glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine velenje
27. marec 1970 — Leto VI. št. 7 (113) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini
Proti samo 30 odstotkov
Minula nedelja je Bila v naši dolini praznična kot še nikoli tako. V vseh krajih je vladalo živahno razpoloženje. Ljudje so odhajali iz svojih domov in se zbirali na voliščih. Tega dne smo v velenjski občini imeli glasovanje. Volivci smo odločali ali bomo v naslednjih petih letih s samoprispevkom zbirali denar za gradnjo osnovnih šol, vzgojno-varstvenih ustanov ter obnovo kulturnih domov in modernizacijo cest.
Volivci tudi tokrat niso razočarali. Na volišča je prišlo 16.679 volilnih upravičencev ali 97,11 odstotkov. Tolikšne udeležbe ni bilo niti na zadnjih splošnih volitvah. Kar 11.253 volivcev se je izreklo za uvedbo samoprispevka, 30,6 odstotka ali 5.261 volivcev pa je bilo proti samoprispevku.
Šaleško dolino so v nedeljo, 22. martea, že ob pol šesti uri zjutraj predramili streli iz možnarjev in naznanili, da je prišel pomemben dan. Kmalu zatem so v vaseh in mestih odjeknili zvoki treh godb — šoštanjske, mladinske rudarske ter rudarske — in ustvarili praznično vzdušje.
Pred volišči so se rano zjutraj začeli zbirati glasovalci. Do 8. ure zjutraj je prišlo na volišča že 20 odstotkov volivcev. Volilna u-deležba pa je vedno bolj naraščala. V vsej občini je bilo do 11. ure že 76 odstotna udeležba.
V Zavodnjah so pohiteli že v jutranjih urah. Do 9. ure je volilo 80 odstotkov, ob 10. uri in 10 minut pa je glasoval še zadnji volivec. Na volišče so prišli vsi v volilnem imeniku vpisani volivci. Tudi volilni rezultat ni razočaral, saj je v tej hribovski in partizanski vasici obkrožilo odločilni »ZA« kar 95,6 odstotEov volivcev. To pa je tudi najboljši glasovalni izid v občini. Zdaj vidimo, da so v Zavodnjah na zboru volivcev mislili resno, ko so napovedali tekmovanje vsem voliščem v občini.
Ugodna sporočila pa je občinska volilna komisija, ki je delala pozno v noč na sedežu občine, dobila tudi iz drugih volišč. V Belih vodah so volitve zaključili pred 12. uro. Do 11. ure je v Pesju glasovalo 87 odstotkov volivcev, v Šmartnem ob Paki 80 odstotkov, na 20. volišču v Šoštanju 88 odstotkov, na 34. volišču v Velenju 84 odstotokov itd. V zgodnjih popoldanskih urah pa so z volitvami zaključili v Paški vasi, Skornem, na dveh voliščih v Šoštanju, Podkraju in Kavčah.
Uradni izid glasovanja, ki ga je izdala občinska volilna komisija, je znan in uspešen. V velenjski občini smo na nedeljskem referendumu izglasovali samoprispevek, ki ga bomo začeli
plačevati že 1. maja letos.
Za samoprispevek so na posameznih voliščih volivci glasovali takole:
•	Rečica ob Paki (volišče št. 1) — 72 odstotkov;
•	Šmartno ob Paki (volišče št. 2) — 86,3 odstotkov;
•	Paška vas (volišče št. 3)
—	65,4 odstotkov;
•	Gorenje (volišče št. 4)
—	65,8 odstotkov;
•	Skorno (volišče št. 5)
—	73 odstotkov;
•	Bele vode — Grebenšek (volišče št. 6) — 86 odstotkov;
•	Bele vode — osnovna šola (volišče št. 7) — 65 odstotkov;
•	Florjan — Skorno (volišče št. 8) — 56,9 odstotkov;
•	Zavodnje (volišče št. 9)
—	95,6 odstotkov;
•	Topolšica — pri kmetu Adamu (volišče št. 10) — 53,7 odstotkov;
•	Topolšica — bolnica (volišče št. 11) — 66,2 odstotkov;
•	Topolšica — pri Janezu (volišče št. 12) — 30,5 odstotkov;
•	Topolšica — prosvetni dom (volišče št. 13) — 34,5 odstotkov;
•	Ravne — pri Strnaku (volišče št. 14) — 77,3 odstotkov;
•	Ravne pri Oberu (volišče št. 15) — 64,13 odstotkov;
•	Ravne — KZ (volišče št. 16) - 79 odstotkov;
•	Šoštanj — Ograj šek (volišče št. 17) - 61,4 odstotkov;
•	Šoštanj — osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh (volišče št 18) — 54,7 odstotkov;
•	Šoštanj — osnovna šola Biba Ročk (volišče št. 19)
—	58,5 odstotkov;
•	Šoštanj — krajevni u-rad (volišče št. 20) — 57,4 odstotkov;
•	Šoštanj — glasbena šola (volišče št. 21) — 55 odstotkov;
•	Lokovica — pri Škrubu (volišče št. 22) - 33 odstotkov ;
•	Lokovica — zadružni dom (volišče št. 23) - 81,9 odstotkov;
•	Gaberke (volišče št. 24)
—	71,5 odstotkov;
•	Družmirje (volišče št. 25) — 39,07 odstotkov;
•	Pes je (volišče št. 26) — 61,1 odstotkov;
•	Plešivec (volišče št. 27)
—	91,5 odstotkov;
•	Škale (volišče št. 28) — 48,6 odstotkov;
•	Cirkovce (volišče št. 29)
—	31 odstotkov;
•	Velenje — v parku (volišče št. 30) — 63,7 odstotkov;
•	Velenje — osnovna šola Miha Pintar Toledo (volišče št. 31) — 72 odstotkov;
•	Velenje — osnovna šola Miha Pintar Toledo (volišče št. 32) — 57,5 odstotkov;
•	Velenje — osnovna šola Miha Pintar Toledo (volišče št. 33) — 52 odstotkov;
•	Velenje — osnovna šola Miha Pintar Toledo (volišče
št. 34) — 52 odstotkov;
•	Velenje — uprava stanovanjskega podjetja (volišče št. 35) — 42,8 odstotktjv;
•	Velenje — RŠC (volišče št. 36) — 61,3 odstotkov;
•	Velenje — dom upokojencev (volišče št. 37) — 60,1 odstotkov;
•	Velenje — delavska u-niverza (volišče št. 38) — 66 odstotkov;
•	Velenje — dom kulture (volišče št. 39) — 57 odstotkov;
•	Velenje — KZ (volišče št. 40) — 64,2 odstotkov;
•	Velenje — Stix (volišče št. 41) — 51,4 odstotkov;
•	Podkraj (volišče št. 42)
—	67,4 odstotkov;
•	Kavče (volišče št. 43) — 60,1 odstotkov;
•	Šentilj (volišče št. 44)
—	66,5 odstotkov;
•	Šalek (volišče št. 45) — 65 odstotkov;
•	Paka (volišče št. 46) — 60 odstotkov.
Povsod so lepo okrasili volišča, sicer pa je bil tudi zunanji videz vasi, Velenja in Šoštanja praznično olepšan. V našo dolino je zares prišla pomlad!
SOLIDARNI Z RUDARJI BREZE
Predzadnjo soboto, 13. marca, je prišlo v jašku Srečno rudnika Breza iz doslej še nepojasnjenih razlogov do eksplozije metana. Nesreča je terjala življenje 50 rudarjev, več rudarjev pa je bilo huje in laže ranjenih.
Rudarje iz Velenja je nesreča v srednjebosan-skem rudniku Breza
globoko pretresla. Rudnik lignita Velenje je poslal v Brezo brzojavko z izrazi sožalja in solidarnosti z rudarji tega srednjebosenskega premogovnika. V brzojavki iz Velenja je bilo med drugim sporočilo, da je rudarje globoko pretresla vest o nesreči, hkrati pa so poslali kolektivu in družinam po-
nesrečenih rudarjev izraze najglobljega soža-ja. Rudnik lignita Velenje je rudniku Breza tudi ponudil pomoč, v kolikor bi bilo to potrebno.
Delegacija velenjskih rudarjev pa je v Brezi pospremila na zadnji poti tragično preminule stanovske tovariše.
STANE KAVČIČ V VELENJU
Predsednik republiškega izvršnega sveta. Stane Kavčič, je zadnji torek v spremstvu člana republiškega izvršnega sveta inž. Franca Razdevška obiskal Velenje.
Dopoldan se je mudil v TGO Gorenje Velenje. Pred
vhodom v tovarno so visokega gosta pozdravili generalni direktor TGO Gorenje, Ivan Atelšek, predsednik velenjske občine Nestl Žgank, in predsednik delavskega sveta TGO Gorenje, Ivan Širše.
V sejni dvorani se je se-
MLADI V RUDNIKU SO SE SPET ORGANIZIRALI
Čeprav sestavlja rudarski kolektiv skoraj tretjina mladih, zaposlenih do 27. leta starosti (po zadnjih podatkih kar 1.009) pa od leta 1965 naprej na Rudniku lignita Velenje niso imeli organizacije Zveze mladine.
Komunisti iso na zadnji konferenci postavili odločno zahtevo, da je treba čimprej obnoviti organizacijo Zveze mladine. Sklenili pa so tudi, da bodo sami pri tem kar najbolj aktivni. Tako je bil imenovan poseben odbor, ki je sklical nedavno tega v sejni dvorani občinske skupščine ustanovno konferenco organizacije Zveze mladine na Rudniku lignita Velenje. Konfererice se je udeležilo,
zraven številnih gostov, kar 85 predstavnikov mladih z vseh obratov velenjskega rudnika.
Razprava je bila na sobotni konferenci dokaj razgibana. Govorili so predvsem o nalogah, s katerimi se bodo morali mladi spoprijeti v prihodnje, in ker so jim obljubili pomoč prav vsi, od vodstva delovne organizacije do predstavnikov samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, verjetno ob zadostni aktivnosti ne bo težko izvršiti sprejetih nalog, pa čeprav so le-te precej obsežne.
Na začetku bodo namenili posebno pozornost strokovnemu izobraževanju mladih.
Tako bodo pripravili strokovne izlete v sorodne delovne organizacije in pa v delovne organizacije v Šaleški dolini. Prizadevali si bodo nadalje, da povečajo vlogo mladih v samoupravnih organih in usposabljanju mladine za delo v družbeno političnih organizacijah in v samoupravnih organih. Ker je dobro informiranje predpogoj za dobro samoupravljalsko delo, bodo skrbeli, da bi bili mladi kar najbolj in pravočasno obveščeni o vseh dogajanjih, ki jih zanimajo.
Razumljivo je tudi, da bodo kar najtesneje sodelovali z občinskim vodstvom ZMS ter z drugimi specializiranimi organizacijami
šel predsednik Stane Kavčič z vodstvom tovarne, s predstavniki samoupravnih organov ter družbeno-poli-tičnih organizacij. Razgovora so se udeležili tudi predsedniki skupščin občin Velenje, Mozirje in Slovenj Gradec, Nestl Žgank, Jože Deberšek jn Ivo Cerče. OJj tej priliki je generalni direktor Ivan Atelšek seznanil visokega gosta z dosedanjim razvojem tega našega največjega proizvajalca strojev in opreme za gospodinjstva pri nas ter z načrti za nadaljnji razvoj. Povedal je, da predvideva program razvoja, ki so ga bili pravkar izdelali, da bo čez pet let Gorenje Velenje doseglo že nad 6 milijard dinarjev realizacije (nad 600 milijard starih din), zaposlovalo bo blizu 20.000 delavcev, izvozilo pa bo na tuja tržišča še za okrog 60 mili-jonov dolarjev.
DALJE na 8. strani
Staneta Kavčiča in inž. Franca Razdevška je v Gorenju sprejel generalni direktor Ivan Atelšek
mladih v Šaleški dolini ter z aktivi ZMS v občini in z aktivi ZMS v sorodnih delovnih organizacijah. Prizadevali pa si bodo navezati tudi tesnejše stike z dijaki in študenti — štipendisti Rudnika lignita Velenje, ki se bodo zaposlili v njihovi delovni skupnosti. Zavzemali se bodo ob tem za še večji obseg štipendiranja, pa čeprav je prav v tem podjetju dokaj obsežno.
Med drugim si bodo prizadevali ustvariti kar najboljše možnosti za prekvalifikacijo mladih delovnih invalidov. Pozabili pa ne bodo tudi na športno, rekreativno in kulturno-pro-svetno dejavnost.
Eden od udeležencev ustanovne konference je dejal, da mora predstavljati konferenca prelomnico v delu mladinske organizacije na Rudniku lignita Velenje. »Prav vsi mladi se moramo zavzeti, da poživimo delo organizacije ZMS in da storimo vse, da bodo sklepi tudi izvršeni!«
DELOVNI OSNUTEK ZAKONA 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
V nadaljevanjih objavljamo določila in komentar delovnega osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju.
