IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
Uvodnik
Junakinja mojega otroštva je bila Slava Klavora. Njen pogum semi je zdel neizmeren, njeno
ime skrivnostno. Slava se je zdelo samoumevno ter edino pravo in smiselno ime glede na to,
kar smo se učili o njej, priimek pa je zvenel za ušesa štajerske deklice zelo poetično. Šele leta
kasneje sem odkrila, da je ta priimek dokaj pogost na Primorskem in da so njeni starši najbrž
kot številni rojaki prišli iz zahodnega dela Slovenije v prelomni zgodovinski dobi na Štajersko.
Na Slavo Klavoro se še vedno pogosto spomnim, a ne le takrat, ko preberem kaj o uspešnih
Primorkah in Primorcih, ki nosijo ta priimek. Nanjo se spomnim, ko preučujem usode pogu-
mnih in drznih žensk s področja, v katerem sem lahko zgradila svojo poklicno pot in kjer sem
spoznala veliko izjemnih žensk. V čast mi je, da številne lahko prištejem k svojim cenjenim ko-
legicam. Prav posebno mesto med njimi pa zavzemajo raziskovalke z Raziskovalne postaje
ZRC SAZU, s katerimi me povezuje dolgoletno tvorno sodelovanje in ki so pomembno prispe-
vale k razvoju humanistike na Univerzi v Novi Gorici. Za letošnje Izvestje so napisale odlične
prispevke, ki odstirajo mnoge neznane ali še premalo raziskane prispevke primorskih žensk k
slovenski zgodovini. Njihove razprave dopolnjujejo številni drugi dragoceni zapisi o ženskah,
ki so se me dotaknili prav tako kot nekoč zgodba Slave Klavore. Zato zaključujem ta uvodnik s
hvaležnostjo in globokim priklonom Primorkam, ki so prispevale k temu, da je prostor, v kate-
rem danes delujeta Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici in Univerza v Novi Gorici, pro-
stor večglasja in različnih oblik svobode.
prof. dr. Katja Mihurko Poniž
vodja Raziskovalnega centra za humanistiko, Univerza v Novi Gorici
Fakulteta za humanistiko
Ženske na goriški tržnici julija 1916 (št. foto: 28621, hrani: Goriški muzej).
Vsem, ki boste že devetnajsto leto segli po našem Izvestju,
želimo srečno novo leto 2023!
Sodelavke in sodelavca Raziskovalne postaje
ZRC SAZU v Novi Gorici
Izvestje 19 • 2022
2 ČLANKI ���
Nova Gorica, avtobusna postaja (zbirka Mirko Ličen - Prepih, št. foto: 25346, hrani: Goriški muzej).
3
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Oporoka Magdalene Godnič
iz Štanjela in družina Kobenzl
VOJKO PAVLIN | ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa
vojko.pavlin@zrc.sazu-si
Izvleček: V prispevku je predstavljena oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela iz leta 1572. Magdalena
(Malenka) je bila sestra Ivana Kobenzla, znamenitega državnika, diplomata in viteza nemškega reda
ter utemeljitelja te plemiške rodbine.
Ključne besede:Magdalena (Malenka) Godnič, oporoka, Štanjel, Ivan Kobenzl, Ulrik Kobenzl.
Il Testamento di Maddalena Godnič di Štanjel
(San Daniele del Carso) e la famiglia Cobenzl
Riassunto: Il saggio illustra il testamento di Maddalena Godnič di Štanjel (San Daniele del Carso) risa-
lente al 1572. Maddalena (Malenka) era la sorella di Giovanni Cobenzl , il noto uomo di stato, diploma-
tico, membro dell’ Ordine teutonico e il fondatore di questa famiglia nobile.
Parole chiave: Maddalena (Malenka) Godnič, testamento, San Daniele del Carso, Giovanni Cobenzl,
Ulrico Cobenzl.
Pred 450 leti se je s tega sveta poslovila
Magdalena Godnič. O tej Štanjelki bi vedeli
malo, če se ne bi ohranila njena oporoka.
Malenka, kakor so jo po domače imenovali,
je bila dalj časa vdova, morda dobro desetle-
tje, če je njen mož Andrej Godnič (Gadnisch,
Godnisch) umrl kmalu po zapisu svoje posle-
dnje volje, 26. septembra 1560. Zakonca
otrok nista imela, vsaj preživelih ne. Andrej
je v oporoki določil, da lahko Malenka (Ma-
lenckha) s premoženjem, ki sta ga skupaj pri-
dobila, razpolaga do svoje smrti, nato polo-
vica tega pripade njegovim bratom. V kratki
oporoki je dal še zapisati, da mora to, kar je
v Malenkini lasti, ostati v celoti njeno še
naprej.1
V podobnih okoliščinah kot Andrej se je
po slabih dvanajstih letih, pozimi 1572, zna-
šla tudi Malenka. Šibkega telesa, a pri polni
zavesti in zdravi pameti je dala „plemenita in
krepostna gospa“ 7. februarja poklicati v
spalnico svoje štanjelske hiše devet prič ter
notarja in sodnika Hieronima Fabra. Vsebina
razmeroma dolge oporoke v nemškem jezi-
ku razodeva skrbno in premišljeno ženo, ki
se je malodane materinsko trudila vanjo
vključiti skoraj vse svoje najbližje osebe.2
1 ASGo, Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti
e Documenti, b. 4, fasc. 8, n. 11, cc. 57–58. Priče so
bile iz Štanjela in bližnjih krajev (Kopriva, Ponikve) z
2 ASGo, prav tam, b. 4, fasc. 8, n. 11, cc. 54–56v. Opo-
ročnica je imenovana kot die edle vnnd tugenndt-
haffte Fraw Magdalena selliges Misser Anndre God-
nitsch von Sandt Daniel verlassne Hausfraw. Besedilo
oporoke je na šestih paginah. Na zadnji je Fabrov
notarski znak.
zanimivo izjemo Janeza Rafaela Nagliča iz (Škofje)
Loke. Prvi med njimi je bil tedanji štanjelski kaplan
Sebastijan Cavana.
Izvestje 19 • 2022
4 ČLANKI ���
Magdalene Godnič pa ni vredno izposta-
viti le zaradi redkosti ženskih oporok, sploh
v podeželskem okolju (Vilfan 1961: 417–418).
Njeno znatno premoženje postane gotovo
bolj razumljivo, ko izvemo za njen dekliški
priimek. Magdalenin brat je bil namreč Ivan
(Janez/Hans/Giovanni) Kobenzl (Cobenzl),
utemeljitelj te plemiške rodbine in graditelj
štanjelskega dvorca (gradu). Glede na do-
mače osebno ime ji(m) lahko brez zadrege
pripišemo tudi slovensko različico priimka –
Kobencelj, ki je bila v rabi v Mavhinjah še na
prehodu iz 19. v 20. stoletje.3
Malenka brata Ivana sicer v oporoki ne
omenja, a je sorodstvena povezava gotova
zavoljo njunega brata Ulrika, prvega dediča
Malenkinih posesti. Ivanova odsotnost v be-
sedilu oporoke je najbrž razumljiva. Pot je
tega znamenitega moža iz Štanjela zgodaj
vodila na dunajski dvor. Prav v desetletju
pred sestrino smrtjo je doživel izjemen
družbeni vzpon. Leta 1563 je bil povzdignjen
v plemiški stan, ki ga je naslednje leto ople-
menitil s predikatom von Prossegg (po stol-
pu in fevdu Prosek nad Trstom, ki mu je bil
podeljen). Od leta 1566 je bil član nemškega
viteškega reda, naslednje leto je skupaj z
bratom Ulrikom prejel v zastavo grad in go-
spostvo Jama (Predjama). Leta 1569 je bil
imenovan za predstojnika (komturja) lju-
bljanske komende (današnje Križanke) (Gru-
den 1992; 622–624; Cavazza 2009: 741–743;
Preinfalk, Košak 2021). Uspešni in samski
brat gotovo »ni potreboval blagodati« se-
strinega premoženja.
Drugače je bilo s starejšim bratom Ulri-
kom, ki mu je Ivan pri cesarju Ferdinandu I.
Habsburškem nesebično izprosil poplemeni-
tenje.4 Ulrik je verjetno vsaj že od 40. let 16.
stoletja pretežno živel v Štanjelu in imel z že-
no Uršulo Zengraf veliko število otrok.5
3 ŽAM, Liber II. Status animarum in ecclesia parrocchia-
li sancti Nicolai ep. (hišna št. 3 oziroma nova št. 35).
4 Plemiška diploma za Ivana in Ulrika: ASGo, Archivio
Storico Coronini Cronberg, Serie Atti e Documenti,
b. 234, fasc. 598, 1563, VI 2, Innsbruck.
Štanjelski dvorec v knjigi Alpi Giulie Giuseppa Caprina iz leta 1895.
5
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Bratu (ihrem lieben Herrn Bruedern Vlrichen
Khobenczl) je Malenka zapustila jedro svoje
posesti, ki pa ni podrobno navedena, prav
tako ne nekateri dolgovi, ki so ostali za njo.
Ulrik je dedoval tudi dokaj visok znesek de-
narja: 300 dukatov iz dolga gospoda Rapha-
ela iz Gorice in drugo Malenkino gotovino.6
Oporočnica je bratu naročila, naj del denarja
skupaj z vinom iz njene kleti nameni nakupu
donosne desetine za njegova mala sinova
6 Tristo (beneških) dukatov je bilo tedaj enakovredno
400 renskim goldinarjem, kakor je izrecno navede-
no v inventarju Malenkinega premoženja (ASGo, Ar-
chivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti e Docu-
menti, b. 4, fasc. 8, n. 11, c. 52). Za primerjavo: prav
toliko je znašala dota ob poroki Ulrikove hčere Suza-
ne leta 1874 (ASGo, prav tam, b. 4, fasc. 8, n. 12, cc.
61–61v). Preostala gotovina je po grobi oceni znaša-
la okoli 800 goldinarjev, od tega je bila dobra polovi-
ca Malenkino posojilo Ulriku iz leta 1570 (prav tam,
b. 4, fasc. 8, n. 11, c. 49–52v).
5 Za dodatne napotke glede genealogije Kobenzlov
se iskreno zahvaljujem mag. Alessiu Stasiju, ki pri-
pravlja članek o tem za goriški Istituto per gli Incon-
tri Culturali Mitteleuropei.
Filipa in Ivana Rafaela. Prvi je pozneje postal
univerzalen dedič in nadaljevalec Kobenzlo-
ve rodbine, drugi pa znamenit jezuit (Glonar
2013; Preinfalk, Košak 2021).
Svojo štanjelsko hišo, v kateri je živela, je
Malenka zapustila nečaku Baltazarju, starej-
šemu Ulrikovemu sinu. Njena vrednost se je
vrtela okoli 700 renskih goldinarjev. K doma-
čiji so spadali obzidan vrt pred štanjelskim
taborom, dolina »pod starimmestom« (! Do-
linä vndter der alten Stat), dva konja in par
volov. Magdalena je iz oporoke izpustila Bal-
tazarjevega brata Gašperja. V tem pogledu
preseneča poznejši zapis v inventarju Ma-
lenkine zapuščine, da naj bi Gašper na osno-
vi oporoke prejel omenjenih 300 Raphaelo-
vih dukatov.7 Baltazar je lahko tetino dedi-
ščino užival le dobrih sedem let, saj je umrl
že decembra 1579,8 brat Gašper pa še leto
prej (Rutar 1895: 94).
Razen Gašperja se v oporoki vsaj izrecno
ne omenjata najstarejša Ulrikova hči Marta
in njena sestra Lukrecija. Verjetno je, da sta
bili že poročeni in/ali zdoma (gl. op. 5). Ulrik
in Uršula sta imela še tri hčere: Suzano, Vik-
torijo in Veroniko. Malenka je svakinji Uršuli
naložila, naj med hčere razdeli oblačila in
dragocenosti (Khlainadt), pri čemer mora
enak delež prejeti tudi Jerica (Gericza). Jeri-
ca je bila hči Malenkine pokojne sestre in je
že osem let kot sirota živela pri Kobencljih.
Ker je imela Malenka med oblačili dve oble-
ki, je celo določila, naj škrlatno rdečo (von
Grana Thuech) dobi Suzana, svileno pa Vikto-
rija. Pri temMalenka ni hotela, da bi bila Jeri-
ca prikrajšana, in je bratu Ulriku položila na
srce, naj ji kupi primerno krilo (ain Rogkh von
Edl Thuech).9 Veronika ni bila med prejemni-
7 ASGo, Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti
e Documenti, b. 4, fasc. 8, n. 11, c. 52–53. Razlog za
to verjetno tiči v dejstvu, da je v tem času umrl tudi
Ulrik (gl. spodaj) in se zato ni mogel omenjati kot
prejemnik volila.
8 ASGo, prav tam, b. 4, n. 22, cc. 94–102, 8. december
1579, Jama.
Ivan Kobenzl. Vir: Ilustrirani Slovenec, 5, št. 10,
10. 3. 1929.
Izvestje 19 • 2022
6 ČLANKI ���
cami prestižnih oblek – najbrž je bila še pre-
majhna za to – toda teta nanjo ni pozabila in
ji je volila vinograd z brajdo, ki ga je kupila od
Andreja Narata.
Malenka je še posebej poskrbela za siro-
to Jerico. Zanjo je prihranila še dve kravi
(eno je namenila Viktoriji). Za razliko od Jeri-
ne matere, verjetno poročene Volk (gl. op.
5), je bila še vedno živa sestra Marjeta. Ma-
lenka ji je zapustila vzmeteno posteljo s kov-
trom in odejo. Marjetinemumožu Baltazarju
Hrovatu (Crouat) iz Rihemberka, ki je bil pr-
voimenovana priča pri Malenkini oporoki,
pa je volila sod belega vina (vipavca) in orno
terana. Hrovatovima sinovoma, nečakoma
Jožefu in Osvaldu (Sebaldt), je zapustila vsa-
kemu po vinograd (imenovana Schuperyeui-
cz in Podsrno).
Nazadnje se je oporočnica obrnila k dru-
gemu svaku, Pavlu Markandelu (Marcande-
lo), tudi priči pri oporoki, ki ji je bil dolžan
precej denarja. Dolg mu je odpisala, a je
hkrati določila, naj ta denar (razen desetih
goldinarjev, ki naj jih ima Pavlova žena Kata-
rina) razdeli med tri revne sirote, hčere Ma-
lenkine pokojne sestre Kunigunde Pregl.
Merkandelovi hčeri Lukreciji je volila vrt na
(štanjelskem) Polju.
Malenka se je spomnila še svoje služinča-
di. Stari služabnici Fuski je namenila šest gol-
dinarjev, staremu služabniku Antonu (To-
nich) vinograd in služabniku Lenartu vola.
Zanimiv je razpored Malenkinih volil.
Pred sabo ni imela toliko vrstnega reda oseb
kakor posesti, ki so si v njenih mislih logično
sledile. Gotovo je že prej dobro premislila,
kaj in kako bo s tem ali onim delom njenega
premoženja. Pred njim pa je bil na prvem
mestu duhovni pogled onstran, priporočilo
njene duše Bogu in naročilo maš zadušnic.
9 Brat Ulrik naj bi v teh trgovinskih opravkih nabavil še
eno krilo, in sicer za Uršo, hčerko Jurija Godniča,
Malenkinega sorodnika (svaka ali nečaka) po pokoj-
nemmožu Andreju.
Če so sledili njeni poslednji volji, so jo poko-
pali na štanjelski britof pri cerkvi sv. Danijela
in prisotnim revežem razdelili nekaj denarja
iz njene zapuščine.
Datum smrti Magdalene Godnič ni znan,
a ga lahko postavimo v obdobje slabih dveh
mesecev med zapisom oporoke, 7. februar-
ja, in začetnim datumom popisa njene zapu-
ščine, 8. aprila 1572. Popis inventarja je naro-
čila Malenkina svakinja Uršula Kobenzl.
Kranjski vicedom Nikolaj Bonomo je s tem
namenom pripotoval na grad Jama, kjer je
bil kot priča prisoten še Uršulin svak Luka
Vrabec, goriški meščan. Naslednji dan so vsi
trije odpotovali v Štanjel in dan zatem popi-
sali posest v Malenkini hiši.10
Kaže torej, da je Malenkin brat Ivan Ko-
benzl, ki se verjetno ni veliko zadrževal na
gradu Jama ali v rodnem Štanjelu, prepuščal
uživanje gradu družini svojega brata Ulrika.
Ta se grajskega prestiža ni mogel veseliti
prav dolgo, kajti umrl je malodane v istem
času kot sestra Malenka, če že ne v marcu,11
pa gotovo v začetku aprila istega leta (1572),
saj je bil ob izdelavi inventarja že pokojen.
Ulrik tako ni mogel uresničiti Malenkine po-
slednje volje, pač pa je to moralo biti precej
odvisno od Uršule. Vdova je imela kljub po-
moči znatne Malenkine zapuščine določene
finančne težave. Kakor je Ivan poskrbel, da
njegov brat ni izpadel iz posestnih načrtov,
je poslej spremljal življenjsko pot svojih ne-
čakov in nečakinj ter Uršuli, ki je moža
10 ASGo, Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti
e Documenti, b. 4, fasc. 8, n. 11, c. 49–52v. Vse, kar je
pripadalo Malenki v Jami, je bilo do nadaljnjega za-
pečateno in shranjeno v skrinjo v grajskem oboku
(101 goldinar, pet slabo ohranjenih zlatih prstanov,
dve delno pozlačeni čaši). Malenki so tam pripisali
še dva tovorna konja in štiri svinje. Uršula je nadalje
izpričala, da je možu Ulriku svakinja pred dvema le-
toma posodila 400 tolarjev. Podrobno so popisali
(ne)premičnine v Štanjelu, pri čemer ni šlo za ka-
kšne izjemne in izstopajoče vredne predmete.
11 ASGo, Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti
e Documenti, b. 4, fasc. 8, n. 11, c 59. Dne 6. marca je
bil Ulrik še živ.
7
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
preživela vsaj za petnajst let, pomagal pri iz-
plačilih dote (Pavlin 2021).12
Vsebina oporoke Magdalene Godnič le-
po dodatno osvetljuje status in izvor družine
Kobenzl, ki je izšla iz štanjelskega domačega
okolja. Že Alessio Stasi (2001: 24) je pokazal,
da ne more biti dvoma o kraškem izvoru Ko-
benzlove rodbine in se jih ne more povezo-
vati s srednjeveško plemiško družino iz Ko-
roške. Nedavne raziskave so to dodatno po-
trdile (Pavlin 2021, gl. op. 5). Ivan je bil sku-
paj z bratomUlrikom poplemeniten le devet
let pred Malenkino oporoko, ki je nastala še
povsem v podeželskem miljeju, pa čeprav
začinjenem s podeželskimi imenitneži, kar
se vidi tudi iz seznama prič pri izpovedi nje-
ne zadnje volje.13 Kljub temu je med Koben-
zlovimi potomci ostala Magdalena Godnič v
spominu kot njihova premožna (valde
dives)14 prednica.
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri:
ASGo – Archivio di Stato di Gorizia
Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie Atti e
Documenti.
ŽAM – Župnijski arhiv Mavhinje
Liber II. Status animarum in ecclesia parrocchiali
sancti Nicolai ep.
Literatura:
Cavazza, S. 2009: Cobenzl Giovanni. V: Nuovo Li-
ruti. Dizionario biografico dei Friulani. 2. L’età veneta.
Udine: Forum.
Glonar, J. 2013: Cobenzl Joannes Raphael. V: Slo-
venska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija
znanosti in umetnosti – Znanstvenoraziskovalni
center SAZU. Https://www.slovenska-biografija.si/
oseba/sbi160210/ (dostop: september 2022).
Gruden, J. 1992: Zgodovina slovenskega naroda,
1. del. Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1910–1916; re-
print, Celje: Mohorjeva družba.
Pavlin, V.: Hans in družina Kobenzl – od prebival-
cev Štanjela do zemljiških gospodov, tipkopis.
Preinfalk, M., Košak, T. 2021: Cobenzl. V: Sloven-
ska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija zna-
nosti in umetnosti – Znanstvenoraziskovalni center
SAZU. Https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/
sbi159952/ (dostop: september 2022).
Rutar, S. 1895: Schloss und Herrschaft Lueg. V:
Mittheilungen desMusealvereins für Krain, let. 8, št. 3.
Stasi, A. 2001: „Canto gli onor delle Sonziache
sponde“. Note su Rodolfo Coronini e i Fasti Gorizia-
ni. V: Coronini R.: Fasti Goriziani con un saggio in ap-
pendice di Alessio Stasi. Gorizia: Incontri Culturali
Mitteleuropei - Edizioni della Laguna.
Vilfan, S. 1961: Pravna zgodovina Slovencev od
naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slo-
venska matica.
13 Prvi med pričami je navedenMalenkin svak Baltazar
Hrovat kot edl befreit Lechens Person zw Reiffenberg
(ASGo, Archivio Storico Coronini Cronberg, Serie
Atti e Documenti, b. 4, fasc. 8, n. 11, c. 54).
14 Za informacijo se zahvaljujem prijatelju Alessiu Sta-
siju.
12 Izbira ženinov kaže, da so bili tedaj Kobenclji na poti
polne uveljavitve na družbeni lestvici. Če je Malenki-
na generacija še izbirala med „podeželsko elito“, so
se Ulrikovi otroci rodbinsko povezali z uglednejšimi
meščani (pravniki, uradniki) ali/in plemiči.
Izvestje 19 • 2022
8 ČLANKI ���
»Mati revežev«: drobci iz javnega
delovanja Angioline Ritter
von Záhony
ROBERT DEVETAK | Inštitut za narodnostna vprašanja
Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko
robert.devetak@inv.si
Izvleček: Prispevek na kratko predstavlja eno od osrednjih protagonistk goriške dobrodelnosti v obdo-
bju pred prvo svetovno vojno – Angiolino Ritter von Záhony. Tržačanka, ki se je v Gorico preselila po
poroki s članom pomembne nemške goriške družine Ritter von Záhony, v sredini 19. stoletja, se je hitro
vključila v lokalno javno življenje, poseben vtis pa je pustila na polju karitativnosti – tako v okviru do-
brodelnih društev, kot tudi s samostojnim angažiranjem.
Ključne besede: Angiolina Ritter von Záhony, dobrodelnost, dobrodelna društva, Gorica, Goriška in
Gradiška
»Madre dei poveri«: frammenti dell’attività pubblica
di Angiolina Ritter von Záhony
Riassunto: Il contributo presenta brevemente una delle protagoniste centrali della carità goriziana nel
periodo antecedente la Prima guerra mondiale: Angiolina Ritter von Záhony. Di origine triestina, si tra-
sferì a Gorizia dopo aver sposato un membro dell’importante famiglia goriziana di lingua tedesca Rit-
ter von Záhony. A metà Ottocento si impegnò immediatamente nella vita pubblica locale, lasciando
un’impronta indelebile nell’ambito della carità, tanto nelle società di beneficenza quanto attraverso
iniziative autonome.
Parole chiave: Angiolina Ritter von Záhony, beneficenza, associazioni di beneficenza, Gorizia, Contea
di Gorizia e Gradisca
Uvod
Goriška in Gradiška je v obdobju Avstro-
Ogrske veljala za slabše gospodarsko razvi-
to območje zahodne polovice države (Cislaj-
tanije). Deželo so pretresala številna krizna
obdobja v gospodarstvu, kar je negativno
vplivalo na socialni položaj tako podeželske-
ga kot tudi urbanega prebivalstva (Devetak
2019a: 281–299). Državne, deželne in lokalne
institucije se same velikokrat niso uspele
učinkovito soočiti s posledicami izrednih do-
godkov, zaradi česar je lajšanje socialnih
tegob pogosto slonelo na zasebnih iniciati-
vah, kjer so največ dela opravila predvsem
dobrodelna društva. Področje dobrodelno-
sti je imelo v obravnavanem obdobju poseb-
nost v spolni strukturi in angažmaju. Šlo je
za eno glavnih možnosti, ki so jih ženske,
predvsem tiste iz višjih družbenih razredov,
imele za vstop v javni prostor na prehodu iz
19. v 20. stoletje. Takratna družba je karita-
tivno dejavnost dojemala kot podaljšano de-
lovanje skrbstva za družino oziroma javno
materinstvo (Dudeková 2017: 156). Po
9
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
takratnih nazorih so bile ženske kot matere
naravno usposobljene za tovrstno delo (Se-
lišnik, Cergol 2016: 239). Njihov karakter je
družba povezovala in definirala s sočutjem,
čustvenostjo, samožrtvovanjem in ljubezni-
jo do bližnjega. Te socialno konstruirane
značilnosti so ženskam dajale le malo mo-
žnosti za uveljavitev v javnosti in širši družbi
(Frohman 2008: 117). Dobrodelnost je bila
ena izmed njih in ženske so jo dodobra izko-
ristile ter tako postale »aktivne državljanke«
(Porter 2002: 26). Poleg tega je dejavnost
omogočala združevanje v različnih združ-
bah, odborih in društvih. To je bilo značilno
tako za širše evropsko okolje kot tudi za Go-
riško in Gradiško, kjer se je v drugi polovici
19. stoletja pojavilo več dobrodelnih društev
in iniciativ, ki so jih organizirale ženske (De-
vetak 2019b: 70–79). Ena od žensk, ki se ji je
na Goriškem uspelo izraziteje uveljaviti na
polju dobrodelnosti je bila Angiolina von
Záhony, ki je dejavnost povezala s svojim
družbenim statusom in ga razširila tudi na
politično aktivnost. V prispevku bo na krat-
ko predstavljeno njeno življenje in javno
delovanje.
Družinsko ozadje in prihod v Gorico
Angiolina je bila rojena 18. oktobra 1825 v
pomembni trgovski družini Sartorio, ki se je
v Trst preselila iz Sanrema leta 1775 (Spletni
vir 1). Bila je tretji otrok Giovannija Guglielma
Sartoria in Anne Gobbi. Gorica je postala
njen dom po poroki s Heinrichom Ritterjem
von Záhonyjem, članom ene najpomemb-
nejših goriških družin, aprila 1846. Poročni
obred na posestvu Montebello v Trstu je iz-
vedel njen oče, ker lokalni duhovnik ni želel
poročiti para, zaradi protestantske vere že-
nina (Spletni vir 2). Nemška družina Ritter
von Záhony, ki je izhajala iz Frankfurta na
Majni in se je na Goriško in Gradiško preselila
leta 1819, je bila znana predvsem po vzpo-
stavitvi industrije v deželi. Po prihodu je naj-
prej postavila rafinerijo kolonialnega slad-
korja, čemur je v sredini 19. stoletja sledila iz-
gradnja hidravličnega mlina in predilnice
bombaža ter svilenih odpadkov v Stračicah
pri Gorici. Šlo je za največji industrijski objekt
v deželi, ki je zaposloval več kot 2000 delav-
cev (Marušič 2014: 64–67). Poleg ustanavlja-
nja novih gospodarskih objektov, je družina
financirala tudi železniško povezavo s Tr-
stom in Vidmom, ki je bila zgrajena leta 1860
(Marušič 2008: 265). S svojim delovanjem in
projekti so si njeni člani pridobili pomembno
mesto v goriški družbi, gospodarstvu in poli-
tiki (Ritter-Záhony 1915).
Angiolina Ritter se je hitro vključila v me-
stno javno življenje in spletla močne poveza-
ve z mestno in plemiško elito. Njeno delova-
nje, vlogo in široko poznavanje družbenih
razmer je leta 1888 bralcem predstavil tudi
slovenski časopis Soča. Neznani dopisnik jo
je označil za eno najpomembnejših goriških
žensk in posebej izpostavil: »Radi plemenite-
ga mišljenja in neomejene radodarnosti zbira
se v prostorih baronice Angeline Ritter veliko
Portret Angioline Ritter von Zahony (Adolf
Henning, olje na platnu, 1858). Original hrani
Fundacija Palazzo Coronini Cronberg, Gorica.
Izvestje 19 • 2022
10 ČLANKI ���
število odlične goriške gospode, katera ve pri-
povedovati o dobrotljivosti in prijaznosti vi-
soke gospe. Vsled svoje zveze z visokimi krogi
po krvi in svakovščini deli dobrote na vse stra-
ni ne le v gotovemdenaru, ampak tudi z upliv-
no besedo, s katero doseže, da se izpolni mar-
sikatera želja, ki bi sicer ostala vedno neizpol-
nena. Naravno je, da vsled tega je v njeni pala-
či skoro vedno gorka kljuka, za katero prije-
majo razni prosilci. Kdor želi za se ali za druge
kako podporo, priznanje, imenovanje, dovo-
ljenje, in kakor se imenujejo vse te reči v člove-
škem življenji, upa da pot k baronici Angelini
mu ne more škodovati. /…/ Posebno v oseb-
nih in volilnih zadevah veljala je vedno kot
orakel, kateri so prašali za navod, svet ali po-
moč najvišje glave goriške. Kdor se je njej pri-
poročil ter poslušal njen glas in izpolnoval nje-
ne migljeje, ni se kesal. V volilnih zadevah v
mestno starešinstvo goriško dajala je včasih
avtentične odgovore ter osmešila marsikoga,
ki je mislil, da zna (Soča, 2. 11. 1888, št. 44).«
Njeno ime je povezano tudi z občinsko
zgradbo v Gorici. Leta 1908 je goriški občini
podarila družinsko palačo, prej v lasti
plemiške družine Attemsov Svetokriških, v
vrednosti 330.000 kron. Danes v stavbi do-
muje goriška občinska uprava (Gallarotti
1993: 52). Poleg političnih povezav in sode-
lovanja z vidnimi goriškimi italijanskimi in
nemškimi političnimi predstavniki, je Angio-
lina Ritter glavno sled pustila na področju
človekoljubne dejavnosti.
Dobrodelno delovanje
Da gre za izjemno človekoljubno oseb-
nost je izpostavil že omenjeni članek v Soči:
»Ta gospa se odlikuje po svoji veliki milosrčno-
sti in radodarnosti, s katero hoče priklicati
blagoslov božji na svojo rodovino. Kjer se zač-
ne v Gorici kako dobrodelno podjetje, je ta
plemenita gospa gotovo poleg; za zavetišče
sv. Jožefa v Št. Roku darovala je mnogo tiso-
čakov in se ni strašila dela, ko jej je bilo ponu-
jeno pokroviteljstvo in vodstvo tega zavoda,
temveč je srčno in požrtvovalno vzela na se
ves trud, ki je združen s takim odgovornosti
polnim poslom (Soča, 2. 11. 1888, št. 44).« An-
giolino Ritter lahko najdemo v obeh osre-
dnjih dobrodelnih društvih in pri glavnih
Goriška ulica Via Angiolina (foto: R. Devetak).
11
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
dobrodelnih dogodkih tekom večine druge
polovice 19. in začetka 20. stoletja. Že v 70.
letih 19. stoletja se je zanjo uveljavil naziv
»mati revežev« (L’Isonzo, 22. 12. 1875, št. 102).
V tem obdobju se je najprej vključila v Go-
spejno društvo društvo v podporo revežem
(Associazione delle Signore Goriziane a sollie-
vo dei poveri/Görzer Frauenverein zur Unter-
stützung der Armen), v katerem je delovala
vse do smrti leta 1910. Društvo je združevalo
več kot sto oseb, predvsem vidnih javnih
osebnosti, med katerimi so izrazito prevla-
dovale ženske članice. Delovanje je bilo
usmerjeno v več smeri in je okvirno obsega-
lo pripravo dobrodelnih sejmov (bazarjev),
organizacijo javne kuhinje in javnih dogod-
kov, na katerih je članstvo, skupaj s podporo
oblasti ter širše javnosti zbiralo sredstva in
opozarjalo na tegobe revnega prebivalstva
(Devetak 2022: 90–125). Angiolina Ritter je
bila med bolj aktivnimi članicami in je več de-
setletij delovala kot odbornica društva. Po-
leg administrativnega dela je pomagala tudi
s pogostimi in bogatimi donacijami, aktiv-
nim delovanjem pri javnih pobudah, organi-
ziranju dogodkov in pri spodbujanju sorod-
stva ter drugih goriških plemiških družin, da
so se odzvali na pozive k darovanju. Bila je
tudi med ustanoviteljicami društva Karitas
(Caritas), ki je nastalo leta 1876 na pobudo
družine Ritter von Záhony. Društvo si je za
glavni namen zadalo skrb za revno prebival-
stvo Gorice z iskanjem primerne zaposlitve
zanje, materialno pomočjo z delitvijo oblačil
in drugih uporabnih predmetov, predvsem
ženskam (ASGO, Capitanatto distrettuale di
Gorizia, b. 15, f. 117, d. 13.663). V društvu je
več deset let opravljala funkcijo odbornice.
Obema društvoma je darovala na tisoče
kron, oblačila, hrano in druge uporabne
predmete (L’Isonzo, 22. 12. 1879, št. 281).
Tako sama kot njena družina so se anga-
žirali tudi izven dobrodelnih društev. Ob raz-
ličnih priložnostih so darovali visoke zneske
za socialno ogrožene v Gorici in deželi. Med
drugim najdemo člane in članice družine
med glavnimi podporniki goriške mestne si-
rotišnice (Alcuni 1903: 50). Dobrodelne do-
godke je Angiolina Ritter prirejala tudi v la-
stni režiji. Na enem izmed njih, leta 1881, je
zbrala sredstva za pomoč 80 revežem (L’Eco
del Litorale, 22. 12. 1881, št. 102). Revne druži-
ne so se tudi same neposredno obračale na-
njo in obiskovale njen dom, kjer so jim po-
skušali pomagati (Corriere di Gorizia, 11. 12.
1888, št. 148). Leta 1883 je bil na njeno pobu-
do in prizadevanja v Gorici ustanovljen azil
San Giuseppe (Sv. Jožef), v katerem so vzga-
jali sirote in revne deklice ter skrbeli zanje. V
njegovo delovanje je investirala velike fi-
nančne zneske (Gallarotti 1993: 52). Njena
prizadevanja je prepoznala tudi državna
oblast. Cesar Franc Jožef jo je ob obisku Go-
rice, novembra 1900, odlikoval z redom Eli-
zabete drugega razreda. Šlo je za odlikova-
nje, namenjeno izkjučno ženskam, ne glede
na socialni status, za izredne dosežke na cer-
kvenem in karitativnem področju (Spletni
vir 3). Še pred državno oblastjo, se ji je po-
klonila tudi goriška občina, s poimenova-
njem ene od mestnih ulic po njej (Via Angio-
lina), ki se nahaja v zahodnem delu mesta.
Ulica je ime dobila že leta 1895, Antonella
Gallarotti pa v svojem zapisu izpostavlja dve
posebnosti. Prva je ta, da so ulico poimeno-
vali po še živeči osebi, kot druga pa, da je bi-
lo za poimenovanje uporabili le ime in ne tu-
di priimka, kar nakazuje na splošno prepo-
znavnost dobrodelnice ter njeno vlogo v go-
riški družbi (Gallarotti 1993: 52).
Angiolina Ritter je umrla 23. julija 1910, v
starosti 84 let. Deželno časopisje je ob smrti
pozitivno ovrednotilo njeno javno delovanje
in poudarilo človekoljubnost, ki ga je dese-
tletja izkazovala goriškim nižjem družbenim
slojem (Gorica, 23. 7. 1910, št. 58).
Sklep
Angiolina Ritter se je uveljavila kot osre-
dnja ženska figura v goriškem javnem
Izvestje 19 • 2022
12 ČLANKI ���
prostoru na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Nje-
no samostojno in društveno dobrodelno de-
lovanje je pozitivno vplivalo na razvoj dejav-
nosti v deželi, hkrati pa je močno pripomo-
glo k lajšanju vsakodnevnih tegob socialno
šibkejšega mestnega prebivalstva. Svojo
vlogo in družbeno moč je uporabila za več
desetletna prizadevanja na področju social-
nega dela ter s tem pridobila spoštovanje
ter ugled tako pri oblastnih strukturah, raz-
ličnih družbenih skupinah in v širši javnosti.
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri:
ASGO, Capitanatto distrettuale di Gorizia, b. 15, f.
117, d. 13.663
Časopisni viri:
Corriere di Gorizia 1888
Gorica 1910
L’Eco del Litorale 1881
L’Isonzo 1875, 1879
Soča 1888
Objavljen vir:
Alcuni cenni storici intorno al Civico istituto per
fanciulli abbandonati in Gorizia dall’epoca della sua
fondazione fino al presente. Gorizia: Paternolli, 1903.
Literatura:
Devetak, R. 2019a: Gospodarska kriza na Gori-
škem in Gradiškem v letu 1879 ter ukrepi oblasti in
dobrodelnih institucij za njeno reševanje. V: Kolenc,
P. et al (ur.)Marušičev zbornik: zgodovinopisec zaho-
dnega roba: prof. dr. Branku Marušiču ob 80-letnici.
Ljubljana: Založba ZRC, 2019, 281–299.
Devetak, R. 2019b: Vstop žensk v javni prostor in
vloga društev na Goriškem in Gradiškem 1867–1918:
doktorska disertacija. Ljubljana: [R. Devetak].
Devetak, R. 2022: Žensko dobrodelno delovanje
v 19. stoletju: primer goriškega Gospejnega društva
za podporo revežem. Res novae: revija za celovito
znanost 7, št. 1, 90–125.
Dudeková, G. 2017: Muncipal Social Welfare in
Bratislava during the 19th and Early 20th Centuries:
Examples and Modernisation Trends. V: Fejtová, O
et al (ur.) Poverty, Charity and Social Welfare in
Central Europe in the 19th and 20th Centuries. Cam-
bridge: Cambridge Scholars Publishing, 143–162.
Frohman, L. 2008: Poor Relief andWelfare in Ger-
many from the Reformation to World War I. Cam-
bridge: Cambridge University Press.
Gallarotti, A. 1993: Donne per Gorizia. Monfalco-
ne: Edizioni della Laguna, cop..
Marušič, B. 2015: Poskus orisa industrije na Gori-
škem pred in po prvi svetovni vojni. V: Miklavčič
Brezigar, I. (ur.) Industrijska dediščina na Goriškem –
prispevki in pričevanja: [Meblo, MIP, Tekstina, SIA, Sa-
lonit, Lipa, Remiza – in še mnogo drugih]: katalog raz-
stave. Nova Gorica: Goriški muzej, 2015, 7–12.
Marušič, B. 2008: Železnice na Goriškem (1860–
1918). Acta Histriae 16, št. 3, 261–276.
Porter, D. 2002: Health Care and the Construc-
tion of Citizenship in Civil Societies in the Era of the
Enlightenment and Industrialisation. V: Grell O. P. et
al (ur.), Health Care and Poor Relief in 18th and 19th
Century Northen Europe (ur.). Aldershot: Ashgate
Publishing Company, 15–31.
Ritter-Záhony, E. 1915: Chronik und Stammbaum
der im Jahre 1829 in Österreichmit demPrädikat »von
Záhony« geadelten Familie Ritter aus Frankfurt a. M..
Brünn: Rohrer.
Selišnik, I.; Cergol Paradiž, A. 2016: Delovanje
žensk od karitativnosti do socialnega dela: zgodo-
vinski pregled razvoja dobrodelnosti in začetki idej
socialnega dela v letih 1850–1941 na Slovenskem. So-
cialno delo 55, št. 5/6, 239–251.
Spletni viri:
Spletni vir 1: https://www.movio.beniculturali.
it/pmfvg/viverelottocentoatrieste/it/43/l a-famiglia-
sartorio (dostop: 11. 8. 2022).
Spletni vir 2: https://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/
archivio/ilpiccolo/2012/08/13/NZ_30_ 01.html
(dostop: 11. 8. 2022).
Spletni vir 3: https://archiviodistatogorizia.
cultura.gov.it/donna-generosa/ (dostop 12. 8. 2022).
13
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih
navadah idrijskih deklet in
idrijskem govoru (1873)
BRANKOMARUŠIČ
branko.marusic@guest.arnes.si
Izvleček: Časopisni članek (Soča, 6. 11. 1873) Štefana Lapajneta poroča o čipki kot viru za ustvarjanje
blagostanja idrijskih deklet. Obenem pa članek opozarja na objavo besedil v idrijskem govoru, ki bi ga
bilo treba strokovno raziskati. Slednjega pisec ni storil, kar kaže tudi njegova objava zgolj nekaterih
primerov govora.
Ključne besede: Idrija, čipke, idrijski govor, J. I. N. Baudouin de Courtenay.
Lo studente Štefan Lapajne e abbigliamento delle
ragazze di Idrija (Idria) e il dialetto d’Idria (1873)
Riassunto: Un articolo di Štefan Lapajna uscito sul giornale Soča il 6 novembre 1873 parla del pizzo
come fonte di sostentamento delle ragazze di Idrija (Idria). Inoltre, l’articolo richiama l’attenzione sulla
pubblicazione di alcuni testi in dialetto d’Idria che dovrebbero essere oggetto di ulteriori ricerche.
L’autore non le svolse, dato che pubblicò solo alcuni brani relativi al dialetto d’Idria.
Parole chiave: Idria, pizzo, dialetto d’Idria, J. I. N. Baudouin de Courtenay.
Šestega novembra leta 1873 je tednik So-
ča, glasilo istoimenskega goriškega »sloven-
skega političnega društva za obrambo naro-
dnih pravic«, v svoji 45. številki objavil v pod-
listku članek z naslovom Idrijska dekleta.
Podpisal ga je avtor, ki se je skril za inicialka-
ma G. L. Suplent na goriški gimnaziji (med le-
toma 1871 in 1873) Fran Levec, ki je obenem
tudi sourejal glasilo Soča, je v svojem izvodu
tega lista (letniki 1872 in 1873)1 zapisoval in
dodajal podatke o avtorjih nepodpisanih
člankov v Soči (1872,1873) ali člankov, ki so
bili v tem listu podpisani s psevdonimi ali
kako drugače. V »Levčevem« izvodu Soče
sta začetnici L. G. razrešeni kot: osmošolec
Štefan Lapajne iz Idrije. Ni znano, ali je ta
mladi Idrijčan pred tem že objavljal. Toda le-
ta 1872 je po naročilu ljubljanskega Drama-
tičnega društva napisal veseloigro Stric iz
Amerike; za to društvo je tudi prevedel dve
nemški komediji. Njegove biografije tudi ne
navajajo, da bi po objavi prvih anonimnih pri-
spevkov z večjim literarnim, prevajalskim ali
publicističnim pisanjem nadaljeval.
Lapajnetov članek o idrijskih dekletih ima
pravzaprav dva vsebinska dela, ki se preple-
tata. Prvi je zajet v naslovu (idrijska dekleta),
drugi del pa predstavlja idrijski govor, ki je iz-
rečen iz ust deklet in ni nič »manj zanimiv«
1 Hrani ju časopisni oddelek Narodne in univerzitetne
knjižnice v Ljubljani.
Izvestje 19 • 2022
14 ČLANKI ���
od prvega dela. Članek, objavljen na tem
mestu, je dobesedno prepisan in popravlje-
n/dopolnjen le tam, kjer so se primerile oči-
tne tiskovne napake:
»Idrija je znana vsemu božjemu svetu. Ra-
zni stroji idrijskega rudnika so občudovanja
vredni, in skozi mesto gredoči popotnik se
ustavlja sè zadovoljnostjo pri njih. Ne le člove-
ški stroji zanimajo tourista, nego tudi božje
stvari in to so idrijska dekleta. Uprašal se je go-
tovo sam sebe : ‚Od kod neki to, da idrijska de-
kleta tako lepo in snažno oblečena hodijo? Saj,
kakor mi pravijo idrijski rudar pač komaj toliko
zasluži, da svoj život s težavnostjo preredi�. Za-
res trda se godi našemu rudarju; slabo plačo
ima in po vrhu mu še tuji uradniki in drugi fili-
stri še njegove stare pravice požirajo. De lako-
te[ Za lakoto] bi moral umreti, ako bi ne znale
ženske čipek klepljati [klekljati.] In če se naša
dekleta lepo in snažno oblačijo, je zbog njih pri-
dnosti. A to nij moja svrha, nego le nekoliko
besedij o njih govoru. ‚Nam je povštr glih tak
perrajan [prirojen], kukr kajnu sedlu�, mi je re-
kla enkrat neka ženska, ko sem razgovarjal ž
njo o znanih rečeh.
In res, ko deklica šole dovrši, jej pravijo ma-
ti: ‚Do zdej sva te z očitam redila jen pa oblači-
la, od zdej zanaprej pa le ahtaj, da se boš sama
oblačila, mi te ne bama več, sma ti že dost dal.�
Deklici, šolskih klopij se iznebivši, mrgolè zdaj
druge skrbi po glavi. Ona nemisli više, kedaj se
bode naučila nemške slovnice ali iz nemškega
berila popis mačke inmiši, negomisli vedno na
to, kako bo hitela klepljati, da bode prej čipke
prodala in si s tem denarom kaj kupila. Rano,
uže še predno solčni žarki v sobo perkukajo,
sedi mati sè svojimi hčerami okrog mize, ker
premetajo ročno klinčke iz ene roke v drugo;
zvečer pri mraku je najdeš pri istem delu. Od
jutra do večera sede neprenehoma; po zimi še
celó malo noči ukradejo sladkemu spanju. Zbe-
rò se namreč mnoge ženske, ter hodijo vse v
eno hišo klepljat. Ne le, da s temmnogo sveča-
ve prihranijo, ampak tukaj se tudi dobro zaba-
vajo in zabavljajo. Po zimi je navadno ‚preja�,
katero prično in končajo slovesno. Priskrbé si
vina in potic. Začne se živahno žlobudranje in
mrmljanje starih; mej smehom in kihanjem se
pregibljajo jezički, da je veselje. Tudi jaz sem se
udeležil tacega večera. Ko noter vstopim kot
nepovabljen gost, kazal se mi je čuden prizor.
Dobre so volje bile uže. Nekatere so skrivale
potice, druge vino pod klop. Tretja pa pogu-
mno ponudi mi potico dejaje ‚trinken sie sich�,
nalijemi vina ‚schneiden si sich�. Obče veselosti
nij bilo ne konca ne kraja.
Novi prazniki se bližajo in nova obleka mo-
ra biti. Če gre v cerkev o velicih praznikih – in
to mora biti – ima vselej kaj novega na sebi.
