Številk« strne ì i iTn
„	.4L. iK
Za Hane zadruge brezplačno
GLASILO ZADRUGE z O. j. v
ŽALEC, SEPTEMBER 1946
Obnovitveni načrt hmeljarstva
Nemški okupator je prisilno reduciral hmeljske nasade od predvojnih povprečnih 2.500 ha, na sedanjih 664 ha. Ker se med vojno hmeljišča niso prenavljala, imamo danes večinoma starejše že močno opešane nasade .katere bo potrebno postopno obnoviti. Poleg tega so trpela hmeljišča zaradi nezadostnega gnojenja in negovanja. Hmelju kot rastlini ni naš hmeljar zaradi okupatorjevih ukrepov polagal pažnje, posebno zaradi tega, ker ni zamogel nabaviti od izkupička niti umetnih gnojil, niti orodja, še manj pa ostalih potrebščin, ki so mu nujno potrebne.
Zaradi navedenih dejstev je zadruga sestavila naslednji obnovitveni načrt:
I.	POVEČANJE SEDANJE POVRŠINE
III.	POTREBNE MNOŽINE HMELJEVK
jja	Minimalno	Povprečna	Maksimalno	Povprečna
________kosov	'	cena gin 18.—	kosov	cena din 18.—
1.	leto 600
2.	leto	800	1,000.000	18,000.000	2,000.000	36,999.888
3.	leto	1200	2,000.000	36,000.000	3,000,000	36,999.888
4.	leto	1800	3,000.000	54,000.000	4,000.000	36,999.888
5.	leto	2500	3,500.000	63,000.000	3,000.000	36,999.888
6.	leto	3000	2,500.000	45,000.000	______________
Skupaj 12,000.000 216,000.000 12,000.000 216,008.999 Od navedenega števila hmeljevk bode predvidoma krita potreba do 20% iz lastnih gozdov hmeljarjev, medtem ko bo potrebno ostalo množino kriti v ostalih gozd-hin predelih Slovenije. Da se pa življenjska doba hme-ljevke, ki traja sedaj približno 8 let vsaj za 100% podaljša, pozida zadruga še to jesen bazene za impregnacijo s cinkovim kloridom.
Stanje	ha	Minimalno povečanje ha	Maksimalno povečanje ha
1. leto	600	200	400
2. leto	800	400	600
3. leto	1200	600	800
4, leto	1800	700	600
5. leto	2500	500	—
Na podlagi minimalnega programa bi dosegli predvojno stanje že četrto leto in največja možna zasajena površina 5. leto ,to je 3000 ha. Po maksimalnem programu pa tretje oziroma četrto leto.
Ker pa da hmelj šele drugo leto polni donos, je temu primerno donos novih nasadov leto kasneje.
IV.	OSTALI STROŠKI ZA NAPRAVO HMELJIŠČA
Oranje (rigolanje), brananje, sajenje, količenje, gnoj itd. na ha ca 38.000.—, razdeljeno povprečno na 8 let.
Stanje ha	Minimalno na novo ha	Stroški na ha 380o0 din	Maksimalno na novo ha	Stroški na ha
1. leto 600	200	7,600.000	400	15,200.000
2. leto 800	400	15,200.000	600	22,800.000
3. leto 1200	600	22,800.000	800	30,400.000
4. leto 1800	700	26,600.000	600	22,800.000
5. leto 2500	500	19,000.000	—	— :
Skupaj		91,200.000 V.		91,200.000
II.	DONOS HMELJIŠČ upoštevajoč srednje dobro letino.
Stanje	ha	Maksimalno metrskih stotov	Stanje ha	Vfiniroalnov, metrskih stoto
1. leto	800	6.000	1.000	6.000
2. leto	1200	8.000	1.600	10.000
3. leto	1800	12.000	2.400	16.000
4. leto	2500	18.000	3.000	24.000
5. leto	3000	25.000	3.000	30.000
6. leto	3000	30.000	3.000	30.000
Navedeni donosi so pa lahko v posameznih letih do 50%.nižji (slučaj leto 1945) ali do 30% višji (slučaj leta 1929).