Za naše bralce piše: RUDI DE-LOPST, predsednik skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne
Zavarovancem-delavcem so poleg obveznih oblik zdravstvenega varstva zagotovljene po zakonu tudi tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih je naša država dolžna zagotoviti delavcem po konvenciji mednarodne organizacije dela o minimalnih normah socialne varnosti (konvericija št. 102), "tn pa nekatere zagotovljene oblike zdravstvenega varstva ob nesreči pri delu in obolenju za poklicno boleznijo.
Oblike varstva, ki smo jih dolžni zagotoviti zavarovanim delavcem po konvenciji št. 102, so naštete v drugem odstavku 36. člena delovnega osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju; gre za bolnišnično oskrbo, za zdravstveno nego zdravnika splošne prakse in zdravnika specialista in za osnovne farmacevtske proizvode.
Oblike zdravstvenega varsta ob nesreči pri delu in obolenju za poklicno boleznijo pa so naštete v prvem odstavku 15. člena splošnega zakona in v prvem odstavku 53. člena delovnega osnutka republiškega zakona. Lahko bi rekli, da so zavarovanim delavcem ob nesreči pri delu in obolenju za poklicno boleznijo zagotovljene vse možne oblike zdravstvenega varstva.
Večkrat poudarjamo in tudi v splošnem zakonu je naglašeno takšno načelo, da si bodo v novem sistemu zavarovanci sami določali oblike, obseg in raven zdravstvenega varstva. Vendar moramo reči, da to velja le za zavarovance v skupnosti kmetov in za zavarovance v skupnosti oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, da pa so za delavce praktično že vsi primeri, ko se jim mora zagotoviti zdravstveno varstvo, našteti v zakonu; seveda si bodo zavarovanci v skupnostih določali obseg in raven teh pravic.
DENARNA NADOMESTILA
V 18. členu splošnega zakona je rečeno, da skupnosti zdravstvenega zavarovanja samostojno določajo pravice zavarovanih oseb do denarnih nadomestil v zvezi z zdravstvenim varstvom, njihovo višino, pogoje za pridobitev in način njihovega u-veljavljanja. Vendar je to splošno načelo že v istem členu dopolnjenjo s tem, da skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev obvezno zagotavljajo denarna nadomestila v primerih in po pogojih, ki so določeni v zakonu..
Denarna nadomestila si morajo po zakonu torej zagotoviti samo delavci. Denarno nadomestilo v zvezi z zdravstvenim varstvom po zakonu ni obvezno za zavarovance, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost in ne za zavarovance kmete. Prav tako za te zavarovance nadomestilo ni obvezno ob porodniškem dopustu, ker je po zakonu zagotovljen dopust le zavarovankam-delavkam.
Delovni osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju določa v 1. točki prvega odstavka 41. člena, da ima tudi zavarovanec — oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, pravico do denarnega nadomestila med začasno zadržanostjo od dela v zvezi z uživanjem zdravstvenega varstva, vendar sodimo, da to ni v skladu z določbo 18. člena splošnega zakona. Glede na določbo splošnega zakona ne more biti dvoma, da bodo zavarovanci v skupnostih oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, sami odločali, če in kdaj si bodo zagotovili pravico do denarnega nadomestila. Po drugem odstavku 23. člena splošnega zakona lahko določa zakon (mišljen je republiški zakon), da se osebe, ali posamezne kategorije oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, zavarujejo v okviru skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev ob pogojih, ki jih določi ta skupnost; takšno določbo povzema delovni osnutek v varianti 91. člena. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev bi na podlagi omenjene določbe lahko določila med pogoji za sprejem v svojo skupnost za osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, po našem mnenju — tudi obseg pravic, med njimi pa tudi nadomestilo osebnega dohodka. Najbolj verjetno je, da skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev ne bodo hotele imeti različnih pravic za zavarovane osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. Republiški zakon pa bi za to skupino zavarovancev ne smel določati kot obvezno pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi za zavarovane osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, ker je dana pravna možnost, da si ustanovijo svojo skupnost zdravstvenega zavarovanja.
(Dalje prihodnjič)
Samoupravni dogovor je več kot potreben
Termoelektrarna Šoštanj in Savske elektrarne Ljubljana so izdelale predlog družbenega dogovora o e-lektrogospodarstvu in predlog samoupravnega dogovora v elektrogospodarstvu • Poslanci iz širšega celjskega območja so na nedavnem posvetovanju v Šoštanju poudarili, da je dogovarjanje več kot potrebno.
Nedavno tega je začel predsednik gospodarskega zbora slovenske Skupščine, Tone Bole, postopek za sklenitev družbenega dogovora o elektrogospodarstvu. V javni razpravi sta, kot je znano, dva predloga, in sicer sta predlog za družbeno dogovarjanje o elektrogospodarstvu pripravili tudi Termoelektrarna Šoštanj in Savske elektrarne Ljubljana.
V Termoelektrarni Šoštanj in v Savskih elektrarnah Ljubiljana vlada prepričanje, da bo mogoče le z družbenim in samoupravnim dogovarjanjem urediti medsebojne poslovne odnose v elektrogospo-
darstvu in ustrezno vključiti to panogo v gospodarstvo. Razlogov, ki to terjajo, je več. Tako je enotna dobavna mreža za preskr-bovanje potrošnikov z e-lektrično energijo. In ker so potrošniki električne energije vezani na nakup energije iz enega omrežja, so tudi upravičeni, da si zagotove prednosti, ki bi jim jih sicer omogočalo prosto tržišče električne energije. Nujnost družbenega dogovarjanja pa narekujejo tudi značilnosti razširjene reprodukcije elektrogospodarstva. Namreč, potrošnja električne energije je dosegla pri nas že tako visoko stopnjo, ko je treba graditi samo velike in ekonomične vire energije. Pred slovenskim elektrogospodarstvom je zato neodložljiva naloga, da vlaga razpoložljivi denar za izgradnjo novih objektov, seveda s pomočjo družbenega dogovarjanja z odjemalci ter z družbeno političnimi organizacijami.
In kakšen je namen družbenega dogovarjanja?
Dne 24. inarca sta delavska sveta termoelektrarne Šoštanj in Savskih elektrarn imela skupno sejo na kateri sta že potrdila samoupravni dogovor o združenem delu med obema podjetjema (obširneje poročamo o pripravah na ta dogovor v našem sestavku). Sklenili so tudi, da bosta podjetji ustanovili poslovni odbor, ki bo skrbel za izpolnjevanje nalog, predvidenih v dogovoru
Poslanci na gradbišču nove soštanjske termoelektrarne
Kot sistem naj bi družbeno dogovarjanje omogočilo vskladitev interesov med elektrogospodarstvom, gospodarstvom kot celoto in družbeno skupnostjo, in to glede vseh vprašanj, ki so zanje temeljnega in skupnega pomena. To pa so zagotovitev ustrezne organizacije elektrogospodarstva, ki bo omogočila gospodarstvu sodelovanje pri izbiri bodočih elektroenergetskih objektov in pri določanju načina njihovega financiranja, nadalje zagotovitev dobro urejenega in povezanega elektroenergetskega sistema v tehnološkem smiislu, omogočitev elektrogospodarstvu soodločanje o vprašanjih, ki so zanj temeljnega pomena, zlasti pa še o režimu, politiki in raivni cen, kot o izvajanju razširjene reprodukcije, in pa poglabljanja samoupravi j anj a.
Termoelektrarna Šoštanj in Savske elektrarne Ljubljana pa so pripravile tudi predlog samoupravnega dogovora o elektrogospodarstvu. Ta samoupravni dogovor bi lahko omogočil elektrogospodarskim podjetjem kar najbolj uspešno izvajanje nalog irt pa izpolnjevanje obveznosti, sprejetih z družbenim dogovorom. Hkrati pa bi zagotovil tudi takšno interesno in funkcionalno integracijo elektrogospodarstva, ki bi upoštevala doseženo razvojno stopnjo samoupravljanja. Iz predloga, ki so ga izdelali v Šoštanju in Ljubljani, izhaja, da bi bila podjetja v elektrogospodarstvu tudi vnaprej samostojne gospodarske organizacije z vsemi samoupravnimi pravicami in dolžnostmi. Podjetja bi se poslovno povezovala v takšno interesno skupnost, ki bi jim še nadalje omogočala opravljati njihove osnovne podjetniške naloge. Nekatere naloge pa bi opravljale združeno z namenom, da dosežejo večji skupni poslovni uspeh.
Združene naloge bi, kot predvideva predlog, bile: proizvodnja, prenos in prodaja električne energije ter v tej zvezi usklajevanje planiranja in skupni prevzem rizika. Za izvajanje samoupravnega dogovora bi elektrogospodarska podjetja ustanovila skupen organ — poslovni odbor, katerega naloga bi bila izvajanje določil dogovora, usmerjanje dela skupnih služb ter vodenje poslovne politike podjetij glede združene proizvodnje, prenosa in skupne prodaje, nadalje glede cen in tarif za električno energijo ter glede razširjene reprodukcije. Elektrogospodarska podjetja pa bi za lažje in uspešnejše izvajanje nalog ustanovile tudi skupne službe, in sicer ekonomsko-dispečersko, službo za koordinacijo študija razvoja ter za meritve, zaščito, telekomunikacije in regulacijo.
Poslanci iz širšega celjskega območja, ki so se nedavno zbrali v Šoštanju, da bi obravnavali predloga Termoelektrarne Šoštanj in Savskih elektrarn Ljubljana, so v razpravi poudarili, da je treba pohiteti z oblikovanjem in sprejemom družbenega in samoupravnega dogovora. Razprava je pokazala, da predlagana oblika (predlog Šoštanja in Ljubljane) ustreza, saj se zavzema, da bi enotno politiko dosegli ne s fizičnim združevanjem posameznih elektrogospodarskih podjetij, pač pa z dogovarjanjem. Le-to pa bi pomenilo za samou-upravljanje in za vsebinsko poglobitev samoupravnih pravic novo kvaliteto. Z oblikovanjem in sprejemam družbenega dogovora pa kaže pohiteti, saj ne bi bilo gospodarno, da bi reševanje te problematike še naprej prepustili toku časa.
I DOBRO
I GOSPODARJENJE
Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem je tokrat zasedala v Velenju. Soglasno je potrdila zaključni račun skupnosti za leto 1969
Iz poročil in razprave povzemamo, da so uspeli lani v KSSZ delavcev Ravne na Koroškem brez dodatnega prispevka uravnovesiti izdatke z dohodki. Na to je vplivalo tako povečanje števila zaposlenih in porast osebnih dohodkov kot prizadevanja zdravstvene službe, ki je sprejela vrsto ukrepov za zmanjšanje stroškov poslovanja, vendar takšne vrste, da zavarovanci niso bili prizadeti. V razpravi je bilo poudarjeno, da bo treba
nameniti v prihodnje posebno pozornost obravnavi vprašanj v zvezi z začasno nezmožnostjo za delo, saj so zavoljo tega lani v okviru KSSZ delavcev Ravne izgubili kar 532.000 delavnikov.
Finančni načrt sklada za leto 1970 je skupščina sprejela že novembra lani, pri 5.2 % prispevni stopnji blizu 54,500.000 din vseh dohodkov, pri tem pa bodo izločili 1,290.000 din v rezervni sklad. Izdatki so usklajeni z dohodki, v primerjavi z letom 1969 pa se izdatki za zdravstveno varstvo povečujejo za 15 %, kar bo omogočilo dvig ravni zdravstvenega varstva občanov kot povečanje obsega del.
Člani skupščine so na zadnji seji dali soglasje k statutu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ravne na Koroškem ter obravnavali še nekaj tekočih zadev.
-Ma-
VRTIČKARJI POZOR!
Sadike velikocvetnih vrtnic — čajevk
PRODAJA
Bogomir Dolinšek, Laze 25
Sadike v najrazličnejših barvah lahko dobite po 8 dinarjev.
RAZSTAVA V
DELAVSKEM KLUBU
V prostorih Delavskega kluba v Velenju je odprta razstava del slikarjev -amaterjev Jožeta Svetine iz Zavodnje in Rudija Stopar-ja iz Krškega. Jože Svetina se predstavlja z novo tehniko slikanja, in to 'z olji na steklu, Rudi Stopa® pa razstavlja plastike iz železa.
han Atelšek, generalni direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in poslanec gospodarskega zbora Skupščine SMt Slovenije9 odgovarja na vprašanja Šaleškega rudarja46
Napoved za leto 1975:
Gorenje nad 6 milijard din realizacije, Velenje 30.000 do 35.000 prebivalcev
V	Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so le dni pripravili prvi predlog programa razvoja delovne organizacije do leta 1975. Zato smo obiskali glavnega direktorja TGO Gorenje, Ivana Atelška, ki je tudi poslanec gospodarskega zbora slovenske skupščine, in mu zastavili vrsto vprašanj, tako v zvezi z razvojem samega Gorenja kot Velenja in vključevanja sosednjih občin, predvsem Mozirja in Slovenj Gradca, v gospodarska gibanja velenjske obične. Takole je potekal razgovor:
ŠALEŠKI RUDAR: Kakšna so predvidevanja za razvoj TGO Gorenje do leta 1975?
