače vrste, kar je na zavarovanem območju narave še posebej moteče. Zato bo Tomaž pripravil tudi predlog ukrepov za izboljšanje stanja. Domačinka Ksenija Bauer, članica Turističnega društva Vrbje, je predstavila jesenski čas, ki se kaže v naravi z obilico plodov, barv in darov. Martina Kobula, članica istega društva, pa je vodila ustvarjalne delavnice z jesenskimi plodovi in okrasila prostor info točke na ribniku, upokojeni rudar Vinko Kovačec pa je prikazal ustvarjanje lesenih skulptur z motivi narave.
TT

^ fBH		KROMPIR IMATE! S Palminimi jesenskimi potepi	
Na toplo	Krajša potepanja po Evropi	1 Svetovna potovanja	Arabeske
SHARM EL SHEIKH,
HOTEL SUNRISE ISLAND VIEW 5*
VSE VKLJUČENO Odhod 23.10.	969 €
TABA,
HOTEL RADISSON SAS TABA 5*
VSE VKLJUČENO Odhod 23.10.	999 €
TENERIFE,
HOTEL TROPICAL PLAYA 3*
NOČITEV Z ZAJTRKOM Odhod 22.10.	729
Klasična Sicilija z letalom, 4 dni
Odhod: 24.10.	589 €
Klasična Turčija in Kapadokija 10 dni
Odhod: 23.10.	879 €
Berlin in Potsdam, 4 dni
Odhod: 28.10.	209 €
NEW YORK IN NIAGARSKI SLAPOVI, 8 DNI Odhod: 24.10 .
od 1.789€
ŠRI LANKA, 8 DNI Odhod: 21.10.
od 1.599 € ŠRI LANKA IN MALDIVI, 14 DNI Odhod: 21.10.
od 2.229€
CUBA LIBRE , 12 DNI
Odhod: 22.10.
od 1.999€
POTEPANJE PO MAROKU NOV PROGRAM , 9 DNI Odhod: 23.10.	949€
EGIPT IN KRIŽARJENJE PO NILU I,II ,8 DNI
Odhodi: 16., 23., 30.10.
od 875€
JORDANIJA IN IZRAEL I, II, 6,7 DNI
Odhoda: 20.,25.10 .
od 1.049€ JORDANIJA IN SIRIJA, 7 DNI Odhod: 25.10.
1.149 €
E
www.palma.si
LJUBLJANA 01/520-27-00 MARIBOR 02/48-03-900 KRANJ 04/20-20-880 KOPER 05/663-36-60
1
I I l I I I I M I I I I I I I I IJ I I 1(1 I I U ............................


031 692
Polaganje ploščic u kopalnici
Hopalnica je prostor, hi ga lahko opremite povsem po 5vo;th žefjali In pre^ütairali. Sem fpadayo tudi heramifne pfolčtce, hi jih dandanes (ahho dobite v haterihofj baivi in i najrazličnejšimi vzorci, čeprav je smiselno ohranjati shladne barve in vzorce v cefotnem prostoru.
Poliigdnja se lahko lotite sami, fe pa menite, da nimate (ütreznifi znanj iff «lujšenj, fio pomoč stralioi/fijalia še i/edno aajboljša odloatet/.
Pred polfl^on/em ploJčit je treba nanejti s s'iroJiini čopičem osnovni premaz ali emulzijo za boi/s'i opnjem. Podlima moro biti čista, suha. predmm po nosilna, fe so na podlagi tapete, jih morate odstraniti. Dn^e nepmi/ilnosti na zidu lahko zgladite z lopatico. Osnoi/j]i premaz ali emulzi/o za boljši oprijem no podlogo pustite sušiti m\ tri wre. Zarišite nai'pifno in wdorai'no osnoi/no frto. U nasiedaje (lorake je zelo pomembno, da s si/inčniliom, z metral(o palico in i/odno tehtnico pmvilrro začrtate ti di^e črti: ob tej liniji boste pozneje začeli polagati prvo i/nto ploščic. Najprej položite ploščice ob i/odorai'ni. nato ob nai/pični črti, tolio da bo videti kot no glavo postavljena črfca T.
Pred pravim polaganjem ploščicjesfcorajnujno ploščicepostaviti »na suho». Razporedite /ih po površini, kjer bodo stale, vmes pa pustite prostor za /ugirno maso. Ko jili postavite, jih zložite na tla v enakem razporedu. 7o vam bo zelo olajšalo Jiasnejše pol((ganje in ostalo delo. Polivanje na su/io lalilio nadomesti tudi shemat-
ski izris po((iganjfl ploščic,
Označite rob, do katerega bodo ploščice sedale na robu kadi. Pri nekaterih postavitvah boste potrebovali plos'čice z robom ali nekoliko dai^ač^e oblike ploščic. Na prostoru z veliko nepravilnimi robovi je dobro, da najprej na suho postavite vse ploščice.
Ploščice, ki jih boste morali rezati, obrnite z odrezano stranjo proti zidu, saj bo tako ta rob man/ opazen. Ko boste imeli pripravljeno celotno postavitev, /Ih v enakem vrstnem redu rozporedite po tleh.
Pn izbiri lepila morate paziti, no kakšno po{l%o boste polttgali
ploščice, No mavčni omet, mavčne plošče, opeko ali beton lahko ploščice lepite z običajnim lepilom za ploščice, če po hočete prelepiti store ploščice ali položiti ploščice no vodoodporne iverne plošče, izberite lepilo za velike obremenitve. Običajna trjo vska lepila so že zmešana. Umešate jih z vodo ali dodatkom, lepilo pustite nekaj minut stati, potem ga še enkrat zmešajte. Ma suho emulzijo nanesite sveže zmešano lepilo za ploščice. Ma podlogo JO porazdelite s pomočjo zidarske žlice ali ^ladilke. Mitt, da bo po nanosu kp\\a poi/ršina ravno, predvsem pa gladka. Upoštevajte tudi, do je čas sušenjo lepila za ploščice odvisen od sobne temperature. Je prej po pozorno poglejte hfbtno stran ploščic, fe so zelo pro^ltrane, potrebujete lopatico z
pOkllCltG-.ll

večjimi zobci. Izberite tako lopatico, do bo pri polqgaaju vsaj äO odstotko v ploščice premazane z lepilom. Pri polaganju paiite, da bodo ploščice postavljene v pravilnem vzorcu ia jih s primerao jokostjo pritisnite k podliigi. Pustite, da se veziva posuši, vsaj 2ii un
Tla kopalnice so njen najpomembnejši del. A1ora/o biti trdno, vzdržljiva in ne smejo prepuščati vode. Podlaga ploščicam je cementen zid. O posta vitvi podlage je dobro poiskati nasvet strokovnjaka. Cementno podlaga mora imeti rahel naklon od strani proti talnemu sifonu, ki ^a običajno skrijemo pod nojo umivalnika.
Ploščice postavimo od si/ono proti robovom. Pri tem uporabljamo cele ploščice, kjer je le mogoče. Ploščice, ki obrobljajo pipe in ventile, označimo z ostrim in trdim orod/em in jih odlomimoskleščami.
Sedaj ste na vse stenske površine v kopalnici položili ploščice. Počakajte, do se lepilo strdi. Preberite na embalaži, kako dolgo traja strjevon/e. Nato zmešajte/ugirno maso z vodo vgosto zmes. To moro biti tako^osta, do le počasi kaplja z pmijaste lopotke. fngezalijte sjiigimo maso s pomočjo gumijaste lopatke ali gobe. Ostanke /ugirne mase skrbno odstranite s ploščic diagonalno, torej prečno na /t(ge. Počaka/te, da se /ugiroo masa nekoliko osuši. Potem lahko po vnino ploščic z vlažno ^obo, ki ne sme biti preveč mokra, očistite po diagonali. Pri tem gobo večkrat izperite. Nato vaše nove ploščice še enkrat zdrgnite s suho in čisto brisačo.

- PIMMKAf&nO
■SERW4INJ|«)NTAI*0UHIH -SJlMMULMttNIlIOV IHItlHSKUfKAFOMt	-mNlEDjMNIKW
DIMNIKARSTVO PEČMI K
. . 4aJel( IDS, 1320Velenje;»1J03/B977 O+^	03/8977 998; G5M: 041 S16 751
e-mati: pmnik.dlin^kil.netj www.dimrikarslvopecrik.ii
Celje: 041/710-480
Rogaška Slatina: 041-767-526
TA/jutJi™ KFmnwHHisivaSTVDiyuiuMaRcilui.ui
IZVEDU VODOVODNIH IN OmUlNlH MAPEUAVTERSAHACUAKDMUfK
mnUaSraBBltlldjJ. PnilmJdmJifd. Bim: D4] 692 907
AGM NEMEC d.O.<J.
Sedraž 3, 3270 Laško
Tel.: 03/56-43-043 Fax.103/56-46-810 E mail: ag m. nemeciS)ka be 5net.net
GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM
Bjnu/.. I
3230ifntjur
Mail; inteui(i4III-itflFitve.!i www.euiwll-storitve.?! T8l:03/T8CiSS60 -_
Old

_ _■ both •• rriM
STORITVI: ^^	""
čliifnjt p«knnJli^[9sninn,lidtstaiii)nq| genmina
pranje u]j?ll(ouJ[i«((stilj
DtKHvaNIUeii|e ttelik ilmninijd, neiftmfgdjekla; pliiliöiili mli |
EiiokiUct äicenje modulov »učnih Mtam
•	PREKftlVANJE VSEH VR5 T KRITIN ' IZOLATORSTVO
■ STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED
•	TESARSTVO	IN SVETOVANJE
mONISLAV ČANŽEK d. o. o.
Iv ^KltDVTTVCi KLEMMSTVO
Petmje 19, Store tel.:03/577- }2-n fax: 03/SJ-00-^9 mobitel: 041/635-817
^pcitot bfonlskitv.cctnstskm- J. il
INFORMACIJE
m-ITT, ITTT, M , t M M I , luJlMlh_ulllll,l,,,,||
POHUČITE NAS!
JLL
MEDIKMIKO
KoriLvc in svcEovnnje d.o.o. Telefon: 03 S434230, r.E.i Gicgoriifevj 5	Mob.: 0^1 478 filO,
JOOO Celje	c-polia: m«likiniku@jiat.tict