Da se vsi ti ogromni investicijski stroški čimpreje krijejo z boljšim donosom hmeljišč, je pristopila zadruga ,kakor tudi posamezni hmeljarji k selekciji rastline. Izvaja se selekcija:
1.	Po zadrugi in hmeljarjih: masovna negativna in pozitivna selekcija.
2.	Po zadrugi: križanje posameznih rastlin in vegetativno zbližanje.
3.	Vzgajanje iz posameznih matičnih rastlin.
4.	Vzgojene in preizkušene matične rastline se bodo razmnoževale delno v lastnih matičnih nasadih,. večina v nasadih pridelovalnih zadrug, delno v matičnih nasadih vzornih hmeljarjev tako, da pridemo istočasno z obnovo hmeljišč na donosnejšo vrsto.
5.	Za to načrtno selekcijo se postavi primerno poslopje z laboratorijem in rastlinjakom.
VI. Zboljšanje kvalitete in olajšanje sušenja pri hmelju s skupnimi zadružnimi sušilnicami.
V vsakem kraju se osnuje po možnosti in po razpoložljivih sredstvih skupna moderna sušilnica za hmelj z lastnim upravnim in nadzornim odborom, kjer se hmelj v zelenem (surovem) stanju prevzame in sortira po kvaliteti in velikosti kobul, posuši in vskladišči.
Za dosego tega cilja se osnuje sklad, v katerega odvajajo hmeljarji do 5% prodajne cene hmelja, upošte-vajčo višino pridelovalnih stroškov.
Prva takšna sušilnica že posluje, in sicer na Vranskem. Vse izkušnje pri tej, se bodo uporabile za na-daljne skupne sušilnice.
Za zmanjšanje pridelovalnih stroškov so predvidene zadružne samovozne motorne škropilnice z visoko kapaciteto, kakor tudi ostali motorni stroji za skupno obdelavo.
Za dosego cenejše, lažje in čimboljše obdelave se propagira, da hmeljarji sosedi skupaj obnavljajo hme-ljiščaljišča v enem in istem predelu (bloku) in pridejo
Razpored prevzema
16.	sept.: Braslovče, Mala Pirešica, Liboje;
17.	sept.: Orla vas, Rakovlje, Dobrna, Ruše;
18.	sept.: Gotovlje;
19.	sept.: Levec, Kasaze, Vojnik, Vojnik-okolica, Višnja
vas, Koblek, Nova cerkev;
20.	sept.: Parižlje, Preserje, Celje;
23.	sept.: Polce, Podvrh, Trnovlje;
24.	sept.: Dobrovlje, Zgornje in Spodnje Gorče;
25.	sept.: Kamenče, Topovlje, Glinje, Sv. Matevž, Šmart-
no v Rož. dolini;
26.	sept.: Podlog;
27.	sept: Grajska vas, Velika Pirešica, Pernov, Hramše;
30.	sept: Zgornje in Spodnje Grušovlje;
1.	okt.: Gomilsko, Studence;
2.	okt.: Trnava, Sv. Rupert, Podkraj;
3.	okt.: Zakl, Zalog, Sv. Križ, Železno, Galicija, Kuni-
gunda, Zavrh, Kale;
4.	okt.: Polzela, Založe, Orova vas;
7.	okt.: Podvin, Škofja vas, Ljubečna, Arclin, Šmarjeta,
Lipovec, Leskovec, Bovše;
8.	okt.: Ločica (Polzela), Zgornja in Spodnja Ponikva;
9.	okt.: Letuš, Male Braslovče, Podgorje;
10.	okt.: Petrovče, Breg, Šešče;
11.	okt.: Drešinja vas, Dobriša vas;
14.	okt.: Vransko, Prekepa, Stopnik;
15.	okt.: Arja vas;
16.	okt.: Ojstriška vas, Pondor, Sv. Miklavž;
17.	okt.: Žalec, Griže;
18.	okt.: Ločica nad Vranskem, Vologa, Čeplje, Tršca,
Tešova, Zaplanina, Limovec, Jeronim, Selo;
21.	okt.: Kaplja vas, Latkova vas, Magdalena, Zabukovca;
22.	okt.: Šmartno ob Paki, Paška vas, Skorno, Podgora,
Rečica, Gorenje, Gauce, Slatine, Veliki in Mali vrh;
23.	okt.: Vrbje, Sv. Lovrenc, Migojnice, Marija Reka;
24.	okt.: Sv. Peter, Sv. Jurij ob Taboru;
25.	okt.: Sv. Pavel, Dolenja vas, Pongrac, Črni vrh;
na večjo zasadno širino med vrstami, od dosedanjih 145 cm na 160 cm.