• IVAN ATELŠEK: »Gorenje je prišlo do takšne faze razvoja, ko je treba storiti spet korak naprej. V tovarni smo pred časom izdelali sicer program razvoja do leta 1972, vendar smo smatrali za potrebno, da čimprej izdelamo srednjeročni [program razvoja tovarne do leta 1975. Zdaj smo v Jugoslaviji največji proizvajalec strojev in opreme za gospodinjstva, vendar pa se moramo čimprej postaviti vzporedno sorodnim evropskim tovarnam. Če pa hočemo to doseči, moramo napredovati v prihodnje še hitreje.
Takšne naloge smo si zastavili: v tovarnah v Velenju bo letos Gorenje ustvarilo 930 milijonov din realizacije, leta 1975 pa naj bi jo že 3 milijarde 210 milijonov din.
V	tovarni Sever v Subo-tici bodo letos dosegli 160 milijonov din realizacije, leta 1975 pa naj bi jo že 500 milijonov din. V program je vključena tudi celjska tovarna EMO, v kolikor se bo priključila Gorenju (op. uredništva: samoupravni organi tovarne EMO iz Celja so nedavno tega imeno-
vali posebno komisijo, da prouči možnosti sodelovanja in povezovanja z Go-. renjem). Medtem, ko bo EMO dosegel letos 355 milijonov diin realizacije, jo naj bi 1975. leta, po naših predvidevanjih, že 900 milijonov dinarjev.
Se pravi, da bi v velenjskih tovarnah Gorenja, v subotiškem Severju in v celjskem EMO dosegli 1975. leta že 4 milijarde 610 milijonov din realizacije, od tega pa samo v tovarnah v Velenju, kot sem že omenil, 3 milijarde 210 milijonov din.
V načrtu je tudi, da navežemo tesnejše stike še z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami. Tako naj bi v Livarni Muta povečali vrednost proizvodnje od sedanjih 50 na 150 milijonov din v letu 1975, pri čemer pa naj bi v Muti dosegli že prihodnje leto 100 milijonov din realizacije. V načrtu je tudi gradnja tovarne plastike, ki bi ustvarila letno okrog 500 milijonov din realizacije. V Velenju je v gradnji tovarna kosovnega pohištva, v kateri bodo letno proizvedli za blizu 200 milijonov din pohištva. Okrog 100 milijonov din letne vrednosti proizvodnje pa naj bi dosegli še v tovarni kabelskih se-tov, v orodjarni in v tovarni grelnih plošč.
Računamo, da bo imelo Gorenje leta 1975 nad 6 milijard realizacije.
In še podatek o zaposlenosti : v tovarnah v Velenju, Mozirju in Slovenjem Gradcu bi zaposlovali okrog 13.000 delavcev (samo v Velenju nad 8.000), celotno Gorenje pa bi imelo nad 19.500 zaposlenih. Sicer pa bi Gorenje skupaj s kooperantsko industrijo zaposlovalo blizu 52.000 delavcev«
ŠALEŠKI RUDAR: Kaj
pa izvoz?
•	IVAN ATELŠEK: »Povečevali ga bomo iz leta v leto. Predvidevamo, da bomo že leta 1975 izvozili za 750 milijonov dinarjev izdelkov. Plan je dosegljiv, saj računamo, da bomo že prihodnje leto izvozili za okrog 250 do 300 milijonov dinarjev strojev za gospodinjstva.«
ŠALEŠKI RUDAR: Letos ste začeli z modernizacijo nekaterih tovarn oziroma z gradnjo novih?
•	IVAN ATELŠEK: »Res je. Za novo tovarno v Mozirju so načrti že pripravljeni, začeli pa so tudi že z zemeljskimi deli. Računamo, da bo proizvodnja v tovarni v Mozirju stekla že avgusta oziroma najpozneje septembra, te dni pa bomo tudi že podpisali pogodbo za izvoz izdelkov (tehtnic) v Zahodno Nemčijo. Pripravljamo se tudi na gradnjo nove tovarne v Slovenj Gradcu; pogodbe so že podpisane in bi bilo mogoče takoj pristopiti k projektiranju in oblikovanju tehnologije ter k podpisu pogodbe z inozemskim partnerjem, vendar pa morajo Slovenj gradčani zagotoviti še del denarja za to investicijo. Program te tovarne je zelo perspektiven, zaradi česar bi morali v Slovenj Gradcu storiti vse, da čimprej zagotovijo sredstva.
Pravkar začenjamo z gradnjo nove tovarne štedilnikov, ki bo povečala letno proizvodnjo za 400.000 štedilnikov. Tik pred dograditvijo je tudi tovarna televizijskih sprejemnikov, za katero smo odkupih kompletno tehnologijo oz. dokumentacijo od zahodno-nemške firme Korting, hkrati pa sklenili pogodbo, po kateri bomo tvrdki Korting poslali v prihodnjih treh letih za 48 milijonov zahodnonemških mark izdelkov. Do začetka maja bo končana rekonstrukcija tovarne _pralnih strojev, iz katere bo prišlo dnevno od 1.300 do 1.500 pralnih strojev. Povečanje proizvodnih zmogljivosti naših tovarn je potrebna, posebej še, če bomo z zahodnonemško tvrdko Bauknecht sklenili pogodbo, po kateri naj bi v letu 1971 izvozili od 60.000 do 70.000 pralnih strojev in prav toliko hladilnikov.«
ŠALEŠKI RUDAR: Kako pa se bodo v Gorenju gibali osebni dohodki?
•	IVAN ATELŠEK: »V
prvih dveh mesecih letos smo povečali produktivnost ža okrog 11 % in ta povečana produktivnost se bo od-
razila že na osebnem dohodku za mesec marec 1970, ki bo v poprečju za 5 % večji, kot je bil lani. Medtem, ko je znašal lanski poprečni mesečni dohodek 1.180 dinarjev, bo marca letos že okrog 1.250 dinarjev, v letu 1970 pa naj bi znašal že 1.350 dinarjev.
Prav zdaj pripravljamo novo organizacijo za to veliko Gorenje in tudi novo sistematizacijo delovnih mest. Računamo, da bo znašal v prihodnje najnižji osebni dohodek 860 dinarjev, in toliko bo zaslužil tisti, ki ne dosega norme (ne snažilka), sicer pa se bo gibal najnižji osebni dohodek okrog 1.000 dinarjev. V Gorenju skušamo gibanju proizvodnje in storilnosti prilagajati tudi osebne dohodke, zato tudi ni posebnih problemov, kadar zahtevamo od delavcev več, saj vedo, da se jim bo to poznalo pri izplačilu osebnih dohodkov.«
ŠALEŠKI RUDAR: Kakšno bo po vašem mnenju, tovariš Atelšek, Velenje leta 1975, upoštevaje seveda predvideni razvoj Gorenja in drugih delovnih organizacij v šaleški dolini?
•	IVAN ATELŠEK: »Računam, da bo imelo Velenje leta 1975 med 30.000 in 35.000 prebivalci, če se bodo napovedi za razvoj, takšne kot so zdaj, tudi uresničile. Gorenje bo povečalo število zaposlenih za okrog 5.000, računati pa je treba tudi na razvoj drugih delovnih organizacij, predvsem Rudnika lignita Velenje, LIK Šoštanj, Termoelektrarne Šoštanj itd. Verjetno bo problem, kje nastaniti toliko ljudi. Verjetno bo Velenje čez nekaj deset let izgledalo tako, kot izgleda npr. Stuttgart danes. Z zemljišči, je treba kar najbolj racionalno gospodariti, zaradi česar bi morali urbanisti čimprej izdelati programe, s katerimi bi zagotavljali najboljšo izkoriščenost zemljišč.«
ŠALEŠKI RUDAR: Omenili ste sodelovanje z občinama Mozirje in Slovenj Gradec. Kako naj bi to sodelovanje izgledalo?
•	IVAN ATELŠEK: Hkrati z izdelavo programa razvoja Gorenja do leta 1975 oziroma sploh razvoja Velenja, smo se začeli v večji meri, pogovarjati tudi s predstavniki mozirske in slovenjegraške občine. Velenje naj bi bilo v prihodnje idustrijsko središče, medtem ko bi v Gornjesa-vinjski in Mislinjski dolini
razvijali turizem, občane iz teh območij pa zaposlovali v Velenju. To naj bi bil začetek tesnejšega sodelovanja in povezovanja občin Velenje, Mozirje in Slovenj Gradec, pri čemer pa v Velenju ne mislimo samo na to, da bi le zaposlovali ljudi iz sosednjih občin, pač pa pomagali reševati probleme v občinah.
Predlagati celo nameravamo, da bi izdelali kratkoročni program razvoja oz. 5-letni program razvoja za vse tri občine Velenje, Mozirje in Slovenj Gradec. Seveda bo treba ob tem misliti tudi na ureditev cestnih povezav, saj danes razdalja 30 kilometrov ne predstavlja več nobenega problema.«
ŠALEŠKI RUDAR: Kakšne naloge pa čakajo velenjsko občino spričo velikega razvoja Gorenja in razvoja tudi nekaterih drugih delovnih organizacij?
•	IVAN ATELŠEK: »Osnovna naloga bo, da prilagodimo občinski plan programom razvoja delovnih organizacij in na tej osnovi predvidimo razvoj drugih dejavnosti oziroma tistega, kar bo zahteval tako hiter razvoj industrije. Videti bomo morali, koliko šol bomo morali zgraditi, kakšno trgovsko mrežo bomo rabili, katere ceste bomo morali še urediti in koliko denarja bomo morali nameniti letno za stanovanjsko izgradnjo. Seveda pa bomo morali, če bomo hoteli uresničiti vse načrte, močno okrepiti tudi gradbeno operativo.«
ŠALEŠKI RUDAR: Kakšna pa bo vloga Gorenja v slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru?
•	IVAN ATELŠEK: »Programi, kot ga pripravlja prav zdaj Gorenje, so nedvomno dobra osnova za programiranje razvoja gospodarstva tako v republiki, kot v državi. Cilji so jasno začrtani —• doseči takšno velikost delovne organizacije, ki ne bo zagotavljala uspešnega razvoja samo v Jugoslaviji, pač pa tudi v konkurenci tujih proizvajalcev.
Pri nas si že nekaj časa prizadevamo ustvariti nekaj žarišč, okrog katerih bi razvijali gospodarstvo in ki bi predstavljala nosilce napredka. Prepričan sem, da je in bo Gorenje eden od nosilcev in stebrov napredka.
Razvojni program Gorenja, na primer določa, da bo Gorenje s 15 1o udeleženo v celotni proizvodnji v 117 in 119 panogi jugoslovanskega gospodarstva. To je nedvomno najbolj zgovoren dokaz o položaju in vlogi Gorenja v prihodnje!«
ŠALEŠKI RUDAR: Kaj menite o miselnosti, ki je ponekod še prisotna, da Gorenje lahko napreduje, ker ima kapital. Drugi pa kapitala nimajo in zaradi tega ne morejo napredovati?
•	IVAN ATELŠEK: »To je
samo izgovor! Tudi Gorenje na začetku ni imelo kapitala, pač pa velike želje, da ustvarja za razvoj. Verjetno so le malokje začeli v takih pogojih, kot prav Gorenje. To se pravi, da ni bistven za razvoj samo denai pač pa predvsem ljudje. Marsikje manjka volje, ne pa denarja.
Denar, ki smo ga z leti ustvarili, nam zdaj bistveno pomaga. Nimamo nobenih posojil za osnovna sredstva. Sami smo to sfinancirali. Vseskozi smo si prizadevali, z veliko voljo, ustvarili denar. Zato znamo denar dobro ceniti in tudi koristno nalagati. Zaposleni živijo s tovarno, delajo z veliko zavestjo in Gorenje je njihov »drugi« dom. Zato tudi ni čudno, če dosegamo zavidljive uspehe. In za temi uspehi se skriva velika volja ljudi!«
ŠALEŠKI RUDAR: Omenili ste sodelovanje Velenja z občinama Mozirje in Slovenj Gradec. Kako se bo to sodelovanje širilo v prihodnje?
