LETO XLVi. ŠT. 2 PTUJ, 14. JAHUAR 1993 CENA 50 TOLARJEV Danes bodo v Celovcu odprli Paracelzusove prireditve v Celovcu bodo od danes do nedelje Parcelzusove prire- ditve. Posvetili so jih 500-let- nici rojstva zdravnika in misle- ca Paracelzusa. Pripravili bo- do okrog štiristo različnih pri- reditev mednarodnega zna- čaja, ki se jih bodo udeležili tudi predstavniki slovenskega zdravstva in nekateri drugi. V Celovcu se bodo s konkretni- mi aktivnostmi predstavila slovenska mesta, ki so poveza- na v slovensko mrežo zdravih mest. V lični zloženki bodo udeleženci lahko spoznali Lju- bljano, Maribor, Celje, Ptuj in Trebnje ter njihova pričako- vanja v okviru gibanja za zdra- va mesta. Predstavila se bodo tudi slovenska zdravilišča, med njimi ptujske Terme. V okviru promocije Ptuja bo na ogled videokaseta o Ptuju, na- stopili bodo kurenti, obisko- valcem pa bodo ponudili tudi sadni kruh in sir ptujske mle- karne. Otvoritvenih slovesnosti le- tošnjih Paracelzusovih prire- ditev se bodo iz Ptuja udele- žili predsednik izvršnega sveta Branko Brumen, občinski tu- ristični minister Peter Vesen- jak in ministrica za zdravstvo Silva Čerček. SPREJEM ZA NOVINARKE IN NOVINARJE Predsednik skupščine obči- ne Ptuj Vojteh Rajher je v po- nedeljek dopoldan sprejel ptujske novinarke in novinar- je. S predsednikom vlade Brankom Brumnom sta pred- stavila glavne občinske načrte v začetem letu, sprejem pa sta spodbudili tudi tridesetletnica Radia Ptuj in 45-letnica časo- pisa Tednik. l.k. Zima in prainiki zagodli tudi delavcem »čistega mesta« v radijskih oddajah smo že poročali o zastojih pri odvozu odpadkov iz mesta Ptuja, ne- katerih krajev Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric. Do zastojev je prišlo predvsem med minu- limi božičnimi in novoletnimi prazniki. Direktor podjetja Cisto mesto (ki je za odvoz za- dolženo), Andrej Koter je po- vedal, da je do omenjenih za- stojev prihajalo predvsem za- radi izredno nizkih tempera- tur in težjih zimskih razmer saj so se zaradi tega njihova specialna vozila pogosto kva- rila ali pa jih je iz prometa izločil prehud mraz. Vsa nji- hova vozila imajo namreč po- gon na dizelsko gorivo, znano pa je, da je to gorivo pri nas slabše kvalitete saj se pri niz- kih temperaturah prehitro go- sti in s tem je normalni pretok goriva onemogočen. Največji razlog v zastoju pa je po nji- hovem mnenju predvsem v izredno povečanih količinah odpadkov, saj so se čez praz- nike ti povečali za skoraj sto odstotkov. Zaradi tega so takoj po praznikih ukrepali in uredili dodatne odvoze ob sobotah, dodatno pa so nabavili še eno specialno vozilo za odvoz od- padkov. Prepričani so, da so s temi ukrepi zagotovili, da v bodoče do zastojev ne bo pri- hajalo. Istočasno pa obljublja- jo, da se bodo sicer še naprej držali objavljenih urnikov od- voza. Zaradi izpada so poleg tega minulo soboto opravljali redni prevoz odpadkov na ob- močju KS Hajdina, Trnovska vas in Biš. Istočasno pa bodo zaradi izpadov v decembru opravljali še dodatne odvoze odpadkov na območju tistih krajevnih skupnosti, kjer je to potrebno. OM V tem primeru pa tudi delavci Čistega mesta ne morejo pomagati. Na posnetku so 'cvetlična" korita pred Srednješolskim centrom v Ptuju, ki jih učenci pridno verjetno kar zavestno zamenjujejo za smetnjake, (foto: M. Ozmec) V začetku tega tedna pa so ga Čistemu mestu zagodli računalniki. V obračunskem centru ptiyskega Mipa je namreč prišlo do napake pri izpisovanju zneskov na po- loinicah za odvoz smeti hišnim svetom. Računalniki so namreč izpisali enkrat višje zneske kot sicer. Za na- pako se vljudno opravičujejo in sporočeno, da bodo v krat- kem dobili nove poloinice s pravilnimi (torej ni^'imi) zneski. Pobude la reviifjo le se do 5. februarja Nekatera določila zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij so že v veljavi in med njimi tudi postopek revizije dosedanjih lastninjenj v pod- jetjih. Postopek lahko po za- konu med drugimi zahtevajo organi za notranje zadeve, jav- ni tožilec, javni pravobranilec, družbeni pravobranilec sa- moupravljanja in številni skla- di in tudi komisije pri občin- skih in republiški skupščini. Vendar pa pobudo za začetek postopka revizije lahko dajo tudi sindikati in vsakdo, ki meni, da je v procesih lastnin- skega preoblikovanja podjetij prišlo do oškodovanja družbe- ne lastnine. Kot smo izvedeli na sedežih območnega sveta Svobodnih sindikatov kakot tudi republiškega vodstva Ne- odvisnih sindikatov bodo po- bude za take postopke dali kar za nekaj ptujskih podjetij. Če bo do postopkov revizij prišlo mora podjetje revizij- skemu organu takoj predložiti poročilo s prikazom postop- kov in dokumente o izvedenih postopkih lastninskega preo- blikovanja, dlž * Aeroklub Ptuj bo v so- boto ob 16. uri na travniku pred SŠC napolnil toplo- zračni balon in ga tako pred- stavil Ptujčanom. To bo prva uradna predstavitev in krst povsem novega balona. Pričakujejo tudi pomembne goste. * V soboto ob 17. uri bo v Narodnem domu na Ptuju letna skupščina Aerokluba Ptuj. * Danes ob 18. uri bo ko- misija za vrhunsko-sejektivni šport skupaj s športnimi no- vinarji izbrala najboljše ptuj- ske športnike za leto 1992. Proglasitev bo 22. januarja v SŠC. v nedeljo bo v dvorani Mladika tretje kolo občinske lige v streljanju z zračno puško. * V soboto ob 8. uri in 30 minut se bodo v OŠ Mladika osnovnošolske ekipe pomeri- le na občinskem tekmovanju v Šahu. * Za to soboto napoveda- nega Kurentovega teka na smučeh seveda ne bo. Tek bodo organizirali, ko bo za- padel sneg. Gasilci s poslancem v ptujskem domu gasilcev so se predstavniki Zveze gasilskih društev občine Ptuj v petek, 8. januarja dopol- dne pogovarjali s poslancem državnega zbora Ivanom Si- singerjem, ki je sicer že dobra štiri desetletja tudi član gasilske organizacije. Seznanili so ga s svojimi stališči do tez bodočih zakonov "O gasilstvu" in "Varstvu pred požari", pri čemer so poudarili, da se zavzemajo za to, da bi gasilska društva ostala pravne osebe saj bi tako lah- ko ostala tudi lastnik vseh premičnin in nepremičnin s katerimi gospodari. Hkrati so predlagali, da naj bi oba zakona določila tudi vire financiranja gasilskih organiza- cij, da v bodoče s tem ne bi imeli težav. Ivo Sisinger se je zatem pogovaijal še s ptujskim vodstvom Demokratične stranke upokojencev. _OM 2 — DOMA IN PO SVETU 14. JANUAR 1993 — TEDNIK OO VO0OVODA ŠE Z EHIM SAMOFRISPEVKOM Referendum razburil krajane Grajene v nedeljo so na Grajeni izvedli referendum za uvedbo po- sebnega samoprispevka v delu Krajevne skupnosti Grajena, ki se ga je od 428 udeležilo 270 volilnih upravičencev. Ti so 61-odstotno izglasovali samoprispevek, ki se bo plačeval po gospodinjstvih in sicer v desetih obrokih po 6000 tolarjev. S tem denarjem, s sredstvi iz osnovnega samoprispevka, po- godbenimi zneski in občinskim deležem bo ta le štiri do pet kilometrov oddaljena krajevna skupnost končno dobila nuj- no potrebni mestni vodovod. Vendar pa je referendum dodo- bra razburil duhove l^jub temu ali celo prav zato, ker pred- stavniki krajevne skupnosti svojih krajanov o vodovodu niso dovo^ obveščali. Nezadovoljni so bili tisti, ki so se morali odločati o še enem samoprispevku, čeprav se na vodovod ne bodo prikUučili, še boy pa oni, ki jih referendum in torej gradnja vodovoda tokrat ni zajela, čeprav plačujejo 3-od- stotni samoprispevek. Kaj tiči za vsem tem, se sprašujejo ta- ko prvi kot drugi? Referendum je zajel naselje Grajena, Grajenščak št. 1, Kr- čevino pri Vurbergu št. 97 do 100 in del naselja Mestni Vrh — hišne številke 72 do 96 in 104 do 121/a. "Nič ni narobe," je povedal Milan Petek, predsednik volU- ne komisije referenduma. "Ni razloga za nezadovoljstvo. Re- ferendum za samoprispevek smo uvedli zato, da bi pokaza- li naš resnični interes za vodo. To napeljavo bo sofinancirala tudi občina, ki naj bi prispeva- la nekaj več kot 50 odstotkov potrebnih sredstev. Krajani smo se o tem dogovorili no- vembra na delnem zboru ob- čanov, nato pa smo se 9. de- cembra dokončno odločili za referendum. Mislim, da bo vo- dovod napeljan po vsej krajev- ni skupnosti do leta 1995, ko se izteče samoprispevek." KAJ TIČI ZA NEOBVEŠČENOSTJO Prav te delne rešitve in ne- obveščenost jezi krajane Krčevine, torej obdravskega dela KS Grajena. "Niso nas poklicali na noben sestanek. Lani zanesljivo vse leto nič. Sedaj bo prispevala občina. Kako si lahko del krajanov umisli referendum? Zakaj le- ta ni zajel vseh krajanov? Vo- dovod bodo pripeljali le v ozki center krajevne skupnosti. Rekli so nam, da bomo mi do- bili vodovod kasneje, če bo denar. Sedaj s skupnimi sred- stvi, nato pa... Sedaj namera- vajo trositi naš denar, denar, ki ga zbiramo tudi mi s samo- prispevkom. Tako se obnaša krajevna skupnost tudi sicer. Tudi splužili niso naše ceste. Obveščeni sploh nismo o ničemer," meni Mirko Moho- rič iz Krčevine pri Vurbergu. Podobno pripoveduje nje- gov sokrajan Alojz Arko: "Sila nepošteno je do tistih kraja- nov, ki o vodovodu niso bili obveščeni, to smo vsi prebival- ci obdravskega dela krajevne skupnosti. Plačujemo 3-od- stotni redni samoprispevek, s katerim naj bi se gradil glavni vod do Grajene in dva sekun- darna voda, eden proti Krče- vini. Temu sedaj ni tako, kra- jani pa o tem nič ne vemo. Krčevina pri Vurbergu je le 4 kilometre oddaljena od Ptuja in nima vodovoda!" NI VZROKA ZA ZLOVOLJO_ Predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Vrtič je ra- zložil vodovodne načrte tako: "Vsako leto imamo zbor kra- janov in nobene odločitve ne sprejmemo mimo zbora. Za zbor dobijo vabila vsi krajani. Ko smo se odločali za samo- prispevek leta 1990, smo zapi- sali, da je vodooskrba priori- tetna naloga. Kot predvideva- jo idejni načrti, tako gradimo. Najprej je bil na vrsti Mestni Vrh. Sedaj bomo pripeljali glavni vod do grajenske osnovne šole. To je tudi vod za Krčevino, saj ta ne more dobiti vodovoda brez te napel- jave. S črpalko se bo kasneje črpalo to vodo na hrib, od tu pa proti Krčevini, drugi se- kundarni vod pa po dolini Grajene proti Grajenščaku. V občinskem proračunu sredstva za naš vodovod še niso predvi- dena, vendar računamo na to, da bo proračun v letu 1993 predvideval potrebna sredstva za grajenski vodovod, posebej zato, ker je vključena v to na- peljavo tudi KS Bratje Reš. Ta faza vodovoda, o kateri smo se odločali tudi na refe- rendumu, predvideva 3600 metrov glavnega voda in tri odseke sekundarnega voda. Eden, dolg 700 metrov, bo v KS Bratje Reš, dva pa na Gra- jeni. Torej se bo denar iz osnovnega samoprispevka uporabil tudi za tiste na ob- dravski strani. Seveda pa je njihov vodovod še odmaknje- na zadeva." OSTAJA VPRAŠANJE: ZAKAJ REFERENDUM Tako se po vsem poveda- nem upravičeno vprašamo, za- kaj niso krajani bolje seznan- jeni s stvarmi, ki se tičejo ne- posredno njih samih. Najbrž bi se tako izognili marsikateri negotovosti in nezaupanju. Zakaj sploh referendum, ne pa pogodbe s posameznimi naročniki. Tako ne bi imeli vprašanj tisti, ki se na vodo- vod ne bodo priključili. "Tudi manjšo dohodnino bomo zato plačali, saj se samoprispevek odšteje od dohodka," je pove- dal Milan Petek, ki je že pri- pravil sklep o uvedbi posebne- ga samoprispevka. V tem med drugim piše, da so zavezanci za samoprispevek lastniki zemljišč in drugih nepremič- nin na območju, določenem z referendumom, ki niso podpi- sali pogodbe za vodovod (nihče torej ne bo plačal dva- krat, op.), svet KS pa bo lahko odpisal plačilo samoprispevka tistim, katerim bi plačilo ogro- zilo nujno preživljanje zave- zanca in njegovih družinski članov. M.Zupanič Nič nimamo opraviti § poezijo, a če |e treHa jo laiilco dolipo liporaMmoi Ko doživljanje lepega in či- stega postaviš med ljudi, v družbo, realnost, postanejo bele roke umazane, labodi se spre- menijo v sive ženske, ki hitijo v "nočno", sovraštvo, strah, bre- zup, potisnejo ljubezen v stoti plan. Ko naiven z neba vlečeš k tlom obleke, večini ljudi zastreš pogled, vzameš jim vid, jim ovi- raš razvedovanje. Ko ročk bend piše pesmi in je originacija v doživljanju in opazovanju (kru- tega) sveta, so odzivi običajno kruti. A, ko logično povzameš vsebino knjige Veselje in radost se budita, skupine Center za de- humanizacijo, ki je izšla te dni, oriznaš, da so rockovske pesmi ahko kot zvezde visoko nad prvotnimi nagoni. Čeprav pojejo predvsem o pritlehnih stvareh, izražajo le- poto, občutljivost, borbo in nu- dijo dober občutek. Še zmerom je čas bojev, čeprav so (rdeči) strahovi (v glavnem) mimo. Kot tedaj ni pristal na avtomatični konformizem, se CZD danes za- veda nevarnosti "krutega borbe- nega duha", "simbolov" in "mej". V pesmi Na rdečem plat- nu iz 1985. leta je najbolj di- rektno definiran odnos benda do komunističnega lova na dru- gačno divjad, oziroma obdobja, v katerem s(m)o "rasH s spome- niki, ki so varovali pred so- vražniki na oni strani in doma". Kljub moči (državnih, narod- nih) simbolov v današnjem času, se otresejo odkrite kri- tične navezanosti nanje. Za- menja jih veliko večja distanca do vseobsegajoče politike. Po- nujajo svoje doživljanje tra- gičnosti, zadrtosti, opijanosti z veseljem. Pesmi so nastajale v letih od 1985 do 1991. Odražajo čas, stra- hove in upe posameznih obdobij, dogodkov in predvsem občutij. Odnos do drugih ljudi je abstrak- ten, nečloveški, zato ker želi biti nasprotje preveč človeškemu si- stemu, ki se v vse in vsakogar vti- ka. Zato uporablja jezik, ki ne uporablja ljubezni in sovraštva, uporabi jo kot sredstvo za (navi- dez) nekaj pomembnejšega, jo iz- koristi. Erotično nasprotje se zli- je z nasprotovanjem politiki, s katero ni mogoče prijateljevati. Besede so res, kot poudarjajo v rockovski skupini Center za de- humanizacijo, del njihove izraz- nosti, ki celovito zaživi skupaj z glasbo, če boste preverili kako "stojijo" sžmie, pa tudi ne boste razočarani. V knjigi je 52 pesmi in prav toliko ilustracij. Slike, risbe, grafike in fotografije so prispe- vali prijatelji CZD-52 zelo raz- ličnih ljudi, od uveljavljenih li- kovnikov do bodočih umetni- kov. Imena Jože Šubic, Samuel Grajfoner, Jože Slaček, Mirsad Begič, Jasna Kožar Hutheesing, Drago Božičnik, Oto Rimele, Janko Lešnik, Egon Skamlec, Irena Rahovski - Kralj, Dragica Korade, Vlado KresHn, Stane Kren, Jasmin Vidmar, Bogo Čerin, Vojko Stiplovšek, Danilo Škofič, Boris Vugrinec, Drago Senica, Jože Pegam, Vojko Po- gačar, Larisa Čobal, gotovo vsa- kemu kaj povedo. Založil jo je Frontier v Pesnici, s pomočjo glavnega sponzorja Salomono- vega oglasnika. Priporočamo! Dušan Hedl Krvodajalci na dan: 29.12.92 Branko Kontarček, Hum 21, Ormož; Ivan Lazar, Obrez 48, Središče ob Dravi; Jože Premzl, Starošinci 33, Cirkovci; Jože Medved, Linhartova 6, Ptuj; Lju- bica Hromiš, Potrčeva 44, Ptuj; Vlado Mohorko UI. 25. Maja 3, Ptuj; Franc Majcen, Podleže 40, Ptujska Gora; Franc Šarkezi, Videm pri Ptuju 31; Drago Horvat, Tržeč 118, Videm pri Ptuju; Emil Kirbiš, Njiverce 29; Janez Habjanič, Jurovci 1, Videm; Ja- nez Vogrinec, Sobetinci 36/a, Markovci; Viktor Le- sjak. Mestni Vrh 75, Ptuj; Bogdan Gajser, Bukovci 173/a, Markovci, Alojz Cajnko, Kajuhova 11, Ki- dričevo; Jožica Kos, Miklošičeva 3, Ptuj; Ivan Maze- ra, Volkmerjeva 22, Ptuj; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Jože Turk, Ptujska Gora 103/a; Tone Jus, Lancova vas 61, Videm, Vin- cenc Krajnc, Bukovci 182; Jože Kolarič, Podvinci 120, Ptuj; Anton Mohorko, Trnovec 11, Lovrenc; Silvo Kokol, Majšperk 13; Arpad Rudaš, Ljutomer- ska 24, Ormož; Janko Jus, Videm 3/d; Živko Lazič Ul. 25. Maja 5, Ptuj, Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Milan Zupanič, Ul. 25. Maja 8, Ptuj; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č; Matevž Mohorko, Apače 3; Dragica Štumberger, Mladinska 8, KLidričevo; Radko Hojak, Kreigherjeva 15, Kidričevo; Drago Furek, Draženci 87/a, Hajdina; Ignac Kozel, Skorba 41/a; Ivan Princi, Podlože 39; Jože Jančec, B.Kraj- gerja 14, Kidričevo; Janez Prevolšek, Gorca 21, Po- dlehnik; Miran Župan, Antoličičeva, Miklavž; Igor Petelinšek, Lancova vas 15, Videm; Janez Čeh, Gra- jenščak 26/c; Peter Bombek, Staneta Severja 14, Ma- ribor; Stanko Cafuta, Lancova vas 6/a; Tomaž Hab- janič, U1.5.Prekomorske 4, Ptuj; Avgust Topolovec, Lovrenc na Dr.polju 1; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Rajko Kolarič, Tovarniška c. 5, Kidričevo; Branko Škrabl, Apače 171; Franc Majcen, Zagorje 16, Tomaž; Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju; Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Ptuj; Anton Celan, Pragersko Ptujska 67; Jože Voglar, Skrblje 9/a, Majšperk; Milan Arnuš, Arbaiterjeva 8, Ptuj; Miro- slav Dobič, Mihovce 24, Cirkovce; Miran Ostroško, Turniška 22, Ptuj; Jože Kolenič, Finžgaijeva 19, Ptuj; Franc Hrnja, Kraigherjeva 28, Ptuj; LACKA nismo odpisaii, zavpgii Sredi decembra je bil v Tedniku objavljen pri- spevek izpod peresa g. Janeza Suhadolca, arhi- tekta, ki sicer v svojem daljšem in brez dvoma do- kaj strokovnem zapisu nekako graja vse tiste, ki so doprinesli k temu, da se je Lackov spomenik, ki je stal pred ptujskim teatrom znašel na starem ptujskem pokopališču... Vem, vsak to prestavitev Lackovega spomenka gleda s svojimi občutki. Resnica pa je, da pa spo- menik res ni odšel kam na kakšno odlagališče kulturnih ali če hočete zgodovinskih "odpadkov". Nasprotno! PrestaviH so ga tja, kamor spada. Se pravi na pokopališče, kjer so mu, lahko bi zapisal, kar preko noči uredili primeren prostor in kot je slišati, bodo tja prestavili še nekaj drugih spome- nikov ali doprsnih kipov. Ker torej nekaterim Ptujčanom ne gre v račun, da je sedaj Lackov spomenk dobil svoje mesto na ptujskem pokopališču, morda tu ni odveč, če za- pišem, da na tem pokopališču počiva še mnogo drugih ptujskih in še kakšnih veljakov. Torej pre- stavitev Lackovega spomenika res ni in ne more biti kakšno nekulturno dejanje. Ni kakšna zgodo- vinska neotesanost tistih, ki so glede na razvoj starega mestnega jedra spomenik prestavili tja, kjer ga ne bo motila nobena Ptujska noč z hrupno glasbo. Ne bodo ga motili nočni razgrajači pa tu- di ga ne bo zasmrajalo ozračje avtomobilskih strupenih plinov in zato res ni nikakršne zgodo- vinske ali kulturne potrebe, da bi spomenik po- novno obnovili na mestu, kjer je bil. Osebno sem prepričan, da v starem mestnem jedru res ni in ne more biti prostora za posta- vljanje raznih spomenikov, razen sv. Florjana, ki bo upajmo v kratkem spet (ko bo obnovljen) stal na svojem starem mestu, ker edino tu ustreza am- bient temu edinemu spomeniku oziroma če hočete svetniku, ki naj varuje Ptuj pred ognjem in je po svoji arhitekturi zanj primerno mesto pred ptujskim magistratom. Franjo Hovnik TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič. Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Na velik odmev je nalete- la poteza danskega zunanjega ministra Ellemana Jensena, ki je v Beogradu v imenu Evrop- ske skupnosti ostro postavil ul- timat Slobodanu Miloševiču — ali podpis sporazuma v Ženevi ali pa popolna osamitev Zvez- ne Republike Jugoslavije. Pogajanja pa je konec tedna zaustavil tudi zločinski umor podpredsednika bosansko hercegovske vlade za gospo- darstvo Hakija Turajliča, saj Alija Izetbegovič na njih po tem dogodku ni hotel veČ so- delovati. Vendar se je v nedel- jo iz dobro obveščenih diplo- matskih virov izvedelo, da na- merava srbska stran popustiti in podpisati ženevski spora- zum, saj se z večino predlogov Owna in Vancea o prihodnji ureditvi bosanske države stri- nja. Bosansko hercegovskega predsednika pa so za pogajan- ja poskušali znova vzpodbudi- ti v Franciji. MAKEDONIJA: Razmere v tej, še vedno nepriznani drža- vi, se vse bolj zaostrujejo. Stranka VMRO je že decem- bra lani v posebni izjavi za jav- nost povdarila, da je načrt de- klaracije sveta Evropske skup- nosti o Makedoniji le še en dokaz zgrešene zunanje politi- ke njenega vodstva. To naj bi bilo tudi glavni krivec za med- narodno izolacijo in blokado, v kateri je Makedonija. Pred- sednika Kira Gligorova so ob- tožili, da je s svojo politiko in manipulacijami drastično po- slabšal položaj Makedonije. Vladni organi pa so v odgovor na izjavo pričeli širiti informa- cije, češ da je stranka VMRO v času parlamentarnih volitev razdeljevala letake s probol- garsko vsebino in ustanavljala paravojaške enote. SOMALLIA: V glavnem me- stu Mogadišu se spopadi med oboroženimi tolpami kar vrstijo. V nedeljo ponoči so se spopadli še ameriški vojaki in oboroženi Somalci. V spopadu je bilo ubi- tih več domačinov. Ameriški vo- jaki so si nezadovoljstvo Somal- cev nakopali s svojimi racijami med prekupčevalci z orožjem. Vsakemu, ki jim je prostovoljno predal orožje so ponudili hrano. Preiskovah so tudi številna mo- gadišča skladišča in pri tem za- segli precej streliva. - • - NEMČUA: V tamkajšnji javnosti so vse glasnejše zah- teve po vojaškem posegu v Bosni in Hercegovini. Predv- sem dajejo takšne izjave urad- niki vladajoče krščanske unije. V pogovoru za nemški radio pa je to napovedal tudi zunan- ji minister Klaus Kinkel. Pov- daril je, da ne verjame v že- nevska pogajanja in zato raču- na na vojaško intervencijo. Ta naj bi srbska letala prisilila, da ne bodo več preletavala bo- sansko hercegovskega zračne- ga prostora. BOMBAJ: Spopadi med mu- slimani in hindujci so se znova razplamteli. V zadnjih je um- rlo kar 157 ljudi. Spopadi tra- jajo vse od požiga mošeje v Ajodiji, ko je umrlo približno 1.100 ljudi. Poznavalci razmer trdijo, da poskušajo hindujci z nemiri indijskega predsednika vlade Raa prisiliti, naj razpiše predčasne volitve. - • - LIBANON — IZRAEL: Dra- ma z izraelskimi izgnanci, ki so se utaborili na nikogaršnjem ozemlju med tema dvema dr- žavama, se nadaljuje. Kljub posredovanju mednarodnega Rdečega križa je libanonska vlada prepovedala evakuacijo devetih Palestincev, čes da naj to poskusijo raje preko izrael- skega ozemlja, saj jih je izgnal Izrael in ne Libanon. pripravila: dlž TEDNIKI 14. JANUAR 1993 POROČAMO, KOMENTIRAMO — | OENACIONAUZACiaA PO PTUJSKO - 4 Stanovaila - danes še družbena, jutpl zasebni Današi^ji stanovalci so negotovi — kakšne pravice bodo šel imeli po vrnitvi doslej "občinskih" stanovanj razlaščencem?; Ali jih bodo ti res lahko "vrgli" na cesto? Ali bodo ob stano-^ vanje, v katerega so deset, dvajset trideset let vlagali? Po- gled razlaščencev, sedaj upravičencev ali vsaj vlagateyev zahtevkov za vrnitev stanovai^skih hiš in stanovanj je pov- sem drugačen. Zakon o denacionalizacgi predvideva, da do- byo "svoje" hiše v last, ne pa v posest, če za stanovanja ob- stoji najemno razmerje. Z drugimi besedami: hiša ali stano- vanje jim bo vrnjeno, stanovalci jim bodo plačevali najemni- no, ki ne bo smela preseči zneska, predpisanega z občinskim odlokom, lastnik pa bo moral hišo vzdrževati. Primeri so takšni in dru- gačni, vsekakor pa je polno nezaupanja na obeh straneh. Stanovalce ščiti stanovanjski zakon in le v primeru, če ne bodo plačevali najemnine, če bodo uničevali inventar, raz- grajali... bo lahko lastnik prekinil najemno pogodbo. Nekatera stanovanja so sta- novalci vzorno vzdrževali, drugih ne. Nekatere stavbe je tudi Stanovanjska skup- nost vzdrževala bolje in dru- ge slabše. Nekdanji razla- ščenec, sedaj lastnik, če mu bo hiša vrnjena, jo bo dobil v last in le v redkih primerih v posest. Tudi s hišami, ki so nekoč služila za bivanje, da- nes pa so v njih zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove... bo bolj težko. 19. člen denacionalizacijskega zakona namreč govori, da "nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje državnih organov ali za de- javnosti vzgoje in izo- braževanja, kulture oziroma drugih javnih služb..." KOLIKO STANOVANJSKIH OBJEKTOV JE NA PTUJU ŽE VRNJENIH? "Doslej dva," je povedala predsednica šestčlanske ob- činske komisije za vračanje stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb in prostorov ter stavbnih zemljišč, diplo- mirana pravnica Matilda Klasinc. "To je stavba, v ka- teri je danes trgovina Kolo- niale in tista, v kateri je Kraš. Vrnjeno je bilo še stavbno zemljišče na Tratah v last in posest, sicer pa smo dokončno rešili še tri prime- re, vendar ti bodisi niso ime- li pogojev za vrnitev bodisi ni bila dovolj popolna doku- mentacija." Kaže, da na Sekretariatu | za urejanje in varstvo okolja i niti ne bodo veliko zamujali z roki. To je potrdila Matil- da Klasinc, saj poleg šestih rešenih vlog rešujejo trenut- no še 35 primerov, od kate- rih ni noben enostaven. Po skrajšanem postopku, torej v 60 dneh, so rešili eno vlogo, vse druge pa so bolj zaplete- ne. Povedala je, da so naj- bolj problematične zaplem- be, kjer je v odločbah zapisa- no, "da se odvzame vse pre- moženje", ni pa zapisano, kaj vse je to. Tako je sedaj cenilcu težko oceniti to odv- zeto premoženja. Sekretariat za urejanje prostora in var- stvo okolja je sprejel doslej 71 zahtevkov, od katerih je bilo 42 odstotkov vlog po- polnih. 18 so jih odstopili, in to 13 republiškemu mini- strstvu za kulturo, kamor so- dijo zahtevki za tisto pre- moženje, ki je kulturno-zgo- dovinsko zaščiteno. Gre za Vodja komisijo pri sekrotarlatu za UPVO Matilda Klasinc stavbe in stanovanjske ter poslovne prostore v samem mestnem jedru, na obrobju mesta in po vaseh ter za ne- kaj stavbnih zemljišč. Poseb- nost na tem področju je dej- stvo, da je tri zahtevke vložil zavezanec, to je dosedanji upravljalec stavb. MALA ANKETA Težko je zbrati toliko mnenj, da bi anketa resnično pokazala, kaj misli javnost o tako perečem in kompleks- nem vprašanju, kot je dena- cionalizacija. Skupna točka naših tokratnih sogovorni- kov je, da imajo veliko stikov z ljudmi v vsakodnevnem življenju. Pater Tarzicij Kolenko, gvardijan in župnik v ptuj- skem minoritskem samosta- nu: "Kot predsednik višjih re- dovnih predstojnikov Sloveni- Pater TarzIcIJ Kolenko je sem po službeni dolžnosti sodeloval pri usklajevanju za- konskih členov, preden je bil zakon sprejet. Pripravljalci za- kona niso upoštevali vseh pre- dlogov cerkve. Tako bo cerkev oškodovana predvsem glede objektov. Teh v večini prime- rov ne bo mogla dobiti v po- sest, pač pa bo dobila odškod- nino. Predlagali smo, da bi cerkveno imovino dali v ne- kakšen sklad, ki bi ga nekdo upravljal. Tudi naš, ptujski sa- mostan je problem, saj je v njem knjižnica. Upamo, da se bo to uredilo. Menim, da se s tem zakonom ne delajo ni- kakršne nove krivice. Zdi se, kot da nimamo zgodovinskega spomina. Takrat je bilo napra- vljenih ogromno krivic. Zakon je nastopil opolnoči, že ob pe- tih zjutraj so prišli ljudje z občine in popisali premožen- je. Danes je čisto drugače. Za- kon velja že več kot leto dni... Ptujski minoritski samostan bo vložil zahtevek za nekaj več kot 300 hektarjev gozdov, vinogradov in zemlje ter ves samostan in vogalno stavbo nasproti samostana. Preuran- jeno je še reči, kako bomo Irena Pohorec upravljali zemljo, vsekakor pa bo delavce potreboval, kdor- koli bo lastnik." Irena Pohorec, matičarka v KS Polenšak in Cirkovce: "Letos sem imela zaradi dena- cionalizacijskih postopkov v službi več dela kot sicer. Veli- ko ljudi se je oglasilo tukaj za- radi potrdil, ki so jih potrebo- vali. Stranke, ko so prišle, niso natančno vedele, kaj potrebu- jejo. Vsak si želi, da bi dobil vrnjeno zemljo, ki so mu jo vzeli. Ljudje tukaj veliko go- vorijo o denacionalizaciji in zelo različno." Martin Firbas, gostilničar: "Sem proti denacionalizaciji. Naj se vrne le tistim, ki jim je bilo odvzeto iz političnih ra- zlogov — cerkvi in tistim, ki so bili zaprti zaradi politike. Sicer pa so takrat dobili tudi nekaj plačano. Nam, mojemu očetu, so vzeli 10 hektarjev. Pri tastu so sedaj že štiri par- Martln Firbas cele. To je nemogoče vrniti. Tudi zakoni so zapleteni. V gostilni slišiš marsikaj: eni pravijo, da je dobro, drugi, da ni. Takrat je bilo ogromno kri- vic, vendar so prvotni lastniki v glavnem pomrli. Sedaj lahko propadejo podjetja, če bodo morala vse vrniti. In kje naj vzame mlada država denar?" Milena Zupanič Javna dela tudi letos Na zadnji seji ptnjske vlade je sekretarka za družbene za- deve Silva Čerček predstavila program javnih del za le- tošige leto. Če bodo vsi programi potrjeni tudi v repu- bliškem merilu, se letos obeta delo za 290 brezposlenih oseb. To je le eden od ukrepov, saj skoraj 20 odstotna stop- iya brezposelnosti v ptujski občini kliče po iskai^ju kakršnihkoli rešitev. Javna dela so, kot je povda- rila Silva Čerček, instrument aktivne politike zaposlovanja in sodijo v programe za iz- boljšanje strukture ponudbe delovne sile. Namenjena so brezposelnim, da bi tako lažje preživeli krizo in potem hitre- je našli službo. Njihov prvi cilj ni dobiček, temveč naj ljudem omogočijo vključenost v druž- bo. S tem naj bi preprečevali povečanje marginalnih skupin prebivalstva in pomagali brez- poselnim, da ne bi zapadli v apatijo. Projekte skoraj v celoti finan- cira Republiški zavod za zapo- slovanje, ptujski izvršni svet pa je že lani prispeval udeležencem dodatno nagrado. Tudi letos naj bi bilo tako in delež občinske vlade pri tem projektu je ocen- jen na 13 milijonov 767 tisoč to- larjev ali približno 4 747 tolar- jev za udeleženca na mesec. Ti- sti, ki bodo vključeni v letošnje projekte bodo dobiH še denarno nadomestilo, ki bo približno 21 tisočakov in pol na mesec, sred- stva za zdravniški pregled, pre- hrano na delovnem mestu in prevoze. V času, ko delajo, so ustrezno zavarovani, predvideli pa so tudi sredstva za njihovo usposabljanje in izobraževanje. Materialne stroške teh del zago- tovijo posamezni sekretariati in ti stroški bodo letos predvido- ma znašaH 6 milijonov 222 tisoč tolarjev. Povprečno traja pro- jekt javnih del 10 mesecev. V gospodinjsko pomoč naj bi letos vključili kar 51 brezposlenih, 48 naj bi jih delalo v vodniško in- formacijski in varnostni službi v Pokrajinskem muzeju in 29 pri vzdrževanju in pleskanju šol ter vrtcev. V čiščenje divjih odlaga- lišč odpadkov in vzdrževanje in- frastrukturnih objektov jih bodo vključili 31, po dvajset pa v po- moč na kmetijah in delo na na- jrazličnejših prireditvah, ki jih pripravlja Turistično informa- tivni center. Ta je pripravil tudi še programe za javna dela, v ka- terih bi urejali okolje turističnih zanamenitosti, spominski park na starem ptujskem pokopa- lišču, se izobraževali za vodnike in izdelovali okraske ter spo- minke. Med drugimi zanimi- vejšimi projekti so še vzdrževan- je melioracijskih sistemov, ure- ditev knjižničnih fondov po šolah in drugih ustanovah, mla- dinske delavnice, delo v zbir- nem centru za begunce, varstvo otrok na domu in arheološka iz- kopavanja, dlž DARILO ZDOMCEV IZJHliiUMO^ Skrb nalih rojakov na tujem za svojo domovino se je v ponovoletnih dnevih spet dokazala. V petek, 8. ja- nuarja so namreč predstavniki slo- venskega kulturnega in športnega društva Krka iz davnega Hanovra v Zvezni republiki Nemčiji predstav- nikom ginekološko - porodnega od- delka pti{jske bolnišnice izročili Elektrokardiograf, ali na kratko EKG za snemanje srca. Ta prepo- trebni zdravniški aparat so kupili v glavnem naši zdomci z območja Štajerske, veljal pa je okoli 10 tisoč mark Dragoceno darilo je v imenu oddElka sprejel v varstvo predstoj- nik dr. Zvonimir Bosnar in se zanj tudi iskreno zahvalil. OM Predstojnik oddelka dr. Zvonimir Bosnar, je skupaj z glavno se- stro oddelka Boženo Ribičevo ter glavno sestro bolnišnice Zall- ko Obran novi EKG z veseljem sprejel, (foto: M. Ozmec) 4 — NAŠI KRAJI IN UUDJE 14, JANUAR 1993 ~~ TEDNIR Mladi Rtmunski pfvcM, Cirkovcali Bilo je ob koncu decembra, ko smo bUi že vsi praznično razpoloženi, pa hkrati v nape- tem pričakovanju gostov, to je mladinskega pevskega zbora CANON iz Romunije, iz ma- jhnega mesta — komune, kot ji pravijo sami, iz Marge. Pripeljali so se v ranem ne- deljskem dopoldnevu, 20. de- cembra, prav pred šolo — pra- vočasno, če odštejemo dvajset minut pred dogovorjenim ča- som. Bili so utrujeni, nepre- spani, premraženi, saj v avto- busu ni bilo gretja, pa vendar dobre volje in polni radoved- nosti, kaj jih čaka v novi deželi. Nastanili smo jih pri druži- nah naših pevcev mladinskega pevskega zbora OŠ Cirkovce. Bojazen, kako se bomo spora- zumevali, je kmalu izpuhtela, pomagal nam je seznam naj- nujnejših besed, roke, malo nemščine in angleščine, pred- vsem pa nasmejani obrazi. Ne- verjetno, kako hitro se lahko sporazume otrok z otrokom, odraslim pa nam gre veliko- krat težko. Bivanje zanje pri družinah je bilo veliko doživetje, prav tako pa tudi za naše družine, ki so romunske otroke lepo sprejele medse, zanje skrbele, jih tudi razvajale, jim za štiri dni ustvarile novi dom. Pa so se^ kmalu začele ob- veznosti. Že v nedeljo smo pripravili skupen koncert v Domu krajanov v Cirkovcah. Peli smo v polni dvorani. Ob- činstvo je z aplavzom nagradi- lo tako nas, ki smo zapeli le v uvodu, kot tudi romunski pev- ski zbor, ki je za ta nastop pri- pravil splet cerk\'enih ljudskih pesmi. Svoj nastop so popestrili z različnimi postavitvami na odru in slikovitimi narodnimi nošami. V ponedeljek smo jim pri- pravili izlet v Postojnsko jamo in verjemite, res je bilo prese- nečenje. Čeprav imajo tudi v Romuniji jame, čeprav so v eni od le-teh že peli, je bilo za nas spremljevalce prijetno, ko smo slišali otroške vzdihe začudenja, občudovanja, pre- senečenja. Stiski rok in hva- ležni pogledi so nam dali ve- deti, da smo zadeli v živo. In pripomba gostujočega dirigen- ta gospoda Dumitra Jompana pove več kot množica besed: "Imam občutek, da sem v ki- parskem ateljeju, kjer so ki- parji zaspali, svoje umetnine pa pustili na ogled. In naj- boljši izmed vseh kiparjev je narava". Ni se mogel tako pri- jeten obisk jame končati dru- gače kot s pesmijo v koncertni dvorani, kjer so jim nav- dušeno zaploskali vsi obisko- valci jame. Le še majhen pa- noramski ogled Ljubljane in prijeten dan potepanja po Slo- veniji se je prevesil v noč. Čeprav smo majhna šola, ta- ka, ki si želi še več učnih pri- pomočkov, večjih učilnic in še česa, smo se jim v torek radi predstavili. Doživeli so razi- granost učencev na hodnikih - zanje nekaj novega, ogledali so si vsako učilnico in se zani- mali za učne načrte, odnose med učitelji in učenci, odnose med učitelji, skratka vprašali vse in o vsem. Ni nam bilo težko. Vse učiteljice so jim ra- de ustregle, se z njimi pogo- varjale; seveda je zaradi pre- vajanja šlo malo počasneje, pa je kljub temu bilo zanimivo in zabavno hkrati. Odšli smo še na kratek ogled cerkve v našem kraju, kjer je gostoljub- nost gospoda župnika pripel- jala še do nepredvidljivega izleta na Ptujsko Goro. Boja- zen, da bo šlo kaj narobe, je puhtela iz dneva v dan. Na- sprotno. S skupnimi močmi smo ustvarili dobro razpo- loženje in veliko presenečenj. Popoldan pa spet koncert. Takrat sta se oba zbora pred- stavila ptujskemu občinstvu v Narodnem domu, kot gosti pa so bili v dvorani tudi pevci av- strijskega zbora iz Gleinstatte- na, ki ga vodi gospod Vili Schoneger. Tokrat se je pev- ski zbor iz Marge predstavil s programom romunskih ljud- skih in umetnih pesmi ter z dvojnimi narodnimi nošami. Akustičnost dvorane je še po- večala glasbene užitke. Izmen- java daril, po koncertu srečan- ja zborov, ki so se spoznali že julija v Avstriji, pa večerja v Cirkovcah, in le še ena noč, ko smo bili skupaj. Pa seveda vabilo in upanje, da se tudi mi odpravimo v Romunijo in Av- strijo. Zadnji dan, sreda, je bila namenjena ogledu ptujskega gradu in mesta. Spremljal nas je mraz, visoke cene, ki so bile zanje vrtoglavo visoke, misel na neogrevan avtobus in misel na slovo. Popoldan smo se zbrali v šolski telovadnici, jih z našo folkloro spremili na av- tobus in se poslovili. Sprem- ljali so nas solze slovesa, želje, da se še kdaj srečamo, upanje, da so preživel pri nas nepo- zabne dneve in veselje, da nam je uspelo. Rada bi omenila še vse tiste, brez katerih tega gostovanja ne bi mogla izpeljati. V prvi vrsti so to starši pevcev našega zbora, pevci sami, kolektiv OŠ Cirkovce, ravnatelj Bogomir Jurtela, Sekretariat za družbe- ne dejavnosti občine Ptuj z gospo Kristino Šamprl-Purg in gospodom Žarkom Marko- vičem. S prispevki pa so nam priskočili na pomoč: Fotograf- ski salon Kosi, Likovna galeri- ja Florian, MIP — prodajalna Diskont, Mlekarna Perutnina, Pokrajinski muzej. Kmetijski kombinat. Mladinska knjiga, TIC, Petlja, trgovina Kovinar iz Ptuja ter mesariji Šlamber- ger v Racah in Fingušt na Pra- gerskem, gostilna Korže in cvetličarna Nina v Cirkovcah ter Ptujske pekarne in slašči- čarne — PE Kidričevo. Zlatka Mikložič SUMI O TONAH PCB V TAI^UIMU Ekološka bomba ali pravočasno reševanje problemov? Poslansko vprašenje enega od poslancev Zelenih Ptuja v zvezi s PCB v Talumu Ki- dričevo je na zadnjem zase- danju ptujske skupščine pov- zročilo precejšnje zanimanje javnosti. Interpretacije, da gre celo za morebitno ekološko bombo, nujno terjajo širše po- jasnilo. Poliklorirani bifenili (PCB) so bili zelo razširjena dielek- trična izolacijska in impregna- cijska snov, ki so jo skoraj 50 let uporabljali v elektro indu- striji, predvsem pri proii.