31. številka. „CdfNOS i' iihai« prv trikrat nit tod-n t 4<. 17-danjih »h torkih, outrtUili in aobotAh. /.jutraii.iv izd; nj« likaj* t,l> rt. uri ;•;utritj. ?»•('•■•riio 1 » »i> 7. ■ ri T.čer. -- Obojno i* «iitur ; zt j*ilen m™«» . 1 -.SH1, izvtii Av-tr. • 1 ♦ 4« tri trt««:, , , , . „ t ,— (a |iul leta , , , ">.— ... ,-.— /.» m letu . . . 10.— . . |ti.— Na naročba brez priložene nrrooiine »t ne jemlje ozir. FoiKiuicp« tlevilk. se dobivajo t pro-ilitjalnicuh tohakn r T r.t/a p., 2 ti v l*T«n l>iti» po 3 nvč, rSnlmtno »ečerno tanj. i> Irstu i*Ttn Trsta S u6. _2 to. "Su Izdanje za torek 12. mavca 1895. _ O Trst«, v torek zjutraj «112 marca 1895.) Tečaj XX. DINOST Oiflaii •• rit.'aii. po Urifu f petitu; >a i doh^limt črk.ml «. pladnja *>>-o»t<>r. koliki"1 oli»i»f» riTdlaih »ritu. 1'o.lana o.mrtnir. in j.vn.zahvala. J., rn.i^i o^u.i itd. M računajo p. popoibi1 ▼ •i il.ipi«i naj •• poiiljaja uraJnlitrt: ulic O*.rim it. 13. V«ak> pi«no mora hiti fmnkflv.no. k«r n*frank"vana «. a. »|>riiijMi.jo. Riikopi«! •• ua vračaj., Olaailo Naročnino rf>kl*ni»cljf> in lfU.a «pra-j.ma upritvniMvo ulica Molia. pit-•olo bit. 3. II nadit. Odprte rablanacja to protta poitnirta. lovenakega političnega društva asa Primorsko. r ^ ______M ■ /• MN / Castitim našim gg. naročnikom! Bliia se drmjo Četrtletje, a revi u a naših čč. 4. izdalo je te dni svoje poročilo. V tej knjižici objavljena so tudi priznanja (tiskane diplome), katera je razsodišče prisodilo raznim učiteljem iu učiteljicam ter nekaterim tvrdkam. Taka priznanja so dobili: Učiteljica gč. Marija Hafner v Gorici za risanje; učitelj v Dolu g. Kdmund Čibej za prirodoslovno zbirko; učitelj v Gabrijah g. Ignac Križinan za prirodoslovno zbirko ; nadučitelj v Komnu gosp. Anton Leban za prirodoslovno zbirko; nadučitelj v Ver tojbi, g. Andrej I r a š č e k za prirodoslovno zbirko; c. kr. okr. šdski nadzornik v Krškem g. Fr. G a b r s 5 e k za pedagogiske knjige ; nadučitelj v Srpenici, g. D. F aj g e 1 j za crkvene pesmi ; učitelj v Devinu, g, A n d. V o 1 h r i č za različne skladbe ; nčitelj na c. kr. vadnici v Gorici, g. Ivan Mer čina za pesmi, ki se pojo v otroških vrtcih; gg. Josip Lenarčič in drugovi na Vrhniki za .didaktofon*; nadučitelj v Ronkah g. Josip M a c o r i g za knjigo .Esercizi di comporre"; učiteU na c. kr. vadnici v Gorici g. Karol Tra van za knjigo .11 SaliceV Nadalje so dobile posebna priznanja te-Ie tvrdke: „P e d a g o g i š k o d r u š t v o" v Krškem za objavljene knjige ; zaloga „K. H it lz e v" na Dunaju za učne pripomočke ; zaloga He r-der ua Dunaju za pedagogiška dela iu učila in zaloga Karol J a n s k y v Taborju za učila. Stivbišče za novo poitno poslopja v Ljubljani. Te dni podirajo zadnje zidovju stare Luckinantiove hiše v Slonovi ulici. Prihodnji mesec prično izvestno že kopati temelj ki ga je posvetila, in materinko zemljo, ki ga je na svet rodila; »laje odpadel od svete vere naše i u vskočil pod jarem večnega prokletstva s tem, da je prejel nevero turftko in da si ju dal pogansko [ime Mehmed, d* hudodelnoj rokoj vodi neverne čete v te kraljevine, da peklenskim hinavstvom uničuje dom svoj in kraljevino svojo. Ko sledimo mi torej večnej pravici, ki dobro plačuje in zlo kaznuje, ko sledimo svetim pravilom, gonimo imenovanega Frana Filipovića apostolskoj svojoj oblastjo iz naročja svete matere cerkve, iz občine teh kraljevin ter mu odvzemamo sveti red ; proklet bodi on in njegov rod, proklet bodi un, ki ga hrani in brani; prokleto mu ime iu zarod, hranita naj ga nadloga in glad, spremljita ga toga in kuga; voda ga utopila, zemlja ga požrla, grob mu izbljuvaj kosti a veter mu