PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2109.
m
CHICAGO, ILL., MARCH 31, 1948.
*iM»»h«J Weekly at 8S01 8. Lawndale Ave.
e«e
LETO—VOL. XLIII.
P' '			n
	bt liF*;'		ft ^
§n		.1	mM M'J
			iS* i
lii*			v> *
i C
LITOSTROJ, nova velika centra 11 saclja telesne la livarske Industrije
tik Ljubljane.
Socialisti desnice sklenili delati v in za zapadni blok
Sklicanj« konference levičarskih socialističnih strank. — Social-demokratske skupin« v zapadnih državah kvsniU le bolj na desno. — Boj poostren
Po mintili svetovni vojni so imele evropske socialistične stranke že par večjih konferenc, med njimi eno v Bruslju in drugo v Parizu. Tretja se je vršila v sredi marca v Londonu.
Nove soc. internacionale ne bo
Predlog za obnovitev socialistične delavske internacionale je bil potisnjen na stran že prej na sestanku v Bruslju in v Parizu. Ustanovili pa so nekak informacijski biro, kakršnega so si potem ustanovile na konferenci v Varšavi komunistične stranke vzhodnega bloka. Poleg njih sta bili v Varšavi zastopane tudi italijanska in francoska komunistična stranka. Njihov komunistični informacijski biro (kocninform) Ime glavni stan v Beogradu.
Na prvih dveh sestankih socialističnih strank so bile zastopane tudi socialistične stranke Čehoslovaške, Poljske, Italije in iz par drugih dežel sovjetske sfere".
Na konferenco v London meseca marca je poslala zastopnike sicer tudi italijanska socialistična stranke, katere glavni voditelj je njen tajnik Pietro Nenni. Toda ko so francoski in angleški ter nekateri drugi delegati začeli kritizirati, vse tiste socialiste, ki nastopajo v razrednem boju skupno s komunisti, so italijanski zastopniki zborovanje demonstrativno zapustili.
Poljska socialistična stranka si ne bo več prizadevala za obnovitev kake zveze ali internacionale s soc. strankami zapadnih dežel, ker so vse usmerjene po sedanji ameriški in angleški vnanji politiki. Zato je poljski premier socialist Josef Cyran-kiewicz (Cirankovič) mnenja, da je najpametnejše, če se obe delavski stranki na Poljskem združita v eno. Tako se je kmalu po vojni zgodilo v sovjetski coni Nemčije, kjer poslujeta skupno pod imenom "stranka socialističnega edinstva".
Razkol v Italiji ni napel
V Italiji je lani nastala raz-, ^ ^ kolmška ■odalisttojs stranka,	, monopoJUklm tUko|J ie
ki je za popolno sodelovanje z angleško delavsko stranko, s francosko ln drugimi desničarskimi socialističnimi strankami zapadne Evrope, danske, švedske in norvežke. Vodi jo desničar Sara ga t.
Na konferenci v Londonu j« bilo zastopanih 14 strank. Vodilni kajpada sta bili v prvi vrsti angleška laboristična ter na drugem mestu francoska. Močne socialdemokratske stranka imajo tudi Belgija, Danska, Švedska in Norvežka, v nizozemski pa je šibkejša.
Thomasova stranka izolirana
Ameriška socialistična stranka ni bila zastopana na nobenem teh predvojnih sestankov socialističnih strank, dasi je poskušala. Ker nima sredstev, da bi pošiljala delegate iz Amerike, si je tam izbrala kdor že je bil pri roki. Nihče takih ni bil priznan. Dovoljeno mu je bilo, da lahko sedi in posluša, dele-
gatskih pravic pa mu niso dali.
Evropske stranke ameriške splch ne smatrajo. za stranko, ker je politično v Zed. državah brez moči in brez vpliva v delavski javnosti. Zelo zamerijo tudi njenemu vodstvu (predvsem Normanu Thomasu), ker sc je pred Pearl Harborjem toliko trudil preprečiti vsako pomoč Zed. držav deželam, ki so bile v vojni s Hitlerjevim raj-hom.
Angleškim laboritom je sicer žal, ker ni v Zed. državah kake delavske stranke njihovega modela. Edina skupina, ki jim je v nekaterih ozirih sorodna in naklonjena, je AFL. Ampak tudi ta unijska zveza ni po njihovem okusu.
Marshallov plan odobren
Konferenca v Londonu je bila zaključena 22. marca. Odobrila je Marshallov plan, toda s pridržki — kajti tudL še tako konservativni socialdemokrati in taboriti se boje možnih trikov omenjenega ameriškega načrta. Predvsem umešavanja v notranje zadeve dežel, ki bodo deležne ameriške ekonomske pomoči.
Zastopniki so poudarjali, da je ekonomska obnova zapadne Evrope trajno nemogoča, ako bo Amerika skušala zavirati v nji razvoj v socializem. Oni ga imenujejo demokratični socializem, ampak z demokracijo je dandanes toliko slepomišenja, da navaden človek že več ne ve kaj je to.
Manifest, ki so ga zborovalci v imenu svojih strank sprejeli, poudarja, da si Evropa ne bo mogla ekonomsko pomagati na zdrav način brez ameriškega sodelovanja. Brez te podpore bi se v Evropi mizerija še bolj razširila, nastali bi politični neredi in demokracija ter mir, na če-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Graditev zapadntga bloka v zvezi z najbolj reakcionarnimi elementi
Zaupniki španskega diktatorja Franca so po ustanovitvi zapadno-evropske unijo tipali v Madridu pri poslaništvih Anglijo, Zod. držav in Francijo z vprašanjem, ako bl bile pri volji violi Španijo v Marshallov načrt evropske rekonstrukcije, ie bi španska vlada izrazila ieljo za pristop. Sedaj je v tem#planu vključenih 16 evropskih driav, v vojni zvezi (v zapadnoev-ropski uniji) pa pet. Francova Španija bi rada v obe zvezi. V teh prizadevanjih jo /avno podpira Portugalska in Irska.	> j,
Laboriti v Angliji pravijo, pomol Španiji, dal Pomoč Francu, net
Toda angleška vlada kot taka je s Froncovo Španijo v popolnoma strpnih odnošajih in trgovina med njima cvete. Vlada Zod. držav pa je naklonjena Španiji tudi pod Francem In ga podpira po stranskih dl-plomatičnih potih v duhu Trumanove doktrine. Ko jo bilo lani v zboru Z. N. predlagano, da se Francov fašistični režim znova obsodi, je ameriška delegacija nasprotovala, češ, da se s takimi resolucijami nič ne opravi.
Očitno je, da bi bil Franco že padel, oko bl hotele ameriška in angleška vlada nanj izvajati ekonomski pritisk. To se ne bo zgodilo. Kajti prav je imol portugalski delegat na nedavni konferenci v Parizu, ko je vpraševal, da če teh 16 evropskih držav snuje ekonomsko zvezo za zajezitev komunizma, tedaj bi logično Španija morala biti povabljena zraven, ker se zoper "komunistično nevarnost" bori uspešnejše kot druge držeče. Oziroma take "nevarnosti" v Španiji sploh ni več od kar so bili "komunisti" (republikanci) izgnani iz vlade.
Izmed 16 držav, ki so sedaj v Marshallovem planu, je 14 takih, v katerih so v vladi zastopani socialisti, socialdemokrati ali pa laboriti, bodisi da imajo vlado v svojih rokah, ali pa so v koalicijskih režimih. Ti so vzrok, da Francova Španija ni še pripušČena k Marshallovi mizi. A bo prej ali sloj neglode na opozicijo ^omenjenih strank.	' .j. „	, .^ v.
Vrh tega se ameriška in angleška vlada trudita zavarovat i Italijo za koneervativne, kapitalistično in cerkvene kroge. V ta namen jima služi za agitacijsko sredstvo Tržaško vprašanje, kolonije, posojila in darila, da bi volitve, ki bodo 18. aprila, zanju ugodni) izpadle. Ako se jima in pa reakciji v Italiji nada uresniči, bo ta naša bivša sovražnica sprejeta tudi v za-padno-evropsko unijo z odprtimi rokami.
To leto je ameriška vlada sklenila ^pospešiti borbo proti gerikem v Grčiji, da jih likvidira in spremeni vso Grčijo v svojo vojno in mornarično bazo. Nihče ne more trditi, da trošimo stotine milijonov ameriške-*ga denarja na Grškem za graditev demokracijo in socialnega skrbstva v nji.Ne, ker če bi slednje bilo res, ne bi mogli podpirati gnile rojalistične vlade in njihno klike, ki je ena najbolj reakcionarnih, korumpiranih in protiljudskih vlad v vsej zgodovini Grčije.
Niti ne more Jiihče trditi, da podpiramo Ciaag Kaišeka zato, ker hočemo obvarovati demokracij* na Kitajskem. Te v Ciang Kaiškovi Kitajski ni, pač pa na* silja, teror in korupcija na vseh koncih in krajih.