‚Zdaj baje velikanačni praznič, murma kaj za-
slajšt, da ma nave, da nabama mižnarje na
stran pelale.� Vse tiste dni imata čevljar in šivi-
lja dovolj opraviti. In kako se pogledavajo v
cerkvi ko pride, lepo dekle in vsa nalispana v
cerkev! Marsikatera si misli ‚čak kader bm spi-
ce spit predala, si čem tudi jest pa tako na-
pravt�. Tudi mej tednom se zberó ter obdeluje-
jo in obrekujejo človeka, da b ga pes ne povo-
hal. ‚Oh kako so nus, nus zdej, tista Katrca, k se
zanaša na ubozga kajžarja, ksi ži rekla, ja ris
kej, pa nkar k ni neč!� Druga pravi: ‚Oh, pa v ni-
dile je bla v parazulu, sm je jest vidla. Tretja :
‚Oh, al v parazulu je bla, ovbe[ojoj!] nu bejš
Štefan Lapajne (1855–1912) vir: dlib.si.
15
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Idrijska dekleta pri
klekljanju, začetek 20.
stoletja (fototeka
Mestnega muzeja Idrija,
foto: M. Papež).
bejš, saj ni skor za vrit [verjeti] tu.� ‚Ja nu kukr
češ, saj sm je jest tudi vidla� ‚Mar naj bsi kuhar-
ska cujne obejsla na glava, bse ji blu bel prgli-
halu; vim, da se i ni neč prglihalu v parazulu.�
‚Oh, tulk kukr krav sedlu,� pravi zopet druga.
‚In saj nij neč cvart ksihta [ljubkega obraza],
kaj je taka, kakr kejšen galdeš [?].�
Hvalevredno je to, da idrijska dekleta so ve-
dno v drugi obleki. Hvalevredno je ne za to, ker
lišp mnogo stane in veliko denarja potrebuje,
ampak za to, ker kaže koliko si upajo naša de-
kleta sè svojo pridnostjo prislužiti. In čednost
je lepa stvar. Vsako nedeljo in vsak praznik se
drugačno oblačijo. Najlepšo priložnost ima
opazovala ob nedeljah in ob času dijaškemaše,
kajti tistikrat se prikažò najlepše in najokusnej-
še opravljena dekleta v cerkvi. Se vè, da imajo
hudobni ljudje svoje vzroke ter pravijo, da si
šolarčki bodoči gospodje, in ti si uže mladih
nog bodočo gospò, izberó. In da si v časih tudi
ti mladi ljudje uže namežikavajo, tudi nij nič ne-
verjetnega. Iz cerkve gredoče vidijo pa lepe
fante, ki se postavijo pred cerkev, kateri tudi
marsikatero glasno opombico mej memo ho-
deči ženski spol vržejo. Kakor povsod se pogo-
varjajo po tudi takoj po službi božji dekleta naj-
več o lepih fantih in pa o obleki, katero je to ali
uno dekle v cerkvi na sebi imelo. ‚As vidla, ka-
kšna je bla pa dans tista a-a anegava absihtova
[onegava nadzornikova], viš nina sestra se je
ad vseh adlačila v cirkvi, vsa je bla v panklčkih
[trakcih] in je imila urlonasta [damast?] jupca
s prklidram [?] na hrbt.�
Vedel bi še mnogo in mnogo tacih rečij na-
vesti, ki bi kazalo, kake zanimiva so idrijska de-
kleta, in kako nič manj ni zanimivo idrijsko na-
rečje. Jezikoslovci bi morali tudi to preiskovati
in našli bi, da nij brez posebnostij. To se mora
reči, da je idrijska govorica velika mešanica
nemških elementov. In to je tudi naravno, ker
imamo v Idriji toliko tujih uradnikov, kakor pri-
mermo nikder drugod. Narodno, brezpolitično
društvo, ki bi ni imelo posebno nalogo, dru-
štvenike zabavati in podučevati; društvo ki bi
posebno kultiviralo slovensko lepoznanstvo,
bi bilo tukaj na svojemmestu.«
V Idriji, 30. septembra 1873.
Štefan Lapajne je bil rojen 24. decembra
1855 v Idriji, v družini Štefana Lapajneta in
Pepe Juliani. Lapajnetovi, ki so izvirali z Voj-
skarske planote, so bili znana idrijska druži-
na, ki je zapustila pomembne sledi v družbe-
nem življenju kraja. Štefanov oče, in prav ta-
ko Štefan, je bil dvakrat izvoljen za župana
mesta Idrija. Ukvarjal se je s trgovino, tudi s
trgovino s čipkami (špicami). V dveh zakonih
se mu je rodilo pet otrok. Štefan (1855–
1912), ki je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, je
bil iz prvega zakona. Njegov polbrat Drago-
tin je tudi posegel v politiko in bil kar trikrat
Izvestje 19 • 2022
16 ČLANKI ���
izvoljen za župana Idrije. Med njegovim de-
lovanjem je bila v Idriji ustanovljena mestna
realka s slovenskim učnim jezikom (1901).
Štefanov bratranec Franc (Franz) Lapajne je
v Idriji od leta 1875 vodil trgovino s čipkami.
Njegovi potomci od leta 1893, po več dese-
tletjih premora, v Idriji nadaljujejo s podedo-
vano dejavnostjo.2
Štefan Lapajne (1855) je nadaljeval šola-
nje v Gorici, kjer je dokončal sedmi in osmi
razred gimnazije ter maturo (1874). Tu sta
ga slovenski jezik učila in uvajala v slovensko
pisanje že omenjeni suplent, Ljubljančan (Je-
žica) Fran Levec, in nekdanji suplent, goriški
dijak Štefan Širok, rojak iz Ravnice pri Grgar-
ju. Oba sta bila sodelavca časnika Soča in sta
morda vplivala na Lapajneta, da se je oglasil
v javnosti s svojim člankom o idrijskih dekle-
tih in idrijskem govoru/dialektu, pa tudi še
nato, ko se je podpisal z L. G. pod dnevno ve-
stjo, ki je poročala o občnem zboru goriške
kmetijske družbe (Soča, 30. 7. 1874, št. 31).
Toda Lapajne je tedaj lahko sprejemal po-
dobne vplive tudi od svojih sošolcev. Med
njimi so bili Franc/Frančišek Sedej iz Cerkne-
ga, kasnejši goriški nadškof, šolnik in pevm-
ski rojak Anton Primožič in Anton Mikuluš,
prav tako iz Pevme. Vsi trije so bili tesni so-
delavci ruskega jezikoslovca poljskega rodu
Jana Ignacyja Niecisłava Baudouina de Cour-
tenaya, ki je od aprila leta 1872 po slovenskih
deželah, zlasti zahodnih, opravljal jezikovne
raziskave v okviru raziskave južnoslovanskih
narečij. Gorica pa je bila izhodišče, s katere-
ga je tedaj opravljal svojo nalogo. Pri tem so
mu z informacijami pomagali domači pozna-
valci in pričevalci, med njimi tudi dijaki:
2 Podatke o rodbini Lapajne, ki izvira iz zaselka Ogal-
ce, mi je z naklonjenostjo po e-pošti (14. 9. 2022) po-
sredoval gospod Peter Lapajne iz Idrije, pravnuk Pe-
tra Lapajneta (1846–1909), brata Štefana Lapajneta
(1826–1890). Podatke o svojem prastarem očetu
Štefanu Lapajnetu (1855–1912) pami je prav tako lju-
beznivo posredoval gospod Igor Hlaviček iz Valbur-
ge (Smlednik), in sicer tudi po e-pošti (3. 10. 2022).
poleg treh že omenjenih še Mihael Vuga iz
Solkana, Matej Lutman iz Štandreža in Miha
Golob iz doline reke Bače, pa še učiteljica Ka-
tinka Stanič iz Kanala in skupina Cerkljanov
(Janez Jereb, Ivan Eržen, Franc Mavrič). Iz
uporabljenih virov nimogoče ugotoviti, če je
bil med sodelavce Baudouina de Courtenaya
vključen tudi Štefan Lapajne. Gotovo pa je
bil Lapajne z njegovim delom seznanjen, saj
je ruski jezikoslovec kar sproti poročal o po-
teku svojega raziskovanja tudi v slovenskem
osrednjem in lokalnem časopisju, pogosto-
krat kar polemično. Morda pa je prav to ra-
zlog, da se je Štefan Lapajne oglasil, zato se
ustavimo najprej pri Baudouinu de Courte-
nayu.
Rusko-poljski jezikoslovec se je pri razi-
skavah izkazal z izredno marljivostjo in po-
kazal tudi veliko sposobnost organizatorja.
Rezultate svojega raziskovalnega dela na
področju jezikoslovja, ki ga je opravljal na
slovenskem ozemlju, predvsem zahodnem,
je strnil v besedilu, napisanem v slovenskem
jeziku, ki je z naslovom Nektere opazke ru-
skega profesorja izhajalo v Soči od št. 51 (5.
12. 1872) do št. 29 (17. 7. 1873) in bilo nato po-
natisnjeno v posebni brošuri leta 1873 v Gori-
ci. Poročilo ni bilo izrazito strokovno jezikov-
no, saj je avtor vanj vpletal različne prigode,
ki so se mu primerile in vtisnile v spomin pri
terenskem delu, s čimer je »dokazoval nuj-
nost druževanja jezikoslovne teorije s praktič-
nim proučevanjem živih jezikov v vsej zvrstni
raznolikosti« (Kenda Jež 2017: 189). Jeziko-
slovno vsebino je torej vseskozi dopolnjeval
ne le z zanimanjem za jezikoslovne, pač pa
tudi s posluhom za socialne razmere ter z ži-
vahnimi stiki s slovenskimi intelektualci in je-
zikoslovci. Posebno pozornost je posvečal
ženskam.3 Zavzemal se je za njihovo enako-
pravnost in spoštljivost, ki bi jim jo morali
3 Malo pred izidom Lapajnetovega članka je Štefan Ši-
rok objavil v Soči daljši članek Ženstvo pri Grkih in Ri-
mljanih.
17
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
izkazovati. Menil pa je, naj enakopravnost
velja tudi v odnosih med ljudmi in narodi. Za-
vzemal se je za svobodo tiska, za ločitev cer-
kve od države, bil je proti antisemitizmu in
smrtni kazni.
Vsa ta miselnost se je v njem snovala in
oblikovala tudi, ko je prišel med ljudi oziro-
ma v kraje zahodne Slovenije, kjer se mu je
ustvarjala in potrjevala tudi pri jezikovnih
problemih. Opravljal je daljše in krajše obi-
ske v okolici Gorice, v Brdih, na Krasu, nada-
ljeval v Vipavski dolini, na Tolminskem in Go-
renjskem (bohinjski kot, Bled). V prvem ob-
dobju svojih jezikoslovnih raziskav se je do-
taknil tudi Nadiške in Terske doline ter
Rezije.
V tem velikem delokrogu pa ni bilo me-
sta za Idrijo, ki je s svojim z nemščinomočno
okrepljenim vplivomnajverjetneje izostala iz
jezikoslovčevega zanimanja. Ta izostanek je
spodbudil Lapajnetovo željo: »Jezikoslovci bi
morali tudi to preiskovati in našli bi, da nij
brez posebnostij!« Baudouina de Courtenaya
pa je bolj zanimalo Cerkno z okolišem, kar je
potrdil leta 1884 z objavo razprave Der Dia-
lekt von Cirkno (Kirchheim).
Tvegano bi bilo vzpostavljati vzporedni-
co med pisanjem in dognanji Baudouina de
Courtenaya z vsebino članka Štefana Lapaj-
neta; izšel je sicer pet mesecev zatem, ko je
bilo v Soči zaključeno objavljanje poročila
Nekaj opazk ruskega profesorja. Nekoliko ju
povezuje pravzaprav le Lapajnetov poziv za
proučevanje idrijskega dialekta, mnogo
manj pa kak izviren pogled na takrat še ve-
dno velikega zanimanja vredno žensko vpra-
šanje, ki ga je ruski profesor dobro in v bi-
stvu poznal. Lapajne je ugotavljal, da social-
ni položaj deklet v Idriji ni dober, a vendar
jim to stanje ne zmanjšuje želje, da se ne bi
dobro in po modi oblačile ter da bi bile všeč-
ne tudi moškemu svetu. Lapajne se raziska-
ve o idrijskih dekletih ni lotil sistematično in
teoretično podkovano. Ugotovil pa je, kako
so dekleta spoznale, da izpolnijo svoje zlasti
oblačilne želje, če posamezno ali v skupini s
klekljanjem ustvarjajo čipke in jih nato pro-
dajo, da dobijo denar za obleke. Klekljanje v
skupini lahko postane družabni dogodek, ki
mu je Lapajne prisostvoval, ko je dekleta za-
lotil pri hrupni zabavi z vinom in poticami.
S podatkom o prodaji čipk je Lapajne po-
segel v idrijsko stvarnost, ki je prav sredi se-
demdesetih let 19. stoletja pričela ustvarjati
novo obrtno oziroma gospodarsko usmeri-
tev sicer rudarske Idrije in njenega širšega
okoliša – ustvarjanje čipk in njihova prodaja.
Pri tej preobrazbi je najbolj vidno vlogo odi-
grala rodbina Lapajne, zlasti Štefanov oče, ki
je skupaj ženama Pepi in kasnejšo Karolino
vodil v Idriji trgovino s čipkami, podobno tu-
di njegov nečak in Štefanov bratranec Franc
(Franz) Lapajne.
Štefan Lapajne se je po končanem sre-
dnješolskem šolanju odločil za študij prava.
Študiral je na Dunaju (1874–1878) in se nato
najprej izpopolnjeval kot odvetniški priprav-
nik ter kot praktikant na sodiščih. Od leta
1881 do upokojitve (1907) je služboval v or-
ganih v okviru kranjske deželne uprave v ne-
katerih mestih na tedanjem Kranjskem (Lju-
bljana, Postojna, Litija, Logatec, Radovljica,
Črnomelj). Leta 1903 je postal vodja okrajne-
ga glavarstva v Postojni in bil prav tam okraj-
ni glavar. Leta 1907 je v nemščini objavil dalj-
ši prispevek k zgodovini Postojnske jame. Bil
je vzoren sodelavec strokovnega glasila Slo-
venski pravnik ter v reviji z razlago objavil
več priročnih objav državnih in deželnih
zakonov.
VIRI IN LITERATURA
Kenda-Jež, K. 2017: Baudouin de Courtenay. V:
Novi slovenski biografski leksikon. B-Bla/ 2, 189.
Soča od št. 51 (5. 12. 1872) do št. 29 (17. 7. 1873).
ČLANKI ���
Izvestje 19 • 2022
18
Ivana, torka in štrija v terskem
bajeslovnem izročilu
DANILA ZULJAN KUMAR | ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
danila.zuljan@zrc-sazu.si
Izvleček: Prispevek predstavlja pripovedi o treh ženskih bajeslovnih bitjih, tj. Ivani, torki in štriji, ki so
poznana v zahodni Beneški Sloveniji v Italiji, kjer se govori tersko narečje slovenščine. Pripovedi je
zbrala Bruna Balloch in jih objavila v dveh knjigah,Mladi lipi (2010) in Lučicah na oknah (2018). V sloven-
ski fonetični transkripciji sem jih zapisala avtorica članka, jim dodala prevod v slovenski knjižni jezik ter
komentarje o leksemih in strukturah, ki so v osrednjem slovenskem prostorumanj znani ali nepoznani.
Ključne besede: ljudsko pripovedništvo, tersko narečje, bajeslovna bitja, Ivana, torka, štrija.
Creature mitiche Ivana, torka e štria nei racconti in
dialetto sloveno del Torre
Riassunto: Il contributo presenta i racconti di tre creature mitiche femminili, ovvero Ivana, torka e štri-
ja, legate alla Slavia Veneta occidentale (in Italia), dove si parla il dialetto sloveno del Torre. I racconti
sono stati raccolti da Bruna Balloch e pubblicate in due libri,Mlada lipa (2010) e Lučice na oknah (2018).
L’autrice dell’articolo li ha trascritti nella trascrizione fonetica slovena, ha aggiunto una traduzione in
lingua letteraria slovena e i commenti sui lessemi e le strutture meno conosciute o sconosciute nell’a-
rea centrale slovena.
Parole chiave: narrativa popolare, dialetto del Torre, creature mitiche, Ivana, torka, štrija
Uvod1
Prispevek predstavlja tri pripovedi o treh
ženskih bajeslovnih bitjih, tj. Ivani, torki in
štriji, ki so izvorno zapisane v dveh zbirkah
pripovedi v terskem narečju slovenščine, in
sicer Mladi lipi (2010) in Lučicah na oknah
(2018) Brune Balloch. Vsaka zgodba je prika-
zana v izvirni terski narečni obliki, zapisani v
slovenski nacionalni fonetični transkripciji, s
prevodom v slovenski knjižni jezik.2 Besedi-
lom so dodani jezikoslovni komentarji, v ka-
terih so izpostavljeni v osrednjem sloven-
skem prostoru manj poznani ali neznani le-
ksemi in strukture, ob izposojenih leksemih
in strukturah pa tudi izvorna oblika.3 Vmajh-
ni meri so na primerih iz besedil navedene iz-
stopajoče glasoslovne značilnosti.
Ivana
Lik Ivane spada v kategorijo divjih žen ali
divjih bab, ki so živele odmaknjeno od člove-
ške družbe in so predstavljale »vez med člo-
veškim in božanskim« (Ivančič Kutin 2018:
20).
1 Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga
financira ARRS. Zapisan je v vnašalnem sistemu
ZRCola, ki ga je na ZRC SAZU razvil dr. Peter Weiss.
2 V obeh zbirkah so sicer pripovedi zapisane v poeno-
stavljeni fonetični transkripciji.
3 Ob tem mi bodo v pomoč naslednji slovarji: Faggin
(1989), Šlenc (2006), Erat (2008), Snoj (2009/2015) in
Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan (2000).
19
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
V eni od pripovedi jo je Bruna Balloch
označila kot »veliko in široko baburo, z razri-
tim in zardelim obrazom od dela, nosi dolga
krila do stopal in nabrana v pasu. Živela je v
jami v Moracah, zgoraj nad Subidom. Rodila
ni nobenega otroka in ni imela moža, tako je
pazila na otroke, ki ji jih je pripeljal škret,4 ko
jih je našel po vasi po avemariji« (Balloch
2010: 123).
S sorodnimi liki, ki so v slovenskempripo-
vednem izročilu precej razširjeni (Ivančič Ku-
tin 2018: 19), jo druži njen ambivalentni značaj:
čeprav je čudaška in se izogiba ljudem, je do-
brega srca in skrbi za otroke. Med njimi so ta-
ki, ki jih k njej pripelje škret, toda največ je ta-
kih, ki so umrli, še preden so bili krščeni, kot
nam pripoveduje spodnja pripoved. Ivano ta-
ko lahko razumemo kot skrbnico otroških
duš, ki so ta svet zapustile hitro po rojstvu.
I�àːna5
Ou Moràːcax, or nad Sәbìːdan, je dˈna
veliˈka jàːma an nùọtәr žiˈvi an k�àːže
Juàːna. Nìːma m�ːža, an otrùọk ˈńe, tàːko
�àːrje ˈte, kә je or pәr�liẹˈče Škréːtić.
ˈTu naˈše �áːsə �ˈsə viẹˈdo, kә po
avemarìːje se ne smìẹ poxaˈjatə uòːku.6 ˈKak
ne bóː�a, tàːko prìːde Škréːtić,7 a ujéːme za
kopìːn8 an a neˈse or x I�àːne. ˈTor9 se zàːbə10
za xíːšo11 ... za bráːtre, za máːmo an ćáːćә,12
za ńaˈa íːme13 ... Tàːko ne lèːda uteˈćə14
damòː�.
I�àːna mọ napràːvə kóː�ọ15 za spáːtә z
líːstjan an s stèːjọ. Za �ˈse te otroˈke I�àːna
kùːxa blòːj, kә je dˈna žúːpa narèːta z zèːmjọ,
z �oˈdo, s koraníːnami, z jáːbukə ...
I�àːna je ˈńex máːma an èːtu16 dìẹjo,17 dә
stojiˈjo li�po.18
ˈKak pràːvə, dә tә otroˈcә so te dušìːce
ˈtex, kә muorjeˈjo19 prez svèːtaa20 ˈkərsta /
…/.« (Balloch 2018: 194).
Ivana
»Gor vMoracah, gor nad Subidom je veli-
ka jama in noter živi in ukazuje Ivana. Nima
moža niti otrok in tako pazi na tiste otroke,
ki jih gor privleče škretić.
V naši vasi vsi vedo, da se po avemariji21
ne sme potepati okoli. Če kdo ne uboga, pri-
de škretić, ga ujame za vrat in ga nese gor k
Ivani. Tam pozabi na dom, na brate, mamo,
očeta, na svoje ime. Tako ne poskusi zbežati
domov. Ivana mu pripravi posteljo za spati z
4 Škret (← stvnem. scrato ‘gozdni škrat’) je bajeslovno
bitje, ki je v terskem prostoru najbolj poznano, in si-
cer v taki meri, kot so poznane krivapete v Nadiških
dolinah. Živi v gozdu, oblečen je v rdeče in rad nagaja
ljudem, posebej otrokom. Nihče ga še ni videl, veliko
ljudi pa je že občutilo posledice njegovega vpliva (več
o tem gl. v Zuljan Kumar 2020).
5 V pripovedih je, kot že navedeno, zabeležen tonem-
ski naglas, ki pa zaradi svoje splošne neizrazitosti in
slabe zaznavnosti v terskem narečju ni zanesljiv.
6 Ter. �òːku ‘okoli, naokrog’.
7 Struktura ˈKak ne bóː�a, tàːko prìːde škréːtić je rablje-
na v pomenu pogojnega odvisnika ‘če kdo ne uboga,
pride škretič’.
8 Ter. kopìːn ‘vrat, zatilje’ (← furl. copin ‘zatilje’).
9 Ter. ˈtor ‘tam gor’.
10 Ter. se záːbət(ə) ‘pozabiti’ je dobesedni prevod (kalk)
it. povratnega glagola dimenticarsi in furl. dismemo-
reâsi ‘pozabiti’.
11 Ter. se zàːbə za xíːšo ‘pozabi na hišo = dom’.
12 Ter. ćáːća ‘oče’ je podobno kot mama in tata prvotno
otroška beseda.
13 Ter. ńaˈa íːme ‘njegovo ime’, ampak v tem primeru de-
jansko ‘svoje ime’.
14 Zveza osebne glagolske oblike in nedoločnika, kot v
primeru ne lèːda uteˈćə, torej ne gleda uteči, se v ter-
skem narečju rabi v pomenu namernega odvisnika:
gleda ‘išče načine’, da bi ušel.
15 Ter. kóː�a ‘postelja’ (← furl. cove ‘postelja’). Beseda
se v terskem narečju rabi za živali kot ‘brlog’, v prene-
senem pomenu pa tudi za ljudi, npr. ter. èːnje r�ːn o�
kóː�o ‘zdaj grem gor v brlog’ = v svojo posteljo.
16 Ter. èːtu ‘tam’.
17 Glagol deti, ter. dìẹtә ‘reči’, ki ima v SSKJ kvalifikator
starinsko, je v terskem narečju pogosto v rabi.
18 Ter. stàːtə li�po je kalk iz furlanščine in italijanščine
‘biti, počutiti se dobro’.
19 Pri terskem glagolu muọri�tə ‘umreti’ je prišlo do me-
tateze um → m�o.
20 Ponaglasni e je v primerih, kot je ter. svèːtaa ‘svete-
ga’, prešel v a (vokalna harmonija), glas g pa je v veči-
ni terskih govorov izpadel.
21 Tj. potem ko odzvoni avemarijo ‘v čast Mariji’.
Izvestje 19 • 2022
20 ČLANKI ���
listjem in steljo. Za vse otroke kuha Ivana
bloj, ki je juha, narejena z zemljo, vodo, kore-
ninami, jabolki … Ivana je njihova mama in
tam pravijo, da se počutijo dobro.
Pravijo, da so ti otroci dušice tistih otrok,
ki umrejo brez svetega krsta /…/«
Torka
Torka, imenovana tudi torklja, tvorka, to-
rek, štorka, štorklja, turklja, glodež (Kropej
2008: 106), je bajeslovno bitje, ki je dobilo
ime po dnevu v tednu. Povezujemo ga s slo-
vanskim ženskim sredozimskimbožanstvom,
imenovanim Mokoš, ki je bila zaščitnica žen-
skih opravil, predvsempreje, tkanja in pranja
(Kropej 2008: 106, Baš 2005: 62–63). Po ljud-
skem verovanju je torka kaznovala predice
in tkalke, če so delale v času prepovedi, npr.
ob torkih in četrtkih v kvatrnem tednu. V hišo
je vstopila kot bela žena in povzročila, da so
kolovrati začeli delati sami, preja pa je bila zju-
traj zavozlana in uničena (Baš 2004: 62, Kro-
pej 2008: 331).
V dveh knjigah zgodb s terskega območja
je več pripovedi o torkah. Ena od njih z naslo-
vom Torke (Balloch 2018: 200) pripoveduje,
kako so starejše ženske tkale platno pri Ko-
vačiji. Ljudje so vedeli, da se torke bojijo mo-
ških, zato je ženske ob tkanju vedno stražil
eden od njihovih mož. Toda neko noč je šel
mož, ki je bil na straži, spat, torke pa so poje-
dle njegovo ženo, da so od nje ostale samo
kosti.
V drugi zgodbi z istim naslovom so torke
opisane kot velika, umazana in zelo grda ter
krvoločna dekleta.
Tóːrke
Tóːrke so bˈle dˈne velíːke velíːke an
ˈәrde22 xćèːr, so bˈle zarìẹs ˈәrdo narèːte.23 So
bˈle �ˈse umàːžene, zatùọ kә so žәvi�le po
x�ːstax24 tej di�jaˈčəna. ˈŃex làːse so bˈle tej
әrbíːda, zacefudràːne.25 So mìẹle no kóːžo
roboliˈnasto26 tej žàːbe an noxˈte ˈčərne an
dòː�e. Te xćèːrә so bˈle zarìẹs d�ːje; nìːso
moˈle vidaˈtә27 mož�ː! Žeˈne an otroˈke so
ošpàːrale,28 m�ːže ˈne. ˈKәr so sri�dle29 dnaˈa
tˈje po x�ːstə, so dàːle òːku ǹaˈa, kar jex je
bˈlo an a so rәspráːle30 tej bèːlve31 an a so
sni�dle.32 ˈKәr so bˈle láːčne, še zéːmjo so
ˈjədle, an pìːle so �óːdo to ustáː�jenọ èːtu, kә
so bˈle nùọtər stanóːle,33 te žíː�e níːtə34 an
dˈrue mìːkane ži�àː�. Se nìːso ˈmaj umìːle,
tàːko so dәštòːlte35 tej pràːse tˈje u kulèːtu:36
Srèːjća, kә so žәvi�le ˈnәmә37 tu laˈ�e ˈtәx
stàːrex ˈdan ˈbot! (Balloch 2018: 196).
Torke
Torke so bila zelo visoka dekleta, bila so
zares neurejena. Bila so umazana, ker so ži-
vela po gozdovih kot divje živali. Njihovi las-
je so bili zavozlani kot robida. Kožo so imela
nagubano kot žabe in nohte črne in dolge.
22 Ter. ˈәrde ‘grde’.
23 Ter. ˈәrdo narèːte ‘grdo narejene’ = ‘slabo urejene’.
24 Ter. po xòːstax ‘po gozdovih’.
25 Ter. làːse zacefudràːne ‘zavozlani lasje’.
26 Ter. robolinàːsto ‘gubasto’.
27 Ter. nìːso moˈle vidaˈtә ‘niso mogle videti’ = ‘niso pre-
nesle’.
28 Ter. so ošpàːrale ‘so prihranile’ = ‘jim niso škodovale’.
29 Ter. so sri�dle ‘so našle, srečale’.
30 Ter. raspráːtə ‘raztrgati’.
31 Ter. bèːlva ‘zver’ (← it. belva, furl. belve ‘zver’).
32 Glagol snesti, ter. sni�stə ‘snesti, pojesti’, ima v Sinoni-
mnem slovarju slovenskega jezika kvalifikator starin-
sko, v terskem narečju pa je rabljen kot nevtralni gla-
gol.
33 Ter. stanóːla ‘vodna bolha’.
34 Ter. ží�a níːt ‘zelo tanka in dolga glista, ki živi v vodi,
gordius aquaticus’.
35 Ter. dәštòːlte ‘umazane’.
36 Ter. kulèːt (nejasno, morda v zvezi s furl. culat ‘zadnji
del zaklane živali’) (Zuljan Kumar 2016: 267).
37 Ter. ˈnәmә ‘samo’ (← furl. nome ‘samo’).
21
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Ta dekleta so bila res divja, moških niso pre-
nesla. Ženskam in otrokom niso škodovala,
moškim pa so. Ko so kakšnega našla v goz-
du, so ga obkrožila in ga raztrgala kot zveri
ter ga pojedla. Ko so bila lačna, so jedla še
zemljo in pila stoječo vodo, v kateri so bile
vodne bolhe, žive niti in druge majhne živali.
Nikoli se niso umila, tako so bila umazana
kot prašič v svinjaku. Še sreča, da so nekoč
živela samo v glavah starejših ljudi!
Štrija
Za tersko štrijo velja enako kot za čarov-
nice drugod, tj. da so demonična bitja z ma-
gičnimi močmi ali navadne ženske s sposob-
nostjo čaranja (Kropej 2008: 309), za kar naj-
demo dokaze tudi v pričujočih pripovedih
Brune Balloch. Ena od njih, tj. Štrije tu cier-
kue (Balloch 2018: 256), se osredotoča na
prizadevanje vaškega župnika, ki je vedel, da
se štrije v Subidu srečujejo enkrat na teden,
da najde način, kako jih razkrinkati, saj so bi-
le pomešane med običajnimi vaščankami.
Noč za nočjo je iskal rešitev, dokler je ni na-
šel v črni knjigi, in sicer v obliki magične for-
mule v latinščini. Nekega dne je po večerni-
cah, ko so ljudje odhajali iz cerkve, prebral te
latinske besede. Nenadoma je skupina
žensk začela bloditi po cerkveni ladji in ni
mogla najti izhoda. Toda duhovnik po tem,
ko je ugotovil, kdo so čarovnice, in dobil po-
trditev, da so iz vasi, v črni knjigi ni mogel
najti magičnih besed, s katerimi bi jih osvo-
bodil, zato so ženske po cerkvi blodile celo
noč. Drugo jutro, ko se je vrnil, so ga čarovni-
ce obkrožile in raztrgale skupaj z njegovo čr-
no knjigo. Ko so to storile, so našle vrata in
se ena za drugo odplazile domov. Od takrat
v vasi ni bilo več slišati o čarovnicah.
V pripovedi lahko razberemo spomin na
preganjanje sposobnih žensk s strani cer-
kvenih demonologov iz časa lova na čarovni-
ce in ljudski nauk, naj se nihče, niti duhovnik,
ne vtika v čarovniške obrede.
Štrìːje tu cierkˈ�e
ˈDan ospùọt je víẹdu, kә štrìːje38 so bˈle
še tˈla u Sәbíːde, tej po�ˈsən. So diẹˈlale ˈńex
kòːngrege39 ˈdan ˈbot po tiẹdˈne an ˈon ni ˈtu
taˈa, ni ˈtu ni dìẹlajo slàːbo jùːdan, ˈpaj ni
vi�du, ˈkee so te štrìːje za jen potruˈcatə40 an
jex menˈdatə.41 Je l�ːdu ˈfin42 tә na tәn
ˈčәrnәn lìːbәrne,43 kaˈko jex morìẹtə obri�stә,
kәr so bˈle zmiẹˈšane s tәn drùːzәn žèːnan.
Je l�ːdu … l�ːdu, obràːću pàːǯәne44 nùọjć
an dàːn …
Je bìẹ� žej avәlìːd,45 kәr mo je pàːdlo
óːko tә na te besi�de, kә je lèːdu (ràːnk
Tíːnić jex je pozˈnu, ma ja jex se ne
naòːrdan46 ˈvić).
Ospùọt je jàː�: »Èːnje ˈ�as ˈman, ˈ�as ˈćon
j�ːtә tu skapˈce!«
Vәčeˈrәnca se je fәnìːla47 an on je
38 Ter. štrìːja ‘čarovnica’ (← furl. strie ‘čarovnica, coprni-
ca, vešča’).
39 Ter. kòːngrega ‘bratovščina, srečanje’ (← it. congre-
gia, ~ furl. congregazion ‘bratovščina’).
40 Ter. potruˈcatə ‘zagroziti’ (← srvnem. Trutzen ‘kljubo-
vati, dražiti, jeziti’).
41 Ter. menˈdatə (← furl. mendâ ‘popraviti, spremeniti,
izboljšati’).
42 Ter. fin ‘celo’ (← furl. fin ‘do’).
43 Ter. lìːbәrәn ‘knjiga’ (← it. libro, furl. libri ‘knjiga’).
44 Ter. pàːǯәna ‘stran’ (← it. pagina, furl. pagjine
‘stran’).
45 Ter. aˈvәlid ‘obupan, razočaran’ (← furl. avilît, it. avvi-
lito ‘razočaran’).
46 Ter. naòːrdatә se ‘spomniti se’ (nejasno; ~ furl. ricuar-
dâ, it. ricordare ‘spomniti se’).
47 Ter. fәnìːtә se ‘končati se’ (← furl. finî, it. finire ‘konča-
ti’).
48 Ter. rìːja ‘vrstica’ (← furl. rie ‘črta, vrstica’).
49 Ter. pәr latìːn ‘po latinsko’ (← furl. par ‘po’, ← furl.
latin ‘latinski, latinsko’).
50 Ter. tˈrop ‘čreda, trop’ (← furl. trop ‘čreda’; besedo
poznamo tudi v slovenskem knjižnem jeziku v pome-
nu ‘četa, tolpa’, kamor je bila prevzeta iz star. it. trop-
po ‘čreda’ (od tod je današnje it. troppo ‘preveč’),
furl. tròp ‘čreda’ in stfrc. troupe (beseda danes po-
meni ‘četa, tolpa’)) (Snoj 2009/2015).
Izvestje 19 • 2022
22 ČLANKI ���
prebràː� to rìːjọ48 besìẹd pәr latìːn.49
Júːdjә so šˈlә ˈ�on, ma ˈdan lìẹp tˈrop50
žèːn se so blodíːle napˈrej … naˈzaj
… ˈdo� za �ràːtax an o� kòːrne.51 Niˈso
moˈle obri�stә �ˈrat od cierkˈ�e za jeˈtә ˈ�on
še oˈne. Tàːko so mùːọrle stàːtə èːtu cèːlo
nùọjć, zatùọ kә ospùọt ni ˈmu obri�stә tә na
ˈtәn ˈčərnәn lìːbərne te drùːe besìẹde pәr
latìːn, za jex liberàːtə52 ˈdan ˈbot, kә je
spozˈnu an zdovi�du, ˈkee so te štrìːje od
nàːše uàːsә.
Je zuonìẹla jutˈrənca dˈruu dàːn an ospùọt
je ˈšu ta-s sakreštìːje53 tu cierˈku za máːšo
spi�t: èːtu so ble šˈńe �ˈse te štrìːje.
So dàːle �òːku ńaˈa an a so �saˈa
rәzpràːle. Mo so z�ːle še te ˈčәrən lìːbәr an a
so rәzpràːle tәˈkej, kә ni ostàːnu cìẹ�
nèːnćər54 ćart�ːn,55 kә je dərˈžu �ˈse ćàːrte56
ˈkop.
Tèːbot štrìːje so obri�dle �ràːta an dˈna
po ˈbot se so sfulíːle57 ˈ�on an so šˈle damòː�
(Balloch 2018: 256).
Čarovnice v cerkvi
Župnik je vedel, da so čarovnice kot
povsod drugje tudi v Subidu. Enkrat na te-
den so se dobivale na svojih srečanjih in on
ni hotel tega, ni hotel, da ljudem povzročajo
težave, toda ni vedel, kdo so čarovnice, da bi
jim zagrozil in jih izsiljeval. Iskal je celo v črni
knjigi, kako bi jih našel, ker so bile pomešane
med druge ženske.
Iskal je …, obračal strani noč in dan …
Skoraj je že obupal, ko mu je oko padlo na
besede, ki jih je iskal (pokojni Tinić jih je po-
znal, ampak jaz se jih ne spomnim več). Žu-
pnik je rekel: »Zdaj vas imam, ujel vas bom v
skopec!«
Večernica je končala in on je prebral iz-
brano vrstico besed v latinščini.
Ljudje so šli iz cerkve, toda večja skupi-
na žensk je blodila po cerkvi naprej … nazaj
… do vrat in do kora. Niso mogle dobiti cer-
kvenih vrat, da bi šle ven tudi same.
Tako so, potem ko je župnik spoznal in
ugotovil, kdo so čarovnice iz naše vasi, mo-
rale ostati notri celo noč, ker v črni knjigi ni
mogel najti drugih latinskih besed, ki bi jih
osvobodile.
Drugi dan je zvonila jutrnjica in župnik je
šel iz zakristije v cerkev, da bi zmolil mašo:
tam so bile še vse čarovnice. Obkrožile so ga
in ga vsega raztrgale.
Vzele so mu črno knjigo in so jo raztrga-
le tako, da ni od nje ostala niti platnica, ki je
držala vse strani skupaj.
Takrat so čarovnice našle vrata in se
ena za drugo splazile ven ter šle domov. Od
takrat v vasi ni bilo več ne slišati ne videti
čarovnic.
51 Ter. o� kòːrne ‘na koru’ (← prek srvnem. kōr, stvnem.
chōr iz lat. Chorus ‘zbor,množica, ples več plesalcev’)
(Snoj 2009/2015), beseda côr v istem pomenu je po-
znana tudi v furlanščini (it. coro).
52 Ter. liberàːtə ‘osvoboditi, izpustiti’ (← furl. liberâ, it.
liberare ‘osvoboditi, izpustiti’).
53 Ter. sakreštìːja ‘zakristija’ (← clat. Sacristia ← sacrista
‘mežnar’ ← lat. sacer ‘svet, bogu posvečen’) (Snoj
2009/2015).
54 Ter. nèːnćər ‘niti’ (← furl. nancje ‘niti’).
55 Ter. ćart�ːn ‘karton’ (← furl. cjarton ‘karton’).
56 Ter. ćàːrta ‘stran’ (← furl. cjarte ‘papir, stran’).
57 Ter. sfulíːtə se ‘skrivaj se umakniti, splaziti se’, glagol
je onomatopejski in posnema pihanje vetra (Bezlaj
1977: 133).
23
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
VIRI IN LITERATURA
Balloch, B. 2010:Mlada lipa: pravece domah nare-
te: izbor besedil iz publikacije Mlada lipa = testi scelti
dalla pubblicazione Mlada lipa. Dapit, R. (ur.), Tru-
sgnach L. (ur.) & Zuljan Kumar, D. (ur.). Čedad: Kul-
turno društvo Ivan Trinko = Circolo culturale [Ivan
Trinko].
Balloch, B. 2018: Lučice na oknah: naš sviet pouan
naposebnosti = il nostro mondo pieno di meraviglia.
Dapit, R. (ur.), Trusgnach L. (ur.) & Zuljan Kumar, D.
(ur.). Čedad: Kulturno društvo Ivan Trinko = Cividale
del Friuli, Circolo culturale [Ivan Trinko].
Baš, A. (ur.) 2004: Slovenski etnološki leksikon.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bezlaj, F. 1977: Etimološki slovar slovenskega jezi-
ka. Prva knjiga. A–J. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Erat, J. 2008: Furlansko-slovenski slovar. Nova
Gorica: Univerza v Novi Gorici. Dostopno na: http://
sabotin.p-ng.si/~jezik/furlanscina.
Faggin, G. 1985: Vocabolario della lingua friulana
1–2. Udine: Del Bianco editore.
Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan, 2000.
Udine: Centri Friûl Lenghe, ARLEF. Dostopno na:
https://arlef.it/grant-dizionari-bilenghe-talian-furlan.
Ivančič Kutin, B. 2007: Slovar bovškega govora.
Ljubljana: Založba ZRC. Spletna različica iz leta 2015
dostopna na: Fran: https://www.fran.si.
Ivančič Kutin, B. 2018: Krivopete. Divje žene z na-
zaj zasukanimi stopali v slovenski folklori. Ljubljana:
Založba ZRC.
Kropej, M. 2008:Od ajda do zlatoroga. Slovenska
bajeslovna bitja. Celovec: Mohorjeva založba,
Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SA-
ZU, Celovec: Narodopisni inštitut Urban Jarnik.
Ramovš, F. 1952: Morfologija slovenskega jezika:
skripta, prirejena po predavanjih Fr. Ramovša v l.
1947/48, 48/49. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. 2014. Druga,
dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Ljubljana:
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba
ZRC. Dostopno na: Fran: https://www.fran.si.
Šlenc, S. 2006: Veliki italijansko-slovenski slovar.
Ljubljana: DZS.
Snoj, M. 2014: Slovar jezika Janeza Svetokriškega.
Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša,
Založba ZRC. Dostopno na: Fran: https://www.fran.si.
Snoj, M. 2009/2015: Slovenski etimološki slovar.
Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Spletna različica iz leta 2015 dostopna na: Fran:
https://www.fran.si.
Zuljan Kumar, D. 2016: SLA V161(c).01 ‘hlev za
svinje’. V: Škofic, J. (ur.) (et al.): Slovenski lingvistični
atlas. 2, Kmetija. 2.2 Komentarji. Ljubljana: Založba
ZRC, 267.
Zuljan Kumar, D. 2019: Pripovedni svet Terskih
dolin. V: Rezočnik, L. (ur.) in Šekli, M. (ur.): Slovenski
jezik in njegovi sosedje. Zbornik Slavističnega dru-
štva 29, 407–416.
Zuljan Kumar, D. 2020: Bajeslovna bitja Terskih
dolin. V: Jožef-Beg, J. (ur.): Večnaslovniška odprtost
pravljic: mednarodni znanstveni simpozij: Novo me-
sto, 17. september 2020: zbornik prispevkov. Novo
mesto: Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine,
19–29.
ČLANKI ���
Izvestje 19 • 2022
24
Goriške perice
pred prvo svetovno vojno
PETRA TESTEN KOREN | ZRC SAZU, Inštitut za kulturno zgodovino
petra.testen@zrc-sazu.si
Izvleček: Članek se ukvarja z opravili peric na Goriškem. Naporno delo so najpogosteje opravljale okoliške
ženske, a tudi mestne služkinje. Delo je bilo razporejeno po dnevih celotnega tedna. V obdobju pred prvo
svetovno vojno v Gorici ni obratovala nobena pralnica, vendar so glede tega vprašanja vseskozi potekale
debatemed občino in družino industrialcev Ritter, ki je postala lastnica bregov ob Soči. Medtem so perice
nadaljevale s svojim delom tako na bolj nevarnih bregovih Soče kot v okoliških vodotokih Kornu in
Vrtojbici ter pri številnih vodnjakih po mestu. Perice so pomembno prispevale k proračunu domačih
družin, obenem pa skrbele za vez med podeželjem in mestom.
Ključne besede: (slovenske) perice, pranje perila, Koren, Vrtojbica, Soča, Gorica, podeželje – mesto.
Lavandaie Goriziane prima della prima guerra mondiale
Riassunto: L’articolo tratta delle faccende svolte delle lavandaie del Goriziano. Questo difficile lavoro
era svolto più spesso dalle donne del circondario, ma anche dalle domestiche cittadine. Il lavoro veniva
svolto tutti i giorni della settimana. Nel periodo antecedente la prima guerra mondiale a Gorizia non
esisteva alcuna lavanderia pubblica, ma al riguardo erano in corso dibattiti tra il comune e la famiglia
Ritter, dedita all’industria, che divenne proprietaria delle sponde del fiume Isonzo. Nel frattempo, le
lavandaie continuavano il loro lavoro sia sulle sponde più pericolose del fiume Isonzo sia in prossimità
dei flussi Koren (Corno) e Vrtojbica e anche presso i numerosi pozzi intorno alla città. Le lavandaie con-
tribuivano in modo determinante al bilancio familiare, intrattenendo allo stesso tempo il legame tra
campagna e città.
Parole chiave: lavandaie (slovene), lavanderia, Corno, Vrtojbica, Isonzo, Gorizia, campagna – città
Perice so vse do prve svetovne vojne tu-
di na Goriškem sodile v poklicno skupino slu-
žinčadi. Na s Slovenci poseljenem prostoru
so bili za ta delovni segment prebivalstva v
uporabi naslednji izrazi: služkinja, dekla, hi-
šna, sobarica, kuharica, pestunja, guvernan-
ta, »baja« (dojilja), likarica, perica, »pedenar-
ca«, dojilja, pa tudi kočijaž, vrtnar, »portir«
itd. Šlo je za poklic, ki je tedaj pritegnil veči-
no aktivne ženske delovne sile, ki se je zapo-
slovala v meščanskih gospodinjstvih, najpo-
gosteje kot »dekleta za vsa hišna dela« ozi-
roma »splošne služkinje«, torej »deklice za
vse«. Na Goriškem je bilo podobno, o čemer
pričajo popisi prebivalstva goriških ulic, ki
ponujajo različice poimenovanj za služinčad
tudi v nemškem in italijanskem jeziku (ASPG
– Censimenti, 1830–1910).1 Posebna naredba
1 Prim. za it. jezik: služkinja (serva, servetta, serva di
casa, domestica servente, domestica, serva salaria-
ta), služabnik (servo, servo di casa, servente, ser-
viente, domestico), hlevar (staliere, stalliero), soba-
rica (domestica cameriera, cameriera, sotto came-
riera), kuharica (cuoca, domestica cuoca, sotto cuo-
ca), varuška (bambinaja, bambinaia, fantesca),
vzgojiteljica (istitutrice, educatrice), guvernanta
(governante), dojilja (balia), ključarica (donna di
chiavi), likarica (stiratrice), perica (lavandaia), vrtnar
(giardiniere, giardiniere assistente, ortolano, gior-
naliero ortolano), kočijaž (cocchiere), skrbnik pala-
če (guardiano del palazzo) in izrazi, ki kažejo, da gre
za služinčad oziroma opravila služinčadi (servendo,
25
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
deželne vlade za Slovenijo, izdana junija
1921, ki sicer sega v povojni čas, je ujela opre-
delitev hišnih in gospodinjskih pomočnic (iz-
raza, ki se »kot bolj nevtralna« uveljavita za
služkinje po prvi svetovni vojni) takole: »To
so one osebe, ki vršijo gospodinjska dela proti
plačilu v gospodinjstvu gospodarja ali gospo-
dinje in so sprejeta v družino. To so kuharice,
sobarice, pestunje, dojilje, dekle, perice, do-
mače šivilje, pomožne delavke« (Ženski list
1933: 55).