raznesi prah In kakor gori prokleta duša v peklu z Judom Iškarjotom, tako sežgi iu zatri krvnik vse njegovo imenje, in kakor se je njegova duša odpovedala vinogradu Gospodovemu, tako končaj pravični srd vse njegove vinograde, njivo in polja. Proklet bil na veke!" (Dalje prih.) novi prihodnji stavbi, ki bode v istini v velik kras deželnemu stolnemu mestu. Ko bi le vlada malo bolj skrbela za njegove interese kakor skrbi radodarnih vok za druga, no da — »nemška* mesta! Pač zahteva od nase mestne občine vse mogoče žrtve ; da bi pa sama kaj žrtvovala za naše stolno mesto — jej ne pade na um, — Pa saj se poznamo .... Požar pri tEconomo". Minolo nedeljo okolo 3. ure zjutraj prebudila se je porodnica Matilda Cesnik, hči jednaga sodarskih mojstrov, službojočih v mlinu Economo in stanujoča v jedni izmed onih treh hiš, ki s toj 6 na Economovem dvorišču. Šla je na hodnik in tam je občutila zopern dim. Pogledala je skozi okno ; kdo naj opiše njem strah, ko je videla švigati zubelj iz strehe na istem dvorišču stoječe, 320q m. pokrivajoče lope ! Kričala je na pomoč, kolikor je imnla glasu v grlu. H krati bilo je vse po koncu. Nastala je grozna zmešnjava; nevarnost bila je strašna, kajti Idpa je prizidana hišam. Na pol gole žene z nežnimi otročiči v naročja tekale so kakor blazne siin in tje, drugi zopet so metali pohištvo raz okna na dvorišče. V pritličju dveh omenjenih hiš sta dva hleva; v jednem je bilo 9 konj, v drugem 29 volov, v pritličju tretje hiše pa je delavnica za sodarje, zaloga sodov itd. V I. in II. nadstropju vseli treh hiš so stanovanja. Ozadju omenjenih dveh hiš, kjer sta hleva, prizidana je bila lopa, v kateri je gorelo. Economovi ljudje so brzo spravili vole v varnost, toda konji so se splašili; šest jih je pobeglo skozi odprta vrata in dirjalo po mestu; ustavili so jih ljudje še-le pri takozvanih »Volti di Uiiozia"; ostali trije konji dirjali so po dvorišču in napravili zmešnjavo še večjo. V tem so iz mlina po telefonu pozvali gasilce; naglo pridirjalo je 6 brizgalnic, toda takrat bila je lopa že vsa v ognju. Gasilci morali »o se le truditi, da omejijo ogery in da obvarujejo hiše. A,e so gorele naoknice in zidovje bilo je že črno in vroče. Okolo ure podrla se je streha goreče lope. Med strašnimi prasketanjem in ropotom šinilo je na milijone iskric visoko proti krvavo žarečemu nebu. To je bil velikansk, toda grozen prizor. Briz-galnice vsipale so potoke voda na poslopja, v stanovanja. Okolo 6. ure zjutraj obkrožili so gasilci požar; hiše niso bile več v nevarnosti. Sedaj pa so se lotili žarečega pekla, ki se je v gostem dimu razširjal tam, kjer je prej stala lopa. Celo uro nlivale so vse brizgaljke pravo povodenj na žareči ogromni kup, da uduše plamen. Po 7, uri nadaljevalo je težko delo še 16 gasilcev z jedno briz-galjko, ostali vrnili so se k počitku; še-le okolu poludne bilo je delo končano, ogenj pogašen. K požaru prišli so razni višji policijski uradniki in nadzorniki. Stražarjem pomagala je četa vojakov vzdržavati red in braniti radovednežem pristop na pogorišče. Požar je napravil ogromno škodo; ista ni še nataujko precenjena, toda zna se, da utegne doseči kakih 40.000 gold. Pogorelo je v lupi do 1000 sodov, 20.000 dogin mnogo sodarskega orodja; lopa je bila zavarovana Jpri družbi „North Britisdi Mercantil*. Veliko »kodo trpijo razne pri Economu službujoče osebe, ki svojega pohištva niso imele zavarovanega ter so je v velikem strahu pometali raz okna, da se je vse razbilo. Ogenj je nastal v levem kotu lope v žaganju, ne zna se pa še kako. U Škednja naiu pišejo dne 9. marca: Hiyskanje in vedno hujskanje gospod urednik! Sinoči