• IVAN ATELŠEK: »Slej ko prej bodo občinske meje, ki so še, odpadle. In prav je, da odpadejo. Zato si moramo prizadevati, da razvijamo neposredno samoupravo občanov in da občane zainteresiramo za odločanje.
Nujnost pa je zlasti še povezovanje gospodarstva tudi preko občinskih meja, kajti vsako zapiranje je lahko hudo škodljivo. V Gorenju že zdaj zaposlujemo precej delavcev tudi iz Mozirja in Slovenj Gradca. Tudi interes teh dveh občin je. da zaposlujemo njihove občane, saj imajo od tega korist.
Seveda pa moramo to medobčinsko sodelovanje, dejansko na vseh področjih, v prihodnje še krepiti in poiskati nove oblike. Ne mislim tudi predvsem na fizično združevanje, pač pa na tesno samoupravno dogovarjanje in medobčinsko sodelovanje, na enotno politiko v okviru velikih odločitev, ki se porajajo na posameznih področjih.«
ŠALEŠKI RUDAR: Kot poslanec gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije se srečujete s problemi tako v Velenju kot v Mozirju. Kaj bi bilo treba, po vašem mnenju, storiti, da bi zagotovili recimo hitrejši razvoj gospodarstva?
•	IVAN ATELŠEK: »Vzrok, da gospodarstvo včasih ne napreduje tako, kot bi bilo pričakovati, so nerazčiščeni oz. celo neizdelani programi razvoja. Zaradi tega imajo v posameznih kolektivih tudi že težave. Delavci želijo imeti jasno začrtano perspektivo. Zato mislim, da bi se morali dogovarjati o nadaljnjem razvoju in o perspektivi v vseh delovnih kolektivih in kolektivom, ki bi bili pomof. potrebni, tudi tudi pomagamo. Zavedati se moramo, da angažiranost ljudi ni odvisna samo od visokih osebnih dohodkov, pač pa tudi od perspektive, Ici pa mora biti takšna, da jo proizvajalci sprejmejo. Tega še marsikje manjka.
Smatram tudi, da smo v samem proizvodnem področju premalo agresivni, premalo nas je slišati, tudi zato, ker marsikje še nimajo jasno začrtanih perspektiv, ki bi bile tudi realne. Oživljati moramo začeti gospodarstvo šaleške doline kot Gornjesavinjske doline. Razumljivo je, da bo treba dati v občini Mozirje še večji poudarek razvoju turizma in v tej zvezi tudi kmetijstva, vendar pa morata doseči hitrejši razvoj zlasti in tudi gozdarstvo in predelovalna industrija. Hitreje morajo napredovati zlasti Nazarje, kjer manjka, prav tako kot nekaterim kolektivom v občini Velenje, program nadaljnjega razvoja.
V Velenjski občini bomo morali z večjo vnemo iskati nove programe, ki bodo tudi največ prinesli. Ne rabimo takšnih programov, ki bodo angažirali veliko sredstev, pa dali malo tistega, kar ljudje pričakujejo. Ne borimo se samo za investicije oziroma za povečano proizvodnjo, borimo se za končne rezultate, od katerih imajo koristi tako delavci, kot občani. Investicija, ki Šaleški dolini ničesar ne daje, ni in-teresantna!«
ŠALEŠKI RUDAR: Prosimo vas še za sporočilo bralcem našega časnika, oziroma sploh občanom velenjske občine?
•	IVAN ATELŠEK: »Biti moramo ena sama velika samoupravna skupnost. Delati moramo, kajti naš cilj mora biti —■ čimveč ustvariti. Biti mo-lamo strpni in pomagati kolektivom, ki so pomoči potrebni, da bodo hitreje napredovali. Poglobiti pa moramo tudi povezanost med kolektivi v Šaleški dolini.
Skratka: biti moramo v Šaleški dolini vsi občani kot velika družina. Cilj vseh nas pa mora biti: vzgajati in vzgojiti plemenitega in dobrega človeka, ki nenehno stremi za napredkom!«
Primer
s Kozjanskega
Zaostali in siromašni predeli Kozjanskega ležijo na območjih občine Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Laško in Sevnica. Vse Kozjansko je bilo med vojno zibelka par-tizanstva, v času po vojni pa je še naprej zaostajalo v gospodarskem razvoju. Zaradi tega so se pokazale posledice. Med njimi tudi kričeč razmah socialnih problemov.
V zadnjem času pošiljajo iz vse Slovenije denarne prispevke in materialno pomoč v te občine, da bi pomagali ublažiti socialne težave. Proračuni teh občin so skopi zaradi gospodarske nerazvitosti in sami ne morejo zagotoviti dovolj denarja. Zavedati se sicer moramo, da bo za odpravo vzrokov težav na Kozjanskem potrebna posebna akcija vse slovenske družbene skupnosti. Zdaj pa lahko naša pomoč pomaga otopiti vsaj najbolj boleče posledice in je tudi v taki obliki
v teh krajih dobrodošla. Za pripravo ukrepov za odpravo vzrokov je potrebno nekaj več časa, naša pomoč pa lahko premosti in odpravi marsikakšno dotlej še hudo stisko.
Naj na primer samo navedemo primer 13-članske družine Klavžerjevfh iz Ve-ternika pri Kozjem. Oče Franc do nedavnega ni imel zaposlitve v domačem kraju in je delal drugod, kjer je skoraj ves skromni zaslužek porabil za hrano in bivanje sam. Zdaj so mu sicer zagotovili delo v domačem kraju, zaslužek pa še zdaleč ni kos potrebam tako številne družine. Mati Marija je bila borka že pred septembrom 1943. Zdaj pa ima 11 otrok. Najstarejši ima 16 let, najmlajši nekaj nad dva tedna. Ker so morali starejši paziti na mlajše niso uspeli končati osemletke in imajo težave zdaj pri iskanju zaposlitve. Doslej so našli me-
sto nekvalificiranega pomožnega delavca samo za najstarejšega. Vsi živijo v majhni leseni hiši, kjer morajo zlasti pozimi spati vsi skupaj v enem samem prostoru. Zveza borcev je za obnovo hiše oskrbela 25.000 din (novih).
S tem pa so bile rešene samo najhujše težave Klav-žerjevih. Zdaj bo treba predvsem vsem mlajšim pomagati, da bodo res lahko končali vsaj osemletno šolanje in še kup drugih reči. Občinska skupščina Šmarje je te dni prevzela pokroviteljstvo nad to družino.
Takih ali le malo manj hudih problemov je na Kozjanskem še veliko. Vsem ni mogoče pomagati samo iz lokalnih virov. Pri SDK Šmarje pri Jelšah je ustanovljen nov žiro račun številka 5073-789-60 »Sredstva pomoči Kozjanskemu« pri občinski skupščini Šmarje pri Jelšah, kamor naj bi nakazovali vse denarne prispevke tisti, ki želijo velikodušno pomagati. Vso materialno pomoč, obleke, posteljnino, plenice itd. pa naj bi pošiljali na Občinski odbor Rdečega križa Šmarje pri Jelšah. Tako zbrano pomoč bodo razdelili potrebnim po Kozjanskem in tudi v enako zaostalih predelih za Donačko goro.
Štiri leta
plodnega dela pravne posvetovalnice pri občinskem sindikalnem svetu Velenje
Pravno posvetovalnico je kot službo za nudenje pravne pomoči delavcem, upokojencem in delovnim invalidom ustanovil Občinski sindikalni svet Velenje dne 2. 2. 1966. leta. Takrat smo tudi v našem časniku zapisali poziv sindikalnega sveta vsem zaposlenim, da lahko iščejo pravno pomoč pri pravni posvetovalnici.
Namen pravne posvetovalnice je nuditi ustne pravne nasvete in sestavljati vse vrste pismenih vlog s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, še posebej pa s področja delovnih razmerij in stanovanjske zakonodaje. Kot posebnost, ki je druge pravne posvetovalnice nimajo, si je pravna posvetovalnica zadala nalogo, da bo zlasti pomagala delavkam-mate-ram pri uveljavljanju pravic preživnine za mladoletne otroke.
Ko danes, po štirih letih, pregledujemo delo pravne posvetovalnice, lahko rečemo, da je njeno delo plodno in da je posvetovalnica o-pravičila obstoj in zlasti pri delavcih — članih sindikata pridobila na ugledu. 2e pregled števila zadev kaže, da je pravna posvetovalnica opravičila svoj obstoj1. Ni pa prezreti, da je pripomogla, da so delovne organizacije pri reševanju zadev oz. pravic delavcev bolj natančne, bolj se poglobijo v pravno plat vprašanja. Mimo so že tisti primeri, ko nekateri vodiini ljudje v posameznih delovnih organizacijah niso bili pripravljeni popustiti, pa jih včasih niti dokončna odločitev na
sodišču ni prepričala, da ima delavec prav.
Pravna posvetovalnica je v tem štiriletnem obdobju poslovala vsak četrtek, in to v Velenju in Šoštanju. Če vzamemo, da je poprečno v štirih letih imela 180 uradnih dni in če upoštevamo, da je v tem času bilo obravnavanih 982 zadev, pridejo poprečno štiri obravnavane zadeve na uradni dan. Upoštevajoč, da iščejo posamezni delavti večkrat pravno pomoč, pa lahko rečemo, da je pri pravni posvetovalnici iskalo pravno pomoč preko 1.100 delavcev, upokojencev, invalidov in ostalih.
Da je pravna pomoč poznana delavcem naše občine, priča dejstvo, da ni delovne organizacije, niti zavoda, iz katerega ne bi iskal kateri delavec pravno pomoč.
Pregled delavcev, ki so iskali pravno pomoč, zaposlenih v posameznih podjetjih, je:
Rudnik lignita Velenje 139 Gorenje Velenje	102
Tovarna usnja Šoštanj 27 Trg. pod. ERA Velenje 23 Komunalno obrtni
center Velenje	25
Vegrad Velenje	36
Lasnoidustrijski kombinat Šoštanj	9
STIX Velenje	16
Rudarski šolski
center Velenje	20
Skupščina občine
Velenje	18
Termoelektrarna
Šoštanj	15
Polypex Šoštanj	10
Tu gre seveda samo za delavce, ki so iskali pravno pomoč iz področja delovnih razmerij. V ostalem pa je bilo ogromno upokojencev in invalidov, dosti pa tudi mater-delavk, ki so iskale pravno pomoč v zvezi z ali-mentacijami.
Kljub temu, da je mogoče reči, da delavci poznajo delo pravne posvetova^ce, pa ni odveč povedati, da nekatere sindikalne organizacije premalo seznanjajo delavce z delom pravne posvetovalnice oziroma ne povedo de-levcem, da lahko iščejo pravno zaščito pri pravni posvetovalnici, ki deluje pri občinskem sindikalnem svetu Velenje.
Zato bi bilo prav, da bi prav vse sindikalne organizacije obvestile s posebnim obvestilom delavce, da lahko iščejo pravno pomoč, seveda le iz področij delovnih razmerij ter socialnega zavarovanja, matere pa tudi glede uveljavljanja pravic do preživnine.
Od 1. aprila 1970 dalje bo PRAVNA POSLOVALNICA pri občinskem sindikalnem svetu Velenje poslovala vsako sredo od 16,45 do 17,15 ure v prostorih Krajevnega urada šoštanj, soba št. 26 (II. nadstr.) in od 17,30 do 19. ure v prostorih občinskega sindikalnega sveta Velenje, Titov trg 1 (V. nadstr.).
Pred nedeljskim referendumom se je v Šoštanju na Trgu svobode in v Velenju na Titovem trgu zbralo več tisoč mladih in manifestiralo, da bi njihovi starši glasovali
za samoprispevek
Tudi v Velenju je igrala mladinska godba rudarskega šolskega centra. Mladi pa so s transparenti izražali svoje zahteve
V taborniških oblačilih so prišli na zborovanje tudi taborniki odreda »Jezerskega
zmaja«
V Šoštanju je zhrani mladini spregovoril predsednik krajevne organizacije SZDL Martin Primožič, igrala pa je usnjarska godba
Navdušeni so bili, ko je zaigral zabavni ansambel Venus vedre melodije
prosto delovno mesto
VODJE
delovne enote - komunala
Komisija za sprejem in prenehanje dela podjetja KOMUNALNI OBRTNI CENTER VELENJE razglaša
Poleg splošnih pogojev za to delovno mesto, mora imeti kandidat odslužen vojaški rok ter še naslednje pogoje:
1.	diplomiran gradbeni inženir ali gradbeni inženir z enoletno prakso,
2.	gradebni tehnik — nizke gradnje, s triletno prakso.
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Določeno poskusno delo dva meseca. Osebni dohodki po pravilniku podjetja.