Kdo pa so bile perice? Od kod so prihaja-
le in kaj so počele? Raziskave, ki so se sicer
ukvarjale predvsem s pericami iz okolice Tr-
sta, vendar so ravno tako primerljive in pri-
merne za razumevanje goriških peric, so po-
kazale, da je bila bližina mestu zagotovo
eden od dejavnikov, ki so krojili in sploh
omogočali delo peric. Perice so enkrat te-
densko peš, z velikim košem na glavi, priha-
jale v mesto po umazano perilo in prinašale
čisto v gospodinjstva, kjer so prevzemale
novo zadolžitev. Obenem je pri tem delu
opaziti vzorec, ki priča, da so si žene in de-
kleta s pomočjo generacijske in organizacij-
ske mreže predajale posel iz roda v rod. Na
drugi strani so tudi gospodinje, podobno,
po priporočilih, medsebojni izmenjavi mnenj
in mreži poznanstev jemale na delo le žene,
ki se jih je držal sloves dobrih delavk. Odnos
naklonjenosti med gospodinjami in pericami
je bil nemalokrat vzajemen, nenazadnje so si
tudi perice prizadevale za »dobre družine«,
ki so se jih držale vse življenje (Repinc 2001:
129–130). Opozoriti seveda gre na stik pode-
želja z mestom, ki so ga perice vzpostavljale
in sooblikovale. Nenazadnje so novosti in
znanje, ki so ga prinašale s seboj, ko so se
vračale na svoje domove, zaznamovali do-
mače vasi (Kalc 2004: 361–361; Repinc 2001:
138–140). Sovaščankam in sorodnicam so
servizio domestico, servizi domestici, servizi perso-
nali, di servizio). Prim. za nem. jezik: služkinja (Di-
enstmädchen), varuška (Kindermädchen, Kinds-
magd), dekla (Magd, Dienstmagd), kuharica
(Köchin), posel (Dienstbote), guvernanta (Gouver-
nante), sobarica (Stubenmädchen), hlapec (Knecht,
Hauskneht), služabnik (Diener, Bediente) itd.
Perice (foto: M. Ličen-Prepih, hrani: Goriški muzej).
Izvestje 19 • 2022
26 ČLANKI ���
odpirale tudi »okno v svet«, saj so ustvarjale
socialne mreže, preko katerih je na podlagi
poznanstev in priporočil tudi marsikatera
služkinja dobila zaposlitev v mestu, in to pri
dobri družini. Poleg tega je bila ekonomska
pomoč peric (tudi služkinj) za preživetje dru-
žin v težkih trenutkih nemalokrat ključnega
pomena.
Pranje perila je bila obrt, ki je bila zaradi
svoje specifičnosti – kot samostojna ženska
dejavnost – in številčnosti vpletenih žensk
pomembna panoga. Vezana je bila na »zrela
leta«, družinski kontekst, saj so pri delu naj-
večkrat sodelovale vse ženske predstavnice
družine, čeprav je bila nosilka starejša žen-
ska. Perice so bile navadno poročene ali ov-
dovele ženske, v povprečju stare med 40 in
50 let. Redko katera naj bi bila mlajša od 33
let, s pranjem perila pa so se ukvarjale vse
do pozne starosti (prim. Kalc 2004: 361; Ore-
hovec 2001: 109–148).
Postopek pranja perila
Opravila peric so bila za mestno življenje
nujna, kot je sol potrebna za kruh. To napor-
no delo so torej najpogosteje opravljale žen-
ske iz bližnje okolice mest, vendar tudi me-
stne služkinje. Težaško delo je bilo razpore-
jeno po dnevih in točno določenem ritmu
skozi celoten teden.2Ob ponedeljkih (včasih
tudi nedeljah), ko se je cikel začel, so perice
obiskale vse svoje odjemalce in zbrale njiho-
vo umazano perilo ter ga odnesle k sebi do-
mov. Tu so ga najprej dale namakati. Nasle-
dnji dan se je začela »žehta« ali pranje perila
(Planissi 2004: 27). Vodo, ki so jo perice za
takšno opravilo potrebovale, so zajemale v
bližnjih izvirih ali vodnjakih, razporejenih po
mestnih trgih, nemalokrat pa so po okoliških
hribih ljudje zbirali deževnico s streh v za to
pripravljenih podzemnih zbiralnikih. Služki-
nje po gospodinjstvih v Gorici, kjer pred pr-
vo svetovno vojno še ni bilo tekoče vode, so
jo morale v hišo prinašati s pomočjo različ-
nih posod. Prav zato je pomanjkanje vode,
predvsem v poletnem času, močno odmeva-
lo tudi v dnevnem časopisju.
Perilo se je pralo z doma pridelanim mi-
lom, sledilo je razkuževanje in beljenje tka-
nin s pomočjo pepela. Tega so po gospodinj-
stvih za beljenje tkanin pridobivali iz zogle-
nelega lesa, največkrat drv, ki so jih upora-
bljali v pečeh za ogrevanje lastnih domov. V
veliki posodi oziroma kotlu, napolnjenem z
vodo, je perica najprej prekuhala pepel in
nato brozgo precedila, da ji je ostala le obar-
vana voda, v katero je vsula perilo in vse sku-
paj ponovno zavrela ter nekaj časa kuhala.
Sledilo je izplakovanje, tepežkanje perila kar
na večjem kamenju ob potokih, včasih pa na
za to prilagojenih pralnih deskah, na pol po-
topljenih v eno izmed bližnjih tekočih voda.
V neposredni okolici Gorice sta bila to naj-
večkrat potoka Koren in Vrtojbica ali reka
Soča. Seveda je bilo treba najpozneje v četr-
tek zaključiti z izplakovanjem perila, saj se v
nasprotnem primeru cikel, ki je vključeval
sušenje in likanje, ni mogel pravočasno kon-
čati. Nato se je perilo sušilo, včasih kar po gr-
movju in drevju ob potokih, kjer je potekalo
izplakovanje.
Na koncu pa je bilo treba vse skupaj še
zlikati s pomočjo likalnikov, ki so se odpirali
kot škatlice in v katere se je namestila žerja-
vica, ta pa je tlela in tako grela plosko površi-
no priprave. Ti likalniki so imeli ob robu lu-
knjice, saj je bilo treba žerjavico z guganjem
priprave vsake toliko spodbuditi, da je po-
novno zažarela in tako ogrela ploskev za li-
kanje. Sledilo je zlaganje čistega perila in nje-
govo vračanje lastnikom v mestu. In nov ci-
kel se je lahko spet začel.
2 O tem težaškem delu je ostalo bogato ustno izroči-
lo. Glej tudi: Destovnik 2002: 60; Repinc 2001: 127–
144; Musetti, Lampariello Rosei, Nanut, Rossi 2007:
273–274. Avtorica prispevka je poslušala o postopku
pranja perila doma in med pogovori s številnimi Go-
ričankami.
27
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Vprašanje pralnice in pranja perila
V Gorici pred prvo svetovno vojno ni
obratovala nobena pralnica, vendar so glede
tega vprašanja vseskozi potekale žgoče, več-
letne debate med občino in posamezniki,
npr. družino Ritter,3 ki je postala lastnica bre-
gov ob Soči. Poseben problem je predstavljal
najbolj dostopen teren, kjer so perice redno
opravljale svoje delo. Do vidnejše interakcije
je prišlo leta 1875, ko je občinski svet razpra-
vljal o predlogu družine Ritter, da zgradi pral-
nico in sušilnico perila, saj so v družini name-
ravali v koraku z industrijskim razvojem širiti
svojo proizvodnjo in graditi nove industrijske
objekte, ti pa bi z infrastrukturo posegli v
prostor, kjer je bil za perice najlažji dostop do
tekoče vode, in sicer na območju Stračic. Le-
ta 1892 ni bilo še nič domenjenega, še manj
pa narejenega. Goriške perice so bile prisilje-
ne na daljšo pot do reke Soče in nato na tež-
ko opravilo v veliko nevarnejših razmerah ob
bolj neprijaznembregu – v bližini tranzitnega
čolna, na področju Sv. Andreja. Zabeležen je
celo smrtni primer perice, ki je na poti domov
zaradi prevelikega napora nenadoma oma-
gala (Planissi 2004: 28). Da takšnih epizod ni
bilo malo, govorijo tudi vesti v lokalnem ča-
sopisju, kot je naslednja: »Utonila je preteklo
nedeljo v Kornu pod Kostanjevico priletna pe-
rica, ki je bila nesla perilo prat. Pri njenem delu
jo je zadel mrtud, da je padla v vodo, ki ni glo-
boka. Ker ni bilo človeka zraven, ki bi jo bil iz-
vlekel iz vode, je reva poginila na žalosten na-
čin: v nedeljo pri delu« (Soča, 22. 12. 1882).
Šele leta 1902 je inženir Bresadola poslal
na občino pismo z načrtom, kako bi na
različnih koncihmesta zgradili javne pralnice
in s tem olajšali težaško delo peric. Ideja je
bila izražena takole: »/Z/graditi več javnih
pralnic v različnih mestnih okrožjih, da ne bi
silili perice, da se po nepotrebnem utrujajo,
ko prenašajo perilo sem ter tja, iz mesta v
Stračice« (Planissi 2004: 28). Medtem je po-
stalo tudi vprašanje preskrbe mesta z vodo
in vzpostavitve vodovodnega omrežja že
prav pereče. Leta 1903 je občina sprožila po-
stopek za izdelavo projekta mestne pralni-
ce, vendar do uresničitve ni nikoli prišlo.
Na drugi strani mesta – ob Kornu – so se
prav tako ves čas pojavljale težave zaradi
peric. Na občino je v letu 1876 celo priroma-
lo protestno pismo prebivalcev ob omenje-
nem potoku, saj se jim je zdelo nevzdržno,
da perice s svojim »mlatenjem« perila prič-
nejo že ob treh zjutraj in tako kršijo pravila
javnega reda in miru. To pa ni bil edini pro-
blem, ki je zmotil okoliške prebivalce. Po nji-
hovem mnenju je bil potok neprimeren za
pranje, saj so se vanj stekale industrijske od-
plake pa tudi fekalije posameznih gospodinj-
stev. Ves ta material se je nabiral in zadrže-
val v plitkejših kotanjastih predelih struge in
kontaminiral perilo. V naslednjem letu je ob-
čina z odlokom prepovedala nočno pranje in
aktivnosti ob Kornu, kršiteljem je bila zagro-
žena celo denarna kazen, če bi se upirali, pa
aretacija in (najbrž nekajurni) zapor (Planissi
2004: 28). Nekaj podobnega se je dogajalo
tudi ob potoku Vrtojbica, saj je zaradi nizke-
ga vodostaja pretežni del leta iz vsakovr-
stnih odplak grozilo podobno alarmantno
stanje kot v primeru potoka Koren.
Problemi pa se niso končali ob izplakova-
nju perila, ampak so se še bolj javno kazali, ko
je bilo treba te ogromne količine blaga posu-
šiti. V zapisih je zaslediti, da je bilo po goriških
ulicah videti sušenje perila tako, kot da bi se
tkanine odločile za invazijo na mesto. Župan
Maurovich je moral v letu 1883 nasloviti na
perice pisno opozorilo, saj so obešale perilo
po vseh grmih in drevesih po mestu, tudi ob
3 Družina Ritter je domovala v mestu že vse od leta
1819 in se je prvotno ukvarjala s predelavo sladkorja.
V letu 1843 so pridobili še nekatere manjše obrate,
med njimi kovnico bakra, mlin in žago ob Soči, ter
nakupili nekatera zemljišča vmestu. Hkrati so pričeli
postavljati na območju goriškega predmestja Stra-
čic oziroma v bližnji slovenski vasi Podgora velike
obrate, če ne že kar graditi malo industrijsko pred-
mestje, imenovano tudi »goriški Manchester«. Več
glej: Luchitta 1987: 65–87; Marušič 2005: 59.
Izvestje 19 • 2022
28 ČLANKI ���
glavnih mestnih ulicah. Ob tej priložnosti je
nastal celo seznam stranskih ulic, na katerih
jim je bilo dovoljeno opravljati svoje delo. Uli-
ce so bile naslednje: Toscolano, dell Colle, del
Bosco, dei Campi, degli Scogli, Cordajoli, dei
Leoni in della Barca (Planissi 2004: 29).
Nacionalna trenja ob vodi
Občutljivost za vprašanje narodnosti, ki
so ga tudi na Goriškem vodile moške intelek-
tualne elite, se je med slovensko populacijo
kazalo na ulicah vse od druge polovice 19.
stoletja, npr. v izkazovanju pripadnosti slo-
venski narodni skupnosti z rabo slovenskega
jezika v javnem prostoru, z nakupovanjem
pri slovenskih trgovcih, za kar so bili prebi-
valci mesta posebej pozvani, itd. Tudi sloven-
ske perice (oziroma služkinje) v Gorici so bile
pozvane, naj izkazujejo svojo pripadnost ma-
tični narodni skupnosti, s tem pa so postale
vidnejše v povezavi z angažiranostjo sloven-
ske nacionalne skupnosti glede vprašanja
narodnostne uveljavitve in nasploh glede
utrditve položaja slovenskega prebivalstva v
mestih, kot sta bili Gorica in bližnji Trst. O
tem denimo pričajo pozivi v dnevnem časo-
pisju, ko so bile ob rednih popisih prebival-
stva nagovorjene, naj jasno izrazijo svojo pri-
padnost Slovencem tako, da pod rubriko
uporabni jezik vpišejo slovenščino.4
Ženske, ki so skrbele za perilomestne go-
spode, so vstopale v gospodinjstva nemalo-
krat tuje govorečih družin, v njihov intimni
prostor, kjer so prihajale v stik tudi z njiho-
vim intimnim perilom,5 s čimer je postala
nevarnost (simbolne in fizične) kontaminaci-
je še večja. Nevarnost »okužbe« Slovenk z
nečim, kar je pripadalo tujemu, drugačnemu,
je terjala posebno pozornost. Poleg tega so
perice kot ženske – po mnenju moških elit in
voditeljev posebej ranljive pripadnice slo-
venskega naroda, ki jih je bilo treba zaščititi
– s svojo samostojno obrtjo in zaslužkom ter
stiki z življem v mestu uhajale izpod moške-
ga nadzora. Končno naj bi zaradi obilice dela
zanemarjale tudi svoje dolžnosti kot matere
in žene, torej vzgojo otrok, skrb za gospo-
dinjstvo itd. – skratka vse, kar bi od njih teda-
nja družba glede njihovih dolžnosti in moral-
nih vrlin pričakovala. Strah pred škodljivimi
mestnimi navadami in pohujšanje ter kvarje-
nje žena, ki so odhajale v mesto, se je tudi po
drugih narodnostno mešanih središčih okli-
calo za »vir sramote« (Verginella 2006: 84).
Zaradi pomanjkanja pisnih virov (kar je si-
cer razumljivo, saj niti ni bilo v navadi, da bi
perice pisale dnevnik), ki bi živo pričali o
vsakdanjem dogajanju, težko ocenimo, kako
zelo so bili posamezni (ženski) poklicni profi-
li dejansko vpleteni v boj za narodnostno
ozaveščanje. A eden od fragmentov, ki priča
o tovrstni angažiranosti, so že omenjene ča-
sopisne notice, novice, obvestila, poročila o
denimo predavanjih, povezanih z narodno-
buditeljskimi temami, ki so se jih udeleževale
tudi ženske, med njimi služkinje itd. Naj zato
zaključimo z bolj šegavo objavo, in sicer s
sporom, pravzaprav bolj pretepommed žen-
skami ob vodnjaku, ki se je spremenil v pravo
»narodno« bojiščemed furlanskimi in sloven-
skimi deklami:
»Babji Sedan se je vršil v torek zjutraj v Go-
rici pri vodnjaku na Korenju. Zaradi jednega
škafa vode sprla se je Furlanka z slovensko de-
klo, lasale, vlačile sti seter si dajali najfinejše
naslove. Zdaj pa pride še jedna furlanska baba
iz ‚geta’, ter poda se i ona v boj seveda proti
‚šklavi’. To je bil pravi Sedan: škafi so ležali na
4 Popisi prebivalstva, ki so vsebovali rubriko uporabni
jezik/lingua usuale, so se vršili v letih 1880, 1890,
1900 in 1910. Zadnje leto je bilo prav zaradi sporne
rubrike o uporabnem jeziku v Gorici in Trstu treba
opraviti revizijo štetja; ugodeno je bilo pritožbi Slo-
vencev zaradi nepravilnosti pri popisu, zato se je
štetje za omenjeno rubriko ponovilo. Več o tem
vprašanju in posledicah glej: Testen Koren 2013:
200–206; 2013a: 58–61; 2016: 49, 54–57; Cergol Para-
diž, Testen Koren 2022; Special-Orts-Repertorium.
5 O nevarnosti kontaminacije in konceptualizaciji
čistega ter umazanega glej: Douglas 1994, cop.
1966; Verginella 2003: 73.
29
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
bojišči, babe trgale so si lase, nohti so imeli
dovelj opravila po obrazih, kitlje so se po tleh
vlačile, – a zmagala je konečno vendar kore-
njaška slovenska dekla. Boj je trajal v navzoč-
nosti vsega korenjskega prebivalstva četert
ure, a policaja ni bilo ne blizu ne poleg.
Priporočal bi pa prihodnjič, kadar se imajo
furlanke in sploh babe pri vodnjaku pretepati,
naj blagovoljno pustijo doma umetno napra-
vljene debele kite, da jih ne bodo potem, ka-
kor pri tem boju, okolo vodnjaka sramotno is-
kale« (Soča, 5. 9. 1879).
Hudomušno objavo pretepa ob vodnjaku
je mogoče brati tudi drugače, kot kazalec re-
snosti pomena ne samo dostopa do vode,
preskrbe z vodo, ampak tudi vprašanja vodo-
voda, ki se je kot ideja dolgo porajalo na ravni
mestne politike in seveda razplamtevalo pra-
va nacionalna občutja. Medtem pa so – ne
glede na vse prepreke in težave – perice vse-
skozi delale in pomembnoprispevale k prora-
čunu domačih družin, obenem pa skrbele za
vez med okoliškim podeželjem in mestom.
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri:
ASPG – Archivio Storico Provinciale – Gorizia,
Censimenti della popolazione del comune di Go-
rizia 1830–1910.
Obljavljeni viri:
Special-Orts-Repertorium, Gorica in Gradiška, za
štetja v letu 1880, 1890, 1900 in 1910.
Časopisni viri:
Soča, 5. 9. 1879.
Soča, 22. 12. 1882.
Ženski list, X, 1933, št. 8.
Literatura:
Cergol Paradiž, A., Testen Koren, P. 2022: Slo-
venske priseljenke v Trstu: vprašanje identitete ob
ljudskem štetju 1910. Dve domovini: razprave o izse-
ljenstvu, [št.] 55, 151–171.
Destovnik, I. 2002: Moč šibkih. Ženske v času
kmečkega gospodarjenja. Celovec: Založba Drava.
Douglas, M. 1994 (cop. 1966): Purity and Danger.
An Analysis of the Concepts of Pollution and Taboo.
New York, London: Routledge.
Kalc, A. 2004: Žensko prebivalstvo v Trstu leta
1775: nekaj socialno-demografskih in gospodarskih
vidikov ter metodoloških vprašanj. Zgodovinski ča-
sopis, 58, št. 3/4, 2004, 337–376.
Luchitta, A. 1987: L’industria cotoniera nella
contea di Gorizia e Gradisca. Annali di storia isontina:
societa, economia, beni culturali, št. 3, 65–87.
Marušič, B. 2005: Pregled politične zgodovine
Slovencev na Goriškem: 1848–1899. Nova Gorica: Go-
riški muzej.
Musetti, G., Lampariello Rosei, S., Nanut, D.,
Rossi M. (ur.) 2007: Donne di frontiera. Vita società
cultura lotta politica nel territorio del confine orienta-
le italiano nei racconti delle protagoniste (1914–2006)
2. Trieste: Il Ramo d’Oro Editore.
Orehovec, M. 1997: Delo Istrank v Trstu, Etno-
log. 7=(58), 115–129.
Orehovec,M. 2001: Ženske in delo v Istri v 20. sto-
letju, magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulte-
ta, Oddelek za sociologijo.
Planissi, F. 2004: Feminilità goriziane. Gorizia:
Edizioni della Laguna.
Repinc, M. 2001: Perice v Boljuncu. Etnolog,
11=(62), 127–144.
Testen Koren, P. 2013: Plačano hišno delo, prav-
ne norme in vsakdanja praksa: goriške služkinje v 19.
in na začetku 20. stoletja. V: Verginella, M. (ur.). Dol-
ga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina
žensk na Slovenskem. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena
založba Filozofske fakultete: Studia humanitatis,
185–212.
Testen Koren, P. 2013a: Služkinje kot del sloven-
ske narodne skupnosti na Goriškem ob koncu 19. in
v začetku 20. stoletja. V: Grdina, I. (ur.). Eliminacioni-
zem in emancipacija: zbornik razprav. Ljubljana: Za-
ložba ZRC, 45–61.
Testen Koren, P. 2016: La nostra “materia pri-
ma”: le donne slovene a servizio a Gorizia tra otto e
novecento. V: Verginella, M. (ur.). Sconfinamenti sto-
riografici e attraversamenti di confini. Trieste: Istitu-
to regionale per la storia del movimento di liberazio-
ne nel Friuli Venezia Giulia. Qualestoria, a. 44, n. 1,
47–63.
Verginella, M. 2003: O nevidni ženski delovni sili.
Delta, št. 3/4, 71–79.
Verginella, M. 2006: Ženska obrobja. Vpis žensk v
zgodovino Slovencev. Ljubljana: Delta.
ČLANKI ���
Izvestje 19 • 2022
30
Fragmenti o uršulinkah na
Goriškem: med izobraževanjem
deklet in posedovanjem kolonske
zemlje na Blančah
PETRA KOLENC | ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa
petra.kolenc@zrc-sazu.si
Izvleček: Leta 2017, potem ko so pustile izrazit pečat v duhovnem, kulturnem in vsakdanjem življenju
mesta, so uršulinke po skoraj 350 letih zapustile Gorico. Njihova zapuščina, ki je preživela dve svetovni
vojni, je po zaslugi regionalnega organa, ki skrbi za dediščino v Furlaniji - Julijski krajini (ERPAC – Ente
Regionale per il Patrimonio Culturale), našla zavetje v različnih goriških ustanovah (knjižnicah, arhivih,
muzejih), ki so prevzele skrb nad gradivom. Prispevek predstavi pomen uršulink v Gorici z ozirom na
obdelovalno površino območja Blanč, ki so jo uršulinke oddajale kolonskim kmetom in kjer je kasneje
nastala Nova Gorica, in oriše pečat, ki so ga pustile pri izobraževanju deklet na Goriškem.
Ključne besede: uršulinke, samostan, kmetijske posesti, koloni, Blanče.
Frammenti sulle Orsoline nel Goriziano: tra
l’educazione delle ragazze e il possesso di terra
colonica a Bianca
Riassunto: Nel 2017, dopo quasi 350 anni dalla loro venuta nel Goriziano, le Orsoline si sono trasferite.
Hanno però lasciato un segno distintivo nella vita spirituale, culturale e quotidiana della città. Grazie
all’Ente regionale che si prende cura del patrimonio nella Regione Friuli Venezia Giulia (ERPAC - Ente
Regionale per il Patrimonio Culturale) la loro eredità, sopravvissuta a due guerre mondiali, ha trovato
rifugio in diverse istituzioni goriziane (biblioteche, archivi, musei). L’articolo presenta brevemente
l’importanza delle Orsoline per Gorizia, anche per quanto riguarda i terreni nell’area denominata Blan-
chiç/Bianca, che le Orsoline affittarono ai coloni e dove in seguito è stata costruita Nova Gorica. Inoltre,
esse hanno lasciato il segno nell’educazione delle giovani Goriziane.
Parole chiave: Orsoline, monastero, tenute agricole, coloni, Blanchiç/Bianca.
Red uršulink, ustanovljen leta 1535 v Bre-
sci, je poimenovan po svetnici, katere kult se
jemočno razširil v srednjem veku in renesan-
si. Uršula je bila bretonska princesa, ki si je
izbrala, da bo življenje posvetila Bogu. Prisi-
ljena poročiti poganskega princa, je skupaj z
enajst tisoč devicami pred poroko romala v
Rim, na poti domov so celotno procesijo
napadli Huni, vse device skupaj z Uršulo so
umrle mučeniške smrti. Prav istovetenje z
žrtvovanjem devic, ki so pospremile Uršulo
na romanje v Rim, je leta 1530 spodbudilo
Angelo Merci, da je z odobritvijo ordinarija v
Brescii ustanovila red sester uršulink (prim.
Pillon 2001: 22).
31
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Leta 1672 je bil z dekretom dunajskega
apostolskega nuncija ustanovljen samostan
uršulink v Gorici. V samostan se je že 8. apri-
la istega leta naselilo prvih šest uršulink s
predstojnico samostana Caterino Lamberti-
ni, ki je že ob samem prihodu v mesto nave-
zala dobre stike s tedanjim goriškim plem-
stvom (Lantieri, Panizzoli, Coronini, Tacco,
Morelli, Garazolli, Cobenzli, De Grazia, Stras-
soldo, Petazzi, Attems). Prav plemstvo je bi-
lo glavni podpornik sester, v zameno za
odlično izobrazbo plemiških deklet, ki so jo
pri uršulinkah z molitvijo, vezenjem, kleklja-
njem in drugimi gospodinjskimi znanji skoraj
300 let pridobivala dekleta z Goriške in tiste,
ki so k uršulinkam prihajale iz Ljubljane, Tr-
sta, Gradca in celo Salzburga. Prav z umetel-
nimi ročnimi deli, kot so izdelava čipk, veze-
nin, robcev, nogavic, prtov, tepihov, pregri-
njal in ostale praznične opreme doma, tudi s
peko slaščic, so uršulinke stopale na trg.
Tako so z lastno ekonomijo, pa tudi s proda-
jo zemljišč poskrbele in upravičevale svoje
delovanje, zidavo samostana ter cerkve, kjer
so sodelovale z vidnimi pokrajinskimi ume-
tniki tistega časa, kot so bili Leonardo Pacas-
si, Matthias von Gorz, Ermagora Bensa (Il
monastero 2001: 12–17). Nepremičnine je sa-
mostan pridobival večinoma med začetkom
17. in začetkom 19. stoletja, ko so jih v dar
prepuščali različni redovi ter posamezniki.
Uršulinska posest se je množila tudi z zapo-
rednimi zamenjavami in nakupi in je bila se-
stavljena predvsem iz kolonskih posesti, ki
so se uporabljale za pridelavo vina (prim. Pil-
lon 2001).
Uršulinke so bile tudi ene od najpremo-
žnejših lastnic rodovitne zemlje na goriški
ravnini v bližini samostana uršulink (AAG,
Terreni del monastero 1735–1852). Goriške
kmetijske posesti so oddajale kolonom v
obdelovanje.
Območje Blanč s prehodom čez tir državne železnice pri severnem kolodvoru iz leta 1908 (hrani R.
Kolenc).
Izvestje 19 • 2022
32 ČLANKI ���
Samo na območju Blanč,1 kjer je po drugi
svetovni vojni zrasla Nova Gorica, so imele
več kot 50 njiv, 4 hiše in klet (Klemše 2017:
15). V nadškofijskem arhivu (AAG, Terreni del
monastero 1735–1852) so v seznamu ze-
mljišč samostana navedeni priimki kolonov,
ki so obdelovali uršulinsko zemljo na obmo-
čju Blanč.2 Tu so že med letoma 1735 in 1852
družine Boschin (slov. Boškin), Bressan
(slov. Brešan), Brumati (Brumat), Ferisin in
Vecchiet z dodanim krajevnim določilom
»della Bianca« obdelovale uršulinsko zemljo,
kar potrjuje tudi register najema, rent in dol-
gov, ki so jih do uršulink imeli naseljeni kolo-
ni na Blanči (AAG, Terreni del monastero
1735–1852).
Prvotni uršulinski samostan na ulici Via
delle Monache v Gorici (Ulica redovnic), je
bil med prvo svetovno vojno poškodovan in
2 Katastrsko so Blanče spadale pod Gorico, ki jemejila
na katastrsko občino Pristava (Prestau/Prati) in ka-
tastrsko občino Solkan (Klemše 2017: 12).
1 Ledinsko ime Blanče, kot se rabe spominjajo doma-
čini (ustni vir 1, 2) so poimenovali prostor na goriški
ravnini med Frnažo in severno železniško postajo,
na levi zamejen s potokomKoren, na desni pa je pre-
hajal v solkansko polje. Snoj opozori na slovanski iz-
vor krajevnega imena Blanca, ki je izpeljano iz češ.
travnika, pašnika, belorus. »praznega zemljišča pred
vasjo« oz. rus. »poplavi izpostavljenega travnika ob
reki« (2009: 64). Na območju se je govorilo tako slo-
vensko kot furlansko (ustni vir 1, 2), zato bi lahko
bila verjetna izpeljava iz slovanske besede, ki je bila
kasneje pofurlanjena (Faggin 1985: 82). oz. poitali-
jančena z obliko zapisa Blanchiç, Blancig. Klemše
(2017: 11–12) v svoji razpravi ponuja razlago poime-
novanja območja, ki je bilo zelo blatno, torej Blanča,
Blatna. Bezlaj (1977: I, 65) dopolnjuje najverjetnejšo
razlago besede kot: »tista polja, oziroma travniki, ki
so bili zamočvirjeni in tudi osojni«. Nastanek imena
Blanče/Blanča (it. della Bianca, furl. Blanchiç, Blan-
cig, nem. Blantsche) nekateri avtorji povezujejo s
starejšim imenom cerkvice Sv. Trojice, Bela Nedelja
oz. »Sv. Trojica na Blanči«, kot jo poimenujejo At-
temsove vizitacije (prim. Pavlin 2013: 332).
Območje Blanč s severno železniško postajo, remizo in drevoredom, ki je vodil do pokopališča na Grčni.
Sodeč po poškodovanih hišah je fotografija nastala po oz. med prvo svetovno vojno, med letoma 1915–
1918 (PANG 583, zbirka fotografij, popisna enota 157).
33
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
je zavoljo vseh dejavnosti postal premajhen,
po vojni pa je regulacijski načrt mesta pred-
videl cesto, ki bi prečkala uršulinske vrtove,
zato so se redovnice odločile, da bodo poi-
skale nov prostor, mirnejši, ki bo hkrati omo-
gočil kvalitetnejše bivanje in izobraževanje
deklet. Kar nekaj vil je bilo zanimivih za bo-
doči samostan. Izšel pa se je predlog urbani-
sta Maksa Fabianija, ki je kljub začetnemu
onemogočanju bratov Loser uspel leta 1922
odkupiti njihovo vilo Ceconi in jo namenil no-
vemu uršulinskemu samostanu. Prvotni sa-
mostan, vključno s cerkvijo iz 18. stoletja, je
bil v prvi vojni tako močno poškodovan, da
so ga po vojni opustili, uršulinski izobraže-
valni programpa nadgradili vmnogo večji vi-
li Ceconi na Svetogorski ulici (Via Montesan-
to), ki je vodila proti Solkanu.
Uršulinke so imele s kupoprodajnimi po-
godbami lastnih nepremičnin kar številne
zaplete s ponudniki, kupci, koloni. Vsak se je
namreč na svoj način pogajal z njimi in vsa-
kemu so se v naivni želji po čim ugodnejši
prodaji nepremičnine posvetile. Glede števil-
nih nepremičnin, ki so bile v lasti goriških ur-
šulink na Blančah, v Solkanu, Rožni Dolini in
Kromberku, poleg nekoliko oddaljenejših v
Koprivi (Capriva del Friuli), Podgori (Piedi-
monte) in Ločniku (Lucinico), so po prvi sve-
tovni vojni, ko so bile številne nepremičnine
uničene, začele pogovore o prodaji zemljišč
naseljenim kolonskim kmetom, ki so bivali
na omenjenih območjih že več kot 200 let.
Za prodajo so med letoma 1920 in 1924 za-
dolžile Pia Meyerja, ki je skrbel za nepremič-
nine uršulinskega samostana že pred vojno.
Prav ta pa je sestram povzročil kar nekaj pre-
glavic s krajo denarja od prodanih posesti.
Prodaja zemljišč ter kolonskih nepremičnin
med letoma 1920 in 1922 je uršulinkam služi-
la predvsem za zasilno popravilo starega sa-
mostana (Via delle Monache) in priprave na
ureditev vile Ceconi ter delovanje ustanove
Pro Famiglia, ki je prevzela tudi terjatve voj-
ne škode na prodane posesti.
* * *
Med letoma 1903 in 1906 je na območje
Blanč zarezala infrastruktura nove železni-
ce. Časopis Soča (16. 4. 1904, št. 81) je v pri-
spevku z naslovom Na Blanči leta 1904 napo-
vedal zarezo v krajini goriške ravnine: »Do-
slej je bilo lepo, tiho romantično na Blanči.
Kmetič je molče delal po svojih njivah ali se
malce pojezil na živino, po prijaznih potih pa
je korakal le posamezen človek, več jih je bilo
ob svetkih, idočih v Solkan, kaki zaljubljenci
pa so se šetali ob nizkem gostem grmičevju ali
tik ljubkega drevja ter pogledovali na Sv. Va-
lentin ali na Sv. Goro in na Sv. Katarino ter si
stiskali roke…odslej pa bo vse drugače. Seki-
ra je posekala grmičevje ter drevje je padlo, vi-
di se lepa prostrana planjav na Blanči, na kate-
ri bo stal kolodvor pa mehanična delavnica
[kasnejša remiza, op. a.], ako jo prisodijo Go-
rici, ter kjer se bo razvijalo živahno gibanje v
velikemprometu ob urnem gibanju rok ter ob
žvižgu lokomotive. Ako stopiš na Blančo, je ne
prepoznaš več, tako je že predelana, preseka-
na ter zravnana pa pripravljena na stavbe in
ceste, katere jo popolnoma pretvorijo. Vsaki
dan hodi sedaj premnogo ljudi na Blančo gle-
dat, kaj in kako delajo železnico, in vse sanja o
bližnji bodočnosti, ko prisopiha izza ovinka
pod Sv. Valentinom prvi vlak, odkoder se se-
daj pa sedaj čuje pok, mine pokajo, da se raz-
lega daleč ter se pokadi proti Solkanu.«
Kmetje v bližini železniške proge so šele
v začetku dvajsetih let 20. stoletja postali la-
stniki uršulinske zemlje, tudi tiste na Blanči.
Večina hiš na območju je bila poškodovanih
med prvo svetovno vojno, prav uršulinke pa
so na svoja pleča dobile tudi vso vojno ško-
do, zato je bil prodaja zemljišč ena od logič-
nih potez. Koloni so v dvajsetih in tridesetih
letih 20. stoletja na odkupljeni zemlji ponov-
no sezidali hiše. Večje skupine domačij so ta-
ko kot pred vojno stale ob glavnih poteh na
obrobju ravnine. Kmetijo je poleg stanovanj-
skega dela sestavljalo še več ali manj gospo-
Izvestje 19 • 2022
34 ČLANKI ���
darskih poslopij: hlev, svinjak, senik, razni
prizidki in nadstreški ter dvorišče z vrtom.
Okoli hiš je bil običajno še sadovnjak in trte
(prim. Nusdorfer Vuksanović 2002: 240).
Kmetje so na njivah, ki so bile boljše kakovo-
sti v primerjavi s solkanskim poljem, gojili
koruzo, pšenico, ječmen, krompir, fižol in
druge vrtnine, posebej rdeč radič (Nusdor-
fer Vuksanović 2002: 240). Na ozemlju so
prevladovale ilovnate njive, ki jih je prečkal
Erjavčev drevored (Via del Camposanto, da-
našnja Erjavčeva ulica), ta je do (novega) go-
riškega pokopališča3 vodil mimo ene izmed
opekarn, na mokrotnem travniku ob potoku
Koren je bilo nekaj samotnih kmetij, ki so pri-
padale bližnji Grčni, zaselku, ki je spadal pod
Kromberk. Omočvirnatem terenu govori tu-
di prispevek iz Goriške straže (16. 3. 1921, št.
11, Dopisi. Iz goriške okolice), ki sicer opozarja
na to, da v Solkanu po prvi vojni še niso
vzpostavili poštnega urada, je pa iz prispev-
ka zaznati zgražanje nad povezavo med Go-
rico in Kromberkom, ki govori o namoče-
nem terenu: »In ceste! Ali je najti na tem bož-
jem svetu slabejših cest kakor je cesta iz Gori-
ce v Kromberg, ali iz Solkana v Kromberg. Ob
deževju bi človek lahko utonil v blatu!«
Kasnejše geološko poročilo, ki je bilo pri-
pravljeno, preden so začeli graditi novo me-
sto, tudi opisuje goriško ravnino, veliko pri-
bližno 4 km2, ki proti Panovcu pada in preha-
ja v izrazito močvirnat teren, »zato steka vsa
voda proti J, kjer jo sprejema mali potok, ki
prihaja z V iz okolice Kromberka. Ker ima po-
tok, ki teče čez mesto Gorica prenizko strugo,
zastaja voda v bližini Panovca in je zaradi tega
svet močvirnat. Ob deževju nastaja začasno
malo jezero, ker potok ne more odvajati vse
vode. Zahodni del solkanske ravnine sestoji
pretežno iz proda, proti vzh. pa prevladuje
ilovica, deloma peščena, deloma glina. Zato
so napravili v zadnjem času blizu kolodvora
opekarno, ki naj bi izrabljala to glino. Sedaj pa
opekarna sredi mesta nima pravega namena«
(PANG, Geološko poročilo za gradnjo Nove
Gorice).
* * *
Po zgledu goriških uršulink sta nastala
tudi graška (1686) in ljubljanska (1702) sa-
mostana. Leta 1774 izdan Splošni šolski red,
ki je utemeljil šolo kot splošno državno usta-
novo, je posegel tudi na področje izobraže-
vanja, ki ga je do tedaj obvladovala Cerkev.
Od leta 1778 pa je bilo izobraževanje pri ur-
šulinkah vključeno v del javnega izobraževa-
nja, ki je predvidelo obvezno obiskovanje
pouka za otroke od šestega do dvanajstega
leta starosti v treh vrstah javnih šol (enora-
zredne trivialke, trirazredne glavne šole in
štirirazredne normalke). Leta 1782 je goriške
uršulinke obiskal cesar Jožef II. in jim oseb-
no zagotovil, da njihovega reda, posebej po-
membnega za šolanje deklet, ne bodo ukini-
li, kot se je to zgodilo goriškim klarisam, ki so
se zato pridružile uršulinkam. Francoska
okupacija Gorice je uršulinkam prepovedala
dotok novih sester in poklicno izobraževa-
nje. Šele leta 1821 je v samostanu ponovno
zaživelo učiteljišče, ki je delovalo vse do leta
1875, ko je postalo šolanje del javnega izo-
braževalnega sistema. Sestre uršulinke in
njihovo izobraževanje deklet pa je postalo
del zasebnega šolanja, vendar je vse od leta
1886 ohranjalo javni značaj z italijanščino
kot učnim jezikom. Leta 1907 je začela delo-
vati zasebna šola v nemškem jeziku, takoj
po prvi vojni pa je pri sestrah uršulinkah ne-
kaj časa potekalo tudi šolanje v slovenskem
jeziku (med 1918 in 1919).
3 T. i. Cimitero della Grassigna (pokopališče na Grčni)
(več glej Makuc 2022: 37–43) je nastal leta 1880, po-
tem ko so opustili dotedanje pretesno pokopališče
sredi mesta, ki je služilo svojemu namenu od leta
1823, danes Parco della Rimembranza. Na novem
pokopališču so pokopavali do prve svetovne vojne,
ki je uničila do tedaj pokopanih 27.287 posmrtnih
ostankov in več kot 3000 pokopanih padlih vojakov
(prim. Nusdorfer Vuksanović 2002, prim. tudi Koso-
vel 2016: 44–47).
35
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Povojni čas je bil zaradi porušenih poslo-
pij za izobraževanje še posebej zahteven.
Pouk sester se je tako zatekel v vilo Ceconi,
kjer se je program usmeril v trgovsko izobra-
ževanje, gospodinjsko šolo ter šolo krojenja
in šivanja. Po letu 1940 so uršulinke odprle
tudi srednjo oz. administrativno šolo, ki je
delovala vse do šolskega leta 1945/46. Po
drugi svetovni vojni se je izobraževanje ur-
šulink osredotočilo na predšolsko vzgojo,
osnovno in srednje izobraževanje. Vzgajanje
deklet je trajalo vse do leta 1990, zato je bil
spomin na uršulinke še posebej živ med žen-
skami, ki so bile deležne vzgoje, ki so jo v Go-
rici posredovale »nune« uršulinke. O njih mi
je pripovedovala tudi nona Margerita (ustni
vir 3) rojena na Grčni, očetu Francu Gruzovi-
nu z Blanč in materi Mariji Vecchiet z Grčne,
potomka kolonov, ki so davno pred roj-
stvomNove Gorice na območju med Blanča-
mi in Grčno obdelovali uršulinsko zemljo, in
dekle, izobraženo v uršulinski dekliški trgo-
vski šoli. Spomin nanjo, na eno izmed števil-
nih deklet, ki so bivale med slovensko-fur-
lanskim vsakdanom med Grčno in Blančami
ter mestom Gorico, kjer je prejela izobrazbo
v italijanskem (delno pa tudi nemškem) jezi-
ku, kot je bilo to po letu 1924 edino možno
na polju izobraževanja v mestu, je hkrati
spomin na tisti duhovni in kulturni prostor
Gorice, ki so ga zaznamovale tudi sestre
uršulinke.
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri:
AAG – Archivio arcivescovile di Gorizia, Sezione
I, A, Terreni del monastero 1735–1852, vol. 49–52.
PANG – Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Zbirka
Gradnja Nove Gorice, t. e. 1, Geološko poročilo za
gradnjo Nove Gorice in drugi dokumenti.
PANG 583, zbirka fotografij, popisna enota 157.
Literatura:
Bezlaj, F. 1977: Etimološki slovar slovenskega je-
zika, A-7, Ljubljana: RSS.
Faggin, G. 1985: Vocabolario della lingua Friulana.
A-L. Udine: Del Bianco.
Il monastero di Sant’Orsola a Gorizia. Trecento
anni di storia e arte. 2001. Gorizia: Casa di Risparmio
di Gorizia.
Klemše, V. 2017: Solkan v jožefinskem katastru.
V: Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja, št. 41, 9–
16.
Kosovel, B. 2016: Pozabljeni predhodnik Nove
Gorice. Nekoč je tam stalo Novo pokopališče. V: Raz-
potja. Zima 2015/2016, št. 22, 44–47.
Makuc, N. 2022: Drobci iz novogoriške pred-
zgodbe: goriško pokopališče na Grčni med ustno
tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume. V: Izve-
stje, 19, 2022, str. 37–43.
Nusdorfer Vuksanović, M. 2002: Ko so na Sol-
kanskem polju še orali. Kjer je zrasla Nova Gorica? V:
Zbornik Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, 219–244.
Pavlin, V. 2013: Župnija sv. Štefana v Solkanu in
njen katapan iz leta 1757. V: Arhivi, 36, št. 2, 329–346.
Pillon, L. 2016: L’archivio del monastero di S.Or-
sola donato alla diocesi. V: Voce Isontina, 26. 4. 2016.
Pillon, L. 2001: Dalle carte alla storia. L’Archivio
storico del monastero. V: Il monastero di Sant’Orsola
a Gorizia. Trecento anni di storia e arte. 2001. Gorizia:
Casa di Risparmio di Gorizia, 21–45.
Portelli, I. 2017: Orsoline a Gorizia: una presenza
iniziata 345 anni fa. V: Voce Isontina.
Sgubin, R. (ur.) 2022: Tra la terra e il cielo. I mera-
vigliosi ricami delle Orsoline. Quaderno didattico. Go-
rizia: Ente Regionale per il Patrimonio Culturale del-
la Regione Friuli Venezia Giulia.
Ustni viri
Ustni vir 1 – Marko Velušček (1952), Kromberk.
Ustni vir 2 – Mirjam Kolenc (1949), Nova Gorica.
Ustni vir 3 – Margerita Gruzovin por. Velušček
(1923–2009), Nova Gorica.
Izvestje 19 • 2022
36 ČLANKI ���
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno
tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume1
NEVAMAKUC | ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa
neva.makuc@zrc-sazu.si
Izvleček:Prispevek osvetljuje del novogoriške predzgodbe. Rdeča nit prispevka je namreč nekdanje
goriško pokopališče na Grčni, ki je bilo opuščeno v obdobju prve svetovne vojne in na področju katere-
ga je začela po drugi svetovni vojni nastajati Nova Gorica. Tematika je na kratko predstavljena preko
nekaj drobcev iz okoliške ustne tradicije in arhivske zapuščine dr. Henrika Tume.
Ključne besede: pokopališče, Gorica, Nova Gorica, Milena Komel, Ljudmila Erjavec, Milena Erjavec,
Fran Erjavec.
Alcuni frammenti del passato di Nova Gorica:
Il cimitero di Gorizia a Grčna (Grassigna), tra tradizione orale
e il materiale archivistico dell’avvocato Henrik Tuma
Riassunto: L’articolo tratta di un piccolo pezzo di storia legato al territorio su cui dopo la seconda guer-
ra mondiale fu edificata la città di Nova Gorica. In quella zona c’era infatti il cimitero di Grčna (Grassi-
gna), che durante la prima guerra mondiale era stato abbandonato. Questo tema è brevemente pre-
sentato tramite alcuni frammenti della tradizione orale del luogo ed anche tramite il materiale
custodito nel lascito archivistico dell’avvocato Henrik Tuma.
Parole chiave: cimitero, Gorizia, Nova Gorica, Milena Komel, Ljudmila Erjavec, Milena Erjavec, Fran Er-
javec
V zadnjih letih se vse pogosteje govori o
nekdanjem goriškem pokopališču, na kate-
rem je bila zgrajena Nova Gorica. Odraščala
sem ob zavesti, da je bila Nova Gorica zgra-
jena na pokopališču. Za del takratnega okoli-
škega prebivalstva, ki se je lahko opiralo na
krajevno ustno tradicijo, je bilo morda to
preprosto samoumevno dejstvo. Pričujoči
prispevek na kratko predstavlja omenjeno
novogoriško predzgodbo, in sicer zgolj pre-
ko nekaj drobcev iz okoliške ustne tradicije
in arhivske zapuščine dr. Henrika Tume.
Milena Komel (1925–2021), katere dekli-
ški priimek je bil Culiatti (Kuljat), je odraščala
pri svoji stari mami v bližini kasnejše Nove
Gorice, v Kromberku, natančneje v predelu,
1 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa
ARRS-NRU/P6-0052-0618-2017/3. Program je sofi-
nancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije iz državnega proračuna.