-	samopla^i^ ifcrmniovcnej-oJoika »nbulnnia
-	»iravstveuo dii^urütvo na prirtnJiivali
-	«nmapia^ni^ re^v-aJjil pr^voiii

GSM:04a 462 SOS
VITA-TERM
OCREVAMJE IN PREZRAČEVANJE
Tel^aK.:aS3 834 B&2 www.vHaKrm.sJ
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACUO j ^ -nOPtOTNE ČRPA4Jf(E	■ b
OGREVAUNI IN HLADILNI SISTEMI	bu^Hv^tS^^
NIIAN
IDHAvlI IStE IASX{t

MANUALNA TERAPIJA
IZVAJAJ E)H. A. VERSININ oKionro RFVMATOU>C;
FTTEX (I-O-O -, Dui^pitA 120 ji, 100Ü L|uatjMn ■reL; oa /734-57-00,0-11 566 262; sput^ viwiv.nmi.M; e-4tcitiA: nTCUBU-I-urT
H^Jjsc-unii/i; Wiwrjcif
tsmjmm
MÜJdlliJ
glasbe ti i center
r,osposfca2S,3(X» Celje tel.: 03 40 Oft. faks 03 543 40
MAC-ŽKLEZMIK d.o.o.
Milfin-sfccga 113Ö(lüa'lje lül,; 03 541 32 66 ID: 51302^397
Najboljša izbira ol(vjrjev v mestu.
GslejijaOtvIi, tnul i.|i
Delovni
ponedeljek - p«ek 6-14 ii 16-19 sobota 8-12
Brigiia Bučar s,p.
Streha za večgenemdit
www5trelia-metalka5i gsr: w i szi sss 71455, Me D)/57714« p-[Tuil: iret^lmJMai^ägüiet
^OtlE ---
lA IJMEHO Iff l?OtUVO PSEDRACUNA na KLJUC pokličite fJAiEGA STFlOKOmj^KA ZA STBEHt, G. BUČARJA NA GSWj D41 622 385.
luenov.
ni fl SnfTI/E PREI/OZI Iti mm CELJE
socialno CiifenjctaJjiih.ziffnih poi/jün iji la
posloi/iiifiprcst(ifOV,5t<iiiOTnj.|
£ip(iratoi/.oduoHnii>iepoFiijo
Jim: 051/80 T 7 SS 040/37 T 7 93
*jr «ItfSiiiiiiiMf i J jiiH"» "f ii-9-fflwMk
zmrAfrymvumm
cwf» tr -njoorij«
tV 17 n
cut fiMÖ^-*
^-)
servis pllnslclh
JUNKERS* eUDERUS
•VIESSMANN*UNiCftL
•SAUNIRDUVAt
Stanko Fartelj s.p. <;6spofl<a ulica 3 300U Celje
gim;	lA 68
tel L 03/5411753,03/491^6.00
www, e lektrunierra n i ks-5p. S i eiektrgm e lianJka .fartt?tj(^ voPj a-, nel
Ö$1tm-Bb0
www, KN/LF-VRSTOVSeiC, SI
DJFoei/iisTOi'seK.si JURČIČEVA 7. 3310 Ž^LEtr
PRKR ADME ST^ NE, 5PUSC ENI STPOPOVl, MANSARDE. POIAGAMJE P ARKflOV <N UVMINArOV, PRENOVA SIAMOWANJ JKI HIS, SUKOPLESKARSTVO, FWADEFßTVO
TOT T7 PESKANJE:
~ JLtCi - v peskalnih komorah PESKANJE -rta terenu
^	- barvn I hr crn I h ko vtn, p lasttkejesa.,.
- izdelkov poljubnih velikoiU
OSTALOE
- polity nje manjših dele v
VibjE B7a, 3310 lalet; GSMj 041 / 7Ö176? e-mail: toouilesnilt^nmlja.net
FRENKM
prodajo, montaža, prg^o^
Mifii KvfdH 38, j23( Senljut . „jj^rj GSM: 041 787 «S	-mmlafj
«-mail: freii1i.nitnck^mill.(Mn -uiuiijrgbiimeäii Ritmov -dimnikJ
la ogrevanj», vodavad, preirdfevanje, plin"
■prit
-	[opitifne ttpsikf
-	Iidlektoiji -bojlefji
-koiuInKfcjOfimiu
, ^ IZD. KOV. NAD^TEFSKOV -IZD. RAZNIH KOV. KONSTft. KLJUCAVNJČARSTV0|2[J dvoriščnih VRAT IN OGRAJ
-IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV. IZDELKOV
3312 Prebold ključa vnicar$tvo-heroclei@sioi.rtei
GSM: 041 78 33 80 tel.: 03 705 30
poilaganjil vscni vrs r^ naravnega kamna
OEKTHWnVMKAMDi f	/ SMHOMoWrtiAlkniuO
mmnm.
frÄ'SD^n-j, 040601080
MIZAflSKA DELAVNICA
KROBfiTWAM>.p.lng,les. MedlDg25,3«»f:Bjje
U GSM041/73« 71 e-ngslpv: hunJiratutttg mali com
Kcffoek®
^IZDEUtVA IN OBNOVA KEKOKfÜLIDV
•IZDEUVAPOHliTVA PONAROftLt)
^^öuWifiEWiirei^OVN^^ jJfi^Wiiliif	i
■ SuH^^HlC. - t---— 1
I tevoiiir^ t:>mrinij<a>a8i>!t»;pi T i ifiiiic
KCaTCRMaMSTAUCUE 1*Lt«/Hf Bn,|MHI/tM7HI«i«intUft
.www.hnjt-jicuitlj.if

Šivanje po mew
IZDELAVA ZASTAV SlVAHJE ZAVES
^liena G*)£ak s.p.
Savinova 7 {v Rimljanki), 3000 CBJEJel.: 03 5485-890

tcplatno -!ZDlBciJs}[lh faud;
iHltlivanapuSft^;
Pleshankadela;
l/^rJdbenlilvu;
Zabukovšek
ZAaUKOVSEK In partn«Ji d.n.a. Ži(e4,J3tSLOCE
,a5r7Ö4T7835726
uporabljamo nasEedrtje materiale: jub, fragmat, roeftx, baumit.
miöiii
darko mavri^ $
C. tujunlngB hLkIi lis. S«iit)iF lBl.;MT«3CW,74S!eTT
OSH: 041 £10 HS HiulMtaHui^nd7r74i
liiiMmdeMlun pnidi^ctailuiij, r^ ImMrinlhavH, N ptain. T3 »netl. E


assm
©g PQSQ □ CBSDuD
Šiviljstvo KRPIC/^
-manjša EKSPRESMApopravila -original krajäanjejeansa -cäenje obtacil, menjava zadrg..
Mar<bi>r]ka («sta 66 iaD0Cdje,T(iT.:O3/S4-13-395 ODPIRALNI CAi:	-popravila usn;enih Oblačil
ponC^filjek - petek
56:00 - 19:00
iobot«
07:00 1 3;00
rtdeljslnprainiki
ZAPRTTO
<PTIKK

MARJAN TERŽAN sj,
Mariborska 54 p.p. t013, 3102 C£LJE Tel.1 oai'491-38-00. Fa*: 03/491-38-01
iinuHU T ornHi nUKN vut nuiniia
■	STfiOHOVHI
■	ICWILIT^™ STtKU IN OKWUE £ik KWEKCUSKA OCJU-4
■	STlODKOVNimiEOLiDZAKEmWCTlJELEtE
■	d'tWJTIITHE KQNTAKmElEtE . CiSTilIZA Ki»n*lCTH£ LECf
■	senCrtACituj PflU34«iiH ppouftwjAicev
. ijtstts (iiUIKjrthf ("flOSlOn it ^TMNitt Or»tTKt
DELOVNI CAE: delsvnkki «I a.O(}'19.00,SDb»la cd 8.00-12.00

nunc MMOMNc;
PVCin I^LUilavbiHiiHhlilvii
guvlranjr, pestunje In fizellraijt itektd iti ogfet^	- iliHliia In ^rjin» «nii
mW»vJiteVlenilmj(ltti*JI(0»,fi>SJ<l,	-linnldvrtHi
C.L.l>«»tlniki2l,32ajätnl|uf	■ iHmointonrI,,,«» Tal.: oaf 7« 1190 Fall»: 0jr74S«9S '
frane.mal«a(ie®tio!.(ift	■ objeto mnfgjslttlä
wwiM.ini|aiane,si	- nltj(iiia ueiUa
KOMPLETNA ADAPTACIJA KOPALNIC V 7 ONEH1
I	Peter Č.VMB. s.p.
Rrki^ lO^/B, 33 L3 Potzcb
GSM: 041 563 991
SERVIS - PROOAiA - tlEZERVMI DEL)
gim:041 637 674	Lava 3, 3000 &ljt
PIAGGIO