Samsko ali družinsko stanovanje vseljivo ob nastopu službe.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s potrebnimi dokazali (spričevala in kratek opis dosedanjih zaposlitev), ali se osebno zglasijo na sedežu podjetja.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
LOJZE ZAVOLOVSEK, ak. slikar - Velenje, ak varel
SLAVJE MLADE
Ob dnevu žena je občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Velenje spet pripravila že tradicionalno »SREČANJE MLADIH PEVCEV«. Vabilo, s katerim so prireditelji obveščali o tem, je obenem razlagalo namen srečanja; zbori — bili so to otroški in mladinski — naj bi pokazali svojo rast in napredek, pevci naj bi se med seboj spoznali, dobili novih pobud za delo, a hkrati naj bi bil to korak k pravilni kritiki in čutu za skupno delovanje.
Ko je človek stopil v dvorano in zagledal mlade obraze (pevci so nastopili dvakrat: popoldne so peli drug drugemu, zvečer pa so peli svojim staršem in ljubiteljem mlade pesmi), ko je videl ganljivo predanost v toliko in toliko primerih, ko je zaznal prizadevnost	zborovodij (predvsem številnih zboro vodk), se je pač zavedal kakšno važno delo za oblikovanje mladega človeka je bilo tu opravljeno in se še opravlja. Petje v zborovskih ansamblih je odločilnega pomena za psiho otroka in mladine. Mladega človeka že zgodaj disciplinira, ga uči podrejanja in mu obenem vliva samozavest ob uspešnem izvajanju danih nalog. Estetski užitek, ki ga ima otrok ob petju, je neprecenljiv, ker je aktivni plod lastnega sodelovanja. V otroku zbuja občutek soustvarjanja in ga obenem uči razlikovati dobro od manj dobrega, lepo od manj lepega. Uči ga torej pravilneje vrednotiti skladbe in njihovo interpretacijo, s tem pa ga odvrača od cenenih in plitvih pojavov, ki nujno vodijo k notranji revščini, sčasoma pa morda v še slabše strani človekovega notranjega življenja. Zaks^j zmotno je misliti, da vpliv umetnosti ostaja zgolj na svojem področju, eminentnega pomena jeza celotni človekov razvoj.
Letošnje srečanje je bilo že po številu zborov korak navzgor: od lanskih enajst zborov, je število naraslo na štirinajst. Po nekajletnem počitku sta spet sodelovala otroška zbora o-beh vzgojno varstvenih ustanov in pa zbor osnovne šole Šmartno ob Paki. Skupaj 9 otroških zborov, 4 mladinski in 1 dekliški.
PESMI
Razveseljivo je, da imajo že vse centralne šole naše občine po dva zbora (o-troškega in mladinskega) in da ob tem prav tako vneto skrbijo za petje na podružničnih šolah. Treba je vedeti, da je ta napredek rezultat vztrajne in večletne politike občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij, vodstev šol in pa seveda nenehnega prizadevanja zborovodij samih. Zlasti velik je napredek otroških zborov, ki v zadnjih dveh letih stopajo z večjimi koraki kot mladinski. In prav je tako: le ob vedno boljših otroških zborih, bodo dobivali mladinski zbori vedno boljše pevce.
Na srečanju je vsak zbor zapel tri pesmi, izmed katerih je bila vsai ena ljudska. Zbore pa je ocenjevala posebna strokovna komisija sedmih najvidnejših slovenskih zborovskih strokovnjakov,
juha Šoštanj, zborovodja Štefka Lenart; mladinski zbor osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje, zborovodja Roza Veber in dekliški zbor gimnazije Velenje, zborovodja Ivari Marin.
S takšnim uspehom smo seveda vsi zadovoljni. Obenem pa prav ti uspehi narekujejo nove naloge, ki jih bodo zborovodje ob takšni in še večji pomoči prav gotovo zmogli. Prav v tej pomoči pa je bilo največ govora pri predsedniku občinske skupščine Velenje Nestlu Zganku, ki je po uspelem srečanju organiziral krajši sprejem za vse zborovodje, ravnatelje šol in organizatorje. Vsem zborovodjem je najprej iskreno čestital, se jim zahvalil za lep večer in jim obljubil tudi vso pomoč pri nadaljnjem delu.
In ob koncu tega zapisa še tole: v imenu mladih pevcev iskrena zahvala vsem staršem in ljubiteljem petja za tako velik obisk. Žal nam je, da dvorana ni mogla sprejeti vseh, ki so s svojim obiskom hoteli pokazati, da ljubijo petje in da cenijo
Jubilejni poročni obed v hotelu Paka
Jubilejnemu zakonskemu paru je predstavnik Talisa izročil darila
Dekliški pevski zbor iz Velenja — prvič v novih oblekah
ki so morali izbrati najboljše zbore in jih predlagati za sodelovanje na republiški reviji mladinskih zborov, ki bo 29., 30. in 31. maja v Zagorju. Takoj je treba povedati, da komisija ni imela lahkega dela; vsi zbori so bili zelo dobro pripravljeni in zelo izenačeni. Ob koncu je obveljal predlog komisije, da zaradi izredne kvalitete sodeluje na republiški reviji kar šest zborov iz naše občine: otroški zbor iz Topolšice, zborovodja Marija Acman; otroški zbor iz Škal, zborovodja Pavla Lipnik; otroški zbor osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje, zborovodja Anica Pukl; mladinski zbor osnovne šole Karla Destovnika Ka-
naša prizadevanja. Prav zato jih mladi pevci vabimo na nastope, ki jih bomo priredili v Šoštanju in Šmartnem ob Paki v aprilu in maju. Vabimo pa jih seveda tudi na novo srečanje, ki bo prihodnje leto.
V velenjski poročni dvorani izroči matičarka novo-poročencema prijetno vabilo. Hotel Paka Velenje in Tališ Maribor jih takole vabita: »Pri vajini življenjski odločitvi, ko si hočeta ustvariti zadovoljno zakonsko zvezo, vama priporočamo po poroki obisk v našem hotelu. Morda si želita naročiti celo poročno kosilo. Prepričani smo, da bo ostal obema ta dogodek v našem hotelu v prijetnem spominu. Tudi gosti, ki jih bosta povabila k tej svečanosti, vama bodo za ta užitek hvaležni. Pred sklenitvijo zakonske zveze obema želimo vse dobro!«
Hotel Paka Velenje že več let zapovrstjo pripravlja slavnostna kosila za svato-vanje. In ne samo to; poleg kosila poskrbijo tudi za razvedrilo z ogledom barskega programa, organiziranje prevoza z lastnim avtomo-
bilom, novoporočenca pa lahko tudi prvo poročno noč prebijeta v apartmaju. Vedno več je novoporočencev, ki izkoristijo to gostoljubnost in skrb hotela Paka in si prihranijo trud in opravila okoli svatbe, ki zahteva dosti napora.
Bila je druga sobota v marcu, ko sta nevesta Truda Knez in ženin Franc Planine prišla v poročno dvorano. Občinski odbornik Ivan Gorogrante je opravil poročni obred in sporočil, da je njuna zakonska zveza sklenjena. Obema so čestitali, zatem pa je za novoporočenca prišlo iz hotela Paka prijetno vabilo. Novoporočenca in svate so povabili na brezplačno kosilo v velenjski hotel. Odzvala sta se vabilu ...
V Paki je direktor hotela Mitja Lap novoporočence-ma iskreno čestital in sporočil, da sta jubilejni stoti
par, ki bosta pri njih obedovala. Zanju in svatovsko druščino so pripravili posebno brezplačno slavnostno kosilo. Tališ, tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač iz Maribora (ta izroči vsakemu poročnemu paru, ki je na svatovanju v hotelu Paka, steklenico prijetnega aperitiva boonekamp), pa je jubilanta še posebej bogato obdarila.
Za Trudo in njenega moža Franca Planinca je bilo to prijetno presenečenje. Svatje so se ob bogato pogrnjeni mizi kmalu razživeli. Obenem pa bo ta dan ostal še v lepšem spominu, saj sta za njuno poročno kosilo poskrbela velenjski hotel Paka in Tališ iz Maribora.
Zdaj čakajo v hotelu Paka spet na nove svate. Naslednjega stotega pa bodo povabili na brezplačno kosilo. To si velja dobro zapomniti! Kaj pravite samci?
»VEGRAD«
Kaj dela društvo
in njegove težave za pomoč nezadostno
Na zadnji plenarni seji velenjskega občinskega sindikalnega sveta, kjer so sodelovali tudi predstavniki vodstev in samoupravnih organov nekaterih delovnih organizacij, občinske skupščine, SDK ter KB in podrobneje obravnavali trenutni položaj gospodarstva v Šaleški dolini in v tej zvezi tudi probleme, ki jih povzroča nelikvidnost, predstavniki SGP »Vegrad« u-deležencem seje niso mogli postreči s podrobnejšimi podatki o položaju svoje delovne organizacije. To želimo sedaj popraviti in javnost seznaniti s problemi, ki nas tarejo.
Za preteklo poslovno leto je še vedno značilna razporeditev naših proizvodnih kapacitet na področjih, ki so zelo oddaljena od sedeža podjetja, kar |je posledica pomanjkanja del na domačem področju v preteklem obdobju. Delo na oddaljenih področjih pa je povzročalo velike organizacijske težave in visoke proizvodne stroške. Tudi situacija na gradbenem tržišču je neugodna, ker investitorji še vedno postavljajo težko sprejemljive pogoje npr. sorazmerno velik delež kreditiranja in kratke roke gradnje. Ti pogoji pa imajo, spričo minimalnih obratnih sredstev, hude posledice. Pripomniti pa je treba, da je za razliko od preteklih let situacija glede zaposlitve novih proizvodnih kapacitet na domačem področju mnogo ugodnejša. Se vedno pa je zelo pereče pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov, mehanizacije in obratnih sredstev.
V letu 1969 je podjetje imelo velike težave z obratnimi sredstvi. Glavni vzrok za takšno stanje je treba iskati v premajhnih lastnih sredstvih za tolikšen obseg poslovanja ob prenizkih kreditih bank in investitorjev. Tako nam primanjkuje za ca. 15,5 milj. din obratnih sredstev; razliko krijemo pretežno z dobavitelji, kar pa je nevzdržno povezano z visokimi stroški. Pomanjkanje obratnih sredstev je povzročilo predvsem hude težave pri izplačevanju osebnih dohodkov, saj je bil račun skoraj stalno blokiran. Za rešitev tega problema skušamo doseči ugodnejše finančne pogoje z investitorji, pri dobaviteljih doseči daljše roke odplačil, doma pa znižati zaloge materiala ter poiskati še druge skrite rezerve. V letu 1969 podjetju ni bil o-dobren noben dolgoročni kredit za obratna sredstva, anuitete, ki jih je bilo treba plačati pa so bile v celoti poravnane.
Produktivnost se je v primerjavi z letom 1968 poslabšala, prav tako ni bila dosežena planirana produktivnost za leto 1969. Najslabša je bila produktivnost na sektorjih Zagreb in Kar-lovac, medtem ko je na sektorjih Velenje in Beograd bila višja od planirane. Odraz produktivnosti je vsekakor čutiti na končnem u-spehu podjetja.
Skupni osebni dohodki s terenskim dodatkom so v letu 1969 v primerjavi z letom 1968 porasli za 5 %. Ta porast je bil nujen glede na višino osebnih dohodkov v drugih gospodarskih organizacijah in z ozirom na porast življenjskih stroškov.
Osebni dohodki na »Ve-gradu« so pa v primerjavi s povpreoki gradenj v Sloveniji še vedno nizki. V letu 1969 je podjetje uvedlo nov način nagrajevanja in sicer učinek organizatorjev. Ta je vezan na postavljeno plansko oceno in doseganje planirane akumulacije. Sistem je vsekakor stimulativen in zaradi tega lahko pričakujemo v letu 1970 boljše poslovanje. V lanskem letu je bilo čutiti veliko pomanjkanje osnovnih sredstev na gradbiščih, kar smo morali nadomeščati, kolikor se je dalo z najemanjem le-teh pri drugih podjetjih. Večje zastoje na gradbiščih je povzročila tudi zastarela oprema. V prihodnje bo nujno treba vlagati čimveč sredstev v novo mehanizacijo, kajti posledice pomanjkanja mehanizacije se tudi kažejo v nizki produktivnosti in v slabem uspehu poslovanja. Takšno stanje je vsekakor tudi posledica prehitre razširitve podjetja brez ustreznega povečanja osnovnih sredstev.