VII. STATISTIKA
V svrho stalne evidence vodi zadruga v sporazumu s Hmeljsko komisijo za Slovenijo statistiko, ki vsebuje:
Ime in naslov hmeljarja, naziv njive, katastrsko občino, površino njive, število sadežev, vrsto napeljave (drogi — žica), vrsta in znamka škropilnice, pridelek v kg ,vrsta zemlje in površino celotnega posestva brez gozdov.
Iz te statistike bo možno vsak čas ugotoviti vse potrebne podatke. Ta statistika je že izgotovljena in se sedaj izpopolnjuje.
Ta načrt se nanaša od sedanjih 2120 zadružnikov-hmeljarjev, na bodočih 4.850 oziroma 5000, po stanju izpred vojne. Najmanjši hmeljar je imel s hmeljem zasajene površine ca 10 arov, največji pa 15 ha. Po sedanjem stanju pa ima najmanjši 10 arov, največji pa 1.75 ha.
To stanje se je napram predvojnemu po izvedbi agrarne reforme v toliko spremenilo, da bo imel naj-večji hmeljar največ 4 ha hmeljišč, izvzete so seveda pridelovalne zadruge.
hmelja letnika 1946
28.	okt.: Kapla, Loke, Zalogam;
29.	okt.: Doberteša vas. Zgornje in Spodnje Roje;
30.	in 31. oktobra: Zgornja in Spodnja Ložnica in vsi oni
kraji, ki zgoraj niso navedeni.
Opozarjamo vse zadružnike, da se točno držijo tega razporeda in pripeljejo strnjeno prav vsi na določeni dan svoje blago. Iz razlogov pravilnega tehničnega poslovanja ne bo mogoče delati prav nobenih izjem. Vsako morebitno izpremembo bo zadruga pravočasno javila svojim članom.
K prevzemu hmelja naj prinesejo vsi zadružniki svoje zadružne knjižice, da se točno ugotovi lastnik hmelja, njegovo bivališče, hišna številka in pošta. Tisti novi hmeljarji, ki še niso člani zadruge, pa naj predložijo pri prevzemu svoje točne podatke, kakor smo navedli že v zadnjem »Hmeljarju«. Pri prevzemu dobi vsak hmeljar tehtni list, s katerim se takoj po vrstnem redu zglasi v bližnji pisarni, kjer mu izstavijo nakazilo za akontacijo, s katerim prejme denar v Savinjski posojilnici.
NAKAZNICE od večjih vzorcev naj oddajo vsi pri prevzemu hmelja, da se jim izstavi tehtni list.
HMELJSKE VREČE. Kdor ima lastne vreče ah še naše zadružne od lani, naj ne hodi v zadrugo ponje. Zadružne so skupna last, katero bomo iztirjali od vsakogar, lastne bo pa dobil vsak zadružnik nazaj kakor vsako leto.
SLABO OBIRANJE kazi pridelek mnogih hmeljarjev, dočim imajo drugi v tem pogledu odlično blago. Seveda ne bodo trpeli dobri hmeljarji zaradi slabih in bo letem zadruga letos odtrgala stroške za prebiranje, drugo leto pa bo z imenom navedla te nepoboljšljive zadružnike.
