gospodarske, obertniske narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tískarnici jemane začelo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 27. februarja 1861. Reja sadnih đreves loncih drevesc. kte » (Dalje in konec.) e vid e je bila perst od k popolnoma osula. da se per ne okrevajo in oživij 9 in ce se Naj povem zdaj, kako more vsak, če tudi tako imenovanih parnikov ali gnojnikov (Mistbeetj nima, si zarediti sadnih dreves v loncih ali lončnikov, se vé, da mora, kdor se s tako rejo pečá, cepljenje zastopiti. začne koža po drevescu bančiti 9 mukaní perje, vejice pa pustim na deblu. Dostikrat zapazim kmal pote i da se drcvesna skorja napenj ljenih očes bode. Tudi nepožlabnjeni in d drugo perje iz že nasta Kdor nima parnikov ali gnojnikov, ne smé cepiti takih take, od kterih drevesca sadim v lonce, namreč mis d bod dober sad obrodile mu brcsk mai divjakov, ki so že v lonce posajeni; to ravnanje ne bo slo dobro od rok. Za to delo je najbolje kos zemlje poleg hiše, kjer naj si majhno gredico, kakošen seženj přetečeno letd iz ko na pr slive, češnje, ravno tako tudi hruške in jahelka. Posebno dobro mi jo breskvice, ki sem jih * * « dolgo in ravno tako široko, za omenjeno rejo lončnikov, přesadil. v Zračile so po 2 do 3 čevlj napravi. Tukaj si bo lahko dovelj divjakov za rejo sadnih dreves v loucih zaredil. Tukaj divjake cepi z nakladom in pop kom; tako znaš cepiti od spomladi do jeseni; zředil in čez 2 ali 3 mesce pa ev visoke in po več to delo ni noben divjak, če je še tako tenak, preslab 9 za le stranskih vej pogna Koliko se more opraviti na majhni, komaj 2 sežnja dolgi in ravno tako široki drevesnici, naj spričuje to da sem mesca rožnika glej, da ga, kar je le moč, blizo korenine cepis malena in vélike serpana imeno Ker se dá taka majhna gredica, ki si jo za drevesno vanega leta iz nje okoli 300 drevesc v lonce presad in dobro obdelati, pognojiti se ko maj d d šolo v loncih odlocil, lahko prav in posebno pa polijati, ti bodo v nji drevesca pred cep-ljenjem in po cepljenji gotovo tudi prav verlo rastle. Polivati jih znaš prav mocno; škodovalo jim ne bo, tem već pa koristilo. Jez sem poleg gnojnišča majhno jamo skopal, v ktero zlivamo razno vodo v nji kaj manjka; tak zlo se je iznova drévje zaredilo. Gotovo vsako leto se jih bo iz nje še po vec černo v^ 1 kopati in presaditi dalo. Sadne koščice in peške me- vno gredico, kamor pa s perstjo ne zasipamo se tako takrat odi, kadar se drevesca iz V v 9 9 ravno tako tudi clo-veško scavnico iz kahel, kamor se tudi gnojnica vedno od gnojnega kupa oceja. S to gnojnico polivam drevesnico vsaki dan, da vlažna ostane. Drevesca rastejo po ti polivki tako čversto in spešno da zrastejo v enem poletji iz semena od 1 do 3 čevljev visoke. Ravno tako hitro rastejo tudi drevesca, ki so bile cepljene, kar se stori, ko so že eno leto stare. Divjaki od kutine, drevesca sv. Janeza, terna, češpelj itd. se ne redijo in množijo samo iz koščic, temveč pa iz ko-reninskih odrastlikov; vselej so pa vendar le drevesca boljše, če se iz koščic ali pešká izrejajo. Presajajo se drevesca v lonce skoz celo leto, Ijejo in v lonce sadij jern telj Sadjorejo v loncih tedaj živo priporočamo posebno uči ljudskih šol, duhovnim pod in uradnikom ker sadjoreja lončnikov ni samo prijetno in korist ampak člověk se pri nji tako rekoč oddah in pocij pravilo e od drugih del. Priporočila vredna je za vsacega člověka, posebno pa se za mladost, ker se pri njem u privad K. Fišer v časn. česk. gosp. družbe Seme premenjati. Vsak tako dru pod ve 9 da mu rež in pšenica, pa tudi zita in sadezi po nekterih letih ne obrodijo toliko hitro ko so cepljenci do čevlja visoki odrastli. Jez ne več kakor pred, čeravno njivo dobro obdeluje. Treba je v ćakam ž njimi do jeseni ali prihodnje spomladi, ampak jih takih okoljšinah seme premeniti. to leto s popkom cepljene presajam v lonce od rožuika do Ako imas zemljo, ktera je leto za letom dovelj vlažna vélikega serpana. S popkom cepljene drevesce, kterih žlahne (mokra) in pridelaš obilo slame pa drobnega zernja , ali če očeša pa še le drugo leto poganjajo, presajam kmali po imas suho zemljo, ki ti obrodí polno zerno pa tem. ko jamejo gnati, še tisti mesec, ko so že precej treba je, da na obéh teh njivah premenjaš seme ma slame > odrastle." -, Přetečeno leto 1860 sem mesca rožnika, malega in vélikega serpana, čez 300 drevesc v lonce presadi!, kterih se mi ni kar nobeno posušilo. Ce bi mi pa kdo tega verjeti ne hotel, mu lahko resnico pokažem. AI ni dosti 9 da gres v sosedno vas po novega se mena ; nikar ne misli, da bodeš s tem vse pravil. Treba je, da prevdariš to reč še bolje in storiš tako-le: Per 9 J 3, da si dobis semena iz kraja, od kterega je znano, da je tù lepa pšenica, rež itd. Nikoli ne hodi v Drevesca pa presajam s špičasto lopato tako, da ne- kraje je žito ado etj ali plevénata koliko perští krog korenin ostane. Odtergane korenićice dobro pričelim. Ko je lonec za tretjino z dobro perstjo jemu domaćem Drugo je, da si omisliš semena iz kraja, kteri je tvo i ga jemlji iz bolj merz zlo k raj nasut, se drevesce z lopato lepo in varno v lonce potisne 9 ■■^■■^^^■qpip krog in krog s perstjo zasuje 9 latih 9 in nekoliko z roko pritlaci. Potem pa, ko se je lonec od vseh strani s perstjo nasul in lopata polahkoma in rahlo iz lonca potegnila, se drevesce dalj bolj , kakor toplejših krajev. Tretje. Pazi tudi na to, ako semensko žito kup • v IZ u* a kraja, da tam ni zemlja premastna ali predobra 9 9 ako je bolj pusta prav dobro zalije in za nekoliko dni v kak sencnat in temen kraj postavi. Pri tem presajanji ovenejo peresca le tistih je Ceterto. Ako si primoran, ^ seme iz kejeg kraja v zlejsega presajati, sej ga perve leta na take njive, k\ ti bolj na soncu leže; za seme iz merzlejših krajev od- 862 sta iinela sedež v Z ali bor u (Moosburg, Salavar) î luči bolj osojne njive tudi Kisek (Giins) in Pe ćuh ( Fuufkirchen ) sta bila ta Le ce gospodar pri premenjevanji semenskega žita na krat slovenska kraja, kjer je solnoirraski nadškof posveti! vse to dobro pazi, jo bo tudi dobro opravil. cerkve. Po prihodu Madžarjev silovitih od leta 891 se je sicer slovenski narod mogel slovenski zemlji nazaj umakuiti, ker se mu je Lansko leto so se sale vse s cerkvami vred razdjalo. ' V južni strani so Slovenci zadevali na Horvate. Dasi- % ^ njale s pocetki severno- ravno so bili ž njimi sorodni, je vendar lastna slovenska italijanske vlade, ki si je priklepala dezelico za dezelico, meja nižje segala kakor sedauje dni in si je vzdiffnil ko jemala v last, samo da se je kak glas za to stari mejuiki oglej skega patrijarhata to dajejo na znanje, ker so tisti obsegali Italij nike v tisti dezeli; zdaj ima tista vlada skoraj celo južni del sloveuske zemlje; kot mejniki solnograške nad- \ V ^ ozirajo ze cez mej- skofije so zaznamovali severni iu izhodnji del. Su m berk v svojih rokah, in njene V f oci se i m J kaj dpertega sveta. Taki dosledki so tudi drugod obudili enake želje, in euako prilastovanje neksiranje" se pravi ? z drug besedo se letos V ze » sod giblj pra živo. Rad bi si kaj anneksirali Fra au po (Sichelburg) in Vi vođina, ravno kakor Metlika in (Jer nomelj so bile cerkve do posleđnjih dni podložne oglej skim višjim