Delovna organizacija je zaključila poslovno leto sicer s pozitivnim rezultatom, ki pa ni bil takšen kot je bil predviden s planom. Vzroke za to moramo iskati v nizkih prodajnih cenan, predvsem na gradbiščih v Zagrebu in Karlovcu, nadalje v visokih stroških ter v nižji produktivnosti od planirane. Poseben problem so predstavljala premajhna obratna sredstva, zaradi katerih je podjetje imelo ogromne stroške. Pojavili so se visoki stroški tožb in zamudnih obresti ter visoke obresti na dobljene kratkoročne kredite. Težave v poslovanju pa so nastale, kot že rečeno, tudi zaradi pomanjkljive mehanizacije in razdrobljenosti gradbišč, ne nazadnje pa tudi zaradi po-pomanjkanja ustreznega strokovnega kadra.
Iz vsega povedanega sledi, da bo treba za izboljšanje obstoječega stanja ukrepati tako, da se bo obseg poslovanja podjetja moral skrčiti na zmogljivost sedanjih osnovnih in obratnih sredstev, ki so nam na razpolago. Zunanje sektorje opuščamo, ker bomo skoncen-trirali poslovanje z izjemo le na velenjski sektor.
Zaradi boljše likvidnosti delamo analizo materiala ter zmanjšujemo zaloge, po-jačali smo izterjatve dolžnikov ter skušamo pri investitorjih doseči boljše pogoje kreditiranja, pri dobaviteljih materiala pa čim ugodnejše plačilne pogoje. Prav tako izboljšujemo sestav strokovnega kadra, istočasno pa skrbimo za izobraževanje že obstoječega kadra. Osnovna skrb podjetja pa mora biti dvig produktivnosti. To je nujno že zaradi tega, ker je podjetje po samoupravnem sporazumu v gradbeništvu dolžno v letu 1970 dvigniti osebne dohodke kot so določeni v tem sporazumu. Ta porast osebnih dohodkov pa bo moral biti v glavnem pokrit s povečano produktivnostjo.
Le ob upoštevanju izpolnitve nakazanih ukrepov in glede na že zagotovljena dela v letu 1970, lahko pričakujemo v tekočem letu v »Vegradu« boljši rezultat in svetlejšo bodočnost!
VEGRAD, Velenje
razvitih oseb
Društvo za pomoč nezadostno razvitim osebam v Velenju je še mlado, saj bo v maju komaj druga obletnica obstoja. V tem času je bilo delo plodno. Društvo je skušalo reševati najtežje probleme duševno nezadostno razvitih oseb, to je zaposlovanje, zbiranje sredstev za direktno materialno pomoč in zbiranje rabljene obleke in obutve. Uspeh ni izostal.
S sodelovanjem predsednika občine Nestla Zganka je društvo sklicalo sejo kadrovskih referentov večjih delovnih organizacij, na katerih smo se pogovarjali o zaposlovanju prizadete mladine. Zanimanje in skrb za nje se je pokazalo, tudi obljube so bile, realizacija pa je bila delna. Nekaj te mladine, ki je končala posebno osnovno šolo, nam je uspelo zaposliti, nekaj pa je je še vedno brez zaposlitve. Ker po večini izhajajo iz socialno šibkih družin, smo poskrbeli tudi za materialno pomoč. V letih 1968/1969 je društvo zbralo precej rabljene obleke in obutve in jo
ta posebne osnovne šole Marija Zaje:
Ko smo zgradbo zasilno preuredili v šolo in jo opremili, smo povabili svetnika za posebno šolstvo prof. Pavčiča in Rudiča iz sekretariata za prosveto in kulturo v Ljubljani. Oba sta izrekla pohvalo občinski Skupščini, staršem in učiteljskem kolektivu za pridobitev zgradbe, vendar sta takoj poudarila, da naj bo pouk v tej stavbi le začasna rešitev, ker le-ta ne u-streza vzgojno-pedagoškim in higienskim zahtevam. Menila sta, da je dolžnost nas vseh, da začnemo takoj misliti na nove, ustrezne in večje prostore.
Pa poglejmo še v učilnice. Za primer vzemimo učilnico, ki meri 17,2 m2. V tej učilnici je 17 učencev in tovarišica tj. skupaj 18 oseb — 6. razred — skoraj odrasli. Poleg tega so v učilnici še: 10 klopi, 18 stolov, prenosna tabla in peč z zabojem. Omare ni, ker zanjo ni prostora. Če si lahko takšno učilnfco predstavljate in če izračunate, pride na učenca
Predsednik društva DRAGICA KRESNIK
razdelilo najpotrebnejšim učencem na posebni osnovni šoli. Ker je precej duševno prizadetih oseb tudi na terenu, ki niso bile ali niso sposobne šolanja na posebni osnovni šoli, občina pa nima sredstev za plačevanje oskrbe v ustrezajočih domovih oziroma zavodih, je društvo zbralo nekaj sredstev s prodajo koledarjev ob novem letu. V 1969. letu je tako društvo nudilo prizadetim osebam direktno pomoč, saj je nabavilo blaga, nogavic, žabic, gumijastih škornjev za skupno vrednost 3.050 dinarjev in in-direktno pomoč učencem v posebni šoli, saj je kupilo sodoben učni pripomoček — grafoskop, ki stane 3.000 dinarjev.
Na zadnji seji so si člani upravnega odbora društva ogledali prostore posebne osnovne šole in ugotovili, da le-ti ne ustrezajo učnim in ne vzgojno pedagoškim normam. Obširno problematiko je poslalo v razpravo občinski skupščini.
Navajam nekaj odstavkov iz poročila o problemih šole, katerega je na seji društva podala predsednica sve-
manj kot 0,5 m2 površine. Prav gotovo si lahko zamislite tudi zrak v takem razredu in počutje učencev in učitelja že po prvi" uri pouka. Dodam naj še to, da je pouk pri nas v dveh izmenah. V času od ene do druge izmene pa so v tem istem prostoru še učenci, ki čakajo na avtobuse ali krožke, pevske vaje in podobno. Učenci se ob prihodu v šolo sezujejo in slečejo na hodnikih. Ker le-ti niso ogrevani, je obleka in obutev po končanem pouku, ob slabem vremenu prav tako mokra in mrzla kot ob prihodu v šolo. Hodniki so majhni in ozki, zato ostajajo učenci vse ure pouka in tudi med odmori v učilnicah, čeprav vemo, da bi se morali sprostiti in razgibati vsaj na hodnikih, če že ne morejo na dvorišče.
Ker se učitelj siki kolektiv v pretesnih in neustreznih prostorih vsako leto bolj srečuje z vedno večjimi problemi, društvo in kolektiv pozdravljata predvideno adaptacijo zgrabe, vprašujemo pa se, ali se bo površina učilnic z adaptacijo kaj spremenila — povečala.
Vasi
prispevki
za
Zobozdravnika se ne bojijo
Vzgojno-varstveni zavod v Šoštanju se je na pobudo staršev že v jeseni povezal z zobno ambulanto v Šoštanju. Vsi otroci, ki obiskujejo vrtač, redno enkrat tedensko obiskujejo zobno ambulanto, kjer jim dr. Lubarda sistematično zdravi zobe. Pred pregledom zobovja je zobozdravnik obiskal otroke v zavodu, jih povabil naj pridejo k njemu, da jim bo pripravil čebelice in tako so otroci že ob srečanju z zobozdravnikom šli radi v ambulanto. Brez vsakega strahu sedaj radi popravljajo zobe in jih prav ponosno razkazujejo ostalim otrokom.
IVANKA RABIČ
Najprej si zdravijo zobe tisti otroci, ki so v mali šoli in gredo v jeseni že v šolo. Za njimi pa pridejo na vrsto vsi ostali.
Vzgojno-varstveni zavod bo skrbel za to, da bodo imeli vsi otroci, ki ga obiskujejo, urejeno zobovje do vstopa v šolo.
Starši so s tako akcijo zelo zadovoljni, saj sami le težko pripravijo otroka k zobozdravniku, v kolektivu pa so otroci bolj pogumni. Prihodnje šolsko leto bomo sistematično zdravljenje zobovja uvedli tudi v Topolšici in Smartnem ob Paki .
OČISTIMO ZELENICE
Letošnja dolga zima se s počasnimi koraki odpravlja od nas. Z vsakim dnem se-kažejo večje zaplate kopne zemlje, na njih pa so zapisani očitki naši nerodnosti. Zelenice prepredajo shojene steze in veter raznaša papir, ki smo ga metali na
tistih toplih občutkov zadovoljstva in ponosa, ki nas je objemal vsakokrat, kadar smo po opravljenem delu pregledovali in ocenjevali koliko zemlje smo prekopali, zravnali, posejali in zasadili? Park, športni prostori, zelenice in nasadi so
ANGELA VIJTKOV1Č

tla, namesto v košarice. Le te so pogost objekt vanda-lizma. Ko bo spomladansko sonce spravilo snežno pregrinjalo, ne bomo prepričljivi v trditvi, da v našem mestu žive ljudje, ki ljubijo red in čistočo.
Hortikulturno društvo vabi vse prebivalce, da se snidemo pri čiščenju zelenic in urejanju nasadov v okolici svojih bivališč. Zelenice bomo temeljito pregrabili, gredice pa pripravili za nov nasad.
Tovariši in tovarišice! Primimo za grablje in mo-tiko, da bomo uredili naše okolje. Se še spominjate
delo naših rok, so plod našega hotenja. Kako smo jih mogli tako zanemariti?
Z denarjem, ki ga bomo prihranili, ko bomo pomagali očistiti zelenice, bomo kupili potrebna gnojila.
Vsi tovariši in tovarišice, ki smo prinesli cvetje in zelenje med moderne zgradbe našega mesta, se bomo zopet shajali na prostovoljnem urejanju našega okolja, da bomo tako poučili vse tiste prebivalce, ki so prišli kasneje, ko je naše mesto cvetelo, kako morajo spoštovati delo žuljavih rok.
V našem okolju se zrcali kultura našega srca!
Lesnoindustrijski kombinat
»LIK« Šoštanj
obvešča
vse zainteresirane, da si na obratu embalaž-nica, Celjska cesta, lahko oskrbijo lesne odpadke in žagovino po zelo ugodnih cenah. Naročila sprejemamo naposredno na obratu.
J spelo	JjJ*
ekmo vanje najboljšimi
•J	V okviru tekmi
okviru delavskih športnih za leto 1970 je bilo na Pari Kozjaku tekmovanje v slalomu za člane delovnih nizacij velenjske občine, novanje sta organizirala Sarski klub Velenje in ko-ia za oddih in rekreacijo ibčinskem sindikalnem sve-'elenje.
300 m dolgi progi, ki je J 15 vratic je nastopilo 58 lovalcev iz osmih delov-rolektivov — Gorenja. RŠC, elektrarne, prosvete Ve-in Šoštanj, EBA in STIX. tekmovanju za prehodni 1 po prvem tekmovanju RŠC 200, TE Šoštanj 180, nje 170, RLV 160, prosveta lje 140 točk.
I ta ti:
i I skupina do 25 let:
*en Anton Gorenje, 31,2; aninc Anton RŠC, 32,8; lovšek Zdenko Gorenje, 4. Kumer Tine TEŠ 33,9; Mežnar Anton Gorenje, .—6. Sovič Stane RŠC,34,1; ;rložnik Jože RŠC, 34,2; Sner Franc Gorenje 34,3;
Kretikar Andrej RŠC, .—10. Kotnik Ivan RŠC,
II skupina od 25 do 30 let
govnič Janko RSC, 30,4; keršnik Franc TEŠ, 31,0; lanc Janez RLV, 31,6; 4.