Gospodarska vrednost hmeljevhe
(Nadaljevanje in konec.)
Že desetletja se piše o uporabi hmeljevine (hmeljevka je namreč hmeljski drog) in so se delali tudi poizkusi s pridobivanjem vlaken iz nje. Že med prvo svetovno vojno je delala Nemčija v stiski za surovine zaradi zavezniške blokade ,poizkuse v tej smeri, ki so pa spet zaspali ,ko se je svet postavil na mirovne noge. Že leta
1939.,	takoj v začetku nove vojne, so Nemci spet iz surovinske stiske pogreli te poizkuse. Kolikor posnamemo iz medvojnega nemškega strokovnega tiska, pa je tudi ta poslednji njihov poizkus kljub obširni izvedbi ostal brez pričakovanega uspeha. Navajamo odlomek iz strokovnega glasila »Nemško pivovarništvo« od 29. januarja 1943., kjer pravi Zveza nemških hmeljarjev: »Tvornica v Schnaittachu (ki so jo postavili nalašč za izvedbo poizkusov s hmeljevino), je dobila 200 vagonov hmeljevine, da more v velikem s poizkusi rešiti še obstoječa vprašanja. Ker odkupna cena pri hmeljarjih ne krije niti stroškov spravila, bo treba tudi to plat pojasniti. Tudi v štajerskem okolišu je v teku prevzem hmeljevine po nekem tamošnjem podjetju.«
Po tem času nismo zasledili nobenega poročila več o tem poizkusu, pač pa vemo, da se pri nas ni nikjer med vojno zbirala hmeljevina in da so Nemci sami, kakor je razvidno iz preostale korespondence, svetovali k skrajni opreznosti glede postavitve takšne tovarne.
Ne vem, kako si predstavlja pisec tisto »pozanimanje za način predelave hmeljevine in pridobivanje vlakna iz nje,« ki ga svetuje tovarni jute v Žalcu, ki je le tkalnica. Po našem bi bilo treba, če bi naj upoštevali piščev nasvet, postaviti povsem novo predelovalnico hmeljevine in predilnico. Predvsem bi bilo pa treba šele najti uspešen način predelave, ki ga Nemci, kakor vse kaže, še niso odkrili in nam podrobnosti niso na razpolago, četudi bi se bil postopek povsem posrečil.
Pri tako važnih gospodarskih vprašanjih je treba trezno presoditi, kako je z donosnostjo, ki igra tu veliko vlogo. Prvotna prevzemna cena 20 din za 100 kg ne krije niti prevoza, da molčimo o drugem delu pri spravljanju hmeljevine v te svrhe. Pri tem pa je pisec, kot se to dogaja le pri meščanih, povsem pozabil na plačilo hmeljevine same, čije veliko notranje vrednost je v začetku članka povdarjal. Tudi cena 40 din za 100 kg je malenkostna, v primerju s cenami stelje, za kar se hmeljevina pretežno uporablja.
Sploh je ves članek postavljen na zelo slabo podlago bi-jev in če-jev, ki so povrhu še sami po sebi šepavi. Ne da bi si lastili morda monopol v pisanju o hmeljskih zadevah, smo vendar mnenja do stoodstotna povezava hmeljarjev v Hmeljarski zadrugi terja, da se hmeljarstva tikajoča vprašanja obravnavajo predvsem v strokovnem glasilu zadruge, kamor po svoji vsebini spadajo.
Da je šlo pri vsem tem le za do danes še neuspeli, po vojni nuji povzročen poizkus mimo vseh drugih dejstev, potrjuje to zlasti okolnost, da se podjetni in s tekstilnimi surovinami slabo preskrbljeni Čehi kljub izobilju hmeljevine do danes niti za poizkus niso odločili, dasiravno prav dobro vedo za vse to, kar je tov. inž. Kincel tako vneto priporočal. Pri takih zadevah je treba mnogo preudarne previdnosti, predno se kaj zapiše.