37
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
imenovanem Kozaršče oziroma Kožaršče
(ustni vir 1; ustni vir 2). Leta nazaj mi je pogo-
sto omenjala, kako so pri gradnji novegame-
sta na dan prihajale krste (ustni vir 1). To dej-
stvo naj bi bilo samoumevno tudi povojni
mladini iz okoliških krajev, ki je v Novo Gori-
co zahajala v šole (ustni vir 2). Pri gradnji no-
vega mesta je sodeloval tudi oče Majde Ne-
mec, Jožef Komel iz Kromberka (1923–
1997), in sicer pri kopanju jarkov za kanaliza-
cijo na bodoči magistrali (Kidričeva ulica), ki
naj bi na ta način sekala del nekdanjega po-
kopališča. Jarke naj bi kopali zelo globoko.
Krste naj bi bile zaradi sestave tal precej do-
bro ohranjene. Po postavitvi cevi naj bi krste
ponovno zakopali, a stran od cevi (ustni vir
2; Nemec 2017: 200).
Gradnja goriškega pokopališča na Grčni
se je začela maja 1877. Že ob načrtovanju no-
vega pokopališča so se začele polemike o
primernosti izbranega kraja, in sicer zaradi
ilovnate zemlje in bližine vodotoka Koren.
Leta 1880 se je začela njegova uporaba. Na-
domestilo je starejše goriško pokopališče
Sv. Križa/Santa Croce, ki je bilo preblizu me-
sta, natančneje tam, kjer je danes v Gorici
Park spomina/Parco della Rimembranza. Le-
ta 1916 so pokopališče na Grčni zaradi bližine
poteka spopadov soške fronte opustili. Spo-
padi so ga hudo prizadeli. Po vojni je bilo si-
cer ponovno nekoliko urejeno. Leta 1918 je
Gorica začela uporabljati novo mestno po-
kopališče, ki danes leži prav med slovensko-
italijansko državno mejo (v smeri Vrtojbe) in
Ulico bratov Rusjan/Via Fratelli Rusjan. Po
drugi svetovni vojni je na solkanskem polju
začela rasti Nova Gorica (Di Bartolomeo
2010–2011: 38–41; Vuga 2018: 38–41; o tem
tudi: Nusdorfer Vuksanović 2017: 94–95; Ko-
sovel 2015: 44–47; spletni vir 1).
Na goriško pokopališče na Grčni ni veza-
na le ustna tradicija, ki se je ohranjala pri
okoliškem prebivalstvu, ampak tudi nekaj
korespondenčnih drobcev, ohranjenih v ar-
hivski zapuščini politika in odvetnika dr. He-
nrika Tume (1858–1935), ki se hrani na Razi-
skovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici. Tu-
ma je nekaj pozornosti posvetil tudi proble-
mu prenašanja posmrtnih ostankov zasluže-
nih Slovencev, ki so bili pokopani na opušče-
nem pokopališču na Grčni. Posebne skrbi je
bil deležen naravoslovec in pisatelj Fran Erja-
vec (1834–1887), čigar spomenik danes stoji
na t. i. aleji slavnih mož v Novi Gorici.2 Po
njem so poimenovane ena izmed novogori-
ških osnovnih šol, osnovna šola s slovenskim
učnim jezikom v Štandrežu/Sant’Andrea pri
Gorici v Italiji, pa tudi ena izmed glavnih no-
vogoriških ulic, in sicer prav tista, ki mesto
najbolje povezuje z Gorico v Italiji, čeprav to
2 Današnji spomenik, ki je bil postavljen 15. oktobra
1972 in je delo kiparja Borisa Kalina, naj bi bil blizu
njegovega prvotnega groba (Pavšič 1973: 28–29;
Kosovel 2015: 48).
Milena Culiatti (Kuljat) v mladih letih (vir: družinski
arhiv Majde Nemec, Šempeter pri Gorici).
Izvestje 19 • 2022
38 ČLANKI ���
vlogo danes najbrž vedno bolj prevzema Ko-
lodvorska ulica ob Trgu Evrope/Piazzale del-
la Transalpina.
Fran Erjavec je od leta 1871 pa vse do
smrti poučeval na goriški realki. Nepričako-
vano je umrl 12. januarja 1887 v Gorici (Soča
14. 1. 1887, let. 17, št. 3, [1–2]; opomba v: Tu-
ma 1994: 25; Jevnikar 1977). Politik, publicist
in založnik Andrej Gabršček (1864–1938) je v
delu Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, poli-
tične in gospodarske črtice (Ljubljana 1932–
1934) na kratko opisal nenadno smrt Frana
Erjavca, ki naj bi »pretresla vso Slovenijo in
dalje čez njene meje je šla vest o smrti zna-
menitega Slovenca, pisatelja in učenjaka«.
Izpostavil je, da so se pogrebnih slovesnosti
udeležili mnogi pomembni ljudje, med dru-
gimi tudi grof Franc Coronini, deželni po-
slanci, razna društva in nasploh velika mno-
žica ljudi. Zbrane je nagovoril dr. Josip Tonkli
(Gabršček 1932–1934: I, 250–251).3 Že kmalu
po njegovi smrti so se začela zbirati sredstva
za njegov spomenik. Osnoval se je poseben
odbor, katerega člani so bili učitelj in politik
Ivan Berbuč (1845–1924), literarni zgodovi-
nar Julij Kleinmayr (1847–1913), duhovnik in
politik Anton Gregorčič (1852–1925), pesnik
Simon Gregorčič (1844–1906) ter zdravnik
Andrej Lisjak (1849–1922). Odbor je organizi-
ral zbiranje sredstev za postavitev kamnite-
ga nagrobnega spomenika Franu Erjavcu in
za pomoč sirotam. Poziv je bil objavljen 28.
januarja 1887 v časopisu Soča, 1. februarja
1887 pa tudi na primer v Ljubljanskem zvonu.
K sodelovanju so vabili »vse rodoljube in ča-
stilce rajnkega narodnega buditelja in stro-
kovnjaka na znanstvenih poljih«. Prispevki
so se zbirali po večjih krajih, na veselicah in
shodih na Goriškem, pa tudi v Ljubljani. V po-
zivu je zaznati za tisto obdobje običajno po-
udarjeno nacionalno noto (Soča, 21. 1. 1887,
let. 17, št. 5, [2–3]; Ljubljanski zvon 1887, 7,
št. 2, 128). Podoben poziv je bil objavljen tudi
v časopisu Soča že 21. januarja 1887. V njem
je bil naveden tudi podatek, da sta bili takrat
Erjavčevi hčeri gojenki samostana v Škofji
Loki. Tam sta bili še vsaj januarja 1889 (Soča,
let. 17, št. 4, [1], let. 18, št. 3, [3], let. 21, št. 3,
[3]).
Dne 28. oktobra 1887 je časopis Soča po-
ročal, da se bo Erjavcu lahko postavilo velik
spomenik. Ker pa je bilo na kraju, kjer je bil
pokopan, premalo prostora, naj bi odbor ku-
pil »poseben prostor v gaju (do zdaj še malo
nasajen) ali parku«, kjer bi bilo dovolj prosto-
ra za postavitev večjega spomenika (Soča,
let. 17, št. 44, [3]). Postavitev spomenika pa
se je zavlekla (več o tem Soča, let. 17, št. 45,
[3], let. 18, št. 44, [3], let. 21, št. 3, [3]). Ka-
sneje je Andrej Gabršček izpostavil uspe-
šnost te pobude.4 Odbor je namreč zbral
precej sredstev, s katerimi so postavili lep
spomenik in finančno podprli Erjavčevi hčer-
ki, Ljudmilo in Mileno (Gabršček 1932–1934:
I, 251, 284). Dne 10. januarja 1890 je časopis
Soča poročal, da je Odbor za Erjavčev spo-
menik in ustanovo zbral 2651 goldinarjev ter
12 krajcarjev, ki so se hranili pri Goriški ljudski
posojilnici. Navedeni so bili tudi stroški, ki jih
je odbor imel, na primer z venci, pridobitvijo
posebnega prostora v pokopališkem parku,
prenosom posmrtnih ostankov Frana Erjav-
ca in njegovega prezgodaj umrlega sina itd.
Skupni stroški so znašali 844 goldinarjev in
61 krajcarjev. Veliko večino preostalega de-
narja sta dobili Erjavčevi hčeri oziroma njun
varuh Franjo (Fran) Ferfili, ki je prevzel tudi
skrb za spomenik. Kasneje naj bi ta obve-
znost prešla na hčeri (Soča, 1890, let. 20, št.
4 Soča je na primer objavljala darovalce in poročala o
dogodkih v zvezi z nabiranjem prispevkov (Soča, 21.
1. 1887, let. 17, št. 4, [3], št. 5, [3], št. 6, [3], št. 7, [3],
št. 8, [3], št. 9, [1, 3–4], št. 10, [3], št. 11, [3–4], št. 12,
[3], št. 13 [4], št. 14, [3]), št. 15, [3], št. 17, [3], št. 20,
[3], št. 21, [3], št. 23, [3], št. 25, [3], št. 26, [3], št. 28,
[1–2], št. 29, [1–2, 3], št. 30, [1–2], št. 31, [1–2], št. 33,
[3], št. 39, [3]).
3 Podrobno je o pogrebni slovesnosti poročal časopis
Soča, 21. 1. 1887 (Soča, let. 17, št. 4, [1–2]).
39
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
2, [3]). Na spomeniku so bili zapisani verzi Si-
mona Gregorčiča: »Bil mož si cel in učenjak
in zvest domovju sin; dokler bo živ Sloven še
kak, bo živel Tvoj spomin« (Marušič 2017).
Franc Ferfila je bil očitno skrben glede tovr-
stnih zadev, saj je leta 1891 poskrbel za pre-
nos posmrtnih ostankov dr. Karla Lavriča s
starega na novejše pokopališče na Grčni
(Gabršček 1932–1934: I, 296, II, 495). Franc
Ferfila (1845–1915) je bil dolgoletni direktor
goriške plinarne. Njegova sestra Marija Fer-
fila se je poročila s Franom Erjavcem. Andrej
Gabršček je Ferfilo opisal kot »zavednega in
narodnega Slovenca« ter kot »staro naro-
dno korenino iz Lavričeve dobe« (Gabršček
1932–1934: II, 495–496, citata v II, 495; Ve-
trih 1977) (Gabršček 1932–1934: II, 496).
Na tematiko goriškega pokopališča na
Grčni in na zadnje počivališče Frana Erjavca
se, kot že nakazano, navezuje tudi arhivska
zapuščina Henrika Tume (1858–1935), ki se
hrani na Raziskovalni postaji ZRC SAZU vNo-
vi Gorici. Gre za dve kopiji pisem, ki jih je Tu-
ma poslal Ljudmili Erjavec, hčerki Frana Er-
javca. Ljudmila se je rodila 14. aprila 1875 v
Gorici. Del mladosti je, kot omenjeno, preži-
vela v Škofji Loki. Maturirala je 18. julija 1894
v Gorici. Med letoma 1894 in 1909 je delova-
la v Šolskem domu v Gorici. V tem obdobju
je opravila tudi strokovni izpit (1897). Na
prelomu prvega in drugega desetletja 20.
stoletja5 je poučevala v Krminu/Cormons,
med 1915 in 1919 pa pri Sv. Jakobu v Trstu.
Andrej Gabršček je pohvalil Ljudmilino delo-
vanje pri »našem rodovitnem manjšinskem
delu«. Drugega marca 1912 naj bi bila »vrla«
blagajničarka na občem zboru podružnice
Družbe sv. Cirila in Metoda ter Bralnega dru-
štva, ki je potekalo na krminski šoli. Med voj-
no se je družina zatekla v Krško. Leta 1919 se
je Ljudmila preselila v Jugoslavijo, kjer je na-
to vse do konca leta 1934 poučevala v Lju-
bljani. V povojnem obdobju sta v Ljubljani bi-
vali tudi njena sestra in njuna mati Marija Er-
javec, ki je umrla leta 1941. Ljudmila je umrla
29. februarja 1960 v Lovranu (Gabršček
1932–1934: II, 272, 401, 496, citat II, 401; Bu-
fon [1965]: 163–165; Lavrenčič Pahor 1994:
19–21, 130).
V zgoraj omenjenem arhivu sta ohranjeni
dve kopiji Tumovih pisem Ljudmili Erjavec.6
Ni pa ohranjen noben njen odgovor. Prvo pi-
smo je datirano z 2. novembrom 1932 in se
nanaša na prenos posmrtnih ostankov Fra-
na Erjavca in Franja Ferfile (RP NG, šk. E, F,
fasc. Ljudmila Erjavec):
5 V Krminu naj bi po Lavrenčič Pahor 1994: 130
Ljudmila Erjavec poučevalamed letoma 1909 in 1911,
Andrej Gabršček pa jo je omenjal kot učiteljico v
Krminu še v marcu 1912 (Gabršček 1932–1934: 401).
6 V omenjenem arhivu je ohranjena tudi korespon-
dencamed Henrikom Tumo in Franom Erjavcem (RP
NG, šk. E, F, fasc. Fran Erjavec), deloma objavljena v
Tuma 1994: 85–88.
Milena Erjavec, hči Frana Erjavca v starosti
enaindvajset let (foto: A. Jerkič). Vir: Zbirka
upodobitev znanih Slovencev NUK.
Izvestje 19 • 2022
40 ČLANKI ���
2. novembra [193]2.
Velecenjena gospodična
Ljudmila Erjavec, učiteljica
Na ženskem ”Liceju“
Ljubljana, Šubičeva ul. 9
Dosedanji uspeh nabiralne akcije za spo-
menik Vašega pok. g. očeta je jako minima-
len, radi tega pričakujem, da svoj prispevek
po svoji moči povišate. Tudi družina Ferfila
se ni zglasila ter Vas prosim, da posredujete.
Radi bi spravili skupaj vsaj 500.-Lit. in mi-
slim, da bi s tem zagotovili prenos ostankov
Vašega pok. g. očeta in g. Franca Ferfila.
Z odličnim spoštovanjem
Na hrbtni strani istega lista je tudi kopija
pisma, ki ga je Tuma glede iste problematike
poslal vdovi politika in publicista Antona
Dermote (1876–1914).
2. novembra [193]2.
Velecenjena gospa
I.Dermota, vdova
Železniki nad Škofjo Loko.
Pisal sem vam radi groba in spomenika
Vašega sedaj pok. svaka dr. Antona Dermo-
ta. Dne 10. novembra t. l. je rok za priglasi-
tev, da se spomeniki na stroške sorodnikov
prenesejo ter ohranijo. Za vsak prenos je
stroškov približno 500.-Lit. V Gorici se je se-
stavil odbor, ki nabira darove v to svrho,
vendar reflektira pri družinah, ki so znane,
za izdatno pomoč. Vsled tega se še enkrat
obračam na Vas, da po možnosti pošljete
Din. 1000.-, oziroma, kolikor premorete, da
se prenesejo ostanki pok. dr. Antona Dermo-
ta in spomenik na novo pokopališče.
Z odličnim spoštovanjem
Tuma je Ljudmili Erjavec poslal še eno pi-
smo, s katerim ji je sicer le preposlal pismo
drugega pošiljatelja:
11. marca [193]3.
Velecenjena gospodična
Ljudmila Erjavec, učiteljica
Ljubljana, Bleweisova c. 11
Danes sem prejel od g. Mateja Primožiča
iz Gorice pismo, kateremu je bilo priloženo
pismo, ki Vam ga pošiljam. Čital ga seveda
nisem. Po želji g. Primožiča Vam ga prila-
gam.
Z odličnim spoštovanjem
Izmed treh na tem mestu objavljenih pi-
sem izstopata prvi dve, ki kažeta Tumova
prizadevanja po prenosu posmrtnih ostan-
kov Slovencev, ki so na prelomu 19. in 20.
stoletja delovali v prid slovenske skupnosti,
z opuščenega goriškega pokopališča na Grč-
ni na novejše goriško pokopališče. V teh pri-
merih gre za Frana Erjavca, Franja Ferfilo in
Antona Dermoto.
Na novo goriško pokopališče so bili Er-
javčevi posmrtni ostanki preneseni leta 1932
(Kosovel 2015: 48). Erjavčev grob, za katere-
ga danes skrbijo štandreški prebivalci in šo-
larji, je ob grobu dr. Karla Lavriča. Ni znano,
kdaj so bili na novo pokopališče preneseni
Lavričevi posmrtni ostanki (Marušič 2017).7
O Erjavčevih hčerah žal ni veliko podat-
kov. V Ljubljanskem zvonu je leta 1935 izšel
krajši prispevek Ljudmile in Milene Erjavec,
datiran z decembrom 1934 v Ljubljani in na-
slovljen Glose. Opombe k »Zbranemu delu
Frana Erjavca«. V njem sta sestri zavračali
mnoge trditve, ki jih je zapisal Anton Slo-
dnjak (1899–1983), urednik Erjavčevega
Zbranega dela (Ljubljana: Jugoslovanska
knjigarna, 1934–1939). V prvem zvezku naj bi
Slodnjak zapisal marsikateri nepravilen po-
datek iz Erjavčevega zasebnega življenja, ki
naj bi ranil »rodbinsko čast«. Sestri sta na
7 Omenjena grobova na pokopališču v Gorici je leta
1968 obnovil Klub starih goriških študentov, leta
2015 pa je za to poskrbel Kulturni dom Gorica
(Marušič 2016: 176).
41
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
primer zavrnili namige o slabih odnosih med
Franom Erjavcem in njegovim bratom Miha-
elom zaradi ljubezni iz mladosti, o siroma-
štvu očetove primarne družine itd. Poleg te-
ga sta branili ugled svoje staremame, Frano-
ve matere Elizabete Erjavec, rojene Bezlaj.
Zavrnili sta namigovanja na njeno neprimer-
no življenje zaradi vnovične poroke. Med
drugim sta izpostavili, da je bil njun oče dru-
žaben človek in da se je na primer v Gorici
družil s slovenskimi in nemškimi prijatelji ter
sodelavci. V njihov dom v Gorici naj bi redno
zahajali notar Ignacij Gruntar (1844–1922),
pesnik Josip Pagliaruzzi (1844–1922) in Si-
mon Gregorčič (Erjavec 1935: 59–61). Ohra-
nila se je fotografska zapuščina družine Erja-
vec. Franova hči Milena je zbirko fotografij
družine ter več zaslužnih Slovencev prepu-
stila Narodni in univerzitetni knjižnici v Lju-
bljani (Bufon [1965]: 165).
Leta 1947 se je na solkanskem polju zače-
la gradnja Nove Gorice. Tone Virant, ki je leta
1948 sodeloval pri gradnji novega mesta v
okviru 4. slovenske mladinske delovne bri-
gade, se je petdeset let kasneje spominjal,
da jih je Primorska »sprejela s pesmijo in ve-
seljem, kakršnega ne prej ne kasneje nismo
več doživeli« (Virant 2017: 153). Glede obmo-
čja, kjer so potekala dela, pa je zapisal: »Ob-
močje sedanje Nove Gorice je bilo takrat ne-
poseljeno.8 Zemljišče je bilo večinoma mo-
čvirnato, poraslo z visoko travo, in Divje po-
ljane so bile zanj kar pravo ime. Naši brigadi
je pripadala čast, da smo v tej divjini začeli z
zemeljskimi deli. Danes, ko je na gradbiščih
vse polno delovnih strojev, je težko razume-
ti, s kakšnimi težavami smo se spoprijemali
takrat. Naši ‚stroji’ so bile le naše roke, kram-
pi, lopate, macole, svedri in samokolnice.«
(Virant 2017: 154). Nova razmejitev, ki je raz-
delila nekdaj povezano območje, tudi Gorico
in njeno okolico, je močno zaznamovala po-
vojno življenje. Prebivalstvo vzhodno od
vzpostavljene nove razmejitve med Jugosla-
vijo in Italijo je nujno potrebovalo urbano
središče. Z zanosom se je tako na solkan-
skem polju, kjer so bili tudi ostanki opušče-
nega goriškega pokopališča, začela graditi
Nova Gorica.
VIRI IN LITERATURA
VIRI
Arhivski vir
RP NG – Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi
Gorici, Nova Gorica: Arhiv dr. Henrika Tume. Kore-
spondenca.
Časopisni viri
Ljubljanski zvon. Leposloven in znanstven list
1887, let. 7, št. 2, 128. Http://www.dlib.si/details/UR-
N:NBN:SI:DOC-F2YCKGIF.
Erjavec, L. 1935. Glose. Opombe k »Zbranemu
delu Frana Erjavca«. V: Ljubljanski zvon, let. 55, št. 1.
Https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-
T04ZFUV9/?pageSize=25&sortDir=ASC&sort=
input&fformattypeserial=article&query=%27rele%25
3dLjubljanski%2Bzvon%40AND%40date%3D1935%40
AND%40issue%3D1%27.
Soča 1887–1890, let. 17–20. Https://www.dlib.si/
details/URN:NBN:SI:spr-0KXWQ2PM.
Objavljeni viri
Tuma, H. 1994: Pisma: osebnosti in dogodki
(1893–1935) (ur. Branko Marušič). Ljubljana: Zgodo-
vinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU; Trst: Devin.
Ustni viri
Ustni vir 1 – Milena Komel (1925–2021), Krom-
berk.
Ustni vir 2 – Majda Nemec (1949), Šempeter pri
Gorici, 30. 8. 2022, 24. 11. 2022.
LITERATURA
Bufon, Z. [1965]: Fran Erjavec na Primorskem. V:
Jadranski koledar 1966. [Trst]: Založba tržaškega ti-
ska, 163–165.
8 Franjo Mozetič iz Bilj se na primer spominja, da »v
mestu ni bilo ničesar razen Frnaže, hiše in
pokopališča« (Kolenc 2017: 18). Dejansko je bilo na
območju manjše število hiš oziroma domačij (Rosa,
Uršič 1998: 4).
Izvestje 19 • 2022
42 ČLANKI ���
Di Bartolomeo, M. 2010–2011: Prima di Nova Go-
rica, il Nuovo Cimitero. V: Isonzo Soča. Giornale di
frontiera. Časopis na meji, št. 89, 38–41.
Jevnikar,M. 1977: Erjavec, Fran (1834–1887). Slo-
venska biografija. Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
2013. Http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi-
183104/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23.
avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski bi-
ografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga.
Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba,
1977.
Kolenc, P. 2017: Pesem graditeljev Nove Gorice:
ali kako je socialistični realizem dosegel Solkansko
polje. Razpotja: revija humanistov Goriške, let. 8, št.
29, 12–19.
Kosovel, B.; Pahor, K. (ilustrator) 2015. Pozablje-
ni predhodnik Nove Gorice. V: Razpotja, let. 6, št. 22,
44–47.
Lavrenčič Pahor, M. 1994: Primorski učitelji 1914–
1941. Prispevek k preučevanju zgodovine slovenskega
šolstva na Primorskem. Trst: Narodna in študijska
knjižnica, Odsek za zgodovino.
Marušič, B. 2016: Doktor Karel Lavrič (1818–1876)
in njegova doba (ur. Petra Testen). Ljubljana: Založ-
ba ZRC, ZRC SAZU.
Marušič, B. 2017: [Govor ob grobu Frana Erjavca
v Gorici]. Gorica, 7. 12. 2017 (neobjavljen tipkopis).
Mercina, M. 2017. Dediščina Frana Erjavca. V:
Proteus, let. 80, št. 3–4, 160–165. Https://issuu.com/
prirodoslovno.drustvo/docs/proteus_november_
december_2017za_ne.
Nemec, M. 2017: Frnaža in gradnja Nove Gorice.
V: Narodu Gorico novo bomo dali v dar: ob sedemde-
setletnici Nove Gorice (Str. 200-201). Nova Gorica:
Območno združenje Zveze borcev za vrednote na-
rodnoosvobodilnega boja, 2017, 200–201.
Nusdorfer Vuksanović, M. 2017. Ko so na solkan-
skem polju še orali. V: Marušič, B. (ur.): Narodu Gori-
co novo bomo dali v dar: ob sedemdesetletnici Nove
Gorice. Nova Gorica: Območno združenje Zveze bor-
cev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, 88–
101.
Pavšič, T. 1973. Kulturno delo kluba starih gori-
ških študentov. Nova Gorica: Goriški muzej.
Rosa, J.; Uršič, I. 1998: Na Solkanskem polju je ra-
slo mesto. 50 let Nove Gorice. 50 (naj)starejših posa-
mičnih javnih stavb vmestu Nova Gorica, zgrajenih od
leta 1948 dalje. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv.
Vetrih, J. 1977: Ferfila, Franjo (1845–1915). Slo-
venska biografija. Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
2013. Http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi-
1008620/#primorski-slovenski-biografski-leksikon
(24. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski sloven-
ski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knji-
ga. Uredniški odbor Gorica: GoriškaMohorjeva druž-
ba, 1977.
Virant, T. 2017: Postavili smo temelje Novi Gorici.
V: Marušič, B. (ur.): Narodu Gorico novo bomo dali v
dar: ob sedemdesetletnici Nove Gorice. Nova Gorica:
Območno združenje Zveze borcev za vrednote na-
rodnoosvobodilnega boja, 153–154.
Vuga, T. 2018: Projekt: Nova Gorica. Ljubljana:
ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije,
Založba ZRC.
Spletni vir:
Spletni vir 1: Kosovel, B.; Vuga, T.; Belingar, T.;
Drole, E. Goriško pokopališče [Elektronski vir]. Režija
in scenarij Kosovel B.; kamera in montaža Abra-
hamsberg A. Goriški sprehodi. [San Bruno]: YouTu-
be, 2016. Https://youtu.be/n4F-x4q8FII (dostop: 12.
12. 2022).
43
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Kratke biografije izbranih goriških
Slovenk iz naše polpretekle
zgodovine
BARBARA ŠATEJ | Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino
barbara.satej@ff.uni-lj.si
Izvleček: Ko sem bila pred časom povabljena k sodelovanju pri pisanju krajših gesel za biografski leksi-
kon Dizionario delle donne,1 v katerem bi dobile prostor tudi goriške Slovenke, sem se odločila, da bom
iz kroga goriških ustvarjalk, ki so pustile svoj pečat v goriškem prostoru, predstavila sedem posame-
znic, ki so vsaka po svoje opozorile nase. Nanje sem naletela pri raziskovanju zgodovine goriških Slo-
venk v obdobju od 1850 do 1941. O nekaterih se je že veliko pisalo, o drugih malo manj. Vse so živele v
Gorici in so s svojim delovanjem na umetniškem ali literarnem področju opozorile nase, vse so bile na-
rodnozavedne Slovenke, ki so pustile sled v goriški preteklosti.
Ključne besede: goriške Slovenke, Gorica, slikarke, publicistke, pesnice, pisateljice.
Brevi biografie delle donne slovene di Goriziano
dalla storia semi-passata
Riassunto: Ho deciso di presentare sette donne del Goriziano che hanno lasciato il loro segno in que-
st’area, ognuna a modo suo. Le ho incontrate durante lo svolgimento del lavoro di ricerca sulla storia
delle donne slovene del Goriziano nel periodo dal 1850 al 1941. Alcune sono state già ampliamente trat-
tate, altre meno. Vivevano tutte a Gorizia e con le loro attività nel campo artistico o letterario hanno
attirato l’attenzione su di sé. Erano tutte donne slovene, consapevoli a livello nazionale. Hanno lascia-
to un segno nella storia del Goriziano.
Parole chiave: donne slovene di Goriziano, Gorizia, pittrici, pubbliciste, poetesse, scrittrici
Šantel, Avgusta st., roj. Aigentler, slikarka
(Stainz (Avstrija), 12. 5. 1852–Ljubljana, 29. 5.
1935)
Avgustin oče je bil Hugon Edle von Ai-
gentler, pravnik in slikar miniaturist iz Grad-
ca,mati pa Henrika Fischer, nečakinja znane-
ga slikarja Josipa Tominca. Avgusta je odra-
ščala na avstrijskem Štajerskem. Obiskovala
je slikarsko akademijo v Gradcu in Münchnu,
igrala na klavir in violino, učila se je franco-
ščino, nekaj časa tudi angleščino. Šolanje v
Münchnu je prekinila zaradi poroke z Anto-
nom Šantlom, matematikom in fizikom, in
se preselila v Gorico, kjer je mož dobil službo
kot gimnazijski profesor. V zakonu se jima je
rodilo šest otrok. Šantlova sta jim privzgojila
ljubezen do umetnosti (slikarstvu so se
1 Izdaja leksikona je bila predvidena pri videmski
založbi Forum, a žal projekt ni bil izpeljan.
Zahvaljujem se dr. Nevi Makuc in uredništvu Izvestja
za objavo pripravljenega besedila.
ČLANKI ���
Izvestje 19 • 2022
44
zapisali tudi hčerki Henrika in Avgusta ter sin
Sašo) in jim nudila vso potrebno izobrazbo.
Poleg tega, da je skrbela za družino, se je Av-
gusta aktivno vključila tudi v goriško javno
kulturno življenje. Med drugim je dobrih 15
let (1892–1895, 1897–1908) predsedovala
ženski podružnici Družbe sv. Cirila in Meto-
da v Gorici. Vseskozi se je tudi slikarsko udej-
stvovala. Za kratek čas je poučevala risanje
na Višjem dekliškem zavodu v Gorici. Leta
1900 se je udeležila prve slovenske umetni-
ške razstave v Ljubljani, leta 1912 pa prve slo-
venske razstave v Gorici v hiši odvetnika An-
tona Dermote. V njenem slikarskem opusu –
blizu ji je bila romantična tradicija s poteza-
mi realizma – prevladujejo portreti v paste-
lu, v črni ali barvni kredi. Portretirala je zlasti
goriško aristokracijo in meščanstvo. Ustvari-
la pa je tudi nekaj krajin, tihožitij in nabožnih
slik. Med prvo svetovno vojno je z družino
zapustila Goriško. Umrla je v Ljubljani.
Šantel, Henrika (Henrieta), slikarka
(Gorica, 17. 8. 1874–Ljubljana, 15. 2. 1940)
Henrika je bila najstarejša hčerka gori-
škega filozofa in matematika Antona Šantla
ter slikarke Avguste Šantel, pri kateri je dobi-
la prvo slikarsko znanje in izkušnje. Obisko-
vala je žensko akademijo v Münchnu, pol le-
ta se je v slikarstvu izpopolnjevala še na Du-
naju. Po vrnitvi v Gorico je od mame prevze-
la poučevanje risanja na Višjem dekliškem
zavodu.Med vojno je z družino zapustila Go-
riško in se leta 1929 dokončno naselila v Lju-
bljani, kjer je učila na zasebni šoli Probuda
ter bila članica umetniških klubov Grohar in
Lada.
Münchenska slikarska šola jo je okužila s
plenerističnim slikarstvom, blizu ji je bil tudi
impresionizem. Po naročilu je risala portrete
v olju, akvarelu in pastelu, slikala pa je tudi
cerkvene slike po cerkvah v Gorici in okolici.
Posvetila se je tudi figuralnemu slikarstvu.
Leta 1900 je začela s svojimi deli sodelovati
na različnih slovenskih in jugoslovanskih
razstavah. Največkrat je razstavljala v okviru
raznih umetniških klubov, katerih članica je
bila. Na 1. jugoslovanski razstavi v Beogradu
leta 1904 jo je kralj Peter odlikoval z redom
sv. Save V. stopnje.
Šantel, Avgusta ml., slikarka
(Gorica, 21. 7. 1876–Ljubljana, 2. 12. 1968)
Avgusta ml. je bila hčerka goriškega ma-
tematika in fizika Antona Šantla ter slikarke
Avguste Šantel. Po končanem učiteljišču v
Gorici se je posvetila učiteljskemu poklicu, ki
jo je vodil po različnih slovenskih in hrvaških
krajih. Med prvo svetovno vojno je krajše
obdobje poučevala v begunskem taborišču
Steinklammblizu St. Pöltna v Avstriji. Po prvi
svetovni vojni je vse do upokojitve učila na
meščanski šoli v Mariboru ter se nato prese-
lila k materi in sestri v Ljubljano.
Kot vsi Šantlovi otroci je bila glasbeno in
slikarsko nadarjena. Slikanja se je najprej uči-
la doma pri materi Avgusti, kasneje pa se je
kljub učiteljski službi izpopolnjevala po raz-
ličnih umetniških šolah in slikarskih tečajih.
Med drugim je na Dunaju obiskovala žensko
umetnostno šolo pri slikarki Tini Blau-Lang
in se eno leto učila slikanja v Münchnu. Leta
1909 je opravila tudi izpit iz poučevanja violi-
ne. Slikala je v olju, akvarelu in pastelu, med
motivi ji je bilo blizu cvetlično tihožitje. Po-
svečala pa se je tudi grafiki. Z akvareli je so-
delovala na razstavi leta 1900 v Ljubljani in
leta 1904 v Beogradu, svoja dela pa razsta-
vljala tudi po številnih drugih jugoslovanskih
krajih.
Rojic, Melita, slikarka
(Gorica, 6. 5. 1879–Zalošče (Dornberk), 11. 8.
1924)
Kot hčerka iz dobro stoječe goriške dru-
žine – njen oče je bil priznan goriški zdravnik
Aleksij R. Rojic – je bila deležna za tiste čase
ustrezne izobrazbe. Govorila je več jezikov,
igrala je na klavir in violino, svojo nadarje-
nost pa je pokazala tudi na slikarskem
Henrika Šantel: Portret seste Danice
(hrani: Goriški muzej, foto: K. Brešan).
45
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
področju. Po očetu, na katerega je bila zelo
navezana, je podedovala tudi strast do ljud-
skega blaga, ki ga je zbirala po Tolminskem,
Vipavskem in Gorenjski.
Prvo slikarsko znanje je pridobila pri gori-
ški slikarki Avgusti Šantel, ki je v Gorici vodila
slikarsko šolo. Svoj umetniški čut pa je razvi-
jala tudi z ogledi slikarskih razstav in znanih
galerij na svojih številnih potovanjih. Že leta
1902 se je na II. slovenski umetniški razstavi
v Ljubljani poleg priznanih slovenskih ume-
tnikov predstavila s tremi akvareli. Tej tehni-
ki se je tudi najbolj posvetila. Leta 1907 je s
šestimi slikami sodelovala na 1. slovenski
umetniški razstavi v Trstu. Razstavljala pa je
tudi na Dunaju, v Zagrebu in Münchnu ter se
počasi uveljavljala v slovenskih umetniških
krogih. Slikala je krajino, pa tudi portrete.
Ohranjenih je nekaj njenih akvarelov z gori-
škimi in gorenjskimi motivi. Med prvo sve-
tovno vojno se je namreč njena družina
umaknila na Bled, kjer so imeli svojo letovi-
ško hišo, in tam je našla nove navdihe. Njeni
bolj znani akvareli so Kanal, Dekle pred zna-
menjem na polju, Gorenjski motiv, med por-
treti pa Ded Anton, Babica Terezija, Portret
matere, Goriški postopač. Več njenih slik je
bilo po takratni navadi reproduciranih na
razglednicah. Po vojni je Rojičeva v Gorici
skrbela za bolnega očeta. Po kratki bolezni
je leta 1924 umrla. Pokopana je v družinski
grobnici v Zaloščah.
Belinger, por. Ferjančič, Gizela (psevd. Gise-
la Majeva), pisateljica
(Gorica, 2. 5. 1887–Trst, 19. 6. 1976)
Leta 1906 je uspešno maturirala na gori-
škem učiteljišču, leta 1911 pa opravila še stro-
kovni izpit. Poučevala je po različnih šolah
na Primorskem in v Italiji. Med vojnama je ži-
vela v Gorici ter se v svojem publicističnem
in javnem delovanju posvetila zlasti vzgoji in
izobraževanju ženskega spola. Pri Goriški
Mohorjevi družbi je pod psevdonimom Gise-
la Majeva izdala pet priročnikov na temo
moderne vzgoje, zakona in gospodinjstva:
Materinstvo (1926), Vzorna gospodinja
(1930), Nova kuharica (1931), Telesna vzgoja
otrok (1932) in Duševna vzgoja otrok (1934).
Z objavljenimi deli je kot učiteljica in pred-
vsemmati s koristnimi nasveti ter izkušnjami
želela pomagati mladim materam, ženam in
gospodinjam. Pri tem se je opirala tudi na ta-
kratne tuje priznane pedagoške avtorje.
Strokovne članke in prevode iz italijanščine
je objavljala v revijah Mladika, Slovenka, Naš
čolnič, Ženski svet, Jadranka. V letih 1922 in
1923 je urejala goriško Slovenko, prvi sloven-
ski ženski list na Goriškem, ki pa je žal izhajal
le dobro leto. Ko se je Slovenka s tržaško Ja-
dranko združila v skupno žensko glasilo Žen-
ski svet, je bila Belingerjeva kot članica ure-
dniškega odbora zadolžena za Goriško. Leta
1922 je sodelovala pri ustanovitvi goriškega
Splošnega ženskega društva in v njegovem
okviru pripravila več predavanj. Leta 1924 je
bila imenovana za prvo načelnico dekliškega
odseka Prosvetnega društva v Gorici. V tej
vlogi je na temo vzgoje predavala društve-
nim članicam po številnih primorskih vaseh.
Po vojni je živela in delala v Trstu, kjer je leta
1946 izšel tudi njen učbenik Slovensko berilo
za višje razrede slovenskih ljudskih šol.
Bevk, Davorina (roj. Bratuž Martina, psevd.
Martina Seljak), publicistka
(Gorica, 14. 11. 1894–Ljubljana, 18. 8. 1971)
Leta 1914 je maturirala na ženskem učite-
ljišču v Gorici. Takrat se je tudi preimenovala
iz Martine v Davorino. Med prvo svetovno
vojno je poučevala v koprskem okraju
(Istra), po vojni pa po raznih krajih na Gori-
škem. Kot zavedno Slovenko so jo fašistične
oblasti z odlokom 1927. premestile v Careno
(Piemont), vendar se je kmalu vrnila v Gori-
co. Opustila je poklic učiteljice ter se osebno
in poklicno povezala s Francetom Bevkom,
pisateljem in publicistom. Na njegovo pobu-
do se je poskusila v pisanju. Leta 1933 je pod
psevdonimom Martina Seljak pri Goriški
ČLANKI ���
Izvestje 19 • 2022
46
matici izšel njen priročnik Ljubi moj domek.
Naslednje leto je pod istim psevdonimom v
delu Matijčkova odpravnina in drugi spisi ob-
javila spis Žena v raznih poklicih. S prispevki
je sodelovala še pri Koledarju Goriške matice
in zborniku Luč. Zaradi protifašističnega de-
lovanja je bila dvakrat zaprta, in sicer leta
1928 ter 1943. Po kapitulaciji Italije se je pri-
ključila partizanom, bila ena od članic glav-
nega odbora Antifašistične fronte žena in
sodelavka uredništva revije Naša žena. Po
vojni je z možem živela v Ljubljani.
Šorli, por. Bratuž, Ljubka, pesnica
(Tolmin, 19. 2. 1910 – Gorica, 30. 4. 1993)
Po končani trgovski šoli 1925. se je zapo-
slila v materini trgovini v rojstnem Tolminu.
Kot narodnozavedna Slovenka je sodelovala
v ilegalnih študentskih organizacijah ter kul-
turnih in prosvetnih društvih na Tolmin-
skem. Po poroki z Lojzetom Bratužem, gori-
škim skladateljem in učiteljem, se je preselila
v Gorico. Leta 1937 so ji fašisti zastrupili mo-
ža, ostala je sama z dvema malima otroko-
ma. Zaradi moža in svoje narodne zavedno-
sti ter narodnoobrambnega in kulturnega
delovanja je bila pod stalnimi političnimi pri-
tiski. Leta 1943 so jo po večmesečnemmuče-
nju in zasliševanju zaprli v taborišče Zdrav-
ščina pri Gorici (Poggio Terza Armata). Po
kapitulaciji Italije je poučevala na Tolmin-
skem in opravila učiteljski tečaj. Leta 1946 se
je vrnila v Gorico, opravila učiteljsko maturo
in do upokojitve poučevala po slovenskih
šolah v Gorici ter njeni okolici. Vse do smrti je
aktivno sodelovala v kulturnem in prosve-
tnem življenju goriških Slovencev. Bila je tu-
di članica Društva slovenskih pisateljev. Svo-
jo prvo pesem je objavila leta 1927 v ilegal-
nem dijaškem listu Soča, sledile so objave v
Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, Družini,
Duhovnem življenju, Božjih stezicah, Katoli-
škem glasu itd. Leta 1957 je v samozaložbi iz-
dala Venec spominčic možu na grob (gre za
sonetni venec z akrostihom po vzoru F.
Prešerna), 1973. so izšle njene Izbrane pesmi,
1985. pa pesniška zbirka Rumeni ko zlato so
zdaj kostanji: pesmi rodnemu Tolminu. Njena
poezija je izpovedna lirika, preprosta in me-
lodična, klasičnih pesniških oblik. V pesmih z
religiozno noto izpričuje bolečino ob izgubi
moža, ljubezen do Tolminske in Goriške ter
dogodke v času vojne. Čez 150 njenih pesmi
so uglasbili, prevladujejo uglasbitve soproga
Lojzeta Bratuža ter goriškega skladatelja in
duhovnika Vinka Vodopivca. Šorlijeva se je
preizkusila tudi v prozi. Napisala je nekaj
krajših črtic, dramskih prizorov in vzgojnih
člankov.
47
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
VIRI IN LITERATURA
Brecelj, M. 1975: Belinger por. Ferjančič Gizela.
V: Primorski slovenski biografski leksikon, 2. snopič.
Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 57–58.
Brecelj, M. 1975: Bevk Davorina. V: Primorski slo-
venski biografski leksikon, 2. snopič. Gorica: Goriška
Mohorjeva družba, 71.
Dobova, M. 1926: Upodabljajoče umetnice no-
vejše dobe. V: Slovenska žena. V Ljubljani: Jugoslave
Express Réclame Company, 76–77.
Gerlanc, B. 1971: Beseda v spomin verni Bevkovi
življenjski sopotnici. V: Idrijski razgledi, 16, št. 3, 154–
160.
Gerlanc, B. 1972: Davorina Bevk - Bratuž (14. 11.
1894–18. 8. 1971). V: Jadranski koledar, 75–77.
Jevnikar M. 1994: Ljubka Šorli. V: Jadranski kole-
dar, 115–118.
Koršič, V. 1989: Šantel Avgusta (Gusti). V: Pri-
morski slovenski biografski leksikon, 15. snopič. Gori-
ca: Goriška Mohorjeva družba, 504.
Koršič, V. 1989: Šantel Avgusta ml. V: Primorski
slovenski biografski leksikon, 15. snopič. Gorica: Gori-
ška Mohorjeva družba, 505.
Koršič, V. 1989: Šantel Henrika (Henrieta, Jeti).
V: Primorski slovenski biografski leksikon, 15. snopič.
Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 506.
Koršič Zorn, V. 1979: K odkrivanju goriške slikar-
ke Melite Rojic. V: Goriški letnik, št. 6, 333–336.
Koršič Zorn, V. 2000: Umetnost 20. stoletja na
Goriškem in v Posočju. Gorica: Goriška Mohorjeva
družba, 31–32.
Lampe, E. 1900: Prva slovenska umetniška raz-
stava. V: Dom in svet, 13, št. 21, 671.
Mihurko Poniž, K. (ur.) 2010: Ljubka Šorli (1910–
1993). Nova Gorica: Univerza, 2010.
Pahor, M. 1994: Primorski učitelji. Trst: Narodna
in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino, 470.
Pavšič, T. 1989: Šorli Ljubka, por. Bratuž. V: Pri-
morski slovenski biografski leksikon, 15. snopič. Gori-
ca: Goriška Mohorjeva družba, 567–570.
Pirjevec, M. 1999: Ljubka Šorli, pesnica temnega
upanja. V: Primorska srečanja, št. 218, 483–487.
Rehar Sancin, L. 2012: Nojevo pero. Trst, ZTT =
EST.
Šantel, A. 2006: Zgodbe moje pokrajine. Ljublja-
na: Nova revija.
Šantel, A. et al. 2006: Življenje v lepi sobi. Ljublja-
na: Nova revija.
Vidmarjeva, R. 1926: Melita Rojčeva. V: Ženski
svet, 6, št. 4, 97–98.
ČLANKI ���
Izvestje 19 • 2022
48
Pisma Primork v elektronski
zbirki PISMA1
KATJA MIHURKO PONIŽ | Univerza v Novi Gorici, Raziskovalni center za humanistiko
katja.mihurko.poniz@ung.si
Izvleček: V prispevku je predstavljena zasnova, zgodovina razvoja, obseg in pomen elektronske zbirke
PISMA. Razloženo je, zakaj so pisma pomembna v humanističnem raziskovanju. Posebna pozornost je
usmerjena v pisma žensk, ki so živele na področju Primorske.
Ključne besede: pisma, korespondence, aleksandrinke, druga svetovna vojna, elektronske zbirke.
Lettere dell donne di Litorale nella raccolta
elettronica PISMA (lettere)
Riassunto: Il contributo presenta il contenuto, la storia dello sviluppo, la portata e l’importanza della
raccolta digitale di lettere PISMA (Lettere). Inoltre, l’articolo spiega perché le lettere siano importanti
nella ricerca umanistica. Particolare attenzione è rivolta alle lettere delle donne del Litorale.
Parole chiave: lettere, corrispondenza, alessandrine, seconda guerra mondiale, collezioni digitali
Pisma nudijo intimen in avtentičen vpo-
gled v posameznikova oziroma posamezni-
čina razmišljanja, saj običajno niso namenje-
na širši javnosti. Pogosto vsebujejo številne
podatke o različnih ljudeh, publikacijah, do-
godkih in še o marsičem, kar zadeva življenj-
sko in delovno okolje (glej Dumont 2016),
zato so dragocen vir informacij.
V elektronski zbirki Pisma (https://pisma-
rch.ung.si/) pri projektu Raziskovalnega cen-
tra za humanistiko Univerze v Novi Gorici so
tudi pisma, ki so jih napisale ženske, rojene
na Goriškem. V članku bom predstavila zbir-
ko, razložila, zakaj je pomembno, da pisma
zbiramo v elektronskih zbirkah, kako jih digi-
taliziramo in opremimo zmetapodatki, kako
jih lahko vključimo v znanstvene raziskave,
kako prispevajo k boljšemu razumevanju
kulturne dediščine, zakaj so tovrstni projekti
zanimivi za širšo javnost ter kako zbirka pri-
speva k boljšemu poznavanju in razumeva-
nju ženskih življenj na Goriškem.