LESENA OKNA IN VHODMA VRATA ZA VAS DOM
Ifltiffi, wetnvioie, irfeliiTfl, tiwriais. deirwint«? vit' ffti i/aiih ialjüh
Kontakti:
Tel. 03 70 56013 Fa* 05 57 26150
KOAUTVO
KOnUN
e-mail: mi7ar5tvo.l((!mn#5iof.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
I 1! II II I I I I I II I I I I I I j I' - Št. 81 - 15. oktober 2010 —
IZDELAVA VSEH VRST KAMNOSEŠKIH IZDELKOV
a
VREČKO Edis.|iw
Vršilko Edi
&sm:041 6B1-5S0
VrfjkD Robi
Csm: 04] 7G8-91;
3000C£LJEi Br«9 9, tel./fax: 03 /492 61 64
wwMr.kamnos«$tva-vr«cka.tl
TmTn H""! 1 11 I 11 111 11 M I 11 111 11 M
26
pismaibralcev
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
"Prejeli
smo
Blišč in beda v Sloveniji
Na enem področju je Slovenija naredila velik razvojni korak v svoji kratki 20-letni zgodovini: v pogledu razslo-jevanja ljudi jo verjetno prekaša le Rusija. Prepričan sem, da so v tem pogledu Češka, Poljska ali Slovaška daleč zadaj, da o kakšni Romuniji ne govorim. Tam je, žal, bila že prej za večino ljudi beda in je danes lahko samo slabše.
Tudi tukaj smo se hitro učili, kako uspešno, a nekritično prevzemati zahodnjaške kapitalistične vrednostne vzorce. Tiste dobre od prej, posebno glede ekonomskih in socialnih pravic ljudi, smo enostavno zavrgli. Temu primerno so si nekateri tudi prilagodili zakonodajo.
Medtem ko se vedno več ljudi otepa z vprašanji, kako preživeti, ko jim ta skrb visi nad glavo kot Damoklejev meč, imajo tudi drugačne »probleme«. Tako sem oni dan med popoldanskimi radijskimi poročili izvedel o usodi dveh ukradenih umetniških slik iz Slovenije. Ti sta se znašli v Moskvi, bili pa sta last enega najbogatejših Slovencev, Franca Riemerja iz Slovenskih Konjic. S posredovanjem tudi slovenskega veleposlaništva sta sliki spet na varnem, verjetno spet v posesti bogatega Konjičana. Ob tem primeru bi si lahko zastavljali kopico vprašanj, vendar si tokrat postavljamo samo eno vprašanje: koliko je še tako bogatih Slovencev, ki morajo trepetati, da jim ne pokradejo dragocenih olj velikih mojstrov?
To razslojevanje ljudi ima seveda korenine v področni zakonodaji, tako tisti glede urejanja razmerij gospodarskih pravnih oseb kakor de-lovnopravni. Vse pa temelji na ustavnih rešitvah. Časovno se je preoblikovanje začelo že v devetdesetem letu, ko mi je bila dana naloga pripraviti pravne podlage za ustavni poglavji o ekonomskih in socialnih pravicah. Pri delu sem upošteval načelo, da pustim dobre stare rešitve, tako tudi pravico do dela. Že pri prvih usklajevanjih so mi takšne rešitve zmetali ven in pri tem debelo gledali, češ da ne vem, kje živim. Tako je padla tudi pravica do dela kot ena temeljnih. S temi prvimi koraki se je začelo socialno razlojevanje, ki je danes doseglo že tisto stopnjo, da moremo z gotovostjo trditi, da v določenem delu pri nas vlada beda.
Ob vsem tem, kar mi pušča grenak priokus, si postavljam vprašanje, kako dolgo
Popravek
090 42 24
še bodo ljudje, na katere se to stanje nanaša, še prenašali to socialno dekadenco?
VLADIMIR KORUN, Velenje
So naši otroci varni?
Iztekel se je teden otroka. Cel teden so mediji poročali o našem največjem bogastvu - o naših otrocih. Kot vemo, teden otroka temelji na obeleževanju svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov. Mediji poročajo, da so bile po Sloveniji številne dejavnosti v obliki raznih delavnic na temo Mediji za bogatejše otroštvo. V Zvezi prijateljev mladine Maribor so glavno temo tedna otroka podnaslovili Želimo, da nas slišite. Upam, da se je oglasilo čim več otrok, ki se na svoji poti odraščanja srečujejo z raznimi težavami. Zgornji slogan je spodbudil tudi mene, da napišem nekaj vrstic. Oglašam se kot starš odraščajočih otrok, pri čemer me skrbi za varnost naših otrok. Skoraj vsak dan lahko namreč zasledimo poročila o različnih nasilnih dejanjih, ki se dogajajo med vrstniki. In dokler spremljamo dogodke po televiziji, beremo v časopisih ali poslušamo po radiu, sicer sočustvujemo, še vedno pa smo prepričani, da se te nedopustne stvari dogajajo pač nesrečnim otrokom, za katere starši ne skrbijo dovolj. Spoštovani bralci, to sploh ni res. Kot dokaz vam želim opisati dogodek, ki se je zgodil pred kratkim.
Kot mrzel tuš me je zmra-zil klic sina, ki ga je sredi belega dne fizično napadel odrasel človek iz bližnje okolice. Sin se je peljal po lokalni cesti in se nič hudega sluteč srečal z voznikom, ki je pripeljal po cesti navzdol. Oba sta se izognila drug drugemu, kolikor je bilo na ozkem cestišču mogoče, in srečanje je minilo brez posledic. Sin se je odpeljal naprej. Ko pa ja prišel na dvorišče svojega strica, je izstopil iz avtomobila. Takrat je na dvorišče pridirjal razjarjeni voznik, ga začel zmerjati, nato pa ga grobo fizično napadel z udarci v glavo in brcami. Ko me je sin ves šokiran poklical na pomoč, sem takoj prihitel na kraj dogodka, vendar je nasilnež pobegnil. Poklicali smo policijo. Sam pa nisem mogel verjeti, da se to dogaja v našem malem kraju in da je bil moj otrok pravkar žrtev grobega napada. Otroke ves čas vzgajam v miroljubnem duhu in jih učim spoštovanja vseh ljudi, še posebej starejših. Nikoli nisem tepel otrok, ker verjamem, da pogovor pripelje do najboljših rešitev. Zato se mi zdi nedopustno,
da bi kdorkoli drug položil roko na mojega otroka. Moj sin je ves čas vzoren učenec in odličen gimnazijski maturant, ki začenja študijsko pot in se je do nedavnega veselil svoje prihodnosti in rad živel v našem »varnem« okolju. Potem pa ga grobo napade starejši človek, ki je mimogrede tudi sam oče otrok.
Tudi jaz sem do nedavnega mislil, da so moji otroci varni. Sploh zato, ker živimo v mali občini s tipično podeželskim okolišem. Kako sem se zmotil! To, kar se je zgodilo, je nedopustno in ljudje, ki na takšen podel način obračunavajo z mladostniki, so družbi nevarni. Ta dogodek je med drugim pokazal, da je podeželje mirno le na videz in da tudi tukaj živijo nasilneži, ki razgrajajo in kršijo osnovne človekove pravice. Kakršno koli
obračunavanje in znašanje nad komerkoli, še posebej nad mladostniki, je nedopustno. In pristojne službe bi morale dosledneje obravnavati tovrstne napade. Naši otroci so naše največje bogastvo, vendar smo za njihovo vzgojo in varnost odgovorni odrasli, ki smo jih dolžni, če se zgodi krivica, braniti z vsemi možnimi sredstvi. Zato »želim, da nas slišite« tudi nas starše, ki obsojamo in strogo nasprotujemo kakršnemukoli nasilju nad otroki.
Spoštovani bralci, dogodek sem opisal zato, ker želim, da ne molčimo, da prisluhnemo otrokom in jih zaščitimo. Kajti občutek varnosti je osnova za zdrav razvoj otrok in prav odrasli smo dolžni zagotoviti pogoje za to.
JOŽE SALOBIR, Škarnice
V	rubriki Prav(n)i koraki (NT, z dne 12. 10. 2010), je bil objavljen odgovor Odpoved starejši delavki, ki po svoji vsebini ni popoln, saj ne upošteva razlikovanja starosti za moške in ženske.
Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga so po določbi 114. čl. Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 do 103/07 - v nad. ZDR) varovani starejši delavci tako, da delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.
Kdo je starejši delavec? Res je, da so po določbi 201. čl ZDR starejši delavci tisti, ki so dopolnili 55 let. Vendar je zaradi različne upokojitvene starosti za moške in ženske v zakonu urejeno prehodno obdobje, to je od 1. 1. 2003 do 1. 1. 2015, v katerem se postopno - za vsako leto po štiri mesece - zvišuje starost, ki jo morajo izpolnjevati delavke, da so varovane kot starejše delavke. Starost 55, kot izenačitev moških in žensk, je odložena do 1. 1. 2015.
V	prehodnem obdobju uživajo posebno varstvo delavke, ki so starejše od:
leta	2010	2011	2012	2013	2014	2015
starost	53 let, 4 mes.	53 let, 8 mes.	54 let	54 let, 4 mes.	54 let, 8 mes.	55 let
V letu 2010 uživajo posebno zaščito pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavke, stare 53 let in 4 mesece in moški, stari 55 let. Glede na sprejemanje nove pokojninske zakonodaje štejemo, da je to za delavke pomembna informacija.
Delovno sodišče Celje predsednica sodišča mag. Ida Dimec
DOBRODOŠLICA
paket
EN PAKET,
TISOČ PRESENEČENJ
Pridružite se nam ter v Paketu dobrodošlice prejmite številne brezplačne bančne storitve in druge ugodnosti Skupine Nove KBM.
Več informacij poiščite na www.nkbm.si/paketi.
©080 17 50 lwww.nkbm.si
^^Nova KBM
Tisoč zgodb, ena banka.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
D®wDtednik
Qbimtllo naroäiBiofii Hove 90 todnHcof
Naročniki Novega tednika boste lahko naroCnjSke ugodnosti -
4 male oglase v Novem tedniku do 10
besed in testitko na Radiu Celle -
Izkoristili IzkUuCno s svojo naročnic kartico, naroCntSko polotntco odroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednl)^.
NelsIrorMtene ugodnosti se ne
pFeneselo v naeiednle i«tor
PRVDAM
OPEL vectra 2,0, CD oprema, letnik 1997, prodam. Telefon 041 815-087. 4297 OPEL zafira 18-16 v, reg. 3/2011, prodam. Telefon 031 819-191. š bog
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Gotovina. Telefon 041 708497.
3480
PRVDAM
STISKALNICO (prešo) in grozdni mlin prodam. Telefon 040 390-172. 44i3 VILE za prenos okroglih bal prodamo. Telefon 031 278-786.	š b59 TROSILEC za hlevski gnoj Tehnostroj, s poviš-ki in kiper prikolico Tehnostroj, 4 t, prodam. Telefon 051 673-752. p
■ J.PI^M
PRVDAM
ŽALEC, Studence. Ugodno prodam stanovanjsko hišo. Vse informacije po telefonu 041 463-048.	p
HIŠO, v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 200.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n 1.000 m2 prodam po simbolični ceni. Telefon 041 267-481. 44G3 V LEPEM, mirnem in čistem okolju prodam bivalni vikend, površina 92 m2, površina zemljišča 1.000 m2, vodovod, elektrii-ka, asfaltirana cesta do hiše. Lokacija: Zlateče 19, Nova Cerkev (Socka), 14 km iz Celja. Cena 69.000 EUR. Telefon 051 358-662, (03) 5471-345. 44ib STANOVANJSKO hišo, z zemljiščem, 2 km iz Rimskih Toplic, ob glavni cesti, na sončni legi, ugodno prodamo. Telefon 031 519-146. 4425 GRADBENO parcelo, 1.350 m2, v Kulturniški ulici v Celju, prodam po 65 EUR/m2. Telefon 030 924-600. š b5b
VDDAM
V JAKOBU pri Šentjurju prodam hišo z gospodarskim poslopjem in garažo. Telefon 041 649-414.	š 5bg BREZ posrednika želim prodati manjšo hišo na Ponikvi. Vsi priključki. Telefon 031 340-695. 42GG KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 4317
ENOSOBNO stanovanje, 45 m2, v Šmarju pri Jelšah, vpisano v zemljiško knjigo, ugodno prodam. Telefon 031 485271.	š 040 CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m2 ter podstrešje v izmeri 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
n
CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
V CELJU, Novi trg, Nova vas, prodamo opremljeno stanovanje, veliko približno 30 m2. Telefon 041 761-240. ž ii8 DVOSOBNO stanovanje prodam ali zamenjam za enosobno z doplačilom. Žalec. Telefon 041 425-962. 4442
H
VDDAM
STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676.	p
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obrol<a
-	možnost odloga odplačevanja
V CENTRU Žalca oddam v najem poslovni prostor, velikost 34 m2. Telefon 031 335917.	p
PRVDAM
GARSONJERO v Portorožu prodam. Informacije od 12. ure naprej, telefon 041 636-871.	4354
GARSONJERO, v Novi vasi, 32 m2, 8/10, vsi priključki, možna vselitev, prodam za 37.500 EUR. Telefon 051 373-911.
4305