Razvoj hmeljarstva in hmelj-skih cen po dveh svetovnih vojnah
(Nadaljevanje in konec.)
Potrebi po žlahtnem hmelju in nemalo podjetnosti Hmeljarske zadruge ter njenim naglim odločitvam za prodajo o pravem času se imajo zahvaliti hmeljarji, da so po sorazmerno donosnih cenah, bolje kakor njihovi tovariši po drugih deželah, vnovčili ne le pridelek 1945, temveč tudi daleko pretežni del starih zalog. Vse kaže, da bo našel naš letošnji res kvalitetni pridelek lahko odjemalce po najvišjih svetovnih cenah, ki so pravkar v nastajanju. Veliki produkciji USA in na suho postavljene Nemčije bosta sicer precej vplivali na njihovo višino, zlasti na ameriškem tržišču, vendar nam pa naša za vse skrbeča ljudska oblast pri sklepanju trgovinskih pogodb odpira vedno nove trge v razveseljivem nasprotju z bivšimi oblastniki, ki se niso menili za težnje in potrebe hmeljarjev in so stalno »pozabljali« pri trgovinskih pogajanjih na našo glavno oporo — hmelj.
Kako kaže pa daljni razvoj hmeljarstva in hmelj skih cen po drugi svetovni vojni, je vsak hmeljar ne le radoveden, temveč tudi upravičeno zahteva navodil, kako se mu je ravnati pri obnovi te panoge. Kakor v političnem, tako se bo tudi v gospodarskem pogledu razvoj po drugi svetovni vojni znatno ločil od onega po prvi svetovni vojni. Vsa znamenja kažejo, da se bo svet kljub večjim razdejanjem ob nenehnem sodelovanju ljudskih množic naglej e in trdneje postavil na noge in je morda že v dveh, treh letih pričakovati ugodne hmelj ske kon-jukture. Ne da bi trobili na udarniško povečanje hmelj-ske površine, opominjamo po pameti vse hmeljarje, da čimprej obnove svoje stare nasade. Donosnost hmeljske kulture se ravna po razliki med prodajno ceno in pridelovalnimi stroški, višina pridelovalnih stroškov po hektarskem donosu, ta pa po negi in pred vsem po starosti nasadov. Pri največji negi namreč ne moremo doseči v starih nasadih istih donosov, kakor v mladih. Zato bomo gledali ,da čimprej obnovimo vse stare nasade, da nam bodo vrgli novi tretjeletniki visok povprečni ha donos. Mimo tega bomo pa polagoma zasajali tudi povsem nove nasade, v kolikor nam bo dovoljeval izkupiček za prodano blago nakup hmeljevk in poravnavo drugih investicij. Izkupiček, smo rekli, ker za hmelj vtrženi denar še daleč ni dobiček, temveč le dohodek, ki je terjal obilje dela od hmeljarjev v časih, ko druge kmetijske panoge več ali manj počivajo. Denar za hmelj vtržen ni noben loterijski d.obitek temveč težko prigarana delovna mezda —• da uporabljamo storitvene določbe iz drugih vrst dela — za čezurno odnosno čeznormno kmetijsko delo.
Mladi nasadi z visokimi donosi, naj bo hmeljarska parola za konjunkturo po drugi svetovni vojni. Uvaževati moramo pri vseh teh razglabljanjih dejstvo, da se tudi v ostalih okoliših celinske Evrope nasadi starajo in ni bilo med vojno za njihovo obnovo moči na razpolago. Sedaj bodo pa tudi ti okoliši obnovili te nasade ter potemtakem tudi mi ne smemo zaostajati za njimi, da nas v bodoče s svojimi visokimi ha donosi ne pritisnejo ob steno.
PRIJAVE ZA HMELJSKO RAZSTAVO se sprejemajo le še do 10 .septembra. Poleg diplom bodo dobili odlikovanci tudi lepe denarne nagrade. Pohitite s prijavami!