O zbirki
Zbirka obsega ob številnih pismih različ-
nih posameznikov dve zaključeni korespon-
denci iz družinskih arhivov, ki omogočata
raziskave zgodovine vsakdanjega življenja:
korespondenco med aleksandrinko Felicito
Koglot Peric in njenimmožem Francom Peri-
cem ter korespondenco družine Kremen-
šek, ki poleg pisem družinskih članov vklju-
čuje pisma redovnic katoliškega reda sester
1 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa
Historične interpretacije 20. stoletja (P6-0347), ki ga
sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejav-
nost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
49
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Nôtre Dame, pa tudi pisma prijateljev in
znancev družine. Zbirka vključuje tudi kore-
spondenco literarnega omrežja avtoric slo-
venske moderne (Ivanka Anžič Klemenčič,
Elvira Dolinar, Vida Jeraj, Zofka Kveder, Ma-
rica Nadlišek Bartol, Ljudmila Poljanec, Mari-
ca Strnad, Kristina Šuler) in tistih avtorjev, s
katerimi so si dopisovale (Anton Aškerc,
Ivan Cankar, Josip Murn Aleksandrov). Ta pi-
sma hrani Rokopisni oddelek Narodne in
univerzitetne knjižnice Ljubljana.
Zbirka nastaja v okviru programske sku-
pine Historične interpretacije 20. stoletja
(P6-0347) in projekta Transformacije inti-
mnosti v literarnem diskurzu slovenske mo-
derne (J6-3134) ter kot participativni pro-
jekt, saj pri prepisovanju pisem sodelujejo
tudi prostovoljke in prostovoljci.
Iz pisem zberemo metapodatke, kot so:
pošiljateljica oziroma pošiljatelj, prejemnica
oziroma prejemnik, kraj, iz katerega je pi-
smo poslano, kraj, kamor je poslano, datum
prejema pisma, spol pošiljateljice oziroma
pošiljatelja in spol prejemnice oziroma pre-
jemnika. Za vsa pisma določimo največ pet
ključnih besed iz naslednjega seznama: anti-
feminizem, aleksandrinstvo, branje, cenzu-
ra, dom, domoljubje, družabnost, Dunaj,
druga svetovna vojna, delavnost, dvojna
morala, erotika, feminizem, finance, gledali-
šče, gospodarstvo, gospodinjstvo, izobraže-
vanje, kmetijstvo, kulinarika, kultura in ume-
tnost, kulturno posredništvo, literarne revi-
je, literarna kritika, ljubezen, materinstvo,
migracije, moško prijateljstvo, običaji in pra-
znovanja, oblačila, očetovstvo, osebna raz-
merja, otroštvo, podeželsko življenje, politi-
ka, poroka, potovanja, Praga, prva svetovna
vojna, rastlinski svet, religija, samocenzura,
slovanofilstvo, smrt, spolnost, sreča, starše-
vstvo, šport, topofilija, Trst, učiteljstvo, ure-
dnikovanje, vreme, Zagreb, zakon, zdravje,
ženske revije, žensko-moško prijateljstvo,
žensko prijateljstvo, živali.
Pomen korespondenc za humanistične
raziskave
Raziskave in obdelave korespondenc kot
pomembnih dokumentov za razumevanje
intelektualnega horizonta predstavnikov ter
predstavnic določene dobe so pomemben
dokument za (kulturno)zgodovinske in lite-
rarnovedne raziskave (prim. Gilroy in Verho-
even 2000). Pisma pomembno zaznamuje
dialoški odnos ter vpetost v socialno in ko-
munikacijsko mrežo, torej kdo je povezan s
kom, kakšna je narava te povezave in kako
ta povezava vpliva na delovanje posamezni-
ka (prim. MacFadden, 2009). Izsledki preu-
čevanja korespondenc omogočajo širše,
globlje in bolj natančno razumevanje različ-
nih družbenih ter kulturnozgodovinskih fe-
nomenov, procesov in konceptov.
Korpus pisem je v literarnozgodovinskih
raziskavah pomemben tudi za literarno-
znanstveno ovrednotenje avtorja: pisma
omogočajo vpogled v literarne zglede oziro-
ma vplive, bralne navade in tudi medbesedil-
ne navezave (prim. Scherber 2018). Pismo
torej ni zgolj medij, kanal komunikacije, tem-
več je ob nastanku in recepciji povezano z
najrazličnejšimi načini razumevanja literatu-
re ter kulture. Prav tako so pomembna in
dragocena pisma oseb, ki niso delovale kot
javne osebnosti, lahko bi jih imenovali »ano-
nimneži«, saj nam ta pisma nudijo vpogled v
zgodovino vsakdanjega življenja, še posebej
zgodovino čustev, ki je z zgodovinskimi viri,
kot somatične knjige in drugi podobni doku-
menti, ne moremo celostno raziskati. Pisma
iz preteklih obdobij lahko nenazadnje razkri-
jejo izvor naših kulturnih identifikacij, dilem
in tudi težav, njihovo raziskovanje pa nam
lahko pomaga pri soočanju in premagovanju
tistih, s katerimi se soočamo sami.
Preučevanje pisem je zahtevno, saj po-
novno sestavljanje raztresenih črk, celo ene-
ga samega znanega posameznika, ostaja iz-
redno naporen postopek, ki včasih zahteva
vseživljenjsko delo skupine strokovnjakov
Izvestje 19 • 2022
50 ČLANKI ���
(glej Hotson 2019). Tudi zato je pomembno,
da tovrstni projekti potekajo v veliki ter in-
terdisciplinarni skupini raziskovalk in razi-
skovalcev, še posebej s področja digitalne
humanistike. Sodobna tehnologija omogo-
ča digitalizacijo, vendar to ni dovolj, četudi
je zelo pomembna, saj omogoča uresničeva-
nje cilja, ki je opisan v dokumentu Skupna
programska pobuda o kulturni dediščini in
globalnih spremembah: nov izziv za Evropo:
“Digitalizacija kulturne dediščine prispeva k
ohranjanju krhkih artefaktov in spomenikov,
saj njihova reprodukcija omogoča, da lahko
postanejo dostopni prihodnjim rodovom in
shranijo izvirnike. Da bi digitalna kulturna
dediščina postala bolj dostopna, uporabnej-
ša, prenosljiva in trajnostna, so nujne razi-
skave o digitalizacijskih metodah, modelira-
nju, interoperabilnosti vsebin, terminologi-
jah in dolgoročnem hranjenju” (http://jpi-ch
.eu /). Da bi dosegli vse te cilje, moramo digi-
talizirana pisma opremiti z metapodatki in
jih shranjevati tako, da so v celoti dostopna
raziskovalni skupnosti in v največji možni
meri tudi širši javnosti.
Zgodovina zbirke PISMA
Pred zasnovo zbirke smo pregledali in
preučili različne elektronske zbirke oziroma
digitalne repozitorije, ki vsebujejo pisma.
Med temi zbirkami smo kot najustreznejšo
za izhodišče zasnove slovenske zbirke pre-
poznali zbirko Letters 1916-1923.
Zasnovo zbirke smo testirali s prvo elek-
tronsko zbirko podatkov (http://sipk-pisma.
ung.si/), ki je nastala v okviru projekta Digita-
lizacija kulturne dediščine Primork in No-
tranjk v programski shemi “Projektno delo z
negospodarskim in neprofitnim sektorjem –
Študentski inovativni projekti za družbeno
korist 2016–2020“ (glej tudi Mihurko et al.
2020). Naslednja izvedba je potekala v letih
2021–2022. Študent Poslovno-tehniške fa-
kultete Univerze v Novi Gorici Maksim Goj-
ković je pod mentorstvom izr. prof. dr.
Anete Ivanovske zasnoval novo elektronsko
zbirko, v katero so bila prenešena pisma iz
prve izvedbe in dodana številna nova pisma.
Vnašanje in opremljanje novih pisem je v ve-
liki meri potekalo v okviru projekta Transfor-
macije intimnosti v literarnem diskurzu slo-
venske moderne, ki elektronsko zbirko upo-
rablja kot virtualno raziskovalno okolje.
V zadnji tretjini leta 2022 smo zbirko pre-
novili tudi oblikovno in ji dodali še nove mo-
žnosti iskanja.
Pisma žensk iz Goriške
Poleg že omenjene korespondence med
Felicito Peric Koglot in Francem Pericem so
v zbirki tudi pisma Ane Bizjak različnim na-
slovnikom in nekaj pisem, ki so bila poslana
njej. Ta pisma je v prepis posodil gospod
Darko Žnidarčič iz Solkana. Del te korespon-
dence, ki sicer še ni prepisan, je v italijanščini
in je zanimiv za raziskave o taboriščih, saj jih
je Ana Bizjak pošiljala iz taborišča Fraschet-
te. Dragocena so tudi pisma, zapisana v pri-
morskem narečju, ki ji jih je pošiljal prvi mož
Jožef Bizjak, saj razkrivajo čustvovanje pri-
morskega fanta, ki sicer ni imel visoke for-
malne izobrazbe, a je želel v pismu izraziti
svojo ljubezen. Med pismi iz te podzbirke je
še posebej pretresljivo pismo, ki ga je napi-
sala Antonija Kobal julija 1943 hčerki Ani Biz-
jak v taborišče, četudi ji je pisanje šlo težko
od rok:
Draga mi hčerka,
naj prvo te prav lepo pozdravim jast kot
usi ostali v družini ne zameri mi ki ti tako po-
retkoma pišem ki veš da se teško k temu pri-
pravim zatoraj bom pa kar pa soje napisala
ki drugače že itak ne znam. Najprvo ti nazna-
njam da Tvoj dragi sinček se nahaja pri naj
bolšem zdravju in zadovolnem srcem nič ti
ni treba imet skrbi vem da za te je teško a bo
že boljše le kar korajžno saj vendar usaka reč
ima en konec. In nadalje ti bomo pomagali
kar je v naših močeh učeraj smo ti poslali
51
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Spletna stran elektronske
zbirke PISMA, dostopna na
https://pisma-rch.ung.si/.
kišto prosim te da nam takoj odpišeš ko hi-
tro dobiš [manjka del pisma] pa mogoče da
jo dobiš pa še poprej kot to pisemce poslat
ni mogoče druzega kot obleko in sadje pa bo
že šlo useglih saj tekne use. In ti draga hčer-
ka piši kako kaj gre? Tukaj pri nas je ponava-
di sedaj je košna saj si moraš misliti kako jo
kosimo. Zdravi sma in tako želimo tudi tebi
piši če še kaj potrebuješ. In druzega poseb-
nega tukaj pri nas ni in zato končujem z naj-
lepšim pozdravam do tebe ki nimam časa da
bi ti kaj več napisala.
Pa še ukratkem kaj lepšega.
Pozdravla Tvoj sin Ivan
Z Bogom Ančka
Izvestje 19 • 2022
52 ČLANKI ���
Korespondenca Ane Bizjak je še v obde-
lavi, v celoti pa je v zbirko vnesena kore-
spondenca med aleksandrinko Felicito Ko-
glot, poročeno Peric, in njenimmožem Fran-
cem Pericem (glej Koglot et al. 2022). Ta ko-
respondenca je izšla tudi v knjigi s spremni-
mi študijami, zato bi morda kdo pomislil, da
je njen vnos v zbirko manjšega pomena.
Vendar nam zbrani metapodatki omogoča-
jo, da v pismih z le nekaj kliki odkrijemo, ka-
ko so v Egiptu praznovali različne praznike.
V šestih pismih namreč opisuje, kako so bile
obdarjene za novo leto, kako je obdarila Fe-
lička svojegamoža za god, kako so se pripra-
vljale na praznovanje božiča (»Ob nedeljah
imamo pevske vaje vsako nedeljo 1 ½ popol-
dne sedaj se učimo in ponavljamo pesmi za
Božič in za sveti večer mislijo napraviti božič-
no drevesce in se bomo naučile nekaj dekla-
macije tudi jaz in nekaj pesmi ter upam da
nam bo minul precej veselo sveti večir v tujini
ako nas bodo pustili za tisti večir gospodarji
ven!?«), pa tudi kako je v tujini mislila na svo-
je drage pokojnice in pokojnike ob vseh
svetih.
Pisma v elektronski zbirki so zaradi zbra-
nih metapodatkov ne le dragocen vir za hu-
manistične raziskave, temveč tudi za vse, ki
jih zanima zgodovina vsakdanjega življenja
ljubiteljsko, saj ob prebiranju pisem ne izve-
mo le, kako so doživljali različne intimne in
politične dogodke v preteklosti, temveč tu-
di, kako so jih izrazili_e, kako so kljub skro-
mni izobrazbi našli_e prave besede, s kateri-
mi so polepšali dan naslovniku ali naslovnici.
V Raziskovalnem centru za humanistiko si
želimo, da bi naša zbirka rasla, zato vabimo
k sodelovanju vse, ki imate čas za prepisova-
nje, urejanje in vnašanje pisem v elektron-
sko zbirko ali bi želeli pisma, ki jih hranite,
vključiti v zbirko. Pišite nam na naslov:
pisma@ung.si.
VIRI IN LITERATURA
Rokopisni vir:
Pismo Antonije Kobal, osebni arhiv Darka Žni-
darčiča, Solkan.
Literatura:
Dumont, S. 2016: “correspSearch” – Connecting
Scholarly Editions of Letters. Journal of the Text En-
conding Initiative. Issue 10, 2016 (Open issue). Selec-
ted Papers from the 2015 TEI Conference, https://
journals.openedition.org/jtei/1511 (dostop 24. 10.
2022).
Gilroy, A. in Verhoeven, W. M. (ur.), 2000: Epis-
tolary Histories: Letters, Fiction, Culture. Charlottes-
ville in London: University Press of Virginia.
Hotson, H. inWallnig, T. (ur.) 2018: Reassembling
the Republic of Letters in the Digital Age. Göttingen:
Göttingen University Press.
Mc Fadden, M. 2009: Golden cables of sympathy:
the transatlantic sources of nineteenth-century fem-
inism. Lexington: University Press of Kentucky.
Mihurko Poniž, K., Bovcon, N., Trajanov, A. in
Smrekar, T. 2020: Digitalizacija kulturne dediščine v
dveh projektih programa Študentski inovativni pro-
jekti za družbeno korist. V: Fišer, D. (ur.) in Erjavec,
T. (ur.). Jezikovne tehnologije in digitalna humanisti-
ka: zbornik konference: 24.– 25. september 2020, Lju-
bljana, Slovenija = Proceedings of the Conference on
Language Technologies and Digital Humanities:
September 24th - 25th 2020, Ljubljana, Slovenia. 1st
ed. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 66–73.
Koglot, F. in Peric, F. 2022: Ljubezen v pismih: do-
pisovanje med Felicito Koglot in Francem Pericem:
Aleksandrija-Bilje: 1921–1931. Nova Gorica: Založba
Univerze.
Scherber, P. 2018: Cankarjeva pisma v kontekstu
njegovega celotnega opusa: nove oblike in možno-
sti elektronskih edicij pisem. 37. simpozij Obdobja:
Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in ti-
ski. Perenič, U. (ur.) in Bjelčevič, A. (ur.), Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani. 279–84. Obdobja 37. Starejši mediji sloven-
ske književnosti: Rokopisi in tiski, 279–284.
53
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Ženska kot objekt mode –
oblačilna kultura Brik iz zapiskov
Orlove terenske ekipe
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN | ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje
katarina.srimpf@zrc-sazu.si
Izvleček: Leta 1953 se je v Goriških Brdih več kot enmesecmudilo 15 raziskovalcev in ostalih sodelavcev
Slovenskega etnografskega muzeja, ki so raziskovali vse aspekte tamkajšnjega življenja. Oblačilni
kulturi se je posvečala etnologinja Marta Ložar, ki je v Brdih raziskovala pretekle in sočasne oblačilne
prakse, priprave tekstilnih vlaken, kot sta volna in svila, tkanja blaga, izdelovanja čevljev ter pranja
oblačil, a v njenih terenskih zapiskih prevladuje popis ženskih oblačilnih praks, ki odstirajo pogled v
oblačenje briških žensk in deklet vse od sredine 19. do sredine 20. stoletja.
Ključne besede: Moda, oblačenje, oblačilna kultura, ženske, terenska raziskava, Goriška Brda, Orlova
ekipa, Slovenski etnografski muzej.
La donna come oggetto di moda - cultura
dell’abbigliamento delle donne di Collio dalle richerce
etnografiche sul campo
Riassunto: Nel 1953, 15 ricercatori e altri colleghi del Museo etnografico sloveno hanno trascorso più
di unmese nel Collio, studiando tutti gli aspetti della vita quotidiana. L’etnologaMarta Ložar ha studia-
to la storia dell’abbigliamento del Collio, la preparazione delle fibre tessili come la lana e la seta, la tes-
situra dei tessuti, la fabbricazione di scarpe e il lavaggio dei vestiti. I suoi appunti sono dedicati sopra-
tutto all’inventario dell’abbigliamento femminile e al modo di vestire delle donne e delle ragazze dalla
metà del XIX alla metà del XX secolo.
Parole chiave:moda, abbigliamento, cultura dell’abbigliamento, donne, ricerca sul campo, Collio, Mu-
seo etnografico sloveno
Leta 2023 bo minilo 70 let od obiska razi-
skovalcev t. i. Orlove ekipe iz Slovenskega
etnografskega muzeja v Goriških Brdih.1 Od
30. 7. do 31. 8. 1953 se je v Brdih mudilo 15
raziskovalcev in ostalih sodelavcev, ki so v
mesecu terenskega dela popisali kar 33
zvezkov zapiskov, naredili 548 fotografskih
posnetkov, narisali 329 prostoročnih risb in
12 tehničnih risb, s seboj pa odpeljali 76
predmetov, od tega so jih 50 evidentirali za
takratni okrajni muzej v Novi Gorici. Na to,
da je šla deseta Orlova ekipa leta 1953 ravno
v Brda, je vplivala prošnja Okrajnega muzeja
in arhiva v Novi Gorici, istočasno pa je bilo to
območje zanimivo tudi za raziskovalce SEM-
a, saj do takrat še ni bilo raziskano in je pred-
stavljalo belo liso v raziskavah etnologov
(Sosič 1992: 346; Ledinek Lozej 2007: 20).
1 Na severnem Primorskem so gradivo zbirali še v
okolici Kobarida in Breginja (3. 7. – 3. 8. 1951), v Tren-
ti (1. 7. – 31. 7. 1952), na Cerkljanskem (30. 7. – 1. 9.
1954), na Vipavskem (1. 8. – 28. 8. 1958) ter v okolici
Črnega Vrha in na Vojskem (1. 8. – 28. 8. 1959) (Ledi-
nek Lozej 2007: 20).
Izvestje 19 • 2022
54 ČLANKI ���
Terenska ekipa sestavljena iz etnologov,
folkloristov in zgodovinarjev se je na terenu
posvečala številnim tematikam: Boris Orel je
obravnaval poljedelstvo, živinorejo, čebelar-
stvo, domačo obrt in trgovino, vozila, orod-
ja, naprave; Fanči Šarf stavbarstvo (hiše, go-
spodarske pritikline), notranjo ureditev in
opremo hiš, pohištveni inventar in življenjski
standard; Marta Ložar se je ukvarjala z zbir-
nim gospodarstvom, lovom in ribolovom,
prehrano, oblačilno kulturo ter z njo poveza-
nimi obrtmi; Jernej Šušteršič je raziskoval vi-
nogradništvo in sadjarstvo ter evidentiral
stare predmete; Marija Jagodic (poročena
Makarovič) in deloma Sergij Vilfan sta se
posvetila tematikam ljudskega prava in
pravnih običajev ter kolonstva; Vlasta Beran
je obravnavala običaje, verovanja in ljudsko
medicino; Milko Matičetov pesništvo in pri-
povedništvo; ter Radoslav Hrovatin glasbo
in ples. Kot pomoč za risanje tehničnih skic
in prostoročnih risb so del ekipe sestavljali
še Branko Pirih, Franc Benko, Ivan Romih ter
Franc Maček. Ekipo etnografskega muzeja
sta spremljala še domačin in narodopisec
Ludvik Zorzut in umetnostni zgodovinar An-
drej Pavlovec, sicer sodelavca muzeja in ar-
hiva v Novi Gorici (Sosič 1992: 346).
Pozornost raziskovalcev Orlove ekipe je
bila sicer usmerjena predvsem v iskanje
Trgatev na Dobrovem leta 1908. Fotografski dnevnik Instantées collectionées par Elvira de Baguer
(hrani: Goriški muzej).
55
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
prežitkov in ostalin polpreteklega načina ži-
vljenja, ne pa v dokumentiranje takratnega
stanja (Ledinek Lozej 2007: 20). Čeprav je
muzealka Tatjana Sirk v članku leta 1987 za-
pisala, da terenski zapiski Orlove ekipe po-
sredujejo površno podobo materialne, soci-
alne in duhovne kulture območja – razloge
za to je iskala v kompleksnem pristopu razi-
skovalcev in nepoznavanju terena (Sirk
1987: 289) –, nam vsaj za področje oblačilne
kulture zapiski, ki jih je v največji meri naredi-
la etnologinja Marta Ložar, dajejo pomem-
ben vpogled in podatke o oblačenju prebi-
valcev tega območja v 19. stoletju. Njeni za-
piski so še posebej dragoceni zato, ker celo-
stna raziskava pretekle oblačilne kulture Go-
riških Brd še ni bila narejena. Pretekle obla-
čilne kulture Brd sta se v svojih delih sicer
dotaknili zgodovinarka Tanja Gomiršek
(2012, 2020) in ljubiteljska raziskovalka dedi-
ščine, Darinka Sirk (2012, 2019), nekaj razi-
skav je bilo narejenih tudi za okolico Gorice,
kjer sta se tej tematiki najbolj posvečali razi-
skovalka oblačilne dediščine Raffaella Sgu-
bin (glej npr. 1994, 1995) in fotografinja ter
filmarka Olivia Averso Pellis (1996, 2008), a
na celostno obravnavo oblačilne kulture Brd
in drugih krajev na Goriškem še čakamo.
Zdi se, da se moda v zadnjih 150 letih po-
vezuje v večji meri z ženskami kot moškimi.
Že res, da je v tem času v sodobni zahodni ci-
vilizaciji ženska moda bolj kompleksna in ka-
že večjo spremenljivost kot moda za moške,
kot je ugotavljal ameriški antropolog Edward
Sapir že leta 1931. Ne samo, da se ženskamo-
da v zadnjih 200 letih spreminja hitreje in
močneje, ampak je tudi število pojavnih oblik
pri ženskah večje kot pri moških. A je bila v
preteklosti, še danes pa tudi v nekaterih dru-
gih kulturah,moškamoda bolj raznolika in pi-
sana kot ženska. Danes je, vsaj v zahodnem
svetu, ženska tista, ki jo povezujemo zmodo.
Sapir je žensko kot značilno temo za modo
razlagal z vidika družbene psihologije seda-
nje civilizacije: »Ona je tista, ki ugaja s tem, da
je to kar je in izgleda kot izgleda, namesto s
tem, kar počne« (Sapir 2020: 63). A ta diskurz
in povezovanje žensk z oblekami in lepotiče-
njem ter modo sega bistveno dlje v prete-
klost, je ugotavljala profesorica teorije mode
Efrat Tseëlon. Ta je v svoji študiji o konstruk-
ciji ženskosti v zahodnem svetu (1997) nani-
zala številne primere, kako so bile ženske v
zgodovini tudi skozi religijske zgodbe – npr.
Pandora v grški mitologiji, Eva v krščanski
zgodbi ali Lilit, prva Adamova žena, v judo-
vski zgodbi – povezane s »trivialnostmi«
oblačenja. A moda je po drugi strani tudi
orodje, ki je skozi zgodovino definiralo žen-
sko pojavnost, njen izgled. Ženka kot socio-
loški spol je bila ustvarjena tudi s pomočjo
oblačil, saj imajo ta tudi pomemben sporoči-
len vidik, ki je tudi eden od elementov, s po-
močjo katerega se konstruirajo družbene
skupine. Oblačila imajo torej močno sporočil-
no vrednost in sodijo med simbole, ki imajo
pomembno vlogo v medosebni komunikaciji
(Barnard 2005). V nadaljevanju si bomo tako
pogledali, kakšna je bila ženska oblačilna po-
doba v Goriških Brdih nekje od srede 19. do
začetka 20. stoletja, kot ga kažejo terenski
zapiski t. i. Orlove ekipe.
Trendu, da je ženska moda bolj zanimiva
in večplastna, je vsaj glede na količino teren-
skih zapiskov, povezanih z oblačenjem žensk
v Brdih, sledila tudi Marta Ložar. Na temo
oblačilne kulture, tj. oblačenja v preteklosti
in takrat (leta 1953), priprave surovin, kot sta
volna in svila, tkanja blaga, izdelovanja če-
vljev in pranja oblačil je intervjuvala 33 posa-
meznikov, od tega 11 moških in 22 žensk. To-
rej ni nič nenavadnega, da prevladuje popis
ženskih oblačilnih praks, ki odstirajo pogled v
oblačenje briških žensk in deklet vse od sre-
dine 19. do sredine 20. stoletja, ko je bila v Br-
dih Orlova ekipa. Največ pričevanj je o starej-
ših praksah oblačenja, torej o oblačenju v
drugi polovici 19. in začetkih 20. stoletja.
Najstarejše pričevanje o oblačenju Brik se
navezuje na nošenje krinolin, in sicer je
Izvestje 19 • 2022
56 ČLANKI ���
informatorka povedala, da je njenamati, ki je
bila rojena leta 1839, pri svojih 20 letih nosila
v spodnjem krilu obroč, ki je bil všit v sredino
spodnjega krila. Da bi povečale širino kril, pa
so spodnja krila tudi škrobile, kolirle, tako da
so v kolo oz. škrob pomočile spodnji del krila,
ki je nato postalo trdo in je stalo na široko.
Čez spodnje krilo so nato oblekle dolgo, širo-
ko, nabrano oz. nakampano krilo z životkom,
ki je bilo »vrezano kot dežnik (v pet kosov)«.
Zraven so nosile kočamajke (Arhivski vir 1).
Zanimivo je, da med zapiski Marte Ložar
prevladujejo ravno opisi poročnih oprav oz.
napcau, novičarskih oblek, kot so jih poime-
novali nekateri njeni sogovorniki. Tako se
drugi najstarejši podatek nanaša na opis po-
ročne obleke, ki jo je ženska, rojena leta
1847 v dobri kmečki hiši v Kozani, nosila na
poroki leta 1868. Po pripovedovanju njene
hčere je imela tabin zlato rumene barve, na-
rejen na frak,2 zraven pa predpasnik temnej-
še zlate barve (Arhivski vir 2). Svilen materi-
al, ki so ga sogovorniki in sogovorniceMarte
Ložar imenovali tabin,3 je bil, po zapiskih so-
deč, precej priljubljen za izdelavo poročnih
oblek. Tako lahko v zapiskih beremo, da so
briške neveste, ki so se poročile v drugi polo-
vici 19. stoletja, imele poročne obleke oz. de-
le oblek iz tabina v sivi, orehovi, vijolično-ze-
leni in črni barvi.
Prazničnost dogodka, kot je poroka, je
pri oblačilih poudarjala tudi njihova izdelava
in okrašenost, ne samo material. Tako lahko
v zapiskih beremo o okraševanju zgornjih
delov in kril z drobnimi trakovi oz. vrvicami,
ki so jih našili na robove rokavov in kril v »ra-
znih vjugastih oblikah«, ali pa o okraševanju
s perlicami (Arhivski vir 3, 4, 5).
Po zapiskih sodeč, je vsaj do konca 19.
stoletja siceršnja splošnamoda Brik bila spo-
dnja srajca, ki je bila lahko z rokavi ali brez
njih in čez katero so oblačile krilo z život-
kom, krilo na žuot. A označba krilo na žuot v
zapiskih Marte Ložar največkrat označuje
krilo, na katerega je bil prišit zgornji del z
dolgimi rokavi, redkeje pa se ta besedna
zveza uporablja za krilo, na katerega je bil
prišit zgornji del, životek, modrc, ki je bil
brez rokavov. Zraven sta obvezno sodila še
predpasnik in naglavna ruta.
Takrat 94-letna pripovedovalka iz Koza-
ne je povedala, da je njena mati nosila do
pod kolen dolgo srajco, ki se je zapenjala pri
vratu ali pa se zavezala z vrvico ter je imela
dolge rokave, ki so bili ob zapestju »stisnjeni
z robom in zapeti z gumbom«. Čez je oblači-
la spodnje krilo, katulin, ki je imelo širok pod-
vihan rob, na katerega so bile spodaj prišite
kupljene čipke, pice. Čez je oblekla še krilo z
životom, »krilo in život skupaj«. Krilo je bilo
široko, narejeno iz treh ali štirih kosov blaga,
in nepodloženo, nefodrano. Život oz. zgornji
del obleke, žuot, je bil podložen, brez ovra-
tnika oz. golarja, in je imel rokave, ki pa niso
bili zelo široki. Spredaj se je ta gornji del
oblačila zapenjal s kaveljčki, pogalcami. Zra-
ven je nosila širok ali ozek predpasnik oz. fir-
toh temnih barv, ki je bil iste dolžine kot krilo
(Arhivski vir 6).
Še bolj poveden je opis dveh sogovornic,
ki sta bili šivilji. Prva se je v Šmartno preselila
leta 1904 in je o krilu na žuot povedala, da je
bil život sestavljen iz petih kosov, dveh spre-
dnjih, prednik, in treh zadnjih, ki so bili za-
dnjik in dva kvartina. Život ni bil podložen,
rokavi so bili rezani v dva dela, na rami so bili
lahko nabrani pa tudi prišiti gladko, lišo. Kri-
lo, ki se je prišilo k takemu životu, je bilo se-
šito iz treh, treh in pol do štirih ravnih kosov
blaga. Zadaj je imelo globoke gube, po 2,5
cm, 20 cm v širino, potempa še kakšnih 8 cm
bolj plitve gube, ki so se spredaj nadaljevale
v še bolj drobne gube. Krilo ni bilo podlože-
3 Beseda tabin sicer pogosto v strokovni literaturi
označuje tradicionalno oblačilo nevest na Goriškem,
narejeno iz svilenega tafta (Sgubin 2005: 58).
2 Glede na opis gre za zgornji del, ki ga danes v litera-
turi imenujemo kočamajka.
57
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
no, a je imelo na spodnjem robu širok pod-
šiv, ki je bil narejen iz druge barve blaga kot
krilo.
K taki starejši opravi je spadal tudi frak ali
kamižola na frak. Ta oblačilni kos je bil zašit
iz petih delov in je bil od pasu navzdol rezan
širše, »da se jemočno gubalo«. Tako frak kot
krilo na žuot sta lahko bila okrašena, in sicer
z vrvicami, šajtežem, ki so jih po spodnjem
delu krila, po rokavih, zapestju in prsih našili
v raznih oblikah. Spodnji rob krila so lahko
okrasile še z našitimi trakovi ali drobnimi gu-
bami, robčki.
Druga pripovedovalka je bila šivilja v Sol-
kanu, in ko se je leta 1914 preselila v Krasno,
je še »šivala po starem«. Za starejše je še
prav tako šivala krilo na žvot. Krilo tega obla-
čilnega kosa je imelo v pasu paspulo oz. filet,
na kar so bile našite gube krila, ki je bilo na-
rejeno iz petih ravno rezanih kosov blaga v
skupni dolžini približno štiri metre. Zgornji
del oblačila, žvot, se je na prsih najprej zape-
njal z gumbi, knofi, kasneje kaveljčki oz. pon-
glcami in še kasneje šušti, stiskači. Rokavi so
bili prvotno ozki, kasneje »na pršut«, potem
»na buf«. Krila z životom so bila pri starejših
bolj priljubljena v temnejših barvah, nareje-
na iz enobarvnega ali drobno vzorčastega
blaga, pa tudi črtastega in karirastega blaga,
medtem ko so mlajše raje nosile obleke iz
svetlejšega blaga (Arhivski vir 6). Pozimi so
bile te obleke narejene iz močnejšega, debe-
lejšega bombažnega blaga, imenovanega pi-
sanje oz. pisinje, ki je bilo načeloma tkano ka-
rirasto ali črtasto, in iz ferštana oz. froštajna,
ki je bilo zunaj gladko, znotraj pa kosmateno
blago. Oblačila, narejena iz tega blaga, so bi-
la, dokler so bila nova, namenjena za boljše,
pražnje dni, ko so se malo obrabila, pa so jih
nosili za vsak dan (Arhivski vir 7). Tanjše
bombažno potiskano blago, ki se je upora-
bljalo za izdelavo poletnih oblačil, pa je bil
kambrik (Arhivski vir 1). Med podatki v te-
renskih zapiskih se navaja še platno, mezlan,
blago, ki je narejeno iz volne in lanu, ter
židanca, ki je bilo doma narejeno svileno
blago.
Starejše ženske so zraven nosile široke
enobarvne, rožaste ali črtaste oz. rijaste
predpasnike, ki so jim včasih dodale dva pr-
sta široko čipko, ki je bila prišita ob treh ro-
bovih predpasnika. Predpasnik je bil zašit iz
dveh kosov blaga in je pri starejših gospeh
segal do roba krila. Nekatere briške ženske
pa so tako, kot je bila moda med furlanskimi
ženskami, nosile tudi predpasnike, ki so bili
narejeni iz rut (Arhivski vir 10). Mlajše žen-
ske so nosile k svetlim oblekam temne oz.
črne predpasnike, ki so jim dodale čipko na
spodnji rob. Predpasniki mlajših so bili bi-
stveno ožji, široki tudi samo 30 cm, in so bili
tudi krajši kot krilo, ki je sicer segalo do
gležnjev.
Ob nedeljah in praznikih so okoli vratu
nosile male rute, facolče, ki so jih zapele z za-
ponko, »zašpičle s pontope«. V 19. stoletju
so okoli vratu nosile tudi večje svilene rute z
resami, ciflami, ki so jih zatikale za predpa-
snik. Mlajše pa so nosile tudi šale oz. šjarbe
različnih barv.
Ženske so si lase najpogosteje česale na
prečo, rigo, ris, rižo, spletale v dve kiti, ki so
ju zavijale zadaj v podolgovate oblike, spete
z lasnicami, frketami (Arhivski vir 6). Večino-
ma so bile pokrite z rutami, facoli, ki so jih ob
delavnikih zavezovale zadaj, ob nedeljah, za
k maši, pa pod brado. Naglavne rute so bile
bombažne, volnene, pa tudi manjše svilene,
židane, z rožami, brez res ali večje z resami,
cjotami (Arhivski vir 4).A bela ruta, peča, po-
krivalo, ki ga danes povezujemo z oblače-
njem žensk na Goriškem in v Brdih, kjer se
stilizirana podoba tega pokrivala pojavlja ce-
lo v grbu (Šrimpf Vendramin 2019), po po-
datkih iz terenskih zapiskov Marte Ložar ni
bila tako vseprisotna, ampak je bila samo
eno od pokrival. Po pripovedovanju sogo-
vornikov Marte Ložar lahko rečemo, da so
nošnjo belih naglavnih peč ženske v Brdih
opustile nekje v drugi polovici 19. stoletja.
Izvestje 19 • 2022
58 ČLANKI ���
Sogovornice, rojene v tretji četrtini 19. stole-
tja, so se spominjale, da so njihovemame no-
sile velike bele rute za shode ali za v cerkev,
ko so bile same še otroci (Arhivski vir 3). Po-
dobno velja za bele tilaste rute, t. i. tularle, ki
so jih kasneje na glavo dale le še posamezne
neveste. So pa bile kasnejša različica velikih
tilastih rut velete, trikotne ali romboidne tila-
ste rute bele ali črne barve, ki so jih v začetku
20. stoletja nosila dekleta inmlajše ženske, ki
so bile še brez otrok (Arhivski vir 7).
Od nakita so ženske vsak dan nosile
drobne okrogle uhane ali murčke in poročni
prstan, rinko, ob praznikih pa tudi različne
prstane, broške in verižice. Okoli vratu so v
drugi polovici 19. stoletja nosile tudi žame-
tne trakove, na katerih so visele zlate urce,
medaljoni (Arhivski vir 8, 6).
Nogavice so bile kupljene in domače iz-
delave, različnih barv, pripenjale so jih s tra-
kovi in vrvicami ter elastikami za nogavice
(Arhivski vir 6). Poleti so za doma obuvale
cavate, pozimi opajnke, sicer pa so nosile
gležarje na vezalke, šolne. Starejše ženske
so nosile tudi škornje, bote, kar je bilo sicer
splošno moško obuvalo (Arhivski vir 9).
Iz prve analize zapiskov v terenskih zvez-
kih in zgoščenih povzetkov lahko izvemo, da
se ženska oblačilna podoba v Brdih konec
19. in v začetku 20. stoletja ni bistveno razli-
kovala od oblačenja žensk v širši okolici Gori-
ce ter v bližnji Furlaniji, a gradivo še čaka na
bolj temeljito in primerjalno raziskavo.
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri:
Arhivski vir 1: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 10, str. 3–7. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedali pri
Leninih, svojaki, Medana.
Arhivski vir 2: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 11, str. 18. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedali pri
Duardčevih, Šmartno, stara 69 let.
Arhivski vir 3: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 1o, str. 43–46. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Francka Erzetič, stara 81, Višnjevik, pri Jutnavih.
Arhivski vir 4: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 10, str. 78–79. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Marija Korsič, stara 82 let, Brdice, Krasno.
Arhivski vir 5: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 11, str. 9–10. Zapisala M. Ložar l. 1953. Zapisala M.
Ložar l. 1953. Povedal Gašperin Mirko, Imenje.
Arhivski vir 6: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 1o, str. 26–27. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Simčič Marija, Nanca, stara 94 let, svojaki, Kozana.
Arhivski vir 7: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 1o, str. 15–19. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Strehar Matilda, stara 79 let, svojaki, doma iz Gor-
njega Cerovega, pri Streharju.
Arhivski vir 8: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 11, str. 19–25. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Pavla Dornik, stara 77 let, Kojsko.
Arhivski vir 9: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 10, str. 48–49. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Jožefa Bandaž, stara 72 let, Vrhovlje.
Arhivski vir 10: SEM terenski zvezek, teren 10,
inv. št. 10, str. 70–74. Zapisala M. Ložar l. 1953. Pove-
dala Frančiška Šturm, stara 71 let, pri Grničevi,
Krasno.
Literatura:
Averso Pellis, O. 2008: Oggi è festa?...: metteo il
tabin. V: Borc San Roc, št. 20, 18–33.
Averso Pellis, O. 1996: L’arte della discrezione:
abiti e accessori nella tradizione del Friuli Venezia Giu-
lia: contributi e ricerche per una storia dell'abbiglia-
mento regionale. Udine: [Comune: Civici Musei: Mu-
seo Friulano delle Arti e Tradizioni Popolari].
Barnard, M. 2005: Moda kot sporazumevanje.
Ljubljana: Sophia.
Gomiršek, T. 2020: »Brgeše ma iz štuka, kolence
mu ven kuka«: inventarni popisi kot vir za raziskova-
nje oblačilne kulture kmečkega prebivalstva
59
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Goriških Brd konec 18. in v 1. polovici 19. stoletja. V:
Goriški letnik, št. 44, 45–72.
Gomiršek, T. 2012: Materialne razmere briških
otrok v 19. stoletju. V: Kronika, št. 2, 235–248.
Ledinek Lozej, Š. 2007: Ob petdesetletnici Orlo-
ve terenske ekipe Etnografskega muzeja na Vipa-
vskem: pregled gradiva o stavbarstvu in bivalni kul-
turi. V: Izvestje 4, 31–35.
Sapir, E. Fashion. 2020: V: Barnard, M. ur., Fash-
ion theory: a reader. London: New York: Routledge,
59–65.
Sgubin, R. 2005: Gorizia Museo dellamoda e delle
arti applicate. Trieste : Lloyd.
Sgubin, R. 1995: Vestire a Gorizia. Un itinerario
iconografico ai confini dell’Impero (1812–1860), V:
Studi goriziani, LXXXI, Gorizia.
Sgubin, R. 1994: Tra moda e tradizione: tre secoli
di cultura vestimentaria negli ex voto friulani (XVII-
XIX). Udine: Società Filologica Friulana.
Sirk, D. 2012: Devetindevetdeset meštirjev – sto
mižerij: izročilo o briški rokodelski ustvarjalnosti. Do-
brovo: samozal.
Sirk, D., Kogej, K., Gomiršek, T. 2019: Skrita beli-
na: pozabljeno izročilo o spodnjem perilu v Brdih. Do-
brovo: Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport
Brda.
Sirk, T. 1987: Briška kuhinja. V: Traditiones, št. 16,
289–329.
Sosič, B. 1992: Terenska ekipa Etnografskega
muzeja v Goriških Brdih. V: Etnolog: glasnik Sloven-
skega etnografskega muzeja, št. 2, 345–376.
Šrimpf Vendramin, K. 2019: Kostumiranje za turi-
stične namene : (ne)ustvarjanje »briške noše«. V: Iz-
vestje 16, 60–67.
Tseëlon, E. 1997: The Masque of Femininity, Lon-
don: Sage.
Izvestje 19 • 2022
60 ČLANKI ���
Kuhinja – ženski prostor?
Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v
20. stoletju v Vipavski dolini1
ŠPELA LEDINEK LOZEJ | ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje
spela.ledinek@zrc-sazu.si
Izvleček: Avtorica se na podlagi raziskave o spremembah kuhinjskega prostora v Vipavski dolini v 20.
stoletju preizprašuje, v kolikšni meri je (bila) kuhinja feminizirana v reprezentacijah in v kolikšni meri v
gospodinjskih praksah ter kako so bile (ideal(izira)ne) predstave o kuhinji, ki so jih uvajali arhitekturni
in gospodinjski priročniki ter so se mestoma realizirale v graditeljski in stanovanjski praksi, odtujene
tako od utečenega podeželskega proletariziranega načina življenja kot tudi od ideološkega projekta
izgradnje nove socialistične družbe.
Ključne besede: kuhinja, stanovanjska kultura, arhitektura, Vipavska dolina.
Cucina: lo spazio di una donna?
Rappresentazioni della cucina e delle pratiche domestiche
nel XX secolo nella Valle del Vipacco
Riassunto: Nell’articolo, che è basato sulla ricerca dei cambiamenti avvenuti nel Novecento nell’am-
biente della cucina, nell’area della Valle del Vipacco, mi chiedo fino a che punto la rappresentazione
della cucine sia stata adatta alle donne e alle pratiche domestiche. Inoltre, cerco di rispondere alla do-
manda se le immagini ideali o idealizzate delle cucine, introdotte dai manuali di architettura e quelli
casalinghi, e in alcuni casi negli ambienti abitativi, siano stati lontani dallo stile di vita proletarizzato
rurale e dal progetto ideologico di costruire una nuova società socialista.
Parole chiave: cucina, cultura abitativa, architettura, Valle del Vipacco
V uvodniku prve številke goriške revije
Slovenka (1922–1923) z naslovom »Naše
ognjišče« je navedeno, da je »ženska čuvari-
ca ognjišča«, katere vrlina je »biti zarja v do-
mu, goreti vsem v družini, da najde v domu
vsak uteho in radost« (Belinger-Ferjančič
1922: 1).2 Kuhinja naj bi bila tako »veselje in
ponos vsake prave gospodinje« (Ženski svet
1935: 82) in prizorišče specifičnih praks, ki
naj bi ženskam omogočalo uveljavljanje in is-
tovetenje. Kot je razvidno iz napisov na
stenskih prtičkih – npr. »Mož rad ostane do-
ma, če žena dobro kuhati zna!« – pa tovrstne
reprezentacije ženskosti niso bile konstrui-
rane le v javnem diskurzu, marveč so z go-
spodinjskimi šolami in tečaji ter drugimi
ukrepi prodrle tudi na kuhinjske stene in v
časopisa, katerega prva naloga je: »Da bo naše, žen-
sko ognjišče, ob katerem se snidemo in pomenimo vse
primorske Slovenke« (Belinger-Ferjančič 1922: 1).
1 Pričujoči prispevek je izvleček iz obširnejše raziska-
ve, izvedenemed 2003 in 2011 za potrebe doktorske
disertacije. Rezultati so bili delno objavljeni v mono-
grafiji Od hiše do niše: Razvoj kuhinje v Vipavski dolini
(Ledinek Lozej 2015).
2 Z alegorijo »ognjišča« je bilo opisano tudi poslanstvo
61
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
gospodinjstvih utrjevale medijsko skonstrui-
rane podobe.
V praksi pa, kot izpričuje etnografska do-
kumentacija, kuhinja še zdaleč ni bila spolno
segregiran prostor, marveč prizorišče sreče-
vanja med spoloma in generacijami, prizori-
šče vsakdanjega preigravanja utečenih in
družbeno sprejemljivih vlog, njihovih tran-
sgresij ter pogajanj za drugačne, osebno
sprejemljivejše kuhinjske in siceršnje gospo-
dinjske prakse ter prizorišče oblikovanja (za-
konske, družinske in gospodinjske) skupno-
sti. Ta je bila v preteklosti ustvarjena (in po-
gosto tudi zlorabljena) v skupnem prizade-
vanju za preživetje, po zagotovitvi osnovne
preživitvene blaginje pa v partnerskih, med-
spolnih in medgeneracijskih (največkrat
dvo-, včasih pa tudi trigeneracijskih) pogaja-
njih za sodelovanje pri gospodinjskih opravi-
lih. Iz zbranega terenskega gradiva je raz-
vidno, da so pri gospodinjskih opravilih so-
delovali tudi moški, še posebej v primeru
ženskega pridobitnega dela. So pa ženske v
kuhinji in s kuhinjskimi praksami vzpostavlja-
le ter nadzorovale možnosti, obseg, vrsto in
kvaliteto razmerij v gospodinjstvu, še pose-
bej razmerij med generacijama (npr. med ta-
ščo in snaho ter materjo in hčerjo) in razme-
rij med spoloma ter vzajemnega oblikovanja
dopolnjujoče se moške in ženske istovetno-
sti (Ledinek Lozej 2015).
Kuhinja torej ni bila v tolikšni meri spolno
zaznamovan prostor, kot bi sklepali po ne-
katerih uvodoma navedenih reprezentaci-
Branka Tancig, kuhinja,
1954–1955, Center za
napredek gospodinjstva
(CZNG), Tovarna pohištva
Maribor, fotografiral:
Janez Kališnik, Muzej za
arhitekturo in oblikovanje,
št. pos.: F 968.
Izvestje 19 • 2022
62 ČLANKI ���
jah. Feminizirano prizorišče gospodinjskih
aktivnosti je postala šele v prvih desetletjih
druge polovice 20. stoletja v primeru pro-
storsko zamejenih kuhinjskih niš, umeščenih
v nadstropje in ozadje bivališča. Kuhinjske
niše, opremljene z vgradnim kuhinjskim po-
hištvom, so bile zasnovane za majhne jedr-
ne družine z zaposlenimi ženami, ki naj bi v
nišah zgolj pogrevale (pol)pripravljene jedi.