pastirjem. Se unstrau Kolpe se v 3 govorica sem ter tje celó do sedanjega casa mocno enači slovenskemu so ze tudi nekaj doversili; radi bi tako storili tudi Mad- jeziku; ravno taka veljá o govorici v varaždinski okolici na in kmali bi si za to tukaj ali eni plati, inje kdaj več veljala globokeje v isterski zemlji. zarji adi se kteri drugi, ta m kaj pr Italij a ni v lase. V Isti celó do Reke bi radi in zopet nazaj v Istro do Rase in segli Novega grada Terst 5 Tergeste, to je i tergiste, tergisče, že po pa bi se ozirajo Horvatje; Medmurje je last Horvatov, radi nazaj dobili Mađžarji; Serbsko vojvodino si iščejo pr družiti Madžarji. or a Dokler se tako v dalj svojem starem imeuu kaže slovensk izvirek. V zahodnji strani so Sloveuci čez Gorico in Beljak dalje razsirjeni bili v F uri a nijo in v Tiroljsko. Terdo pred Čevdatom (Cividale) iu na Beli (Moggio) stanu- avsajo za strani iu dezele, jejo se sedanje dni Slovenci, in italijanščina jih se ni za bi se Slov tudi od deleč utegnili saliti iu posmehovati terla. Pa tudi bis tris ka dolina ( Pusterthal j je bila temu anneksiranju 5 pa njih narodov želja je začela že polna slovenskih uaselnikov, ki so imeli stanovalisča blizo obilno segati cez mejo slovenske zemlje. Italijanom bi se A gun ta ( Iunichen) in pri Slovenski Ma tari i (Win kaj poljubila Gor in Terst, se celó Vipava in Postoj disch-Matrai). Vse or ornje Koroško je bilo slovensko, tako Horvatom bi bila draga Metlika in Oernomelj, tudi Novo- da se dežela v starih listinah imenujo Slovenija ( Sela mesto, in blizo nekaj ť podnjega Štajerja; kaj se utegnejo vinia) ; na pr. cerkev sv Petra nad Spitalom, ki jo je P S Madžarj od Nemcov nečem govoriti. Saj to bi bil treba Kaj tedaj kralj Arnulf leta 891 daroval frizinški cerkvi, se pravi i da ovati, kar se jim še leži v slovenski strani (in partibus Sclaviniae ). Po vsem ni vzelo; kako daleč tedaj je bil razširjeu ali se zdaj še gornjem Koroškem 5 kjer sicer zdaj nemščina or ř? ospodari ». razsirj slovenski od ? imena gor, vod in krajev pricujejo za nekdanio slovenscino; Za stare čase kaj bi se hotlo govoriti? Naj se do- na pr. gore Turi (Tauern), Kra v ni ca (Kraweuzenalpe) ; kazuje in dokazuje, da Parionci, Nor in tudi Ka so vode Bela (Moll), M o tni ca (Mottni Kerka (Gurk ), bili k dá le nočej rjeti; in če La bota (Lavant); kraji Gornja Bela (Ober-Vellach ), bi stari mejniki imeli moč, zaterditi nove, se nasproti stavi, Grad (Grades), Breze (Friesach), Grebinj (Griffeu), da stari mejniki so zastarana reč, da le novi veljajo. Vendar Beljak i Vrillach). celó pr da v s ni pojasnovauje starih casov; saj toliko kaže Kako pa je bila slovenska zemlja kdaj na drobno raz eđnjih časih so Slov dasiravno bolj razširjeni deljena, iu koliko zopet soedinjena? kakor zdaj, vendar le sred pravičnih mej stanoval Kaže se, da se d nj i h h pa se vendar smé kaj več go sploh severna stran slovenske zemlje najraje imenovala Korotan (Carantania ) , južna iti; sej pri vsem prepiru za novo ustavno vredbo dežel pa Slovenska stran i Marcha Vinidorum ) ; Drava je z godovi nske pravice, delala mejo, in tamkaj so zapovedovali bavarski in koro- je se zmiraj veliko glasov za Y ledovanja naj se obi po nebesnih stranéh. tanski vojvodi, tukaj pa furlanski. To je veljalo v dneh V severni strani so Slovenci stanovali po vsem g cesarja Karola Vélicega krog leta 800, ín nekaj poprej i Stajarji, in se deloma v Avst nj e m da je bavarski vojvoda 1 samostanu daroval 30 slovenskih kmetov v Slovensk Saj se bere, nekaj pozneje. Za leta 827 in dalje se slovenska zemlja leta 777 h Kremižanskemu nahaja bolj razdeljena. Ločil se je posebej Korotan em (Garanta, Carinthia) ali Koroško v sedanjih mejah, iu zraven gorišči (Windisch - Garten). Enako so Slovenci segali v bisti iska dolina, ki je zdaj pri Tiroljskem. Dalje gornja Solnograško; zakaj v dneh sv. J^uperta krog leta 700 se ko rota us ka stran (Marcha carantana superior), • V ali pise, da so razdjali mali samostan s v. Ma k si m i 1 i j a u a, gornje Štajarsko poleg Mure; in dolnja korotan ska ki je stal ob Salici v Pongavu. Res da se v poznejem stran (Marcha carantana inferior), ali spodnje štajarsko casu zgolj Nemci nahajajo v gornjem Stajarskem; pa iz pole Or e» Drave in Save; tudi še Panonsko {Panonia) 9 a li perva je bilo drugač, dokler bavarski naselniki niso vsega Ogersko med Dravo in Donavo, ktero so pa kmalo Mad prevzeli. Und rima (Ingering), kjer je sv. Metodi krog žarji vzeli. Po tem Slovenska stran (Marcha sciavo leta 760 cerkev za Slovence posveti!, se išče nad Knittel iiica) ali sedanje Doleusko med Savo in Kolpo s Šum ? feldom ; enako je bila Ablanica, Jablanice (Aflenz) y tudi cerkev iz dni solnograškega 5 865 vernem nadškofa Adalvina krog leta „Gorensko" z delom berkom vred; in Krajna (Marcha Carnioliae), ali sedanje do Hrušice. V zadnje Notranjskega postavljena za Slovence. Se sedanje dni mnogo imen Istra (Istria), s Terstom vred in delom Notranjskega Kač vod in krajev pričuje o stanovanji Slovencov v se- do Hrušice iu Snežnika; in Furlanija z Gorico in To I Stajarji. v Laz ni ci (in der Lasniz); tako vode Mura, Ma- Tako gore Pusti gojzd (Pusterwald), minom vred. Vsaktera teh slovenskih strani je imela svojega voj y rie a (Miirz), Bistrica (Feistriz), La zni ca (Lasniz); voda ali kneza; za Korotan je bil postavljen vojvoda tako kraji Lj u b n o ( Leoben), T r e b o j e (Trofajah), in celó ravno tako za Furlauijo, za druge strani pa je veljal nemški Gradec (Gratz). mejni knez ali markez. Pesamezne strani so se bolj edinile V7 izhodnji strani so Slovenci deleč iz Štajarskega s tem, da je vojvoda imel tudi več knežij v oblasti; na pri-segali v sedanje Ogersko, tako poleg Rabe kakor poleg liko furlanski vojvodi Eberard, Henrik, Berengar in Žale ; sloveuska kneza Pri vina krog leta 840, in Koce! leta Valaf.rid od leta 846 do 922 so bili zraven tudi knezi isterski, pred ko ne tudi kranjski ; koruški vojvodi Karl kega U e UJ J 9 vzajemno se podpirati iû le gerdi man, ArnnlfinAribon od heta 854 do 937 so zapo- napuh in čuvstvo lastne zanikernosti in nevrednosti nas uči vedovali tudi za korotansko gornjjo iu dolnjo stran. Kadar je cesar Oton I. leta 952 svojega brata Henrika I. postavil vojvoda koroskega in furl anskega, je bila vsa slo- tebi mo drugim oponašati „Danes meni, > ce so nekoliko za nami zaostali jutri tebi" je večen zakon prirode ? kar je 9 tudi meni nemogoce, tako verti kolo na venska zemlja skupaj združena ; tako je bila tudi se dalje vse čase od posameznega člověka, rodbine, občine, roda, soedinjena pod vojvodi O ton om. leta 996, A l ber to m leta naroda in narodov po vseh svetovih 1012, Konradom leta 1035 9 in Ludolfom leta 1077. Mi Slovenci imamo torej prirojeuo in postavno pravico 9 Res da v taki zvezi dežel niso bili sami Slovenci skupaj, razvijati se na podlagi svoje slovanské narodnosti in nikdo temuč v zahodu tudi Furlani, in v severji Nemci, ki so nam tega ne more in ne sme braniti ali zameriti, kar je se čedalje bolj vrivali med Slovence. (Dal. si.) nasa dolžnost, ker tako ne samo iastno, ampak tudi srečo celega človečanstva pospešujemo. Mi smo v dušnem in telesnem oziru iz raznih vzrokov zares nekoliko zaostali; nam bode toraj posebne marljivosti treba, da