Bole Lojze TEŠ, 31,9; 5. Šalej Nace RŠC, 33,9; 6.-7. De Co'sta Anton Prosv. S. 34,4; 6.-7. Si-lovšek Jože ERA, 34,4; 8. Marč-nik Štefan Gorenje, 35,4 9. Jelen Vili RLV, 35,8; 10. Blago-tinšek Branko Gorenje, 49,2; 11. Repnik Tone. Gorenje 51,4; Moški III skupina od 30 do 35 let
1.	Hojnik Anton Gorenje, 31,5;
2.	Pusovnik Marjan TEš 33.0;
3.	Ficko Peter RŠC, 34,9; 4. Po-cajt Vlado prosv. V. 49,8; 5. Mogelnicki Jure Gorenje 42,0; 6. Podkrajšek Peter RLV 55,2; Moški IV skupina nad 35 let 1. Zevart Rudi RŠC, 32,8; 2. Cverlin Gabro TES, 34,0; 3. Ja-kelj Miro RLV, 35,5; 4. Kugonič Oto prosv. V. 36,4; 5. Pečnik Emil RSC, 47,8;
Ženske
1.	Pocajt Metka prosv. V. 40,0;
2.	Cverlin Erika prosv. S. 45,4;
3.	Turičnik Franja Gorenje, 45,7
Ekipno
1.	RŠC I. (Kugonič, Zevart, Planine) 95,9
2.	TEš (Zakeršnik, Bole, Pusovnik) 96,0
3.	Gorenje (Hren, Hojnik, Si-lovšek) 96,3
4.	RSC II. (šalej, Sovič, Brlož-nik) 102,2
5.	RLV (Dolanc, Jakelj, Jelen) 102,9
nuk
i Paškem ozjaku
VECO NAMAZAL IN ZMAGAL
iarski klub Velenje je kem Kozjaku priredil že jminsko tekmovanje v tev pohoda XIV. divizije lk za »PARTIZANSKO >«. Tekmovanje je bilo okroviteljstvom podod-jmšičeve brigade pri ob-ti odboru ZE NOV Ve-
llično pripravljeni 900 m rogi se je pomerilo med l tekmovalcev iz Raven. Slovenj Gradca, Stor, ja, Šoštanja, Velenja, ce, Mislinje in Smart-b Paki. Pri starejših h so prva tri mesta za-iladi smučarji iz Stor. ri mladincih so imeli uspeha tekmovalci iz osvojili so prvo in tret-3. Zelo dobro pa so vo-lajner iz Šoštanja, Tevž tnega ob Paki ter Pla-Klemenčič iz Velenja, jvečje presenečenje pa :rbela Velenjčan Franc k in šoštanjčan Franc ki sta startala med i. Nihče ni več raču-bi lahko še kdo odvzel Janezu Markoviču iz i je dosegel čas 52,8 in iremagal favorita tek-Romana škrinjarja iz ia Koroškem. Najprej jal skozi cilj Tajnik in ia desetinko sekunde od Markoviča. Ko se i že veselil zmage, pa I skozi cilj Franc Av-i ure so pokazale čas je pomenilo zmago mu.
zadihan je Avberšek :vojo »skrivnost« uspe-lagal sem nesti pone-t tovariša gorskima ma Dušanu Kukovcu iu Pusovniku do prve Nato sem s smučmi hitel v hrib in komaj t. Utegnil sem le še sem z navadno svečo Jrsno ploskev ter pokor se je dalo, v dokaže je sveča od vseh naž še vedno najbolj-. cilju vesel zatrjeval svojim tovarišem ko-
zmago in prehodno ARTIZANSKO PUŠ-ojili smučarji iz Stor. n diplome pa sta po-edsednik pododbora brigade Ivo Jamni-edsednik SK Velenje idec.
REZUTATI:
Starejši pionirji (startalo 15 tekmovalcev)
1.	Mladen Zelič, Štore	55,2
2.	Aleš Kavka, Store	56,2
3.	Gojko Klinar, Store	58,0
4.	Drago Krenkar,
Mislinja	1:00,6
5.	Gorazd Tratnik. Štore	1:01,8
6.	Srečko Godec, Velenje 1:06,3
7.	Matjaž Vrtovec,
Velenje	1:18,5
8.	Tonček Pozvek, Velenje
Mladinci (startalo 28
valcev)
1.	Srečko Vodeb, Store
2.	Stanko Skoberne, Izletnik Celje
3.	Dušan Vodeb, Štore
4.	Miran Gmajner, Šoštanj
5.	Peter Tevž, Šmartno ob Paki
6.	Anton Planine, Velenje
7.	Marko Klemenčič, Velenje
8.	Ivan Kotnik, Velenje
11.	Borut Pistotnik, Velenje
12.	Jože Berločnik, Velenje
13.	Boris Stemberger, Velenje
14.	Stane Sovič, Velenje
15.	Stane Cas, Velenje
16.	Zdravko Goršek, Velenje
17.	Marjan Lipičnik, Velenje
52,5
52.7
52.5 53,0
53.8
53.8
54.2
54.3
56.9 57.2
57.6
57,9
V okviru tekmovanja Festival košarke« je bil v Štorah finalni turnir celjskega področja. Nastopile so najboljše pionirske ekipe šolskih športnih društev posameznih občin. Prvaki velenjske občine pionirke in pionirji osnovne šole Biba Ročk iz Šoštanja so dosegli lep uspeh.
Pri pionirkah so Šoštanj-čanke bile prve, medtem ko so pionirji zavzeli drugo mesto.
Košarkarice osnovne šole Biba Ročk bodo nastopile na republiškem finalu v Ljubljani.
Dve zmagi Velenj-čanov
V	telovadnici RŠC so se pomerili med seboj judoisti štirih klubov v okviru I. kola mednarodnega tekmovanja interlige. Tekmovanje je zelo dobro organiziral domači judo klub.
V	štirih dvobojih so imeli največ uspeha Velenjčani, ki so obakrat zmagali. Najprej so premagali borce iz
1:38,3 tekmo-54,0
54,0
54.2
54.5
54.6 54,8
55,0
55.3
57,5
57.8
57.9 58,0 58,2
58.4 59,0
Medalja za
judoiste
V	Celju je bilo preteklo nedeljo republiško člansko prvenstvo v judu. Nastopilo je več kot 100 tekmovalcev iz 14 klubov, med njimi tudi številno zastopstvo judo kluba Partizan-Rudar Velenje.
Velenjčani so se pokazali kot odlični borci ter dosegli svoj največji uspeh na podobnih tekmovanjih. V štirih kategorijah so se uvrstili med najboljše.
V	polsrednji — Forner, 2. mesto,
v srednji — Škripač, 2. mesto,
v poltežki — Pugelj, 4. mesto,
v težki — Verko, 3. mesto.
Foraner in Škripač pa sta si pridobila pravico udeležbe na državnem prvenstvu.
Člani (startalo 44 tekmovalcev)
1.	Franc Avberšek, Velenje
2.	Franc Tajnik, Šoštanj
3.	Janez Markovič, Izletnik Celje
4.	Zvone Bršlej, Store
5.	Vlado Magajna, Store
6.	Roman Skrinjar, Ravne
7.	Vida Tevž, Ravne
8.	Bojan Bevc, Šentjur
13.	Tine Kumer, Šoštanj
14.	Bojan Godec, Velenje
18.	Jože Silovšek, Velenje
19.	Drago Tamše, Topolšica
EKIPNO:
1.	SK Štore	270,4
2.	SK Velenje	277,1
3.	SK Šoštanj	283,8
4.	SK Fužinar Ravne	286,8
Atleti
Sarajevu
Zaradi žalovanja ob rudniški nesreči v Brezi je v Sarajevu odpadlo državno prvenstvo v krosu. Atleti pa so nastopili na izbirnem tekmovanju za sestavo jugoslovanskega zastopstva na Balkanskem prvenstvu v krosu.
Od 14-članskega zastopstva Velenjčanov so se najbolje uvrstili naslednji tekači :
mladinci — Cas 17. mesto mladinke — Pofcajt 20. mesto
mlajši člani — Koselj 20.
mesto
članice — Ramšak 7. mesto
Rač, nato pa še judoiste iz Murske Sobote. Med posamezniki so dosegli od Velenjčanov po dve zmagi — Foraner, Škripač, Tajnšek, enkrat so bili uspešni — Se-banc, Simončič in Verko.
Rezultat dvobojev:
Velenje : Rače 4 :1 M. Sobota : WAGNA 5 : 2 Velenje : M. Sobota 5 :1 Rače : WAGNA 2 : 2

izgubljeno
• Žensko ročno uro DAR-WIL sem izgubila v zdravstvenem domu. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na Cesti bratov Mrav-ljakov 10.
RAZNO
• Iščem starejšo žensko za varstvo otroka na domu. Anton Pirmanšek, Pesje 147.
•	Franc KRAJNC, roj. 1941, uslužbenec, Velenje, Gregorčičeva 8 in Eda HUDOURNIK, roj. 1950, gospodinja iz Velenja, Gregorčičeva 8
•	Jožef DOBAJ, roj. 1943, rudar iz Velenja, Zidanškova 8 in Emilija ZERDONER, roj. 1942, servirka iz Golnika št. 40
•	Novak LAKIC, roj. 1941, strojni ključavničar iz Vele-njaj Prešernova 3 in Mara MI-KIC, roj. 1940, stiskalka iz Velenja, Prešernova 3
•	Albin TKALEC ,roj. 1948, rudar iz Dolnje Bistrice št. 150 Marjeta HORVAT, roj. 1949, delavka iz Velenja, Celjska 31
ISIM1RVTHI
—	Marija CESAR družinska upokojenka iz Velenja, Partizanska 1, stara 72 let
—	Jakob KOVACIC, soc. pod-piranec iz Saleka 32, star 75 let
—	Franc TRATNIK, rudarski upokojenec iz Kavč št. 41, star 66 let
—	Jerica BRGLEZ, otrok iz Velenja, Slandrova c. št. II, stara 7 let
—	Elizabeta PLESNIK, družinska upokojenka iz Velenja Kajuhova 8, stara 86 let
—	Ana SREBOTNIK, prev-žitkarica iz Skal št. 24, stara 85 let
—	Franc POLAK, kmetovalec iz Skal št. 50, star 70 let
—	Jožica GOLJUF, delavka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 31, stara 33 let
—	Marija TAJNSEK, družinska upokojenka iz Kavč št. 7, stara 85 let
—	Lojzo KOVACEVIC, kmetovalec iz Sovskega Dola št. 134, star 68 let
—	Jože ZEVART, inv. upokojenec iz Gaberk št. 70, star 43 let
—	Janez KNEZ, poljedelec iz Šentvida pri Zavodnji št. 11 star 85 let
•	Franc FRISKOVEC, roj. 1942, delavec iz Skal št. 30 in Ida SEVCNIKAR, roj. 1946, delavka iz Topolšice št. 207
•	Feliks ZAMUDA, roj. 1950, rudar iz Kapelskega vrha št. 6 in Darinka SAMEC, roj. 1949, kovinostrugarka iz Velenja, Stritarjeva 2
•	Slavko JEVSENAR, roj. 1951, delavec iz Skal št. 103 in Mirjana RAJC, roj. 1951, delavka iz Velenja, Celjska c. št. 91
•	Marko HEGEDIŠ, roj. 1949, teracer iz Kavč št. 34 in Frančiška GREŠAK, roj. 1952, delavka iz Kavč št. 34
•	Ferdinand ROSENSTEIN, roj. 1948, rudar iz Velenja, Celjska c. 91 in Veronika PUSTl-NEK, roj. 1951j, kuharica iz Podkraja pri Velenju št. 69/b
•	Anton IVANUŠA, roj. 1951, rudar iz Hrastovca št. 23 in Stanislava GOLOB, roj. 1949, delavka iz Hrastovca št. 23
•	Rudolf ROZlC, roj. 1946, kovinostrugar iz Topolšice št. 105 in Milena HODNIK, roj. 1947, višja medicinska sestra fz Topolšice št. 103
•	Srečko JUHART, roj. 1946, serviser iz Visol pri Slovenski Bistrici in Milena MIHELlC, roj. 1950, kontrolorka iz Šoštanja, Kajuhova C. št. 39/b
•	Ivan STERGAR, roj. 1942, zidar iz Gabrk št. 85 in Ljudmila SKAZA, roj. 1948, kmeto-valka iz Gabrk št. 8
•	Anton BABULC roj. 1933, modelar iz Velenja, Tomšičeva c. št. 23 in Antonija PECOV-NIK, roj. 1945, modelarka iz Šoštanja, Korotanska c. št. 9
•	Jože ŠUMAH, roj. 1946, priučen mizar iz Podgorja št. 53 in Vida JUVAN, roj. 1951, gospod. pomočnica iz Gaberk št. 63/a
•	Edvard GRAZER, roj. 1944, kalkulant iz Gaberk št. 100 in Majda ZELEZNIK, roj. 1947, knjigovodja iz Rečice ob Paki št. 33
| FRANC VRČKOVNIK |
Na pragu nastopajoče pomladi, je 15. marca nenadno končal svojo življenjsko
ZAHVALA
Ob bridki in tragični izgubi ljubljenega moža, očeta in starega očeta
Edvarda Drena
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, godbi, sindikatu in sodelavcem tovarne usnja Šoštanj, pevcem ter organizaciji ZB NOV Šoštanj.
Posebna zahvala šoferjem viličarjev in sindikatu TGO Gorenje, darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti.
Globoko žalujoči: neutolažljiva žena Ivanka z rejenčkom Milanom, sin Silvo, hčerka Ivica z možem Dragom in vnukoma Zoranom in Rafaelom ter ostalo sorodstvo.
pot Franc Vrčkovnik, upokojenec in koroški borec. Težka in boleča je njegova izguba, ne samo za njegovo družino, temveč tudi za vse prijatelje in znance. Umrl je v 73. letu starosti.
Že v rani mladosti je občutil trdoto dela. Kot viso-kokvalificirani zidar je bil več let zaposlen v tovarni usnja Šoštanj, od 1926. leta dalje pa v velenjski elektrarni. Povsod so ga imeli radi, spoštovali njegovo delo in je zavoljo tega dobil več pohval. Za delo je bil ustvarjen, zato je bilo njegovo življenje en sam delovni dan.