Z vgradnim pohištvom je bila glavnina ku-
hinjskih opravil predvidenih za štedilnikom,
lijakom in delovnim pultom. To je gospodi-
njo, katere delo je do tedaj potekalo za
ognjiščem, prostranim zidanim štedilnikom
ali kuhinjsko mizo v interakcijskem središču
kuhinje, premestilo k steni, obrnilo s hrbtom
proti jedilni mizi, s pogledom proti steni ali,
v najboljšem primeru, skozi kuhinjsko okno.
V glavnini primerov se kuhinjske niše, kot iz-
pričujeta kasnejše podiranje sten med ku-
hinjskimi nišami in jedilnicami oziroma dnev-
nimi sobami ter vzpostavljanje letnih kuhinj,
niso obnesle (Ledinek Lozej 2015, 2017).
Nenavadno je dejstvo, da je kuhinja ve-
činskega prebivalstva v praksi postala spol-
no segregirano prizorišče šele v primeru ku-
hinjskih niš, urejenih po modernističnih na-
čelih funkcionalnosti, ki naj bi, kot so oblju-
bljali njihovi apologeti, ženske osvobodile
mukotrpnega gospodinjskega dela. Če v
evropskem arhitekturnem diskurzu in praksi
zasledimo – tudi pod vplivom ameriških in-
ženirk gospodinjstva – tovrstna prizadeva-
nja od dvajsetih let 20. stoletja (prim. zasno-
vo t. i. frankfurtske kuhinje Margharete
Schütte-Lihotzky), pa so bile te na podeželju
Vipavske doline promovirane in udejanjane
šele v desetletjih po drugi svetovni vojni. V
jugoslovansko arhitekturno prakso jih je
uvedla Branka Tancig, ki se je sicer neposre-
dno zgledovala pri švedskem oblikovanju in
tamkajšnji serijski proizvodnji standardizira-
ne kuhinjske opreme.3 Pri zagovoru higien-
sko neoporečnih, racionalno urejenih in me-
haniziranih kuhinj, ki je sledil socialdemo-
kratski retoriki, je bilo spregledano dejstvo,
da sam koncept ločene kuhinje pravzaprav
ohranja meščanski vzorec segregacije ku-
hinjskega prostora za posle (Oakley 2000:
68). Sočasno s spreminjanjem kuhinje iz
spolno nevtralne(jše)ga v feminiziran delov-
ni prostor lahko sledimo tudi procesu intimi-
zacije kuhinje, tj. prekinitvi povezave z zuna-
njostjo in umestitvi v zakulisje bivališča. Iz
(pol)javnega je postala zasebni prostor, kar
prav tako korenini v novoveškem ločevanju
javne in zasebne sfere življenja (Löfgren
1984; Ariès 1991; Ferlež 2001) ter iz premika
zadovoljevanja fizioloških potreb po hrani in
spolnosti v zasebnost (Lefebvre 2013).
S socialistično ideološko propagando
prostorskih struktur, ki naj bi razbremenile
ženske, so se v stanovanjsko prakso pravza-
prav vnesle izvorno meščanske težnje po
(razredni in spolni) segregaciji ter intimizaci-
ji kuhinjskega prostora. Strukturni feminiza-
ciji so sledile tudi upodobitve v gospodinj-
skih in stanovanjskih priročnikih ter periodi-
ki, v katerih so v kuhinji vedno upodobljene
ženske oziroma se besedilo nanaša na go-
spodinje. Spolno nevtralnejša je postala ku-
hinja šele v zadnjem desetletju 20. stoletja,
ko npr. pri razglabljanju o primerni višini de-
lovnega pulta ni bila referenčna več (pov-
prečna) višina žensk(e), marveč posamezni-
ka oziroma posameznice, ki rabi kuhinjo.
3 Kuhinjo, opremljeno z vgradnim pohištvom, je Bran-
ka Tancig predstavila v reviji Arhitekt (1953), v pri-
ročniku Majhna stanovanja – toda udobna (1954),
kontinuirano pa v okviru novoustanovljenega Zavo-
da za napredek gospodinjstva. Zavod je izdajal revi-
jo Sodobno gospodinjstvo (1954–1969) ter priročni-
ke za načrtovanje in urejanje stanovanja (npr. Kuhi-
nja: Načrtovanje in oprema (Tancig 1958)), se zavze-
mal za serijsko proizvodnjo vsem dostopnega ku-
hinjskega pohištva, pri čemer je v sodelovanju s pro-
izvajalci izdelal tudi prototip sodobne kuhinjske
opreme (Ledinek Lozej 2016).
63
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Kuhinja je bila v poljudni periodiki, go-
spodinjskih priročnikih ter celo v etnološki in
antropološki literaturi4 na osnovi utečene
delitve dela, še bolj pa na osnovi družbeno
konstruiranih reprezentacij pogosto pred-
stavljena kot v prvi vrsti, če ne že izključno,
ženski prostor. To je za Vipavsko dolino ve-
ljalo pogojno le za kuhinjske niše, ki so bile
priljubljene v šestdesetih in sedemdesetih
letih 20. stoletja ter so kuhinjo iz delovnega,
družabnega in ritualnega središča gospo-
dinjstva prelevile v specializirano, po racio-
nalnih učinkovitostnih in strožjih higienskih
merilih urejeno delovišče. V popularni retori-
ki kuhinja tako ni bila več »srce doma«, tem-
več je postala »servis doma«.
VIRI IN LITERATURA
Aries, P. 1991: Otrok in družinsko življenje v sta-
rem režimu. Ljubljana: Škuc, Filozofska fakulteta.
Belinger-Ferjančič, G. 1922: Naše ognjišče. Slo-
venka 1/1, 1.
Birdwell-Pheasant, D. in D. Lawrence-Zuniga
(ur.) 1999: House Life: Space, Place and Family in
Europe. Oxford in New York: Berg.
Booth, S. S. 1999: Reconstructing Sexual Geo-
graphy: Gender and Space in Changing Sicilian Set-
tlements. V: D. Birdwell-Pheasant in D. Lawrence-
Zuniga (ur.), House Life: Space, Place and Family in
Europe. Oxford in New York: Berg, 105–132.
Bourdieu, P. 2002: Praktični čut I. Ljubljana: Stu-
dia humanitatis.
Ferlež, J. 2001: Mariborska dvorišča: Etnološki
oris. Maribor: Mladinski kulturni center.
Gullestad, M. 1984: Kitchen-Table Society: A Case
Study of the Family Life and Friendships of Young
Working-Class Mothers in Urban Norway. Oslo:
Universitetsforlaget.
Hirschon, R. 1997: Essential Objects and the Sac-
red: Interior and Exterior Space in an Urban Greek
Locality. V: S. Ardener (ur.), Women and Space:
Ground Rules and Social Maps. Oxford in New York:
Berg, 70–86.
Ledinek Lozej, Š. 2015:Od hiše do niše: Razvoj ku-
hinje v Vipavski dolini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC
SAZU.
Ledinek Lozej, Š. 2016: Frankfurtska ali švedska
kuhinja?: Prispevek k zgodovini migracij in prilaščanj
oblik(ovanja). Etnolog 26, 127–146.
Ledinek Lozej, Š. 2017: Secondary Kitchens in
the Vipava Valley. V: O. Habjanič, K. Šrimpf Vendra-
min in V. Bevc Varl (ur.), Kitchen debate: The Collec-
ted Volume of the Symposium 19.-21. 10. 2017. Mari-
bor: Pokrajinski muzej, 81–89.
Lefebvre, H. 2013: Produkcije prostora. Ljublja-
na: Studia Humanitatis.
Lofgren, O. 1984: The Sweetness of Home:
Class, Culture and Family Life in Sweden. Ethnologia
Europaea 14: 44–64.
Moore, H. L. 1993: The Difference within and the
Difference between. V: Teresa del Valle (ur.),
Gendered Anthropology. London in New York: Rout-
ledge, 193–204.
Oakley, A. 2000: Gospodinja. Ljubljana: Založba
/*cf.
Sciama, L. 1997: The Problem of Privacy in Medi-
terranean Anthropology. V: S. Ardener (ur.),Women
and Space: Ground Rules and Social Maps. Oxford in
New York: Berg, 87–111.
Stolcke, V. 1993: Is Sex to Gender as Race to Eth-
nicity? V: T. del Valle (ur.), Gendered Anthropology.
London in New York: Routledge, 17–37.
Tancig, B. 1953: Sodobna kuhinja. Arhitekt 9:
14–19.
Tancig, B. 1954: Majhna stanovanja – toda udob-
na. Ljubljana: Društvo arhitektov Slovenije.
Tancig, B. 1958: Kuhinja: Načrtovanje in oprema.
Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva.
Tkalčič, A. 2006: Hiša kot socialni prostor. Gla-
snik Slovenskega etnološkega društva 46/3–4: 85–90.
Del Valle, T. (ur.) 1993: Gendered Anthropology.
London in New York: Routledge.
Ženski svet 1935: Naše stanovanje. Ženski svet
13/11: 82–84.
4 Zaradi rutinizirane delitve dela med spoloma je bila
kuhinja pogosto tematizirana kot ženski prostor,
prim. npr. Birdwell-Pheasant in Lawrence-Zúñiga
1999; Booth 1999; Bourdieu 2002; Hirschon 1997;
Löfgren 1984; Tkalčič 2006. Na večpomenskost in
problematičnost dihotomij moško–žensko in javno–
zasebno je opozorila Lidia Sciama (1997), na sicer-
šnjo družbeno konstrukcijo ženskosti pa feministič-
ne raziskave (prim. npr. Gullestad 1984; 1992;Moore
1993; Stolcke 1993; del Valle 1993).
Izvestje 19 • 2022
64 ČLANKI ���
Pogled starejših Novogoričank na
nesnovno kulturno dediščino
Nove Gorice1
JASNA FAKIN BAJEC | ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije
Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko
jasna.fakin@zrc-sazu.si
Izvleček: Članek predstavlja prvi del rezultatov etnografske raziskave o načinu življenja v Novi Gorici in
razmišljanja starejših prebivalk, kaj je nesnovna dediščina novegamesta. Hkrati se avtorica sprašuje, ali je
mesto res brez duše, kot se večkrat izpostavlja v javnem diskurzu, in kako v urbani razvoj mesta vključiti
izkušnje, znanja, potrebe in mnenja ljudi. Analiza intervjujev je pokazala, da je starejšim krajanom težko
razmišljati o »živi« dediščini mesta, hkrati pa kot dediščino ne vrednotijo modernistične arhitekture, kot
to izpostavlja strokovna in politična javnost. Večjo vrednost namenjajo delavski kulturi, vrednotam, pove-
zanim z delom, ter pristnim in razumevajočimmedsosedskim in medkulturnim odnosom.
Ključne besede: nesnovna kulturna dediščina, kulturna zgodovina, delavska kultura, Nova Gorica.
Il punto di vista delle donne anziane di Nova Gorica
sul patrimonio culturale immateriale della città
Riassunto: L’articolo presenta la prima parte dei risultati della ricerca etnografica sul modo di vivere a
Nova Gorica e le riflessioni degli anziani residenti su quello che loro credano essere il patrimonio immate-
riale della nuova città. Allo stesso tempo, l’autrice si chiede se la città sia davvero senz’anima come spesso
viene sottolineato nei discorsi pubblici e come includere le esperienze, le conoscenze, i bisogni e le opinio-
ni delle persone nello sviluppo urbano della città. L’analisi delle interviste ha mostrato che è difficile per i
residenti più anziani pensare al patrimonio «vivente» della città, ma allo stesso tempo loro non valorizza-
no l’architettura modernista come patrimonio come invece viene visto dai politici e dagli esperti. Gli inter-
vistati attribuiscono maggiore valore alla cultura del lavoro, ai valori legati al lavoro e alle buone relazioni
di vicinato e ai rapporti interculturali.
Parole chiave: patrimonio culturale immateriale, storia culturale, cultura operaia, Nova Gorica
Uvod
»Kako misliti kulturno dediščino v sodob-
nem svetu?« je ključno vprašanje, ki si ga mo-
ramo raziskovalci dediščinskih praks neneh-
no postavljati. Hiter tehnološki in komunika-
cijski razvoj, podnebne spremembe, vplivi
tržnega gospodarskega sistema, vojne in mi-
gracije, porast revščine in neenakosti pred-
stavljajo le del globalnih sprememb, ki zazna-
mujejo tudi vrednotenje dosežkov iz prete-
klosti in njihovo osmišljanje za lažje življenje v
sedanjosti ter prihodnosti. Slovenska strate-
gija za kulturno dediščino 2020–2023 (Ministr-
stvo za kulturo 2019) poudarja, da je dedišči-
na vrednota v vseh svojih pojavnih oblikah
ter naj bi predstavljala priložnost za razvoj
1 Predstavitev prvih izsledkov etnografske raziskave,
ki poteka v okviru aktivnosti Evropske prestolnice
kulture 2025, Nova Gorica - Gorica.
65
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
družbe, lokalnih skupnosti in države (prav
tam: 2). Prepoznana je kot pomemben del lo-
kalne, regionalne, nacionalne in evropske
identitete in naj bi hkrati prispevala k bolj po-
vezani družbi, pospešila trajnostni razvoj ter
izboljšala odnos družbe do dosežkov naših
prednikov (prav tam). Novi razvojni evropski
programi za obdobje 2021–2027 (npr. pro-
gram Interreg, Kreativna Evropa, Program za
razvoj podeželja (CLLD) idr.), ki predstavljajo
ključni vir za financiranje mednarodnih kul-
turnih projektov, dediščino povezujejo z zele-
no preobrazbo in reševanjem posledic pod-
nebnih sprememb.
Vloga, pomen in razumevanje kulturne
dediščine se spreminjajo glede na aktualne
družbenopolitične ter gospodarske tokove
oziroma različne potrebe in interese v nacio-
nalnem ter mednarodnem prostoru. V so-
dobni družbi še vedno ostaja velik razkorak
med tem, kar je zapisano v mednarodnih in
nacionalnih konvencijah ter strategijah, po-
vezanih z varovanjem dediščine, in dejanskim
stanjem v lokalnih skupnostih (več gl. Fakin
Bajec 2020). Večina širše javnosti, politikov in
uradnikov, ki delujejo v okviru razvojnih
agencij, turističnih zavodov in občin, dedišči-
no še vedno povezujejo zgolj z ohranjanjem
in varovanjem materialnih dosežkov, tj. pre-
mično in nepremično kulturno dediščino,
medtem ko se skromno prepoznava social-
ne, kulturne in razvojne potenciale, ki jih
predstavlja nesnovna oziroma »živa« dedišči-
na. Po Konvenciji o varovanju nesnovne kul-
turne dediščine (Unesco 2003) mednjo vklju-
čujemo »prakse, predstavitve, izraze, znanja,
veščine in z njimi povezana orodja, predme-
te, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupno-
sti, skupine in včasih tudi posamezniki prepo-
znavajo kot del svoje kulturne dediščine«
(Unesco 2003, 2. člen; Židov 2020: 50). Po-
memben del nesnovne dediščine predstavlja-
jo tudi osebni in kolektivni spomini nosilcev
kulturnih praks, tj. ljudi, ki v skupnostih prek
različnih praks vzpostavljajo odnose, čustve-
ne odzive in vrednostna merila do objektov,
ki se javno označujejo kot materialna dedišči-
na (Benton 2010). Postavlja pa se vprašanje,
ali znamo prisluhniti ljudem, ki z različnimi de-
janji (raziskovanjem, pripovedovanjem, uče-
njem, opozarjanjem, negodovanjem, upori)
ohranjajo svojo osebno in javno dediščino.
Kako nesnovno dediščino razumeti v okviru
celostnega varovanja in upravljanja kulturnih
spomenikov, kjer naj bi vzajemno sodelovali
strokovnjaki, politiki, civilna družba in gospo-
darstveniki? Kako opolnomočiti in spodbuditi
civilno družbo, da bo v nesnovni dediščini
prepoznala vir za refleksijo o lastni in krajevni
identiteti ter potencial za kvalitetnejše in pri-
stnejše življenje v prihodnosti?
Namen članka je spregovoriti o nesnovni
kulturni dediščini v Novi Gorici – mestu, ki se
v širšem prostoru označuje kot »mlado«, »no-
vo«, »obmejno«, »modernistično« mesto ozi-
romamesto vrtnic, ki naj bi zaradi kratke zgo-
dovine (75 let) še vedno iskalo svojo urbano
identiteto in potenciale za urbani vzdržni ra-
zvoj. Ker so prvotni prebivalci mesta prihajali
iz okoliških ruralnih območij, hkrati so se jim
pridružili še prebivalci iz drugih držav bivše
Jugoslavije, imajo danes domačini različne
odnose do urbane preteklosti, vrednotenja
človekovih dosežkov in razmišljanja, kaj je
»živa« dediščina mesta. Članek izpostavlja pr-
ve izsledke etnografske raziskave v okviru
projekta Ab initio – urbana utopija, ki predsta-
vlja del kulturnega programa za Evropsko
prestolnico kulture 2025, Nova Gorica - Gori-
zia.2 Eden izmed ciljev projekta je ovrednotiti
modernistično dediščino mesta z analizo lite-
rature in poglobljenih intervjujev z domačini,
ki somesto zgradili in v njem ustvarili različne
življenjske navade, odnose, razumevanja in
dosežke, ki bi jih lahko danes vrednotili kot
2 Vodja projekta je dr. Blaž Kosovel iz ZavodaMagistra-
la.
Izvestje 19 • 2022
66 ČLANKI ���
urbano dediščino.3 Snovalci projekta izhaja-
mo iz spoznanja, da je 75-letna zgodovina
mesta bogata tako s številnimi materialnimi
dosežki na področju modernistične arhitek-
ture, likovne ustvarjalnosti, kulturnih dogod-
kov in gospodarstva kot tudi s spomini na ži-
vljenje v mestu. Vendar lokalni politiki in stro-
ka iz razvojnih institucij v zgodovini ter do-
sežkih iz socialističnega obdobja ne vidijo pri-
ložnosti za iskanje urbanih kulturnih poseb-
nosti, edinstvenosti, identitetnega simbola,
kaj šele vira za urbani vzdržni razvoj. Hkrati
se lokalno prebivalstvo skromno vključuje v
diskusijo, kako vmestu javno »misliti« urbano
dediščino, saj se ne osmišljajo izkušnje, zgod-
be, občutki, želje in potrebe lokalnega prebi-
valstva. To tudi ni bil cilj projekta Mapiranje
3 Dejavnosti bodo vključevale tudi proučevanje najbolj-
ših praks pri predstavitvi modernistične dediščine iz
drugih novih mest po Evropi in ustvarjanje kulturne
poti skozi nova mesta. Prvotni načrt mesta bo pred-
stavljen z uporabo virtualne resničnosti (VR), hkrati
pa bomo oblikovali virtualni muzej Nove Gorice z digi-
talno bazo podatkov, ki bo obsegala vse informacije,
zbrane med raziskovalnim procesom (več gl. Go!Bor-
derless 2020: 36).
urbanih prostorov slovenskih mest v zgodo-
vinskem okviru: modernistična Nova Gorica in
njeni konteksti, kjer so umetnostni zgodovi-
narji mapirali modernistično arhitekturo, in
mednjo uvrstili Ravnikarjeve bloke, občinsko
stavbo, kulturne ustanove, Cerkev Kristusa
Odrešenika, industrijsko arhitekturo, avtobu-
sno postajo, „kremelj“ in javne spomenike v
mestu (Seražin, Di Battista 2022). Tako lahko
potrdimo misel konservatorja Gilla Chittyja,
ki poudarja, da se v praksi načrtovalci razvoja
in stroka iz dediščinskih institucij še vedno
ukvarjajo zgolj z vprašanjem, kaj »kultura«
lahko naredi za družbo in gospodarstvo, na-
mesto da bi se osredotočili na spoznavanje,
na kakšen način lahko lokalni prebivalci s svo-
jim življenjem pripomorejo k trajnostnemu
ohranjanju in premišljenemu razvoju lastne
skupnosti (Chitty 2018).
V prvem sklopu raziskave, ki je potekala v
oktobru in novembru leta 2022, je bilo izvede-
nih 8 poglobljenih intervjujev s starejšimi pre-
bivalci mesta (5 žensk in 3moški) in dve etno-
grafski delavnici, ki sta vključevali 10 udele-
ženk. Zaradi tematike Izvestja 19, kjer se po-
sebna pozornost posveča ženskemu vpraša-
Nova Gorica, Erjavčeva ulica, 60. leta 20. stoletja
(št. foto: 15698, zbirka Foto Pavšič, hrani: Goriški muzej).
67
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
nju, pod drobnogled postavljamo spomine
Novogoričank, ki kot nosilke različnih vlog
(soproge, mame, babice, prababice, učitelji-
ce, uradnice, turistične vodnice, muzealke,
varuške, trgovke, industrijske delavke, pro-
stovoljke, upokojenke idr.) soustvarjajo kul-
turni, socialni in gospodarski utrip mesta. Po-
membna je tudi »ženska energija, ki je drugač-
na od splošne«, je v intervjuju izpostavila ena
izmed sogovornic (r. 1952), ko je razmišljala o
vlogi žensk pri soustvarjanju kulturne dedišči-
ne. Pred diktafon smo jih povabili z name-
nom, da spregovorijo o tem, kako so v mestu
zaživele in usklajevale različna poslanstva;
kaj jim je v mestu všeč, kaj pogrešajo in česa
ne marajo; katere jedi in simboli najbolj za-
znamujejo urbani prostor; katere vrednote,
šege in navade, pesmi idr. »živo« dediščino bi
prenesle na mlajše rodove. Posredno smo se
dotaknili tudi vprašanja, kaj je nesnovna dedi-
ščina mesta in ali mesto res nima lastne iden-
titete oziroma duše, kot se v javnosti večkrat
izpostavlja. Vendar preden se dotaknemo po-
membnih spoznanj raziskave, velja najprej
predstaviti znanstvena razumevanja o pome-
nu in vlogi dediščine v sodobnem globalnem
svetu.
Kako raziskovati kulturno dediščino v
mestu Nova Gorica?
Definicija kulturne dediščine se vse od
njenih prvih institucionalnih okvirjev, ki jih je
postavila Konvencija o varstvu svetovne kul-
turne in naravne dediščine (Unesco 1972),
spreminja in prilagaja svetovnim izzivom. Za
razliko od prvih opredelitev, ko se je pod izra-
zom kulturna dediščina razumelo spomeni-
ke, skupine stavb in znamenite kraje (Petrič
2000: 55), danes izraz zajema skoraj vse, kar
je človek naredil ali spremenil (Stig Sørensen,
Carman 2009). Ne nanaša se le na materialne
ostanke, temveč tudi na nesnovni del, vključ-
no z »značajem in občutkom prostora, njego-
vo avro, šegami in navadami, tradicijo, jezi-
kom, narečji, glasbenimi slogi, religioznimi in
posvetnimi rituali. Ni potrebno, da so materi-
alni ali nematerialni elementi arhitekturne
estetske posebnosti, temveč so značilnosti
lahko tudi boleče, umazane, nezaščitene in
neprivlačne. Elementi so lahko stari ali novi;
nekaj, kar je vredno za skupnost, specifično
skupino v skupnosti ali za posameznike«
(Schofield 2008: 19). Poleg tega dediščina ni
več omejena le na dejanja državnih uradnikov
ali organov, ampak lahko vključuje najbolj
osnovne in običajne načine življenja ljudi. Za-
to Konvencija o nesnovni kulturni dediščini
(Unesco 2003) pri identificiranju in načrtova-
nju varovanja dediščine postavlja na prvome-
sto njene nosilce, poleg njih pa še nevladne
organizacije, kulturne in druge organizacije
civilne družbe ter poudarja participativni pri-
stop (Blake 2017: 69–70; Židov 2020: 50). To
pomeni, da konvencija izpostavlja nesnovno
dediščino, ki živi med ljudmi, je podvržena
nenehnemu poustvarjanju ter je tesno pove-
zana z identiteto posameznika in skupnosti
(Židov 2020: 50). Govorimo o dejanjih, ki jih
ustvarjajo domačini, ki v skupnosti živijo in/ali
v obliki različnih iniciativ raziskujejo, vredno-
tijo in interpretirajo preteklost. Posebna po-
zornost se namenja t. i. dediščinskim skupno-
stim, ki jih v slovenskem kontekstu lahko po-
vežemo z društvi, krožki, šolami in krajevnimi
skupnostmi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem
in interpretacijo preteklosti. Dediščinska sku-
pnost lahko vključuje člane z geografskega
območja ali iz različnih okolij, pomembno je
le, da jih družijo skupni interesi, cilji in vredno-
te. Ne razumemo je kot nespreminjajočo se,
konstantno, časovno in prostorsko omejeno
skupino ljudi, temveč kot spreminjajočo se
entiteto, odvisno od različnih zunanjih in no-
tranjih dinamik (Fakin Bajec 2020). V okviru
Nove Gorice kot dediščinsko društvo lahko
med različnimi skupnostmi, ki se ukvarjajo z
raziskovanjem preteklosti, vključimo tudi Ak-
tiv mestnih žena in deklet Goričanke, ki v okvi-
ru Turističnega društva Nova Gorica vse od
leta 2013 z dobrodelnostjo, ohranjanjem
Izvestje 19 • 2022
68 ČLANKI ���
kulturne dediščine in razvojem kulture sobi-
vanja v mestu poskušajo razvijati vrednote
sočutja, pomoči najšibkejšim ter prostovolj-
stva – vrednote, ki jih v sodobni, neoliberalni
družbi najbolj primanjkuje. Pogovor s predse-
dnico je razkril, da članice obujajo in interpre-
tirajo šege ter navade, povezane z življenjem
na podeželju, kjer so članice preživele svoje
otroštvo inmladost. Vzroki so različni, morda
»so bile te dejavnosti odraz nostalgije, želje po
domu, po podeželju ali je bilo to, da bi prinesle
košček podeželja v mesto. Da bi mesto zažive-
lo« (r. 1952). Morda pa spoznanje, da so ljudje
v Novi Gorici v zadnjih treh desetletjih »apa-
tični, nobena stvar nam ni več sveta, premalo
poudarjamo to, kar imamo. To, kar smo prine-
sli s sabo«. Pogovori s sogovornicami4 so se
zato zaustavili ob vprašanju, ali nesnovno de-
diščino mesta ustvarjajo izkušnje, znanja in
dosežki ljudi, ki so v mesto prišli iz drugih
okolij ter v svoj novi dom in skupnost prinesli
svoje navade in znanja, ali dosežki, ki so jih
ljudje začeli soustvarjati po tem, ko so se v
»novo« mesto naselili. Ker govorimo o »mla-
dem« mestu, ki za razliko od sosednje Gorice
nima dolgotrajne tradicije, sta bili za mnoge
sogovornice ti vprašanji velik izziv. Brez ve-
čjega premisleka so kot dediščino Nove Gori-
ce izpostavile kapelo – cerkev in frančiškanski
samostan na Kostanjevici, stavbo železnice,
modernistično stavbo Mestne občine Nova
Gorica, spomenik Edvardu Rusjanu, medtem
ko jim je bilo zelo težko razmišljati o »živi« de-
diščini. Šele poglobljena diskusija, ki se je za-
ključila po pogovoru o tem, kako so živeli v
Novi Gorici, je podala zanimive odgovore, ki
4 Poleg članic društva so spregovorile tudi najstarejše
meščanke, ki so se vmesto preselile v petdesetih letih
20. stoletja in danes soustvarjajo življenje v Domu
upokojencev Nova Gorica. Zase sicer pravijo, da niso
»Novogoričanke«, temveč se v njih mešajo identifika-
cijske prakse iz prvotnega bivalnega okolja in življenja
v Novi Gorici. Spregovorili sta tudi turistična vodnica,
nekdanja sodelavka in etnologinja Goriškega muzeja
in najstarejša krajanka mesta, stara 97 let.
jih podrobneje izpostavljamo v naslednjem
poglavju.
V poznem 20. stoletju je v krogu dediščin-
skih študij poleg raziskovanja materialnosti
dediščinskih elementov postalo pomembno
razumevanje družbenih praks ter procesi
oblikovanja pomenov in vrednot, ki jih posa-
mezni kulturni elementi utelešajo (Smith
2006; Fakin Bajec 2011; Labrador, Silberman
2018). To pomeni, da nas v primeru vrednote-
nja modernistične arhitekture, ki zaznamuje
mesto, zanima tudi, kakšen pomen ljudje da-
jejo materialnim pomnikom. Ta pa se pokaže
skozi spomine, ki se zbudijo ob različnih kul-
turnih in političnih dogodkih, kolektivnih in-
terpretacijah in raziskovanju. Nanašajo se ta-
ko na pripovedovanje vsebin, ki so se izvajale
v kulturnih spomenikih, kot tudi na občutke,
ki so se ob pripovedovanju zbudili, kažejo pa
se kot ponos, spoštovanje, veselje, bolečina,
strah. Dediščinske prakse tako dajejo moč
odnosommed subjektom in objektom (živim
in neživim) ter materialni realnosti, v kateri
se ti odnosi ustvarjajo. Pri tem je ključno za-
vedanje, da so čustva fluidna, dinamična, uo-
kvirjena in temeljito kontekstualna, izzivajo
statične in urejene formulacije. Izprašujejo
identitete, občutek do skupnosti in fizičnega
kraja, občutke dobrega počutja, blaginje ali
nelagodja (Tolia-Kelly, Watson 2016). Če to
razložimo na primeru furenge, tj. prevoza
jamborja iz Trnovega v Novo Gorico na pred-
večer 1. maja, je poleg raziskovanja aktivno-
sti, ki jih izvajajo članice Aktiva mestnih žena
in deklet, za raziskovalca pomembno spozna-
ti tudi odnose, ki se vzpostavijo med akterji
kulturne prakse;5 vrednote, ki se skozi izvaja-
nje aktivnosti izražajo; pomene, ki jih take ak-
tivnosti predstavljajo za mesto; načine inter-
pretacije starih šeg in navad v sodobnosti; ču-
stva, ki se vzpostavijo tako med nosilci
5 Na primermed članicami društva, meščani in meščan-
kami, furmani, ki mlaj pripeljejo v mesto, političnimi
akterji, ki dejavnost finančno podprejo, idr.
69
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
kulturnih praks kot med gledalci, ipd. Ključno
je tudi spoznati, kaj ta praksa pomeni za ži-
vljenje v Novi Gorici, zakaj se domačinom, ki
so v Novo Gorico prišli s podeželja »zasvetijo
oči, ko gledajo konje, ko otrokom kažejo konj-
sko vprego, ko vztrajajo in so ponosni na to, da
so bili nekoč podeželani«, kot je v intervjuju iz-
postavila predsednica društva Goričank (r.
1952). Po njenih besedah je ključno vpraša-
nje, kako ustvariti varnost, ki ti jo ponuja de-
diščina, »ker tukaj [v Novi Gorici – op. avt.] so
različne kulture«.
Nove dediščinske paradigme tako pou-
darjajo, da je treba dediščino razumeti kot so-
cialno prakso ali proces (Smith 2006; Fakin
Bajec 2011; Labrador, Silberman 2018), kjer je
poudarek na kontekstu in ne toliko na sa-
mem objektu. Proces nastajanja dediščine se
namreč dogaja tukaj in zdaj, podvržen je so-
dobnim pogledom, vrednotam, prepriča-
njem, družbenopolitičnim in gospodarskim
tokovom. Je zelo dinamičen in včasih sporen
ter raziskovalcem tudi razkriva sodobne po-
trebe, skrbi, izkušnje, vrednote in želje
Nova Gorica, prihod deklet iz avtobusne postaje Avtoprometa Gorica, 60. leta 20. stoletja
(št. foto: 25344, zbirka Foto Pavšič, hrani: Goriški muzej).
Izvestje 19 • 2022
70 ČLANKI ���
akterjev, ki dediščino soustvarjajo, interpreti-
rajo, upravljajo ali izrabljajo. Pod vplivom teo-
rije afekta (Hofman idr. 2020) tako razisko-
valci poseben poudarek namenjamo politiki
čustvenih režimov, ki se na polju dediščinskih
praks kažejo v osebnih občutjih do objekta
(npr. ponos, žalost, jeza, veselje), kolektivnih
čustvih (npr. verbalnih ali telesnih reakcijah
skupnosti ob rušenju kulturnega spomenika)
in afektih, razumljenih kot presežek čustvene
intenzivnosti. Slednji je povzročen kot pro-
dukt prostorov, odnosov, zgodovinskih izku-
šenj, kontekstov, pomenov in posledic. Kot
afektivno prakso lahko vključimo reakcijo lju-
di 18. decembra 2020, ko je Nova Gorica sku-
paj s sosednjim italijanskim mestom Gorica
prejela laskavi naslov evropska prestolnica
kulture 2025. Novica je med prebivalci obeh
mest, ki jih loči le nacionalna meja, spodbudi-
la izjemne občutke veselja, zadovoljstva, po-
nosa in upanja. Zakaj? Afektivni odziv je ve-
dno povezan s preteklimi dogodki in z njimi
povezanimi izkušnjami (Ahmed 2004), zato
raziskave afekta vključujejo tudi razumeva-
nje kompleksnosti zgodovinskih dogodkov
(čas fašističnega nasilja, vojne, gradnje nove
države, vzpostavljanje novih identitetnih
praks ipd.), kar omogoča poglobljeno razu-
mevanje razvoja navezanosti in zavzetosti do
preteklosti, stvari, verovanj, prostorov, tradi-
cij ter institucij (Smith, Wetherell in Campbell
2018). Pozornost na čustva in afekte, ki se
med drugim kažejo prek obujanja spominov,
nam raziskovalcem odpira poti za poglablja-
nje razumevanj o tem, kako ljudje razvijajo
vdanost do dosežkov iz preteklosti, kateri
spomini (tako osebni kot kolektivni) se po-
novno aktivirajo pri posamezniku in skupno-
sti ter kako njihova interpretacija prispeva k
novim pogovorom, idejam, identitetnim pra-
ksam in načrtom nadaljnjega ohranjanja ali
poustvarjanja dediščine. In kaj nam razkrivajo
spomini o življenju v Novi Gorici?
Kaj je nesnovna kulturna dediščina Nove
Gorice?
V zgodbo o dediščini Nove Gorice ne bo-
mo vključili zgodovinskih okoliščin izgradnje
mesta, družbenopolitičnih razmer na Primor-
skem po 2. sv. vojni, prvih arhitektov, ki so
pripravili urbanistične načrte, delavskih bri-
gad, ki so mesto leta 1949 začele graditi, če-
prav so to zelo pomembni konteksti za vzpo-
stavljanje dediščine Nove Gorice. V tem pri-
spevku želimo izpostaviti glas domačink, ki
so se v mesto začele naseljevati vse od pet-
desetih let 20. stoletja. Vzroki za prve naseli-
tve so bili različni: delovne obveznosti, šola-
nje, poroka in ustvarjanje nove družine. V
petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja je
Nova Gorica predstavljala malo večjo vas in
velikih razlik med življenjem v mestu ter na
podeželju niti ni bilo, razen življenja v stano-
vanju. To je marsikateremu prebivalcu ali pre-
bivalki povzročalo občutke tesnobe, saj »me-
ni je bilo težko živet v stanovanju, če sem od-
krita. Jaz sem rada na prostem, zunaj /…/ Tam
sem se jaz počutila utesnjeno, zaradi samega
načina življenja. Nisem znala samo v bloku bit,
ležat in gledat televizijo« (r. 1952). Mnoge so-
govornice pa se s selitvijo niso preveč obre-
menjevale, ker »nisem imela časa razmišljati,
ali mi je hudo, ali sem v drugem kraju. Bilo je
vse tako tempirano, otrokmajhen, služba in to
je bilo dan na dan« (r. 1959). Podobno je pri-
povedovala sogovornica iz Breginjskega ko-
ta: »Ko sem prišla v Novo Gorico, sem imela 25
let. Takrat si poln samega sebe, potem je tvoja
družina, se ukvarjaš z otrokom. Ko prideš v le-
ta, ko ostaneš sam, pa začneš gledati nazaj, kar
je verjetno značilnost staranja. Vedno bolj ku-
haš jedi, ki si jih jedel kot otrok. Jazmoramvsa-
ke toliko časa skuhat polento« (r. 1952). Kuha-
nje polente je nekdanjo Breginjko spominjalo
na dom, gre za osebno oziroma družinsko
tradicijo, hkrati pa je ob pogovoru tudi razmi-
šljala o lakoti, revščini in današnjem izobilju.
Polento zdaj kuha v svojem novem okolju –
Novi Gorici, vendar je ni povezala z značilno
71
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
kulinariko mesta. Še več, sogovornice so na
vprašanje, ali ima Nova Gorica značilne jedi
kot Kras, Brda, Vipavska dolina, odgovorile,
da ne, saj je mesto premlado. Krajanka, ki je v
Novo Gorico prišla iz Savinjske doline, je zato
dejala: »V našo družino nisem želela vnesti le
primorskih jedi /…/ Sem želela prinesti tudi
moje, naše jedi. Tako doma pripravljam tople
murke. Murke so kumare. In še danesmi hči re-
če, kdaj bom skuhala poleti murke. Prek kuli-
narike sem prinesla košček dediščine iz mojega
kraja v svojo družino. To mi je kar uspelo« (r.
1959). V Novo Gorico so prihajali ljudje od
vsepovsod, mešanje kultur je bilo nekaj sa-
moumevnega. Pri tem ne govorimo le o me-
šanju slovenske kulture z drugimi etnijami,
temveč tudi mešanje med Štajerci, Notranjci
in Primorci. »Jaz nisem bila navajena teh pri-
morskih običajev,« je pripovedovala gospa, ki
je leta 1956 v Novo Gorico prišla iz Ljubljane.
»Zame je bilo kuhanje kafeta (prave kave) en
čudež, mi ga v Ljubljani nismo nikoli kuhali« (r.
1935). Hkrati pa še vedno rada pripravlja ka-
še, ki jih na Primorskem niso poznali. Druga
gospa ni poznala kakijev in se je zgražala nad
Primorci, češ da ne poberejo svojih jabolk, če-
prav je listje z dreves že odpadlo (r. 1959).
Članice društva Goričank so na pobudo
zgodovinarke Slavice Plahute, ki je raziskova-
la zgodovino goriških jedi (2002), obudile pe-
ko kostanjeviškega presnica. Gre za 150 let
star recept presnega peciva, ki se je peklo
»samo na kapeli in to za veliko gospodo. Ko so
hodili iz stare Gorice na kapelo, tam je bila do-
bra kuhinja in na koncu je bil še ta presnic. Je
velikonočno pecivo in zelo zahtevno za pečt«
(r. 1952). Danes ga domačini niso prevzeli kot
domače, praznično pecivo, ki bi lahko simbo-
liziralo kulinarično posebnost goriškega pro-
stora. Vzroki so različni: morda ga niti ne po-
znajo, morda je težava v njegovi pripravi. Pe-
civo se tudi ne promovira prek medijev ali v
okviru turistične ponudbe, kar bi lahko vpli-
valo na javni diskurz o soustvarjanju lokalne
kulinarike. Nekoliko mlajša sogovornica (r.
1970) je kot značilno kulinariko Nove Gorice
izpostavila palačinke iz gostilne na Kekcu, ka-
mor so Novogoričani vedno radi zahajali. Naj-
starejša članica Goričank pa je dodala: »Vmo-
jo družino prinašam stvari, ki sem jih sama do-
življala. Veliko pripovedujem o življenju na
kmetih, o delu na zemlji in tudi o jedeh. Jaz ni-
sem za eksperimente modernih jedi. Ko me je
vnukinja vprašala, če ji bom dala zvezek recep-
tov, sem ji rekla: ‘Ne, te bom rajši naučila.’ De-
diščina je tisto, kar nosimo v svojem srcu. Go-
jim tudi stare odnose, ker ni pravih odnosov v
mestu« (r. 1941). Krajanka, ki je letos dopolni-
la 97 let, pa svoji vnukinji najrajši pripoveduje
o dogodkih v 2. svetovni vojni, saj jo je vojna
najbolj zaznamovala. Razmišljanje intervju-
vank jasno potrdi tezo, da je vsaka dediščina
najprej osebna vrednota, predstavlja vez z
osebnimi izkušnjami, družinskimi korenina-
mi, spomini na otroštvo in mladost, morda
varen dom, nudi občutek topline. Varnost
začnemo najbolj pogrešati v času osebnih,
družinskih ali družbenih kriz, negotovosti,
strahu in bojazni. Takrat se tudi začnemo
spraševati o osebni in skupnostni identiteti.
Članice društva Goričank so občutek varno-
sti, sprejetosti in solidarnosti želele prenesti
tudi v svojo skupnost – mesto Nova Gorica
ter prek različnih aktivnosti obuditi stare še-
ge in navade s podeželja. Med njimi so se
spomnile tudi na sv. Lucijo, ki goduje 13. de-
cembra in prinaša luč v dolgih zimskih dneh.
»Goričanke smo si jo vzele za svojo, ne kot sv.
Lucijo, ma kot luč, svetlobo, razsvetljenost,
kot razumevanje. Svetloba je bistvo življenja.
Brez svetlobe niti vrtnica ne bi zrasla. V mojem
otroštvu se je sv. Lucijo omenjalo v zvezi z ze-
mljo. Na sv. Lucijo smo sejali božično žito« (r.
1952).
Za razliko od podeželskih vasi, kjer so se
skupni prazniki dopolnjevali s cerkvenimi vse-
binami (godovanje zavetnikov cerkva), so se
v Novi Gorici skupnostna praznovanja obliko-
vala ob državnih praznikih. Vedno se je kolek-
tivno praznovalo 1. maj – praznik dela, 4. julij
Izvestje 19 • 2022
72 ČLANKI ���
– dan borca in 29. november, ko »smo dobili
prav pakete. Je sindikat poskrbel, da smo do-
bili kar hrano, ozimnico, pijačo« (r. 1935). Sku-
paj so praznovali tudi silvestrovo, zabava je
bila v Park hotelu ali na občini. Pri javnih pro-
slavah, ki so se največkrat odvijale v parku
pred občinsko stavbo, so vedno sodelovale
tudi šole. V delavskih kolektivih niso nikoli po-
zabili na praznovanje 8. marca.
S sogovornicami je stekel tudi pogovor o
vrtnici, simbolu Nove Gorice. Do nje so inter-
vjuvanke vzpostavile pozitiven odnos, če-
prav ga je ena domačinka prepletla s politič-
nimi konotacijami: »Meni mi je všeč, roža je le-
pa stvar. Zakaj ne? Samo potem je prišlo do te-
ga, da je rdeča roža, rdeča vrtnica. In smo bili
vsi kontenti. So bili oni, politiki, ma sem tudi
jaz. Rdeča roža je strast, ljubezen« (r. 1961).
Nov način življenja v Novi Gorici pa ni po-
vezan zgolj z življenjem v stanovanjskih blo-
kih, temveč so udeleženke raziskave ogro-
mno časa namenile tudi pogovoru o medso-
sedskih odnosih. Kot so dejale: »Na začetku [v
50. letih 20. st. – op. avt.] se nismo veliko dru-
žili, saj ni bilo časa« (r. 1934). »Najbolj smo se
spoznali v okviru stopnišča, tu pa smo bili kot
sorodniki« (r. 1936). Sogovornica, ki je v me-
sto prišla leta 1972, pa se je nostalgično spo-
minjala skupnih piknikov: »Bilo je zelo pristno,
od odnosov do vsega. Smo se družili tudi so-
sedje v bloku, smo naredili kakšen skupen pi-
knik. Danes ga nimaš kje narediti, ker je vse za-
parkirano« (r. 1952). Pri tem so izpostavile
enakost in složnost, ki naj bi med krajani pre-
vladovali vse do osemdesetih let 20. stoletja.
»Včasih ni bilo razlik, smo bili vsi približno ena-
ki. Vsi smo delali, smo bili v službah. Otroci so
bili v šoli in vrtcu. Tudi pomagali smo si bolj. Je
kakšna pobrala otroka in ga peljala domov, ali
popazila« (r. 1941).
Od življenja na podeželju so nekatere so-
govornice resda pogrešale stik z zemljo in de-
lo na njivi, vendar so kmalu dobile svoje me-
stne vrtove, kjer pa »je bila Jugoslavija v ma-
lem.Moram rečt. Tam smo izmenjavali recepte
/…/ Ma kako je bilo lepo. Makedonci, Bosanci,
Srbi, celo en Italijan je bil. Iz stare Gorice so pri-
šli trije, ki so prinesli semena od pomidorov.
Smo si izmenjali in jim njim dali« (r. 1952). Ži-
vljenje v blokih je posebno doživetje predsta-
vljalo otrokom, saj »v bloku smo bili vsi otroci
enake starosti, ker so mlade družine dobivale
stanovanja. Bilo nas je polno otrok /…/ Kjer so
sedaj Cankarjeve, tam ni bilo nič, polja, njive,
travniki…Mi smo plezali po drevesih, robutali
češnje, je bilo enako kot na vasi. Potem pa so
začeli zidat bloke in so nam vzeli igrišče. Potem
smo plazili po gradbiščih« (r. 1961). Vzroke za
složnost in sodelovanje so sogovornice pripi-
sale takratnim političnim razmeram, majhne-
mu deležu prebivalstva, »potem pa se je vse
pomešalo« (r. 1934). Danes najbolj pogrešajo
solidarnost: »Vsak bi prej škodoval, kot kori-
stil. Je več zavidanja, preveč prestiža. Ločeva-
nja, kdo je kdo. Takrat smo bili vsi reveži« (r.
1936).
Pogovori so se usmerili tudi na kulturno in
zabavno življenje, predvsem organizacijo ple-
sov v prostorih Park hotela, Argonavtih (pro-
storih današnjega hotela Perla), na železniški
postaji itd. V občinsko stavbo so hodili v kino,
na Delpinovo ulico pa po najnujnejše nakupe.
V kavarni Pecivo je bila prva televizija. »Joj
Marija, kako smo se nagnetli da smo vsaj malo
gledali. To je bilo tam okoli leta 1959, 1960,« se
je spominjala sogovornica (r. 1935). »Gorica je
lepo rastla, vzdušje je bilo prijetno. Sploh se ni
razločilo, kdo je kaj. Niti nismo spraševali. Dela-
li smo. Smo začeli ustvarjati. Nismo se razloče-
vali, imeli smo druge probleme« (r. 1934).
Posebne skupnosti so znotraj mesta
predstavljali kolektivi podjetij, predvsemMe-
bla, Gostola, Vozila Gorica, Ideala. Na vpraša-
nje, ali je to lahko dediščina mesta, je sogo-
vornica to zanikala (r. 1961). Poudarila je: »Če
bi iskala dediščino, bi izpostavila solkanske mi-
zarje. To je dediščina, ki se je prenašala. Vendar
s tem, ko je Meblo šlo, je šla tudi ta dediščina.