-vod- nji transformatorjev in kon- denzatorjev. Tudi Slovenija ni bila nobena izjema. Koncem leta 1990 naj bi bilo pri velikih uporabnikih v Sloveniji cca 700 do 1000 ton transforma- torjev in kondenzatorjev, pol- njenih s PCB, količina v stro- jih v široki uporabi in gospo- dinjskih aparatih pa naj bi bila še približno 2 krat večja. Talum Kidričevo je tako sa- mo eden od uporabnikov to- vrstnih naprav. Za razliko od mnogih drugih pa se je pra- vočasno lotil zamenjave opre- me te vrste, upoštevajoč odlok Sveta evropske skupnosti, ki določa, da je tako opremo po- trebno zamenjati do leta 2000. Večji del opreme je bil v Talu- mu zamenjan v toku modern- izacije elektroliz, preostanek pa bo zamenjan do predpisa- nega roka (kondenzatorji za kompenzacijo jalove energije in kondenzatorji na prenape- tostnih zaščitah — 75 kom skupne bruto teže 8,9 tone in 2 transformatorja v bruto teži 8 ton). Vsa oprema, ki vsebuje PCB, je identificirana in evi- dentirana ter se uporablja v skladu s strogimi navodili o uporabi in vzdrževanju. Opre- ma, ki pa ni več v uporabi, pa je skladiščena v skladu z vsemi varnostnimi predpisi. Trenut- no Talum vodi dogovore za predelavo tistega dela opreme, ki je že izločena iz uporabe (izvoz — 20,7 ton). Posel bo realiziran takoj, ko bodo pri- dobljena vsa ustrezna soglasja. Skupna količina naprav, ki vsebuje PCB (tistih v uporabi in tistih izven nje) v Talumu znaša 37,6 tone (bruto), kar predstavlja cca 1,2% skupne slovenske količine. Poudarja- mo, da gre za bruto težo na- prav, o neto teži PCB-jev (pri- bližno 20%) nima smisla go- voriti, ker se zavedamo, da je vsak material, ki je prišel v stik PCB posebni odpadek te vrste. Soglašamo, da je široko jav- nost potrebno nenehno opo- zarjati in ekološko osveščati saj bomo le na tak način lahko spremenili tudi odnos do okolja. Nisem sicer prepričan, da je bil to namen vprašanja Zelenih Ptuja v ptujski skupščini, vsekakor pa smo jim hvaležni za to, da smo lahko slovensko javnost seznanili tudi s to- vrstnimi prizadevanji in uspe- hi Talum-a. S spoštovanjem Direktor Talum-a mag. Danilo Toplek, dipl.oec. Inšpektor ni vedel, da so PCB-ji v Talumu Republiški sanitarni inšpektor Viktor Koselj, ki je za- dolžen za nadzor nad ravnanjem z nevarnimi in strupenimi snovmi v Talumu vse do ponede^ka, ko je obiskal Talum ni vedel, da so v Talumu večje količine PCB - ja. K^ub temu, da je pri njih oprav^al redne preglede je za PCB izvedel šele iz sredstev obveščanja. Ker do zak^učka naše redakcge še nismo prejeli njegove uradne izjave glede tega, kako je PCB skladiščen, je težko strokovno oceniti, kako je v resnici s tem. Poiskali smo nekaj mnenj strokovnjakov. Zgodba o PCB v Talumu torej na epilog še čaka. Magister Emil Žerjal iz Za- voda za zdravstveno varstvo v Mariboru je povedal, da lahko z gotovostjo trdi, da je v Talu- mu najmanj 37 ton PCB -ja. Vendar je veliko PCB-ja tudi v drugih podjetjih, kjer imajo kondenzatorje. Podjetjem so namreč republiški inšpektorji svetovali naj kondenzatorje s PCB, ki še niso stari več kot 10 let kar naprej uporabljajo, dokler se ne iztrošijo in naj jih šele potem zamenjajo s taki- mi, ki ne vsebujejo PCB -ja. Iztrošene kondenzatorje s PCB tako hranijo večinoma kar v tovarniških skladiščih. Novih kondenzatorjev, ki bi še vsebovali PCB pa v tujini ni več mogoče dobiti. Dodal je še, da izvoz PCB - ja v Francijo, kjer ga sežigajo, organizira Merkur d.o.o. iz Kranja, nekaj načrtov v zvezi s tem pa ima tudi ptujsko pod- jetje Eko Les. Pomembno je, kako so skla- diščeni in ker je najbrž prišlo do njihovega večkratnega sel- jenja sklepa, da je lahko na sodih tudi kakšna poškodba. Republiški sanitarni inšpek- tor ing. Viktor Koseij pa nam je povedal, da pri rednem pregle- du decembra lani ni opazil skla- diščenih PCB-jev in ne more ničesar izjaviti. Vendar je v po- nedeljek osebno obiskal Talum in zahteval, da mu pokažejo domnevno skladišče. Dodal je tudi, da občinska inšpekcija vpo- gleda v Talum nima na osnovi predpisov o sanitarni inšpekciji, ki so bili sprejeti leta 1973 in dopolnjeni leta 1985. Talum je kot veliko podjetje pod nadzo- rom Republiške inšpekcije. Če upoštevamo tudi javni od- govor na poslansko vprašanje v ptujski skupščini, ali so PCB -ji resnično v Talumu, ki ga izpod peresa magistra Danila Topleka objavljamo v našem časniku, lahko sklepamo da torej so. Vprašanje pa je, zakaj inšpektor doslej ni vedel zanje in ni kon- troliral ravnanja z njimi. Tu pa smo že pri vprašanju ravnanja s strupenimi in nevarnimi snovmi v Sloveniji. Kot kaže nimamo niti natančnega pregleda teh snovi in je skrajni čas, da tudi to področje varstva okolja uredi- mo s prepdisi in predvsem zago- tovimo varno skladiščenje in predelavo nevarnih snovi. Darja Lukman-Žunec Poliklorirani bifenili so oljem podobne snovi, ki imm'o ugodne tehnične zna- čilnosti, ker so obstojni pri velikih temperaturnih razli- kah in so visoko viskozni. Če pridejo v okolje so nevar- ni, ktr so biološko nerazgra- dljivi. V okolje sploh ne sme- jo priti, če pa pridejo v pod- talnico so posledice hude in trajajo veliko let. V vodo enostavno ne smejo priti. Neposredno sicer nihče ne umre, je pa nevarnost muta- genih sprememb, ker PCB ostane v organizmih. ^ NOVA KRIZA Til$NIodatkov. Zatem pa se na osnovi te dokumentacije pripravijo obračuni. Vsem bolnikom pa, ki niso dodamo zavarovani, po novem zaračunava- mo doplačila. Dnevno se nabere več deset blagajniških prejemkov, ki si- cer niso visoki, vendar je z njimi prav tako veliko dela. Povedati mo- ram tudi, da mora biti zdravstvena izkaznica mesečno potrjena." Uveljavljanje nove zdravstvene zakonodaje so bolniki v glavnem sprejeli strpno. Terezija Goričan, Kicar: "Mi- slim, da je nova zdravstvena zako- nodaja, predvsem pa prostovoljno zavarovanje, v redu. Lahko pa bi jo uredili tako, da nam ne bi bilo treba plačevati še zdravil. Lahko pa rečem, da so odgovorni prema- lo storili, da bi zavarovancem na- tančno pojasnili, kaj prinaša nova zdravstvena zakonodaja. Ko sem obiskala izpostavo zdravstvenega zavarovanja v Ptuju nisem dobila želenih informacij." Marija Rojič, Ptuj: "Mnenja sem, da nima smisla na novo izbi- rati zdravnika. Sama bom ostala pri dosedanjem. Drugače pa je, če moraš zaradi poškodbe iskati nuj- no medicinsko pomoč, kot se je to zgodilo meni. Sedaj sem prvič obiskala zdravnika v Ptuju, sicer )a se zdravim v Mariboru, kjer )om tudi ostala." - (Nadaljevanje na strani 11) PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE S POMOČJO NEODVISNIH SINDIKATOV z novim letom je začelo veljati dodatno, prostovoljno zdrav- stveno zavarovanje. Uradni podatki govorijo, da je to prosto- voljno obliko dodatnega zdravstvenega varstva sklenilo že nad 70 odstotkov državljanov Slovenije. Za večino zavarovancev so poskrbeli kar v podjetjih, nekaj pa je takih, ki nimajo možnosti kolektivnega zavarovanja. Vsem tistim so priskočili na pomoč neodvisni sindikati Slovenije, ki vsem interesentom sporočajo, da lahko pri njih sklenejo dodatno zdravstveno zavarovanje ta- ko njihovi člani kot vsi ostali državljani. Neodvisni sindikati imajo v Ptuju pisarno v Trstenjakovi ulici 9, soba št.5, vsak dan pa vas pričakujejo od 12. do 13. ure. Z njihovo pomočjo se lahko zavarujete pri zavarovalnici Adriatic, pri tem pa izkoristite 18 odstotni popust. JB TEDNIli 14. JANUAR 1993 IZ NAŠIH KRAJEV ^ 7 POLEMIKE — Odgovor dr. Adplfu Ži^^^ KOZMOLOŠKI PREGLED NA SVET Zelo me je razveselilo pi- sanje Dr. Žižka, ki se je ogla- sil s sestavkom "Kozmološka ekologija ni znanost". S tem mi je dal možnost, da se do- taknem področja, ki mu v no- vejšem času pravimo "kozm- loški pogled na svet". Z njego- vo naslovno trditvijo se rad strinjam, saj je sama beseda "kozmična ekologija" moja la- stna skovanka, s katero sem se želel ograditi od političnih špekulacij (zeleni) v zvezi z ekologijo in strniti področje mojega feljtona oz. podlistka. "Kozmična ekologija" kot predmet preučevanja resda še ni znanost (čeprav takim pa- nogam pravimo mejne znan- stvene panoge), vendar tudi današnja "znanost" to še ni bi- la v srednjem veku, ko so na- predne mislece zažigali na grmadah inkvizicije. Toda g. Žižek, brez naprednih idej, ni napredka. In tudi Vi danes ne bi bili spoštovani dr. znanosti, če ne bi bilo določenih entu- ziastov na Vašem področju (naravoslovne vede). Razumem Vašo iritiranost v zvezi z novimi pojmi, ki Vas kot znanstvenika begajo. Ven- dar kot sami dobro veste ima vsaka znanost, tudi mejna oz. alternativna znanost, svojo terminologijo. Oproščam se, če nekatere pojme nisem do- volj jasno razložil, vendar so le ti del kozmološke paradig- me, ki se je v svetu že uveljavi- la pod parolo NEW AGE ali Nova Doba, ki sovpada z astrološko vodnarjevo dobo (kaj to pomeni za naš čas, kot astronom gotovo razumete). Kozmološki pogled na svet je nastal, kot odgovor na krizo materialistične misli, ki je s svojo znanostjo in tehnologijo pripeljala svet na rob propada (vojne, osvajanja, lakota, eko- loška onesneženost, ipd.). Kozmološka paradigma pred- stavlja sintezo znanosti in idealistične misli ter pomeni nujno dialektično nadgradnjo. POZICIJE MATERIALISTIČNE ZNANOSTI_ Materialistična znanost, s katere pozicije nastopa tudi dr. Žižek, pojmuje materijo kot osnovo in vsebino sveta, idejo pa ima za nekaj drugot- nega. Kot filozofska smer je materalizem prešel različne faze razvoja; od naivnega ma- terializma antičnih mislecev, preko mehaničnega materia- lizma novoveške filozofije od Feuerbachovega antropolo- škega materializma, vse do Mancove materialistične dia- lektike, ki predstavlja višek te smeri. Materialistični pogled na svet, ki mu radi rečemo tud znanstveni, temelji na opazo- vanju in analizi dejstev. Trdi, da po smrti ni življenja, da je usoda golo naključje, da je svet haotičen, in da mu vlada naravna selekcija, ki priznava samo zakon močnejšega. Ma- terialni svet pojmuje kot zad- njo realnost našega opažanja. In kakšno je naše opažanje? V vsakem življenju gledamo, kako bitja umirajo in se roje- vajo, gledamo velike naravne katastrofe (potresi, viharji, suše, izbruhi vulkanov, ipd.), ki zahtevajo številne žrtve. Vi- dimo mnoge nedolžne ljudi, ki so jih prizadele nesreče, inva- lidnosti, nenaravna smrt. Opa- zujemo sovraštvo, zlobo, ubo- je, rope, ponižanja, sužnost. Gledamo prizadeto rojene; gluhe, neme, slepe, hrome, umsko zaostale. Opazujemo lažna predstavljanja, ogovar- janja, strahopetnost, samomo- re. Strah in negotovost se ne- zadržno širita okrog nas, zara- di česar smo vedno bolj agre- sivni. Na takšni sliki sveta te- melji materialistični nauk, ki ne vidi izhoda iz slepe ulice. Pa poglejmo osnovne po- manjkljivosti teh spoznanj. Naša čutila so zelo omejena. Šele s pomočjo teleskopa, mi- kroskopa in drugimi pripo- močki smo odkrili, da obstaja- jo svetovi in energije, ki so našemu prostemu očesu ne- vidni. Torej se na telesna čuti- la ne moremo povsem zanesti. Materalistične teorije nadal- je pravijo, da je nekaj (zavest o jazu-človek) nastalo iz nič; z različno intenzivnostjo obsta- jalo dvajset, trideset ali osem- deset let ter se vrnilo v prvo- bitno praznino. Ugovor, ki se pri tem postavlja, pravi; če je življenje nastalo po naključju iz kemikalij, zakaj ga znan- stveniki ne morejo ustvarit umetno - biokemično iz kemi- kalij? Mar znanost še ni do- volj napredovala? Ne. Kajti tudi v prihodnje bo za zna- nost, nekaj takega, ostalo ne- mogoče, ker živa materija ni- koli ne more nastati iz nežive snovi. Zato življenje lahko iz- vira samo iz življenja! In še glavni ugovor v zvezi z naravno selekcijo. Ker selek- cija pomeni izbor, se moramo vprašati, kdo je tisti, ki izbira? Ce je življenje nastalo po na- ključju iz haosa, od kod po- tem takšen red in zakonitost v naravi? Nekaj takega lahko zagotovi samo avtoriteta — vrhunska inteligenca. KOZMOLOŠKI POGLED NA SVET Kozmološka paradigma daje jasne odgovore na vsa navi- dezna neskladja v življenju, ki jih religiozno-idealistična in materialistična misel nista mogli razložiti. V pojmovnem smislu izhaja iz idealističnega koncepta, ki ga tolmači v znanstvenem in materialistič- nem jeziku, vendar v osnovi teži k neposredni izkušnji re- snice. Vero v neke ideale za- menjuje z znanjem in vedno- stjo, ki sta odraz osebne iz- kušnje višje duhovnosti. To je tisti "misticizem", ki se ga dr. Žižek tako boji. Podrobnejše razlage predme- ta kozmične paradigme se v tem sestavku ne bom lotil, saj bi moral vpeljati spet nove pojme, katerim je tukaj odmerjen pre- majhen prostor. Vendar sem z veseljem pripravljen obširneje pisati o njih, če bo zanje obsta- jal dovolj velik interes v urad- ništvu in med bralci. AVTORITETA KOZMOLOŠKE PARADIGME_ Dr. Žižek me sprašuje od kod imam informacije za svoje teze in kdo so sploh avtoritete kozmološkega pogleda na svet. Moji članki, še zlasti tisti o energijah mesta Ptuja, te- meljijo na lastnih radiostezij- skih in preverljivih (torej znanstvenih) meritvah. Pri ostalih informacijah pa se skli- cujem na avtoritete mejnih znanstvenih panog, kot so Thomsen Marthinus (danski filozof), dr. Rudolf Steiner (oče antropozofije), dr. Leo- nar Orr (oče tehnUc preporo- da lai rebirthinga), dr. Alan Stoddard (oče osteopatije), dr. Wilhelm Reich (organska teorija — osnove bioenergeti- ke), dr. Karel Gustav Yung (njegove teze o podzavesti in smrti), Samuel Hahnemann (oče homeopatije), dr. Edvard Bach, dr. Dadly Moody, Paul Soloman, Charles Berner, Semjon Kirlian (fotografija aure), M. Natheron in N. Schiffrin (regresivna terapija), Jose Silve (naprave za nadzo- rovanje uma), Benjemin Cree- me, Jakob Lorber, mr. Drago Plečko, Marko Pogačnik in mnogi drugi. Sklicujem se tudi na avtori- tete z Vzhoda, kot so npr. Šri Šrimad Prabhubada (Hare Krišna), Maharashi Mahes Yogi (Transcedentalna medi- tacija), Bhagawen Sree Rajnes Osho (Tantra yoga), Parama- sha Vogananda (Krija yoga), Maharai Charan Sing (Pot Sant Mata), Meher Baba, Kri- snamurti, Sun Myung Moon, Da Free John, Satya Sai Baba, indijski ambasador pri OZN-u Sri Cinmoj, idr. Vsi ti ljudje iz preteklosti in sedanjosti, iz Vzhoda in z Za- hoda, so soustvarjali kozmo- loško paradigmo, za katero iskreno verjamem, da bo po- stala vodilna misel naslednje- ga tisočletja. SPORNI ČLANEK Dr. Žižek pravi, da je s sim- patijami spremljal moje pisa- nje vse do članka z naslovom: "ZLemlja je živo bitje", v kate- rem opisujem Zemljo, kot ve- lik, živ organizem. Nekritično mi podtika, da sem Zemljo opisal kot žival, medtem ko si jo on raje predstavlja kot ra- stlino. Še enkrat poudarjem. da je Zemlja živo bitje (ni ne rastlina, ne žival in ne človek — čeprav izkazuje lastnosti vseh treh), ki seva lastno ener- gijo, znanosti do sedaj nezna- no, in ki-jo radiostezisti empi- rično merijo in preverjajo. Za vse podrobnejše informacije v zvezi s sporno tezo, pa se g. Žižek, lahko obrnete na inšti- tut Lorber Verlang, Beitig- heim v Nemčiji, Marhinusov inštitut v Kobenhavnu ali kar GEA center v Ljubljani. Če- prav boste lahko našli še na stotine podobnih inštitutov po vsem svetu. »ZAŽGIMO KOZMOLOŠKO PARADIGMO!«_ Dr. Adolf Žižek apelira na uredništvo Tednika, naj ne ob- javlja več člankov o kozmološki ekologiji, ker škodljivo vplivajo na mladino. S takšno zahtevo se g. Žižek razkriva, kot velik in- kvizitor, ki bi novi pogled na svet, najraje zažgal na grmadi, ker ni dovolj "znanstven" za njegovo materalistično vizijo sveta. Pri tem se sklicuje na svo- jo strokovnost in akademske ti- tule, kot so dr., mr, dipl., ing, fi- zike, matematike, ipd. ter na svoje šestletno pedagoško delo- vanje kot učitelj. Spoštovani g. Žižek, tudi sam sem diplomira- ni učitelj — zgodovine in družbeno-moralne vzgoje, zato mi nikar ne pridigajte kaj je pe- dagoško delo, saj sem se zanj šolal na Pedagoški Akademiji in Filozofski fakulteti. Raje še en- krat razmisHte ali je Vaše sta- lišče ustrezno, znanstveno, predvsem pa demokratčno? In nikar ne napadajte uredništva Tednika, če opravlja svoj poklic na pluralistični in demokratični (Vam očitno tuji), osnovi. Mar res mislite, da bi založba Mladinska knjiga izdala delo, kot npr. "Alternativna medici- na" (in podobne knjige različnih slovenskih založb), če bi menila, da je takšno znanje škodljivo in nevarno za mladino?! Mar je škodljivo navajati mladino k raz- mišljanju o ekologiji in zdravem načinu življenja? Škodljivo in nevarno je samo okostenelo pre- pričanje, ki ne vidi dlje od nosu. Zato se mora človek celo življe- nje izobraževati in vzgajati v du- hu napredka, humanosti in tole- rance, ne pa počivati na svojih akademskih titulah. Silvester Vogrinec Pohorje; dežela naših spominov... POL STOLETJA MRTVE STRAŽE JUNAKOV Z OSANKARICE_ Malo pred dvanajsto uro 8. januarja 1943. leta seje v osrč- ju pohorskih gozdov, na Osankarici, pri Treh žebljih pričel neenak boj med 70 borci Pohorskega bataljona in 2.000 wer-^ mani ter nemškimi vojaki, ki so pod okriljem snega in tišine pohorskih gozdov uspeli obkoliti zimsko taborišče, ki ga je bataljon imel na Osankarici. Naiye so stresali celo z mino- meti, padlo je 69 borcev, le enega ranjenega so Nemci ujeli živega in ga kasneje ustrelili. Padel je tudi ruški očak iz Lob- nice, "pohorski kralj" Alfonz Šarh in njegova sinova Vanček in Pepček, pobiča, ki sta štela nekaj nad deset let. Dolga leta so v bistriški občini praznovali ta veliča- sten dan kot občinski praz- nik, zadnji dve leti je to le še spominski dan. Okoli 9. ure zjutraj v pe- tek, 8. januarja je odpeljal proti Osankarici poln avto- bus občanov, šolarjev, predv- sem pa nekaterih svojcev, da bi v tišini pohorskih gozdov s svojo prisotnostjo počastili spomin padlim za slovensko svobodo. Spremljali so jih tudi vojaki 710. učnega cen- tra slovenske vojske iz Slo- venske Bistrice, priložnostni nagovor pa je opravil Stane Gradišnik, strokovni delavec pri slovenjebistriški ZKO. "Pohorski bataljon je bil boj za narodov obstanek, za vse kar je slovensko," je med drugim povedal. V kultur- nem programu so zapeli pev- ci moškega pevskega zbora z Zgornje Ložnice, o svobodi pa spregovorili učenci osnovne šole iz Slovenske Bistrice. Na prizorišču zadnjega bo- ja bataljona so bili tudi pred- stavniki ruške občine, ker tu- di oni praznujejo ta dan, prišli so nekdanji, še živeči borci bataljona, ki so ga za- radi drugih nalog zapustili pred usodnim 8. januarjem 1943. Slovesnosti na Osan- karici sta se udeležila tudi Mitja Ribičič — Ciril in Bo- ris Cižmek — Bor. V pogovoru je Stane Gra- dišnik pripomnil, da prizo- rišče zadnjega boja pohor- skega bataljona vse bolj sa- meva. Pred leti je Tri žeblje redno obiskalo med 60 in 80,000 šolarjev, ki so ob za- ključnem izletu zavili tudi na ta konec Pohorja. Sedaj je obiskovalcev občutno manj. Muzej na Osankarici, kjer si obiskovalci lahko ogledajo ne samo boj pohorskega ba- taljona, temveč uporništvo te vrste na celotnem pohor- skem območju, je oskrbovan, saj še vedno, v Slovenski Bi- strici pravijo hvala bogu, da je tako, čvrsto drži dogovor med 12 slovenskimi občina- mi o skupnem vzdrževanju muzeja in spomenika na pro- stem. Sedaj v zimskem času je muzej celo ogrevan. Večji problem predstavljajo ceste, ker jih gozdno gospodarstvo v zadnjem času nič več ne oskrbuje, kot nekoč. V okroglem stolpu bistriške- ga gradu je bila ta dan organi- zirana okrogla miza na temo partizanske enote na sloven- skem Štajerskem, s posebnim poudarkom o pomenu delo- vanja Pohorskega bataljona. Predaval je mariborski zgodo- vinar, prof. dr. Milan Ževart. Iz slovesno akademijo v bistriškom domu kulturo Zvečer je bila v slovenjebi- striškem domu kulture slavno- stna akademija v počastitev spomina pred pol stoletjem preminulega bataljona. V kul- turnem programu so sodelo- vali Mariborski oktet, na ustni harmoniki in harfi je prisotne razveseljeval duo Hrovat iz Ljubljane, priložnostne pesmi pa je povedal ravnatelj Cel- jskega gledališča Boris Aluje- vič. Podelili so tudi najvišja družbena priznanja občine Slovenska Bistrica za leto 1992. Naslova častnega obča- na letos niso podelili, nagrado občine Slovenska Bistrica pa je za svoje življensko delo pri občinskem odboru Rdečega križa prejela Marjana Žur- man iz Slovenske Bistrice, Priznanja občine Slovenska Bistrica za leto 1992 so prejeli Mirko Skerbii za iridesetlet- no aktivno delo v TVD Parti- zanu Poljčane, Milan Kodrič za prispevek pri razvoju polj- čanske krajevne skupnosti, Boris Jurak iz Slovenske Bi- strice za aktivno delovanje pri vzgoji mladih športnikov, An- ton Prime za dolgoletno delo pri Čebelarski družini Sloven- ska Bistrica, Miloš Božičnik za uspešno 25 letno vodenje društva upokojencev Sloven- ska Bistrica, Jožef Žišt za uspešno obrambo pri osamo- svojitvi Slovenije, Gasilsko društvo Slovenska Bistrica za 120 letno delovanje, Stanko Gosnik iz Oplotnice za dolgo- letno delo pri tamkajšnjem ga- silskem društvu ter Ludvik Knez iz Čadraraske vasi za vrsto inovacij in izboljšav pri kmetijskih strojih. Čisto za konec še nasled- nja misel: čeprav v zadnjem času narodnoosvobodilni boj sramežljivo potiskamo ob stran, je bil zadnji boj po- horskega bataljona pred petdesetimi leti brez dvoma, če to hočemo priznati ali ne, zelo pomemben člen v dolgi verigi slovenskega osamo- svajanja. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec 8 ~~ IZ NAŠIH KRAJEl 14, JAN^A^^^I^^^^^ POSUNSe DBŽAVKEGA ZBORA IVAN SISINCliil 12 MARIBORA OOISKAl OBČINSKI OOBOR D&miOKRATIČNE STRANKE UPOKOJENCEV V PTUJU »Doseženi standard upokojencev se ne sme zmanjšati...<| Poslanec državnega zbora Ivan Sisinger iz Maribora je v petek obiskal Ptuj. V gasilskem domu se je sestal s pred- stavniki gasilskih društev in Občinske zveze gasilskih društev. Z qjimi seje pogovarjal o problematiki v zvezi z no- vo gasilsko zakonodajo. V delavskem domu Franc Kramber- ger pa se je srečal s člani občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovence v Ptuju. Seznanil jih je z ak- tivnostmi, kijih bo skušal kot predstavnik ljudstva in ne sa- mo Demokratične stranke upokojencev uresničevati v no- vem slovenskem parlamentu. "Ptujčani so me prvi povabili medse. Povedati moram, da so mi naložili vrsto konkretnih na- log, ki jih bom poskušal po naj- boljših močeh tudi uveljaviti v slovenskem parlamentu. Priza- deval si bom, da si bomo ob sprejemanju kakršnekoli zako- nodaje nalili čistega vina, sem proti vsakemu "špricarju". Svojo izvolitev v nov slovenski parla- ment moram odslužiti s pošte- nim delom. Kot poslanec ljud- stva se ne bom zavzemal samo za upokojence, temveč tudi za tiste, ki so danes brez dela. Da- nes sem se sestal s ptujskimi ga- silci in upokojenci, v prihodnjih dneh bom obiskal nekatera pod- jetja. Spoznati želim vse proble- me, ki danes tarejo slovenskega človeka. Poznavanje problemov pa je prvi korak k njihovemu uspešnemu uresničevanju." DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV TUDI PO VOLITVAH SAMOSTOJNA Ivan Sisinger se bo kot pod- predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije zavzemal za samostojnost stran- ke po volitvah. Kot je znano se je stranka decembrskih vohtev udeležila v okviru združene H- ste. Skupščina bo o tem vprašanju odločala že konec ja- naurja aU v začetku februarja. Kot predsednik mariborskega dela stranke pa odločno zago- varja, da stranka ohrani svojo samostojnost in neodvisnsot. Zadnje volitve so pokazale, da DSU kot stranka uživa vehk ugled med Slovenci. To je po- trdila tudi njegova direktna zmaga v volilnem okraju. Poka- zalo se je, da ljudje ne gledajo toliko na stranke, kot na ljudi. Ne glede na to pa bo stranka sodelovala z levosredinskimi strankami. Kot poslanec držav- nega zbora je podpisal izjavo, da bo delal v poslanskem klubu Združene liste. Glede nesoglasij med Zvezo društev upokojencev Slovenije in Demokratično stranko upo- kojencev je povedal, da se je slednja vedno zavzemala za do- bre odnose, za dobrobit sloven- skih upokojencv. Čas je že, da se v občinskih zvezah društev upokojencev in v sami repu- bliški zvezi zavedo, da jim stran- ka ne jemlje nobene aktivnosti. Delati bi morali z roko v roko, ne glede na to, kje je kdo član. Demokratična stranka upoko- jencev Slovenije si predvsem prizadeva za to, da bi ohranili doseženi status upokojencev. UPOKOJENCI NISO SOCIALNA KATEGORIJA "Ne dovolimo, da se upoko- jence spremeni v neko socialno kategorijo. Moja in pokojnine drugih slovenskih upokojencev izhajajo iz minulega dela in mo- rajo biti vedno v odvisnosti od osebnih dohodkov. Kar zadeva pokojninsko zakonodajo si bom prizadeval, da ne bo prišlo do zmanjšanja sedanjega standarda upokojencev. Uzakonjeni odnos med pokojnino in osebnimi do- hodki se ne sme spremeniti. Znano je, da si nekateri zelo prizadevajo, da bi bilo povečan- je pokojnin odvisno od inflacije, ne pa od rasti osebnih dohod- kov. Pri spreminjanu pokojnin- ske zakonodaje si bom prizade- val, da se uzakoni trinajsta po- kojnina in da mora biti v skup- ščini Zavoda za pokojninsko in- validsko zavarovanje najmanj polovica poslancev iz vrst upo- kojencev. Zavzemal se bom tudi za spremembo zdravstvenih za- konov. Slovenski upokojenci morajo imeti popolno zdrav- stveno zavarovanje. Če tega ne bo mogoče doseči pa je potreb- no poskrbeti vsaj za tiste, ki prejemejo družinske pokojnine, jokojnine z varstvenim dodat- com, invalidske upokojence, brezposelne osebe, ki so danes socialni reveži v tej družbi. Tem naj popolno zdravstveno zava- rovanje zagotovi država v okvi- ru proračuna. Spremeniti bo po- trebno tudi obdavčevanje. Zakaj z izpolnjevanjem dragih formu- larjev dodatno dražiti ljudi, ki že itak slabo zaslužijo?. Naj se določi osebni dohodek oziroma pokojnina, od katere pa bo po- trebno napovedati davek, druge pa pustimo pri miru." Ptujski člani demorkatične stranke upokojencev so podprh napovedane aktivnosti Ivana Si- singerja v novem državnem zbo- ru. Sicer pa njegov program ta- ko in tako dobro poznajo že iz predvolilnega obdobja. Sedaj prihaja čas, ko bo te obljube po- trebno spraviti v življenje. Albin Pišek je kot predsednik občin- skega odbora Demokratične stranke upokojencev v Ptuju poudaril, da bodo šli samostoj- no tudi na lokalne volitve. Jože Sotlar je opozoril na dodatne težave upokojencev, ki so se po- javile v zvezi z uresničevanjem nove zdravstvene zakonodaje in z izbiro zdravnika. Ciril Murko se zavzema za dosledno loče- vanje med društvenim in poli- tičnim delom v upokojenskih vrstah. Danilo Masten je pre- pričan, da dokler se ne bodo uredili odnosi med Zvezo društev upokojencev in Demo- kratično stranko upokojencev na repubUški ravni, ni pričako- vati, da bodo ŠH suvereno na lo- kalne volitve. Pogovor Ivana Sisingerja s Ptujčani je pokazal, da mu zelo zaupajo in da so prepričani, da jih bo v novem slovenskem parla- mentu dostojno zastopal. Izdelovalec makr^mejev in tapiserij Albin Sic Albin je človek, ki je s svo- jim ročnim delom osvojil Ev- ropo. Živi v Ptuju na Muzej- skem trgu 1. Stanovanje je do- kaj veliko, saj v njem živi sam in ustvarja dela, ki so vredna velike pozornosti. Vse dokon- čane izdelke najprej nariše na list v posebnem zvezku, v kate- rem je zaslediti veliko zanimi- vih vozlov in drugih znamenj, po katerih Albin izdeluje svoje makrameje in tapiserije. Pred leti je zbolel in se zdravil na psihiatričnem od- delku ormoške bolnišnice. Tu se je začel s pomočjo dr. Av- gusta Darmatija kaliti v oblko- valca makramejev, tapiserij in slik. Ker ni imel prijateljev in živel na obrobju, je izkoristil to priložnost in se z vso dušo in telesom ter močno voljo, posvetil temu konjičku. V bol- nišnici je dobil celo svojo so- bo, v kateri je lahko neovirano ustvarjal. Najprej se je posvetil izdelo- vanju tapiserij in sicer reliefnih tapiserij kurentov. Zanj je ko- rent najljubši motiv, saj je pravi Ptujčan. V devetih letih jih je ustvaril okoli 300. Za izdelavo kurenta porabi okoli 70 ur. Ta- piserija z nazivom Sončni za- hod meri 3 x 1, 30 metra. S pomočjo medicinskih se- ster in njihovih znancev v tuji- ni, ki so mu delali reklamo, je kmalu zaslovel in ni bilo malo tujcev, ki so prihajali k njemu in odkupovali naročene tapi- serije in izdelke iz makrameja. Pravi, da pri izdelovanju ma- krameja zelo trpijo prsti. Vsi izdelki so izključno narejeni po njegovi zamisli in si s knji- gami prav nič ne pomaga. Razstavljal je sirom Evrope. Na Ptuju je imel razstavo leta 1985. Po ogledu le-te je v knji- gi vtisov zaslediti številna pi- smena priznanja, tople besede in veliko želja, da bi še naprej ustvarjal s takšno kvaliteto. Bil je mentor na OŠ Mladika, kjer je mladi rod vpeljeval v skrivnost izdelovanja tapiserij in makrameja. Prosi za sponzorja, ki bi mu pomagal pri nakupu materia- la, saj sam s svojo majhno po- kojnino nima možnosti za na- kup dragega materiala. Edi Klasinc Bogat program ob srečanju Priekov Ob tradicionalnem srečanju Priekov, ki bo tokrat 23. januar- ja v Ormožu, so gostitelji pri- pravili bogat program. Veliko zanimivega se bo dogajalo kar dva dni, v petek in soboto. Ob tej priložnosti bo v pe- tek, 22. januarja ob 17. uri v avli upravnih organov Skup- ščine občine Ormož v sodelo- vanju z galerijo ARS Sakra iz Maribora odprtje razstave akademskega slikarja Lojzeta Čermožja, ob 18. uri pa bo v dvorani v gradu potekal pogo- vor z akademikom dr. Anto- nom Trstenjakom, ki ga bo vodil dr. Ivo Štuhec. V soboto, 23. januarja ob 15. uri pa bo v Ormož pripel- jal posebni "Prleški " vlak go- ste - Prleke iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev. Po ogledu Ormoža se bodo zbrali v dvorani doma kulture, kjer bo o prostorski arhitekturni preobrazbi Ormoža v zadnjih dveh desetletjih govoril ormo- ški arhitekt prof. Dušan Moš- kon. Ob tej priložnosti bodo dr. Antonu Trstenjaku podeli- li listino častnega občana občine Ormož. V kulturnem programu bodo sodelovali: član SNG iz Maribora, dru- gače pa rojen Prlek iz Ljuto- mera Vlado Novak ter pevke dekliškega komornega zbora iz Ormoža. Ta dan bo v dvorani or- moškega gradu še predstavi- tev knjige Prlekija - Med griči Slovenskih goric. Srečanje se bo nadaljevalo v ormoškem hotelu, kjer bo vese- lo vse do zgodnjih jutranjih ur. Gostje pa si bodo lahko v starem delu hotela ogledali in tudi kupili domače dobrote, ki jih pripravljajo aktivi kmečkih žena občine Ormož, naprodaj pa bodo tudi knjige o Ormožu in ormoški občini. Tudi na pokušnjo vin niso pozabili, ormoški vinogradniki jo bodo pripravili v nekdan- jem nočnem zabavišču ormo- škega hotela, ki ima zanimiv naslov "pivnica". Vida Topolovec Cene živine na odkupnih mestih KZ Ptuj MLADO PITANO GOVEDO 148,40 SIT KRAVE 88,40 SIT lOO-KILOGRAMSKA TELETA (za pitanje), bikci 260,00 SIT teličke 250,00 SIT TELETA ZA KLANJE DO 240,00 SIT PRAŠIČI—100 KG 160,00 SIT ODOJKl 230,00 S/T Uspešno in prisrčno srečanje »Družina za družino« Nedelja, 3. januarja 1993 bo ostala v spominu pregnanih družin, ki so našle zavetje v ptujski občini, in bo zapisana z velikimi črkami. Tega dne jim je 45 družin iz Ptuja in okoHce od- prlo vrata svojih domov in jih povabilo k družinski mizi. Go- stitelji so jih odpeljali na svoje domove in za nekaj ur pričarali pregnancem vzdušje domačno- sti. Odkrili so jim duhovno bo- gastvo, ki ga nosijo v srcih v smislu svetopisemskega spo- ročila - "Tujec (pregnanec) sem bil, in ste me sprejeH". Vlili so jim upanje, da e nišo popolno- ma pozabljeni. V imenu družin iz Zbirnega centra za begunce in tistih, ki se nahajajo pri sorodnikih ali znancih ter v imenu vodstva Centra se zahvaljujemo vsem družinam, ki so pomagale ure- sničiti enkratno srečanje "Družina za družino". Predv- sem gre zahvala družinam iz Le- skovca, ki so medse sprejele kar 12 begunskih družin, nato družinam iz Vidma, Hajdine, Cirkovc, Vitomarcev, Trnovske vasi, Destrnika, Cirkulan, Mar- kovcev, Gorišnice in Ptuja. Prav tako se zahvaljujemo tistim družinam, ki so tudi bile pripra- vljene nuditi gostoljublje. Želimo si več takšnih srečanj. Božena Čačkovič PO0O0ilCi Srečanje Abraiiamov 17 Abrahamov, rojenih 1942. leta na območju kra- jevne skupnosti Podgorci, se je v lanskem decembru na pobudo Marte Kandrič iz Cvetkovcev zbralo v podgor- ski šoH. Kot je že navada, se iz opravičljivih razlogov sre- čanja vsi niso mogli ude- ležiti. V šoli so se najprej med sabo spoznavali, posedeli so v razredu, kjer so 1949. leta pričeli skupno obiskovati osnovno šolo. Srečanje so nadaljevali v Sodincih, v vi- notoču Lesar, kjer so v pri- jetnem vzdušju dočakali zgodnje jutranje ure. Marta Kandrič je poveda- la, da največ njihovih vrstni- kov živi v okolici Podgorcev, nekaj pa jih je "raztepenih" tudi po svetu. Njihovega srečanja so se udeležile tudi tri nekdanje učiteljice: Marija Korpar, ki živi v Ptuju, Marija Kaučič, prišla je iz Ljubljane in naj- starejša, ki se je v lanskem letu srečala z osmim križem, Angelca Penko, ki prav tako živi v Ljubljani. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Srečanje podgorikih 'Abrahamov'. Govori se... ...DA imajo v ptujskoreševalni enoti obdobje postsamoupravnega socia- lizma. Besedno odločanje sicer več ni učinkovito, so pa pri roki dlani in pesti. Nosila in vozila pa tudi. ...DA so se v obmestni KS še sa- moupravno odločali o tem, ali želijo v svoje vodovodne cevi biološko ali kemično oporečno tekočino. Odlo- čili so se v prid kemiji, saj je biolo- gija v sodobnem življenju zaposta- vljena. ...DA obiskovalci ptujskega glasbe- nega paviljona še vedno čakajo na pn/o združitev, čemur je bil paviljon tudi namenjen. To naj bi se zgodilo ob otvoritvi, pa se ni zgodila ob pra- vem letnem času. Otvoritev se ute- gne zaradi tega ponoviti. Takrat, ko se ptički ženijo. ...DA znani ptujski omitolog napove- duje hudo zimo na seveni Evrope, saj se je labodji trobentač pred njo umaknil v naše, južne kraje. Da ne bi bilo zime še k nam in da se ne bi labod umaknil še južneje, bi ga ka- zalo privezati na parceli pod mo- stom. ..DA v mestni hiši prenašajo po- hištvo. Agencija strogatajna javlja, da ne gre za deložaciio nobenega od funkcionarskih stolčkov, temveč za pridobivanje dodatnih prostorov za župano-podaniške seanse. ...DA so se čistomestni računalniki ušteli v cifrah, sebi v dobro. Mnogo bolj neškodljivo bi bilo, če bi se zmotili pri pmgramiranju čistilnih obhodov. Zadevo okoli visokih afer je sicer mogoče pojasniti z računal- niškim virusom radimamiovo. ...DA smo toliko časa govorili o pro- stituiranju kurentov (korantov), da so se vdali v usodo. Najprej bodo začeli prodajati svoje kosmate dele telesa (na sejmu kurentij konec me- seca). Vsi, ki imate radi kosmato in toplo, (kurentijo seveda) postavite sejfjfrsio.^.________________ TEDNIK 14. JANUAR 1993 OD TU IN TAM 1 KtiMlSiiiičiia ekologija (12| - SttVESTEB VOOBiNECJ Telesna ekologija in pravilna prehrana o zdravi prehrani je bilo že ve- liko napisanega in izrečenega, a še vedno jemo preveč mastno, preveč slano, preveč začinjeno in jreveč sladko hrano. Šele ko zbo- imo, se začnemo držati raznih diet, ki so v osnovi kvalitetnejši ^ način prehranjevanja od naših' ustaljenih navad. V resnici poje- mo trikrat več hrane, kot je potre-, bujemo. Preveč poln želodec pri- tegne veliko telesne enrgije, ki je potrebna za normalno delovanje našega organizma in jo porabi za prehrano. Zato bolan človek malo je, ker svojo energijo vlaga v okrevanje. Človeštvo je v zadnjih nekaj stoletjih doseglo izreden tehno- loški in znanstveni napredek. In- telekt smo razvili do neslutenih zmogljivosti, vendar smo za to jlačali nepredivdJjiv davek: izgu- jili smo stik z naravo. Ne gre sa- mo za onesnaževanje našega eko- sistema, ampak tudi za nepravilen odnos do našega telesa in počutja napsloh. Naš instinkt za pravilno prehrano je povsem odpovedal. Se vedno jemo pretežno mesno hrano, čeprav smo evolucijsko, kot vrsta, tudi organ.sko napredo- vali. Številne znanstvene raziska- ve so pokazale, da je človek po strukturi prebavnih organov bolj podoben rastlinojedcem kot me- sojedcem. Tako je na primer jezik pri človeku in rastlinojecih gla- dek, pri mesojedcih pa hrapav. Slina je pri človeku alkalna, med- tem, ko je pri mesojedcih ba- zična. Tanko črevo je pri rastli- nojedcih in človeku nagubano, pri mesojedcih pa gladko. In ne- nazadnje je debelo črevo pri me- sojedcih pet krat krajše, kot pri človeku in rastlinojedcih. To dej- stvo je zelo pomembno, ker se pri ljudeh mesna hrana in z njo tok- sične snovi dlje časa zadržujejo v telesu, kot pri mesojedcih. Eden od poglavitnih razlogov, ki govorijo proti mesni prehrani je adrenalin. Živali pred nasilno smrtjo čutijo panični strah. Pred agonijo idanja med njo izločajo velike količine adrenalina. Takš- na bolečina zastrupi celotni žival- ski organizem. Ugotovili so, da stres povzroča spremembo barve mesa. Ker niti s kuhanjem, niti s pečenjem ne moremo uničiti teh kemičnih snovi, vnašamo veliko tujega adrenalina v svoje telo. S tem slabimo odpornost in hitreje podležemo stresu ter raznim bo- leznim. Zraven adrenalina z mesom vnašamo še mnoge druge hormo- ne, v glavnem žen.ske, ki po- večujejo rast in telesno težo. V svetu se zoper tega Je dlje časa Sad^e in zelenjava vsebujeta vse ]5>trebne vitamine» beljakovine in minerale, ki jih rabi naše telo. bije bitka, ker porušenje hormon- skega ravnovesja v organizmu, zlasti v adolescenci, povzroča re- sne težave. Še enkrat si pobliže oglejmo, kaj se dogaja v telesu ubite živali. Tki- va se neprestano izpirajo s tokom krvi, ki odnaša strupene in odpad- ne snovi do jeter in ledvic. Ko srce preneha biti, se pretrga tudi proces očiščevanja. V trenutku smrti se vsebina odpadnih snovi še potenci- ra (adrenalin) zaradi fizične agoni- je ubite živali. Vse funkcije orga- nov se zaustavijo, zato strup ostane v celicah. Harmonično delovanje telesa je prekinjeno, vsaka celica pa zase še živi. Proces razgradnje poteka znotraj vsake celice naprej. Tkivo se razkraja v strupene sno- vi, trupla razpadejo. Mišice živih živah so voljne, toda po smrti otrpnejo zaradi koagulaci- je mišičnega tkiva. Meso postane žilavo in se zmehča šele, ko začne trohneti. Zato se mora meso uležati, da dozori, z drugimi bese- dami, počakati je treba, da začne tkivo razpadati oziroma gniti. Povrhu vsega meso vsebuje še ostanke zdravil, vbrizganih v te- lo proti razširjenim boleznim; ostanke rastnih hormonov in pesticidov s katerimi je bila "obogatena" živalska prehrana. Drugi večji razlog zoper uživan- je mesa je prebava. Človek živi od kozmične enrgije ali prane (ja- ponsko: ki, kitajsko: chi, krščan- sko: Sv. Duh), ki prežema vse stvarstvo. Sprejemamo jo iz zraka, hrane in vode. Dokler ima hrana okus, je v njej kozmična energija. Z žvečenjem hrane se ta energija osvobodi ter preide v kri in telo. Največ prane je v svežem sadju in zelenjavi. Živila, ki dalj časa stoji- jo, izgubijo