hitimo za drugimi najbolj izobraženimi narodi ev-Nova, važna dôba je napočila za vse narode raznoje- ropejskimi. Pa ohranili še smo si priprosto slovensko serce Narodna omika. i. zične Avstrije ktera ni nikdar bila in nikdar ne bode nemške je škodlj stanje, To tudi ni potrebno za nje obstanek, marvec ji ni potrebno za vzajemni mir in obče blago t , 9 ktero se kar hitro uuame za vse, kar je blago, krasno in sveto. Razvijajmo tedaj prirodi primerno svoje dušne moči, in v kratkem nas bodo poštovali narodi, kteri nas sedaj še kakor gotovo za celo Evropo in tako tudi za celi ne porajtajo deloma iz nevednosti, delo vsi svet ni potrebno, da se zlijejo vsi narodi v en kalup, jeziki ven jezik. Raznoličnost je kras natore; razne barve se zlagajo skladno v lepo podobo, sicer bi vsak mazač bil apuhnjosti, ker so zgrešili kristjansko ljubezen in pa iz prenapet podlago K nje pravičnost odnemu raz izversten slikar in namesto čopičev bi se rabili ometihi Velikim narodom tudi ni treba siliti drugih narodov janju nam bode trebalo vseh dušnih moci in veliko poguma k sebi, sami si zadostuje prirojeni razvitek. Ljub in prepuščajo drugim svoj lastni mih sebe m jezik , da si pridobio Narodni razvitek je le mo e* panj v n s d d toraj iskreno in gorece narod in vse 9 kar mu je milo in drago, pa p o š t u j m voj tudi vsakega druzega in vse kar je njegove To, in nič manje u. Sladki jezik materinski imamo toraj pred vsem kot svetinjo po Bogu nam podarjeno varovati, likati in piliti. kot to, pa smemo tudi od drugih proti nam pričakovati Brez narodnega jezika v h in le pražen slas Kdor ne poštuje tuje narodnosti, ne more ljubiti svoje > ker je omika le gerda sema mu manj kaj o gla po ëW te po Bogu v ćlovesko serce iv pilavu giun, — jc uniina ic ^ciua nciiičt , - le piškov oreh, je narod le truma opic ali papig /"N I • 1 • V • « i a « d i h je pravica je svoboda Slovan visoko čisla in vsajene ijubezni, ktere perva podla Je P • V ne stavi ne gor ljub d oj jezik On ga Pravico toraj imamo pestovati, pravico podpirati v javnem življenji, prav pljati v serca nježne mladine oboj le ž ne pod kristjanstvo in svobodo, ker je • t j i m i n v ni mogoce. 9 Ljubiti dom w J ker iz pravice izvirajo in živo klijejo vse blage lastnosti nas vseh, kterega koli smo stana in pokolenja, sveta dolžnost Ktera občina, ktera deržava zamore obstajati in se domovina je raznojezična 9 Nai toraj veselo razvijati brez p ka in lepa prastara Avstrija moojronarod Pravica pa je ena m tista Kdor jo tedaj ljubi iskreno in resnično, bode ne samo želei za vse deržavlj 9 ona ne pozná različnosti jezika in na- temuč tudi na vso moč podpiral vzajemno 9 rodnosti; sam Bog je vsadil v vsako nepokvarj pravico, ktero more le hudobija, ki vanje izdreti b • * serce janje vseh narodov modro naravsko razvi trijanskih. Kdor se temu ustavlja 9 je sovražnik domovine in cesarja 9 je hud protivnik mira Ze skoro dve tisoc let se trudi nasa sveta vera oži in sprave toliko zaželj in potrebne je gladen volk akoravno se skriva v ovčjo kožo svoje nazivovnike. votvoriti pravico in na nje osnovano ljubezen do bližnjega, Kako naj se djansko pospešuje razvitek narodiča slo- pa še ni dospělo do verhunca. Narod slovanski je per emi- venskega, hočem drugikrat načertati s svojim slabim peresom nentiam kristjansk in pokazal že je in še bode v pri- Dr. R. R hoduje, da zapopada popolnoma zakon božji. Deviski narod naš ne bode nikomur vrival svojih namenov ; on ne bode nikdar si lil tujih narodov, naj zapustijo svoje prirojene 9 lastnosti in naj robski služijo sebičnim namenom protina-ravskim. Velik narod slovanski, kterega vejica smo mi Slovenci, pa ima prirojeno pravico, to in ravno ter popol- Kaj je panslavizem (Konec). Knj • » ali lit panslavizem ni nič dru zega 9 kot da se druge ali še celó vse slovenske narečja noma to tudi zahtevati od vseh drugih narodov. Pred Bogom učimo, iz inih slovenskih litf ratur presajam prestavljamo so vsi uarodi kot bratje enaki, nobeden ni gospodar drugim, nobeden ni sužnik drugih narodov. ..Ljubite se vsi kot nam moi kar je lepega iu za ki nas narod veljavnega Kdo 9 kdo nam smé to braniti Kaj veleva zakon bozji. Ne smemo terpeti, da se vsi veči tega ne delaj narodi sedanji, in ravno največ Nemci, izmed bratje" ^HHHHHHHH HHHHHH^I^^IHHIHRHHIIIiïmH^^^^H^^^H^I ^HHHM komu krivica godi. ker se sicer ljubezen žali! Mi ne smemo kterih nekteri toliko na nas upijejo in lajajo, kot da mi kaj drugim krivice delati 9 ali drugi tudi nam ne! a 55 Enake nepostenega zacenjamo. Nemsko takošno prizadetje literarno dolžnosti, enake pravice" so besede presvetlega cesarja gre gor do Martina Lutra, ki ga nemski slovničari in zzo samesra. Torej nas Slovane ne sme nikdo overati v na- dopisci literature hvalijo pervega panteutoua al » v ožjem rodném razvitku. Ne poznamo tudi današnji dan tako imenovanih izvo ljenih narodov; vsi smo bralje enakih dušnih darov. pomenku per pangermanista Ne to je Ako bi Nemci ne bili tako pametni, in bi ne bili vsi, , Alemani, Bavaroavstrijanci, Frankosaksoni in severni poznamo tudi narodnih varhov nad drugimi narodi avstri- Nemci ali Brandenburzci, přejeli jezik M. Lutra, roienega janskimi, ker smo vsi polnoletni. Kar smo se naučili na edi med temi radi pustimo tudi drugim naučiti se, kar pa pri drugih do danjega ecj 9 trn gotovo bi Nemci namesto se ga jezika pisali četiri razne jezike To je 9 brega in blagega zapazimo Tako si bomo vzajemno pomagali si hoćemo drage volje prisvojiti, tedaj panteutonižem. Toda Grimm, najveći nemški slov in zakon božji s tem ničar sedanj časa, slovi ravno zavolj) podpírali. Domišljena prednost, ktera prepričuje ljubezen in rabi v svojih delih vse nemške narečja te e> 9 in v se ker umi in dalje cez pravico, pa ne grč nobenemu narodu 9 ampak naloga cio nemsko mejo vse germanske jezike » tedaj engležki * (vendar 70 pomešan z romanizmi ), skandinavski, holandski. In to je literarni p a n ge r m a n i z e m ; Grimm-a in njegove na-slednike vsak učen Nemec visoko šluje; po naših gimna- d bilo z Avstrijoako bi bili tudi Slaveni tako postopali kakor nekteri drugi narodi? * S tem pa nismo hotli nič d reči. kakor to da zijah se trobi slava vseh germauskih jezikov; zakaj ne bi po preteklosl tudi nam Slavenom, in posebno nam Slovencom to za- očitati voljo slovanskih jezikov na voljo in dopuščeno bilo? Kakor ijanskih narodov nikdo Slavenom nima gi poiitiskega na postavo panslavizma; al tud to y da tak očitanje k a z e n s k in da tedaj ni varno brez uči Grimm, za njim Kehrein i in se drugi, da se nemškega dokazov v rokah kriviti koga, da je v tem zmislu pans jezika, kadar se pise, ne mores naučiti, ce ne znas raznih uemških in germanskih Al to je ravno za nepoštene protivnike prav lahko tako le neumni, slepi pro- ce dokazov ni tivniki morejo berbljati in regljati, da narečij, .