To se je izgubilo. Nova Gorica dediščine nima,
ker ona je zrasla na osnovi industrij.« Podobno
73
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
je razmišljala tudi nekdanja učiteljica, ki je no-
vogoriške učence učila o dediščini domačega
kraja. V intervjuju se je spraševala: »Kaj bi bi-
lo, če bi otroci prinesli iskrin telefon. ‘Ja, saj je
to dediščina,’ bi rekli. Sedaj imamo vsi mobite-
le, če pa gremomalo bolj nazaj, je tudi to. Ven-
dar bolj je bila zanimiva dediščina iz starejših
obdobij« (r. 1959). Zato so v šoli več pozorno-
sti namenili predmetom iz obdobja pred 2.
sv. vojno, zlasti iz kmečke kulture. Postavlja
se vprašanje, ali zaradi tega Nova Gorica ni-
ma dediščine.
S to dilemo se je ukvarjala tudi raziskoval-
ka Tanja Petrović in v članku Industrijsko delo
v socializmu: od izkušnje do dediščine (2016)
problematizirala proces pogajanja o dediščini
iz socializma, v katerem je nastalo mesto No-
va Gorica. Po njenih besedah ta proces ni
enostaven, nedvoumen in neproblematičen,
saj so socializem kot politični in ekonomski
sistem ter življenjska izkušnja interpretirani
kot neevropska dediščina, ki ne prispeva do-
volj k evropski kulturni politiki in zamišljanju
evropske identitete. Zaradi tega so muzejske
in druge z dediščino povezane naracije o soci-
alističnih dosežkih ter delu zaznamovane z
ambivalenco in samocenzuro. Ker ima na slo-
venskem ta dediščina nadnacionalni, jugoslo-
vanski vidik, jo je težko vključiti v nacionalne
in lokalne dediščinske diskurze. Zato ni ču-
dno, da tako v širši javnosti kot v turistični in
kulturni industriji, ki postavljajo smernice za
razvoj, ne zasledimo elementov, znanj, do-
sežkov, vrednot ipd., ki so nastali v socialistič-
nem obdobju. Interpretacijo raziskovalke je
potrdila tudi Inga Miklavčič Brezigar, nekda-
nja kustosinja Goriškega muzeja in avtorica
razstave Industrijska dediščina na Goriškem
(2015), ki je v intervjuju pojasnila: »Gorica je
delavsko mesto, to je tipično mesto delavske
kulture. V to so vključene vse pozitivne vre-
dnote delavstva: enakopravnost, enakovre-
dnost, 8-urni delavnik /…/ V tovarnah je bila
skupnost. Spoštovane so bile tudi ženske. Ven-
dar delavske kulture še nismo ovrednotili. Tudi
etnologi je še nismo. Sem bila prva, ki sem to
začela raziskovati.« Pomen delavskih vrednot
so potrdili tudi pogovori s starejšimi sogovor-
nicami, ki so na zaključno vprašanje, kaj bi že-
lele prenesti na mlajše rodove, izpostavile:
»Si moral delati. Preveč je bilo dela. Šolo smo
gradili, občino smo gradili. Prej ni bilo nič, smo
morali ustvariti temelje. Morali smo uporablja-
ti roke, možgane, da smo nekaj naredili. Mi
smo z dušo delali« (r. 1935). Najstarejša sogo-
vornica pa je poudarila: »Vse je bila perspekti-
va. Danes je ni. Ljudje so se udeležili vseh akcij,
kakršnakoli je bila. Vsepovsod. Krajani so gra-
dili Novo Gorico. Razpoloženje je bilo drugač-
no, se je videlo, da nekaj raste, nekaj prihaja«
(r. 1925). Zato Miklavčič Brezigar opozarja:
»Nova Gorica ima dušo, dušo vseh tistih, ki so
tukaj gradili in zidali. Oni so zidali z dušo, sr-
cem. Tisti, ki so soustvarjali Novo Gorico, so jo
ustvarjali s srcem. Mene zelo moti, ko se govo-
ri, da mesto nima duše. S tem dajemo ljudi v
nič, jih ponižuješ. To ni prav.«
Sklepne misli: »Dediščina je tisto, kar
nosimo v svojem srcu«
Ključno vprašanje, na katerega članek želi
odgovoriti, je, kaj je nesnovna kulturna dedi-
ščina Nove Gorice. Analiza pogovorov s sta-
rejšimi sogovornicami je pokazala, da odgo-
vor ni enoznačen in preprost. Sogovornice so
z žarom v očeh pripovedovale o spominih na
gradnjo mesta in soustvarjanje življenja v
njem. Spregovorile so o medsebojnih odno-
sih, zabavnem in kulturnem življenju, poveza-
vi mesta s podeželjem, potrebi po vrtovih in
stiku z naravo, pomenu dela in delavskih vre-
dnotah, palačinkah na Kekcu, vendar tega ni-
so imenovale dediščina. Ker je Nova Gorica
mlado mesto, ki še nima dolgotrajne tradici-
je, po mnenju sogovornic nima dediščine. Po
drugi strani pa so članice Goričank izpostavi-
le, da je dediščina to, kar nosimo v srcu. Ker
same prihajajo s podeželja, v mestu obujajo
podeželske rituale. Na drugi strani pa se v
strokovnih in političnih krogih kot pomemb-
Izvestje 19 • 2022
74 ČLANKI ���
na dediščinamesta izpostavljamodernistična
arhitektura (Mohor, Vodopivec 2020; Seražin
2019, Di Battista 2022). Kaj je torej dediščina
mesta?
»Z dediščino je vedno tako, ali jo vzameš in
oplemenitiš ali pa jo pozabiš in zapraviš,« pou-
darja etnologinja Inga Miklavčič Brezigar. De-
diščino navadno ustvarjamo strokovnjaki, ka-
terih delo so v zadnjih letih prevzeli tudi za-
gnani člani dediščinskih skupnosti. Prek raz-
ličnih kulturnih praks, projektov in aktivnosti
tako strokovnjaki kot nešolani raziskovalci s
svojim znanjem in pogledi ovrednotimo raz-
lične kulturne prvine ter veščine iz preteklo-
sti, v katerih prepoznamo določeno vredno-
to. Lokalno prebivalstvo pa zaradi različnih
zgodovinskih izkušenj, pričakovanj in potreb
to interpretacijo pozitivno sprejme ali zavr-
ne. Dosedanja raziskava ni pokazala, da sta-
rejše domačinke vrednotijo modernistične
arhitekturne stvaritve. Še več, poleg občin-
ske stavbe v tej dediščini ne vidijo posebno-
sti. Spregovorile pa so o dobrih sosedskih od-
nosih, ki so semed drugim vzpostavili tudi ob
gradnji in med življenjem v modernističnih
objektih. Govorile so o enakosti in sodelova-
nju, predvsem pa o delu: delu pri gradnji No-
ve Gorice, delu v tovarnah, delu v prostem
času, ko so se vračale na podeželje in tam po-
magale na kmetijah. Po njihovih besedah No-
va Gorica nima duše, ker ni več dobrih odno-
sov, ker ni solidarnosti in poštenosti, ker se je
začelo povzpetništvo. Zato bi mladim rade
položile na srce, »naj bodo pošteni in potrpe-
žljivi, naj delajo, naj se ne kregajo, naj bo mir«.
Nova Gorica je bila zgrajena zaradi specifičnih
političnih in družbenih razmer po 2. svetovni
vojni, vendar kot je poudarila najstarejša so-
govornica: »Bila je zgrajena s trdimi rokami«
(r. 1925). So lahko to pomembne vrednote, ki
jih pooseblja spomin, razumljen kot nesnov-
na kulturna dediščina mesta? Velja te vredno-
te ohranjati tudi v prihodnosti? Če ja, kako?
S temi in podobnimi vprašanji se bo pro-
jektna skupina ukvarjala tudi v naslednjem
letu in skupaj z glavnimi akterji iskala rešitve,
kako dediščino mesta raziskovati in inter-
pretirati z ljudmi, ki so kulturo mesta sou-
stvarjali.
VIRI IN LITERATURA
Literatura:
Ahmed, S. 2004: The Cultural Politics of Emotion.
New York in London: Routledge.
Benton, T. 2010: Introduction. V: Benton, Tim
(ur.) Understanding heritage and memory. New York:
Manshester University Press, str. 1–5.
Blake, J. 2017: The Impact of UNESCO’s 2003 Con-
vention on National Policy-making: Developing a
New Heritage Protection Paradigm? V: M. L. Stefano
in P. Davis (ur.), The Routledge Companion to Intan-
gible Cultural Heritage. London in New York: Rout-
ledge, str. 69–78.
Chitty, G. 2017: Introduction: Engaging Conserva-
tion – Practising Heritage Conservation and Com-
munities. In: Chitty, Gill. (ur.), Heritage, Conservation
and Communities. Engagement, Participation and Capa-
city Building. London, New York, Routledge, str. 1–14.
Fakin Bajec, J. 2020: Procesi ustvarjanja kulturne
dediščine: na razpotju med neoliberalizmom in pro-
stovoljstvom v okviru dediščinskih društev. Etnolog,
letn. 30/81, str. 69–88.
Fakin Bajec, J. 2020: Vključevanje skupnosti v ra-
zvoj in upravljanje kulturne dediščine v aplikativnih
evropskih projektih. Glasnik SED, 60/1, str. 90–100.
GO! borderless. 2020: Nova Gorica: Mestna Obči-
na Nova Gorica.
Hofman, A. et al. 2020: Afektivni obrat: koncepti,
obeti, omejitve. Glasnik Slovenskega etnološkega dru-
štva; 60/1, str. 56–67.
Labrador, A. M.; Silberman, N. A. 2018: Introduc-
tion: Public Heritage as Social Practice. V: A. M. Lab-
rador in N. A. Silberman (ur.), The Oxford Handbook
of Public Heritage: Theory and Practice. New York: Ox-
ford University Press, 1–17.
Mohor, K. (ur.); Vodopivec, B. (ur.). 2020:Mapira-
nje prostorov modernističnih mest v kontekstu načel
CIAM-ove Atenske listine: zbornik prispevkov Medna-
rodne konference projekta Mapiranje urbanih prosto-
rov slovenskihmest v zgodovinskemokviru: Nova Gori-
ca in njeni konteksti, Nova Gorica, Ljubljana: Založba
ZRC.
75
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Petrič, M. 2000: Mednarodno pravno varstvo kul-
turne dediščine. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo,
uprava RS za kulturno dediščino, str. 16.
Petrović, T. 2016: Industrijsko delo v socializmu:
od izkušnje do dediščine. Glasnik Slovenskega etnolo-
škega društva, letn. 56/3-4, str. 31–40.
Plahuta, S. 2002: Jedi na Goriškem. Nova Gorica:
Goriški muzej.
Schofield, J. 2008: Heritage Management, The-
ory and Practice. In: Graham Fairclough, Rodney Har-
rison, John H. Jameson JNR, John Schofield (ur.). The
Heritage Reader: London, New York: Routledge, str.
15–30.
Seražin, H. (ur.). 2019: Umetnost na stičišču kul-
tur: Mestna občina Nova Gorica. Ljubljana: Založba
ZRC.
Smith, L. 2006: Uses of Heritage. London in New
York, Routledge.
Smith, L.; Wetherell, M.; Campbell, G. 2018: Emo-
tion, Affective Practices, and the Past in the Present.
London: Routledge.
Stig Sørensen, M. L.; Carman, J. 2009: Heritage
Studies: an outline. V: Marie Luise Stig Sørensen,
John Carman (ur.). Heritage studies: methods and ap-
proaches: London, New York: Routledge, str. 11–28.
Tolia-Kelly, D. P.; Waterton, E.; Watson, S. 2017:
Heritage, Affect and Emotion. V: Divya P. Tolia-Kelly,
Emma Waterton, Steve Watson (ur.), Heritage,
Affect and Emotion: Politics, Practices and Infrastruc-
tures. Abingdon: Routledge, str. 2–11.
Židov, N. 2020: Nesnovna kulturna dediščina in
muzeji. Etnolog 30, str. 49–67.
Spletni viri:
Spletni vir 1: Ministrstvo za kulturo. Direktorat
za kulturno dediščino. 2019. Strategija kulturne
dediščine 2020–2023. Https://www.gov.si/assets/
ministrstva/MK/DEDISCINA/STRAT_KD_2019.pdf
(dostop: 7. 12. 2022).
Spletni vir 2: Unesco. 2003. Convention for the
Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage.
Pariz: Unesco. Https://ich.unesco.org/en/convention
(dostop: 7. 12. 2022).
Spletni vir 3: Unesco. 1972. Convention
Concerning the Protection of the World Cultural and
Natural Heritage. Pariz: Unesco. Https://whc.unesco.
org/en/conventiontext/ (dostop: 7. 12. 2022).
Spletni vir 4: Di Battista A. 2022. Modernistična
dediščina Nove Gorice. V: Outsider. Https://outsider.
si/modernisticna-dediscina-nove-gorice/ (dostop: 8.
12. 2022).
Izvestje 19 • 2022
76 POROČILO ���
Poročilo o delu
sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU,
Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022
INŠTITUT ZA KULTURNE IN SPOMINSKE ŠTUDIJE
(IKSŠ)
JASNA FAKIN BAJEC
dr. etnologije, prof. zgodovine, znanstvena
sodelavka, docentka s področja kulturne
zgodovine
RAZISKOVALNI PROGRAM
Historične interpretacije 20. stoletja (vodja: prof.
dr. Oto Luthar, trajanje: 1. 1. 2017–31. 12. 2022)
Programska skupina se pri svojem delu osre-
dotoča na odnos med zgodovinopisjem in drugi-
mi diskurzi o preteklosti. Ob tem nas zanimajo
naslednji vidiki: 1) zgodovinopisje in »afektivni
obrat«; 2) politike spomina; 3) prostorske konte-
kstualizacije in materializacije preteklosti; 4) spo-
min, zgodovina in digitalni mediji. Raziskovalka
Jasna Fakin Bajec se je v letu 2022 ukvarjala z zbi-
ranjem spomina o ženskem delu v Konfekciji Ko-
men, o odnosu do kruha v polpretekli zgodovini
in o delu pekov v Parni pekarni Ajdovščina ter zbi-
ranjem spominov o načinu življenja v Novi Gorici
od začetkov gradnje mesta leta 1947 do danes.
Zbrano etnografsko gradivo je analizirano in kon-
tekstualizirano za namene razstave, dokumen-
tarnega filma in priprave strokovnega prispevka.
Jasna Fakin Bajec pri snemanju prispevka o
dediščini.
PROJEKTI
MEDIA4ALL: Razvoj osnovnih veščin medijske
pismenosti s pripravo participativnih medijskih
izdelkov (ERASMUS+, tržni projekt, vodja na ZRC
SAZU: Jasna Fakin Bajec, trajanje: 1. 3. 2021–28. 2.
2023)
Hiter tehnološki razvoj in širjenje digitalnih
medijev, zlasti interneta, sta povzročila več mo-
žnosti dostopa do informacij, ki do nas ne pridejo
le neposredno iz njihovega osnovnega ustvarjal-
ca informacij, temveč so indirektno (posredno)
posredovane za lažjo potrošnjo. Ker medijska pi-
smenost zadeva tudi vključenost državljanov v
sodobno informacijsko družbo, je cilj projekta
MEDIA4ALL spodbujanje razvoja veščin digitalne
in medijske pismenosti v perspektivi vključujoče-
ga učenja. S podporo in aktivnim vključevanjem
odraslih, kulturnih delavcev, strokovnjakov s po-
dročja umetnosti in kulturnega sektorja smo par-
tnerji v letu 2022 razvili orodja (videofilme, info-
grafike in izobraževalne plakate) za ozaveščanje
o medijski pismenosti, tri izobraževalne progra-
me o načinu učenja omedijskih in digitalnih vešči-
nah ter pripravili Priročnik o participativni meto-
dologiji za vključevanje skupnosti v medijsko pi-
smenost. Inovativnost projekta v izobraževanje
vključuje nove metode s področja medijev: foto-
izražanje, pripravo snemalnih knjig in videopri-
povedovanje.
Medgeneracijski prenos znanja (tržni projekt
Občine Ajdovščina, vodja na ZRC SAZU: Jasna Fa-
kin Bajec, trajanje: 1. 10 2022–30. 11. 2022)
Namen projekta je ohranjanje različnih spre-
tnosti in znanj, ki se zaradi tehnološkega razvoja
izgubljajo, na načinmedgeneracijskega sodelova-
nja in učenja. Izhodišče in navdih za projekt je
77
Izvestje 19 • 2022
��� POROČILO
ajdovska Garaža – delovni prostor, kjer osnovno-
šolci zadnje triade in dijaki s pomočjo mentorjev
snujejo svoje izdelke ter prototipe s področja ele-
ktrotehnike, strojništva in računalništva. Projekt
bo uspešno zgodbo nadgradil in razširil z novimi
vsebinami, ovrednotenjem starih obrtniških
znanj (kovaštvo, sodarstvo, pletarstvo, krojaštvo
idr.) in iskanjemmentorjev za prenos znanja. Vlo-
ga ZRC SAZU je izvedba etnografske raziskave o
značilnih obrteh v Zgornji Vipavski dolini, njihova
vključenost v izobraževalne programe ter pripra-
va priporočil za nove izobraževalne in poslovne
priložnosti.
Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo
– HEI-TRANSFORM (raziskovalni projekt ARRS,
vodilni partner: UL, Fakulteta za arhitekturo, izr.
prof. dr. Sonja Ifko, vodja na ZRC SAZU: dr. Bar-
bara Vodopivec, sodelavka: Jasna Fakin Bajec,
trajanje: 1. 10. 2022–30. 9. 2025)
Transdisciplinarni raziskovalni projekt HEI-
TRANSFORM je usmerjen v prepoznavanje social-
nih, okoljevarstvenih, gospodarskih in razvojnih
potencialov nepremične kulturne dediščine
(NKD) Slovenije ter v razvoj pristopov za njihovo
vključevanje v proces zelene preobrazbe. Izhaja
iz razumevanja dediščine kot vira za doseganje
trajnostne prihodnosti ter je namenjen njegovi
kvalitativni in kvantitativni opredelitvi. V ta na-
men bo ključni rezultat projekta razviti in testirati
model Kulturna dediščina 4.0 (KD 4.0), ki bo na-
stal na primeru revitalizacije opuščene NKD s pri-
lagojeno ponovno rabo. Oblikovanje modela bo
potekalo v eksperimentalnem laboratoriju Revi-
tLab, ki bo deloval v štirih lokalnih skupnostih:
dve sta v urbanem prostoru (del historičnega je-
dra naselja, industrijsko območje) in dve zunaj
njega (arheološko in grajsko območje). Pri pro-
jektu sodelujejo raziskovalci z 12 področij: arhi-
tektura, ekonomija, sociologija, arheologija,
etnologija, kulturna antropologija, umetnostna
zgodovina, urbanizem, psihologija, zgodovina,
geografija in gradbeništvo. Raziskovalci bodo re-
definirali vlogo navedenih ved in razvili transdi-
sciplinarne rešitve, pomembne za nadaljnje razi-
skovalno delo in znanstveni razvoj področja dedi-
ščinskih raziskav.
AB INITIO – URBANA UTOPIJA (tržni projekt, v
okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-
Gorizia, vodja: dr. Blaž Kosovel, vodja na ZRC SA-
ZU: Jasna Fakin Bajec, trajanje 2022–2025)
Cilj projekta je znova odkriti modernistično
dediščino mesta z analizo literature in pogloblje-
nimi intervjuji z domačini, ki so mesto zgradili in
oblikovali. Dejavnosti bodo vključevale preučeva-
nje najboljših praks pri predstavitvi modernistič-
ne dediščine v drugih novih mestih po Evropi in
ustvarjanje kulturne poti skozi nova mesta. Prvo-
tni načrtmesta bo predstavljen z uporabo virtual-
ne resničnosti (VR). Nastal bo tudi virtualni muzej
Nove Gorice z digitalno bazo podatkov, ki bo ob-
segala vse informacije, zbrane med raziskoval-
nim procesom. Raziskovalna faza vključuje prvo
poglobljeno analizo literature o mestu, razisko-
vanje dobrih praks v drugih evropskih državah in
vrsto intervjujev z domačini. V letu 2022 je razi-
skovalka izvedla 6 intervjujev s prebivalkami me-
sta in dve fokusni skupini. Skupaj s sogovornica-
mi je razmišljala, kaj je nesnovna dediščina »mla-
dega«, »obmejnega« mesta oziroma mesta vr-
tnic.
PRIPRAVA SIMPOZIJEV,
IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC,
OKROGLIHMIZ (izbor)
Ajdovščina, 8. 9. 2021: soorganizacija izobra-
ževalne delavnice za dijake Srednje šole Veno Pi-
lon Ajdovščina na temo življenja v Ajdovščini po
2. svetovni vojni in dela pekov v Parni pekarni
Ajdovščina.
Komen, 6. 5. 2022, 21. 5 2022 in 21. 10 2022: so-
organizacija delavnice Pokukajmo v spomine na
temo Žensko delo v Konfekciji Komen.
DRUGODELO IN DEJAVNOSTI
Jasna Fakin Bajec je članica Sveta za turizem
pri Občini Ajdovščina. Aktivno sodeluje s Srednjo
šolo Veno Pilon Ajdovščina in Osnovno šolo Štur-
je, Ajdovščina, pri izvedbi izobraževalnih delavnic
o ohranjanju in razvoju kulturne dediščine – novi
pogledi, pristopi in razumevanja. V sodelovanju z
Občino Ajdovščina je pripravila izobraževalni pro-
gram za Rustjevo hišo kruha – doživljajski center
pekarstva in mlinarstva, ki se bo predvidoma od-
prl konec junija 2023. V sodelovanju z Občino Ko-
men je izvedla etnografsko raziskavo o vsebinah
in pomenu Zadružnega doma Komen od leta
1948 do danes, ki predstavlja osnovo za revitali-
zacijo nepremične kulturne dediščine in gradbeni
načrt. V okviru študijskega krožka Pokukajmo v
Izvestje 19 • 2022
78 POROČILO ���
spomine, ki ga ob podpori Občine Komen vodi
Kosovelova knjižnica Sežana, podružnica Komen,
zbira zgodbe in spomine o načinu življenja na
Krasu.
PEDAGOŠKO DELO
Jasna Fakin Bajec je s 1. 10. 2022 polovično za-
poslena na UNG, Fakulteti za humanistiko, kjer je
direktorica študijskega programa Kulturna zgo-
dovina (dodiplomski program) ter Zgodovine in
kulture medgeneracijskih prostorov (podiplom-
ski program).
PREDAVANJA IN REFERATI (izbor)
FAKIN BAJEC, Jasna. Kruh - hrana revežev ali
osnovno živilsko hranilo? : o odnosu do kruha
med mladimi v času revščine in izobilja. V: 16.
Vzporednice slovenske in hrvaške etnologije :
hrana in pijača v času krize - prakse predelave, di-
stribucije in uživanja : znanstveno-strokovno sre-
čanje. Bistra, 9. in 10. junij 2022. https://hrvatsko-
etnoloskodrustvo.hr/wp-content/uploads/knjizi-
ca_2022.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna. (Ne)razumevanje vloge
civilne družbe pri celostnem upravljanju dedišči-
ne: med teorijo in realnostjo na primeru Zadru-
žnega doma v Komnu (Kras). V: Etnološko kon-
servatorski posvet. Posavski muzej Brežice, 13. in
14. maj 2022.
FAKIN BAJEC, Jasna. Kako mladim približati
dediščino na zanimiv, ustvarjalen in vključujoč
pristop? Predstavitev glavnih spoznanj iz projek-
ta Dediščina v akciji. V: Gostujoče predavanje v
okviru seminarja Etnološke regionalne raziskave
Slovenije na Oddelku za etnologijo in kulturno
antropologijo Filozofske fakultete, UL. Ljubljana:
8. November 2022.
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor). Comeno (Ko-
men) - la Parigi del Carso : lo sviluppo del turismo
a Comeno nel periodo tra la Prima e la Seconda
guerra mondiale = Comen - il Parîs cjarsulin : il
disvilup dal turisim a Comen intal timp tra la
prime e la seconde vueremondiâl. V: ZULJAN KU-
MAR, Danila (ur.), KOLENC, Petra (ur.). Saggi
scelti sulla storia, sulla lingua e sulla società slove-
na al confine italo-sloveno. 1a ed. Ljubljana: ZRC
SAZU, Založba ZRC; Udine: Kappa Vu, 2022, str.
131–144.
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor). Module 2: Media
literacy and adult education – izobraževalni pro-
gram za poučevanje odraslih o medijski pismeno-
sti. Več: https://sl.media4all-project.com/
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor). Pogled starejših
Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino
Nove Gorice. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC
SAZU v Novi Gorici, št. 19 (2022), str. 64–75
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor), Kranjc, Darja
(avtor). Signifcance of cultural heritage prac-
tices in karst landscape management: 2030
Agenda for Sustainable Development. Carbon-
ates and Evaporites (Springer Nature), Volume
38, issue 1, February 2023, dostopno: https://link.
springer.com/article/10.1007/s13146-022-00834-w
RAZSTAVE
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor), UMEK, Marija
(avtor), TESTEN KOREN, Petra (avtor). Žensko
delo v Konfekciji Komen: razstava ob 50-letnici
Knjižnice Komen, 21. junij 2022.
79
Izvestje 19 • 2022
��� POROČILO
ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA (ZIMK)
PROJEKTI
WoP – WALKofPEACE: Trajnostni razvoj dedišči-
ne prve svetovne vojnemedAlpami in Jadranom
(Program Interreg Slovenija–Italija, vodilni par-
tner: Posoški razvojni center, vodja na ZRC SAZU:
P. Svoljšak, trajanje: 1. 11. 2018–30. 6. 2022)
Projekt se ukvarja s čezmejnimi aktivnostmi
za dolgoročno ohranjanje dediščine prve svetov-
ne vojne za razvoj trajnostnega kulturnega turiz-
ma. Sodelavci ZRC SAZU v sklopu projekta preu-
čujejo umetniške odgovore na vojno ter s tem
povezane teme begunstva in povojne obnove
Posočja in Furlanije, ki predstavljajo posebej po-
membno sporočilo Poti miru. V letu 2022 je Petra
Kolenc skupaj s Petro Svoljšak pripravila e-razsta-
vo o povojni obnovi Posočja (prispevek Maksa
Fabianija) in vračanju beguncev na Goriško. Raz-
stava je v italijanskem in slovenskem jeziku dose-
gljiva na: https://zimk.zrc-sazu.si/sites/default/fi-
les/RAZSTAVA_OBNOVA_SLOV_LAHKA_POP.pdf
in https://zimk.zrc-sazu.si/sites/default/files/RAZ-
STAVA_OBNOVA_ITAL_POP.pdf.
Petra Kolenc je sodelovala pri projektnem vo-
denju in organizaciji projektnih aktivnosti pri ZRC
SAZU.
Zahodna slovenska narodnostna meja v luči
sprememb časa
Delo na projektu Zahodna slovenska narodno-
stna meja v luči sprememb časa se osredotoča na
arhivsko in terensko delo, zgodovinske, jeziko-
slovne, etnološke ter antropološke raziskave v
zahodnem slovenskem prostoru. Petra Kolenc
posebno pozornost namenja vodenju in urejanju
specializirane domoznanske knjižnice Raziskoval-
ne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici (RP NG) ter di-
gitalizaciji in metapodatkovnemu popisu Tumove
pisemske zapuščine, posebej pomembne za pu-
blicistične, strokovne in znanstvene namene. Od
leta 2021 ureja spletno rubriko Iz Tumove kore-
spondence (gl. https://rpng.zrc-sazu.si/sl/strani/iz-
tumove-korespondence#v), v kateri kontekstua-
lizira gradivo, ki se zdi še posebej zanimivo za raz-
iskovalno in širšo javnost, ter se osredotoča na
zgodovinske tokove, ki so se na Goriškem in Trža-
škem odvijali na prelomu 19. in 20. stoletja.
PRIPRAVA SIMPOZIJEV,
IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC,
OKROGLIHMIZ, PREDSTAVITVE
JAVNOSTI
Lokve, 9.–11. 9. 2022: Degrowth! Political
School. The Limites to Growth. V okviru panela
Practical activities: Cultural walking tour: preda-
vanje o zgodovini Lokvi ter obrteh v Trnovskem
gozdu in sprehod po vasi z ogledom škafarskega
muzeja in rdečega kotička ter ogled vikend nase-
lja: vas v vasi.
Nova Gorica, Mestna občina, Zelena dvorana,
16. 9. 2022: predstavitev fotomonografije ob 70.
letnici Turističnega društva Nova Gorica »S cilji
olepševati mesto« ter »Nova Gorica na časovnem
traku 1947–2022«, ki jo je izdala Založba ZRC.
Gorica (Italija), 5. 10. 2021: skupaj z Jasno Fa-
kin Bajec in Danilo Zuljan Kumar predstavila Izve-
stje št.18 (2021) ter nove publikacije, ki so izšle v
letu 2022.
Lokve, Cultural walking tour v okviru politične šole
Degrowth z ogledom škafarskega muzeja TKŠ društva
Lo-Ko, 11. 9. 2022.
PETRA KOLENC
dr. zgodovinskih znanosti, univ. dipl. bibl.,
višja strokovna sodelavka
Izvestje 19 • 2022
80 POROČILO ���
DRUGODELO IN DEJAVNOSTI
Petra Kolenc je urednica Izvestja Raziskovalne
postaje ZRC SAZU v Novi Gorici in članica uredni-
škega odbora Goriškega letnika: zbornika Goriške-
ga muzeja. V okviru Turističnega kulturnega in
športnega društva LO-KO (Lokve) ureja domo-
znansko knjižno zbirko Besede s Planote. V letu
2020 je v soorganizaciji ArtCirca z društvom LO-
KO izvedla Mednarodno umetniško rezidenco
Les & Kamen, ki je med 12. in 16. septembrom po-
tekala na Lokvah, kjer je šest umetnikov iz evrop-
skih držav in s Kube ustvarjalo v lesu ter kamnu.
V vasi tako nastaja Forma viva.
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
KOLENC, Petra (avtor). Sulla storia del turi-
smo nel lembo occidentale della Selva di Tarnova
prima della Seconda guerra mondiale = Osserva-
zions su la storie dal turisim intal teritori ociden-
tâl dal Bosc di Tarnove fin prime de II vuere mon-
diâl. V: ZULJAN KUMAR, Danila (ur.), KOLENC,
Petra (ur.). Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e
sulla società slovena al confine italo-sloveno. 1a ed.
Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC; Udine: Kappa
Vu, 2022, str. 117-130, ilustr.
SVOLJŠAK, Petra (avtor), KOLENC, Petra (av-
tor). Tu je vse končano, vse je v razvalinah
[Elektronski vir] : obnova Primorske po prvi sve-
tovni vojni = Qui è tutto finito, tutto in rovina : la
ricostruzione del Litorale dopo la Prima guerra
mondiale: razstava = mostra. Ljubljana: ZRC SA-
ZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2022. [e-
razstava].
KOLENC, Petra (avtor). Fragmenti o uršulin-
kah na Goriškem: med izobraževanjem deklet in
posedovanjem kolonske zemlje na Blančah. V: Iz-
vestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU vNovi Gorici,
št. 19 (2022), str. 30–35.
Uredniško delo (izbor)
ZULJAN KUMAR, Danila (ur.), KOLENC, Petra
(ur.). Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla
società slovena al confine italo-sloveno. 1a ed.
Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC; Udine: Kappa
Vu, 2022.
KOLENC, Petra (avtor, urednik), KOSOVEL,
Blaž (avtor, urednik). S ciljem olepševati mesto...:
ob 70-letnici delovanja Turističnega društva Nova
Gorica: 1952–2022. Ljubljana: Založba ZRC, 2022.
SEREC HODŽAR, Anja (urednik), KOLENC, Pe-
tra (urednik). Znanstvenoraziskovalni center Slo-
venske akademije znanosti in umetnosti. Poroči-
lo o delu 2021. Ljubljana: ZRC SAZU, 2022.
NEVAMAKUC
dr. zgodovinskih znanosti, univ. dipl.
italijanistka in zgodovinarka, znanstvena
sodelavka
RAZISKOVALNI PROGRAM
Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklo-
sti (vodja: doc. dr. Miha Preinfalk, trajanje: 1. 1.
2022–31. 12. 2027)
Poudarka programa sta dva: raziskovanje sta-
rejše zgodovine slovenskega prostora (srednji in
novi vek oz. obdobja do konca prve svetovne voj-
ne) ter preučevanje manj raziskanih področij, ki v
slovenskem zgodovinopisju veljajo za deficitarne
(zgodovina plemstva, socialna zgodovina medici-
ne, historična topografija, identitete, študije pro-
stora…). Raziskave bodo poleg klasičnih razisko-
valnihmetod vključevale tudi sodobno informacij-
sko tehnologijo, ki omogoča obdelavo večjega
korpusa podatkov. Tak pristop bo omogočil izvir-
nost raziskav, referenčnost rezultatov in razvoj
novih raziskovalnih smeri, ki bodo na interdiscipli-
naren način zgodovinopisje povezale z drugimi,
tudi naravoslovnimi vedami.
V okviru programa je N. Makuc nadaljevala z
raziskovanjem zgodovine širšega obmejnega slo-
vensko-italijanskega prostora. Posvečala se je
Neva Makuc ob predstavitvi nove publikacije
Border Identities in the Early Modern Period :
Venetian Friuli and the Habsburg County of Gorizia
mirrored in contemporary historiography.
81
Izvestje 19 • 2022
��� POROČILO
zlasti izbranim vidikom novoveške zgodovine s
posebno pozornostjo do kulturne zgodovine.
Predhodne raziskave s področja historiografije je
na primer nadgradila z literarnimi viri.
PROJEKTI
Toponomastična dediščina Primorske (vodja: dr.
Matjaž Bizjak, trajanje: 1. 7. 2018–30. 6. 2022)
V okviru aplikativnega raziskovalnega projek-
ta, pri katerem je sodeloval tudi Inštitut Jožef
Stefan, se je identificiralo in analiziralo topograf-
sko gradivo, ki je bilo nato zbrano v posebno po-
datkovno zbirko. Na osnovi tega je leta 2022 izšla
znanstvena monografija: Bizjak, Matjaž; Šilc, Ju-
rij; Seručnik, Miha; Makuc, Neva: Historična topo-
grafija Primorske (do leta 1500) [elektronski vir]:
na podlagi gradiva Milka Kosa. Izdaja – 1. e-izd.,
verzija 1.0. Ljubljana: Založba ZRC, 2022 (https://
topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_
web.1.0.pdf. V ospredju raziskovalnega dela so
toponimi iz srednjeveškega, pa tudi novoveškega
obdobja. Projektna skupina je identificirala in pre-
učila mnoge objavljene zgodovinske vire ter
opravljala raziskovalno delo v različnih ustano-
vah v Furlaniji – Julijski krajini.
Historična topografija Posavinja in Posotelja
(vodja: dr. Matjaž Bizjak, trajanje: 1. 10. 2022–30.
9. 2025)
Projekt predstavlja nadaljevanje raziskoval-
nega dela, ki že dalj časa poteka na Zgodovin-
skem inštitutuMilka Kosa ZRC SAZU ter v sodelo-
vanju Inštituta Jožef Stefan in je privedlo do nove
serije Slovenske historične topografije, ki bo dol-
goročno celovito pokrila celotno državno oze-
mlje in bo časovno zajela obdobja vse do 19. sto-
letja. Raziskovalni projekt se nanaša na historič-
no topografijo Posavinja in Posotelja. Gre za prvi
del obravnave ozemlja slovenske Štajerske, ki ga
je zaradi izjemnega obsega historično topograf-
skega gradiva treba obravnavati v dveh delih.
Gradivo, ki ga je zbral Pavle Blaznik, je bilo obja-
vljeno v knjižni obliki v letih 1986–1989, po avtor-
jevi smrti, in vsebuje precej nerazrešenih lokacij.
Celotno delo bo najprej skenirano, iz njega bodo
izločena gesla, ki se nanašajo na Posavinje in Po-
sotelje, in ta bodo obdelana s programom za op-
tično prepoznavo znakov. Pridobljeno besedilo
se bo pripravilo za vnos v elektronsko relacijsko
podatkovno zbirko. Vnos bo potekal avtomatizi-
rano s pomočjo nadgrajenih programskih orodij,
razvitih v okviru predhodnih dveh projektov. Na
strukturi relacijske podatkovne zbirke SHT bo iz-
vedena nadgradnja, ki bo omogočala povezavo z
obstoječimi (npr. Monasterium.net – https://
www.monasterium.net/mom/home) in nastaja-
jočimi (Centralna kartoteka srednjeveških listin
za slovensko ozemlje – CKSL) digitalnimi zbirka-
mi primarnih virov. Zgodovinski del projektne
skupine je (in bo) zbral mnogo novih topograf-
skih podatkov, pridobljenih iz primarnih zgodo-
vinskih virov: listin, urbarjev, fevdnih in računskih
knjig ter zgodnjih kartografskih virov. Obstoječa
podatkovna zbirka se bo temeljito dopolnila z no-
vimi podatki. V zadnji fazi bo zaključen korpus hi-
storično topografskih podatkov za Posavinje in
Posotelje umeščen v okvir obstoječe spletne apli-
kacije Slovenska historična topografija (SHT).
Obenem bo razvit interaktivni spletni portal, ki
bo upravljalcu omogočal učinkovito urejanje po-
datkovne zbirke SHT tudi po končanem projektu.
Kratkoročni cilj projekta je tako razširitev obsto-
ječe Slovenske historične topografije z vključitvi-
jo temeljito izpopolnjene podatkovne zbirke za
Posavinje in Posotelje.
DRUGODELO IN DEJAVNOSTI
Neva Makuc je članica Znanstvenega sveta
študijskega programa Humanistika III. stopnje na
Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Mednarodno sodeluje z združenjem Istituto per
gli Incontri Culturali Mitteleuropei (Gorica, Italija)
kot njihova redna članica. Poleg tega sodeluje
kot dopisna članica še z Istituto Pio Paschini (Vi-
dem, Italija) in je članica uredniškega odbora revi-
je Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja.
Od leta 2022 je članica delovne skupine za pri-
pravo stalne razstave o slovenski zgodovini pri
Narodnemmuzeju Slovenije.
PRIPRAVA SIMPOZIJEV,
IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC,
OKROGLIHMIZ, PREDSTAVITVE
JAVNOSTI
ZULJAN KUMAR, Danila, MAKUC, Neva.
Predstavitev knjige Saggi scelti sulla storia, sulla
lingua e sulla società slovena al confine italo-slove-
no (ur. Danila Zuljan Kumar in Petra Kolenc; Lju-
bljana: ZRC SAZU, Založba ZRC; Udine: Kappa Vu,
2022) v okviru Festivalamanjših založnikov in pre-
vajanja Confine Capitale, San Pier d’Isonzo, 26.–
28. 8. 2022. Povezovalec: Giuliano Velliscig.
Izvestje 19 • 2022
82 POROČILO ���
RAZISKOVALNO DELO V TUJINI,
ŠTUDIJSKI OBISKI IN GOSTOVANJA
Redno raziskovalno delo v arhivskih, muzej-
skih in knjižničnih ustanovah v Gorici, Trstu ter
Čedadu.
PEDAGOŠKO DELO
Zgodovina historiografije. Predavanja za 3. le-
tnik 1. stopnje študijskega programa Kulturna
zgodovina na Fakulteti za humanistiko Univerze
v Novi Gorici.
Uvod v študij zgodovine. Predavanja za 1. le-
tnik 1. stopnje študijskega programa Kulturna
zgodovina na Fakulteti za humanistiko Univerze
v Novi Gorici.
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
BIZJAK, Matjaž, ŠILC, Jurij, SERUČNIK, Miha,
MAKUC, Neva. Historična topografija Primorske
(do leta 1500) : na podlagi gradiva Milka Kosa. 1.
e-izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2022. 1 spletni vir (1
datoteka PDF (686 str.)). Slovenska historična to-
pografija, https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/
SHT-Primorska_web.1.0.pdf.
MAKUC, Neva. Challenges facing research on
the history of formerly unified historical territories
in the light of Enlightenment historiography : a
case from the corner of the Habsburg hereditary
territories. V: Wiek Oświecenia. 2022, t. 38, str. 99-
113. https://wuw.pl/data/include/cms//Wiek_Oswie-
cenia_2022_38.pdf.
MAKUC, Neva (avtor). Drobci iz novogoriške
predzgodbe: goriško pokopališče na Grčni med
ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tu-
me. V: Izvestje 19 (2022), str. 36–42.
MAKUC, Neva. Istruzione scolastica e mobili-
tà sociale nell’Austria Interna = Il contribût des
scuelis a la mobilitât sociâl inte Austrie Interiôr.
In: ZULJAN KUMAR, Danila (ed.), KOLENC, Petra
(ed.). Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla
società slovena al confine italo-sloveno. 1a ed.
Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC; Udine: Kappa
Vu, 2022. Str. 49–66, ilustr.
MAKUC, Neva. Kultura in zgodovinopisje v
obmejnem prostoru = Cultura e storiografia nel
territorio di confine. In: 56o ICM : Incontro Cultu-
rale Mitteleuropeo : 25-26 novembre 2021 : diver-
sità di lingue per una cultura unificante : Dante,
Ascoli e i testimoni di confine. Gorizia: Istituto per
gli Incontri Culturali Mitteleuropei. https://www.
kadmos.info/56mo-convegno-icm-neva-makuc/.
MAKUC, Neva. Kultura in zgodovinopisje v ob-
mejnem prostoru = Cultura e storiografia nel terri-
torio di : predavanje na 56. letnem posvetovanju
ICM, Istituto per gli Incontri Culturali Mitteleurope
„Diversità di lingueper una cultura unificante. Dan-
te, Ascoli e i testimoni di confine“, Sala Convegni -
ex Scuola Convitto, Gorizia (ITA), 26. nov. 2021.
BRANKOMARUŠIČ
dr. zgodovinskih znanosti, znanstveni
svetnik v pokoju
BIBLIOGRAFIJA
MARUŠIČ, Branko (avtor). Solkanska pisme-
nost. V: 1001 Solkanski časopis, št. 110, februar
2022, str. 12-13. Dopolnjeni ponatis članka v Kol-
GMD za leto 2020, str. 197–203.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Goriški rojak je učil
v črnomorskemNikolajevu, v današnjemMikolaji-
vu. V: Primorski dnevnik, 31. 3. 2022, št. 76, str. 18.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Cosa sapevano nel
XIX secolo gli sloveni dei friulani e come si infor-
mavano sui friulani. V: Saggi scelti sulla storia, sul-
la lingua e sulla società slovena al confine italo-slo-
veno. Ljubljana–Udine, ZRC Kappa Vu, 2022, str.
9–27.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Zdravstvena de-
javnost na Goriškem v preteklosti. V:Dr. FrancMa-
rušič (1901–1965), partizanski zdravnik in družbe-
nopolitični delavec. Nova Gorica, Društvo invali-
dov Severne Primorske, 2022, str. 67–71.
Dr. BrankoMarušič na predstavitvi knjige
Izza spominov.
83
Izvestje 19 • 2022
��� POROČILO
MARUŠIČ, Branko (avtor). Primorski fantje in
možje sto let pripadniki italijanske vojske. V:
Objektiv (Dnevnik), 20. 9. 2022, str. 22–23.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Janez Stanovnik in
Primorska. V: Janez Stanovnik 1922–2020. Nova
Gorica, ZB za vrednote NOB, 2022, str. 6–13.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Zdravniki iz 17. in
18. stoletja, solkanski rojaki, o zdravju in o bole-
znih – V: KolGMD za leto 2023, ), str. 109–115.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Dijak Štefan Lapaj-
ne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in o idrij-
skemgovoru (1873). V: Izvestje 19 (2022), str. 13–17.
MARUŠIČ, Branko (avtor). O mejah, ki so od-
ločale o življenju krajev in ljudi ob Soči in Nadiži.
V: Trinkov koledar 2023, Čedad , KD Ivan Trinko,
2022, str. 39– 53.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Prispevek o dopi-
sovanju Ivana Trinka. V: Trinkov koledar 2023, Če-
dad, KD Ivan Trinko, 2022, str. 151–152.
MARUŠIČ, Branko (avtor). Čas Andreja Buda-
la ( 1889-1992) med Gorico, Vidmom in Trstom. V:
Literarna pokrajina Goriške. 3. sprehod, Nova Go-
rica, JSKD, 2022, str. 48–55.
VOJKO PAVLIN
dr. zgodovine, asistent z doktoratom
PROJEKTI
Latinske in nemške kronike na Slovenskem (raz-
iskovalni projekt; vodja: dr. Matej Hriberšek; tra-
janje: 1. 9. 2020–31. 8. 2023)
Cilji projekta so: teoretične in praktične osno-
ve za objavljanje ter znanstveno obdelavo kronik
in del kronikalnega značaja; popis obstoječih kro-
nik; dokumentiranje podatkov o nastanku kronik
in njihovih avtorjev; predstavitev vsebine kronik;
digitaliziranje kronik; kritična obdelava in znan-
stvena nadgradnja nekaterih že obdelanih kronik;
priprava spletnega portala; transkribiranje, pre-
vod in znanstvena izdaja dveh kronik; razstava o
kronikah; simpozij na temo kronik. Vojko Pavlin
sodeluje pri transkripciji oziroma prevajanju pri
dveh kronikah in arhivskemdelu (40-% zaposlitev).
BIBLIOGRAFIJA
Hans in družina Kobenzl – od prebivalcev Štanjela
do zemljiških gospodov. V: I Cobenzl. Una famiglia
europea tra politica, arte e diplomazia (1508–
1823). Ured. VIDIC, Federico; STASI, Alessio. Ro-
ma, Gorizia: Lithos editrice, Archivio di Stato di
Gorizia, 2022, str. 69–95.
OporokaMagdalene Godnič iz Štanjela in dru-
žina Kobenzl. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC
SAZU v Novi Gorici, 19 (2022), str.
Goriški grofje – v senci grofov Celjskih? V: Dru-
žina, 30. januarja 2022, letnik 71, št. 4, str. 23.
Izvor in vzpon grofov Goriških. Družina, 6. fe-
bruarja 2022, letnik 71, št. 5, str. 23.
Zlato obdobje dinastije, Družina, 13. februarja
2022, letnik 71, št. 6, str. 23.
V primežu močnih sosedov, Družina, 20. fe-
bruarja 2022, letnik 71, št. 7, str. 23.
Zaton grofov Goriških, Družina, 27. februarja
2022, letnik 71, št. 8, str. 23.