zamudil sem se nekoliko zunaj doma. Idoč proti domu, — bilo je okoli jodne populunoči — zaslišiiu z ulice meni na levo ropot kočije in klice iz iste: „Viva Lega nazionale!" M . . . . per i še . . .! Radovednost me je seveda prisilila, da se ustavim, ter pokukam kdo bi bil vendar, ta hrabri ptiček. Ali nisem imel te časti, kajti še predno je kočija pridrdrala do mene, moral je kočijaž že ustaviti na povelje c. kr. red. stražnikov. Seveda sem se približal tudi jaz in sreča mi je bila, da seiu spozna! hrabrega in drznega ptička. In kdo jo bil ? Poslušajte a ne smejajte se preveč! V kočiji je bil neki tukajšnji velelah slovenskim imenom s svojo soprogo in pa še jeden nepoznane«. Oče omenjenega „Italijana* ni razumil nijedne italijanske besede, a soproga mu je Nemka. Seveda so jih dotične straže dobro pokarale in jim zapretile : ali jaz mislim, da bi bilo dobro, ako bi se takim pouocnim ue-mirnežam malček stopilo na prste, ter jih prijavilo tudi višji obl., da jih ta poslednja pouči, kako se jim je vesti v prihodnje. Meni se zdi, da to ni kar tako. Vzemimo na primer, da bi se v istem slučaju primerilo en par domačih korenjakov; ali mislite, da bi jim dobro delo tako hujskanje ? In kdo ne ve, koliko slabega lahko nastane V Ali bi ne prišlo lahko tiuli do krvavega pretepa ? In kdo bil kriv na tem, to bi že povedal ,11 Piccolo" kakor navadno: ,1 panslavisti di Servola*. Ali naj bo kar hoče, dobro je vendar, da se je tako izteklo. Tukaj imamo zrcalo dveh bratov. Do-tičnik je bil član tukajšnjega pokojnega društva »Club corale", in bi ga revčka seveda bolelo, idoč mimo nekdanjih »Locali sociali", ne da bi si dal duška vsaj z jednim vzklikom : »Viva Lega nazionale!" Njegov brat Jožef pa je narodnjak, poštenjak od nog do glave, kateri gotovo ne bi mimo poslušni taeih vsklikov. Vidite torej, kako bi lahko nastal pretep med samimi brati! Za danes nimam nič drugega posebnega, gospod urednik, zato pa na svidenjn ! Opazovalec. Iz Senožeč nam pišejo dne h. marca: Danes je sedmi dan, da ne more nikdo izmed selskih zidov: vse ceste in pota so založene se zameti do 5 in. na visoko ; sploh je pa snega po vsej gladini od pol do jed-nega metra. Ubogi tički in divjačina! — Le v kranjskem dež. zboru zagovarjam dolgo-uhec ni prišel v zadrego radi zime, dokler še kako drevesce ali grm moli svoje vejice iz snega. Kidanje snega po državni cesti je bilo predvčeraj ustavljeno, zakaj — je bila uganjka, kojo so pa povoljno razrešile včerajšnje brzojavke iz Senožeč do dež. vlade v Ljubljano, kajti danes je vse živo s kidači snega po državni cesti. — Dela imajo dovolj za teden dnij, Vae Oabrče, stoječa ob okrajni eesti Senožeče-Vreme, bo pa še dolga čakala na rešitev iz snega, ker dotični cestni odbor ne vrši svoje dolžnosti; i vreinski do-laui ne morejo do svojih c. kr. uradov v Senožeče zbok žametov na okrajnej cesti. Kaki uzroki govore prav za prav za to, da se stranske, poleg okrajne ceste ležeče vasi prezirajo v tako mučnem položaju, to naj vendar pravočasno pojasnijo na inerodajtieni mestu, ^e dolgo let, in sicer od 1. 1829, ni bilo tukaj toliko snega, kakor letos. V tej hudi zimi so naši sosedje Laženci iznašli nov način zagrebanja mrličev. In sicer ta-le: V Lažali je minulo soboto umrl posestnik Jernej Ižanec; v nedeljo popoludne bi ga bili morali pokopati. Ker se pa Lažen-ski mrtveci pokopavajo na župniškem pokopališču v Senožečah, ni bilo mogoče to radi snega. Da bi pa krsto /. mrtvecem nesli v svojo podrnžuo cerkev (ker kapele nimajo), je z jedne strani potrebno dovoljenje od župniškega urada, z druge strani pa je okoli cerkvice, stoječe na strmem