Kako so lani drugod prodajali
Lansko izredno pičlo hmeljsko letino nam je povzročila huda suša, združena z izredno vročino. Nizki pridelek je v zvezi z nastopivšim koncem vojne vzbudil med našimi hmeljarji trdno prepričanje, da bodo dobili na ta pridelek prav visoke cene. Ker pa je bilo vreme v drugih hmeljskih okoliših dokaj ugodnejše in temu primeren tudi pridelek, se ti upi niso izpolnili ter je nastopilo med hmeljarji razočaranje. K temu so pripomogli še zlasti visoki pridelovalni stroški 183 din za kg, ki so jih v časopisju pomotno objavili kot nakupne hmeljske cene.
Svetovna hmeljska cena za žlahtni hmelj se je gibala lani med 100 in 130 dolarjev za est (50 kg) to je 100 do 130 din za kg in je tudi zadruga v mejah teh cen vnovčila ves pridelek letnika 1945. Po odbitku režijskih stroškov je zadruga, ne da bi iskala zaslužka, izplačala zadružnikom hmelj po kakovosti od 80 do 115 din za kg. Hmeljarji pa so bili in so delno še prepričani, da so ne-le pri celotnem izkupičku, temveč tudi pri doseženi ceni slabo odrezali.
Poglejmo zato v druge okoliše, kako so lani tam prodali. Za Češko n. pr. imamo v rokah knjižico, ki jo je pravkar izdalo pod naslovom »Hmelarstvi 1945-46« Hmeljarsko združenje v Zatcu. Iz nje posnemamo, da je vlada postavila za razne okoliše v septembru 1945 hmelj-ske odkupne cene, ki so se gibale med 50 Kč za kg dub-skega in 80 Kč za kg žateškega hmelja. Kljub primerno istim oziroma celo višjim doseženim cenam na svetovnem tržišču so torej dobili češki hmeljarji do 35 din manj izkupička pri kg kakor pri nas.
Odkod ta občutna razlika v ceni, je radoveden naš zadružnik. Edino od načina vnovčevanja. So še pri nas nekateri ljudje, zlasti tisti, ki so nekoč vršili donosen tekaški in mešetarski posel, ki bi radi kalili čiste zadružne studence z glasno zahtevo: »Tuje kupce in prosto hmeljsko kupčijo nam dajte, pa bodo hitro boljše cene!« Za nje ne navajamo češkega zgleda, ker dobro vemo, da bodo kljub ysem dokazom venomer gnali svojo, za lastni nenasitni žep in izmozgavanje délovnega ljudstva potrebno in proti koristim skupnosti naperjeno namero. Našim zadružnikom dajemo odgovor, da so bili Čehi toliko na slabšem v glavnem zato, ker so lani še vedno imeli in trpeli privatno trgovino s hmeljem. Ta je vtaknila v žep od države priznanih 14 odst. (najmanj pa po 9 Kč od kg), dočim je dobilo Združenje hmeljarjev, ki je prevzelo od hmeljarjev pridelek, le po 4 Kč pri kg. Mimo tega je pa vzela država določen delež za sklad Zveze za hmelj, slad in pivo, ki upravlja sklad za izravnavo hmeljskih cen. Pri nas pa so osnovali takšen sklad za izravnavo cen hmeljarji sami v okrilju svoje zadruge.