DVOSOBNO opremljeno stanovanje, na Otoku v Celju, oddam. Telefon 041 720568, 031 237-244.	4334 ENOSOBNO opremljeno stanovanje (Brodar-jeva ulica), primerno za dva zaposlena ali upokojenca, oddam. Telefon 041 864-311. 442G ENOSOBNO komfortno stanovanje, na Hu-dinji, opremljeno, oddamo. Telefon 051 254-201. 4445 SOBE za najem, popolno opremljene, nudimo. Zelo ugodna cena najema. Branko Lešer, Lopata 20 d Celje, Telefon (03) 5471-244, 041 763-800.
IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesecev na osno« OD, mkoinine
PE CGUE, Ul. XIV. dhiüjo 14»
03/4257000 PE MARIBOR, Pardianska M, _02/2341000_
B0IIIAnil,d.o.o., »ovainka 27,1000 IjubQana
H
rr
PRVDAM
445G
GRAD MATE
PRVDAM
BUKOVA drva prodam. Telefon 031 506383.	š 057 BUKOVA ali gabrova drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. š 054 SUH rezan les, bor 5 cm, smreka 5 cm, hrast 25 mm, prodam. Telefon 5732-355, 040 827-587. 4427 BUKOVA drva, suha, možna dostava in razrez, prodam. Telefon 041 994-921. 4435
AKUSTIKA
PRVDAM
MASIVNO hrastovo vrtno mizo in klopi za zidanico ali teraso prodam. Telefon 041 794-202.	4414
PRALNI stroj, zamrzovalno omaro, televizor, sedežno, hladilnik, peč na olje, štedilnik, peč na drva, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. 4395 KREDENCO, dobro ohranjeno, prodam. Telefon (03) 542-1009.	4449 VRTNO garnituro Alpos, mizo in 5 stolov, prodam. Telefon (03) 541-9740.
4449
LEŽIŠČE Dormeo roll up, novo, 100^190^5 cm, prodam. Telefon 041 639-535. 4449 KAVČ s predali, dobro ohranjen, prodam. Telefon 051 222-956.
DIATONIČNO hramoniko Zupan alpen3, z enim dodatnim gumbom, črne barve, prodam. Telefon 051 479-416. 4440
PRVDAM
DESKE in plohe parjenega oreha, hruške, bukve; deske in plohe hrasta, češnje, lipe, hruške, oreha ter deske za ostrešje, prodam. Telefon 040 211-346. p DRVA, bukova, dolga, v hlodih ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.dr-va.info.	p
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p
POTREBUJETE DENAR
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Pi^MÜma
Žnid8r's d.n.o.. UL Vila Kraigherja 5. Maribor |
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 90 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031-524-147.	n
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje ali nebreje mladice, linije 12 ter izločene svinje, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin.	n JARKICE, rjave, črne, grahaste, beli susex, leghorn, pred nesnostjo in enoletne kokoši, rjave in bele, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Telefon 700-1446. 394G BIKCA, črno belega, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882. š bg5 NESNICE, grahaste in rjave, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041-763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, ugodno prodamo. Zbiramo naročila za koline. Telefon 031 311-476. š015 DVA bikca simentalca in dve telički simental-ki, stari dva meseca, prodam. Telefon (03) 5795-674. š b39 PRAŠIČE, mesni tip, za nadaljnjo rejo, 25 do 40 kg, prodamo. Telefon 031 544-653.
š 041
BIKCA, 250 kg, prodam. Cena po dogovoru.
Telefon (03) 5778-554. 4359 VEČ telet, pasme čb in ls, prodam. Telefon 031 862-293.	44gb
BIKCA, pasma ls limuzin, 120 kg, prodam. Informacije po telefonu (03) 5774-126, 031 858-063.	4358
DVA bikca, ls/lim, težka 250 kg in teličke, ls, prodam. Telefon 031 559-820. l 415 DVE kozi, stari 5 mesecev, srnaste pasme, primerni za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 623-284. 4377 NEMŠKEGA ovčarja, z rodovnikom, samčka, izredno lepega, temperamentnega, starega dva meseca in pol, prodamo v dobre roke samo poznavalcu pasme. V skrbne roke podarimo rodovniško samičko, primerno za starejše ljudi, kot čuvajko. Telefon 041 359-344, Stanka. 43bb VEČ krav, brejih in s svežim mlekom tervečbrejih telic, prodam. Telefon 041 290-750.
š 049
PRAŠIČE, od 120 do 250 kg, mesni tip, prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 041 725-055.	š b5i
TRI bikce simentalce, težke 190, 170 in 140 kg, prodam. Telefon 041 786-604. 4388 PUJSKE, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo.
Telefon 041 339-455, Strukovci 1. p TRI bikce, težke 200 kg, prodam. Anton Arzenšek, Gornja vas 7, Grobelno, telefon (03) 5794-215.	44G5 TELICO simentalko, 700 kg, brejo 6 mesecev, kravo simentalko, 550 kg, brejo 5 mesecev, drugo tele in bikca simentalca, 300 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 44G7 ČISTOKRVNE labradorce z rodovnikom zelo ugodno prodamo. Telefon 041 708880. 4421 KRAVO simentalko, drugič brejo 4 mesece, težko približno 600 kg in teličko, težko 110 kg, prodam. Telefon 5702-634, 041 823-925. Ž 117 TELICO, brejo 4 mesece, težko 500 kg, prodam.
Telefon 5730-946, 041 257-051. 4420 BIKCE prodam. Telefon 031 506-383. š 057 PRAŠIČE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 506-383. š 057 TELICE, različnih velikosti, nekaj visoko brejih, prodam. Telefon 031 506-383. š 057 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351.	4437
KRAVO dojiljo, limuzin, drugič brejo v 7 mesecu, v prosti reji, prodam. Telefon (03) 5739-115.	4441
TELIČKI, lim, sl, stari 14 dni, prodam. Telefon 070 849-992.	4439 TELICO in kravo za zakol prodam. Telefon 031 501-430. 4451
BlUnjico/ilo dobrega/iwtoiivobiUiu
Ležišče Aramis
Optimo'
■ Posteljni sistemi
......
dimenzija 90 x 20Ö cm srednjetrdo - H2 in trdo - H3 ležišče s klimatsko aktivno energijsko peno nawapur z dragocenim oljem verenda podarja energijo narave
redna cena za H2 akcijska cena za H2
—I 249,90 EUR
redna cena za H3 akcijska cena za H3
—| 269,90 EUR ^
Akcija poteka le v salonu pohištva LESNINA LEVEC.
lesnina
MESEC ZDRAVEGA SPANJA V LESNINI LEVEC
Če imate ob nakupu ležišča Aramis s seboj izrezan oglas iz Novega tednika, prejmete gratis vzglavnik iz pene afx Nina v vrednosti 70 EUR.
vzglavnik afx Nina
70,00 EUR
podpira vratna vretenca
ter sprošča vratne mišice in hrbtenic^^
LESNINA d.o. o., PE Levec, tel.: 03 / 426 75 82, e-pošta: trend.levec@lesnina.si
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
Zaposlimo
•natakarja z izkušnjami
(strežba hrane) in kuharja z izkušnjami.
GSM 041 625 913
AGM Nemec d.o.o.. Sedraž 3,3270 Uško
OVCO z mladičem, starim 14 dni in ovna, starega 10 mesecev, prodam. Telefon 031 263-162.	4464
ŠEST pujsov, težkih 30 kg, krmljenih z domačo hrano, prodam. Telefon 5823185, v večernih urah.	4453 VEČ črno belih telet ugodno prodam. Telefon (03) 5888-520.
4454
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 459 KRAVE in telice, debele in suhe, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 602 ŠTIRI bike, težke od 300 do 600 kg, kupim.
Telefon 041 522-720. 4393 TELIČKO brez številke, od 150 do 200 kg, kupim. Telefon 040 161-446. 4440
GROZDJE, belo in rdeče, na lepih, sončnih legah šmarsko virštanjskega vinorodnega okoliša, sort: chardonnay, sauvig-non, renski in laški rizling, kraljevina in rumeni plavec in modra frankinja in žametna črnina, prodam. Na željo kupca grozdje zmeljemo in specljamo. Telefon 031 575-777.	š 543 MOŠT iz belega grozdja (laški rizling, ši-pon), z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p DOMAČA jabolka, neškropljena, sorte bo-bovec, mošancelj, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 889-283.
4368
BELO in rdeče vino prodam. Telefon 030 362-232.	Š 648
JABOLKA za sadjevec prodam. Telefon (03) 5717-512.	4378
JABOLKA bobovec in ostale sorte, neškropljena, prodam. Telefon 070 818-005. š647 JABOLKA starih sort, ekološko pridelana, na voljo certifikat, 0,80 EUR/kg, prodamo. Kmetija Mark, Lipa 22, Fran-kolovo, telefon 5774-639, 031 747539.	4417
FIŽOL sivček, 2 do 3 EUR/kg in jabolka, obrana ali za prešanje, ugodno prodam. Telefon 031 747-930. 4444 JABOLKA za ozimnico, obrana, neškrop-ljena, sorte jonatan, krivopecelj, bo-bovec in jabolka za prešanje, pobrana, bobovec in krivopecelj, prodam. Telefon 031 768-175, 5821-482.
4438
ostalo
PRODAM
ALFE (brzoparilnike), 50, 80, 120, 160 in 200 l, prodam. Telefon 030 929-205. 3627 DOMAČE svinjske polovice ali prašiča prodam. Telefon 041 228-363.
4216
[FSldlD®(g@
" www.radiocelje.com
ODKUP
zlata-srebra
ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
GUME, 165/65-15, m + s, za R clio modus, štiri, traktorske gume, 13,6 R 24, dve, za 60 EUR, prodam. Telefon 031 826-782.	š 645
SODE, cisterne, nerjaveče, tri, na termostat, 60 l, primerne za sokove ali drugo pijačo in več plastičnih sodov, 120 l, na tesnila, s pokrovi, primernih za silažo za svinje, prodam. Telefon 031 604-488.	4379
ROVOKOPAČ Skip, žago brenta, suh smrekov les in kmetijske stroje prodam. Telefon 031 767-927. š 650 PREDSETVENIK, brezhiben, širina 2,35 m in mlado brejo kravo simentalko, prodam. Telefon 031 727-606.
4436
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (i,99EUR/niin)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold

ODDAM
PSIČKE mešančke, srednje velike pasme, po barvi podobne bernskim planšarjem, stare 12 tednov, cepljene in razglistene, oddamo. Ogled možen po 16. uri, cena po dogovoru. Telefon 031 378-422 ali 031 495-988.	4432
PRODAM
JABOLKA bobovec, za prešanje, prodam.
Telefon 041 725-055. š 65i JABOLKA za ozimnico: jonagold, zlati deli-šes, gloster in aidared prodam. Telefon 031 490-822.	4430
VITKA in simpatična 49-letna Celjanka želi spoznati poštenega moškega do 59 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.	4398
IZBERITE si katerega koli partnerja / ljubezen, po želji in si jo/ga pridobite s pomočjo magijskih metod-ritualov. Izberite si partnerja za ljubezen, posel, življenje. Telefon 040 191-488; spletna stran: www.parapsihologi-ja.si; e-mail: 1.presnig.parapsiholog-@gmail.com.	n
SITUIRANA 40-letna vitka ženska iz Savinjske doline želi spoznati moškega do 54 let. Resno. Telefon 041 248647; agencija Super Alan. 4398 50-letni, urejen, želi diskretno spoznati žensko v zrelih letih za užitke v dvoje. Telefon 031 802-499, sms. 4434
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n AKCIJA! Brezplačen odvoz in prevzem izrabljenih in poškodovanih vozil. Av-toodpad Škorjanec, PE Gaji 42 a, 3000 Celje, telefon (03) 426-0886, 051 643781.	n PREMOG in drva, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Pod-lehnik. n
Vedeževanje
Astrologija 090 42 24
Dvakrat na teden, ob torkih in petidli, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Ceijskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, S 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1	tetniW 2010 <2TQ7TI1
j-A J prilogo tv-okno! ^ ^ ^^ ^
Vsak petek 48 barvnih strani televiiijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasile in zaliave.