Ker naši vnanji politiki ta taktika ne uspeva, so gnjavi toliko bolj proti sovjetski "agresivnosti" m našo javnost pripravlja na vojno. Torej gremo iz ene zmote v drugo - naši in drugim deželam v pogubo.
Zvezna vlada pod Trumanom brez smisla za ekonomijo
PotroŠki zvezne vlade znaša-jo sedaj letno okrog $270 na oaebo. Torej plača povprečno družina petih oeab $1,350 na leto samo sveenega davka, ki ji je naložen direktne in indirekt-no v raznih oblikah.
V	volilni kampanji leta 1836 je republikanska stranka obljubila — da če defci v kongresu večine — drastične znižati dohodninski davek. Bes je dobila večino v obeh zbornicah. Tudi davek je znižala, predvsem v prid bogataškega sloja. Predsednik Truman pa je sklep kongresa vetiraL Dejal je, da se bode stroški zvezne vlade piejkone zvišali kakor pa antteU, torej Je popustitev davka v takih okol-ščipah nesmisel. Njegov veto bi bil aa vršen, če bi glasovale preti njemu dve tretjini poslancev in senatorjev, kar se ni zgodilo. Letos so republikanci spet sprejeli zakon sa znižanje davkov. Volitve so pced pragom In ken-grešniki bi rad! šli na kameeaj-ske shode s ugotovitvijo, aa so obljubo volilcem držali.
V	resnici pa bede davki spet zvišani, ako ne že letos, pa prav gotovo naslednje leto. Truman s svojim vojnim aparatom sa*
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
hteva nadaljne milijarde sa e* borože vanje. Dalje 17 milijard sa utrditev sapadnega bloka, In stotine milijonov znova sa Grčijo, Turčije ln Kitajske. Dalje milijone dolarjev v pomoč Italiji, ki jo histerične zalagamo, sato da bi njeni ljudje v volitvah 18. aprila glaaevall preti levičarski ljudski fronti.
Največje breme, ki left nad našim ljudatvoan, jo tonil militarizem. Zaradi njega oberoia-jeme nad ducat drvgik dežel In pa Zed* drŽave
clji
In Ciang Kalškovo na Kitajskem. To stane veliko de-Oborožujemo italijansko
je Trumana vprašala sa "moderno" opremo.
Zvezni proračun sa fiskalno lete 1948-49 znaša okrog 88 milijard dolarjev. Od tega js bile določeno za potraftsk ifSMI In mornarice, sa penzije veteranom in v druge vojaške namene 23 milijard dolarje* Predsednik Truman je nedaVno dejal, da bo treba vsoto sa "obrambne namene" zvišati za okrogle pet milijard dolarjev. On namreč zahteva "draft" ln obvezno vojaško službo. Dalje drastično zvišanje bojne zračne flote, zgraditev nadaljaih baz šivom sveta in računa ledi na z Kosijo, ki jo po mnenju militaristev neizogibna.
Torej se bo ljudstvo šlbllo pod pozo davkov še bolj kot se ie, ne da bi si znalo ali pa hotelo pomagati.
"Truman je zame," je dejal eks-kralj Mihael iz Romunije, ko je prišel z obiska pri predsedniku v Beli hiši. Reporter j i so Mihaela vprašali, kako je o-pravil. Pojasnjeval jim je, da je Trumanu povedal kaj in kako, in da upa priti nazaj na romunski prestol. Truman mu je vlil še več vere v to željo. — "Kaj drugega sta še govorila," so silili reporter j i vanj. "Razložil sem splošen položaj in razumela sva se zelo dobro. Pojasnil sem mu, kako stoje stvari tam čez," je dejal. "No, kakšne so?" — "Zelo vroče (pretty hot), kot pač povsod drugje," je dejal Mihael. — Značilno pri takih obiskih je to, da dd skrajnosti zaposleni Truman (tako namreč trdijo v Beli hiši) ima vseeno dovolj časa poslušati tegale fanta, dasi o razmerah ničesar ne ve, dočim se marsikdo izmed resnih, dobro poučenih ljudi zaman trudi, da bi prišel pred predsednikovo mizo.
riški predlog, ki gu je odobril na pritisk Trumanove administracije zbor Združenih narodov, ne bil nedavno umaknjen, bi morala organizacija Z. N. poslati po odhodu Angležev v Palestino svojo armado, morda pol milijona mož, in v nji bi bilo par sovjetskih divizij. V Londonu in na Wall Streetu pa o kakih sovjetskih divizijah v Sredozemlju niti slišati nočejo. Kajti tudi Sovj. unija bi rada delež nafte, ki jo je v Iranu, Iraku, Saudi Arabiji in tam okrog v izobilju. In kdo ve — morda bi prišli s sovjetskim vojaštvom tudi sovjetski propagandist! in navadnim Arabcem dopovedovali, da naj si bogastva na svoji zemlji rajše zase ohranijo. V ta namen pa bi morali strmoglaviti svoje kralje, bege in paše, ki žive od podkupnin anglo - ameriškega oljnega kartela. Torej naj ostane v Sredozemlju tako kot je in zato toliko vika in krika nad Rusijo — češ, niti koraka več dalje, pa magari če vas bomo morali z vojno ustaviti!
"Glas Amerike" (Voice of America), propagandna ustanova zvezne vlade, oziroma državnega departmenta, bo oddajala v dneh pred državnozborskimi volitvami po tri ure radio program na dan v Italijo, da bo njeno ljudstvo seznanila z razmerami v Ameriki, o neprekoslji-vih ugodnostih "našega načina življenja", o ameriški demokraciji in o mržnjah ameriškega ljudstva do totalitarstva — ali bolj naravnost, o sovraštvu do komunizma. To je prvič, da ae je ves ameriški aparat uposlilo v volilnem boju kake evropske v Washingtonu ) dežele. Doslej so naši oblastniki u lia ubetanja žllfttlV-" isosegali v volilne borbe 9SC V
"revolucije" zgolj v centralni in v Južni Ameriki. V Washingtonu pravijp, da imajo v Italiji s
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Adolf Hitler, ako je še živ (mnogi trdijo, da se skriva v Španiji, ali pa v Argentini) se lahko debelo smeje Angliji in Zod. državam, ker ne vesta, kako so bi otresle židovskega vprašanja. Zid je na drugi strani pa dolže angleško in sedaj Še ameriško vlado izdajstva in zahrb-nogi, ker nobena ni držala obljube, ki sta jim jo dale. Zato sedaj tudi v Palestini niso varni, dasi jim je bila zagotovljena. Arabci so proti in pod arabskim paskom so najbogatejša petro-lejska ležišča na svetu. Posedujejo jih angleške in ameriške oljne družbe. In ker je olje dandanes važnejše kot pa človeška kri, so S itr-r
stvu in "apizajo" arabske glavarje. Seveda, v Washingtonu skušajo namiga vati, da se ne gre samo za olje. Kajti ako bi ame-
Lepota ni nič drugega kakor obljubljena sreča —Stendhal.
Delavske unije letos v velikih zadregah
od lanskega novembra. Minuli teden jo sodišče Izreklo, da je bila stavka tiskarjev nepostav-no začeta. Kar pomeni, da so bile Stavkovne podpore Izplačane nezakonito. In pa, da Imajo delodajalci sedaj presto polje tožiti unijo za odškodnino. Nekateri so to ie storili. Tako bode to unijo izčrpali, v kolikor jo še niso, deal je bila ena najjač-jih in najbogatejših v dešeli.
Unija tiskarjev je vzlic nje-ji emu sedanjemu boj« trdna Še radi tega, ker tiskarjev primanjkuje In ker v same dolgo predno se človek nauči tega dela. A delodajalci so se poslu-žili novih metod In tako dnevniki v Chicagu izhajajo vzlic stavki vseskosl od lanskega novembra nemoteno.
Vrh tega je med tem en dnevnik v Chicagu prenehal In eden v New Yorku, kar pomeni, da je trajno ob delo nad tisoč stav«
uredniških in rasnih drugih delavcev.
Popustiti je morala tudi unija godbenikov. Lani je zaključila, da ne bo več dopustila izdelovanje fonografsklh plošč. Zapletla se je v tožbe, bila je posvana na zasllievanja pred merodajne kongresne odseke, a radio postaje, proti katerim vedi boj, pa so navijale ploščo dalje, kajti Če jih tukajšnji godbeniki ne bodo produclrali, jih pa radio omrežja ter poaamezne postaje dobe Is Anglije, Mehike In Is drugih deiel.
Dasi stavka tiskarjev prizadeva veliko neugodja, se vlada zanjo »prav malo briga. A vendar dovolj, da je bila sodnijsko, kot že omenjeno, proglašena sa proti postavno. Tudi predsednik unije muzlkantov, James Petrilo, ne prizadeva vladi poaebnlh skrbi, dasi je unija odroma njen odbor stalno tiran prod sodnike.