««v, nam ni treba slovenskega, ampak le kranjskega jezika, in da Stajarcu ni treba kranjskega, Kranjcu ne štajarskega podnarečja znati; in št i lahko se izgovore litiškega, ampak literarnega panslavizma ; ker „Saj nisem te krivil po- Zato še enkrat moramo tukaj reči, da si drugega ne želimo k le p protivnike, in lahko se bomo razuuieli; ker sak ker smo danes vendar proti volji teh netopirjev ze dosegli iskren Slovenec raje ima delà s pravimi Nemci kot z na ime » slovenski jezik" (panslovenizem), sedaj nam branijo, šimi netopirji al poturčenjaki slovenski da po nemških izgledih slovenski jezik pilimo in nado Dokonča tedaj to prašanje, kaj je panslavist od polnujemo ucec se staroslovenski in štokavski (ilirski ali varjamo, da moreš biti knj panslavist to je » da serbski) jezik. Al to še le ni nič to ste dve narečji (če se učiš staroslavenski » f bski, ruski, poljski, češki jezik zaslužite to ime) preozke, premale; če hočemo svoj jezik in iz njih ko pridna bčela serčeš méd slavjanski, in tega in narod dobro razumeti in poznati, moramo po G r i m m - o v e m izgledu ogledati se še dalje na ruski jezik, ki je ti pošten protivnik ne more braniti. Moreš pa biti politišk panslavist, će bi ti na um padlo, združiti se z Rusi in nam Jugoslavenom najbiižji, za tem na češki in poljski. To inimi narodi na prev m pad Avstrij in tako delo so misli slavnega pesnika J. Kollar-a, ki jih je tako gré v kazeusko postavo, ker je to puntarski namen lepo v svoji prevredni knjigi: „Vzájemnost slovauska" napisal. — V takem zmislu literarnem pervi in uajveči panslavist je slavni naš Miklošić, ki še celó na stroške primerjajočo . in Lepoznanski del # c. kr. akademije znanost na Dunaji izdaja Turki in slovnico vseh slovanskih narečij. To je tedaj najveći raja. še celó službeni literarni panslavist v Avstrii. Če bi pak pri nas v Sloveuii kdo le rekel, kar vsak pošten človek vidi y da se s samim znanjem slovenskega jezika ne bomo y iz mlake izvlekli, to se kmali pošast pauslavizma sproži za živo znamenje, kakošen je revec ali pa nepoštenjak taki protivnik. To naj je dosti o literarnem panslavizmu. Politiški panslavizem je prizadevanje, da se vsi Slovani zlijó in zedinijo v eno deržavo. Enako prizadevanje na- Poleg ilirskega. 0 (Dalje po listu 2.) V tem je Aleksi odšel k svojemu očetu. Ta je ležal na mehki travi pod senčno skalnato stěno z naslonjeno na desnico glavo. Bit je visoke koscene rasti, resnobnega lica in ostrega obnašanja. Akoravno hajdučki vodja, se vendar od svojih ui drugač razloćil razun bolj dragocenega orozja Ko sin pred njega pride, vstane oče iz ležišča, pripaše si pas in z oštrim pogledom premeri sina od pet do haja se tudi pri drugih narodih. Glejmo ua starejo povest » Fante, ćeš se li dati goljufati od ženski" glave. zareži nico nemško in bomo več takega našli; al ni treba nam reči va-nj serdito. Ci y ki jih ne poznamo; po ar lï» lejmo Ie na leto 1848; vsi Nemci iz vseh žil so se napenjali, da se iz „zaveznega » yy Oče! Molči !" odgovori mladeneč. zarenči starec. r> Jez sem vse vidil. Ne deržavlja" (Bundesstaat), kar posebno v postavodavstvu in sedanjih politiških spletkah jasno vidimo, zediné v eno in edino deržavo. Posebno so avstrijanski Nemci močno spodobi se hajduku, da gleda pomilovaje v dekliski obraz. Glej, brat tvoj Juraj se ne meni za drugo razun za orožje, Tako je pravo! Ogibaj se paganke, da ti ne zmeša možgan » si prizadevali, da se to obistini in izpelja. Dobro se pom-nimo, kako se je vpilo in gonilo, da naj bi še celó Slovenci Nemce v tem deržavokolnem prizadetju vedi pa tudi, da v tacih okoljšinah moja puška ne vé nič podpírali; iu če je za rod in kri. Si me razumel, dečko? pogovori ?" Kaj so bili vaši kdo rekel, da te volitve za Fran ko brod niso za Av- strijo, da bi to moglo Avstrijo razdjati, kmalo je gotovo jn ^0 Aleksi skončá. Aleksi pové vse; samo varno je zamolčal, da je pri pomogel pašu v beg. Starec je poslušal, vijajoč si berke bilo : yy To je panslavist !" Res čudna logika!! Hoćete gre oce r enekrat gori in doli, tiho » da omenimo Šlezvik-Holstajn? Al to, kar bund fran-kobrodski delà v Kodanju (Kopenhagen-u), ni panteuto-nizem? In ko je leta 1859 na tem bilo, da se laški boj dalje razširi, brali smo tolikokrat v raznih nemških listih, pred-se mermljaje: „Castitljiva res je ta devojka, samo da bi kristjana bila". n ln da je kristjana, oče?" praša mladeneč urno in ognjeno da bo to boj germanski proti boju sloveno-romanskemu yy Kaj tebi to mar, da bi tudi kristjana bila?" rev da se vsi Germani morajo zediniti v eno zvez. ..««, gfcne oce va-nj; — „pa, i To pro- daleč hruška od drevesa ! 55 pa tivnikom našim „pro domo sua4* veljá, tako mora biti; če j^j na straž0 jn saj to nikdar ne bo; Zapomni si to! ne pade Zdaj pa da kaj takega g lede bi pa kteremu Slavenu na um padlo, Slavenov samo juhne, križaj ga, on je panslavist! Toda po obstoječih postavah moramo kazati, da je uno prizadevanje za Avstrijo na pogubo biti moglo, da tedaj or e» I ej y prideta le že naša hrabra sobrata: Glavač in Šeravica. Oko tvoje hoče jih najprej zmed vseh nas zapaziti. V tem se V ze začuje glas straže. Veselo reće oče n Glej ju, že sta tukaj; stopi toraj urno k materi, naj pri tako panteutonsko y pangermansko in panslavistiško posto- pravi jedilo 5 panje v zmislu politickém spada pod kázeňsko postavo. No čemo prašati, koliko je panteutonov kaznovanih bilo, razun Bakunina panslavista političkega, kar ker nam je v pameti, da dobro podvorimo mile goste!" III. ni bilo nobenega. dobro znamo, kako se in po slavenskih; dobro znamo, da so v Hajduki so pojužinali. Zenstvo odnaša ostanke obilne Čudno bi se vendar zdeti moglo ; ker gostarije. Mladenovka stopi zdaj k mizi in podá svojemu je delalo protivno po nemških krajih možu zlati kozarec, ki je bil brez dvombe naroćen za ka- narodi slovanski pri- kega paša ali bega bosanskega, pa přišel hajdukom v pest. je dobil svoj kozarec, ta sreber-uni kositarnega ; gostjá bilo je brez domaćih čez tekli in svitlo prestolje z deržavo vred vzderžali proti po- Tudi vsak drug hajduk puntanim protivnikom avstrijanske deržave. Kaj bi se zgo nega 5 % 71 trideset na številu. Glavačevih namreč in Šeravičevih. Per- novopazarskega, proti nam kristjanom ; ni ga med nami, vaki družbe vsi trije so jedli iz eue sklede ter pili iz ene ki bi ga ne bil že koraneal. Vse nas je sirovo nasilstvo in kupe kakor davui mili pobratimi. Po izgledu vodjev dělali kervoločnost prokletega ptujca in tlačitelja pognala v haj-so tudi ostali bajduki: vsaki sedel je poleg svojega pobra- duke, da branimo vero in poštenje proti večnemu sovražuiku tima, ki si ga je serce odbralo. Til sedila dva, trije, ondi castuega križa in mile nam svobodě, proti dušmaninu čio pet in več; vsi jedó iz ene sklede in vsi si nazdravljajo veštva. Znano vam je, kako smo se obnašali do zdaj. Da! iz ene kupe. Radost ti je gledati one tri mládenče, ki sede skupaj blizo vodjev y in to so Aleksi y starji njegov Juraj in Glavačev sin Igor Stankovič. brat Ako- slavo smo dosegli v imenu hajdučkem, in Turčin trepeta v svojih zidinah pred našim orožjem. Al naša slava bila je ravno različni po značaju, so si vendar zvesti prijatli. Igor, v vsem nagel in strasten, ljubi včasih člověka čez meto, včasih pa tudi nesreća in propad naših bratov, kterim ni bilo moc pobegniti v gore, kjer smo jim pripravili varno zavetjea. * » Živa resnica!'4 žadoní beseda okoli Mladen pa je zopet včs merzel; danes ljubezen, jutri nadaljuje z iskrenim govorom podžigavati hrabrost hajdučko, ravs in kavs. Juraj Mladenovič je v vsem euak starému sloveč srečo svobodnega življenja in svetost vere, živo po- Mladenu; Aleksi pa