Ker pri nas ni privatne hmeljske trgovine z zaslužkom po najmanj 15 odstotkov od prodajne cene in tudi zadruga ni iskala dobička, temveč je krila le režijske stroške in je mimo tega naša uvidevna ljudska oblast prepustila hmeljarjem lastno iniciativnost ter pomagala premostiti vse težkoče, ker je uvidela težak položaj hmeljarjev v obnovi od okupatorja uničenih nasadov, so ostali težki tisočaki našim hmeljarjem v primeru s češkimi tovariši.	V
Iz vsega tega sledi, da tisti, ki tako glasno vpijejo po privatni trgovini kot odrešenici hmeljarstva, niso ljudski prijatelji, temveč hočejo izmozgavati še nadalje delovne množice naših hmeljarjev v svojo korist na veliko
škodo vse delovne skupnosti. Iz istih namenpv se na vse načine skušajo'vriniti pod naslovom neke javne centralne vnovčevalnice za hmelj neki, hmeljarjem dobro znani, »dobrotniki« med bivšimi hmeljskimi posredniki, kar pa zadružniki odločno odklanjajo in bodo vedno na straži proti uvedbi vseh nepotrebnih Vmesnikov s kakršnimi koli nazivi, saj je vendar ves smisel novega zadružništva vprav v odpravi vseh vmesnikov med pridelovalcem in uporabnikom.
Zaradi še nedokončane obnove naše industrije je bilo kljub posebni pažnji ljudske oblasti za hmeljarstvo, letos za hmeljnike še premalo umetnih gnojil na razpolago. Za bodočo hmeljsko letino pa je položaj znatno boljši in ima Hmeljarska zadruga že znatne zaloge su-perfosfata, apnenega dušika in nitrofoskala.
Pred vojno je bil naš hmeljar navajen, da je poleg hlevskega gnoja, ki je in ostane temelj umnega hmeljarstva, dodatno pognojil na pomlad z lahkotopljivim KAS-om in pomagal rastlini v času rasti, zlasti pa še tik pred cvetom s kalijem in dušikom v obliki čilskega solitra. Zaradi pomanjkanja žveplenokislega amonijaka ni še danes na trgu KAS-a, njegov tovariš, dobro znani nitro-foskal pa potrebuje za razkroj daljšo dobo in zlasti več vlage. Prav tako je tudi z apnenim dušikom, kot odličnim predstavnikom domačih dušičnatih gnojil, s to razliko, da se hmelju ne sme apnenega dušika nikoli dajati kot naglavno gnojenje med rastjo. Letos so nekateri hmeljarji zaradi pomanjkanja čilskega solitra sicer to napravili, toda so pri tem utrpeli hudo škodo, ker so jim več ali manj porjaveli ne-le robovi listja, temveč tudi konci kobulnih lističev, kar je močno vplivalo na kakovost tega pridelka. Zelo napačno pa bi ravnal tisti, ki bi krivil za to nesrečo apneni dušik. Krivo ni gnojilo, temveč njegova napačna uporaba, kar so že takoj po uvedbi tega gnojila tudi zakrivili nekateri hmeljarji, pa so se te bridke izkušnje v teku let pozabile.
Zato bi priporočali vsem zadružnikom, da se ne-le preskrbe že ob priliki prodaje letošnjega hmelja s sedaj razpoložljivimi umetnimi gnojili, temveč naj jih še pred jesenskim deževjem na široko potrosijo po hmeljiščih; da se bodo pravočasno raztopila in razkrojila v zemlji. Dvoje sušnih let je za nami, nihče pa ne ve, če ne bo tudi tu veljal odlično uspeli pregovor: V tretje gre rado. Preskrbite torej hmeljsko rastlino pravočasno s potrebno hrano, da vam bo dala tudi drugo leto obilen in kakovostno odličen pridelek.
Žalec, konec avgusta: Obiranje hmelja se je izvršilo ob ugodnem vremenu in vrglo pridelek dobrih 14.000 est do 80 odst. gladko zelenega in lepo doraslega blaga. Zanimanje svetovne trgovine za pridelek je splošno zelo živahno, vendar se cene še niso izoblikovale. Vse priprave za prevzem letine v zadružna skladišča so v polnem teku ter se hmelj prične prevzemati 16. septembra, kar je razvidno iz posebnega poziva zadružnikom.
VSE ZADRUŽNIKE OPOZARJAMO, DA NAJ NE VRAČAJO »HMELJARJA«, KI GA DOBIJO VSI ZADRUŽNIKI BREZPLAČNO.
Pravilna uporaba umetnih gnojil