• Povsem druga stvar pa je stavka klavniških dgavcev In stavka premogarjev. TI dve pri*
zadevata v enem ali drugem odru vse ljudi. Stavka klavniških delavcev je posegla v ljudske žepe vsled podražitve mesnin. Unija pa se bori sedaj ne same sa svoje zahteve (zvišanje mezde itd.) temveč tudi proti nakanam korporacij, ki so so aa-vsele stavko zlomiti ln uvesti odprto delavnico. Ponekod so s obratom pričele še prvi teden stavke. Ker unija ne more plačevati visokih stavkovnih pod* por, kot jih daje n. pr. unija tiskarjev (od $50 de $t« aa te-den), njeni člani ne morejo dol* go vstrajatl, ker večinoma nimajo prihrankov.
Premogarji, kl so šli sredi marca na stavko, so na boljšem. Njihova unija je trdna in članstvo izborno disciplinirano. O* krog 408,000 jih je pustilo delo v rovih ne da bi bila stavka okli-cana. Uradno stavke sploh nI. Premogarji so si vseli "oddih" ln to je vse. Njihovega predsednika Johna L. Lewisa kličejo na liševanja, pa se največkrat
niti ne odzove ne. Medtem zaloge premega pohajajo le to je udarilo najbolj jeklarsko Industrijo, železnice In rama druge obrate.
Pred težkimi vprašanji sa svoje sahtevo In aa obstoj sta sedaj posebno unija avtnih delavcev In pa unija delavcev v jofrlsrskl Industriji. Avtne In jeklnrake korporacije bl rade ugoeebile unijo ter uvedlo odprte delavnico. Torej četudi vodHetj! unij smatrajo, da v ta j delali »imamo razrednega boja, ga Imajo ie sedaj vel kot pa ga morajo zmagovati.
Vrti tega so v velikih Zagatah na političnem polje« Philip Murray so gnjavi proti Walla* ceu in še bol) pa predsednik unije avtaik delavcev Walter Reuther. A sa Trumana pa tudi nočeta odkrito agitirati. < Tako sta oba ta dva glavarja CIO v politiki bres strehe. Ni čudno, ako prehaja unijsko gibanje cele sedaj, ko ie nismo v depresiji, na tako rahla tla.
Nekaj o naših stvareh
Kolone "Nale aktivnosti" v listu že dolgo ni bilo. Obnovili smo jo v tej številki pod naslovom "Z uprav-niike in uredniške mize". Objavljena je na tretji strani. Vsebuje mnogo novic, a je možno, da smo kako pismo nenamenoma prezrli. Ker bomo v bodoče to delo opravljali sproti, bodo vse važne omembe v pismih naših naročnikov in zastopnikov sproti beležene.
V	tej številki je tudi izkaz prispevkov v tiskovni sklad. Ta je sedaj glavni vir za kritje primanjkljaja in še tega bo treba pospešiti, prodati še ostale koledarje; kaj slovenskih in angleških knjig ter dobiti listu več novih naročnikov, da bomo naše število rajše dvigali kot pa da bi se nižalo. Naročnike nam jemlje smrt, nekateri pa list ddpovedujejo vsled starosti in pomanjkanja sredstev.
Vse te je treba nadomestiti z drugimi. Silno važno za list pri vsem tem je skrbeti, da naročnino vsi točno obnavljamo. Kjer imamo budne zastopnike, oni skrbe za to nalogo. A tnarsikje jih nimamo. V takih krajih se moramo zanašati na naročnike same. Pomniti ie treba, da nas stane 52 številk Proletarca na leto več kot še enkrat toliko kot pa mu je naročnina. Totej je treba kriti ta primanjkljaj z drugimi viri, kot po|asnjeno v omenjeni koloni na 3. strani v tej številki.
V	prejšnji številki na angleški strani je bil objavljen apel odbora za obrambo svobodo tiska, da tudi čitatelje mlajše generacije seznanimo o nakanah za uničenje našega naprednega časopisja v Ameriki. V tej številki pa ima o isti akciji zelo infomativen dopis predsednik obrambnega odbora Frank Ceeen.
Prej smo omenili, da nekateri, ki so odpovedali list, opravičijo svoj korak z izgovorom na starost. So sicer res tudi slučaji, ki se jih lahko opraviči. A v zadoščenje nam je, da je med naročniki Proletarca veliko old-timerjev, ki to listu zvesti — nekateri od vsega začetka in od ustanovitve agitirajo zanj. Eden izmed njih je John Teran na Elyju, Minn. On |s na delu za ta list od njegove prve številke januarja 1906 in še vedno pomaga vzlic poznim letom, fizični poškodbi, ki ga je zadela na cesti, in slabem zdravju. In med nami je starosta Nace 2lemberger v vzhodnem Ohiu, John Ooršek st. v Springfieldu itd. Ti pionirji so nam v največjo vzpodbudo, da lahko nadaljujemo z našim skupnim delom. '
PROLETAREC
UIT ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
r..... i jrurr--:i-ffr—t i ■ t	■	1	*-
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja JiiMlmukl Delavska Tiskovna Drušba, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.73;
za de trt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; ta pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za prtobčitev v Številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor................................................Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.78; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $330; Six Months $2.00.
m *p

PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2SS4.
brt Amerikanci v deželi, katere ditav4)ani ste, ki vam je dala Ifaftha ih streho!
MnOtfi so to poslušali, mnogi pa ne iti so se kar naprej ukla-njali Moskvi in Belgradu. Kar je prišlo od 4sm, je bilo vse naj-beljše; kar je prišlo od Amerike — jim je bilo vse zanič.
Kaj bodo taki v slučaju vojne, vprašamo ponovno. Zlasti tisti, ki so (liteli ns ves glas vpiti in pisati, kaj da so — di se sa st v jetsko diktaturo. Kako bode postSj pisali: Prosveta, Enakopravnost, Glas Naroda in Proletarec? Rej bo propagiral SANS?
Ali mislite, da vlade ne ve, kaj ste pisali In govorili teh sad« njih naf let? Spomnite se, kam si blfl: poslani'fl«tl; ki so bili n H tlrrja, Mo je lik Amerika v vojno proti naHjem! Boga prosite, če ga še snete, da bi ne bilo vojne. V Ameriki je dosti in obširnih1 taborišč sa petokolonce kdor je poslinal AmeHško Domovino, hodi danes lehke od prtega čeli po cesti. Ostal je to,
___kar bi moral biti vsak v tej de-
V JUGOSLAVIJI je med vojno padlo število ameriških letalcev, ki so pomagali partizanom. | ieli — dober Amerikanec. Ako
o	w	m	«•	m	. m	•	i	m a •	« a._ ll_ a _. ---ga--— • •	ma «tlo_
'tova-
Niso samo Nemci mislili, da so vzvišeno	_____ _ ____ ____________________________
pleme - posnemalte imajo posebno V USA I Takrit ^liiH ^VaVnfč^	™eIktvo je ^rtlsane prfrebovaFo. Sedaj naša ^"»Amerika
r * x . . . .. , 1 T , , 9 o vlada Jugoslavijo bojkotira politično in gospodsrsko, dočim naše bivše sovraftniee, posebno IU- dala, da bodo petokolonci lepo Se še spominjate raznih proglasov iz časa med vojno? Roose- ^	^^ črti Jugoslovani pe so gentlemani, Ko ao pred nekaj tedni Američani izko- na varnem In neškodljivi.......