Podelitev zemljišča za svetogorsko cerkev. 11.
december 1540. V: Thesaurus memoriae.
DRUGODELO IN DEJAVNOSTI
Znanstveno-raziskovalno središče Koper, In-
štitut za zgodovinske študije (20-% zaposlitev)
Projekt: Kulturno-zgodovinski vidiki staranja:
izkušnje, reprezentacije, identitete (raziskovalni
projekt; vodja: dr. Urška Bratož; trajanje; 1. 9.
2020–31. 8. 2023)
Vojko Pavlin sodeluje pri projektu z izbrano
demografsko raziskavo.
Sodeloval je pri projektu „Merlin“ z opisom
nekaterih goriških grajskih stavb.
Maver Fajdiga: Bosnia Seraphica seu Chronologico-
Historica descriptio Provinciae Bosnae ... 1777, p. 1. Hrani:
Frančiškanski samostan Ljubljana.
Izvestje 19 • 2022
84 POROČILO ���
INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE (ISN)
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
dr. etnologije, znanstvena sodelavka,
docentka
RAZISKOVALNI PROGRAM
Dediščina na obrobjih. Novi pogledi na dediščino
in identiteto znotraj in onkraj nacionalnega
(vodja: doc. dr. Špela Ledinek Lozej, trajanje: 1. 1.
2019–31. 12. 2024)
Sodelavci interdisciplinarne programske sku-
pine se posvečajo premisleku o razmerjih moči v
dediščinskih procesih ter o razpiranju in presega-
nju nacionalnega pri ustvarjanju dediščine, pred-
vsem pa vrednotenju in analizi manjšinskih dedi-
ščin. Raziskovalno problematiko nagovarjajo v
petih tematskih sklopih: 1) dediščina na dinamič-
nih mejnih območjih, 2) dediščina v mobilnem
svetu, 3) jezik v rabi – raba jezika, 4) živeti z dedi-
ščino in 5) dediščinjenje prostora. Špela Ledinek
Lozej je v letu 2022 skupaj s sodelavkami in sode-
lavci analizirala manjšinske ter čezmejne dedi-
ščinske pobude na Goriškem, v Posočju, Videmski
pokrajini, na Koroškem ter soorganizirala dva ho-
dinarja (Nova Gorica, 2 . 6. 2022, in Benečija, 11.–
12. 9. 2022), ki sta bila spodbuda k premisleku ho-
je kot raziskovalne metode.
PROJEKTI
Migracije in družbene spremembe v primerjalni
perspektivi: primer zahodne Slovenije po drugi
svetovni vojni (temeljni raziskovalni projekt,
vodja: prof. dr. Aleksej Kalc, trajanje: 1. 9. 2020–
31. 8. 2023)
Projekt preučuje spremembe v prebivalstvu
in družbeni razvoj mest na zahodnem robu Slove-
nije po drugi svetovni vojni ter novi razmejitvi
med Jugoslavijo in Italijo. Raziskava se posveča
primerjavi dveh zgodovinsko in kulturno različnih
stvarnosti: območja Nove Gorice, novoustano-
vljenega upravnega, gospodarskega in kulturne-
ga središča slovenskega dela goriške regije, in
Kopra, ki je doživel skoraj popolno zamenjavo
prebivalstva in korenito etnično, družbeno ter
kulturno preobrazbo. Cilj raziskave je preučiti
oblikovanje oziroma preoblikovanje obravnava-
nih urbanih stvarnosti v luči migracijskih proce-
sov, politik, gospodarskih, družbenih in drugih
dejavnikov, ki so prispevali k oblikovanju struk-
turnih značilnosti in identitet obravnavanih me-
stnih skupnosti. Špela Ledinek Lozej je soorgani-
zirala terenski sestanek v Novi Gorici (2. 3. 2022),
pripravila vprašalnik za polstrukturirane intervju-
je in izvedla dva intervjuja.
Biografije istrskih poti: Hoja in pisanje kot meto-
di raziskovanja obmejnih prostorov (temeljni
raziskovalni projekt, vodja: Nataša Rogelja Caf,
trajanje: 1. 10. 2022–30. 9. 2025)
Poti in meje, kot tudi hoja in pisanje, so v sre-
dišču predlaganega projekta. Je svet lahko pre-
pleten in ločen obenem? Oddaljen in bližnji? Uni-
verzalen in partikularen? Fluiden in strjen? Predla-
gana vprašanja naslavljamo skozi manjkajoči dia-
log med potmi in mejami z uporabo hoje ter pisa-
nja kot dveh vzajemno dopolnjujočih se, eksperi-
mentalnih metod raziskovanja obmejnih prosto-
rov. V primerjavi s hojo je pisanje manj osvetlje-
no, saj večkrat obvelja prepričanje, da je pisanje
zadnji del sosledja korakov branje–raziskovanje–
pisanje, a vendar prav slednje pogosto šele omo-
goča razmišljanje. Čeprav v antropologiji obstaja
tradicija pisanja terenskih zapisov in dnevnikov,
želimo v predlaganem projektu stopiti še korak
dlje in uporabiti pisanje kot polnokrvno metodo,
kot umetnost vedenja, ključno za premislek širših
metodoloških in epistemoloških vprašanj, ki pri-
peljejo hojo in pisanje v tesno razmerje. Biograf-
Terensko delo v planini Sleme, 25. 8. 2022
(foto: G. Soravita).
85
Izvestje 19 • 2022
��� POROČILO
ski pristop k potem nam pri tem omogoča vpo-
gled v kompleksno prostorsko-časovno poveza-
nost fizično-materialnih, ekonomskih, političnih,
kulturnih in vsakodnevnih vidikov poti.
Izolirani ljudje in skupnosti v Sloveniji in na Hrva-
škem (temeljni raziskovalni projekt, vodja: izr.
prof. Dan Podjed, trajanje: 1. 10. 2022–30. 9. 2025)
V času pandemije covida-19 in drugih vzrokov
fizične ali socialne izolacije v projektu razvijamo
nov antropološki pristop, s katerim se sprašuje-
mo, kaj pomeni biti izoliran. S pomočjo etnograf-
skih raziskav v izoliranih družbenih prostorih in
na zapuščenih območjih skušamo ugotoviti, kako
izolacija oblikuje izkušnje izoliranosti in praznine
v urbanih in podeželskih območjih med posame-
zniki ter skupnostmi v Sloveniji in na Hrvaškem.
Poleg tega raziskujemo, kako različni načini izola-
cije oblikujejo izkušnje, vrednote in odnos do
okolja ter prihodnosti. Glavni cilji projekta so: 1)
poiskati in primerjati primere izolacije v Sloveniji
in na Hrvaškem; 2) določiti vrednote in stališča v
izoliranih skupnostih ter med njimi v različnih kul-
turnih, zgodovinskih in družbenopolitičnih kon-
tekstih; 3) prepoznati vrste izolacije, ki obstajajo
v izoliranih prostorih in zapuščenih krajinah.
V raziskovalnem smislu je glavni prispevek
projekta konceptualizacija spominov, občutenj in
občutkov, povezanih z izkušnjo izolacije, izolira-
nosti in praznine. Poleg tega želimo v projektu
predstaviti in spodbujati inovativnost v izoliranih
skupnostih.
MadeInTheAlps (aplikativni projekt, vodja na
ZRC SAZU: dr. Katarina Šrimpf Vendramin, traja-
nje: 1. 6. 2022–30. 11. 2023)
Teritorialne blagovne znamke, katerih cilj je
vzpostavitev stoodstotnih lokalnih vrednostnih
verig, lahko kljub koristim za teritorialni razvoj
povzročijo širjenje pobud, ki zahtevajo naložbe
neučinkovitega obsega, in ovirajo sodelovanje z
drugimi regijami. Skupna podoba Alp je kulturna
dobrina, ki bi lahko olajšalamedregionalne in čez-
mejne vrednostne verige. V sklopu projekta bo-
mo zato razvili politične in upravljavske strategije
za vzpostavljanje prihodnjih pobud sodelovalnih
teritorialnih blagovnih znamk. Špela Ledinek Lo-
zej je do 30. 9. sodelovala pri zasnovi in izhodišč-
nem utirjenju projekta.
AlpTextyles (aplikativni projekt, vodja na ZRC SA-
ZU: dr. Katarina Šrimpf Vendramin, trajanje: 1. 11.
2022–31. 10. 2025)
Tekstilne vrednostne verige potrebujejo nuj-
no spremembo, saj so eden najbolj onesnažujo-
čih sektorjev z ogromnim potencialom za zmanj-
šanje CO2. Alpe imajo bogato tekstilno dediščino
s posebno estetiko in znanjem, ki temelji na vre-
dnotah krožnosti in občutljivosti na lokalne vire
(npr. volna, lan, rastline za barvanje). Projekt Alp-
Textyles je inovativen, saj na mizo alpskega sode-
lovanja prinaša relevantno, doslej zapostavljeno
razpravo; ustvarja vpogled v željo potrošnikov,
da se oblečejo bolj CO2 nevtralno in zaznano po-
dobo/pripravljenost plačati za izdelke iz Alp; gra-
di argumente za čezmejno sodelovanje, ki ga obi-
čajno ovirajo politike, ki spodbujajo stoodstotne
lokalne/nacionalne vrednostne verige; združuje
kulturno in poslovno strokovno znanje ter
ustvarja kontraintuitivna medsektorska priporo-
čila za kmetijsko, industrijsko in kulturno politiko.
Partnerji v projektu AlpTextyles bodo razvili sku-
pne rešitve, ki bodo pospešile premestitev traj-
nostnih, krožnih verig vrednosti alpskega teksti-
la, ki so občutljive na naravne in kulturne vire, in
bodo zajele željo potrošnikov po postogljičnem
življenjskem slogu ter tako izboljšale čezmejno
sodelovanje. Špela Ledinek Lozej je sodelovala
pri finančni zasnovi in superreviziji finančno-ad-
ministrativnega upravljanja.
PRIPRAVA SIMPOZIJEV,
IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC,
OKROGLIHMIZ
Ljubljana, Atrij ZRC SAZU, 30. 9. 2022, sodelo-
vanje v pogovoru in filmu Ljudje in živali: delo
antropologov.
Bohinjska Bistrica, 4. 10. 2022, sodelovanje na
okrogli mizi Planinski siri na mednarodni konfe-
renci in letni skupščini Evropske mreže kmečkih
in obrtnih sirarjev – FACE.
Gorica in Nova Gorica, 14.-22. 10. 2022, sodelo-
vanje pri konceptualizaciji, organizaciji in izvedbi
Čezmejnega festivala transformativnih ekonomij
in območnih skupnosti RETHINKABLE ter še pose-
bej okrogle mize Skupna lastnina kot priložnost za
prihodnost (Nova Gorica, X center, 21. 10. 2022).
Izvestje 19 • 2022
86 POROČILO ���
DRUGODELO IN DEJAVNOSTI
Špela Ledinek Lozej je članica znanstvenega
sveta Narodne in študijske knjižnice v Trstu, akcij-
ske skupine 6 EUSALP, Delovne skupine Koordi-
natorja varstva nesnovne kulturne dediščine, ko-
misije za podeljevanje Murkove nagrade, Murko-
vega priznanja inMurkove listine ter uredniškega
odbora Goriškega letnika in Heriskopa. Vodi pri-
pravo Episkopa, vsebin ZRC SAZU za Evropsko
prestolnico kulture 2025, sodeluje zMinistrstvom
za kulturo RS pri pripravi vpisov na Unescov Re-
prezentativni seznam nesnovne kulturne dedišči-
ne človeštva in z ICOMOS pri recenziranju vlog za
vpis na UNESCOve liste .
PREDAVANJA IN REFERATI (izbor)
LEDINEK LOZEJ, Špela. Planinsko sirarstvo.
Predavanje v okviru sklopa Medkulturnost skozi
želodec: medkulturna kulinarika, kulturna dedišči-
na in inovacije na usposabljanju Okusi medkultur-
nosti, 27. 5. 2022.
LEDINEK LOZEJ, Špela, ROGELJA, Nataša. Re-
flections on the „caminoization“ in Slovenia: Pre-
davanje na konferenci Religion, cultural heritage,
and social change in Central-Eastern Europe,Varša-
va, 4.–5. 7. 2022.
LEDINEK LOZEJ, Špela, ROGELJA, Nataša. He-
ritage on the margins: Predavanje na konferenci
Critical heritage studies: Central European per-
spectives, Praga, Institute of Ethnology, Czech
Academy of Sciences, 6.–7. 10. 2022. http://www.
eu.avcr.cz/export/sites/eu/.content/files/CHS_
CEP_Prague_Programme.pdf
LEDINEK LOZEJ, Špela, PISK, Marjeta. The
Walk of peace: Interculturality and scalarity of the
transborder cultural route. Predavanje na 6. kon-
ferenci Združenja za kritično preučevanje ded-
iščine (ACHS). Santiago, Čile, 4.–7. 12. 2022.
PEDAGOŠKO DELO
Špela Ledinek Lozej je na Podiplomski šoli
ZRC SAZU, na študijskem programu 3. stopnje
Primerjalni študij idej in kultur (modul Slovenske
študije – tradicija in sodobnost), nosilka predmeta
Dediščine, dediščinski procesi in prakse.
Na Oddelku za etnologijo in kulturno antro-
pologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
je 8. 4. 2022 predavala o zbirkah, zbirateljstvu in
dediščini vmanjšinskih okoljih pri vajah predmeta
Regionalne raziskave in razvoj.
MENTORSTVO
Špela Ledinek Lozej je mentorica Manci Filak
na doktorskem študiju na Oddelku za etnologijo
in kulturno antropologijo Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani ter somentorica Arianni Pi-
schiutti pri magistrski nalogi Territori montani di
confine: La gestione agrituristica delle malghe na
Univerzi v Vidmu.
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
LEDINEK LOZEJ, Špela. Mountain pasture in
Friuli (Italy): Past and present. V: BINDI, Letizia
(ur.). Grazing communities: Pastoralism on the
move and biocultural heritage frictions. New York;
Oxford: Berghahn, str. 222-240, https://www.
berghahnbooks.com/downloads/OpenAccess/
BindiGrazing/9781800736672_OA.pdf.
ŽELEZNIKAR, Janja, GODINA-GOLIJA, Maja,
LEDINEK LOZEJ, Špela. Ob 90-letnici rojstva dr.
Toneta Cevca - etnologa, raziskovalca in pozna-
valca alpskega sveta. Kamniški zbornik. 2022, 26,
str. 343–354.
LEDINEK LOZEJ, Špela. I focolari tra l’Alta Val-
le della Sava e il Collio: Elementi di storia dell’ar-
chitettura e della cultura abitativa tra il Mediter-
raneo e le Alpi = I fogolârs tra il Cjanâl de Save
Disore e il Cuei: Un cjapitul de storie edilizie e de
culture abitative là che il Mediterani al tocje lis
Alps. V: ZULJAN KUMAR, Danila (ur.), KOLENC,
Petra (ur.). Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e
sulla società slovena al confine italo-sloveno. Lju-
bljana: ZRC SAZU, Založba ZRC; Udine: Kappa Vu,
str. 103–115.
LEDINEK LOZEJ, Špela, RAZPOTNIK VISKO-
VIĆ, Nika. Branding, labelling and certification :
geographical and anthropological insights. Acta
geographica Slovenica. 2022, 62/2, str. 51-61,
https://ojs.zrc-sazu.si/ags/issue/view/873/398.
UREDNIŠKO DELO
LEDINEK LOZEJ, Špela (urednik). Heriskop:
razprave o dediščinjenju na obrobju. Ljubljana:
ZRC SAZU, Založba ZRC, 2020-. https://dediscina.
zrc-sazu.si/sl/home/.
LEDINEK LOZEJ, Špela (avtor, urednik). Ukov-
ške planine : v spomin Tonetu Cevcu (1932–2007).
1. izd. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, cop.
2022.
LEDINEK LOZEJ, Špela (avtor, urednik), BAR-
TALOTH, Rudi (urednik), GLIHA KOMAC, Nataša
87
Izvestje 19 • 2022
��� POROČILO
(urednik). Ukovške planine. 2. izd. Ljubljana: Za-
ložba ZRC, ZRC SAZU, 2022.
TELEVIZIJSKE IN RADIJSKE
ODDAJE
ŽELEZNIKAR, Janja, HUMAR GRUDEN, An-
dreja. Dr. Tone Cevc: Življenje in delo etnologa, raz-
iskovalca in poznavalca alpskega sveta. Produkcija
Medobčinski muzej Kamnik. Strokovno sodelova-
nje. https://youtu.be/WQgB9WuYAIA
LEDINEK LOZEJ, Špela. Prispevek o razstavi
Ukovške planine v Atriju ZRC SAZU v oddaji Glaso-
vi Kanalske doline,RAI Furlanija Julijska krajina, 11.
6. 2022.
LEDINEK LOZEJ, Špela. Prispevek o razstavi
Ukovške planine v Atriju ZRC SAZU v oddaji Mi-
kser, RAI - slovenski program, junij 2022.
RAZSTAVE
PEČE, Miha, LEDINEK LOZEJ, Špela. Ukovške
planine: V spomin Tonetu Cevcu (1932-2007): Raz-
stava fotografij Franceta Steleta. Atrij ZRC SAZU,
Ljubljana, 31. 5.–16. 6. 2022.
KOREN, Davorin, LEDINEK LOZEJ, Špela,
TONDOLO, Maurizio. Latte nostro = Naše mleko =
Our milk: Fotografie = fotografije = photographs:
Graziano Soravito. Kulturni dom Joža Ažmana,
Bohinjska Bistrica, 1.–4. 10. 2022.
LEDINEK LOZEJ, Špela, PEČE, Miha. Ukovške
planine: Razstava fotografij Franceta Steleta. Slo-
vensko kulturno središče Planika, Ukve, 23.–29.
10. 2022.
LEDINEK LOZEJ, Špela, PEČE, Miha. Ukovške
planine: Razstava fotografij Franceta Steleta. Be-
neška palača, Naborjet, 4.–11. 11. 2022.
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
dr. etnologije, znanstvena sodelavka
RAZISKOVALNI PROGRAM
Etnološke, antropološke in folkloristične razi-
skave vsakdanjika (vodja: izr. prof. dr. Dan Pod-
jed, obdobje trajanja: 1. 1. 2022–31. 12. 2027)
Osrednji cilj raziskovalnega programa je preu-
čiti in predstaviti vsakdanje življenje v preteklosti
in sedanjosti, hkrati pa kritično ovrednotiti osre-
dnje etnološke, antropološke in folkloristične
koncepte, da bi z njimi bolje uporabili dozdajšnja
in premislili nova spoznanja ter zmogli predvideti
scenarije za vsakdanje življenje in sobivanje v pri-
hodnosti. Pri raziskovanju se sodelavci, kot že v
Terensko delo Katarine Šrimpf Vendramin o plesih v
Bukovici, Dom upokojencev Nova Gorica.
preteklosti, osredinjajo na območje današnje Slo-
venije, hkrati pa prečkajo meje in primerjajo iz-
sledke iz lastnega okolja z analizami vsakdanjika
v zamejstvu ter tujini. Pri tem ohranjajo utrjene in
vzpostavljajo nove povezave s tujimi institucijami
ter poudarjajo primerjalno ter inter- in transdisci-
plinarno sodelovanje v programu in izven njega.
Katarina Šrimpf Vendramin se je v okviru progra-
ma ukvarjala z identitetnimi praksami in humor-
jem, kot se kaže v slovstveni folklori.
PROJEKTI
Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s
sodobno rabo (temeljni raziskovalni projekt, vod-
ja: doc. dr. Saša Babič, trajanje: 1. 9. 2020–31. 8.
2023)
Pregovorni izrazi so vrsta stalnih besednih
zvez, ki se uporabljajo v vsakdanjem jeziku ter jih
opredeljujejo skupnost, čas in kraj. Kratke folklor-
ne oblike razkrivajo svetovne nazore in vrednote,
navodila in prepovedi določene kulture. Inštitut
za slovensko narodopisje ZRC SAZU hrani obse-
žno in zelo dragoceno zbirko slovenskih prego-
vorov, ki je nastajala več kot 50 let, vendar pa ti
doslej niso bili strukturirani v skladu s sodobnimi
standardi digitalnih jezikovnih virov in niso javno
dostopni. Projekt vključuje dva glavna cilja: 1)
vzpostavitev povezav med folkloristiko in digital-
no humanistiko, kar bo bistveno povečalo teme-
ljitost analize in spodbudilo povezovanje
Izvestje 19 • 2022
88 POROČILO ���
folklornih gradiv z digitalnimi korpusi, hkrati pa
bo obogatena tudi vsebina korpusov, ter 2) semi-
otično in etnolingvistično analizo pregovorov iz
arhiva ter v vsakodnevni komunikaciji za izris
družbenega zemljevida stereotipov za razumeva-
nje kulturnega okolja. Analiza bo izpostavila tudi
vprašanje, ali so pregovori kot del nematerialne
kulturne dediščine arhivski prežitki ali v določeni
meri vztrajajo kot pragmatičen del komunikacije.
Katarina Šrimpf Vendramin se pri zbiranju enot
osredotoča na slovenski zahodni narodnostni
prostor.
Slovenska in estonska sodobna šolska folklora
(bilateralni projekt, vodja doc. dr. Saša Babič, tra-
janje: 1. 11. 2020–31. 10. 2023)
Glavni cilj projekta je analizirati in primerjati
sodobno šolsko folkloro (npr. šale, uganke, ritua-
le) ter njihovo dinamiko v dveh evropskih drža-
vah z različnima geografskima položajema in zna-
čilnostmi, podobno zgodovino in hkrati brez ne-
posrednega stika: Estonijo in Slovenijo. Projekt
bo identificiral tradicijo in transformacije folklor-
nega gradiva, igrivost in kreativnost v (novih)
oblikah ter odraz družbene realnosti, iz katere so
ustvarjeni. Namen projekta je ustvariti nove dina-
mične primerjalne pristope tako z medkulturne-
ga kot tudi diahronega in sinhronega vidika, ki
ponuja edinstvene in unikatne vidike tako v slo-
venski kot v estonski folkloristiki. Rezultat tega
sodelovanja bo nov metodološki okvir za primer-
jalne in medkulturne študije folklornih form ter
na novo zbrano gradivomed otroki, ki bo dodano
v arhiv obeh sodelujočih institucij.
URB-ART: Podpiranje razvoja skupnosti pre-
ko izobraževanja v okvirih urbane umetnosti
(aplikativni projekt, vodja na ZRC SAZU: dr. Kata-
rina Šrimpf Vendramin, trajanje: 1. 3. 2021–28. 2.
2022)
Namen projekta je podpreti nizkokvalificira-
ne odrasle v marginaliziranih skupnostih z dejav-
nostmi in koncepti izobraževanja v okvirih urba-
ne umetnosti. Tako sta socialna vključenost in
opolnomočenje te ciljne skupine v središču pro-
jektnih dejavnosti ter rezultatov. Projekt temelji
na spoznanjih, da ukvarjanje z umetnostjo v sku-
pnosti nizkokvalificiranih odraslih iz marginalizi-
ranih skupin premaga družbeno-kulturne ovire in
omogoča dostop do novih družbenih skupin. V
projektu tako transdisciplinarne umetniške
discipline delujejo kot komunikacijski instrumenti
za medkulturni dialog in socialno integracijo. Pro-
jekt URB_ART je med drugim tudi odgovor na kri-
zo covid-19, ki je zavirala medkulturno izmenjavo
in močno prizadela sektor kreativnega izobraže-
vanja. Projekt z uvajanjem inovativnih oblik (digi-
talnega) izobraževanja, komuniciranja, sodelova-
nja in razširjanja znanj odgovarja na morebitne
omejitve ter spremembe, ki so povezane s
pandemijo.
MadeInTheAlps (aplikativni projekt, vodja na
ZRC SAZU: dr. Katarina Šrimpf Vendramin, traja-
nje: 1. 6. 2022–30. 11. 2023)
Teritorialne blagovne znamke, katerih cilj je
vzpostavitev stoodstotnih lokalnih vrednostnih
verig, lahko kljub koristim za teritorialni razvoj
povzročijo širjenje pobud, ki zahtevajo naložbe
neučinkovitega obsega, in ovirajo sodelovanje z
drugimi regijami. Skupna podoba Alp je kulturna
dobrina, ki bi lahko olajšalamedregionalne in čez-
mejne vrednostne verige. V sklopu projekta Ma-
deInTheAlps bomo zato razvili politične in upra-
vljavske strategije za vzpostavljanje prihodnjih
pobud sodelovalnih teritorialnih blagovnih
znamk.
AlpTextyles (aplikativni projekt, vodja na ZRC SA-
ZU: dr. Katarina Šrimpf Vendramin, trajanje: 1. 11.
2022–31. 10. 2025)
Tekstilne vrednostne verige potrebujejo nuj-
no spremembo, saj so eden najbolj onesnažujo-
čih sektorjev z ogromnim potencialom za zmanj-
šanje CO2. Alpe imajo bogato tekstilno dediščino
s posebno estetiko in znanjem, ki temelji na vre-
dnotah krožnosti in občutljivosti na lokalne vire
(npr. volna, lan, rastline za barvanje). Projekt Alp-
Textyles je inovativen, saj na mizo alpskega sode-
lovanja prinaša relevantno, doslej zapostavljeno
razpravo; ustvarja vpogled v željo potrošnikov,
da se oblečejo bolj CO2 nevtralno in zaznano po-
dobo oziroma njihovo pripravljenost plačati za iz-
delke iz Alp; gradi argumente za čezmejno sode-
lovanje, ki ga običajno ovirajo politike, ki spodbu-
jajo stoodstotne lokalne/nacionalne vrednostne
verige; združuje kulturno in poslovno strokovno
znanje ter ustvarja kontraintuitivna medsektor-
ska priporočila za kmetijsko, industrijsko in kul-
turno politiko. Partnerji v projektu AlpTextyles
bodo razvili skupne rešitve, ki bodo pospešile
premestitev trajnostnih, krožnih verig vrednosti
89
Izvestje 19 • 2022
��� POROČILO
alpskega tekstila, ki so občutljive na naravne in
kulturne vire, in bodo zajele željo potrošnikov po
postogljičnem življenjskem slogu ter tako izbolj-
šale čezmejno sodelovanje.
DRUGODELO IN DEJAVNOSTI
Katarina Šrimpf Vendramin je članica uredni-
škega odbora strokovne revije s področja folklor-
ne dejavnosti Folklornik in strokovna spremljeval-
ka srečanj odraslih folklornih skupin na srečanjih
v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejav-
nosti Republike Slovenije.
Strokovno sodeluje s folklornimi skupinami
po Sloveniji, v zadnjih letih še posebej intenzivno
s skupinami na Goriškem (Folklorna skupina Gar-
trož, Folklorna skupina Razor Tolmin, Folklorna
skupina Dolenja Trebuša), ter drugimi akterji s
področja interpretacije kulturne dediščine.
MENTORSTVO
Katarina Šrimpf Vendramin je mentorica
Manci Perko na dvopredmetnem magistrskem
študiju na Oddelku za slavistiko in zgodovino Filo-
zofske fakultete Univerze v Ljubljani.
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
TURK NISKAČ, Barbara (avtor), ŠRIMPF VEN-
DRAMIN, Katarina (avtor). Play and folklore in
children’s peer cultures. Folklore. [Printed ed.].
2022, vol. 86, str. 33–58. https://www.folklore.ee/
folklore/vol86/turk_srimpf.pdf.
ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (avtor), PO-
LAJNAR HORVAT, Katarina (avtor). Nastajanje
popotrošniških tekstilnih odpadkov v Sloveniji. V:
PODJED, Dan (ur.), et al. Nevidno življenje odpad-
kov. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2022, str. 53–
72. https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/
1983/8162/1553-1.
ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (avtor). Impo-
sizioni, tabù e raccomandazioni alimentari nel pe-
riodo della gravidanza, del parto e della prima in-
fanzia nel Goriziano e altrove = Precets, tabûs e
raccomandazions su la mangjative intal timp de
gravidance, dal part e de prime infanzie intal Gu-
rizan e plui innà. V: ZULJAN KUMAR, Danila (ur.),
KOLENC, Petra (ur.). Saggi scelti sulla storia, sulla
lingua e sulla società slovena al confine italo-slove-
no. 1a ed. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC; Udi-
ne: Kappa Vu, 2022, str. 87–102.
ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (avtor). Žen-
ska kot objekt mode - oblačilna kultura Brik iz za-
piskov Orlove terenske ekipe. V: Izvestje 19
(2022), str. 53–59.
Izvestje 19 • 2022
90 POROČILO ���
INŠTITUT ZA KULTURNO ZGODOVINO (IKZ)
PETRA TESTEN KOREN
dr. zgodovine, znanstvena sodelavka
PROJEKTI
Književna republika Borisa Pahorja (Raziskovalni
projekt ARRS, evidenčna št. J6-4619, vodja: dr.
Urška Perenič, trajanje: 1. 10. 2022–30. 9. 2025)
Projekt bo kot prvi na Slovenskem in širše
preučil vprašanje tekstne konstrukcije avtobio-
grafskega jaza ob upoštevanju celotnega opusa
slovenskega tržaškega pisatelja. Opus enakovre-
dno vključuje tudi celotno predpuščino/zapušči-
no, ki jo je v zadnjem desetletju pridobivala Naro-
dna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Med po-
membnimi vzporednimi cilji projekta gre izposta-
viti uporabo novih informacijskih tehnologij digi-
talnega kartiranja, s katero se bo analizirala in
predstavila pisemska republika pisatelja s pou-
darkomna njegovi odprtosti v večkulturne perso-
nalne in institucionalne mreže ter v časovno-pro-
storskih razsežnostih. Gre za panoramo 20. stole-
tja v miniaturi s poudarkom na drugi polovici sto-
letja, ki povezuje zamejstvo z matico ter avdien-
co po vsej Evropi, v obeh Amerikah, Kanadi in
Avstraliji.
Materinstvo in reproduktivna politika v 19. in 20.
stoletju (Raziskovalni projekt ARRS, evidenčna
št. J6-4602, vodja: dr. Ana Cergol Paradiž, traja-
nje: 1. 10. 2022–30. 9. 2025)
Projekt bo v zgodovinski perspektivi naslovil
tematiko materinstva in analiziral razvoj
različnih, med seboj tesno prepletenih in prekri-
vajočih se vsebin, ki jih je mogoče umestiti v polje
koncepta »reproduktivne politike«. S pogledom
na obdobje od začetka 19. stoletja do konca 20.
stoletja, ki na tem področju beleži revolucionar-
ne spremembe, bo celostno naslovil predvsem
tematike materinstva (a), abortusa (b), kontra-
cepcije (c) in evgenike (d) ter tudi tematiko ne-
plodnosti (e). Geografsko se bo osredotočal na
ozemlje današnje Slovenije, vendar bo obravna-
vane fenomene poskušal razumeti tudi v transna-
cionalni perspektivi. Osvetlil bo javne in zasebne
vidike reproduktivnih problematik, tako da bo
analiziral institucionalni razvoj, diskurz, spremi-
njajočo se zakonodajo ter družbene norme in kul-
turne reprezentacije v povezavi reproduktivnimi
vprašanji in materinstvom na eni strani ter zaseb-
ne strategije posameznikov in posameznic, ki so
bili vpeti v reproduktivne prakse, na drugi.
InTaVia - In/Tangible European Heritage. Visual
Analysis, Curation & Communication, vodja: Flo-
rianWindhager in EvaMayr, trajanje: 1. 11. 2020–1.
11. 2023.
Osrednji namen projekta InTaVia je razviti in-
formacijski portal, ki bo povezoval, vizualno ana-
liziral in omogočil komunikacijo snovne in ne-
snovne evropske kulturne dediščine ter jo ponu-
dil za uporabo raziskovalcem, pedagogom, novi-
narjem, zaposlenim v turizmu, (kreativni) indu-
striji in institucijah, ki se ukvarjajo z dediščino.
ZRC SAZU je eden od devetih mednarodnih par-
tnerjev, ki sodelujejo v projektu. Petra Testen Ko-
ren je sodelovala pri diseminaciji rezultatov (Ne-
wsleter). https://intavia.eu/
Projekt EIRENE - Post-war transitions in gende-
red perspective: the case of the North-Eastern
Adriatic region (ERC Advanced grant projekt,
vodja: Marta Verginella, trajanje: 1. 12. 2017–1. 12.
2022)
Project EIRENE je zasnovan z namenom, da
se na novo razmislijo povojne tranzicije 20. stole-
tja z upoštevanjem spolne perspektive na obmo-
čju severovzhodnega Jadrana. Petra Testen Ko-
ren je skupaj s sodelavko Ano Cergol Paradiž
Ženske in povojna tranzicija (delavnica v okviru projketa
EIRENE).
91
Izvestje 19 • 2022
��� POROČILO
pripravila prispevek za delavnico v Padovi, in si-
cer študijo z naslovom Slovene servants in Italian
towns, 19th-20th century, ki bo objavljena v mo-
nografiji West meets East v okviru ene izmed
evropskih založb. Pisala je tudi študijo o tekstilnih
delavkah v Komnu, ki bo objavljena v eni izmed
monografij projekta ERC (CEU Press), ki naslavlja
delovni sklop »delo«. https://project-eirene.eu/
DRUGODELO IN DEJAVNOSTI
Petra Testen Koren je glavna urednica in čla-
nica ožjega uredniškega odbora Novega Sloven-
skega biografskega leksikona ter članica uredni-
škega odbora znanstvene revije Retrospektive. Je
sourednica zbirke Življenja in dela na Inštitutu za
kulturno zgodovino.
PREDAVANJA IN REFERATI
CERGOL PARADIŽ, Ana, TESTEN KOREN, Pe-
tra. Slovene servants in Italian towns, 19th-20th
century : contribution to the writing workshop
West meets East: mobility of people, exchange
of knowledge: female migration in Europe from
the sixteenth to the twenty-first century, Pado-
va, Università degli Studi di Padova (on-line), 23.–
24. 6. 2022.
BIBLIOGRAFIJA
CERGOL PARADIŽ, Ana, TESTEN KOREN, Pe-
tra. Slovenske priseljenke v Trstu : vprašanje
identitete ob ljudskem štetju 1910. Dve domovini
: razprave o izseljenstvu. [Tiskana izd.]. 2022, [št.]
55, str. 151–171, tabele, graf.
TESTEN KOREN, Petra, CERGOL PARADIŽ,
Ana. The excluded amongst the excluded? : Trst/
Trieste and (Slovene) servants after the First
World War. Acta Histriae. [Tiskana izd.]. 2021, le-
tn. 29, št. 4, str. 887–920, ilustr.
TESTEN KOREN, Petra. Le dikle della Benecia
nelle città italiane e gli echi post-bellici del loro la-
voro nel Matajur (1950–1973) = lis dikle de Sclava-
nie intes citâts talianis e i rivocs dal lôr lavôr intal
Matajur (1950–1973). V: ZULJAN KUMAR, Danila
(ur.), KOLENC, Petra (ur.). Saggi scelti sulla sto-
ria, sulla lingua e sulla società slovena al confine
italo-sloveno. 1a ed. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba
ZRC; Udine: Kappa Vu, 2022. Str. 67–86, ilustr.
TESTEN KOREN, Petra. L’infanzia e la giovi-
nezza della poetessa e scrittrice Pavlina Pajk
(1854–1901), nata Doljak, negli anni ‘60 e ‘70 del
XIX secolo nel Goriziano = la infanzie e la zoven-
tût da la poetesse e scritore Pavlina Pajk (1854–
1901), nassude Doljak, vie pai agns ‘60 e ‘70 dal
secul XIX intal Gurizan. V: ZULJANKUMAR, Danila
(ur.), KOLENC, Petra (ur.). Saggi scelti sulla sto-
ria, sulla lingua e sulla società slovena al confine
italo-sloveno. 1a ed. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba
ZRC; Udine: Kappa Vu, 2022. Str. 145–158, ilustr.
TESTEN KOREN, Petra, KOREN, Tadej. Večni
krogotok življenja - ob reki, ki ni nikoli ista. V:
PUST, Borut. Ob reki. Maribor: Litera, 2021. Str.
165-170. Knjižna zbirka Litera.
CERGOL PARADIŽ, Ana, RENKO, Manca G.,
HVALA, Tea, JERANT, Jasmina, PUR, Katja, RE-
PAR, Urška, SELIŠNIK, Irena, STRLE, Urška, TE-
STEN KOREN, Petra, VODOPIVEC, Nina, HVALA,
Tea (urednik, avtor dodatnega besedila). Po svoji
poti : 25 izletov po zgodovini žensk = A path of
their own : 25 excursions into women’s history. 1.
izd. Ljubljana: Društvo za promocijo žensk v kul-
turi - Mesto žensk: = Association for the Promo-
tion of Women in Culture - City of Women, 2021.
141 str., ilustr.
CERGOL PARADIŽ, Ana, RENKO, Manca G.,
HVALA, Tea, JERANT, Jasmina, PUR, Katja, RE-
PAR, Urška, SELIŠNIK, Irena, STRLE, Urška, TE-
STEN KOREN, Petra, VODOPIVEC, Nina, HVALA,
Tea (urednik, avtor dodatnega besedila). Po svoji
poti : 25 izletov po zgodovini žensk = A path of
their own : 25 excursions into women’s history. 1.
ponatis. Ljubljana: Društvo za promocijo žensk v
kulturi - Mesto žensk: = Association for the Pro-
motion of Women in Culture - City of Women,
2021. 141 str., ilustr.
Razstava
FAKIN BAJEC, Jasna, UMEK, Marija, TESTEN
KOREN, Petra. Žensko delo v Konfekciji Komen:
razstava ob 50-letnici Knjižnice Komen, 21. junij
2022.
Izvestje 19 • 2022
92 POROČILO ���
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA
(ISJ FR)
DANILA ZULJAN KUMAR
dr. jezikoslovnih znanosti, izr. prof.
RAZISKOVALNI PROGRAM
Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvo-
ju (vodja: dr. Kozma Ahačič, obdobje trajanja: 1.
1. 2022–31. 12. 2027)
V okviru programa je bila izdana znanstvena
monografija z naslovom Skladnja nadiškega in bri-
škega narečja, ki predstavlja model analize skla-
denjskih vprašanj slovenskega narečnega jezika.
Osnovni cilj monografije je bil na primeru nadi-
škega in briškega narečja predstaviti izbrana po-
glavja iz skladenjske problematike slovenskih na-
rečij. Za analizo sta bili izbrani dve obrobni slo-
venski narečji, ki sta zanimivi tudi zato, ker izhaja-
ta iz iste narečne osnove in danes pripadata isti
narečni skupini, ozemlji, na katerih se govorita,
pa sta bili velik del zgodovine v različnih politič-
no-upravnih okvirih. Zato je bil namenmonografi-
je poleg kontrastivne primerjave izbranih skla-
denjskih vprašanj obravnavanih narečij s sloven-
skim knjižnim jezikom tudi kontrastivna primerja-
va med narečjema samima.
PROJEKTI
i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (vod-
ja: dr. Jožica Škofic, obdobje trajanja: 1. 9. 2020–
31. 8. 2023)
Danila Zuljan Kumar na predstavitvi publikacij sodelavk
ZRC SAZU, RPNG v Gorici.
Projekt temelji na enem od ustanovnih znan-
stvenoraziskovalnih projektov Inštituta za slo-
venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, tj. na Slo-
venskem lingvističnem atlasu (SLA), ki vsebuje
skoraj 3000 leksičnih in t. i. gramatičnih (glaso-
slovnih in oblikoslovnih) vprašanj. Že zapisano in
digitalizirano gradivo (okrog 600 zvezkov in sko-
raj 900.000 listkov) raziskovalna skupina dopol-
njuje z manjkajočimi zapisi (okrog 40–50 krajev-
nih govorov iz mreže 417 krajev v Sloveniji in zu-
naj nje) ter ob tem ureja tudi fonoteko terenskih
posnetkov. V okviru projekta je Danila Zuljan Ku-
mar za objavo pripravila 14 komentarjev in kart s
pomenskega polja kmečko orodje ter pregledala
14 komentarjev in kart drugih sodelavcev.
PRIPRAVA SIMPOZIJEV,
IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC,
OKROGLIHMIZ
Predstavitev knjige ZULJAN KUMAR, Danila,
Skladnja nadiškega in briškega narečja. Ljubljana:
ZRC SAZU, Založba ZRC v prostorih Rp ZRC SAZU
v Novi Gorici, 26. 5. 2022.
Predstavitev knjige ZULJAN KUMAR, Danila,
KOLENC, Petra (ur.). Saggi scelti sulla storia, sulla
lingua e sulla società slovena al confine italo-slove-
no. 1a ed. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC; Udi-
ne: Kappa Vu, 2022:
E’storia, Sala Dora Bassi, Gorica, 29. 5. 2022
(skupaj z Giorgiom Cadorinijem in Alessandro
Kersevan),
Festival malih založnikov in prevajalcev (Fe-
stival di piccola editoria e traduzione), Špeter na
Goriškem (San Pier d’Isonzo), 28. 8. 2022 (skupaj
z Nevo Makuc in Giulianom Veliscigom),
Knjigarna Tarantola Videm, 5. 10. 2022 (skupaj
z Giorgiom Cadorinijem).
Organizacija okrogle mize z naslovomMedje-
zikovno posredovanje: onstran meja mojega jezika
inmojega sveta z gosti Matejko Grgič (FF UL, SLO-
RI), Miho Obitom (Novi Matajur), Ano Toroš
(UNG), RP Nova Gorica, 26. 5. 2022.
DRUGODELO IN DEJAVNOSTI
Danila Zuljan Kumar sodeluje v slovensko-ita-
lijanski skupini za vpis pokrajine Brda na Unescov
93
Izvestje 19 • 2022
��� POROČILO
seznam svetovne kulturne dediščine, v nadzor-
nem odboru Zavod za turizem, kulturo, mladino
in šport Občine Brda, v odboru za pripravo Gra-
dnikovih večerov in Škrabčevih dnevov. Skupaj s
Heleno Dobrovoljc je uredila zbornik Škrabčevi
dnevi 12 (v pripravi na tisk).
PREDAVANJA IN REFERATI
ZULJAN KUMAR, Danila. Deležje in deležijski
polstavek v terskem narečju slovenščine. Sloven-
ski dialektološki posvet, Ramovšev teden, 20. - 23.
september 2022, Ljubljana.
PEDAGOŠKO DELO
Nosilstvo pri predmetih Sociolingvistika, Dia-
lektologija in Besediloslovje na do- in podiplom-
skem programu Slovenistika na Univerzi v Novi
Gorici.
Nosilstvo pri predmetu Uvod v jezikoslovje
na dodiplomskih študijskih programih Slovenisti-
ka ter Medkulturno posredovanje na Fakulteti za
humanistične študije Univerze na Primorskem.
MENTORSTVO
Danila Zuljan Kumar je somentorica dokto-
randki Lari Pižent na Fakulteti za uporabne druž-
bene študije.
BIBLIOGRAFIJA
ZULJAN KUMAR, Danila, LEGAN RAVNIKAR,
Andreja (urednik). Skladnja nadiškega in briškega
narečja. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2022, 201
str., ilustr. Zbirka Linguistica & philologica, 42.
ZULJAN KUMAR, Danila. Pripovedi o hudiču
in štrijah v terskem narečju = Racconti del diavolo
e delle streghe nel dialetto sloveno delle Valli del
Torre. Annales : anali za istrske in mediteranske
študije. Series historia et sociologia.. 2022, letn. 32,
št. 1, str. 75–88.
ZULJAN KUMAR, Danila. Change in the dis-
cursive practices of bilingual speakers after mov-
ing to a monolingual environment = Sprememba
diskurzivnih praks dvojezičnih govorcev po pre-
selitvi v enojezično okolje. Razprave in gradivo :
revija za narodnostna vprašanja. [Tiskana izd.].
2022, št. 88, str. 67–85.
ZULJAN KUMAR, Danila. Strategies for estab-
lishing discourse coherence. The case of Slovene
dialectal discourse. Dialectologia et Geolinguisti-
ca, Vol. 20, n. 1, str. 51–68.
ZULJAN KUMAR, Danila. Kletvice in psovke
kot tabu in omiljeni tabu izrazi v briškem narečju.
V: TODOROVIĆ, Suzana (ur.), BALOH, Barbara
(ur.). Kontaktna dialektologija na območjumed Al-
pami in Jadranom : v spomin akademiku Goranu Fi-
lipiju. 1. izd. Koper: Libris, 2022, str. 259–272.
ZULJAN KUMAR, Danila. Tipologija pomen-
skih prenosov v slovenskih narečjih : (z ozirom
predvsem na zahodna slovenska narečja). V: JE-
SENŠEK, Marko (ur.). Narečno besedje slovenske-
ga jezika : v spomin na akademikinjo Zinko Zorko.
Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna za-
ložba, 2022. Str. 186–197, 282, 287. Mednarodna
knjižna zbirka Zora, 148.
ZULJAN KUMAR, Danila. I dialetti sloveni lun-
go il confine linguistico slavo-romanzo = I dialets
slovens fevelâts dilunc dal confin linguistic
sloven-romanç. V: ZULJAN KUMAR, Danila (ur.),
KOLENC, Petra (ur.). Saggi scelti sulla storia, sulla
lingua e sulla società slovena al confine italo-slove-
no. 1a ed. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC; Udi-
ne: Kappa Vu, 2022. Str. 29–47.
ZULJAN KUMAR, Danila (avtor). Ivana, torka
in štrija v terskembajeslovnem izročilu. V: Izvestje
Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 19
(2022), str.
ZULJAN KUMAR, Danila, KOLENC, Petra. In-
troduzione. V: ZULJAN KUMAR, Danila (ur.), KO-
LENC, Petra (ur.). Saggi scelti sulla storia, sulla lin-
gua e sulla società slovena al confine italo-sloveno.
1a ed. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC; Udine:
Kappa Vu, 2022. Str. 5-8.
Uredniško delo
ZULJAN KUMAR, Danila, KOLENC, Petra (ur.).
Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla società
slovena al confine italo-sloveno. 1a ed. Ljubljana:
ZRC SAZU, Založba ZRC; Udine: Kappa Vu, 2022.
ZULJAN KUMAR, Danila (urednik), JAKOP,
Tjaša (urednik), ŠKOFIC, Jožica (urednik), KEN-
DA-JEŽ, Karmen (urednik). 4. Slovenski dialektolo-
ški posvet : povzetki : Ramovšev teden, 20. - 23.
september 2022, Ljubljana. [Ljubljana: ZRC SAZU:
Filozofska fakulteta], 2022.
Poročilo o delu sestavila Petra Kolenc.
Izvestje 19 • 2022
94 BELEŽKA ���
95
Izvestje 19 • 2022
��� BELEŽKA
Izvestje 19 • 2022
96 BELEŽKA ���
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022