del prane. Z zamrzo- vanjem, kuhanjem in pečenjem, jo še dodatno uničimo. Ko žival umre, njene celice živi- jo dalje. Če iz njih hočemo izvleči prano oziroma kozmično energi- jo, jih mora naše telo najprej ubi- ti. Za takšno dejanje, ki mu pravi- mo prebava, pa mi sami porabimo ogromno energije. S kuhanjem in pečenjem pobijemo nekaj celic, toda te izpustijo svojo energijo še preden jih zaužijemo. Zato so za nas brez hraiJjive vrednosti. Kri je življenjska tekočina, ki absorbira kozmično energijo iz okolja. Po smrti organizma, izgu- bi svojo funkcijo. Eskimi pgejo kri umrlih živali. Ta kri srka pra- no iz njihovega telesa in zmanj- šuje njihovo življenjsko moč. Za- to Eskimi, ki jim je poglavitna hrana meso, živgo povprečno le do 25 ali 35 let. Ko so v ZDA delali poskuse s hrano, je del udeležencev užival sa- mo meso, po tri obroke na dan. Po nekaj dneh so se pojavile driske, bolečine v trebuhu, težave pri di- hanju, pojavil se je neugoden tele- sni vonj, metaboUzem se je znatno povečal. Domnevajo, da bi takšen način prehranjevanja v enem me- secu povsem izčrpal in resneje za- strupil človeški organizem. Pri vegetarjanski prehrani se mnogim poraja dvom, ali je tak- šen način dovolj hranljiv. Znan- stvene raziskave kažejo, da so vsi pomisleki odveč. Sadje in zelenja- va vsebuje vse potrebne vitamine, beljakovine in minerale, ki jih ra- bi naše telo. Z dodatki mleka, mlečnih proizvodov, semenk in žitaric pa še posebej obogatimo našo mizo. Ker pri rastlinah še ni prisotna tako visoka stopnja zavesti, kot pri živalih, so tudi njihove celice bolj voljne izpustiti svojo prano. Zato za prebavo rastlin, niti pri- bližno ne porabimo toliko energi- je, kot za meso. Trenutno je člo- vek še vedno obsojen, da živi na račun tujih oblik življenja. Ven- dar je vegetarijanska prehrana neprimerno bolj zdrava, humana, ekološko čista in bolj ekonomična od mesne hrane. Izsledki študij obenem dokazu- jejo, da so vegetarijanci močnejši od tistih, ki uživajo meso. Vzami- mo nekaj najzgovornejših prime- rov iz narave. Znana je moč slo- na, vola in gorile, vzdržljivost ka- mele in konja ter starost, ki jo do- seže želva. Ptica, ki živi najdlje je papiga, ki se hrani izključno s se- meni in plodovi. Nenazadnje naletimo na zagovor vegetarjanske prehrane tudi v Bi- bljiji: "In reče Bog: Glejta, dal sem vama vse rastline, ki rojevajo seme, katere so na površju vse zemlje, in vse drevje, na katerem je sad dre- vesni, ki rojeva seme; bodi vama v hrano. Vsem živalim pa na zemlji in vsem pticam pod nebom in vse- mu, kar lazi po zemlji, v katerih je duša živa, sem dal vso zelenjavo zeleno v hrano. In zgodilo se je ta- ko." (geneza 1, 29-30). Sodobni preroki in jasnovidci zatrjujejo, da se nam bo v prihod- nosti vrnil čut za prehrano. Za življenje ne bomo potrebovali nič drugega, kot plodove z dreves in vsa Zemlja bo en sam velik sadov- njak. S takšnim načinom prehran- jevanja in z ustrezno meditativno naravnanostjo, bi prav gotovo re- šili vse ekonomske, zdravstvene, družbene in moralne težave, ki nas danes pestijo. Potem bi res- nično lahko rekli, da se je "izgub- ljeni sin vrnil k Očetu." Novoletni spomin za vse leto Letos se ni pojavilo toliko koledarjev kot druga leta, bodisi zaradi siceršr^e nasičenosti trga s temi artikli bodisi zaradi štednje delovnih organizacij in po4/etnikov. Tudi če ne bi bilo tako, bi stenski koledar Doma upokojencev Ptuj — Muretinci gotovo takoj opazili. 250 koledarjev so namreč izdelali ročno pri svoji delovni terapiji. Prav jim pride koledar z velikimi črkami in številkami in prav takšne so napravili. Razdelili so jih po sobah obeh domov ter najbližjim prijate^em in sodelav- ^fn. immmmrnmmmm^m........... AfcZ 10 — OD TU IN TAM Zveze in n^^^^ Videli smo, da velja Petrovo načelo za vse nameščence in na vsakem položaju v hierar- hijah. Verjetno pa vas zanima, kako visoko se boste povzpeli v vaši hierarhiji vi osebno. Delno boste našli odgovor na to vprašanje v tem sestavku. Najprej pa poglejmo napredo- vanje prek zvez, oziroma kot cesto pravimo "VIP" (oziroma "ZIP"). KAJ JE ZVEZA_ Zveza pomeni, da je namešče- nec povezan — krvno, prek za- konske zveze ali poznanstva - z osebo, ki je v hierarhiji nad njim. Napredovanje prek zveze vsi smuiiimo. - seveda ko nismo v io vpleteni sami. Nihče pri svojem delu nima rad ščitencev (to je ti- stih, ki so se povzpeU prek zvez) in takšno sovraštvo se pogosto izraža prek ogovarjanja o nesposobnosti ščitencev, kar pa ni nujno. KAKO POBITI ZVEZO Kariere nameščencev z zvezami najlaže zasledujemo, če jih pri- merjamo s tistimi, ki so napredo- vali mnogo poča.sneje, ker niso imeli zvez. Rezultate te raziskave lahko skrčimo v pet praktičnih nasvetov za bodoče ščitence. 1. Poiščite zaščitnika Zaščitnik ali pokrovitelj ie ose- ba, ki je v hierarhiji nad vami in ki vam lahko pomaga, da napre- dujete v službi. Večkrat je potreb- no potratiti mnogo časa in "vo- hljanja", da ugotovite, kdo ima in kdo nima te moči. Verjetno misU- te, da je vaše napredovanje odvi- sno od ocen vašega dela, ki jih za vas neposredno daje vaš "šef". To morda drži. Lahko pa je uprava že ugotovila, da je vaš neposred- no predpostavljeni "šef" dosegel nivo svoje nesposobnosti pa zelo malo ceni njegova priporočila in ocene. Zato ne bodite pretirano lahkoverni: Kopljite globoko in našli boste zlato! 2. Vzpodbudite svojega zaščitnika "Nevzpodbujeni zaščitnik ni ni- kakršen zaščitnik." Pazite na to, da zaščitnik nekaj dobi zato, ker vam pomaga, oziroma da nekaj iz- gubi, če vam ne bo pomagal, da se povzpnete v hierarhiji. Dr. Peter je med svojim razi- skovalnim delom v hier ar biologiji našel mnogo primerov takega pfrocesa vzpodbujevanja zaščitni- kov: nekateri primeri so čarobni, drugi podli, vendar nobenega pri- mera ni želel navesti v svojih de- hh. To je prepustil kot test bral- cem; kot test, ki ga imenujem Pe- trov most. V zvezi z Ic-tem pravi: "Če vam zmanjka sape, ko zako- račite prek Petrovega mostu, ste že dosegli nivo svoje nesposobno- sti; moj nasvet vam več ne more pomagati". 3. Vzpenjajte se po prehodnih lestvah "Ni boljše ulice od odprte ulice." Zamishte si, da ste v letnem ko- pališču. Namenili ste se povzpeti na visoko skakalnico. Na pol poti je vaš vzpon zaprl nek slab skaka- lec, ki se je začel vzpenjati pred vami, vendar ga je zapustil po- gum. Zaprtih oci se trdno drži oprijemalni ograje. Ne bo padel, ne more pa niti naprej in vi bi ga morali obiti, da bi se povzpeli na vrh skakalnice. Niti ohrabrujoči vzkliki vašega prijatelja, ki je že na vrhu skakalnice, vam v taki si- tuaciji ne morejo pomagati. Podobno vam v neki profesio- nalni hierhiji niti vaši osebni na- pori, niti napori vašega zaščitnika ne morajo pomagati, če je nasled- njo prečko na lestvi vzpona zase- del nekdo, ki je na nivoju svoje nesposobnosti. To kočljivo situa- cijo imenujemo Petrov škripec (situacija je zaškripala, itd.). Povrnimo se v mislih na kopa- lišče. Das bi se lahko povzpeli na vrh skakalnice, morate sestopiti z lestve, ki je neprehodna in oditi do lestve na drugi strani, ki je prehodna (seveda če še ena lestev obstaja) in se povzpeti brez pre- prek na vrh. Da bi pri delu lahko napredo- vali v hierarhiji, se moramo osvo- boditi svojega zapiralca napredo- vanja in preiti na lestev napredo- vanja, ki še ni zaprta. To umet- nost imenujemo Petrov obhod. Vendar, preden se odločite, da uporabite čas in denar za Petrov obhod, preverite, ali ste resnično v Petrovem škripcu, to je, aH vam človek nad vami resnično zapira pot. Če je še vedno sposoben za napredovanje, vam ne zapira poti: ni ga treba obiti. Počakajte nekaj časa. On bo napredoval in ostalo bo prosto mesto, na katerega vas bo povzdignil vaš zaščitnik. Da bi odkrih, ali vam človek pred vami zapira pot ali ne, pre- berite vse o simptomih nesposob- nosti v eni od prejšnjih številk Tednika pod naslovom 'Kako prepoznamo nesposobnost". 4. Bodite iznajdljivi Tudi zaščitnik ne more za vas narediti čudežev. Na primer, iz- kušen planinec lahko potegne z vrvjo slabšega planinca do svojega stojišča. Potem se mora vodja povzpeti sam višje, da bi potegnil za seboj slabšega. Vendar, če se prvi zaščitnik sam ne more več vzpenjati, mora njegov Ščitenec poiskati drugega zaščitnika, ki je tega še zmožen. Zato bodite pripravljer ko pride trenutek za to, da podarite privrženost drugemu zaščitniku na višjem položaju, kot ga ima vaš prvi zaščitnik. "Ni zaščitnika nad novim za- ščitnikom!" 5. Poiščite več zaščitnikov "Sočasna povezava z nekoliko zaščitniki velja kot enkratna po- vezava krat število zaščitnikov" (Hullov izrek). Učinek se še po- veča, ko se zaščitniki medsebojno pogovarjajo in neprekinjeno oja- čujejo drug v drugem mišljenje o zaslugah ščitenca ter odločnost, da zanj nekaj store. Samo z enim zaščitnikom ne boste prišli daleč. "Mnogo zaščitnikov pospešuje na- predovanje." KAJ ŠE ČAKATE? NAPREDUJETE!!! Če boste upoštevali podane na- svete, boste napredovali mnogo hitreje. Zveze bodo pospešile vaš vzpon v hierarhiji in — mnogo prej boste dosegli nivo svoje ne- sposobnosti. Dr. Adolf Žižek, dipl.inž. P.S. Prepričan sem, da so škorcu vsi bralci pravilno dou- meli smisel tega članka. Tak način razmišljanja ali dokazo- vanja imenujemo v znanosti "reductio ad absurdum" (skrči- tev na nesmisel). Labodi niso v nevarnosti v hudi zimi se ljudem smilijo Hvali, ki morajo živeti pod milim nebom. Mnogi Ptujčani so v skrbeh za labode, ki se zadrii^ejo v Dravi, najpogost^e v neposredni bližini restavra- cije Ribič, tam seveda zaradi tega, ker dobijo hrano. V resta- vraciji so povedali, da jih ljudje kličejo in zahtevajo, da ruij kaj naredijo za rešitev labodov, menda so jih nekateri celo po- skušali ujeti in spraviti na toplo. O tem smo povprašali ptuj- skega ornitologa Vekostava Lašiča. Povedal je, da je skrb za velike bele ptice odveč, da jih sicer lahko hranimo, imajo pa v Dravski vodi primerne pogoje za iivljenje, sicer ne bi bili tu- kaj. Ptice so se zadnja leta v Evropi zelo razmnožile, kar je rezultat strogih zaščitnih ukrepov. To je tudi razlog, da jih je v Dravi vsako leto več. Med letom gnezdijo v mirnih vodah, ki pozimi zamrznejo, zato so se labodi preselili v tekoče vode. Med rgimi pa je menda labod posebne vrste, strokovnjaki mu pravijo pojoči labod ali trobentač. Ta ptica sicer živi daleč na severu, njena prisotnost pri nas pa pomeni napoved zelo hude zime. Zaskrb^enim Ptujčanom pa še enkrat pojasnilo in ob- vestilo: labodi se v Dravi dobro počutyo, zato jih pustile pri miru, koristite jim lahko le s kakšno primerno hrano. jg Labodi v Dravi niso ogroženi TEDNIli 14. JANUAR 1993 PREDSTA\XJ.\MO POSLANCE — U TE0NIKOV POGOVOR S FOStANOEM DHŽAVHEOA ZBOBA OABBUEMIM BEBUČEM Slovenija - mladini in otrokom prijazna dežela! Med 90 poslanskimi sedeži slovenskega državnega zbora je kar 22 takih, ki so Iz vrst LDS, saj je ta stranka na minulih volitvah dosegla relativno večino glasov naših državljanov. In med temi 22 sedeži je odslej eden rezerviran tudi za znanega Ptujčana Gabrgela Berliča, ki je sicer še vedno predsednik občinskega odbora Libe- ralno demokratske stranke v Ptuju, vendar pa se odslej njegovo živUenje odvga med Ptujem in Ljub^ano, kjer bo zagotovo lahko zastopal tudi del naših lokalnih in re- gionalnih interesov. GOSPOD BERLIČ, KAKO PRAVZAPRAV SEDAJLE KOT POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA RAZMIŠLJATE O MINULI VOLILNI KAMPANJI? "Prepričan sem, da so bili vsi dogodki v zvezi z zadnjo predvolilno kampanjo na Slovenskem za vse stranke in politične aktivneže zelo na- porni. Menim pa, da je na našem — ptujskem območju vse skupaj potekalo brez večjih zapletov. Nekaj težav smo sicer imeli v zvezi s pla- katiranjem in podobnim, ampak, to smo vzeli kot ne- kaj povsem normalnega, kot del demokratičnih procesov, ki so na zahodu že vsakdan. Sicer pa vse pač ne more vedno gladko potekati." Vi ste dobili relativno veči- no glasov v 8. volilni enoti, oziroma v 10. volilnem okra- ju, saj ste dobili nekaj nad 26 odstotkov glasov. Mislim, da je naslednji kandidat za vami dobil le nekaj nad 13 odstotkov. To pravzaprav kaže na izredno veliko zau- panje volilcev iz našega ob- močja — tako vaši stranki, kot vam osebno? "Zagotovo, je pri tem po- trebno gledati oboje, saj so se naši volilci najverjetneje za oboje tudi odločali; tako za stranko, kot zame. Za to se jim seveda od srca zahval- jujem, saj so v tako velikem številu potrdili, da smo do- slej delali prav in, da nam zaupajo tudi v prihodnje." Mnogi Ptujčani vas pozna- mo predvsem kot sekretarja občinske Zveze prijateljev mladine, pa ne bi bilo napak zvedeti še kaj iz vašega bo- gatega življenjepisa? "Rojen sem pred 46 leti na Ptuju in tudi večino življenja sem preživel tukaj; razen ne- kaj let, ko sem kot vzgojitelj delal v zavodu za vedenjsko moteno mladino. Sicer sem končal študij biologije in ke- mije na mariborski peda- goški akademiji. Po 10 letih vzgojiteljskega službovanja sem se vrnil na Ptuj in kakih 10 let delal na markovški šoli kot učitelj biologije in kemije. Zadnja 3 leta pa sem zaposlen kot sekretar Zveze prijateljev mladine in tako lahko mirno trdim, da se vse moje življenje suče okrog mladih in za mlade." Kdaj in kaj vas je prav- zaprav zagnalo v politične vode? "Če malo odmislim moje mladinske čase, ko smo na nek način vsi po vrsti bili vključeni v mladinsko orga- nizacijo, se v bistvu resneje s politiko sploh nisem ukvar- jal. Šele prve demokratične volitve so me na nek način prepričale v to, da bi bilo dobro sodelovati tudi v poli- tiki. In ker sem bil dokaj ak- tiven v takratni ZSMS — Li- beralno demokratski stranki, sem po naklučju postal pred- sednik občinskega odbora te stranke. Od takrat naprej pa delam v tej smeri precej in- tenzivno, seveda v sedanji LDS." Kakšni pa so vaši pogledi na trenutno razmerje poli- tičnih sil v Sloveniji? "Zagotovo ne bom pove- dal nič novega, če ugotovim, da se je pričela pojavljati od- krita polarizacija v levo in desno; čeprav zelo nerad go- vorim o levih in desnih stra- neh. A v javnosti je to ven- darle vsebolj prisotno in ljudje se tega zavedajo. Mi smo kot dokaj sredinska stranka venomer preizkušali, da bi se povezovali z vsemi, vendar kot kaže razvoj do- godkov na politični sceni, ta- ko povezovanje ne bo možno. Doktor Drnovšek je kot novi mandatar poskušal se- staviti močno koalicijo, kjer naj bi bili povezani Zdru- žena lista, LDS in Krščanski demokrati. Vendar je sedaj povsem jasno, da do tega ni- kakor ne more priti, saj se stvari odkrito polarizirajo v ekstremno desno in levo stran. Tako tudi ne bo prišlo do pričakovane močne koali- cije, zato bo naša stranka poskušala obdržati svojo sre- dinsko pozicijo. Sicer lahko pričakujemo, da bo vendarle prišlo do koalicije z mini- malno večino v poslanskih sedežih, zaradi tega pa bo zagotovo prihajalo tudi do nekaterih — za marsikoga nepričakovanih -sprememb v sestavi vlade." Za kaj se boste zavzemali kot poslanec državnega zbo- ra? "Naj spomnim, da je bil moj moto v predvolilnem času: Ptuj — mesto pryazno mladini in otrokom. Zato bom tudi v državnem merilu zastopal podobno stališče in svoje geslo razširil na: Slove- nija — otrokom in mladini pr^azna dežela! Kajti me- nim, da država, ki zatira otroke in mladino ni kultur- na država. Prizadeval si bom, da bi ustanovili inštitut pooblaščenca (OMBUT- SMENA) za mladino in družine. Kar pa se tiče Ptuja, sem prepričan, da je še veliko za- dev, ki bi jih lahko uredili v prid mlademu rodu. Najprej bi bilo potrebno spremeniti status gimnazije. Obstajajo resne možnosti, da bi preu- redili sedanjo vojašnico. Ta- ko bi lahko mladi dobili tudi ustrezni prostor za svoje prostočasne in interesne de- javnosti, za kar bi bilo seve- da potrebno zbrati tudi do- datna sredstva. Možnosti za ureditev mladinskega centra je zares veliko. Lahko bi ga recimo uredili tudi v okviru Kluba mladih ali v okviru ta- ko imenovanega mladinske- ga turizma. Nekaj se je pri- čelo oživljati z organizacijo Ročk koncertov in podobne- ga, a to še zdaleč ni dovolj široko za sedanje potrebe mladih. Vedeti je treba, da je z ukinitvijo nekdanje Zveze socialistične mladine Slove- nije aH kratko ZSMS hočeš nočeš nastala določena vrzel pri animiranju mladih ljudi. Z demokracijo je sicer na- stalo več strank in zagotovo ne bi bilo prav, če bi katera- koli prevzela generalno vlo- go animiranja mladih. Po lo- giki naj bi vsaka stranka pač skrbela za svoj mladež, dej- stvo pa je, da je še vedno izredno veliko, po mojem več kot polovica mladih, ki niso zajeti v nobeni stranki. Za te bi bilo treba vendarle nekako drugače, bolj organi- zirano poskrbeti. Iz zahod- Gabrljel Borllč, kot poslanec državnega zbora Slovenije, ob prevzemu dolžnosti: "zavzemal 80 bom tudi za boljši In lepil Jutri mlade generacije S/oven- cevl" (foto: M. Ozmec) nega sveta prihajajo grenke izkušnje, kaj vse se lahko zgodi z mladino, ki ni moti- virana in s čimerkoli zapo- slena." Kakšni pa so vaši pogledi na zakon o lastninjenju in privatizaciji? "Po velikih mukah je ta za- kon vendarle bil sprejet, a sem prepričan — tako kot mnogi — da je še nedodelan — in, da bo potrebno še pre- cej muk, da se sedanje divje privatizacije uokvirijo v kon- trolirane in nadzirane, torej pravične. To kar se sedaj do- g^a je namreč ena sama veli- ka kraja. In prav zaradi tega se zavzemam, da bi čimprej dobili trdno vlado in parla- ment, ki bo sposoben spreje- mati pretehtane odločitve, brez pretiranih časovnih za- vlačevanj posameznih struj." Kaj pa menite o vračanju premoženja nekdanjim raz- laščencem? "Osebno menim, da je prav, da se vrača kar je bilo krivično odvzetega. Seveda je tudi tu precej nejasnosti saj je za nekoga krivično, to kar je za drugega pravično. Dejstvo pa je, da se nekaj premoženja enostavno ne bo moglo vrniti v naturi, ampak bodo posamezniki lahko do- bili le odškodnino. Sicer pa, če na hitro pogledamo, se v bistvu ponavlja proces nacio- nalizacije, le da je v obrat- nem smislu. Precej poštenih ljudi, ki so do sedaj upravlja- li z nekim premoženjem bo odslej ostalo brez nadaljnih možnosti in žal tudi brez de- lovnih mest. Žal je pač tako, da se krivice ne morejo po- jravljati brez tega, da se ne )i zgodile nove." Ste kot prvi mož občinske- ga odbora LDS zadovoljni z doseženim v dosedanjem ob- dobju, aH ste želeli več? "Volitve so dokazale, da smo do sedaj zagotovo dose- gli to, kar smo želeli. Z izzi- di smo bili povsem zadovol- jni. Na Ptuju je recimo bil 9., 10., in 11. volilni okraj. In poleg mene je naš predstav- nik na območju Haloz prav tako dobil največji odstotek glasov — a žal premalo, da bi se lahko direktno uvrstil v državni zbor na celotni listi LDS v 8. volilni enoti. Zave- damo se, da smo nekaj manj glasov dobili na območju Slovenskih goric, moram pa priznati, da smo na tem ob- močju tudi precej manj stori- li. To je le dejanski rezultat naših dosedanjih vlaganj in i krepko se pozna, da smo bili'. v predvolilnem