veltovih štirih svobodščin?	> ^U trlIp|a ubitih naših letalcev, ao jim jugoslovanski voiaški oddelki in ministri izkazali vso j Ali vas je ka) strah, "
Predsednik Truman je tista obetanja proti plemenskim in čast tako iskreno kot se spodobi. Gornje je ena izmed slik, ko so odVažkli rakve ameriških letal-
verskim diskriminacijam skušal pred nekaj tedno ponoviti, a je |	»• P"»nos na ameriška pokopališča
^onacij^tih fantov _ pa Je, Maročf#e novo knjigo
bilo poslanih v zapor? Vlekli so j	s • ••#
o Jugoslavia
to storil skrajno nerodno. Svoja priporočila »^ščitenje plemen- j //A SS[|>|£|/A flAJUlAVIMA" 6DETI C skih in verskih manjšin, za odpravo zapostavljanja pri najema- AIVICKOAA IrVlflU v 1HA, W MHI t 9
nju v službe in za toleranco je izrazil v veri, da bo s tem tepodbil iimi/nitR s >1 |C|f IMI I AAAIIf Wallaceov liberalizem in vzel orožje iž rok republikancem. Kajti I IIVifvKfll I KAvlJ*1tllVII LvUAlUl
letos se gre za glasove! Večina politikov smatra, da je Truman I "Ameriška domovina" z dne svoj program medsebojne tolerance oznanil edino iz .kampanj- 19. marca priča, da se ni iz svoje skih razlogov, ne pa da se bi v življenju dežele res napravilo kake taktike med prvo svetovno voj-spremebe. Vendar pa na jugu niso hoteli razumeti in zahtevajo, no "i* naučila, da Truman odleti iz politike. 2e to, da si je upal svetovati kaj Takrat so «jo naši rojaki dol-takega — pa magari v še tako kampanjske namene, mu štejejo žili strupenih denuncijacij, za v smrten trreh	povzročiteljico hišnih preiskav
_ ......	.	.. .	in drugih zla, ki jih je posredno
Posedujoči sloj na jugu se smatra bolj za vivišeno pleme, za aU paaneposredno zakrivila vs-
gospodujočo plemenito raso, kot pa so se smatrali za nadljudi led svojega strupenega sovra-
Nemci pod Hitlerjem.	Stva proti socialistom, JRZ, in
Pa ne samo na Jugu. Američani druge, tretje, četrte gene- posebno proti Etbinu Kristanu,
račije itd., ki so nemškega, angleškega ali švedskega pokolenja, L ki so ga takrat skupno z don
se smatrajo vzvišene nad vsemi drugimi Američani, ki so slovan- Nlkom Grškovičem skušali spra-
skega ali italijanskega rodu, ali potomci kake druge "manjvredne | viti za omrežje ali saj v jetniški
rase". Vsi skupaj pa mrze Žide, posebno potomci Nemcev inVi-	*a Je }™ela	n®"
r^ r-	m	r:	kje y feksasu ali v Oklahomi.
Ji ' _ , . X1 „ . j, . ,__. ,___. .	"Ameriška domovina" se
Katoliška cerkev je sla v Zed. <državah nekoč skozi težkeL^ dušal& in drvela če2 drn
čase. Marsikje je še obeovraiena. Toda sedaj je posebno v sever- in strn za pašičevlmi kraljevaši
nih krajih na konju. Za njo so Irci, katerih je tu več kot na v sv0|eni 8TijLU nad pr0pagatorji
Irskem in tudi oni se smatrajo za "vzvišeno pleme". Italijanov u ustanovitev jugoslovanske
v Ameriki ne marajo. A če pride ameriški Irec v Rim, se raduje, federativne republike ni pozna-
ako sme poljubiti copat Italijanu in roke Italijanom v kardinal-1U nobenih mej.
skih in škofovskih ogrinjalih.	Pokojnemu Louisu Pircu je
Nesmiselno je govoriti o štirih svobodlčinah.o enakoprav-1 bilo mertds po vojni zal, ker se
noati črncev, o odpravi diakriminacije, ker te reči so tu in bodo j i* potegniti srbskim šovini-
dokler bomo imeli politični in ekonomski sistem kakršen je. V »tDm:| k™10' 1klJ£ £
New Yorku in v Chicsgu^ki sta ^poUUnski m^ se ^^
razlik ne opazi posebno. Se jih pa toliko bolj v našem glavnem prekUcal
mestu v Washingtonu, najbolj pa seveda v južnih državah, in v
malih mestih šifom dežele.
Psovke "daggo", "kink", "pollack", "hunky", "bohunk", "nigger" itd. vse pričajo, da gospoduje tu nekako vzvišeno pleme, ki na priseljence in na potomce "manjvrednih" ali "inferiomih" plemen in narodov gleda s prezirom in jih zapostavlja kjerkoli more.
. Njegovi nvledniki so v sedanji vojni histeriji ubfali enake strune.
Groze1 vsem tistim ameriškim Slovencem, ki smatrajo, da niso bili za hlapce rojeni irt ne vžgo-jcnl za hlapčevanje. Ako pa so bill, so se hlapčevskega duha iti lizunstva otresli.
"A. D." jim očita nehvalež-nost Ameriki, "ki jim je dala kruha in streho." Kot da so ljudje kakor vrabci! Kruh si mora vrekdo zaslužiti, pa bilo kjerkoli, in streho si najeti, ali pa kupiti, kakor kjerkoli na svetu. Izjeme so le paraziti, ker žive od goljufij in od izkoriščanja onih, ki jim garajo.
Streho in kruh ti dajo — če imaš kakega "vplivnega" prijatelja, kadar si prestar za delo in brez sredstev, pa se moraš podati rta beraško pot ali V zavetje javne ett privatne miloščine. ; k ib . -Vo . •
"A. D." preti "tovarišem^, da jih bo doletelo isto kakor one, ki so bili sa nacije ko je šla Amerika v vojno.
Koliko nacijev — ameriških
Prehajanje ameriške vlade iz v vojaško in militaristiino atmosfero
i Dasi Je bilo v ameriški zgodovini že precej vojaikih osebnosti na važnih političnih mestih, se je tradicija* da mora biti Mlada v rokah civilistov, bolj in bolj utrjevalk. Ostala je močna tudi med prvo svetovno vojno do drugega svetovnega vojnega požara. 2e med vojno je začel predsednik Roosevelt pošiljati na razna raziskovanja in poizvedovanja poleg civilistov tudi vojaške osebnosti, posebno ns Kitajsko. To Je smatral za potrebno zato, ker je general laglje preudaril vojni poloiaj v tej ali oni deželi kot pa bi ga mogel civilist
Se veliko bolj pa se je vpliv vojaške kaste uveljavil pod Trumanom.
Za državnega tajnika imamo vojaško osebo. Mnogo jih je v diplomatični službi ln po deželi valovi kampanja v obeh strankah za nominiranje generalov za predsednika Zed. držav.
General .Marshall je bil med vojno šef ameriškega vojnega štaba. Torej sko* ln skoz vojaška služba. Sedaj je v zvočni vladi državni tajnik, kar je v nji posebno v današnjih vzrujenih časih najvažnejši mandat.
Štabni šef pri predsedniku Trumanu je admiral William Di Leahy. Ker je predkednik ob enem "commander in chief' ameriških bojnih sil, se mora v svojih vojaških dejanjih in nasvetih, ki Jih daje kongresu« zanašati na svetovalce. Naravno, da je admiral Leahy vzgojen militaristično, ker drugače biti ne more. Enako kajpada general Marshall.
Eden glavnih Marshallovih svetovalcev v državnem department je bfig. general M. C. Carter. Državni podtajnik Lovett je bil pet let pomožni vojni tajnik in v prvi svetovni vojni v letalski vojaftki službi.
Lovettov pomočnik v državnem departmentu je polkovnik C. H. Bonesteel.
Pomožni državni tajnik John E. Puerifoy je graduant iz slo* vite vojaške akademije West Point. Njegov pomočnik W. W. Chapman Jr. Je vojaška osebnost. Cif oddelka za komunikacije Walter K. Scott Je bil med vojno tajnik generalnega štaba v Evropi. Njegov čin v armadi je podpolkovnik.
Važno službo v državnem oddelku ima tudi upokojeni admiral John W. Buys.
Selden Chapin, ki je v tem oddelku generalni direktor tuje-zemske službo je graduant iz mornarične akademije Annapolis. StidanJi ekiekutivni direktor oddelka za zadeve na dkljnem vz* Hodu jo bil med vojno tajnik generalnega štabe na Kitajskem.
Dalje imajo v državnem departmentu visoke službe polkovnik Ira W. Porter, polkovnik Caliiale H. Hummelaine, bivši mor-narični kapitan L. W. Parke, momarični poročnik Hayward P: Martin, poročnik Charles E. Mills, podpolkovnik W. J. Mc-Williams ltd.
Enako natrpan z vojaškimi osebnostmi je obrambni department, ki sedaj združuje prejšnji mornarični ter vojni oddelek.
' Mar se je potemtakem čuditi, ako U skupino tako tišči v mi-litariziranje Zed. držav? Na eni strani trdi, da bOtno Rusijo lahko porazili v nekaj dneh brez izgub za nas, s pomočjo naše OgtV>mne zračne flote in atomskimi bombami. Na drugi strani eahteva takojšnjo uvedbo "drafta" in pa obvezno vojaško službo.
Od vojaško vzgojenih ljudi — tudi kadar prevzamejo civilhe službe, ne moreš pričakovati drugega kot nagnjenje za militarizem. Ih čimvečja bo armada, več bo služb za nove generale in druge visoke častnike in toliko več priložnosti za napredovanje. 'C ita j te o tem članek o militariairanju Amerike na angleški Strani.) .	1
Enako kot v departments zvezne vlade prihajajo vojaške osebnosti tudi na visoka diplomatična mesta. Lt. general Walter Bedell Smith je ameriški ambasador v Moskvi; admiral Alan G. Kirk je veleposlanik v Belgiji; brig, general Frank T. Htnes je ambasador v Panami in general Thomas Holcomb je veleposlanik v Južnoafriški uniji.	*
V formiranju ameriške vnanje politike je udeleženih 31 vojaških osebnosti.	1 *	.