Zaradi svojih lepih lastnosti, marljivosti, skromnosti, poštenosti in prijaznega odnosa do vsakogar, posebno pa zavoljo svoje vedrine in družabnosti, je bil povsod priljubljen. Zato so ga številni znanci in prijatelji spremljali na njegovi zadnji poti. Franc Vrčkovnik pa je bil tudi zaveden Slovenec in je ljubil svojo zemljo. Že po končani prvi svetovni vojni, leta 1918, ko se je vračal domov izmučen od dolgoletnih bojev na Soški fronti, se je takoj odzval pozivu generala Maistra ter se vključil v legijo koroških in Maistrovih borcev za severno mejo in bil tako soustvarjalec naše severne meje. Med okupacijo je sodeloval tudi z narodnoosvobodilnim gibanjem.
Sedaj, ko je odšel in se poslovil od nas mnogo pre-rano, ostane le še lik moža, ki je v svojem življenju storil mnogo več, kot je dolžan storiti mož.
Franjo Stanovšek
ESKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik In izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgo-
II urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL ne Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Cetis Celje
STANE KAVČIČ V VELENJU
Med razgovorom so predsednika Staneta Kavčiča predvsem zanimale osnove oz. temelji za razvoj, kot ga predvidevajo v TGO Gorenje v razdobju do leta 1975, prav tako pa tudi delovanje samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij ter skrb za zaposlene. Predsednik republiškega izvršnega sveta je v pogovoru med drugim predlagal, naj bi v Gorenju proučili možnosti za ustanovitev organizacije za ekonomijo podjetja oz. ekonomijo dela v širšem smislu, saj imajo prav v TGO Gorenje zaradi stalno prisotnih razmišljanj o napredku, svojstvene prodornosti in prijemov nedvomno velike prednosti pred drugimi.
Popoldan se je predsednik republiškega izvršnega sveta. Stane Kavčič, sešel z gospodarskim in političnim aktivom velenjske občine. Predsednik \ clenj-ske občine Nestl Žgank in predstavniki večjih delovnih organizacij so gosta seznanili s predvidevanji za razvoj občine Velenje v prihodnjih petih letih. Med drugim je predsednik Žgank povedal, da računajo, da bo gospodarstvo velenjske občine leta 1975 doseglo 5,5 milijarde dinarjev realizacije, zaposlovalo bo okrog 27.000 delavcev, občina Velenje pa bo čez pet let štela okrog 50.C00
prebivalvec. Dodal pa je tudi, da bo treba rešiti, upoštevaje tak razvoj, številne probleme zlasti na negospodarskem področju ter hitreje razvijati spremljajoče dejavnosti. Slane Kavčič se je pohvalno izrazil o predvidevanjih za razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti v šaleški dolini v prihodnje. Povedal je, da so mu všeč načrti za tako veliko ekspanzijo, kot jo npr. začrtujejo
v TGO Gorenje. Perspektivna so po njegovih besedah zlasti visoko produktivna podjetja z visokimi osebnimi dohodki. Dokaj podrobneje pa ga je zanimal prihodnji razvoj srednjega šolstva v Velenju. Predlagal je, da naj bi izdelali dolgoročnejši program za razvoj srednjega šolstva, ki ga terja hiter razvoj gospodarstva, in začeli čimprej odpirati nove srednje šole oz. oddelke teh šol.
Predsednik republiškega izvršnega sveta, Stane Kavčič, je v torek zvečer prenočil v velenjskem horelu Paka, v sredo pa se je mudil v občini Mozirje. Najprej je obiskal v Nazarjih Gozdarstvo in lesno industrijo, zatem pa še eno od vzorno urejenih kmetij v Gornji savinjski dolini, na Golteh pa se je sešel z aktivom mozirske občine. Govorili so o komunalni problematiki, o turistični dejavnosti in o visokogorskem kmetijstvu.
Dvodnevni obisk v občinah Velenje in Mozirje pa je predsednik Stane Kavčič končal v sredo popoldan z obiskom pri slikarju Jožetu Horvatu-J a-kiju v Nazarjih. —m—
IZJAVA STANETA KAVČIČA V VELENJU
Po končanem obisku v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju je dal predsednik republiškega izvršnega sveta, Stane Kavčič, naslednjo izjavo:
»O Gorenju je mogoče govoriti le dobro, o superlativih. Je eno najboljših slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Hitro naraščanje proizvodnje je rezultat dobrega dela, uvajanja sodobne tehnologije, planiranja na daljši rok in solidne kvalitete izdelkov.
Lahko bi si samo zaželeli, da bi imeli še več takih podjetij, kot je Gorenje. Če Č II i n T II F r i bi imeli vsai do 40 takih podjetij, kot je Gorenje, bi dosegli še hitrejši napredek. \ |tl \ K I V Ji I j \	Kolektivu Gorenja zato izrekam za dosedanje uspehe vse priznanje!«
OB PAKI
GASILCI USPEŠNI
Naši gaslici so v preteklem letu posvetili največ pozornosti izboljšanju dela operativne desetine in izobrazbi gasilcev, kajti gasilec mora ob sedanjem tehničnem napredku in modernizaciji gasilstva biti sposoben za smotrno ukrepanje v vsakem času. Trije člani obiskujejo podčastniški tečaj, le tako bo gasilsko društvo pridobilo prepotreben
kader. Precej pozornosti so posvetili pionirjem, ki jih je v društvu nad 20. Več pozornosti pa bo treba posvetiti ženski desetim. Njeno delo bo treba obnoviti. Sodelovanje društva z drugimi organizacijami je hvalevredno, saj so se člani udeleževali vseh proslav, ki so bile v kraju, pa delno tudi izven kraja.
V lanskem letu so nabavili novo motorno brizgal-no tipa »Tomos« za hribovite predele. Razpravljali so že tudi o zamenjavi gasilskega avtomobila z bolj-
šim in o morebitni adaptaciji gasilskega doma.
VIKEND NASELJE
V Rečici ob Paki rastejo v Gmajni vikend hišice kakor gobe po dežju. Ko si človek to ogleda, pa mu mine veselje, da bi ga še kdaj obiskal. Vse je prepleteno z žico, kakor včasih bunkerji, a nobene /prave poti med žicami. Vsak se menda boji, da bi kdo drug stopil na njegovo zemljo. Res egoizem v pravem pomenu besede. Nismo proti
hišicam, smo pa za red. Misliti bo treba na to, kako to naselje urediti. Dovoz, higienske naprave, vodovod in drugo bo treba urediti. Le kdo bo vse te stroške prevzel. Občina sigurno ne, pa tudi krajevna skupnost ne, saj ji še za druga bolj važna dela manjka denarja. Za popravilo cest bodo morali graditelji hišic prispevati, kajti vaščani vsega ne bodo zmogli. Ce ti ne, le kdo potem? Na to je treba misliti že sedaj, da ne bo potem prepozno.
Zorko Kotnik
POPOTOVANJE PO SOVJETSKI ZVEZI
4. 12. — V Leningrad smo se pripeljali ob 7. uri zjutraj. Stanovali smo v hotelu Baltinovij, v centra mesta. V Leningradu se začne daniti ob 9. uri po njihovem času. Najprej smo obiskali eno od vilikih leningrajskih občin. Ta občina ima ca. 300.000 prebivalcev, 36 šol, 93 otroških vrtcev, 10 bolnic, 9 klinik, 9 klubov in kulturnih domov. Razdeljena je na 20 stanovanjskih skupin s po 10—15.000 prebivalci. Občina ima 250 poslancev, ki delajo v poslanskih grupah.
Poslanci delajo na mestih, kjer so bili izvoljeni. Vsaka dva meseca imajo sejo skupščine. Na občini obstajajo stalne komisije z 8—12 odborniki. Take komisije so: proračunska, stanovanjska, komisija za mladinska vprašanja, za kulturo, za komunalo, mandatna komisija, komisija za promet, PTT zvezo, trgovska, prehrambena, fizkulturna itd.
Na zasedanju občasno sprejmejo posebno odločbo o številu športnih objektov, ki jih morajo zgraditi. Trenutno gradijo dva plavalna bazena, in sicer gradi enega neka tovarna, drugega pa grupa večjih podjetij. V planu imajo še tri bazene.
Vodstvo občine je izvršni svet. Pod njegovim neposrednim vodstvom dela 18.000 zaposlenih. Tudi vodilne uslužbence v podjetjih zamenjajo na predlog izvršnega sveta. Izvršni svet šteje 15 ljudi: predsednik, 2 namestnika, sekretar in člani. Člani izvršnega sveta delajo normalno v podjetjih. Zaseda pa izvršni svet vsak drugi teden, stalno na isti dan.
TONE KOVAČIČ dipl. ing.
Predsednik vodi plansko komisijo, banke, stanovanjski oddelek, oddelek za notranje zadeve, kadrovska vprašanja, narodno obrambo in še nekaj drugih poslov.
Prvi namestnik predsednika vodi gradbena vprašanja in ima veliko avtoriteto.
Drugi namestnik predsednika je zadolžen za trgovino, komunalne ureditve in nekaj sorodnih poslov.
Sekretar je odgovoren za realizacijo plana in vodi razne oddelke. Občinski personal šteje 60 uslužbencev in pomožnega osebja.
Po obisku omenjene občine smo si ogledali tovarno, ki jo vodi ta občina. Tovarna izdeluje dele montažnih hiš. Dnevno je v Leningradu vseljen po en novi stanovanjski blok. Montažni elementi so skonstruirani ža gradnjo blokov in nižjih ali pa visokih stolpnic. Deli stanovanj, kot sta npr. stranišče in kopalnica, sta iz enega dela. Stene spojijo s posebnimi spoji brez dodatnih vezi. Te spoje samo polijejo z betonom.
Stanarina ni dovolj na za vzdrževanje zgradb in kritje stroškov za novogradnje. Ta problem rešujejo podjetja v obliki mestne rente 13 kopejk za m2 stanovanjske površine na mesec. Kot stanovanjski prostor se štejejo samo sobe. Kuhinja, predsoba, kopalnica in balkoni se ne štejejo v stanovanjsko plačilno površino.
Popoldan smo bili prosti. Cas sem izkoristil za ogled trgovine Turmag. Trgovina je v dveh etažah, kvadratastega tlorisa in ogromnih obsežnosti.
15. 12. — Kratek opis Leningrada: mesto se je najprej imenovalo Petersburg, nato Petrograd in danes Leningrad. Imenujejo ga tudi severne Benetke. Mesto je mlajše, staro nekaj nad 200 let. V celoti je grajeno na močvirnem terenu. Prvotno mesto je bilo leseno, sedaj pa je vse zidano. Ohranjena je le lesena stavba Petra Velikega. Ves material za zidanje so pripeljali z ladjami 160 km daleč. Del mesta je urbanistično urejen po sistemu paralelnih ulic s številkami. Ima 3,8 milj. prebivalcev. Ostale posebnosti: Leningrad leži na 110 otokih, ki jih povezuje 361 mostov, deli pa jih 67 rek in kanalov. Mesto je polno znamenitosti. Od 5 največjih knjižnic na svetu, so 1., 2., 4. in 5. v Leningradu. Največja knjižnica ima 20 milj. knjig, druga 10 milj. in četrta 4 milj.	DALJE PRIHODNJIČ
VISOKI SNEG — V marcu še snežni zameti v nekaterih predelih naše dežele onemogočajo dostop do oddaljenih krajev. Tako je tudi v Gorskem Kotarju, ki je znan po dolgih zimah, saj je na primer cesta od Reke do Kari ovca najpogosteje neprehodna skozi vso zimo. ZNANILCI FOMLADI — V opati jskem parku se je v teh dneh razcvetel grm japonskih kamelij. Rdeče, bele in roza kamelije so prijetna zamena za oko, ki je bilo več mesecev navajeno bele snežine. Tudi mlado dekle na sliki se ni moglo dovolj načuditi nad temi razkošnimi cvetovi in je hotelo od blizu občutiti spomladni dah. OSEM MILIJONOV DOLARJEV ZA CRVENO ZASTAVO - Mednarodna finačna korporacija, ena od institucij mednarodne banke iz Washingtona, je z »Zastavo« podpisala pogodbo o financiranju druge faze razvoja te velike jugoslovanske tovarne avtomobilov. Mednarodna korporacija bo od skupno 105,8 milijonov dolarjev, kolikor bo vloženo v razširitev in razvoj tovarne, dala na voljo 8 milijonov dolarjev. Crvena zastava bo 1973. leta, ko bodo dela končana, naredila letno približno 200 tisoč vozil in ustvarila skupni dohodek 4,5 milijarde dinarjev. Na sliki je obrat montaže avtomobilov v Crveni zastari