boju s svoji-; mi aktivnostmi bolj usmerje-; ni na območju mesta Ptuja j in Haloz, Vzemimo za pri- j mer Rodni vrh, kjer ima naša stranka v najemu pro- store nekdanje osnovne šole in jih pridno preureja. Tam smo dobili, rezen dveh, prav vse glasove, zato kaže, da smo na pravi poti." In kako daleč je pravza- prav realizacija vašega pro- jekta Haloškl dom? "V bistvu smo pred za- ključnimi deli. Pričakujemo, da bomo nekje marca re- snično sklenili vsa gradbena dela in se lotili vsebinskega, oziroma izvajanja zastavlje- nih programov. Pri tem bo- mo dali možnosti tudi dru- gim. Pojavljajo se taborniki, ki bi tam imeli radi svoj ta- bor, nadalje planinci, saj je to že sedaj ena od postojank haloške planinske poti. Tu bo zagotovo tudi ustrezen prostor za razne šole v nara- vi, takšne ali drugačne kolo- nije, itd. Nasploh smo se lotili zade- ve kontrastno. Doslej je pre- vladovalo mišljenje, da je na manj razvitem območju naj- prej potrebno zgraditi ceste, vociovod in elektriko, pa bo življenje zaživelo samo po sebi. Mi pa smo sklenili, da bomo v Haloze najprej pri- peljali življenje in kot posle- dico pričakujemo potem vse ostalo — seveda če bodo po tem potrebe. Žal je bilo vča- sih tako, da so se gradile ce- ste v nekatere "predele Haloz zaradi vikendov — premož- nejšega in vplivnejšega sloja občanov." Z osamosvojitvijo Sloveni- je je ptujska občina postala tudi obmejna. Kaj menite, je to za našo skupnost pozitiv- no, ali obratno? ] "Zagotovo je več pozitiv- nega kot negativnega. Med drugim tudi zato, ker bomo zaradi tega prek zakona o lokalni samoupravi poskušali uveljaviti tudi kriterije ogro- ženega, obmejnega in hribo- vitega območja. Vse skupaj bi lahko ob ustrezni obrav- navi v tem zakonu zagotovilo tudi več prepotrebnih raz- vojnih sredstev." Glasovi o decentralizaciji in regionalizacgi postajajo vse glasnejši, čeprav jim mnogi pri vrhu nasprotuje- jo. Kaj menite o tem vi? "O tem v naši stranki že lep čas govorimo, saj se za- vedamo, pa tudi izkušnje to dokazujejo, da pretirana centralizacija ni dobra. Žal kaže, da se v slovenskih vrhovih dogaja ravno na- sprotno, saj obstajajo resne težnje po še večji centraliza- ciji. Mi zastopamo predvsem funkcionalno regionalizaci- jo. To pomeni, da se kraji in manjše občine med seboj po- vezujejo po funkciji in dejan- ski potrebi in ne toliko zara- di nujnosti od zgoraj navz- dol. Dejstvo je, da bi v bo- doče pri ureditvi lokalne sa- mouprave morali dopustiti, da tiste krajevne skupnosti, ki to želijo še naprej ostane- jo krajevne skupnosti, ne pa da bi jih enostavno prekrstili v občine. Mogoče se prema- lo zavedamo problematike, ki preti majhnim občinam z 2 do 3 tisoč prebivalci. Ve- deti je treba, da se bo denar razporejal drugače; in po se- danjem predlogu obstaja re- sna nevarnost, da bodo ma- jhne občine ostale brez ustreznih virov dohodkov. Navsezadnje pa ljudje upravičeno ugotavljajo, da dosedanja lokalna samou- prava le ni bila tako napač- na, saj so zbranim sredstvom krajevnih samoprispevkov občanov, kaj hitro primakni- li še — nekaj občina, nekaj republika in včasih tudi regi- ja. Pa je šlo. Kako bo s fi- nanciranjem v bodoče pa je še velik vprašaj?" Odslej je torej vaše živ- yeige razpeto med Ptujem in Ljub^ano, večino časa bo- ste namreč preživeli v po- slanskih klopeh v sloven- skem središču. Kako ta sprememba vliva na vas? "Uradno mi je funkcija po- slanca pričela veljati dan pred božičem, čeprav sem kot sekretar občinske zveze prijateljev mladine moral dokončati še akcijo Dedka mraza. Sedaj vse to dogajan- je v Ljubljani pomeni zame resnično velike in resne spremembe. Tako v doseda- njih življenskih navadah, kot v družinskem krogu in celot- nem gledanju na domačo po- litično sceno. Morda sem bil v začetku celo v neki osebni stiski. Sedaj se zdi, kot da sem se pribhžal koritu, predvsem h koritu informa- cij. In zavedam se, da je od tega koliko česa bom zajel in izkoristil v dobro širše družbe, precej odvisno od mene samega. Zato sedajle dobesedno požiram sloven- sko ustavo, posamezne zako- ne in zakonske osnutke, pra- vilnike, poslovnike, itd. Za- vedam se, da me čaka veliko in resno delo in prepričan sem, da sem se ga lotil resno in z vso odgovornostjo." Vsekakor pa je to navse- zadnje tudi velik izziv za vaše osebne ambicije? "Tudi morda, vendar mo- ram povedati, da zaenkrat resnično nimam višje letečih ambicij. Vem le to, da bom to delo opravljal pošteno in po svoji najboljši vesti. Po drugi strani pa želim še na- prej delati v Zvezi prijateljev mladine, saj sem v svetu ZPM Slovenije in me torej tudi kot poslanca državnega zbora čaka še tesnejša pove- zava s to organizacijo." M. Ozmec (Nadaljevanje s 6. strani) Jože Amuga, Trnovska vas: "Glede prostovoljnega zavarovanja nimam pri- 3omb. Vprašanje je le, če 3o ostala cena nespremen- jena. Pogodbe, ki smo jih sklenili za dodatno zavaro- vanje, bi morale veljati vsaj eno leto. Novega zdravnika si ne bom izbral, ostal bom pri dosedanjem, ki me tudi najbolje pozna." SO^ OGORČENI....... Prvega janaurja so tudi v lekarnah pričeli uresničeva- ti nov sistem zdravstvenega zavarovanja. Ker pa so na- vodila prišla šele tik pred dvanajsto, je prihajalo do zapletov, največ težav pa so imeli, ker so bili recepti ne- pravilno izpolnjeni. Jože Go- renc, direktor združenih le- karn Ptuj je povedal, da so tretje navodilo, ki je bilo drugačno od prvih dveh, dobili v petek, 8. januarja. Prvega januarja so dobili nov računalniški program, kar je ob vsem drugem pov- zročilo dodatno nejevoljo farmacevtov, saj se je admi- nistrativno delo vnovič zelo povečalo. Zato so direktor- ju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije To- netu Koširju napisali nekaj kritičnih misli o nepripra- vljenosti pri uvajanju nove- ga sistema zdravstvenega zavarovanja. Slednji se je pričel uresničevati, ne da bi ga poprej poskusno testira- li, zdravstveni in drugi de- lavci se s praktičnim ure- sničevanjem sistema niso pravočasno seznanili tudi zaradi tega, ker so bila navo- dila s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje za- pletena in ne dovolj na- tančno napisana. Farmacevti so z novim sistemom zdrav- stvenega zavarovanja dobili dodatno administrativno de- lo, ki jim jemlje čas, ki bi ga sicer morali imeti za pacien- te, da bi se z njimi pogovorili o vsem, kar jim nalaga stro- ka. Ptujski lekarniški delavci so ogorčeni tudi zaradi tega, ker so si morali računalniško opremo in program za nove dodatne naloge, ki so jih do- bili od Zavoda za zdravstve- no zavarovanje, sami kupiti. Za to so porabili precejšnjo vsoto denarja, za katero pa ne vedo, če jo jim bodo po- vrnili. Zdravstvenim domo- vom so računalnike in pro- grame kupili, na zahteve le- karniških delavcev pa ostaja- jo gluhi. Poraba časa pri vnosu in obdelavi recepta se je s prvim januarjem v pov- prečju zvišala za več kot 50 odstotkov. S tem pa se po- večujeta čakalni čas in ner- voza uporabnikov. Z vsakim novim ukrepom (pred tem so bile liste zdravil) se far- macevtom nalagajo opravila na ravni trgovcev ali referen- tov pri bančnih okencih. Zahtevajo, da se jim priznajo stroški dodatnega dela in de- nar, ki so ga porabili za na- kup novih računalnikov in opreme. Poleg tega opozar- jajo Zavod na doslednost pri obveščanju zavarovancev,saj tudi pri paketu prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ni vse brezplačno. Pri tem pa še posebej navajajo negativno listo zdravil, s katere je po- trebno plačati vsa zdravila ne glede na paket popolno zdravstvencEavarovanje. MG 12 ~~ PKEJELI SMO 14. JANUAR 1993 — TEDMIK Ppb^^^ Slovensk^^ ekološkega giba^ Dajemo pobudo, da se uredi z uredbo način vrača- nja neporabljenih ali dotra- janih izdelkov, kupljenih v trgovinah, lekarnah, ki lah- ko, če so nepravilo odloženi, niso reciklirani ali ustrezno uničeni, pomenijo hudo ne- varnost za okolje. Načelno naj bi veljalo, da je vsak iz- delek take vrste moč vrniti tja, kjer je bil kupljen ali iz- dan ali tja, kjer bodo to do- ločili trgovci ali proizvajalci oziroma uvozniki. Proizva- jalci (s sedežem v Sloveniji), prav tako trgovci, lekarnarji in uvozniki so dolžni, da v določenem roku oblikujejo mrežo za predlagana vračan- ja in najdejo rešitev za za- časno skladiščenje, za prede- lavo, trajno uničenje ali de- poniranje vrnjenih izdelkov. Menimo, da bi začasno reši- tev lahko našli takoj, trajno pa v enem letu. Za katere iz- delke gre? 1. Motoma in druga teh- nična olja, tehnične masti, ol- jni filtri. (To zdaj ureja Petrol, vendar ne povsem ustrezno). 2. Baterijski vložki 3. Kondenzatorji iz hladil- nikov 4. Fluoroscenče žarnice 5. Zdravila 6. Kmetijska zaščitna sredstva 7. Spreji (na plin) 8. Nekatera lepila 9. Akumulatorji 10. Stiropor (mrežna eko- nomsko upravičena predelava) 11. Kisline (žveplove, na- tronska, solna...) 12. Fotokemikalije 13. Barve in laki Zagotovo bi se našlo še marsikaj. Mi smo našteli, kar je največ v prometu in najboj sporno. Računamo, da bo pri izva- janju ukrepa, tudi pri pripra- vi, sodelovala Gospodarska zbornica Slovenije, posebaj pa Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora R Slovenije, Kmetijsko mini- strstvo. Ministrstvo za zdrav- stvo oziroma novi resorji, ki bodo nadaljevali delo sedan- jih ministrstev. Ekološki pozdrav! Za Izvršni odbor SEG Tajnik Karel Lipič ČISTILI SMO STANOVANJE Bilo je lepo sobotno popoldne. Ravno smo pojedli kosilo. Odšel sem v sobo, da bi bral knjigo. Starša sta posedela ob kavi. Tisti trenutek, ko sem ravno obračal Ust z 39. na 40. stran, je iz dnevne sobe zagrmelo: "Luka, si pospravil sobo? Si odnesel smeti? Si posesal prah?" Na vsa tri vprašanja je bil seveda odločni - NE. In takrat se je začelo. "Odnesi smeti! Posesaj! Nato bova skupaj od tal do stropa ge- neralno sčistila tvojo sobo!" "Mama, toda moja soba ni umazana!" "No, no, bomo videli?" Kljub jripričevanju mama, ni popusti- a. Najprej so bile na vrsti oma- re. Obleke, ki so mi bile prema- jhne, je zložila na kup in rekla, da jih bo odnesla prijateljem ali beguncem. Perilo, ki je bilo umazano, sem dal v pranje. Na vrsto so prišli predah. V njih je bila raznovrstna šara: polomlje- na luč, raztrgani ovitki, tisoč meni tako ljubih predmetov. Nekaj jih je kljub temu še osta- lo. Sledilo je pospravljanje mize in postelje. Za mizo in pod po- steljo so se nabiraH sloji prahu. Na policah, da sploh ne govori- mo o prahu. Vse je bilo sivo. In čudno, jaz tega prej nisem niti opazil. Nato so prišla na vrsto še tla. Vso umazanijo sem pose- sal in nato še pobrisal tla. No, po dolgem času je bila moja so- ba v soHdnem stanju, vendar komaj prepoznavna. Priznam, da sem se mnogo bolje počutil, mislim, da tudi živaH, ki živijo poleg mene. Soba je bila sči- ščena, smeti so bile še vedno na zemlji, niso se razbUnile v nič. S tem problem onesnaževanja še zdaleč ni bil rešen. Luka Korošec, 6.b OŠ Olga Meglic Ptuj CIGANI, KOT UGRABITELJI OTROK Starši so zmeraj radi zstra- ševali otroke s Cigani. Govorili so jim, da jih bod odnesli, če ne bodo pridni. Otroci so v to ver- jeli in so se Ciganov zelo bali. V okolici Varnice, ob hrvaški me- ji, je živela čedna deklica. Neke- ga dne je izginila brez vsakega sledu. Nihče ni vedel zanjo, niti slišal ne, govorih so le, da so jo ugrabiU Cigani. Nekoč so se njeni starši in so- rodniki odpravili na sejem na Hrvaško. Po dolgem tavanju po Krapini so se ustaviU v parku, da bi si odpočili. Na drugi strani parka so zagledali pohabljeno deklico, ki se je kotalila po tleh. Zraven je stala Ciganka s koša- rico v roki in zbirala denar. Ljudje so jo gledaU in se med seboj pogovarjali o deklici. Ko je deklica slišala govorico svojih staršev je na ves glas zaklicala: "Stric, stric!" Ciganka jo je ho- tela utišati in jo odpeljati, ven- dar se je deklica močno upirala. Oče in mati sta spoznala hčer- kin glas in ji priskočila na po- moč. Ciganka je bila obsojena na zapor, deklica pa se je s starši vrnila domov. To zgodbo mi je pripovedovala babica, ki jo je slišala od svoje mame, saj so živeli blizu krajev, kjer bi se naj to zgodilo. Aleksandra Vidovič 7.b OŠ Olge Meglic MOJA VAS - TURISTIČNI KRAJ Dobil sem nalogo, da predsta- vim skupini turistov svojo vas. Naloga ni bila preveč enostav- na. Zajel sem sapo in izdelel načrt, kako bi to izpeljal. Go- rišnica je prijazna vas na Ptuj- skem polju. Po moji presoji ima okrog tisoč prebivalcev. Prevla- dujejo priseljenci iz bližnje in daljne okolice. Vas je razpote- gnjena ob glavni magistralni ce- sti Ptuj - Ormož, center vasi pa je odmaknjen nekoliko proti ju- gu. Na severni strani obdajajo Gorišnico Slovenske gorice, kjer je doma dobra vinska ka- pljica, ki jo pridni vinogradniki iranijo v lepih starih zidanicah. Žejni in lačni popotniki se lah- ko okrepčajo tuai na dveh po- stojankah, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Vas Go- rišnica pa meji tudi na reko Pe- snico, ki nudi poleti prijetno ohladitev mladim in starim ko- palcem. Strastni ribiči ne bodo odšli od Pesnice praznih rok, saj v njej plava vedno dovolj slad- kovodnih rib. Sama vas Gorišnica ima vse potrebne ustanove, ki jih prebi- valci potrebujejo. Že od daleč zagledaš prelep zvonik preno- vljene cerkve Sv. Marjete. Po- noči je osvetljen z žarometi. Freske na stropu kupole izžare- vajo umetnost časa, v katerem so nastale. Ob cerkvi stoji prenovljena šola, katero obiskuje približno 430 učencev. To je popolna osnovna šola. Vanjo zahajajo učenci enajstih vasi naše krajev- ne skupnosti. V centru vasi se nahajajo še pošta, postaja policije, banka in velika MIP - ova trgovina ter zdravstveni dom. Kulturno življenje je dokaj pestro. Prosvetno društvo Ruda Sever, v katerem delujeta MPZ in tamburaška skupina, ter osnovna šola pripravljata raz- lične pripreditve, v ta namen zgrajenem kulturnem domu. V sami vasi pa imata svoj sedež tudi Društvo upokojencev in Gasilsko društvo. Kdorkoli se bo znašel v Go- rišnici, ga ni treba skrbeti, kako bo prišel domov. Vsako uro po- stoji na obnovljenih avtobusnih postajaHščih avtobus, ki te lah- ko popelje proti Ptuju al Or- možu, kamor pač žeUš. Kdor se nerad vozi z avtobusom, lahko pohiti na železniško postajo v Zamušanih. Bolj petični pa se lahko napotijo tudi na letališče v Moškanjcih. Jurij Cvitanič, 6.a Osnovne šole Gorišnica Mentorica dopisniškega krožka: Dragica Petrovič PROJEKTNI TEDEN NA OŠ MLADIKA ♦ Od 1. do 4. decembra je na naši šoli potekalo veliko dejav- nosti, združenih pod naslovom Ptuj, mesto muzej, vas pričaku- je. Predtem se je vsak prijavil k tisti dejavnosti, ki ga je najbolj zanimala. Vsak res ni mogel tja, kamor je hotel, ker je bilo pone- kod preveč, drugod pa premalo prijavljenih, zato so bili nekate- ri nazadovoljni. Kljub temu smo ob koncu ugotovili, da ni bilo takega, ki bi se med projektnim tednom ne počutil dobro v de- javnosti in tam tudi ne veselo preživljal dnevov. Kaj smo sploh delali? Po- skrbljeno je bilo za vsakogar. S fotografskimi aparati in kamero smo hodilo po mestu ter foto- grafirali in snemali, v angleščini pripravili prospekt Ptuja z oko- lico, spoznaH najpomembnejše ptujske stavbe, hodili na grad, kjer smo občudovali turkerije, ustvarjali in zapisovali lastne pesmi o Ptuju, se ukvarjaH s prometom v našem mestu, po lišajih ugotavljaH onesnaženost zraka, bili športno aktivni in igrali tenis, oblikovali pri tehni- ki, izražali svojo gledališko žili- co v skečih, ki smo se jih naučili v nemškem jeziku, se poglobiH v svet računalnikov, iz naravnih materialov šivaH lutke, plesali ob prijetnih ritmih glasbe, razi- skovali vse o krompirju in zbira- li recepte krompirjevih jedi, mi, novinarji pa smo izdali svoj časopis Mladika, v katerm smo predstaviH vse dejavnosti, ki so se v štirih dneh zvrstile pod vodstvom prizadevnih učiteljev in zunanjih sodelavcev. Tri dni smo delali s polno pa- ro, tako da so sadovi dela zazo- reli in pripravljeni smo bili, da vse to predstavimo staršem. Pred- stavitev se je odvijala zadnji dan v šolski telovadnici, nato pa smo jih napotili po razredih, kjer so bile pripravljene razstave. Tanja Golob, 7.b OŠ Mladika ODLAGALIŠČA SMETI V KRAJEVNI SKUPNOSTI GORIŠNICA_ Voda v potokih veselo žubo- ri, drevesa razprostirajo kroš- nje visoko k nebu, ptice letajo pod modrim nebom, ljudje vdihavajo čisti zrak... Kakor v pravljici. Okolje in čistoča! Oboje si mi, mladi, težko predstavljmo. O tem so lahko pisali in govorili naši dedki, morda še kateri izmed naših staršev, težko pa bi trdili mi, najstniki. Povsod, kamor nam seže oko, le umazanija, prah, od- padki, pomrle ribe v rekah, požgane drevesne krošnje... O čistem okolju danes res lahko beremo le še v knjigah. Pred kratkim smo učenci osmih razredov osnovne šole Gorišnica pripravili naravo- slovni dan. Poimenovali smo ga: "Odlagališča smeti v naši krajevni skupnosti". To je bil dan, ko smo se lah- ko vsi od prvega do zadnjega prepričali, kako onesnaženo, nezdravo in nujne sanacije po- trebno je naše okolje. V naši krajevni skupnosti, ki obsega 11 vasi, smo odkrili kar 34 črnih odlagališč. Naj- večje zajema kar 14 000 m2. Površina vseh odlagališč zaje- ma kar tri hektarje in pol (3,5 ha). Predstavljajte si, koliko pšenice bi lahko zraslo na ta- ko veliki njivi. V odlagališčih je mogoče najti vse vrste od- padkov: papir, opeko, pločevi- no, plastiko, železo in tudi or- ganske odpadke. Divja odla- gališča smo našli v zapuščenih gramoznih jamah, ob robovih travnikov, med grmovjem, v gozdovih, kjer jih je tudi naj- več. In po vsem tem raziskovan- ju in zbiranju podatkov med nami najbrž ni bilo nikogar več, ki ne bi bil zgrožen nad to "bolno" naravo. Vsak zase in vsi skupaj bi morali čimprej nekaj ukreniti, da se ta virus onesnaževanja ne bi s tako na- glico širil. Narava je vse, kar nam je dano, česar nismo sami ustva- rili, zato pa z njo tudi tako ravnamo. In v našem odnosu do narave se kaže tudi nezre- lost in nezavestnost ljudi. Če želimo ohraniti naše življenje zdravo, moramo ohraniti zdravo tudi naravo. Torej: po- magajmo ji! Prispevek so sestavili učenci in učenke 8. a, b in c razreda. Osnovna šola Gorišnica Mentorica dopisniškega krožka: Dragica Petrovič Pogled skozi okno Pogledam skozi okno, oh kakšen nered, to bi pa trebalo spraviti v red. Nebo je prekril temen oblak, mimo zdaj ravno odpeljal je vlak. Veter zavija, sonce odbija, o mama mija, kakšna norija. Listje leti vsevprek in povprek, polet jim prekine vrsta iglastih smrek. Nad nemirno reko ptice lete, malo jih nese, pa nič ne de. Glej ga ti vrabca, zdaj dež se je vlil, upam, da reka ne bo kakor Nil. Oblaki se spuščajo niže in niže, zakrivajo gore vse bliže in bliže. Zdaj dež je ponehal oh čudo, čudes, pa res ne razumem, kak je to ples. ta naša rmrava res ti je čudna, včasih je mirna, včasih pa budna. Sandra Turnšek, 7.a OŠ Mladika Za bofjse razumevanle opravičilo vsem, ki jih je dohitel članek izpod peresa ga. Slavice Pičerko pod naslovom — Župan ne mara ciganskih prireditev. Za opravičilo navajam magnetogram