General Marshall prejema iz afmadtiega sklada nad $15,000 pokojnine, in kot član kabineta $15,000, skupaj nad $30,000' na leto. Slično prejemajo jtokojnino ter vilt tega plačo za svojo sedanjo službo razni drugi vojaški in momarični ljudje v državnem in v drugih departmentih ter v Beli hiši.
Prehajanje zvezne vlade izpod civilne v vojaško ozračje ni zdravo za deželo, in še manj za svetovni mir.
Niti ni zdrava Hearstova in McCormickova kampanja za generala MacArthurja, ki ga hočejo spraviti v naročje republikanski stranki za predsedniškega kandidata, med demokrati' pa suš-Ij^Jo, da bi vrgli s kandidatske liste Trumana ter ga nadomestili z generalom Dwight Eisenhowrom. General MacArthur glavari po vojni na Japonskem, Eisenhower, ki je bil zavezniški Vrhovni poveljnik na evropskih bojiščih (na zapadni fronti in v Afriki); pa je upokojen. Sedaj piše spomine, nato pa bo prevzel predsedniško službo univerze Columbia v New Yorku.,
Generala Eisenhowra so prvotno določili aa predsedniškega kandidata nekateri prvaki republikanske stranke. Ker pa je proti njemil med civilnimi politiki nastala močna kritika, je iajavil, da ne bo kandidiral. Sedaj, ko ga vabijo medse demokrati; znova vidimo, kako sllčni sta si obe stranki. Obe sta se potegovali ra gen. Eisenhowra, ki niti sam ne ve, ali je pripadnik republikanske, ali demokratske strSnke, ali obeh hkrati.
Morda bi kdo rekel, čemu pa jugoslovanski vladi laliko nače-ljuje maršal, in sovjetski pa kar generalisimo? Ne prvi ne drugi niata vojaški osebnosti, ne vojaško vzgojena. Vojaški titel sta si dalo šele ko sts bila na čelu vlade in to oba v vojnih razmerah.
Vojaško osebnosti so sicer lahkn demokratične, toda njihova vzgnjn jc militerisUčna. In zato tnki ljudje tudi v civilnih službah govore v militarističnem jeziku, kar vidimo po vojni poeebno v naši deželi. Jasno torej, da bi morale take službe v vladi spadati civilistom, generali, admirali in drugi visoki častniki pa bi ortali v armadi in mornarici, ne pa usiljevali militarizem s pomočjo svojega vojaškega vpliva v vse panoge življenja ameriškega ljudstva. ,	k	. . . .
jih na obravnavo v Washington celo krdelo, toda so še vedno vsi na prostem in delujejo fašistično kakor , so pred vojno in med vojno.
Seveda — da vlada ve kaj počne ta ali oni. In tudi ako ne bi sama preiskovala, saj je tu dovolj dobrih rojakov, ki te de-nuncirajo vse križem, kakor so to počeli med prvo svetovno vdjno.
'A. D." pravi, da je protito-talitarna. Zgraža se nad vladami, v katerih po njenem mnenju nimaš druge izbire kakor ponavljati "da" in "ja". Sedaj zahteva od tistih ameriških Slovencev, s katerimi ne soglaša, da naj počno isto, ali pa se bodo pekli v koncentracijskih kem-pah.
Mi smo za mir, ker ne vidimo nobenega vzroka, čemu bi bilo treba sedaj svet zaradi oljnih polj in drugih imperialističnih nagibov pahniti v novo krvavo katastrofo.
Mnogi ameriški visoki častniki — upokojeni, da lahko sedaj svobodno govore, ugotavljajo, da nam od Rusije ne preti nikakršen oborožen napad in celo v Washingtonu priznavajo, da si Rusija ne želi vojne, če že ne vsled drugega že zato ne, ker nanjo ni pripravljena. Toda v ameriških vladajočih krogih zmaguje struja, ki je prepričana, da sedaj je čas udariti, ko sovj. unija ni še pripravljena. In rešen bo "naš način življenja" ...
Brutalne želje, ki jih izra$p "Am. domovina" v prej omenjeni Številki, so sičer v skladu z njeno sedanjo taktiko kot tudi z njeno politiko v času prve svetovne vojiie. Niso pa v skladu z nauki tistih gospodov, ki si ovratnik zadaj zapenjajo. Ali pa ihorda s6, kajti opraviti imamo s jezuiti« ne z ljudmi s srcem in dušo.
Torej kaj piše in kako preti "A. D." z dne 19. marca 1948, v poudarnem dvokolonskem članku na prvi strani?
Berite sami in sami presodite. Njeno pretilno "svarilo" z naslovom vred se glasi:
SLOVENCI, RESNI ČASI SE 0L12AJO
To, kar je predsednik Tn! man govoril pred kongresom, rti bila nobena šala. Ves svet je napeto pričakoval njegovih besed. Zdaj ves svet ve. kje stoje Zed. države. Ves svet ve, da je Amerika pripravljena prijeti sa vsa iredstva, da obdrlt svojo svo-bodo ln demokraciji; pa da pomaga onim deželam, ki jih ogro-lit koniunistfta.
Da, če bo treba, tudi bombe Bodo hreŠČale In uničevale, če drugače ne bomo mogli obvarovati svoje svobode!
Vprašanje je, če bo sdaj komunizem odnehal. Ali bo šel na-prej sa ciljem — zavladati nad vsem svetom. Ako ne bo odnehal, bodo začele deževati bombe, to je tako gotovo, kot je fmen v očenašu.
To bi pa pomenilo vojrto med Sovjetsko Rusijo in njenimi sateliti in med sapa dno demokracijo. tisto se že oblikuje, pred čemer ie naš Ust opetovano svaril naše ljudi... "kMj boste na-pravili, če pride do vojne med Ameriko In komnnistl?" Opetovano suit zapisali: Ostanite do-
The Silent People Speak (Tiho ljudstvo govori) je naslov neve knjige o Jugoslaviji, ki jo je napisal poznani ameriški časnikar in radijski komentator Robert St. John: Lansko leto se je mudil devet mesecev v Jugoslaviji in proučeval razmere. Obiskal je vse republike nove Federativne Jugoslavije — Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Mocedonijo, Hrvaško in Slovenijo. Knjigo je pisal v Bohinjski Bistrici lansko poletje, nato se je pa vrnil v Ameriko, kjer še sedaj predava o razmerah v Jugoslaviji kakor jih je šaril videl in občutil. Knjiga je velike važnosti, kajti ni samo informativna glede na sedanji gospodarski, socialni in politični razvoj te prerojene dežele, temveč tudi razkrinkuje neprija-teljsko pošto j an je in nenaklonjenost, ki jo po navodilu državnega departmenta izvaja naša ameriška ambasada v Beogradu. -
St. John je imel priliko videti strašne grozote, ki jih je pustila sovražna okupacija'in osvobodilna borba v naši stari domovini. Govoril je z malim človekom in slišal iz ust preprostega naroda resnično mnenje ljudstva o njihovi novi vladi, o novem sistemu in novem življenju. St. John je lahko primerjal novo Jugoslavijo s staro, saj je bil časnikarski poročevalec v Beogradu mnogo let pred in ob času nemškega navala na državo, ki je v odločilnem momentu strmoglavila stari režim ter raztrgala sramotni trojni pakt, ki ga Je Pavlova vlada 25. marca podpisala s Hitlerjem.
Ce bi to knjigo prečital vsak Amerikanec, tedaj bi Amerika res dobila drugačno sliko o Jugoslaviji nego ono, ki jo umetno ustvarjajo zagovorniki staro, korumpiran«, reakcionarne kraljevine. Ta knjiga lahko veliko doprinese do boljših odnošajev in razumevanju ameriškega naroda napram Jugoslaviji. Zaradi tega jo moramo širiti. Nase podružnice in člani jo dobijo v uradu SANSa po $3.50. Naročite jo, čitajte! In čita jo naj posebno vaša mladina.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
IV. IZKAZ
Prejeto do 24. marca IMS
MICHIGAN:
Detroit: Pev. zbor "Svoboda" $83 15. klub 114 JSZ SIS 85, skupaj S100. Poslal R. Potochnik. Klub 114 J6Z $10 in družini Paul Oce-pek ter R. Potochnik $10 namasto venca na grob pokojnemu M. Kta-riehu; J. Topolak $2, I. Travnik $1, V Glavač 50c.
Traentk: Jerry Rant 5©e.
ILLINOIS:
Clarentfee Hills: Jos. Oven $S.Sft. Chicago: A. Trojar SS, F. Lusbi SB. Mr in Mrs. Andrianeich (Cleveland) $5, J. Marolt $2. J. Oblak $1.50, B. Kaltlnger $1, P. Vrhev-nik SI, Anton Andres $1.