holmcu, toliko snega, da brez kidanja ne bi mogli spraviti gori mrliča. Mrlič je že ležal doma čez zakoniti čas: v ponedeljek, torek in sredo do-poludne. Vaščani so se upirali kidanjh do cerkve, zajedno pa pritiskali na obč. župana, da ukrene potrebno, da se mrtvec spravi kam iz hiše. Župan, odločen mož, je izrekel najkrajšo in najboljšo sodbo: da je krsto nemudoma odnesti na pokopališče v Senožeče, in da mora v ta namen vsaka hiša pridati po enega moža. In 25 srčnih možakov se je vzdignolo v sredo popoludne v najhujšem metežu in kadenju iz Laž proti Senožečam po soseski poti na državno cesto pri Ključu, piivezavši na krsto vrv, za katero je vleklo 8 mož; 16 uiož so pa po dva in dva vštric delali in gazili pot, dokler niso po dveh urah hoda srečno dospeli Jv Senožeče. Eden izmed 26tih spremljalcev je predlagal po položitvi krste v kapelo, da bi prav bilo se prepričati, da li je mrtvec še v krsti, čemur se je pa uprl drug mož, češ, da on Bdober stoji", da mrlič ni padel iz krste, ko so isto vlačili pod snegom. In včeraj so res zakopali krsto na odgovornost omenjenega korenjaka, nevedši, ali je mrtvec res v rakvi, ali ga pa morda najdejo kje kidači. Iz Ljubljane nam pišejo dne 5. marca : Predminoli teden je gostovala v našem deželnem gledališči gospica Šum o v.s k a, članica narodnega gledališča v Zagrebu. Nastopila je v »Dauia h kamelijami" in je kur očarala naše občinstvo se svojo igro in svojim nastopom, a nič manje se svojo ljubko vna-' nostjo. To vam je uzor igralke, od katere naj se uče naši ljudje, kako se igra dovršeno — umetno. Isti vspeh je dosegla v .Valen-ski svatbi", kojo igro so ponavljali naslednjega dne. — Ce pojde po sreči, uživali bo-deine čez dve leti kranjski Slovenci sami umetnost v deželnem gledališči, kajti Nemci in nemskutarji bodo najbrže prisiljeni kapitulirati ter zidati lastne gledališko kolibo. Je pač najumestneje zanje, za nas pa — tudi! —n.— Društvene zadeve. Iz Ljubljane nam pišejo : Če primerjam društvena poročila iz slovenskih krajev izven Kranjske z našimi domačimi razmerami, ki jih je imel človek priliko opazovati zlasti v dolgi letošnji pred-pustnej dobi, pridem do dokaj neugodnega prepričanja, in sicer tega, da ste v naših društvi , — zabavne kategorije namreč, — tako disciplina kakor organizacija, zelo pomanjkljivi, ergo preosnove potrebni, inače je nazadek neizogiben. Močno in intenzivno ukoreninila se je pri veselicah in shodih nekaterih naših društev tista odurna epidemija ki čuje na ime: napetost in preziranje članov iz nižjih slojev občinstva; in to daje mnogim povod, da se društvom in njih veselicam odtegujejo ozir vedno bolj izstopajo. Ljubljana pač ni mesto, kjer bi se v društvenem življenji smel na račun udov uganjati po možeh, ki stoje stvari na vrhuncu, tak sport, in čim prej se vrže ta monopol črez prag društvenih lokalov, tem hitreje pokaže se napredek. Slovenci nismo nadarjeni za visoko politiko, pa še manj za neke vrste pariških — kapric, ki nam niti ne pristojajo niti imamo sredstev za to; pač pa je treba računati s faktorji, ki oživljajo in vzdržujejo pri življenju ves ta organizem, ne pa jih z zaničevalno mogočnostjo — prezirati ! — To naj si zapomnijo pri nas na Kranjskem izvestna gospoda in stvar se bo razcvitala ugodno ter nam porodi zaželjeni sad. Drugače — pa ne ! —n.