stanovitnega značaja in prijazen Pa pisaje težke muke in okretnosti, ki so jih Turki prizadjali akoravno so mladenci ti različnih čutil, so se navadno kristjanom. Poslednjič prićne pripovedovati dogodbe zadnje vendar dobro ujemali; samo strast Stankovičeva je ua uoči o kteri je bila vjeta hči najdivjišega kervoloka in redila včasih puljo med njimi; al to je terpelo vselej le na tlačitelja kristjanskega, pašata novopazarskega, ter da malo kratko. Danes pa so v serčni prijaznosti; razgovarjajo se je manjkalo, da tudi on sam ni bil vjet, kakor dragi in zvesti prijatli. Stankovič pozorno posluša svoje pete. komaj odtegnivši dogodbo o nocojšnem primerljeju, o napadu paševih vojakov in vjetju paševe hčere, o'njeni lepoti, Ijubeznjivosti itd. Presneta reč ! krasna je" „Prav, da je šel paša rakom žvižgat" reče zdaj Glavač r> reče Juraj ; Aleksi pa pricne njegovo a n imamo saj priliko, se pogajati ž njim za hčer popisovati lepoto devojke tako živahno ter ves nadusen, da je Stankovič strastno izklical : „In tako lepoto da damo V) Res je a dodá Seravica „novega pašata bi bili uruo zvolili, in ta nam bi bil še hvaležen , ko bi mu bili nazaj pasjemu Turčinu? Bogme! dokler mi stojí glava na poslali glavo Osmanovoa. ramah, to nesme biti". a Vi ste i bratje u y reče radostno Mladen Obadva Mladenoviča se nasmejata, deržeča te besede enih misel. lu zmed vas44 a z mano nadaljuje obernivši se k ostalim satrto za izraz obične njegove strasti ; al Stankovič je terdno hajdukom n treba je, da vsaki resnico pové, kaj misli in sklenil sozuauiti se z Emiro in nje serce si prisvojiti. Gré česa želí, ker le z zedinjeno voljo zamoremo se obderžati. toraj z nekim izgovorom med ženske, ki so po starem slovanském običaju posebej jedle; sodivši po šibki rasti in Mi poglavarji smo mogočni z vami, al brez vas nismo nič kU „Na veke z vami, na veke za vas" odličui opravi spozná Emiro. Zagledavši njeno lice globoko hajduki, segajoči vsi vodjem v roke. se zamisli, pa odzdaj ne besedice ne spregovorí več. In 5) povzame spet Mladen besedo, ko tiho postane enoglasno rečejo Slušajte tedaj ter re id » ko so mu podali kozarec napitni, gledal je stermo pred se, cite, vam je li po volji moje mnenje. Predložim Vam kakor bi ne vedil, kaj bo ž njim vodji in za njimi Zdaj PPWHHP^VQHHPBIÍVBHHHHHVHHH da ustanejo stari pošljemo nektere izmed nas k pašu na dogovor, po kaki y vsi drugi hajduki. Mladen , kakor do- ceni hoče odkupiti ličerko. Perva pogodba pa naj bo, da macin, stopi v sredo družine, s čašo v roki, in spregovorí: vsakemu zmed vas ima verniti vzeto lastnino, in tako tudi Bratje! zdavnej se že nismo vidili; Bog vé, kdaj se bomo uašim bratom po vaséh". r> zopet tako sošli. Važni so za nas nastali casi, zato po vábil sem vas na skupščino. Hvala vam, da ste došli!" „In tebi, Mladen! hvala za zaupnost « j) Y) žadoní okoli. Tako je prav!" Drugo je: naj priseže na svoj koran, da hoče kri-odgovoré stjane braniti nasilstva turškega; da boj med nami in med hajduki. njim preneha in se mi vernemo vsaki na svoj dom. Je li n Primite čaše v roke!" nadaljuje Mladen. „Imam Varu to prav?" dobro kapljico iz hramov sremskih, ki sem jo vgrabil ter-govcom drinopoljskim, Turčinom, pustivši pa v miru tisto ki se mi je zdela lastnina kristjanska. Saj Turkom tako Vsi so molčali. „Kdo bo verjel Turčinu?" rece y neki glas. jí Prav imaš y Ciril u priterdi Mladen u tudi jaz že prepoveduje njih vera ta božji dar; smejo nam tedaj še mu ne verujem, ako se tudi rotí pri svojem prcroku. Pa. hvaležni biti, da smo jih oprostili skušnjave h grehu, vzemši saj naše gore se nam ne bodo umaknile, one nam bojo tudi jim vino". — Krohotaje spejme družba te besede; gospodar v prihodnje varno zavetje v hudih stiskah; ako pa smo med pa hodi od tovarsa do tovarsa, nalivajoč jim vino v ko- brati svojimi in rojaki, navdihuili jih bomo z našim duhom in zarce. Natočivši vsem čaše napolni poslednjič tudi svojo iu zedinili se bomo, da se vzajemno upremo vsaki novi sili". obernivši se k vodjem a Glavaču in Šeravici, svojima pobra tima , rece: „Bratje! vino razgreje Živio! tako je pravo in tako hoćemo storiti" - re cloveku serce; duh pa cejo hajduki in zacnejo odbirati poslance. Dva sta bila od se z njim spodbada na slavne in važne delà. Pimo tedaj v brana zmed vodjev, dva pa zmed ostalih hajdukov. ime našega Sreč- pobratimstva ! Bratimstvo naj tesno združi s kanje zadene Stanka Glavača in Jefrema Šeravica, kakor pomočjo Najvišjega in duhom naše sv. vere vse kristjane vodje, Jurja Mladenoviča in Igora Stankoviča Glavačevega od Save do Balkana, in ohrabri jih na turškemu! Bog in pobratimstvo! u upor proti nasilstvu pa izmed mladih hajdukov. Vsi ti se poklićejo zdaj z veselim krikom kakor odbrani poslanci med družbe. Igor pa „Bog in pobratimstvo! živilo pobratimstvo! cc y za pogledavši tjè, kjer je sedela Emira, priklone se in reče: gromi vse na okolj ; hajduki spraznijo čaše do zadnje kaplje „Bratje! velika je za me čast, da pridružili ste tudi mene in objemajoč se pritiska pobratim pobratima ua junaške persi. odbranim vodjem; al, rečem Vam, da te časti ne morem » Zopet pripravite čaše!" zapové iskreno domaćin, sprejeti, ker je nisem vreden. Nisem pripomogel v prejšni in napolnivši vsem kupe natoči tudi sebi ter pokliče Sera- noči k zmagi in ne vedil bi pašatu spregovoriti besedice , kakor ne moj oče in Seravica. Treba je, da saj dva vico in Glavača k sebi. „Vi zdaj stopite okolj nas za pove starec v starji spřed, mladi zad, da bode me vsak o nji, poslanca sta izmed zmagajočih lahko razumel. „V slavo hajdučko! cc najbolj Vsi zaukaje spraznijo kozarce in veržejo kape kvišku zmage in to bi po mojem mnenju pristojalo Aleksu Mladenoviču, junaku včerajšne u veselivši se slave hajdučke. Mladen pa mahne s kapo, in Družba je bila s tem zadovoljna iu Aleksi se kakor vsi oinolknejo. „Bratje!" • * pricne » slušajte me po- poslanec pokliče v kolo. (Dal. si.) » zorno : Vsem vam je znana okrétnost Ali Osmana, pašata Dopisi mogla, zato ker je horvaška dežela enkrat do tam segla. Iz Zagreba 21. sveč. Nekako čudno se vse pri zg odovinarji kranjski tudi se oglasili Treba bi bilo, da bi in pretresli to reč od svoje straui, kajti čuti je treba dva nas zapleta; Dalmacijo nam odvracajo, da se prav ne more ZVona, da se resnica prav spozná — pravi predgovor slo Za utemeljenje jugoslavenske akademije je že ' ' " " ' " _ «TV.