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednilta
OKRASNI nov kozolec, 160-200, prodam.
Telefon 5708-025.	4448
ŠTIRI zimske gume Sava, malo rabljene, s platišči, 185/65/14, prodam. Telefon 040 577-975.	44i2
ELEKTRO motor, 5,5 Kw, 1.450 obr. in motor Yamaha 125 tdr, ugodno prodam. Telefon 041 812-961.	4404 ZIMSKE gume Sava in Michelin, rabljene, 195/65/ R 15, za renault mega-ne in 205/60/R 16, za renault scenic, s platišči, prodam. Telefon 031 519-146. 4424 ŽELEZNI koruznik, 6-0,70 m in strešno opeko bobrovec, kot novo, 40 m2, prodam ali menjam za drva. Telefon 051 624-250. 4429
S pomočjo starodavnih magijskih metod - ritualov lahko v celoti spremenite svoje življenje!
Trajna pridobitev ljubezni katerega koli partnerja, uspeh v šoli, poslu, pravdah, lotu ... NI stvari, ki je ni moč obrniti sebi v prid!
tel: 040 191 488
spletna stran: www.parapsiholoqija.si
Suzana Antolin, Visoko 29, 1292 IG
s plinom h toplote
m
Smrekarjeval, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, ö.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.5l
Celje
Poročili so se: Karmen VI-VOD iz Mislinje in Drejc ŽA-BJEK iz Ljubljane, Jasmina VORŠNIK in Marko DEU, oba z Dobrne, Damjana SELŠEK in Sašo REBERŠAK, oba iz Celja, Vesna MAČEK iz Ljubljane in Matjaž KLJUČEVŠEK iz Radeč.
Laško
Poročili so se: Sanja MAR-IČ iz Celja in Miomir PEJIČ iz Prnjavorja, Andreja JA-KUN iz Žebnika in Vinko BEC iz Radeč.
Šentjur
Poročili so se: Maja GRO-BOVŠEK iz Dobovca pri Ponikvi in Aleš GAJŠEK iz Ljubljane, Ines KARNIČAR in Janez ŠTANCER, oba iz Svetega Štefana.
Velenje
Poročili so se: Sandra PAVEU in Mario SUHAJ, oba iz Domžal, Jovanka JANDRIČ iz Subotice in Dejan GUBER-INIČ iz Velenja, Katja ŠVARC iz Šoštanja in Jurij MILAVEC iz Postojne, Nataša ČREP in Peter VRANJEK, oba iz Velenja, Alenka KOMPAN iz Šoštanja in Miha ZAJC, oba iz Šoštanja.
NUDIM kombi prevoze in sePitve, odvoz odpadnega materiala, dostava, kakovostno in zanesljivo, ugodno. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381, Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično.	4431
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970. n
Celje
Umrli so: Angela VERK iz Celja, 78 let, Vincenc KRIŽNIK iz Celja, 88 let, Martina GRAČNER iz Celja, 78 let, Marija VIVODA iz Mozirja, 63 let, Doroteja GRUBER iz Celja, 74 let, Eva STOJAN iz Šentjurja, 83 let, Ivan ZU-PANC iz Laškega, 48 let, Franc PRI-VOŠNIK iz Šempetra v Savinjski dolini, 97 let, Veronika GOROPEVŠEK iz Prebolda, 82 let, Valentin BREZOVNIK iz Mozirja, 65 let, Marija ZEME iz Celja, 73 let, Ivana JERNEJČIČ iz Celja, 75 let, Kristina PAUŠER iz Vojnika, 92 let, Ivan CVIT-KOVIČ iz Žalca, 66 let, Marija URŠIČ iz Celja, 81 let, Angela FRECE iz Laškega, 88 let, Vida WIMMER iz Laškega, 76 let, Matilda LESJAK z Ljub-nega, 92 let, Jožef KAMEN-ŠEK iz Laškega, 71 let, Ana OSET iz Šentjurja, 80 let, Fi-lipina PETRUŠIČ iz Celja, 75 let, Doroteja ŽMAHER iz Celja, 85 let, Bruno ŽLAHTA iz Laškega, 60 let, Marija GORIŠEK iz Rimskih Toplic, 88 let, Franc KOROŠEC iz Bovš, 72 let, Stanislav ZAV-ŠEK iz Celja, 74 let, Frančiška SLIMŠEK iz Žalca, 96 let, Aleksandra VOLF iz Žalca, 70 let, Stanko PLAHUTA iz Dob-ja pri Planini, 81 let, Jožef PODJAVERŠEK iz Paške vasi, 46 let, Angela KUMPER-GER iz Marija Gradca, 91 let, Želko VRABL iz Celja, 54 let, Ana POTOČNIK iz Žalca, 68 let, Silva JAUŠOVEC iz Žalca, 71 let, Marija DEŽELAK iz Podvrha, 41 let.
Šentjur
Umrli so: Martin JEZER-NIK z Botričnice, 60 let, Ana ARTENJAK MENDOT iz Šentjurja, 89 let, Matilda VA-REŠKO iz Šentjurja, 85 let, Franc DROBNAK iz Ostrož-nega pri Ponikvi, 71 let.
NOV^ ITEDN^K
informacije
29
Z A H V A L A
Z bolečino v srcu sporočamo, da je dotrpela naša draga mama, oma, sestra in teta
TILCKA VARESKO
iz Šentjurja (1924 - 2010)
od katere smo se poslovili 8. oktobra 2010.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče
in svete maše. Posebna zahvala g. Čandru za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano žalostinko in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njeni
Je čas življenja in čas smrti.
Z A H V A L A
Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta in pradedka
KARLA RAMŠAKA
iz Gorice pri Slivnici 78 (12. 2. 1920 - 29. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše, gospodu župniku, govorniku in gasilcem za lepo izveden pogreb in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalja.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Vsi njegovi
4433
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Justina KARDELJ iz Pivke, 68 let, Janez PLEV-ČAK iz Cerovca pod Bočem, 84 let, Ema NEŽMAN iz Loga, 86 let, Katarina JERIČ iz Strmca pri Sv. Florijanu, 84 let, Silvija CAJZEK iz Rogaške Slatine, 67 let, Rudolf HOH-NJEC iz Slak, 61 let, Justina ŠPILJAK iz Rogaške Slatine, 86 let, Terezija ZIDAR iz Male Pristave, 79 let, Terezija RU-ŽIN iz Celja, 80 let.
Mozirje
Umrli so: Antonija KLE-MENC iz Podrečja, 79 let, Marija Ana KOS iz Kamnika, 67 let, Vincencij GOLMAJER iz Sebenja, 81 let, Apolonija ERCE iz Kranja, 87 let, Zdenka OSOLIN iz Kamnika, 80 let.
Velenje
Umrli so: Anton HRIBAR iz Velenja, 74 let, Ivan HRI-BERŠEK iz Šoštanja, 75 let, Alojz KRAJNC iz Šentjurja pri Celju, 71 let, Ana KOŽELJ iz Ljubljane, 86 let, Edvard KRK iz Braslovč, 77 let, Branko KISIČ iz Slov. Konjic, 60
let, Franc ŽOHAR iz Celja, 90 let, Jožef BOKAL iz Bistrice ob Sotli, 87 let, Alojzij KUMPREJ z Ljubnega ob Savinji, 73 let, Milna LAVRIČ iz Trbovelj, 69 let, Ivan RAHTEN iz Velenja, 90 let, Milan BABIČ iz Ljubljane, 70 let, Kristina GOLI iz Velenja,
80	let, Franc ŠPILER iz Velenja, 68 let, Andrej SPOLE-NAK iz Štor, 55 let, Marija GRUDNIK iz Velenja, 86 let, Marija GOBEC iz Šmarja pri Jelšah, 72 let, Martin AUB-REHT iz Mozirja, 81 let, Vid DRAGIŠIČ iz Celja, 58 let, Ivan MRZLIKAR iz Ljubljane, 84 let, Regina JURŠE iz Vodic, 85 let, Nedjib MED-ARA iz Velenja, 73 let, Frančišek BREZNIK iz Mozirja,
81	let, Martin ŠALEJ iz Celja, 82 let, Milan ARSENIČ iz Nazarij, 61 let, Slavka GA-LIČ iz Studenc, 61 let, David KOROŠEC iz Velenja, 38 let, Teodora BUFOLIN iz Ljubljane, 82 let, Marija PUHMA-JER iz Rog. Slatine, 71 let, Ivan STVARNIK iz Celja, 70 let, Vincenc ČREPINŠEK iz Celja, 86 let, Feliks GALINEC iz Šoštanja, 60 let.
www.novitediiik.com
Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo s tabo. Življenje težko si prestala, a v tihem jesenskem dnevu nemočna za vedno si zaspala.
Z A H V A L A
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila draga mama, oma in sestra
A VIDENŠEK
iz Arclina 3 a nazadnje je stanovala v Gorici pri Šmartnem 6 (12. 4. 1929 - 8. 10. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se gospodu Ignacu Magdiču za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala pogrebni službi Ropotar za spoštljivo opravljeno delo in ganljiv govor. Zahvala sosedi Cvetki Kovač za nesebično pomoč kakor tudi negovalki Dragici Žerjav. Zahvaljujemo se osebju urološkega oddelka in sodelavkam transportne ekipe Splošne bolnišnice Celje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje ter izrazili ustna in pisna sožalja.
Žalujoči vsi njeni
4458
Srce je omagalo, tvoj dih zastal, a spomin nate v naših srcih bo vedno ostal.
V S P O M I N
MARTINU PLEŠNIKU
Tvoji najdražji: Anica, David, Jelka
4452
Vsi, ki radi jim imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo.
Z A H V A L A
Ob izgubi dragega očeta in dedija
FRANCA ROJNIKA
iz Spodnjih Grušovelj pri Šempetru (16. 2. 1922 - 3. 10. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala tudi zdravnici dr. Majcen in primariju dr. Vogi za dolgoletno uspešno zdravljenje, društvu Alegra za nego na domu in patronažni sestri Tatjani Vrbnjak za zdravstveno oskrbo v času bolezni. Hvala gospodu župniku Mirku Skofleku, pevcem pevskega zbora Zvon in pogrebni službi Ropotar za
opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo.
Žalujoča: sin Lojze z otroki in hčerka Anica z družino
z 119
Noč, ki jutra ne pozna, te odnesla je v snu. Ostali panji so doma, zdaj del si večnega miru.
Z A H V A L A
V 89. letu nas je za vedno zapustil naš ate
VINKO KRIŽNIK
s Savinjskega nabrežja 5 v Celju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebej hvala ge. Srebočan za besede slovesa, pevcem iz Gorice pri Slivnici za lepo zapete pesmi in g. Mateju Mastnaku za