Cicero: John Korun $2, M. Kure $1.00.
Berwyn: Frank Molan $1. Waekefaa: M. Judnieh poslal S7. Prispevali so: Po S2: M. Ogrln, J. JelovSek: po SI: M. Rauh, J Sifler,
J. Butchar
Gurnee: John Mesec, st. $1. Frankfort Heights: Frank Yeseh
75c.	\
CALIFORNIA:
Loe Angele*: Blaz Mezorl $20,
Frank Novak S2.
Hollywood: John Olip $3.50. Santa Yaet: M. J. Reading $8.50. Fontana: John Pecnik $1.80. Oakland: A Tomšič $1; po 50e: Ernest Bajce, M Spoler (S. F.), Neimenovan.
COLORADO:
Pueblo: John Stonlch $12.50, B. Kim 50c. Mary Hočevar 50c. Florence: Agnes Lukman $2. Walsenburg: M Benčič $1 (Poslal Ed Tomiič.)	%
Cleveland: L Poljšak $5, Mrs. M. Estenik $2, P. Bukovec $1.50, Jos. Fabjancic $1.50, skupaj $10. Poslal J K rebel. J. Maslo $2, L. Zalaznik $2, A. Jankovich 50c, skuppj $4.50. Poslal A. Jankovich. Frank Hribar $9. M. Gole $150.
Bridgeport: Joe Skoff $2, A. Bobnar 50c.
Power Point: M. Tusek $2. Lisbon: Mary Bogataj $1.50. Youngstown: J. Petrich $1.10. Warrea: J. Persin $1.
WISCONSIN:
Milwaukee: Po $1: F. Zaje, L. Susnik, F. Poličnil^ Neimenovan, skupaj S4. Poslal I/ Barborich. . Wiilard: M. Malnar 75c.
NEW YORK:
Bro<fcljn: Jennie Padar Murin $2 25, nabrano v veseli družbi $6.25, skupaj $8.50. Poslala Jennie
Murin.
Gowaoda: J. Dekleva 60c.
PENNSYLVANIA:
Sharon: Tony Bogolin $2. (Iztočil M. Kuhel.)
Johnatewa: John Vičič 50c.
MINNESOTA:
Ely: M Praprotnik $6, F. Jenko $2 00.
Bakl: Max Martz $1.50.
DRUGI KRAJI: Indianapolis, P*d.: Mary Stroj $7. West Mineral. Kana.: F. Marolt $1.60; F. Stopar $1, F. Lesjak J$l, A. Potočnik $1, skupaj $4.00. Poslal F. Marolt.
Butte, Mont.: Anton Sugel $1. Skupaj $287.45, prejšnji lakes $776.25, skupaj $l,MS.7t.............
Ker predsodki niso sidani razumu, jih je z logiko geče uničiti.—Tyron Edwards.
Najdražja snov na svetu
Čeprav mnogi mislijo, da je tletb najdražja snov na svetu, teihu nI tako. Najdražja snov na svetu ie rfldlj, ki ga uporabljajo kot zdramilo proti raku in drugim boleznim. Samo en gram radija Stane en milijon šilingov! Radij je zato tako drag, ker je te Snovi na svetu tako malo ter jo pridobivajo po velikem in dolgotrajnem trudu. Pridobivajo Jo iz laporja. V laporju je tanka, tanka nitka radija. Za en gram radija morajo očistiti nad SO vagonov laporja. Ii teh va-gonbv dobijo potem šele en va-gbn rad i je ve rude. To rudo mo-fejft prtferrt še leto dni predelovati, dk dobijo iz nje vsaj en grem radija ... Na vsem svetu je te najdrsržje snovi samo nekaj dekagramov. In ta malenkost predstavlja ogromno denarja. Ksr pa je najvažnejše: je učinkovito zdravilo proti hudim boleznim.
Tole mi ne gre v glavo?
Kako morejo biti pri ški domovini" tako otročji, da si nas vse slovenske "tovariše" v Ameriki predstavljajo ie ker Jutri v koncentracijskih ketnpah, to mi nikakor ne gre v gfšrv*?
"Ae nekaj čase. pa bo po vas!" vzklikajo gospodje, ki sO potegnili Is nevarnosti takih kentpfln sedsj bi jih nam privoščili! Le kam je Ih njihova krščanska ljubezen do bližnjega — tudi le-;;a ne zapopadem!

VLADIMIR NAZOR
NOVELE
NERO
(Nadaljevanje.)
Vpijem, toda gozd ne sprejme mojega glasu. V meni ostaja. Glasu lastnegb grla ne slišim, prav tako kot ne slišim hrupa svojih lastnih korakov. Pa vendar nekaj bobni in ječi v meni. Vse stvari naokrog so umrle, tudi moje telo je mrtvo; gledam, a povsod je tema; poslušam, a mir je kakor v grobu; vpijem, pa lastnega glasu pe morem slišati. Vse je izginilo. Toda ostala je moja lakota, moja žeja in moje sovraštvo, a nimam jih s čim utolažiti. Nekoga potrebujem, ki bi jih raztrgal.
— Nero!
Ali se je dvignil veter, ali stopa nekaj po pobočju.
Megla se je vzdignila. Pomika se navzdol podobna kalnemu potoku, ki teče dalje proti nekemu sivemu, mrtvemu morju. V vijugah se vleče nizdol, izogne se gričku,* mimo mene gre. In kolikor bliže prihaja, toliko bolj trga; drobi se v kose, ki imajo različne oblike. Cela procesija drevi čez drn in strn, goni jo pa velik, črn pes z belo progo med očmi, ki renči in laja.
Meglene postave postajajo v svoji grdosti vedno strašnejše. Vsa moja nagrša dela: kar sem umazanega poželel, vse ogabno, po čemer sem hrepenel, vse, kar sem živalskega občutil, se je sedaj pretvorilo v svojo vidno, pošastno obliko.
Procesija strahov se pomika pred mojimi očmi. Zavedam se. da sem jih sam ustvaril, da so spočeti iz moje krvi. Črni pes lih priganja, zaganja se vanje in jih trga; jaz pa trpim, kakor da vbada zobe v moje meso. Stiskam se in mučim. Zdi se mi, da umiram.
-r Nero!
Nero pa je večji, hitrejši, a tudi bolj in bolj bel. Njegov glas je strašen. Moja notranjost drgeta v strahu. Opotekam se. Z glavo udarjam ob nekaj; padam na tla.
4.
Ko sem se o vedel, je bila že tema, toda zvezde so svetile.
Pomagale so mi iz gozda.
Ob cesti sem zagledal v oknu neke hiše luč.
Potrkal sem in vstopil.
V njej sem našel znane ljudi.
—	Gospod, kaj hodite zopet po temi tod okrog? — mi je rekel gospodar. . *
—	Kako bledi ste! Sedite! — je dodala žena in mi nekaj ponujala.
—	Bled—mogoče. Sicer pa... . — Pa se yam je le nekaj pripetilo. Saj vendar vidim...
In žena je silila vame s svojim govorjenjem.
Nikoli ne bo pozabila, kaj jo
prestala "neki večer, ko je v megli zašla v gozdu. Sama ne ve, ali je res nekaj doživela, ali se ji je samo sanjalo, ko je ležala brez zavesti. Zagledala je čudno deblo, ki je bilo videti strašno, pa vendar popolnoma njej podobno. Vse riajgrše, kar je do takrat mogla pomisliti in čutiti, je viselo na njem in prav za prav tvorilo tisto drevo, ki se je neprestano spreminjalo in pre-drugačevalo kot nekaj živega. Neke roke so ga lomile in drobile, ona pa je trpela, ko da nekdo trga njo. Ko je bilo vsega Konec, je vstala in takoj ji je odleglo. Tedaj je za zmerom izginilo nekaj iz nje. Tudi ona je sedaj drugačna ženska.
—	šele od takrat si prava žena! — je na pol v šali dejal gospodar.
—• A vendar... Bog me je varoval! — se je prekrižala.
Njene besede so me vznemirile. Vendar nisem nič odgovoril.
—	K vam sem prišel, ker iščem psa. Črn je in belo progo ima na č?lu.
—	Pri nas je. Ze nekaj dni.
Gospodar je šel ven. Napotil
se je čez cesto proti hlevu, odprl vrata.
Zažvižgal sem.
Zaslišalo se je lajanje. Nero je planil v sobo; skoraj skočil je name.,
Začuden sem ga gledal.
še nikoli se mi ni zdel tako lep, mlad, vesel.
Tudi ljudem v hiši se je čudno zdelo, kajti kar se je zatekel 'i njim, je bil ves prepaden in jezen. Toliko da je jedel. Potepal se je okrog. Zdaj se je pa kar na lepem spremenil! Kaj je neki temu vzrok?
Zazdelo se mi je, da vem zakaj in od česa; pa nisem povedal.