««, zediniti s Horvaškim ; Vojvodino so pozobili Madžari, da si venski. tega ravno ste se dve tretjini tudi 6koro pogoltnili, da se bolj razdražijo horvaško kri; obeta na eni strani, branile, Medjimurje bodo do8ti dnarja skupaj; mislimo, da se bo že kmali odpreti zadnjič pa nam se 9 se vojaska mogla. granica kar se je že protivna roka stegnila, da jo nazaj derži. Vse je nekako tako, da ni ne kuhano ne pečeno; toda mislim, več stranéh rove delati, kamor mislijo otopjeke postaviti; V Petrinji daje neki gosp. Janjić, doslužen vojask uradnik na znanje, da je kvadraturo okroga znajdel. Znajdbe svoje pa neče se naznaniti. — Okoli Karlovca so začeli na da Horvati drugikrat, ko bi se jim zopet Srbiji v vojvodini * — ------7 --- —--j------i--------j " * - ------- upamo pâ } ua u (4(3 iviuo iiiivuj v ujonu i uuonv^u dv uv nujali za zvezo, ne bodo dolgo premišljevali, ali bi se ze- more zalesti; čeravno pripravljeni smo na vse, želimo si Tergovina se bode kmali poboljšala da nas letos tukaj vojska iz Laškega se ne dinili z njimi ali ne. Toda takrat nam je ze odpela sreća. pa vendar mirú. — lclŘuv...a uu«c nm«.. Temveč se podvizujejo Madžari in njihovi slugi, da spet voda ra8te in ladje iz Banata in Turškega po Kolpi že skazé, kar bi cisto slovanskega bilo. leta se je oglasil advokat Milaković zdaj bil, ne sega v moj dopis Ze konec lanskega kaj in kje je do da bo Horvate učil mad- lahko dohajajo v Karlovce. Iz Teržaške&a 18. sveč. U. Čeravno so „Novice" že stokrát dokazale, da je pred vsem potreba, da so otroci žarski jezik. Sila veliko se jih je zapisalo, posebno pa v g0|ah najprej v svojem maternem jeziku dobro podučeni, gimuazijalna mladež se je marljivo poprijela tatarščine. Al potem in še le potem naj se učijo tudi druzih jezikov, Vam ko se je vse začelo uperati nam in otimati, kar se nam je moram donesti tudi jez saj en autentièen dokaz, da posua- mete iz njega, kaj pride iz tega, če se krajnskim (slovenskim) nezgoda pred nudilo, in ko se je jasno vidilo, odkod nam in nesreća dohaja, začelo se je vse tudi z mađžarščino otrokom v malih šolah bolj laški kakor materni jezik v glavo menjati. Ko je pa Varaždince unidan nekoliko luna terkala, vbija; nazadnje ne znajo ne laški ne slovenski. Nate tako da so brez pogojev Madžarom v naročje hiteli , znide laško spačeno pobotnico v originalu: „Quitaza. Perfijorini 3 se pred nekoliko dni 30 njim udanih oseb pri b. Kulmeru, dico fijorinitre, cepags cameroro delà tjisa di S. Croe pettro in pozovejo se celih 6 Horvatov ; razgovarjali so se i kako mogli zdelati, da se Madžari tudi v Zagrebu vsedejo za Croce di tomai percomesjone omini stimadari. Li 20 febraro 1850 d Mattio Cosiutta, Giusppe Cosiutta, tuti duve gosposko mizo, pustivši Horvatom le kosti. Posebno je pa peri giuratti". Tako učenost je napravila šola, ki je že od to, da so sklenili poslati nekaj takih tamnih zvezd k banu, leta 1819 v s v. Križu pri morji v popolnoma slovenski da ë ^HH^H ttt I ^H^H^tt ^H IHI^H H H ï H H ■mhhmí v ni či Pozor-a" Gimuazijalna naša mladež, 5? zacuvši zaprosi vodja gimnazije, naj se prepovć madžarščina očituje vročo željo, naj se češki kot bratovski jezik list poin slavenskega duha. vasi na Teržaškem, da se je leta 1850 mož, ki se je po in vidivši vse te napake, našal da je kaj, pisal tako talijanščino, ki jo Vam po- m uči. damo za uganjko, zatiravcom domaćih šol pa za Nikar ne zamerite Madžarščina se ni prepovedala, želja zastran českega jezika nam primorskim Slovenom, da se v sedanji resni dobi više Iz Goriškega 21. svečana. pa spolnila; prof. Kořínek uči zdaj vsak teden več ur češki potov ne oglasujemo in se ne poganjamo tako jaderno in jezik, da se izpolni ena iskrenih željá ranjega Kollar-a, ne- iskreno, kakor tirja naša potreba, kakor bi bila naša sveta umerlega buditelja vzájemnosti slovanské. Kako je pa kaj dolžnost potegovati se za ogujišče domače. In tudi ne vaša mladež gimuazijalna v Ljubljani? ali kaj čuti, da kri štejte nam v sramoto, da vam kot priprosti otroci obstati ni voda? AI ji je tudi pri sercu bratovska Ijubezen? Al moramo resnico, to je: „Še pred kratkim časom zdelo se se uči mar stokavscino, ce ze drugega ne? Al so ji mo- je blezo, če ne še sedaj marsikomu iz med nas že dovolj ) rebiti Atene v Frankobrodu? ali pa celó samo v želodcu? da le čversto čitamo, da se le oživljamo z duhom donio-Saj imate zdaj učitelja na gimnazii, ki zná štokavščino rodim, da le hrepené se napajamo in sitimo križem rok z popolnoma. Naj nam saj enkrat „Novice" povejo in kaj? 5 kako uno hrano, ki jo nam předkládáte vé, neprecenljive n No vice « Iz Karlovca 16. sveč. L. M. K. Večna bodi vam hvala! Ali nam vsem pa je živa Po celi kraljevini potreba, da zmiraj bolj spoznavamo in to še ob času 5 po kako da nam je pač velika sila pouriti se, bodi si pismeno bodi ze nove uradnike zbirajo; al po novem, ali bolje reči starem pred 1848 veljavnem sistemu bo veliko manj urad- si djansko, kolikor je v naši moči in dokler se giblje una nikov treba, kakor jih je dozdaj bilo. Cesarski uradi bodo zdravilna voda, ki je nekdaj mertvoudnemu na noge pomate dni prestali in na njih mesto stopijo deželni ali auto- gala. Zakaj mi smo bolniki, Slovani sploh, Slovenci posebej ; nomski uredi. Dozdaj v cesarski službi bivših uradnikov mi potrebujemo toraj zdravnika izverstnega, ki bi nas ozdravil je tudi nekoliko za nove častnike izbranih, ki so že za naših ran in naših bolečin, ki nam jih je vcepil neusmiljeni nove službe dozdaj cesarski tistega reda imeli. Veseli nas jako, da pri danja skušnja pa nas uči, da ne zdravnik bolnika, ampak prisegli ; plače imajo malo manj, kakor so je inostranec in pod kterimi mi hiramo že od zdavnej.' Vsak nas tako pametno izbirali so in vse je nekako pametnejše bolnik mora zdravnika si poiskati, bolnik mora zdravniku bilo kakor na sedanjem Ogerskem. Vendar pa ostane dosti razodeti in pokazati odkritoserčno , kje in koliko da je nje- govih ran in bolecin ; inače je vse zastonj ; se tako razumni domaćih brez službe. Ptujci, ktere poslednji čas tukaj niso kaj radi imeli, čeravno se niso nič pregrešili in so le svojo zdravitelj pri najboljsi volji ga ozdravil ne bo, marveč on službo po prisegi in cesarski postavi opravljali, čakajo vsaki bo čedalje bolj in bolj hiral in upadal, dokler ne shira in dan na povelje, da bodo deželo zapustili in se v druge razpade v sramotni nič. Glejte, mili bratje! našo prerevno nemško-slovan8ke kraje podali. — Naše mestno poglavarstvo osodo, ki se nam grozi in kteri zapadli bomo prej ali po bo čez nekoliko dni tudi na novo osnovano; pripravljamo zneje, če si bolni ne poiščemo zdravnika, ki je kos nas y ^ se ze na restauracijo, pri kteri po stari navadi vika in ozdraviti naših ran in bolečin. Al kaj! komu v Avstrii krika manjkalo ne bode, ker vsaki gradjan ima pravico ni znano uno oznanilo, ki se je nam bolnim naznanilo 20. voliti. Nadjamo se dobrega izida, ker mestjani so dobrega oktobra 1860? Naznanil ga je nam irneniten zdravnik ? on narodnega duha navdani. „Pozor" se je začel enmalo edini, ki našim ranam naj bolj pomagati zamore. Nas pre vec s Slovenci pečati; to nam je drago, ker mislimo, da morejo Jugoslovani skupaj na polju književnosti in za uzderzanje cesarstva avstrijanskega napredovati. „Narodne svitli cesar Franc Jožef sami so tisti dan se pravega zdravnika skazali. Na ta mili poziv preserčnega očeta se je že podvizalo mnogo narodov. eden za drugim , pred prestoi novine" iz Zagreba zahtevajo, da bi se kranjska dežela od mogočnega zdravnika in še vedno hitijo razodevati svoje „'/tegnanega studenca" pri Ljubljani s horvaskim združiti potrebe po časopisih ali po drugih potih. Tudi vé, pre a 73 drage 55 Novice", ste že v naših potrebah in stiskah veliko volitvi so bili izvoljeni gosp. Anton Samasa, zvonar » s govorile. Da bi pac ne bili vsi ti glasovi, glasovi upijoče^a v 162 baron C o d e11 i, o* rajšak y s 150 or ospod Vincenci pusčavií Danes pa donesite po celi Slovenii, po vsi Avstrii Ze vnik, tergovec, s 137, g09p. dr. Schôppel, c. kr. do našega presvitlega vladarja tudi naš glas; le povejte deželni svetovavec, s 118, gospod