zaigrano pesem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
4415
Kje si, draga žena, mami? Kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Bolečina je velika in skeli, solze dan za dnem polzijo, ker naše oči te videti želijo, tebe pa ni in ni.
V S P O M I N
Včeraj je minilo eno leto tihe žalosti, kar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mami, tašča in omica
KRISTINA KRASEK
iz Zg. Rečice 22 pri Laškem (1941 - 2009)
Hvala vsem, ki jo nosite v svojih mislih in ji na njenem prezgodnjem grobu prižigate svečke.
Žalujoči: mož Lojze, hčerka Tina z možem Damjanom in vnukica Aleksandra
L 408
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok. Ostal je le spomin na trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
ANGEL KUMPERGER
iz Marija Gradca 81 pri Laškem (1919 - 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na
njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Laško, še posebej Niku Boriču, dr. med., in patronažni sestri Zaliki za lajšanje težav v času njene bolezni. Iskrena hvala kaplanu Klemnu Jagru za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, Mileni Selčan za besede slovesa, glasbeniku za odigrano žalostinko in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Viktorija, vnukinja Ines z Gregorjem, pravnuka Simon in Max ter ostalo sorodstvo
L 421
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
Spored od 15. do 18. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Butec na večerji - komedija 13.35, 16.05, 18.35, 21.05, 23.35 Čarovnikov vajenec - akcijska komična do godivščina
12.10, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 Odpleši svoje sanje - plesna romantična komedija 3D
14.00, 18.45, 21.10, 23.30
Jej, moli, ljubi - drama
12.20, 15.10, 18.00, 20.50, 23.45
Legenda sovjega kraljestva - animirana
družinska pustolov. 3D
11.50, 16.30
Scott Pilgrim proti vsem - romantična do
mišljijska pustolovščina
12.50, 16.45, 19.00, 21.15, 23.40
Piran - zgodovinska ljubezenska drama
14.10, 17.00, 19.20, 21.40, 23.59
Jaz Barbara - animirana družinska komedija
sinh.
11.00, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10
Jaz Barbara - animirana družinska komedija
sinh. 3D
13.30, 16.40, 18.50, 21.00, 2310
legenda: vsak dan
sobota, nedelja petek, sobota T
SOBOTA
20.00 Poročilo: Žbe - dokumentarni film o
konoplji
NEDELJA
18.00 Poročilo: Žbe - dokumentarni film o konoplji
20.00 Črna knjiga - drama
mimimmimm
SOBOTA
18.00 in 20.00 Zadnji gospodar vetra -
ameriška akcijska pustolov.
PETEK
18.00 Charlie - romantična drama 20.00 Brata - drama 20.30 Butec na večerji - komedija SOBOTA
18.00 Tahan - otroški film 18.15 Brata - drama 20.15 Butec na večerji - komedija NEDELJA
16.00 Tahan - otroški film 18.00 Butec na večerji - komedija 20.15 Charlie - romantična drama
PRIREDITVE
PETEK, 15. 10.
18.00 Knjigarna Antika
18.00 Knjižnica Velenje
Smisel v smislu
predavanje
18.00 Knjižnica Velenje
19.00 Likovni salon Celje
Hiša glasbe
predstavitev prve otroške slikanice o skladateljih Ipavcih
19.00 Mestni kino Metropol Celje skozi oči fotografa
fotografski eks tempore Celje 2010 v okviru meseca fotografije
19.30 Narodni dom Celje_
Recital akordeonista Mihaela Strniše
gostje: kvintet Gamma
19.30 SLG Celje_
Županova Micka
abonma Petek večerni in izven
19.30 KUD Zarja Trnovlje Celje_
W. Busch: Jošt in Jaka
Otvoritev Novačanovih srečanj in premiera gledališke komedije
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Neizpeta pesem
koncert ob 40-letnici glasbenega delovanja Igorja Korošca, za glasbeni abonma in izven
21.00 MC Patriot Slov. Konjice_
BIG Oktoberfest
koncert
21.00 Kavarna Nova Velenje_
Mitja s kitaro
koncert
22.00 Mestni kino Metropol
This fire
plesni večer
SOBOTA, 16. 10.
9.00 Mestni trg Šentjur_
Bučn'ce
razstava, sodelujejo razstavljavci iz Slovenije in Kikinde
10.00 Hotel Evropa_
Biseri Savinje
predstavitev literarnih del slepih in slabovidnih Slovenije
11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pojemo in igramo skupaj
otroški abonma Herman Lisjak v deželi umetnosti in dediščine
19.30 SLG Celje_
Županova Micka
abonma Sobota večerni in izven
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Igor Žužek: Zmeda v kopalnici
Novačanova gledališka srečanje: komedija KUD France Prešeren Vojnik
21.00 MC Patriot Slov. Konjice_
BIG Oktoberfest
koncert
21.00 Mladinski center Velenje - Plac The Kill Devill Hills
koncert avstralske folk rok skupi-
Džehenem
predstavitev knjige, gost avtor Dušan Čater
NEDELJA, 17. 10.
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Človek človeku
dobrodelni koncert
19.19 Knjižnica Velenje
Jerry Spinelli: Z ljubeznijo
bralno-debatni krožek za najstnike; pogovor bo vodila Andreja Kac
Greva pod objem gora
predstavitev CD
PONEDELJEK, 18. 10.
17.00 Knjižnica Velenje
Erkki Luuk: A Wot
performans estonskega umetnika, raziskovalca, pesnika in glasbenika
19.00 Dvorana KUD Vojnik_
Zmeda v kopalnici
komedija v izvedbi Dramske skupine KUD F. Prešeren Vojnik
19.00 Kulturni dom Šentjur_
Ustvarjalno skozi pokrajine sveta: Turčija
delavnica Janje Gril
17.30 Osrednja knjižnica Celje_
Doživeti Ameriko kot prostovoljka in varuška
potopisno predavanje Mete Roj-šek
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Celjani so jih poznali, do 16.1.
Osrednja knjižnica Celje: Papirnati denar 1759-1918, do 31. 10.; Kje so tiste mejice k'so včasih bile, fotografska razstava ZRS za varstvo narave, do 7.12.
Muzej novejše zgodovine Celje: DF Svit, letna pregledna društvena razstava v okviru meseca fotografije, do 28.10.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mi-lenka Straška: Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo, do 5.11.
Porta B: razstava Celje - nekoč in danes, do 6.11.
Likovni salon Celje: OR - premene umetnosti, do 17.10.
Galerija Volk: likovna dela Milene Ko-falt, do 30.11.
Galerija zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnih del članov iz celjske enote društva Ozara, do 30.10.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Franca Goloba: Slikarski opus 20052010, do 4. 11.; razstava Simona Macu-ha: Ob-pred-med-za-pod-nad-jekti, socialni artefakti, do preklica
Galerija likovnih del mladih: razstava Ikon Alimpija Košarkoskega iz Šoštanja, do 30. 10.
Galerija Plevnik - Kronkowska: razstava Mihe Vipotnika: Drseča polja/Štrleči prah, do 20.10.
Stari grad Celje - Friderikov stolp: Galerija Stolp: Foto klub Maribor, do 22. 10.
Fotosalon Celje: Dvorišča, fotografska razstava Stojana Kerblerja, do 25.10.
Knjižnica Vojnik: Zgodovina psihiatrične dejavnosti v Vojniku, razstava ob 50-letnici ustanovitve, do 15.11.
Galerija Volk: razstava likovnih del Milene Kofalt iz Celja, do 30.10.
Kulturni center Laško: razstava akademskega slikarja Jožeta Denka iz Ba-kovcev, do 15.11.
Kulturni dom Slov. Konjice: Mavrična doživetja; pregledna razstava ob 80-letnici Arpada Šalamona; do 21.10.
Kulturni center Rog. Slatina: Tea Strajn in Janko Cahon: Mini moto, fotografska razstava, do 22.10.
Anina galerija Rogaška Slatina: Jur Samec, dipl. slikar: Abstract - No.1, do 31. 10.
Galerija Arsin Velenje: Figura v post-medijskem času, razstava do 27.10.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Moje zvezdarne; delo Pavla Kuna-verja, do 22.10.; fotografska razstava Mare Lakovič, Svet ki izginja - izgubljena ljudstva Azije in Afrike, do 22.10.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 17. oktobra na Fünfspitz, Rabeljske špice, Cinque punte, 1909 m. S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti v Celju se z naročenim avtobusom odpravimo ob 5. uri zjutraj. Prijave v društveni pisarni.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
URADZAMIADINO
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturno info toan-KrT, da občane ozavestimo o naši kultumi dediščini. V»k imsoc organUramo novo razstavo, medtem vsako dnigo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kultume dedišane.
KuHumoInfotnaia je odprta (vstop prost):
-	pon,tor,{et,pet:8.00-14.00h
-	sreda: 12.00-18.00 h
-	sobota: 10.00-12.00h(ol)časno)
Kontakt:
tel. št. 03 492 63 34 gsm 040333 374 mladl@portab.sl www.portab.sl

Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
19.00 Muzej Laško
Prešeren v slikarskih očeh
odprtje razstave
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Hermanov brlog - MNZ Celje: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31.12.;
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ne
Nagradna križanka
m^i
AVTOR: GREGA RIHTAR
PRIMORSKI
KRAJ S PLEZALNO SIENO
» *
JAPONSKA UMETNOSTNA DRSALKA
jahon/
ČETRTI RIMSKI KRAU

NA JAP. OTOKU HOKAIOU
VRATAR SLOVENSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE, ČLAN UOINESEJA
UDAREC S SEKIRO
KRILO RIMSKE LEGIJE
ŽUPAN PRI NAS POD FRANCOZI
ZLATENICA
GORA NAD ALEKSIN-CEMV VZHODNI SREUI
HELMUT RAHN
KIT. IME ZA PORTUGALSKO KOLONUO MAKAO
SLANO JEZERO V TIBETU
DUNE KEATON
ZNAČILNA VAS NA KAVKAZU IZ
ŠOTOROV
ZNAMKA NEMŠKIH MOTO-CIKLOV
NAŠA OPERNA PEVKA (ONDINA)
pnčn
REDA CEVO-NOSCEV
EISENHO-WERJEV VZDEVEK
MD(, ŠARM
TEHNIKA ELEKTRIČNO! IN AKUSTIČNIH POJAVOV
18
12
13
24
19
MAKEDONSKO KOLO NEM.HnR. DRSALKA (KARIN)
MIŠAMOLK
NEMŠKI VERSKI REFORMATOR (MARTIN)
KANADSKI IGRALEC SUTHER-
KORALNI OTOK
NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ
REFLEKTOR
KEMIJSKI ELEMENT
(IT)
NERAZSE-KANKOS DEBLA, PANJ
ANTON AŠKERC
PRETEKLI ČAS V
GRŠ^I
SPIRfll-SnČNA SUA
15
AMERIŠKI JEZIKOSLOVEC CHOMSKY
SRBSKA IGRALKA (EVA)
MERA ZA RITEM
STARA MAMA
DANIEL ALBRECHT
NaVIC^ NOVITETA
22
11
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (TE^ PODLI FANTJE, JURSKI PARK 3)
MOJZESOV BRAT
10
GRAFIK
IN SLIKAR DEBENJAK
ARABSKI SREBRNIK RIMSKA BOGINJA JEZE
LAHKO POLETNO OBUVALO
17
14
CITRAM PODOBNO FINSKO BRENKALO
BELGIJSKI SLIKAR (JAMES)
ALUMDIU
OSKM DAVIČO
NAŠ ATLET (URBAN) AMERIŠKI IGRALEC (ALAN)
AMERIŠKA IGRALKA MILES
DIRKAČ BUTTON
NEKD. FIN. DIRKAČ RÖSBERG
KEM. ELEMENT^
MESTO NAJV FLORIDE
DIVJI KOZEL
SHARON STONE
23
ZIDAK
DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN
MESTO V SEVERNI FRANCIJI
20
AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA)
KOS SUKANCA
STARINSKI SKLOPNI KLOBUK
MOLČANJE
MESTO IN JEZERO V SEVERNI ITALUI
AMERIŠKI IGRALEC (RICHARD)
OČE
NENADNA SMRT
RIMSKI BOG SMRn
PESNIK MERMOUA
RONE V JUŽNI FRANCIJI
NIKEU SPECIA-USTZA BALNEO-LOGUO
16
ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG
NWÜUU
21
PRIPRAVA ZANAU-VANJE
INDUSTRIJSKO MESTO VOHIU
Nagradni razpis
1.	nagrada: kosilo za 3 osebe v Gostilni Kmetec pri Starem gradu v Celju
2.	nagrada: vstopnici za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri
3.-5.	nagrada: čestitka v programu Radia Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 21. oktobra.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 8. oktobra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 79
Vodoravno: OPTIK, BREZA, LE, TR, ATLET, ČVEKA, SEAN, POKROVKA, ČER, ARIANIZEM, BRENDI, AZ, TIARA, RAVNINA, ILO, KEJ, ABE, NAV, JEN, AVI, DILCA, TRAGIK, AC, ANJA, KOO, LORENA, HUGH, OBIR, GRANT, ALAH, SREDINA, AG, KA, ND, DNO, ŽOLČEVOD, ARA, RILKE, ANSAMBEL.
Geslo: Vsi trije letos praznujejo abrahama.
Izid žrebanja
1. nagrado, kosilo za 3 osebe v Gostilni Kmetec pri Starem gradu v Celju, prejme: Mitja Grum, Dobrna 14c, 3204 Dobrna.
Ona: Res je, da je situacija zelo zapletena, a lahko še vedno vse srečno privedete do konca, če boste le dali pameti prednost pred strastmi. Tudi za slednje bo še več kot dovolj časa.
On: Zgladili boste večino nes-porazum^ov, ki so posledica vaših nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Krizi se sicer ne boste mogli izogniti, lahko pa jo omilite in naredite sprejemljivo.
POMOČ: ČAR-mik, šarm, ELEKTROAKUSTIKA-tehnika električnih in akustičnili pojavov, IKTERUS-ziatenica, KANTELE-citram podobno finsko brenkaio
2.	nagrado, vstopnici za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri, prejme: Zdenka Benedejčič, Na zelenici 4, 3000 Celje.
3.-5.	nagrado, čestitko v programu Radia Celje, prejmejo: Marija Kračun, Finžgarjeva 6, 3240 Šmarje pri Jelšah; Maja Zupančič, Pod Knapovko 1, 1433 Radeče in Vinko Ulaga, Trnovo 3a, 3270 Laško.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
TEHTNICA
Ona: Se vedno ne boste uspeli prepričati partnerja, da bi vam povsem zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužite Konec tedna se vam bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela posebnih posledic.
On: Za poslovni nasvet boste prosili nekdanjega sodelavca, ki vam je pred kratkim že pomagal. Tudi tokrat se bo izkazalo, da vam je zelo naklonjen, saj vam bo hitro pokazal pravo pot iz zagate.
Ona: Priložnosti, ki se vam bo ponudila, ne smete zamuditi, sicer si boste še zelo dolgo očitali in se žrli. Poskusite, čeprav je malce rizično! Nekdo vam pripravlja presenečenje, ki pa ga na tihem celo pričakujete.
On: Čas je, da se resneje posvetite poslu. Preveč ste zanemarjali vsakdanje obveznosti, zato ste zapadli v finančne težave, iz katerih se boste le stežka izkopali. Ne obupajte, temveč poprimite za delo!
DVOJČKA ^
Ona: Pazite, da ne zamudite enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila. Pozornost namenite ljubezenskim zadevam, čeprav vam tudi previdnost v poslu ne bo ravno škodila.
On: Na poslovnem področju ne delajte hitrih korakov. Dobro premislite, preden boste ukrepali, sicer se kar pripravite na posledice, ki ne bodo niti najmanj prijetne.
Ona: Ne hitite, saj lahko spre-gledate zelo ugodno priložnost. Če jo boste zgrabili, lahko veliko pridobite, zato dobro premislite, preden storite naslednji korak. Pravijo, da se počasi daleč pride!
On: Čas za ljubezen je več kot ugoden, vendar se ne smete preveč obirati, saj tudi nekdo drug čaka na priložnost. Proti koncu tedna pričakujte pomemben telefonski klic, ki vam bo marsikaj pojasnil.
Ona: Spet si boste pridobili samozavest v poslu in tako uspeli rešiti težave, ki so se zadnje čase kar nabirale okoli vas. Uporabite ponujeno pomoč!
On: Ne rinite z glavo v zid, ampak pomislite tudi na posledice, ki vas čakajo. Pazite, kako boste ravnali, da kasneje ne boste obžalovali nepremišljenih dejanj; predvsem v ljubezni .
STRELEC ^
Ona: Zaupajte tistemu, čigar zaupanje bi si radi pridobili. Vaša napaka je v tem, da vse prevečkrat reagirate trezno in preračunljivo, partnerpa pričakuje predvsem čustva. Treba se bo prilagoditi .
On: Se vedno boste čakali na ugodno priložnost, a je vse to le pretveza za vaš strah in neodločnost. Prijatelji vas bodo povabili na noro zabavo, kjer bo vaša simpatija. Prepustite se občutku in prav lahko vam uspe .
KOZOROG jSk
Ona: V poslu se bodo odprle možnosti, ki so bile še pred kratkim le neuresničeno upanje. Izkoristili jih boste celo bolje, kot ste si predstavljali in tako bo pred vami povsem novo obdobje življenja.
On: Pustili ste se potegniti za nos, zdaj pa se po nepotrebnem žalostite. Poglejte resnici v obraz, saj vam kaj drugega ne ostane. Prve dni bo nekoliko težje, vendar bo čas zacelil še tako globoke rane.
Ona: Sprejeli boste pomoč sodelavca in kmalu se bodo pokazali tudi konkretni pozitivni rezultati. Korist bo obojestranska, kar bo le še boljša kombinacija.
On: Nesporazumi se bodo sicer zgladili, vendar ne po vaši zaslugi. Če boste tako nadaljevali, bodo partnerki prej ko slej popustili živci. Glejte, da vam ne bo kdaj kasneje tega še žal, saj ne bo priložnosti za popravni izpit.
DEVICA ^
Ona: Čeprav je trenutno obdobje več kot pozitivno, se lahko razmere drastično poslabšajo, zato delajte, dokler je še čas. S partnerjem se boste domenili za prijetno zabavo s prijatelji, ki jih že dolgo zanemarjate.
On: Poslovnemu uspehu boste pridružili še osvojitev osebe, ki je že dolgo burila vašo domišljijo. Prijatelji vas bodo sicer svarili pred preveliko zaljubljenostjo, vendar jih ne boste poslušali.
VODNAR
Ona: Nekdo vam bo povedal precej važno novico v zvezi s partnerjem, kar vam bo povsem pregnalo sumničenja, ki so se vam zadnje čase porajala v mislih. Ponovno bo v vas le zaupanje in ljubezen.
On: V maščevanju boste sicer našli zadovoljstvo in zadoščenje, a bo tako prvo kot tudi drugo le kratkotrajno. Veliko bolje bi bilo, če bi poskusili s kakšno zmernejšo varianto poravnave starih računov.
Ona: Pomislite včasih tudi s svojo glavo in ne verjemite vsemu, kar slišite. Ljudje okoli vas so lahko tudi presenetljivo zlobni, zato ne nasedajte takšnim neumnostim, ker se dajete v posmeh okolici!
On: Nekaj vas bo sicer mikalo, a kaj ko vas je še vedno strah tveganja. Brez tega enostavno ni pravega uspeha, zato nikar ne čakajte predolgo, drugače se vam bo vse skupaj izmuznilo iz rok. In to ne bo niti najmanj prijetno .
VEDEŽEVANJE
ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 !-

RUMENA STRAN

Aleš Pajovič ima rad adrenalinske preizkušnje.
Peter Poles je zdrvel po stezi, vendar odličja ni osvojil. Ga bo pa naslednjič.
Najhitrejši na
bobkartu ^^ nedavni otvoritvi Eko
Smrkolandije, edinstvene pravljične dežele za otroke na Celjski koči, so poskrbeli tudi za malo večje »otroke«. Pripravili so namreč prvo slovensko bobkart tekmo. V konkurenci se je pomerilo 16 tekmovalcev, med njimi tudi Aleš Pajovič in Peter Poles, ki sta se odlično odrezala, vendar nista osvojila odličij. Zmagovalec tekme je bil Samo Le-skošek, drugi Sebastjan Lu-bej, tretji pa Rok Lamut. Foto: NATAŠA MÜLLER
Slatinčana bosta vrtela zvezde
V zelo gledani TV-oddaji Spet doma se bo v nedeljo začel šesti turnir Zvezde plešejo, kjer bosta med plesalci člana Plesnega kluba Roily Rogaška Slatina. To sta ukrajinska plesalka Anja Mashchyts in Damir Ha-lužan, ki sta se letos poleti na tekmovanju v Blackpoo-lu v Veliki Britaniji, ki je med najprestižnejšimi na svetu, uvrstila (v kategoriji »vzhajajoče zvezde«) na drugo mesto. To se je zgodilo, potem ko je Mashchytsova prejela vizum za strogo Veliko Britanijo šele v zadnjem trenutku. Rogaška Slatina pa je nasploh plesno mesto, saj je biio tam na primer ietos spomiadi državno prvenstvo v iatinskoameriških piesih, v organizaciji Piesnega kiu-ba Rolly, ki ga vodi uspešni Slatinčan Branko Padjan. In kako bo v oddaji Spet doma? Halužan bo vrtel odlično pevko Evo Černe (na sliki), Mashchtysovi pa so zau-paii večkratnega prvaka v tekvandoju in kick boksu Tomaža Barado.
»Zdaj pa naj še država v roke pljune«
»Da bi človek kar pobral šila in kopita,« si je verjetno mislila gospa, ko je v šolsko notranjost odnesla kolovrat. Zgodovinski artefakti gor ali dol, ravnatelj srednje šole v Šolskem centru Šentjur Janez Vodopivec je namreč kmetijskemu ministru Dejanu Žida-nu tako hitel nekaj razlagati, da se za prejo res nista utegnila meniti. Šentjurčani zdaj čas sicer merijo v stoletjih, ministri največ v četrtletjih. Bi bilo pa za začetek verjetno lepo, če bi država kot iastnica maio pijuniia v roke, da ne bi propadia posiopja pod šoio po krivici deiaia sramoto šentjurskim šoinikom.
Foto: SHERPA
Klet za vino in umetnost
»Kaj imata skupnega umetnost in žlahtno vino?« je Jurij Malovrh (levo) nemara pobaral Rudija Ferleža (na sredini), sicer lastnika znamenitega šentjurskega starodobnega forda, in Ota Pungartnika, donedavno namestnika veleposlanika v Rusiji. V Šentjurju se odgovor glasi: »Dobro klet.« Galerija je namreč našla svoj prostor prav v kleti, kako se obnese njegova, pa je s svojim pridelkom z Rozalije ob odprtju razstave Jožija Ipavca pokazal tudi Malovrh.
Foto: TimE
Složni
Celjski županski kandidati so takole složno sedli skupaj za mizo na volilno nedeljo. Že v času kampanje niso bili prav nič sovražno razpoloženi drug do drugega in idila -vsaj navidezna - se je nadaljevala tudi po prvih znanih rezultatih. Z leve: Jana Govc Eržen, Janko Požežnik, Andreja Rihter, Bojan Šrot in Branko Lobnikar. Na sliki je miza sicer še prazna, je pa verjetno jasno, kdo je moral dati »za rundo«.
Foto: SHERPA
Bobinac na
jesenskem
golažu
Medtem ko ima predsednik Rokometne zveze Siovenije Franjo Bobi-nac kar naenkrat hude zadrege s strokovnim vodstvom zveze, pa se je kot predsednik uprave Gorenja in pri-jateij Veienjčanov prišei sprostit na sobotni jesenski sejem na mestni trg ter si privoščii goiaž. Voiiini županski ga namreč ni zanimai.
JOŽE MIKLAVC