Vzel sem ga v roke in odšel.
Hodil sem proti mestecu in mesec je obseval cesto pred menoj.
Nebo je bilo jasno. Zemlja tiha.
Zopet sem imel lahko dušo; rekel bi: novo. Noge so me zlahka nosile.
Nero pa je bil ves srečen, ko sem ga nesel kakor pred davnim časom, ko je prvič čutil moj duh in ležal nekoliko preplašen v mojem nedrju.
•	n .'
VELIKAN J02A
i.
Zdavnaj je bilo to, pred mnogimi stoletji.
Takrat so Benečani vladali nad delom Istre, te lepe dežele ob sinjem morju. Tudi mesto Motovun, ki se dviga na visokem hribu ob reki Mirni, je bilo njihovo. Pod Motovunom je bil velik hrastov gozd. V njem so Berfečani žagali hlode in deske, da so gradili velike ladje.
e
i
: e e
e
a •
e
e •
e e a
t«
PRISTOPAJTE K
slovenski narodni podporni jedn0ti
USTANAVLJAM NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA tA NOVO DRUŠTVO
NAgOČITE SI DNEVNIK	i
"PROS VETA" 1
Naročnina sa Sdraftane dvftave dsvsemšt Chieaga) In Kanit«! $8.00 na leto; M.H ss fel lete; IS.00 ss letrt leta; ss Chieaga In • C—k Ca- |i.M aa eele lete; $4.71 ss pol leto; ss ta i■ litre $11. S
* 1
o
■ :
Naslov m list in tajniitvo {•:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
Poletnega dne je jezdil bene-čanski glavar v Istri, providUr Barbabianka, iz gozda v mesto. Proto Zuane mu je vodil oslička. Barbabianka je razjahal, da bi se nekoliko ohladil pod senčnatim hrastom. Njegov osliček Je zagledal zraven lesene hiše kopico sena in zdirjal tja. Na lepem je nekaj udarilo v hrastovo krošnjo. Slišati je bilo pokanje vej. Osliček je tik debla strmoglavil in padel na črno zemljo.
—	Aiuto! Aiuto! (Na pomoč! Na pomoč!) —- vzklikne provi-dur in plane pokonci.
Blizu senene kopice je stal tisti, ki je osliča zagnal v hrastove veje. Bil je visok ko gora, močan kakor bik in mračen ko nevihta. Velikan se je bU razjezil, ker mu ie osliček izpulil iz kopice za pesf sena. Pograbil ga je za rep in zagnal kvišku, zdaj pa mračno gleda providurjs. Barbabianka se trese od strahq.
—	Nič se ne bojte, gospodar, reče proto Zuane. To je kmet Joža. Hraste mi podim v gozdu, motovunskim meščanom ps ko-štrune pase in njive okopava. Delaven je ill miren, samo velik požeruh je. Vsako soboto mu Motovunčani dajo pečeno kravos. Zdaj se je raztogotil, toda ukrotil ga bom takoj.
Proto dvigne bič, udari velikana in zavpije:
—	Joža, poklekni in poljubi roko plemenitemu gospodu! Naš gospodar 'je.
Barbabianka se je začudil, ko je videl, da kleči Joža pred njim, plašen kakor zajec.
—	Joža, je ukazal proto, osla si pokončal. Vzemi goepoda v naročje in ga nesi v mesto!
Joža vstane, iztegne roke, posadi Barbabianko na levi laket in odide navkreber proti Moto-vunu. Providurju se je zdelo, ko da je vrh zvonika. Oprijel se je kocin velikanovih in mu dejal:
—	Joža, pojdi z menoj v Benetke. Zvest hlapec boš, jaz pa dober gospodar. Hočeš?
—	Hm! — je zagodmjal velikan in spusil providurja na obzidje mesta Motovuna.
Vsi Motovučani so bili tisti čas na mestnem obzidju. Sobota je bila, dan, ko je bilo dati velikanu Joži pečeno kravo. Toda Motovučani niso več voljni rediti velikana s svojimi kravami. Pritekli so na obzidje, da mu poreko: — Joža, naši voli niso zate! — in da mu pred nosom zapro mestna vrata. Orožja so prinesli, da bi ga ranili, in kamenja, ds bi ga nagnali. Joža jim mora služiti zastonj, kajti oni so gospoda, on pa kmet. Začudili so se, ko so videli, da velikan odlaga na obzidje njihovega providurja. Med klicanjem in pesmijo so popeljsli Barbabianka v stanovanje motovun-skega župana. Potem so se takoj vrnili na obzidje, da bi zbijali z velikanom Jožo šale in ga zapodili lačnega in žejnega.
2.
Dobri Joža je sedel pred zaprtimi mestnimi vrsti in čakal na pečenko. Motovunčani so se v začetku bali, da bo velikan navalil nanje. Ko pa so videli, da je potrpežljiv in miren, so pometali orožje strsn in začeli bri-ti norce iz njega ter se mu ro-gati. Ženske so ga obmetavale s krompirjem, otroci s kamenčki. Hrom, suhljat čevljar je sedel na rob obzidja tik pred Jožo in mu začel nazdravljati s polno čutaro vina. Zapel je velikanu posmehljivo pesemco:
Kje imate lanski jesih?
— Zdrknil v Jožin je goltnik.
Kje je z enim rogom krava?
—	Snedel jo je Joža Bik. *
(Dalje prihodnjič.)
Z UPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE
ž
M#««#aaaaaaaaaaaoaoooaoaaaoooeoaaaaoaaaaaaaoaaaaaa
šelesarni.
Isllv Is ptavša v
"Big" Tony Tomšič is Oak-landa je pissl upravnici dne 18. marca med drugim: "Tvoj sosed jd enkrat zapisal, da sem velik šaljivec. Ne vem, čemu me je tako definiral. Yes. s šalo se včasi precej opravi. V Fontani sem na ta način dobil kar tri naročnike naenkrat. Žal, da se niso vsi obdržali. Včasi moj opomin več zaleže kot pa iz upravništva. Pisal sem Stan ley ju Moharju in Mat Spolarju, da jima je naročnina potekla in da imam še koledarje, ki se bi jih rad iznebil. Oba sta naročnino takoj obnovila in poslala vsoto tudi zs koledar. štirje, ki sem jih enako obvestil, mi še niso odgovorili.
Ako bo vreme ugodno, se bova z mamo peljala v Fontano po pirhe in mogoče oddam še kak koledar, ako jih zastopnik John Pečnik ni dovolj dobil. In ko se bova peljala v Renton, Wash., jih bom vzel tudi s sabo, če jih prej ne razprodam. Nazaj jih ne bom pošiljal. V enem prejšnjih pisem mi je upravnica Mrs. Be-niger naročila, da/iaj bom "priden za Proletarca". No, sli nisem bil?" (Dopis "Big" Tonyja je na drugem mestu v tej številki.)
Poročilo Martina Judnicha o aranžiranju koncerta v Wauke-ganu v korist naftega lista je naravnost razveseljivo. Štirje pevski zbori iz treh različnih držav — kaj takega med nami že dolgo ni bilo. Vse priznanje zastopnikom društev in klubov Prosvetne matice v Waukeganu in North Chicagu in njihovemu tajniku Martinu Judnichu, ker so se toliko potrudili, in pevskim zborom, ki so 9e tako požrtvovalno odzvali, da pomagajo oteti ta list iz občutne gmotne krize. Ta koncertna priredba v Waukeganu bo v nedeljo 9. maja.
Smrt zelo posega v naše vrste. V Detroitu smo izgubili zvestega naročnika in podpornika Math. Ktsri^ha, v Clevelandu ps delovnega sod ruga in podpornika Proletarca ter drugih naših ustanov Antona Colariča. Kratke notice o njimafto bile v prejšnji številki.
Joško Oven in njegova soproga Mary sta šla letos spet za par tednov v Mehiko, hči Mitzi pa je tam že dlje časa. Vrnejo se v aprilu. JoŠko bo glavni govornik ns prej omenjeni priredbi 9. maja v Waukeganu. O svojih vtisih na potovanju bo govoril v klubu št. 1 JSZ dne 23. aprila.
Detroitčanom, ki so si ustanovili, kakor je v prejšnji številki poročal Rudolph Potochnik — nov pevski sbor, želimo čimveč uspeha. Zares škods, kskor pravi Rudi, če bi tako velika nssel-blns ne imels nobenega kulturnega društva. In za prostor ne bo v zadregi. Kajti naši rojaki v
Dr. John J. Zavtrtnilc
PHYSICIAN and SURGEON S7S4 WEST SSth 8TRBKT
Tal. Crawford 8818
OmCI HOURS: l it te 4 P. M. (Except Wed, Sat. and Sun.)
|:S0 Is b:SO f. M. (Except Wed., Sat and Sun.)