Karl Dež m an, mu jim » da vaše želje, o iskreni Kranjci, Štajerci in Korošci! zealni kustos, s 116 glasovi. Marsikaj bomo imeli po so tudi naše želje, da vase rane so tudi naše rane, vaše dokončanih volitvah pisati, premišljevaje o vseh volitvah potrebe naše potrebe. Le povejte jim, da mi primorski Slo věnci se popolnoma ujemamo z vsem tem, kar ste vé y verle neumne nemške „Knittelverse", pripušene slovenske in nemške podpihe, pa tudi nepoštene zvijače nekterih, kteri so Novice", pisale in še pišete o slovenščini sploh, posebej pa zlasti pri volitvah 3. razreda zaterli moža, kteri je skozi še o veliki potrebi in koristi, da se nam v Slovenii upelje 10 let v prejšnem mestnem odboru tako serčno se po- 55 ganjal za blagor našega mesta, da bi gotovo vsi hudobni domači jezik v uradnije, v šole vikše in nižje itd. Veselje nam je toraj v sercu zaigralo, ko ste nam naznauile, da je naklepi zoper njega ne bili obveljali, ako bi bili mestni že pismo osnovano, ki ima se poslati in izročiti ministru zbori ocitni bili in bili mestjani sami slišali, da je bil to-Šmerlingu, da tudi po tej poti naše želje zvé. V ta namen likrat duša celega zbora. Nadjamo se, da pervi razred blezo že nabirate podpise. Tudi k nam na Primorsko ga bode popravil kar je rovarstvo nepošteno dosihmal spodko pošljite, da tudi mi z vami „unitis viribus" se poganjamo palo pri njemu in še pri za zdravje naše osode. ji Zakaj komu drugemu. tudi mi dobro vemo in sku Iz Ljubljane. V nedeljo dopoldne je družba za šamo, da pečene ptice nobenemu v usta ne leté. In sicer dnarno pripomoć obertnikom in rokodelcom tudi previdimo, da Avstrija, naša mila domovina, bo še le imela svoj veliki zbor. Obilo število pričujočih bilo je očitno tedaj prav krepka in mogočna, odbiti vsako nevarnost, ako znamenje, da družba vživa zaupanje y ki ga zares zasluži. bo v nji Slovan ne manj kakor Nemec, Madžar in Talijan Častiti predsednik njeni gosp. Jauez N. Horák je pozdravil v kterem je veselo novico razodel, užival enake pravice, enako svobodo. Pivke 20. sveč. Josip Mlinarjcv. zbor z lepim ogovorom da je družba lani rokodelcom, ki so dnarja potřebovali y Z Povsod je o srenjskih volitvah 107.978 goldinarji na pomoč prihitela in se jim tedaj v se mnogo govorice; pri nas za zdaj se še ne čuti, da bi se danjih časih, ko so dnarne stiske povsod velike, pravo pod bili zlo za-nje oživili. Razpisane so vendar ze volitve za pornico skazala; se vé da bi bila rada se vec ljudém po- začetek marca. Rekel bi skoraj, da je ljudstvo nekako iz sodila, al ona nima bogatih zakladov; tedaj je gospod svojega življa padlo, ko je srenjska postava iz leta 1850 predsednik prosil njene podpornike, naj z obljubljenimi po- naše stare srenjske razmere v stran djala. Ljudstvo je bilo sojili pripomorejo družbi v dosego njenega blagega namena. iz starega vajeno, v vsaki soseski imeti župana in dva ali Ker nabiranje od ene straní, od druge pa razposojevanje tudi več rnož; ti so soseskine reci lahko lepo oskerbeli, dnarja na drobno družbi veliko truda prizadeva in vsi go samo da so hotli in smeli. Ker so pa te soseske večidel le spodje y ki imajo s tem opraviti, vse delà brez plačila oprav majhne bile, se jim je zadostna velikost s tem dobila, da ljajo, gré res vsem čast iu hvala, posebno pa še usta-je bilo več sosesk skupaj zdruzenih v poglavno srenjo novniku in predsedniku gosp. Hor a k-u, cigar neutrudljiva (Hauptgemeinde) z velikim županom (Oberrichter) na čelu. delavnost je bila že lani s tem poslavljena, da so mu druž- Pa kaj bom to sedaj na dolgo in široko razlagal, ker se beniki poklonili krasno sreberno čašo v spominek. Zahvalii nadjam, da novo srenjsko postavo bojo osnovali prihodnji pa se je gosp. predsednik v govoru svojem tudi gospodu deželni zbori v vsaki deželi sami in da ti se bojo za- J. Guttman-u, namestnemu županu, za njegovo serčno vedli domaćih potreb in domačih navad. Naj zdaj še pre- podporo, še posebno pa gosp. dr. Etbinu Costa-tu stopim na drugo polje. Zadnjic sem nekaj tukaj navadnih družtvenemu svetovavcu v pravnih zadevah, ki se že več besed omenil, o kterih sem sam mislil, da če je ktera ne- časa za vse občnokoristne in domaće zadeve s tako um- da ga slovenska, se ji že na čelu pozná za jezikoslovce. Pa ker nostjo in iskrenostjo poganja, sem od neke strani opomnjen, da bi bilo potreba na jasnem naša radostno med svoje prave sinove šteti. res more domovina razioček storiti y naj ga tudi storim, da se kaka beseda ne vrine kot slovenska v naše slovnike. Co tast je italijansko ciotto, hrom; frodelj, ital. frond ura y veje y vejniki ; vancati, ital. avanzare, napredovati; ker nje vec, je morebiti le Karnjelec, rojak iz Karnije na Beneškem, ker Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja 24. sveč. Danes smo pričakovali okiic novih postav za deržavno svetovavstvo in dežel ne ravno Karnjelci so tukaj tkavci, krojači itd. Toliko za danes zbore, pa še ga ni; morebiti pride jutri. Da mora posve-o slovniških rečéh. tovanje o teh zadevah vendar že končano biti, se sme so- lz Ljubljane. Tretji volitni razred je 21. in 22. dan diti iz tega, da veliko deželnih poglavarjev, ki so bili za- tega mesca svoje volitve dokončal, in po 125 volivcih, ki tega voljo le-sern poklicani, je že zapustilo naše mesto in se spet domů vernilo. Sliši se, da dezelni zbori se bojo so prišli volit, je 10 moz za mestni odbor tako-le izvo-Ijenih: v pervi volitvi s čezpolovičnico glasov: začeli 2. dan aprila (malega travna), zbor deržavnega svetovavstva pa 20. aprila. Število adv okato v (pravdnih dohtarjev) bo nek na Dunaji za 50 pomnoženo in tudi po vseh drugih deželah se bo nek na pol več advokacij na novo napravilo. gospod dr. Janez B le i we is, c. kr. profesor, z 86 sovi, gosp. Jože Debevc, posestnik, z 70 glasovi, J. N. Horák, rokovicarski mojster, z 63 glasovi; volitvi: gosp. Juri Freiberger, kleparski mojster 75 glasovi, gospod Anton He id rich, tergovec, gla- gosp. v 2. 5 Z z 73 glasovi, gosp Jože Blaznik, bukvotiskai y z 72 glasovi, Dosti boljše za ljudstvo bi pac bilo, ker bi pravde cenejse in hitrejše bile, ako bi vsak smel advokat biti, kdor je gosp. Miha Atnbrož, mestjan y z 58 Or O lasovi, gosp. Vil- preetal postavno predpisane preskusnje. helm Rost, sodarski mojster, z 54 glasovi, gosp. Jože S ven t ne r, čevljarski mojster, z 46 glasovi, gosp. Blaž Verh o ve, zlatár, z 43 glasovi. Danes imamo bravcom našim veselo novico nazna n i in da se bode prihodnji mesec s p ka se ze dolgo željno pričakuje. Slavnoznani gosp E. J. T k V pondeljek je volil drugi volitni razred; udele- bo 16 da t. m. na Dunaji zacel izdajati nov politišk žilo se jih je izmed 532 volivcov 371; bili so s čezpolovič- časnik v nemškem jeziku pod naslovom „Ost und West" y nico glasov izvoljeni: gosp Janez Brolich, svetovavec ki bode t o p d P h S c. k. deželne sodnije, z 233 glasovi y ar ospod dr. Janez v a n o v našega t uber z 231, gosp. dr. Rak, advokat, z 213 y Janez Poklukar, profesor bogoslovja y z 204. gospod V drugi va in si prizadeval pripomoći k p o r a z u m lj e n j u vseh narodov avstri- p r ij a t e 1 j s k e m u janskih. Res, kakor ribi voda, je treba nam takega časnika y Î4 ki bo brani! naše pravice zoper tolovajske napade takih Al komandanta nj