— Nezgode pri kidanju snega z mestnih streh, iz Ljubljane se nam poroča dne 7. t. m.: Včeraj podrlo seje v mestu vsied snežne teže troje hišnih podstrešij, danes pa je na Turjaškem trgu raz Naglasovo hičo zdrsnil s strehe delavec, ki je bil sicer privezan za vrv, a ga je plaz snega podrl, da je obvi-sel baš v sredi višine tronadstropne hiše med »nebom in zemljo", dokler ga niso (seveda nekoliko prestrašenega) delavci potegnili zopet na streho. Nesreča se ni nikaka pripetila. — Mestna občina ljubljanska izplačala je do zdaj za kidanje in izvaževanje snega znesek 9400 gld gld., proračun za leto 1894 in 95. leto znaša pa le tiOOO gl., a štejemo danes stoprav 7. marca, po ulicah in trgih pa je še polno snežnih barikad in kopic. Res občutna je ta zima za mestno blagajno! Kaznovan vojaški pisatelj Iz Gradca poročajo : Umirovljeni podpolkovnik Bartels pl, Bartberg izdal je knjigo, v kateri opisuje vojsko izza leta 1859. Vojaško časopisje je zaradi tega dela hudo napadlo pisatelja, ta pa je izjavil, da takih napadov ne mara zavračati, kajti dotičuiki, ki jih pišejo, obsojajo sami sebe. Stvar je provzročila toliko hrupa, da jo je preiskalo vojaško častno sodišče in sporočilo o vspeliu svoje preiskave vojnemu uiinisterstvu. Te dni izdalo je vojno mini-sterstvo odlok, ki odvzimlje Bartelsu vojaško čast kot podpolkovnik ; mirovino pa bode kaznovani pisatelj dobival vsejedno nadalje. Lep redarstveni uradnik. V Nizzi se je ustrelil redarstveni nadzornik Joutl'roy, ker je na Monte-Carlu zaigral 14.000 frankov, koje bi bil moral izplačati svojim podrejenim. Sodnijsko. 171etni kmetic Josip Ferič iz Komenskega okraja dobil je minoli petek pred tukajšnjim dež. sodiščem v tajni razpravi zaradi javnega nasilstva 2 meseca težke ječe. Dne 3. decembra min. leta na-pal je Ferič na cesti dekleta Frančiško G., hoteč jo zloiabiti; dekle pa se mu je obranilo. Nekoliko dni pozneje napal jo Ferič na cesti GGletno (!) Uršo G., je vrgel ob tla iu ž njo nesramno ravnal, napal je koncem januvarja meseca ni. 1. 171etno Marijo K., jo vrgel ob tla in grešil proti nravnosti. Izgovarjal se je ta nesnaga, da ga nekaka tajna sila goni kadar je pijan, da napada ženske, katerih pa nikakor ne misli zlorabiti (!!). Policijsko. Neznan tat ukradel je voziček na 4 kolesa, vreden 25 gl., ki je stal .zapuščen" pred pvodajalnico trgovca Benvenu-tija v iriei Chiozza. —Spreten tat utihotapil se je v odprto stanovanje v I. nastropju hiše št. 15 v ul. Acd avera^a za mar« 93,50, za juli «4 .'0. Hft.mburg. Santo* uoo2 46-50 t Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in zuancem pre-žalostno vest, da je po dolgi mučni bolezni, previden se svatotajstvi za umirajoče v Gospodu mirno zaspal Ignacij Bučar, gostilničar pri Sv, Ivanu, danes ob 11. uri zjutraj v 31). letu. Pogreb bode jutri v sredo 13. t. m. ob 2. uri pop. iz hiše žalosti št. 832 pri sv. Ivanu. Marija Bučar. Mlmica in Hugo, soproga. otrok«. Tu objava bodi mestu posebnega naznanila, Slovani! Udano podpisani javljam, da odprem prihodnjo soboto dne IG. t. m. svojo kritno v ulici Sv, Ivan št. 10 (via S, Giovani — za novim Sv. Antonom). Točil bodem črna istrska vina najbolje vrste po 86 nvč. I, na dom od 2 1. naprej po 32 nvč. I. belo okoli-čansko p<> 40 nvč. I., Kozlerjovo pivo v staklanicali. po lotu v sodčkih po 20 uc. 1. Pripravljena bodem iincl različna izborna jedila. Imam oddeljeno sobo, pripravno za veče družbe, za seje i. t. d. Narodnjakom znana moja preteklost jamči, da bode moja krčma prava narodna krčma. Pričakujem da tržaški in zunanji Slovani podpirajo moje i podjetje. Ob eneui zahvaljujem iskreno obiskovalce ; dosedanje moje krčme „Alla Croce di Malta", ter se vsam tem kakor sploh vsemu slavnemu občinstvu priporočam z nova za mnogobrojni obisk v uoveni prostoru. Hvaležno udani FRAN KUAVOS, krčmar. Lastnik politišn« druitva .Edintst*. — Izdavatelj in •dgevvrni urednik : Julij Mikotu — Tiskarna Dolenc v Trstu.