zapisa tega dela skupščine: POSLANKA SILVA RAZLAG "Mislim, da je odraz te tu- ristične ponudbe Ptuja tudi pravkar minulo novoletno polnočno srečanje občanov občine Ptuj. Mislim, da bi ta- ko srečanje vendarle moralo imeti neko vsebino. Če bi naj to letošnje srečanje ime- lo glavno vsebino, novoletno poslanico obeh predsedni- kov, mi je žal, da vsaj te vse- bine letos ni bilo. In mislim, da takšne vsebine kot je ime- lo to letošnje srečanje, si Ptujčani ne zaslužimo. Zato predlagam ustreznemu re- sorju, da že danes začne raz- mišljati o vsebini teh in takih prireditev in da se naj morda tole srečanje vključi v pro- gram proslav in prireditev v letošnjem letu oz. za nasled- nje leto in naj o tem razpra- vlja tudi ustrezna komisija." PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE "Jaz se moram odzvati na to pripombo; sprejmem in sprejemam pripombo po- slanke gospe Razlag, vendar z enim dodatkom. Ptuj je bil letošnje leto za ta novoletna srečanje preveden, dejal bi, v ciganski tabor. Odgovor- nim za to sem zagrozil, da se ne bom udeležil silvestrove- ga večera, če bo Ptuj takšen kakršen je bil. Ker ni bilo sprememb, ker se niso odzvali iniciativi, se silvestrovega večera nisem udeležil; namreč kot pred- sednik skupščine ali pa žu- pan, ljudje raje uporabljajo ta pojem župana, ne morem dati soglasja za tako nizko raven priprav novoletnega slavja. Zato demonstrativno tokrat nisem prišel na trg; se pa opravičujem, če ni bila poslanica ali pa zaželjeno najbolj lepo in srečno Novo leto, preneseno vsem tistim našim občanom, ki si pravza- prav na takšnem srečanju pred Mestno hišo to želijo in pomeni zanje pravzaprav eno doživetje. Toliko v do- datek." To česar ni hotela razu- meti novinarka Večera, prosim bralce Tednika, da sprejmejo. Ptuj, dne 7/1-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ VOJTEH RAJHER BRALCI SPRAŠUJETE PREVOZ Z REŠEVALNIM AVTOMOBILOM Tokrat nas je k vprašaiiju vzpodbudil klic našega bralca iz Markovcev. Bralec je povedal, da kl^ub temu, daje sosed prosil ptujskega reševalca, naj ga pelje v Maribor, le-ta te- ga ni hotel storiti. Naročnik je želel prevoz plačati sam. Zakaj mu ptujski reševalec ni ugodil? Na ptujski reševalni postaji so odgovorili, da se kaj take- ga ne more pripetiti, saj je njihovo delo prevažanje bolnih ali poškodovanih oseb. Imajo devet vozil, ki so vedno pri- pravljena za pot. Če oseba nima napotnice, je torej samo- plačnik, mora za prevoženi kilometer plačati 130 tolarjev. Vendar — če je bolnik brez napotnice in nima posebnega dogovora v kateri drugi bolnišnici, ga mora reševalno vozi- lo odpeljati do najbližje ambulante oziroma v ptujsko bol- nišnico in le v primeru, da na Ptuju ni ustreznega oddelka, ga lahko reševalec odpelje naravnost drugam. Direktor ptujskega osnovnega zdravstva dr. Žlebnik je potrdil navedene običajne postopke in zatrdil, da bi ptujski reševalec odpeljal bolnika kamorkoli, če je le-ta samo- plačnik. Glede na precejšnji strošek pa se za daljši prevoz z reševalnim vozilom odloči malokdo. Pripravila M. Zupanič ¥¥¥ TEDNIK IŠČE ODGOVOR TEDNIli 14. JANUAR 19« ŠPORT — ll Kolesarji KK Perutnina I Ptuj v izjemnem vzponij čeprav je klub ustanov^en šele leta 1985, Ima kolesarstvo na Ptuju dolgoletno tradiogo, ki se je uradno pričela z društvom Zvonček že leta 1904. Takrat je k razvoju pripomogel izumite^ Janez Puh iz Oblakov pri Juršincih, današnji kolesarski klub pa se od leta 1987, ko je prevzel vodstvo kluba Rene Glavnik, usmerja vedno uspešneje v tekmovanja. Danes trenira 38 mladih kolesarjev pod vodstvom trenerjev Slavka Patekarja, Petra Milošiča, An- dreja Petroviča in Vida Lačna. Tem pa se je v zadnjem času pridružil kolesarski as, nek- daiyi profesionalec Vinko Polončič. Z njegovo pomočjo si ptujski klub obeta še veliko več... Letošnji tekmovalci Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: (stojijo z leve) Peter Purg, Mitja Mahorič, Ml-] ran Kelner, Marko Kramberger, Zoran Trop, Boštjan Arnuš, Boštjan PIhler, Roman Križanič In Uroš \ Grame; (čepijo z leve) Vid Lačen, trener, Rene Glavnik, predsednik, Vinko Polončič, strokovni sveto-\ valeč, Andrej Petrovič, Peter MIlošIč In Slavko Patekar, trenerji Rene Glavnik je povedal, da bo zadovoljen šele, ko se bodo ptujski kolesarji pojavili na evropskem in svetovnem prvenstvu ter na olim- pijskih igrah. Do takrat bo v klubu delal, čeprav ne kot predsednik, pač pa kot tehnični vodja. V zad- njih petih letih, kar se je posvetil kolesarstvu, je izkusil že marsikaj. Prav trnovo pot je prehodil, pravi, ko je dokazoval vodilnim možem v ptujski Športni zvezi, da sodi kole- sarstvo v športni vrh. In ni mogel kaj, da se ne bi zahvalil Ministrici Kristini Šamperl Purg in Ivanu Vi- doviču, strokovnemu svetovalcu za šport na občini. Že lani odlične uvrstitve Lani so ptujski tekmovalci do- segli nekaj odličnih uvrstitev. Med najboljše bi lahko šteli drugo mesto v ekipni vožnji na držav- nem prvenstvu, pa srebrno medal- jo Mirana Kelnerja na državnem prvenstvu med posamezniki in prav tako drugo mesto Mitja Ma- horiča v gorski vožnji. Med pionirji so se najbolj izka- zali Miha Žohar, Matej Marin in Marjan Kelner. Vsi so osvojili me- dalje na DP, bih pa so tudi ekipni zmagovalci Pokala Frutabele. Med člani je najuspešnejši Mar- jan Jauk osvojil prvo mesto v ci- klokrosu, tu je bil uspešen tudi Primož Trop s petim mestom. Ptuj - mesto velikih kolesarskih prireditev Kolesarski klub bo na pobudo župana Vojteha Rajherja orga- niziral v letošnjem letu prvič ve- liko mednarodno kolesarsko dirko, ki bo posvečena Janezu Puhu. V maju bo Ptuj tudi ena od etap prve slovenske medna- rodne etapne dirke po Sloveniji. Če bi sodili po občinstvu na lan- skoletnem državnem prvenstvu, bodo imele kolesarske priredit- ve tudi v bodoče veliko gledal- cev. Dobro organizacijo ptujske etape dirke Alpe Adria pa je KK Perutnina Ptuj pohvalil celo francoski delegat na kongresu UCI v BerUnu. Rene Glavnik meni, da je za vr- hunski razvoj, ne le kolesarstva pač pa športa nasploh, nujna ustanovi- tev srednješolskega športnega od- delka. Le tako bi lahko mladi športniki trenirali, kot je potrebno. Kolesarski virtuoz Vinko Polončič svetu|@ Ptujčanom Polnih 21 let je Vinko Polončič posvetil kolesarstvu, potem pa se je umaknil. Čeprav so ga vabili številni, je šele v ptujskem klubu našel "pravo motivacijo, požrtvo- valnost fantov in vodstva", je po- vedal. Skušal jih bo s posredovan- jem svojega znanja in izkušenj pripeljati do njihovega cilja. Me- ni, da je klub na pravi poti celo za dosego samega kolesarskega vrha. V bodočnosti bi se kazalo nekoli- ko bolj posvetiti množičnosti, da bi iz pionirskih vrst dobili nadar- jene bodoče tekmovalce. M. Zupanič 'Stava pa velja! Če bo naš tekmovalec s tvojo pomočjo nastopil na svetovnem prvenstvu, boš tisti sod vina privalll čez trojanski klanec!' 'Brez skrbi, Rene In pil bo ves Ptuj!' se strinja Vinko Po- lončič. Foto Kosi. Zmaga v Brežicah v soboto je bil v Brežicah 21. Holijev memorial v športni gimna- stiki. To je bilo drugo kvalifikacijsko tekmovanje za zaključni turnir za "B" program in za mlajše pionirke - obvezne vaje. Tekmovanje je potekalo v precej mrzH telovadnici brežiške gimnazije. Organiza-, cija je bila precej slaba. Gledalci niso bili ločeni od tekmovalnega prostora in so motili samo tekmovanje. Bradlja je bila dobesedno | poševno postavljena. Tudi sodnice niso resno vzele tega tekmovan-1 ja, saj jih je od trinajstih prišlo le pet. Sojenje ni bilo korektno, oce- ne na gredi so bile prenizke, na parterju previsoke. Kljub temu so se naše tekmovalke odlično odrezale. V "B" pro- gramu so bile ekipno prve. Mojca Zelenik in Karmen Grabar sta delili 4. mesto, Lea Medved je bila 10., Urška Rabuza pa 11. Izved- ba vaj na bradlji in preskoku je bila veliko boljša kot pred štirinaj- stim dnevi v Ljubljani. Na gredi poleg slabega sojenja še trema, parter prekratek za to kategorijo, kar je tekmovalke tudi motilo. V obveznih vajah je Nataša Kokol precej izboljšala svojo uvrstitev, bi- la je 19. Izvedbo vaj je precej izboljšala. Spomladi čakata tekmovalke GID Ptuj še dve kvalifikacijski tek- movanji, verjetno v Šiški in Rušah, na koncu pa še zaključni turnir oz. državno prvenstvo. Kvalifikacijsko normo so te tekmovalke že dosegle. B.L. ANDREJA RAZLAG članica najboljše SLOVENSKE MLADINSKE EKIPE Kot v večini špotrnih pa- nog, je Kegljaška zveza Slove- nije tudi tokrat razglasila naj- boljše posameznike in ekipe za leto 1992. V KK EMO Cel- je, katerega članica je tudi 14- letna Ptujčanka Andreja Ra- zlag, so šli trije naslovi. Tako imajo najboljšo članico Mari- ko KARDINAR, najboljšo ekipo članic in mladink, prav tako pa je bil klub kot celota proglašen za najboljši klub v letu 1992. Glede na to, da je Andreja odlično nastopila za mladinsko ekipo na državnem prvenstvu, kjer so osvojile zla- to medaljo, je upravičeno po- nosna, da je članica naj- boljšega mladinskega kluba v Sloveniji za leto 1992. Silva Razlag Vodi ptujska ekipa in Janez Štuiiec v soboto so v Ljubljani izpeljali drugo kolo državne lige v streljan- ju s pištolo. Ekipni zmagovalci so ptujski strelci, ki so pristreljali 1708 krogov. Najboljši posamez- nik je bil strelec družine Jožeta Lacka Janez Štuhec, ki je zmagal s 579 krogi, ptujski strelec Alojz Trstenjak je bil četrti, Ludvik Pšajd pa šesti. Strelska družina Jožeta Lacka in Janez Štuhec vo- dita ekipno in posamezno tudi v skupnih rezultatih obeh kol. Dekleta so se v drugem kolu uvrstila na peto mesto, po dveh koHh pa so na tretjem mestu. Med posameznicami je naju- spešnejša Ptujčanka Majda RaušI na četrtem mestu. Naslednje kolo bo 6. februarja. McZ PTUJSKI BALON PRED SŠC Ptujčani si bodo lahko ogle- daH polnjenje in dvig balona pod nebo sredi mesta. Aero- klub Ptuj bo namreč na ta način krstil povsem novi balon, ki je sicer prispel že pred do- brim mesecem, vendar bo to njegov prvi uradni let. Predsta- vitve balona se bodo udeležiU ptujski vladni možje, pričaku- jejo pa tudi prihod generalma- jorja Janeza Slaparja in mini- stra za informiranje Jelka Ka- cina, ki naj bi se po tem ude- ležila tudi letne skupščine Ae- rokluba. McZ 94 članov fioiagaio izpite v telovadnici OŠ Olga Me- glic je pred komisijo štirih čla- nov polagalo izpit (pasove) 94 članic, članov, pionirk in pio- nirjev Kluba borilnih veščin Ptuj. Izpitno komisijo so se- stavljali člani kluba Zvone Zinrajh, Dušan Pavlica, med- narodni inštruktor Milan Pro- senica iz Zagreba in gl. in- štruktor kluba Vladimir Sitar. Pionirji in člani kluba so se na polaganje dobro pripravili in je od 94 članov naredilo izpit 82 članov. Polaganje izpita je potekalo v več delih: — osnove tehnike (stavi, udarci z roko in nogo) — osnovne borbene vaje (prikaz tehnik s partnerjem) — samoobramba (prikaz teh- nik samoobrambe s partnerjem) — judo meti — test razgibanosti (ženska in moška "špaga" glede na stop- njo) — test moči (določeno števi- lo sklec glede na stopnjo) Pasove po stopnjah so po- ložili: rumeni pas (L, 2. stopnja): 41 članov oranžni pas (3.,4. stopnja): 21 članov zeleni pas (5., 6. stopnja): 9 članov modri pas (7., 8. stopnja): 5 članov rjavi pas (9., 10., 11., 12. stopnja): 7 članov Najvišji pas, je na izpitih po- ložil Branko Pečar in sicer rjavi pas, 9. stopnjo. Pečar je dolgo- letni član kluba in tekmovalne ekipe in glavni kandidat za športnika leta 92 v klubu, ki se ga bo razglasilo v januarju. Na polaganju izpitov ni bilo večine članov z višjimi pasovi, ker morajo imeti določen staž za polaganje višjih rjavih in črnega pasu. Ti člani so letos kandidati za višje rjave paso- ve, nekateri pa za mojstrski črni pas. Za višji rjavi pas so kandidati: Dušan Pavlica, Mladen Delin, Branko Fidler, Boštjan Zajšek, Simon Fras, Aleš Gragorec, Matej Ser- dinšek, Danijel Lozinšek, Jože Meško in Aleš Skledar. Za mojstrski črni pas med člani sta kandidata Zvone Zinrajh in Leon Kaučevič, med pionir- ji pa so za črni pas kandidati: Maja Ozmec, Sebastian Zin- rajh, Matej Bombek, Kari Šauprl in Smiljan Vidovič. Kot informacijo moramo povedati, da gre ekipa Ptuja v Semi kontaktu (KICK BOX) na finale prvenstva Slovenije v Zagorje v nedeljo. Vladimir Sitar n/iiadi judoisti v Slovenski Bistrici v soboto se je na 24. memorialu Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici zbralo 235 mladih judoistov iz 24 športnih klubov iz Slovenije, Avstrije in Italije. V kategoriji mlajših pionirjev so bili najuspešnejši tekmovalci iz Gorišnice, ki so osvojili tri zlate in dve bronasti medalji. Judoisti ptujske Dra- ve so si v tej kategoriji priborih eno zlato in eno bronasto me- daljo. Pri starejših pionirjih so Dravaši osvojiH eno prvo in eno tretje mesto, prav tako so osvojili eno zlato mlajši mladin- ci Drave, Gorišnica pa v tej kategoriji en bron. McZ Brez teicme do točic Sobotne košarkarske tek- me članov ptujske Drave in ekipe iz Prevalj ni bilo, saj gostje niso prišli. Tako so do- mači košarkarji zmagali z re- zultatom 2 proti O in osvojiH točki brez tekme. McZ ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA PTUJ - SLOVENSKI TRG 1 Servis smučarske opreme: • montaža vezi m nastavitev vezi • brušenje drsne ploskve ter robnikov m impregnacija drsne ploskve m popravilo raznih poškodb 14 — NASVETI NOVICE O DOMAČIH LJUBUENČKIH PSI, MAČKE 1(1 OSTALA DRUŠČINA »Kako se psiček ne nauči...... KAKO VZGOJITI PSA V POSLUŠNEGA SOSTANOVALCA Pes je mnogim v veselje, za- bavo, zagotavlja jim doživljen- jsko nesebično ljubezen. Ker imajo ti štirinožci prirojeno nagnjenje, da se prilagajajo skupnosti in sledijo svojemu "vodniku", ga zlahka vzgojimo tako, da zaradi njegove prisot- nosti ni v hiši vse narobe. Predpogoj za to pa je seveda, da mu damo pravočasno vedeti, kdo je v družini "šef. Če ne, si bo ta položaj skušal pridobiti sam in bodo morali vsi plesati, kot bo žvižgal Floki. Psa torej ni težko vzgojiti — vendar je treba to tudi zares početi in sicer pravočasno, do- kler je še dojemljiv za učenje in mu neprimerno vedenje ni prešlo v navado. Najbolje je, da začnemo učiti mladiča že kar takoj, ko se privadi na no- vi dom. Pes že po svoji naravi teži k temu, da bi se nečesa naučil in tako ugodil lastniku. To pa določa tudi obliko njegove vzgoje — kadar naredi nekaj, kar zahtevamo od njega, ga moramo pohvaliti. Pri tem lahko tudi pretiravamo — bolj ko ga hvalimo, bolj si bo za- pomnil naučeno in se tudi v bodoče pravilno odzival na znane ukaze. Ta uspeh bo še večji, čas učenja pa krajši, če bomo pohvalo začinili tudi s slastnim grižljajem. In seveda obratno — kadar ravnanje psa ne ustreza našim pričakovanjem, ga pograjamo. Pri tem pa velja biti zmeren. Pes je izredno tenkočuten in zazna nezadovoljstvo že po zvenu glasu. Ker je že "pro- gramiran" tako, da nam skuša ugoditi, zadošča že to, da ga odločno poučimo. Osnovni pojmi. Običajno nauči lastnik novega družin- skega člana najprej čistoče. Takoj ko se zbudimo in po vsakem obroku nesemo mla- diča ven in mu prigovarjamo, naj opravi potrebo in ko to stori, ga izdatno pohvalimo. Po večkratnem ponavljanju pes dojame, da je opravljanje potrebe v dnevni sobi "fuj", medtem ko je za isto početje v naravi pohvaljen. Če mu po- tem kljub temu še kdaj uide tudi v stanovanju, ga ne kaz- nujemo, saj tega ne bi razu- mel. Psa zlahka sami naučimo najpomemebnejših ukazov, za "višje šolanje" pa so pripo- ročljivi tečaji, ki jih vodijo profesionalci. Te tečaje naj obiskuje tudi lastnik, saj bi bi- lo nesmiselno, da bi njegov pes ubogal tujca. S psom vadimo samo po de- set minut na dan. To popolno- ma zadošča in v tem kratkem času se lahko tako lastnik kot pes zares posvetita učenju. Pomebno je zlasti, da psa naučimo, kako mu je ime in da pride na poziv k lastniku. Tega se bo najlažje naučil, če ga privežemo na dolgo vrvico, ga pokličemo in obenem rahlo potegnemo k sebi. Potem ga pohvalimo in pobožamo. Psa moramo naučiti tudi, da nečesa ne sme početi (na pri- mer gristi copat). Odločno mu rečemo "ne" in neprijetni zven glasu ga bo odvrnil od neželenega početja. Če uboga, ga spet pohvalimo, če ne, pa si pomagamo tako, da predmet (ali psa) odstranmo z "nevar- nega območja." Vselej ponavljajmo iste uka- ze, ki jih izgovarjamo čimbolj mirno. Na ukaz "sedi" psu ra- hlo potisnemo zadnjico k tlom. Podobno ga naučimo tu- di ukazov "prostor" in "k no- gi". Predvsem slednji ukaz je zelo pomemben na sprehodih. Psa privežemo na kratek po- vodec in ponavljamo ta ukaz, dokler žival ne dojame, kaj naj stori. Po tej težki vaji — pes namreč zelo težko hodi ta- ko počasi kot človek — ga še posebej pohvalimo in mu da- mo za nagrado tudi okusen grižljaj. Po mestu imejmo zaradi ce- stnega prometa na povodcu tudi najbolje vzgojene pse, saj se lahko zgodi kaj nepredvide- nega — denimo, da pes zagle- da na drugi strani ceste tek- meca, plane na cestišče in po- sledice so lahko katastrofalne. Pes na povodcu velikokrat vleče lastnika za seboj in sčasoma si lahko začne celo predstavljati, da ga on pelje na vrvici. Tega početja ga pra- vočasno odvadimo tako, da povodec na kratko, sunkovito potegnemo v nasprotno smer. Česa ne počnemo? Ne "dre- sirajmo" psa, ker to ni cir- kuška žival. Učimo ga le smi- selnih ukazov, ki so namenje- ni varnosti ali sožitju. Seveda pa se s psom tudi igramo. Ob igrici "aport" se lahko na ne- deljskih sprehodih (ne v na- selju!) zabava cela družina. Nikoli ne udarimo psa, saj se lahko začne mladič že zara- di enega samega močnejšega udarca, bati roke in se tega strahu nikoli več ne znebi. Psa izdatno nagrajujmo, ve- dar ne s sladkorčki ali sladka- rijami, ampak z dobrotami, ki so namenjene samo psom. Puran ~ simbol blagostanja živinorejci pravijo, da kra- va pri gobcu molze, perutni- narji pa imamo enake iz- kušnje, dopolnjene s tem, da je prirast slehernega kljuna odvisen od kvalitete krmil in od tehnologije. Purani, ki jih redimo danes, so hibridi z vi- soko genetsko sposobnostjo prirasta, zlasti prsi. Naš rejski rezultat tako zvane Fl genera- cije je odvisen samo od krmil, okolja in zdravja. Purani ena- kega izvora dosežejo pri ek- stenzivni reji v 40 tednih 19- 20 kg žive teže v povprečju, v intenzivni reji pa dosežejo to težo vsaj 14 tednov prej! Re- jec se pač sam odloča za si- stem in obseg reje - samo za svoje potrebe bo izbral ce- nejšo - ekstenzivno ali polin- tezivno in daljšo rejo, za tržno proizvodnjo pa pride v poštev intenzivna reja. Sladokusci pa pravijo, da je puran iz kmečke, dolge in po- polnoma naravne reje in nato pečen v kmečki peči, najboljši! Zal je teh premalo. INTENZIVNA REJA Dva razloga sta, da začenja- mo v Sloveniji z masivnejšo la- stno organizirano intenzivno rejo puranov: 1.) Zaradi zmanjševanja re- je brojlerjev nastajajo neiz- koriščene zmogljivosti pri kooperantih in 2.) Povpraševanje po pu- ranjem mesu se rahlo po- večuje oz. tržišče ni dovolj preskrbljeno, saj poraba ne presega 1 kg mesa po prebi- valcu Slovenije. So še drugi številni in obe- tavni razlogi kot so: tradicija in priljubljenost reje ter še zlasti v Halozah in Slovenskih goricah, odlične možnosti proizvajanje krmil, dobri ka- dri, trend naraščanja po- trošnje itd. LOKACIJA IN VELIKOST HLEVA Idealno je izolirana lokacija, v rahlo valovitem terenu, na ne- koliko za veter odprti parceli. Infrastruktura naj bo ugodna — cesta, voda, elektrika, tele- fon. V okolici vsaj 500 m ne sme biti druge reje perutnine! Stanovanjska hiša je lahko bli- zu, saj je puranom družba do- mačinov dobrodošla in potreb- na. Bližino klavnice ne omen- jam, ker je v Sloveniji ni, am- pak se bomo zaenkrat po- služevali: pazinske, madžarske in morda avstrijske (imajo dve). Velikost hleva je najpri- mernejša 700-1000 m2, torej takšna, kot jo ima večina po- sameznikov. Velikih, nad- stropnih hlevov se v začetku izogibamo, ker so tržno ne- primerni in tehnološko težje obvladljivi. OPREMLJENOST HLEVA_ Pomembna je izbira zemel- jskih grelcev. Purani potrebu- jejo v začetku reje — impera- tivno — dvojno toploto: pod grelcem Sč-SS^C in v prostoru 10-14°C manj. Najprimernejši sta plinski grelec s termosta- tom in električni grelec. Za 200 DS Pur je potreben gre- lec, za ravno toliko DSPur je potrebno še 6 ročnih napajal- nikov, 8 pladnjev in 50 cm vi- soki lesonitni obod za 10 m^ rejne površine. Za nadaljno rejo so potrebni avtomatski napajalniki in avtomatski kr- milniki. Normativ: napajalnik in kr- milnik za 45-50 kljunov. Po- membna je ventilacija. Venti- latorji naj bodo montirani v stropu, manj učinkoviti so montirani v steni. Poleti je zmeraj nujna tudi naravna vzgonska ventilacija. V zim- skem času je potrebna po iz- menjavi zraka manjša 1-2 m^ zraka/1 kg žive teže/ na uro, v poletju pa večjo — tudi do 10 m3 znaka / 1 kg žive teže/ na uro. Električne inštalacije mo- rajo biti brezhibne. Za regula- cijo svetlobe sta priporočljiva programska ura in reostat. Če dodamo še potrebo po enem ali dveh "mastrih", po signalni napravi, po diesel agregatu, po dezbarieri in umivalniku in delovnih plaščih — smo s tem navedli vso opremo. PRIPRAVA PROSTORA_ Pri intenzivni reji puranov se strogo držimo principa All- in All-out ali po naše - enkrat- na vhlevitev ene starosti D S Pur in kompletna izpraznitev vseh živali, ali dobesedno — vse v hlev - vse iz hleva! Reja puranov traja relativno dolgo, cca 5 mesecev. Zato je potreb- no posvečati čiščenju, pranju, raskuževanju, počivanju in po- novnemu pripravljanju hleva veliko in odgovorno pozor- nost. Še isti dan po zadnjem lovljenju živali, je potrebno iz- prazniti vso opremo ter jo raz- staviti oz. omogočiti odvoz gnoja. Po temeljitem čiščenju in izpihovanju pride temeljito pranje hleva in opreme, osu- šitev in efektno razkuževanje s formalinsko kalijevimi per- gamanatnimi tabletami. Naj ostane čim več časa za bio- loški počitek razkuženega ob- jekta — vsaj 14 dni. Hlev mo- ra biti nedostopen za ljudi, živali in ptice. Teden dni pred vselitvijo začnemo pripravljati za vhle- vitev. Ponovno razkužimo, na- steljemo, zopet razkužimo in namestimo opremo po nor- mativih, preizkusimo funkcio- niranje vseh pogonov, alar- mne naprave in inštalacij. Dan ali dva pred vhlevitvijo vklju- čimo grelce, napolnimo sonč- ne napajalnike s sladkano vo- do (1%), jih zvezdasto name- stimo pod grelec in sestavimo obode. Pred vhodom namesti- mo dezbariero in posodo z razkužilom za roke. Ko smo vse pripravili po na- vodilih tehnologa, ki še po- drobnejše svetuje, lahko mir- no pričakujemo dostavo DS Pur. Postaviti je potrebno tudi vsa opozorila, ki jih predpiše veveterinarska inšpekcija, zla- sti v zvezi s karanteno, za ka- tere formalnosti poskrbi orga- nizator reje. Na dobro rejo! Slavko Brglez, kmet. ing. (dalje prihodnjič) Strupeni plodovi jeseni 8. NAVADNI SROBOT Kdo se ne spomni dolgih srobo- tovih stebel, na katera se je kot otrok obešal, ko se je v gozdu igral Tarzana? Plezalk ali lian, kakor Jim z drugo besedo pravi- mo, je v naših krajih bolj malo. Navadni srobot je med njimi naj- močnejša, saj dosežejo njegova stabla deset metrov dolžine in do deset centimetrov premera. Mladi poganjki se oprijemajo s pomočjo vitic, ki rastejo iz listnih pecljev. Na suhih iu sončnih legah se tako razraste, da lahko mlajša drevesa, po katerih pleza, popolnoma za- senči in uduši. Listi so zbrani v skupinicah na skupnih pecljih. Vsako seme je opremljeno z nekaj centimetrom dolgim, s srebrnimi svilnatimi dla- čicami obraslim repkom. S pomoč- jo repka seme pluje v jesenskem vetru, tako da se srobot razseje po bolj ali manj bližnji okolici. Pri srobotu ne bomo svarili pred plodovi, ker pač niso toliko mi- kavni, da bi jih nosili v usta. Ne kaže pa kataregakoli rastlinskega dela mencati med prsti, saj na koži pov- zroči rdečico, bolečine, izpuščaje in rane. Če bi srobot po nesreči jedli, je najmilejša posledica močna dri- ska, lahko pa povzroči tudi vnetje črevesja in celo smrt. Srobot ov listni sok vsebuje močno protibakterijsko sredstvo, ki mori široko paleto drobnoživk. Žal pa v zdravstvu ni uporaben, ker hkrati povzroča rane. Porajino je prekril sneg, okrog vogalov zavija hladen veter, drev- nine pa zajema zimska zmrzal. Za vrt, v katerem je rastlinje v fazi zimskega mirovanja, so takšne vremenske razmere kot se razvija- jo v prvi polovici januarja ugodne. Zima se bo po svojih značilnostih še stopnjevala, z višjo snežno ode- jo in še hujšo zmrzaljo pa bo pričelo primanjkovati hrane za naše priljubljene vrtne spremlje- valke - ptice. Ptice so del narav- nega okolja, ki zlasti v vrtovih po- magajo pri vzdrževanju naravnega ravnotežja, da se ne prerazm- nožijo nekateri škodljivci, ki ogrožajo vrtnine in sadje in dan s svojim ljubkim žvrgolenjem pope- strujejo naše lepo zeleno bivalno okolje. V večjih vremenskih sti- skah ne pozabimo na ptice, pola- gajmo jim hrano, da bodo lažje prestale zimo. Pri krmljenju ptic bodimo pozorni, da jih bomo bra- nih le s pravilno pripravljeno mešanico ptičje pite, saj bi jim z neustrezno hrano lahko več ško- dih kot koristili. V mesecu januarju, ko so tem- perature izpod zmrzišča in ko na- rava miruje, v vrtu ni pomem- bnejših opravil. Je pa v tem času potrebno posvečati ustrezno po- zornost lončnicam, ki smo jih spravil na prezimovanje in sobni- cam, ki jih gojimo v stanovanju. Ljubitelji sobnih cvethc vedo, da bi lončnice najbolj uspevale, če bi jih gojili v posebnem prostoru — okenskem ali zimskem vrtu, kjer je mogoče zagotavljati vse rastne pogoje. V rastlinjakih in zimskih vrtovih je mogoče usmerjati želje- no talno in zračno vlago, toploto in svetlobo. Sobni ali zimski vrt je mogoče urediti v raznih večjih re- prezentativnih stavbah, upravnih poslopjih, hotehh, gostiščih in trgovinah ter njhovih izložbenih oknih. V majhnih stanovanjskih hišah in stanovanjskih blokih si kaj takšnega zaradi pretesnosti ni mogoče privoščiti. Rasthne lonč- nice, ki jih imamo spravljene v te- snih stanovanjskih prostorih, so močno okrnjene pri zagotavljanju najosnovnejših pogojev za njihovo uspešno rast, razvoj in cvetenje, pa tudi za prezimljanje. Čeprav vsaka botanična vrsta cvethc lončnic zahteva za svoj razvoj nekatere posebne rastne pogoje, je večina od njih le nekje v mejah optimalnih pogojev za normalno prezimitev. Rasthne, ki pozimi cveto kot so: ciklame, usambarke, amtu- rium, božična zvezda, begonije in druge, poleg rednega zalivanja tu- di dognojujemo. Dognojevati je priporočljivo s tekočimi gnojili, ker so tako pripravljena gnojila za rasthne lončnice povsem drugače in lažje sprejemljive kot v obliki granuliranih rudninskih gnojil, mineralno gnojilo se mora, pre- den ga rastlina lahko sprejme kot hrano, fizikalno in kemično spre- meniti, kar je v tekočem gnojilu že narejeno. Lončnice .so pre- težno zimzelene rastline, kar po- meni, da se v njihovem listu odvi- jajo tudi vi>l življenjski procesi, za- to jih je potrebno zalivati, nego- vati in varovati pred boleznimi in škodljivci. Najprimernejša zračna vlaga za rastline v prezimljanju je med 80 in 90 % relativne vlage in med 15 do 18 C temperature. Za- livamo manj kot med vegetacijo poleti, praviloma šele, ko so ra- sthne vode že potrebne, vendar ne prepozno, ko je koreninska gruda že izsušena. Če je le mo- goče, zalivamo z dežnlco ali vsaj postano vodo, ki naj ne bo hlad- nejša od sobne temperature. Pozimi SE lončnicam hitreje odpirajo hsti kot poleti v dobi bujnejše vegetacije. Ovenele in suhe hste sproti odstranjujemo, da bi ne pričeh na rastlini gniti, pa tudi odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, da bi ne prišlo do okužbe z gnijočimi bakterijami. Če se pojavijo kakršni koli zna- ki rastlinskih glivičiMh bolezni na sobnicah, jih poškropimo z bakre- nim antracolom ali dithanom v 0.2% koncentracijo. Pojave plesni preprečujemo z žveplenimi pri- pravki 0.1% katrathnom ali 0.5% euparenom. Tripse pršice, uši in druge škodljivce uspešno uničimo s fohmatom, undenom, pirlmo- rom ali actelhcom v 0.1% konce- tracijl. Pri uporabi škropiv proti škodljivcem skrbimo, da ne pride do zastrupitev, še zlasti živila pred škropljenjem umaknemo, prostor, v katerem smo škropili, dobro prezračimo. Pri zračenju prostora pazimo, da bi rasthne ne bile izpostavljene prepihu in mra- zu, ker so za nenadne tempera- turne spremembe bolj občutljive kot človek. Zunanja stekla oken, na katerih hranimo cvetlice lončnice, če so na sončni strani je priporočljivo, če jih zastremo z mlečnim aH or- namentnlm .steklom aH prosojno polietilensko folijo, saj na liste in asimilacijo ugodneje učinkuje po- sredna ali difuzna svetloba. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, kijih prede- lujemo zaradi lista od 17. do 19. januarja, zaradi plodov 11. in 12. ter 21. in 22. januarja, zaradi kore- nike od 12. do 16. ter 22. in 23. ja- nuarja ter cveta in zdravilnih zelišč 16. in 17. januarja. Če namerava- mo gojiti zgodnje vrtnine v rastlin- jakih ali pod plastičnimi tuneli je januarja že čas za setev semen za pridelavo sadik. 10. in 20. januar sta dneva, ko je z astrološkega sta- lišča neugoden čas za kakršno koli delo na zemlji in z rastlinami Miran Glušič ing. agr. TEDNIK 14. JANUAR 1993 ZA RAZVEDRILO— 17 18 POSLOVm SPOROČILA OGLASI IN OBJAVE — 1? Zlata poroka v Ormožu 3. januarja 1993 sta v Ormožu praznovala zlato poroko Angela in Ivan Škrinjar iz Veličan 68. Poročila sta se sicer 26. decem- bra 1942, vendar so na zlato po- roko morali počakati dober te- den, ker hčerka Ivanka, ki je poročena v Italiji, takrat ni mo- gla priti domov. Zlata nevesta Angela se je pred poroko pisala Breznik, je rojena 14. maja 1923. leta v Ivanjovcih, v Veličane, kjer živi še danes, se je s starši preselila 1928. leta, zlati ženin Ivan ali po domače Hanzek pa je rojen 23. decembra 1921. leta v bližnjih Mihalovcih. Kmalu po poroki je moral mož Hanzek v nemško vojsko. Po končani vojni je bil leto dni kurir na občini, nato pa do 1960. leta voznik pri Kmetij- skem kombinatu Jeruzalem - Ormož. Tega leta sta po AngeH- nih starših prevzela posestvo, kjer kmetujeta še danes. V zakonu so se rodili štirje otroci, tri hčerke — Marijica, Ivanka in Angelca ter sin Ton- ček, ki je kmalu po rojstvu umrl. Hčerka Marijica je poro- čena v Varaždinu, Ivanka živi v Milanu, Angelca, ki je sicer ku- harica na ivanjkovski šoli, pa živi z družino doma v Veličanah 68. Mama Angela je pri tem še dodala, da se z mladimi, ki živi- jo doma odlično razumejo in so srečna družina. Ko smo zlata zakonca Škrin- jar, ki sta se v knjigo zlatopo- ročencev občine Ormož za le- to 1993 vpisala med prvimi, vprašali po zdravju, je Angela povedala, da se počuti dobro, saj še vedno pridno opravlja razna dela doma na kmetiji, med drugim redi tudi svinje, le oča Hanzek ni ravno preveč trdnega zdravja. V teh dneh je moral ponovno v bolnico, kjer ga čaka zahtevna operacija, vendar je optimist in upa, da bo kmalu, če ne prej, ko bo pomlad, ozdravel. Njuno jesen življenja razve- seljujeta dva vnuka in tri vnu- kinje ter pravnuk v Varaždinu. Vida Topo lovec Foto: Ema Žalar Zlaioporočenca Škrinjar V prvem tednu dve zlati poroki v prvem tednu leta 1993 sta bili v Ptuju dve zlati poroki. V sredo, 6. januarja sta stopila pred pooblaščenega odposlan- ca občinske skupščine in ma- tičarko Peter in Terezija Bra- tuša s Formina 43, KS Go- rišnica. v soboto, 9, januarja pa Štefan in Antonija Koled- nik iz Pristave 15/a, KS Cirku- lane. Naj na kratko predstavi- mo oba zlata para. Pater In Terezija Bratuša po prihodu v poročno dvorano Peter Bratuša je bU rojen 20. 4. 1922 v Forniinu (trenut- no je najmlajši jdati ženin v ptujski občini), Terezija roj. Ranfl pa 22. 9. 1921 v Mali va- si. Poročila sta se 17. 1. 1943 v Gorišnici. Peter je bil najprej na prisilnem delu v Nemčiji, kmalu po poroki pa mobilizi- ran v nemško vojsko, prišel v angleško ujetništvo in novem- bra 1944 vstopil v NOV. Kot borec V. prekomorske brigade Je pomagal izganjati okupa- torja tudi IZ naše Slovenije. Srečno se je vrnil domov in šele tedaj sta začela z ženo re- snično zakonsko življenje. Pridno sta delala na kmetiji. vzgajala in vzgojila 4 otroke, ob njunem zlatem jubileju pa jima je čestitalo tudi 7 vnukov in trije pravnuki. Kljub težke- mu delu na kmetiji in nenehni skrbi za družino sta oba za- konca Še dobrega zdravja in še vedno z veseljem opravljata kmetijska dela pa tudi sose- dom rada pomagata. Drugi zlati ženin Štefan je bil rojen 10. 12. 1916 v Prista- vi, nevesta Antonija (tudi njen dekliški priimek je bil Koled- nik) je bila rojena 1. 6. 1922 v Slatini. Poročila sta se 2. ja- nuarja 1943 v Cirkulanah. Tu- di Štefana je kmalu po poroki zadela prisilna mobilizacija v nemško vojsko, tudi on je prišel v ujetništvo, vendar mu je uspelo vrniti se domov šele spomladi 1946. Pridružil se je ženi, ki je pridno delala na njegovi domačiji, vendar sko- pa haloška zemlja ni dajala dovolj za družino, zato se je zaposlil in delal kot tesar do upokojitve. Žena pa je vedno skrbela za domačijo in štiri otroke. Poflosna sta nanje, enako kot na 6 vnukov. Foto: Langerholc Številnim čestitkam zlatim parom in dobrim željam se pridružuje tudi uredništvo Tednika! Štefan In Antonija Kolednik v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju Rodile so - čestitamo: Helena Horvat, Desjernik 57 - deklico; Marijana Prejac Krajgerjeva 26 - Mojco: Mojca Požegar, Trnovsak vas 24 - Borisa; Marjana Bombek, Janežovski Vrh 25 - deklico; Eve- hna Babšek, Breg 57, Majšperk - dečka; Nataša Konec, Svetozarev- ska 13, Slov. Bistrica - Evo; Mari- ja Rozinger, Arbajterjeva 5 - de- klico; Bojana Vreze, Krajgerjeva 26 - Gregorja; Nevenka Širovnik, Prešernova 14 - Dijano; Marta Glaser, Mezgovci 47 - Domna; Mira Vojsk, Zagojiči 14/c - dekli- co; Breda Pongrac, Krajgerjva 35 - dečka; Andreja Rak, Thova 119, Slov. Bistrica - Marcela; Nevenka Rudolf, Hajndl 6, Vel. Nedelja - Tamaro; Irena Korent, Črmlja 20, Trnovska vas - dečka. Poroke - Ptuj: Anton Ciglar in Sonja Horvat, Prvenci 8/b; Bran- ko Vesenjak, Placerovci 1 in Ma- rija Kmetec, Maribor, Kavčičeva ul. 10; Alekdander Bračko in Kar- men Požar, Spuhlja 85. Umrh so: Janez Vesenjak, Bre- snica 66, *1918 - + 2. januarja 1993; Franc Intihar, Gerečja vas 9/a, »1930 - -I- 30. decembra 1992; Marija Horvat, Tibolci 34, »1907 - + 31. decembra 1992; Ivan Zele- nik, Prvenci 22, *1905 - + 3. ja- nuarja 1993; Adolf Paveo, Sp. Hajdina 108, '1930 - + 3. januar- ja 1993; Štefan Fuks, Volkmerje- va C. 10, Ptuj, * 1921 - + 1. ja- nuarja 1993; Marija Rojko, Ra- belčja vas 27, Ptuj, * 1911 - + 1. januarja 1993; Alojzija Krajnc, Slovenski trg 9, Ptuj, • 1918,- + 3. januarja 1993; Alojzija Pišek, Breg 38, '1939 - + 1. januarja 1993; Anton Hlupič, Ob Studenčnici 12, Ptuj, *1906 - + 5. januarja 1993; Franc Šlamberger, Njiverce vas 5, Njiverce, * 1913 - + 5. ja- nuarja 1993; Branko Žemljic, Godeninci 3, * 1939 - + 5. januarja 1993; Ana Grahl, MHnska c. 3, Ptuj, *1923 - + 7. januarja. Zlatoporočenca Marija in Frano Tlcalčec v soboto dne 26. decembra 1992 sta praznovala zlato poro- ko Marija in Franc Tkalčec iz Slatine 73 pri Cirkulanih. Zlata nevesta Marija, z de- kliškim priimkom Srčič, je bila rojena 3. septembra 1924. Ker sta ji oče in mati umrla, ko je bila stara komaj šest let, je od svoje rane mladosti živela v rej- niški družini. Zlati ženin Franc je bil rojen 3. januarja 1919 kot nezakonski^sin in je bil prav ta- ko v reji pri svoji teti. Življenje je tako združilo poti male Mici- ke in Frančeka že v rosni mla- dosti, saj sta oba rejenca živela in odraščala pri sosednjih družinah ter si tako združena v isti bridki usodi stala ob strani in si v težkih trenutkih drug drugemu dajala pogum in upan- je v lepšo prihodnost. Tako je njena ljubezen vznikla pod trnjem, ki je prepletalo njun bo- leči vsakdan. Leta 1938 je Franček odšel na odsluženje vojaškega roka in v starojugoslovanski vojski doča- kal razpad kraljevine Jugoslavi- je in začetek druge svetovne vojne. Ko se je sredi vojne vihre uspel vrniti domov, sta se odločila potrditi svojo ljubezen na Štefanovo 26. decembra 1942. Kmalu po poroki je moral Franc spet obleči vojaško suk- njo, bil ranjen in ujet na itaU- janski fronti ter odpeljan v ujet- ništvo v Ameriko, od koder se je uspel vrniti šele leta 1946. Med tem je doma žena Marija leta 1943 povila svojega prvoro- jenca in se z njim sama prebija- la skozi najtežja vojna leta. Po vrnitvi moža iz ujetništva se ji- ma je 1947. leta rodil drugi sin in nato leta 1949 Še hčerka. S trdim delom in z življenjem polnim odrekanja sta popravila in obnovila staro cimpračo, ki jima je še danes dom ter vzgojila in izšolala vse tri otroke. Kasneje, ko so njuni otroci že odrasli pa sta vzela v svoj topli dom še po- svojenko in jo polna ljubezni in lastnih grenkih izkušenj iz otroških dni, vzgojila kot svojo. Medtem, ko je žena Marija predvsem gospodinjila, skrbela za dom in družino ter obdelovala trdo, a dobro haloško zemljo, je mož Franc do upokojitve leta 1979 delal kot gozdar v Gozdnem gospodarstvu Ptuj in svoj prosti čas in energijo usmeril v družbe- no politično delo v domači vasi in v občini. Ko sedaj, utrujena od garaške- ga dela in izpita od neprestanih odpovedovanj, živita v svoji hišici na griču in še vedno polna moči z ljubeznijo obdelujeta svoj mali vi- nograd ter čakata na svoje otroke in vnuke, ki se vedno znova radi vračajo v njun topli dom, jima iskreno čestitamo k zlatemu jubi- leju in želimo še mnogo skupnih srečnih let! Nova številka Panorame Te dni smo v našo re- dakcijo prejeli četrto Šte- vilko glasila PANORA- MA, ki ga izdajajo vojaki 730. učnega centra slo- venske teritorialne ob- rambe v Ptuju. Glasilo je sicer izšlo tik pred novo- letnimi prazniki, zato je v njem predpraznični uvod- nik; objavljen je seznam nagrajenih in pohvaljenih vojakov, pa rezultati pa- truljnega teka; predsta- vljeni so najboljši dečki iz sobe 219, odlomek iz dnevnika Najini literani večeri, za nameček pa še nekaj pesmi Roberta Ti- tana - Feliksa in nekaj fo- tografij Danijela Ran- taša.