tega do danes se ništa storila časnikov kakor je „Presse" in njeni pajdaži. Le edini ravno vesta » da j » Wanderer" je bil dosihmal pravičen tudi nam Slovanom 9 uski je s kralj zastonj nju u še zmiraj v li por B kralj ce poli on je nekako čudno on je bil edini časnik, ki ga je Slovan smel brez strahu v vesel, kar razodeva zlo razdraženo kri; ona pa je žalostna roke vzeti, da ne bo ta ali uni narod slovanski obrekovan in milo joka. Unidan se je govorilo, da bota šla ua Spanjsko, er ima kralj posestvo; daues pa se spet sliši, da gresta ali natolcevan. Al še vse drugač se bo obnašal „Ost und West", kakor 20. dan t. m. izdani program skličuje, čigar kmali ua Bavarsko V R so se že začeli vrednik bode moz, kterega pisateljska izverstnost je Nemcom ktei so znamenje bližnjih V • pokoj j h prekucij ; zlasti nemirno je ravno tako dobro znana kakor Slovanom. Izhajal bo časnik bilo ponoći 14. dan t. m., dokler niso francozki in pape-ta kakor vsi veliki časniki vsaki dan na veliki poli in do- ževi vojaki nepokojnikov zapodili. Pravijo, da sv. oče papež ne boj zapustili Rima, naj pride kar koli hoče. Pravda nasal razun politike tudi lepozuanskih reci obilo s posebnim ozirom na slovansko, gerško, rumunsko in magjarsko slovstvo. Cena mu je do koncajuuija 5 gold. 40 krajc. suro francozko, ki srno jo unidau omeni ed Napoleon in Rimom prihaja čedalj huj na bro pripravlj škof nov. dn. ; naročnina naj se pošilje v „Comptoir der Bnch- Dupanloup hud od ki ga bo podpisalo še več škofov druckerei des Herru Alexander Eurich in Wien, Wollzeile ljudje, kterim so Napoleonove misli znane, pravijo i Nr. 782 u Nadjamo se, da vsak Slovan, kteri je sit O" er to bod MHBRRHBIIIVPIHIHHHHId dgovoril cesar z poklicom francozke armad dega enostranstva dunajskih časnikarjev, bo jitu dal slovo Rio kot in se narocil na „Ost und West, ki je nase gore list. Koroško. Iz Ce lovca 22. sveč. Ali ste brali ktei ado potem ne bo be n ega druž ar a arha na iz mel rdiusko. Kralj sardinski sicer, ko je 16 v t m. s slovesniiri v b m sicer nič Preši" predvčeranjim budalasto pismo iz Celovca, v kterem z se gosp. A. Einšpieler-jeve pravične želje zastran sloven- al rekel je, „naj skup nagovorom dperl k d ne o R ne o Benetkah govoril y dodeli vladi toliko dnarja, da se ščine ua Koroškem s strupom pisanega gada polivajo ? boj pripr za vojsko na suhem in na morji mogle do v Koroško je nemško in Slovenec Slovenca ne razume!!" veršiti za to, da se Italii ne bo treba bati napada od no to je mast tega pisma, ktero ima v časniku, ki nosi na be straní Opominjal je tudi Lahe čelu „Gleiches Recht" fiir Allé" popolnoma svoje mesto. zakaj mod b pravem času 99 ne se prebiteti 9 ati, pa tudi ob pravem Stajarsko. Iz Wajca v judenburškem okrožji se času odlag i. „Postavil sem svoje življenje in krono v ne- ÍF. ^^ mm ^^ to lahko rečem; al tudi to pravim, da nobeden vljenje in osodo celega pripoveduje, da je v neki kmečki hiši tako strašilo, da varnost, so starejši Ijudje iz hiše bežali, otroke je začela božjast nima pra lomiti itd. — in kaj so nazadnje zvedili? Mati s odraščeno nevarnost hčerjo in njenim ljubim so bili strah, da bi bili očma pri- naj sklene, da se kralj sardinski Viktor Emanuel in nje naroda pahnit v Minister Cavour je predio ašinstvu svčt 9 silili, gospodarstvo izročiti mladim, našli ga boste vselej. Le išite strahu, nasledniki uujejo „ kralj talijanski íí llorvaško. Iz Zagreba. Skupščina naše županije Husovsko. Iz Petrograda. Gotovo je, da 3. sušca kot obletnici, kar je car Aleksander II prestol ruso> je po sklepu od 14. t. m. pismo poklonilo Njih veličanstvu, nastop bodo oklicano osvobodenj rusovski vskih kmetov iz v kterem s živo besedo kralja prosi » naj i opíraje se na jar sužnega tlačanstva. Nekteri velikaši so se sicer na ljubezen narod ov, ki je več vredna kakor milijon bajonetov, penjali, naj se ta nova postava odloži do j celega p o m i 1 o s t i vse osebe iz pregnanstvu v tujih deželah živijo cesarstva, ki dozdaj še v sicer zdaj spornladi to e s e n i, ke svobodeuje kmetov posetev bi na drugač. Cesko. Iz P r a g e. Narodny Listy" naznanjajo ža 99 lostno novico, da je za narodno slovstvo mnogo zasluženi gosp Jos. Franc Smetana 18. dan t. m. v Pelzenji umerl. Iz Pešta 16. svečana. Kraljevo pismo od deželni zbor 2. dan aprila grajšinskem polji zlo overalo; al car ni hotel Tursko. Iz C arigrada 15. sveč. — Rusovska in francozka vlada ste ojstre pismi poslale sultanu , zakaj da Ogersko. 14. t. m. skličuje v Budo, ogerski kterega hočejo Njih veličanstvo sami začeti in voditi; poslanci v deželni zbor naj se volijo po volitni postavi od leta 1848 in sicer miroljubni in pripravni Ijudje brez razločka, da se tam posvetuje ž njimi in z višjimi in ž njim skle- Ogerskega duhovni, stanovi in zastopniki njenih dežel o vsem, kar blagor tega kraljestva zahteva. Ogri niso zadovoljni, da se ima zbor v terdnjavi Budi turška vlada še zmiraj odlaša pravična biti kristjanom v Bosni itd. Strašni vihár na černem morji je zagnal dve velike barki, polne potnikov, na neko skalo tako, da ste se mahoma razbile. Strašno je bilo viditi, kako so se nesrečni ljudje skušali okleniti skalovja, al valovi so jih silovito vergli nazaj v morje; res prav čudež je, da je vendar 50 oseb svoje življenje otelo. Listnica vredništva. Gosp. J. P. V. na V: Le posljite nam sniti, čeravno je tako bilo odnekdaj ; oni hočejo zbirališče gojzdnarski sostavek. Nemo in propria causa judexy. — Gosp. A v Peštu; vendar, kakor se kaže, ne bojo zdaj več na-sprotovali temu kraljevemu ukazu, in hočejo prihodnjemu zboru prepustiti, naj on reši to zadevo. Kar se tiče drug T. v Ča: Unidan poslani članki i osobito pismo do Št. so premalo jasni občinstvu Gosp. A. Z. v G Kj ih Gosp. J. M. na S. G: Z velikim ne moremo. z Ogerskim sklenjenih dežel, ki Gosp. dopisnik iz R í je Fr. M-ri, ne vemo. em sprejel Dopisov al v „No brez imena nam so v kraljevem pismu ome- poslanih ne moremo natiskovati, zlasti osebnih zadev ne. Tih nj e n e 9 terdi 99 Wanderer", da je sklic teh dežel le » na p eu S iz Lj ub Kadar bo pisani imel karakter vadna" oblika kraljevih pišem in da poslanci iz Horvaškega itd. niso poklicani v ogerski zbor. Gotovo bo ta zbor ga bo imel tudi pop ne omenimo nič, ker je prene njegov „ novićar" ; o vsem drugim Gosp. A. M. v O : Přejeli in povedali založ.— Pervih 7 pól letosnjih „Novic" je cisto p naj mu pervih 7 pól prodá, kdor jih ima in vseh ne eden najimenitnisih zborov ne samo za Ogersko, temuč tudi Da ^ ustregli naročnikom, ki cele „Novice za celo Avstrijo; zakaj če bo v temu zboru zmagala zmer- založnik nost in bratovšina do vseh narodov pod krilom Avstrije, spravlja, utegne vse dobro biti za celo cesarstvo; ako pa premaga _______ nasprotni duh, gorje vsem. . Laško 24. sveč. Ko se je Gaeta podala, je bilo sklenjeno, da neapolitanska armada, ki je bila v terdnjavi rad imajo . prosi Kursi na Dunaji 26. februarja. (11.000 vojakov in 25 generalov z obilnim streljivom in 5 % metaliki G5 fl. 25 kr. Narodno posojilo 77 fl, 20 kr. Ažijo srebra 45 fl Cekini 6 fl. 89 kr kr 60.000 puškami) ostane tako dolgo vjeta , dokler se tudi terdnjavici Messina in C i v i t e 11 a del Trento ne podaste. Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef BlâZDik.