ROs. SSIS So. Rldfowar An. Tal. Crawford 8440 _ — Can STM ;
avtnem mestu so optimisti. Nikjer več ne slišiš, da bodo Slovenci gradili nqv narodni dom. A v Detroitu pa so to sklenili in če ne bo vojne ali kaj drugega hudega, ga bodo res zidali.
V	nedeljo 4. aprila vprizori v Clevelandu na St. Clair Ave. dramsko društvo "Ivan Cankar" tridejanko "Zadrega nad zadrego". Režira Joseph skuk. Pevski zbor "Zarja" zapoje ob tej priliki nekaj pesmi. Ta prireditev se vrši pod aranžmo podružnice št. 39 SANS. Prebitek gre za obrambo hašega tiska.
Naš star naročnik Anton Tratnik v Diamondvilleu, Wy., piše, da ker sta z ženo v letih, sta se namenila "pogledati še druge kraje po zapadu". Pravi, da si bosta poiskala nižjo klimo. Kraji v Wyomingu, kjer sta živela doslej, so visoko nad morjem, zrak je redek in "zima je predolga", pravi Tratnik. Ako jima bo mogoče, si bosta kupila hišico kje v toplejšem kraju, v takem, kjer zima ni tako dolga. Zaradi starosti — se mu adi, naj mu Proletarca ustavimo kadar mu poteče. Kar se tega tiče, gotovo se bo naš old timer premislil čim si najdeta z ženo nov dom.
Louis A. Ambrožič je svoje-časno tudi živel v kraju, kjer je dolga zima, namreč v severni Minnesoti, kjer je imel trgovino mehkih pijač in z njimi zalagal naaelbine v takozvanem železnem okrožju. Nakopal si je na vožnjah in v mrazu bolezen, se hodil zdraviti v Duluth in v Chicago, končno pa se odločil preseliti se v Florence, Arizono. Poslsl je $3 za obnovitev naročnine in nas vpraša, naj mu povemo, da-li mu je že potekla ali ne, da se bo vedel v drugič glede obnavljanja pravilno ravnati. Ob enem je poslal dopis, ki je v tej številki.
V	nedeljo 25. aprila Bo v SND na St. Clair Ave. v Clevelandu koncert mešanega pevskega zbora "Zarja". Redki so zbori, ki bi tolikokrat nastopili skozi tolikšno število let kjerkoli je bilo treba pomagati dobri stvari in sodelovati. Zato je "Zarja" izredno priljubljen zbor ne samo v Clevelandu in v sosednih naselbinah, temveč med vsemi, ki so jo že slišali in poznajo njeno delo. In teh je jako veliko. V priznanje ji bo — saj drugega kot priznanje njeni , pevci ter pevke itak ne dobe, ako ji občinstvo dvorano do kraja napolni. Pomnite, 25. aprila je dan Zarjanov!.
Frank Udovich se je oglasil v uradu in plačal za 14 izvodov koledarja. Frank je še trdna ko-^ renina četudi včasih kar tako iz" navade ^pjamra, da se mu nabirajo leta namesto "copakiV.
John M. Stonich iz Puebla, Colo., je poslsl vabilo na sejo
podružnice SANSa, ki bo dne 4. aprila. (Njegovo naznanilo je za objavo v prejšnji številki prepo-
zno došlo.) Ob enem John M. Stonich, ki je zastopnik Proletarca, razpravlja o problemih, ki jih ima naš list in ker je optimist^ svetuje, da bi ga povečali na osem strani. Naročil je tudi še pet izvodov koledarja.
Glede povečanja na osem strani pravi Stonich: "Umevno, da bi se s tem stroški zvišali, vsled tega bi morali zvišati tudi naročnino, čeprav bi bil vsled tega pri nekaterih morda ogenj v strehi. Ali ko bi razufaieli, da je treba višje stroške kriti z večjimi dohodki, pa bi tudi oni pomagali. Vsak naročnik naj bi plačal 50c več na leto in vrh tega bi zbirali še prostovoljne doneske, pa bi šlo. Kajti letos je za naš list izredna priložnost radi predsedniških volitev in za našo agitacijo potrebujemo čimveč dobrega gradiva in s tem tudi več prostora." •
Kolikor nas ni tako optimističnih kot on, bomo zadovoljni, ako nam bo mogoče ohraniti list v sedanji velikosti. Mi ga nismo že mnogo let ne znižali niti ne podražili v sedanji inflaciji, dasi nas stane sedaj — v primeri s ceno, ki smo jo plačevali v letih depresije — nad 130 odstotkov več kakor takrat. Namreč več kot še enkrat toliko.
Nekateri slovenski listi imajo pri lične dohodke ns oglasih. Mi dobimo le tu pa tam kak oglas. Pred prvo svetovno vojno jih je bilo tudi v Proletarcu precej in potem ne več — z izjemo pekaj tednov predlansko leto in lansko pomlad. List je torej odvisen edino od naročnin ter od prispevkov v tiskovni sklad. Včasi je nam prinesel prilično prebitka Koledar. Lani nam je tiskarna tisk koledarja spet podražila nadaljnih 30%, cena koledarju pa je ostala ista. Ne, na povečanje lista ni misliti. Saj so naši napori v uradu in zastopnikov ter drugih, ki pomagajo vzdrževati list, že sedaj dovolj težki!
Res, baš v takih časih kot so letos — predsedniške volitve so pred nami — bi morali posvetiti nabiranju novih naročnikov še posebno brigo. N. pr., ako bi hotelo par drugih Proletarčevih prijateljev v Pueblu Johnu M. Stonichu pomagati — morda bi do poletja število *naročnikov Proletarca podvojili! Samo 25 novih bi bilo treba, pa jih bi imeli 50. Nekoč — ko je bilo v Pueblu med naprednim delavstvom še veliko živahnosti, smo jih imeli že precej več kakor 50.
Vedno Iprajžnji zastopnik Louis Barborich iz Milwaukeeja je poslal pet celoletnih naročnin.
Pogrešamo pa iz Milwaukeeja in West Allisa dopisov. Nihče nam ni poročal ali pa poslal izrezkov iz milwauških listov o minuli kampanji za primarne volitve, ki je bila ena najbolj vročih v zgodovini mesta. Včasi je nam kaj sporočila in poslala izrezkov Kristina Podjavoršek. O izidu primarnih volitev za no-miniranje županskih kandidatov smo poročali v prejšnji Številki. Na končne volitve v torek 6. aprila gresta socialist Frank P. Zeidler, ki je dobil v primarnih volitvah največ glasov, in Henry S. Reuss, ki je bil na drugem mestu. Koliko so v tem volilnem boju razdeljeni, ali pa aktivni slovenski volilci v Milwaukeeju, nam ni znano. Enostavno kot že rečeno zato ne, ker nam ni o tem
še nihče poročal.
»
V naselbini Strabane, Pa., ima članstvo SNPJ lep društveni dom in dvorana služi tudi za kulturne, ne samo za plesne zabave. Za kulturne prireditve skrbi v prvi vrsti znani Dramski klub "Soča", ki je včlanjen
tudi v Prosvetni matici. Joseph Zupančič je poslal zanj (za klub "Soča") $12 članarine.
Društvo želi tudi kako igro iz osvobodilne borbe v Sloveniji. Bomo pogledali in poslali kar imamo.
Rojak iz Celja v Sloveniji piše, da je čital v Proletarcu oglas o Kernovem Angleško-sloven-skem slovarju in želi, da mu sporočimo, na kak način bi se čisla stvar urediti. Pravi, da bi knjigo nujno potreboval pri štu-diranju. Interesirale bi ga tudi kake angleške revije. Iz pisma . bi bilo razvidno, da je uposlen v Narodni banki. Urediti bi se dala ta stvar edino tako, da eden knjigo plača in mu jo podari. Drugega izhoda ni.
Družini Paul Ocepek in Rudolf Potochnik iz Detroita sta prispevali $10 v podporo Proletarcu namesto venca na grob pokojnemu Math Klarichu. O njemu Ocepek piše, da je bil star 63 let, doma iz fare Edre blizu Kočevja. Hišno ime je bilo pri Goričarju. (O smrti tega našega starega prijatelja smo, kot že omenjeno, na kratko omenili v prejšnji številki.)
Andrew Krvina, Girard, O., je poslal vsoto za petdeset koledarjev, ki jih je bil naročil
Sub št. 222 JSZ. Hvala vsem v
irardu za njihov trud pri raz-, peča van ju te knjige.
V našem uradu sta bila na obisku — na poti iz Californije in Floride nazaj v Cleveland Frank Andrianeich in njegova soproga. Prispeval je $5 v tiskovni sklad.
Jo^ef Korsic iz Detroita se vedno oglasi s kako naročnino, a dopisa že precej časa ni poslal, dasi bi bilo iz njegovega mesta marsikaj zanimivega poročati.
Anna Klarich iz Detroita piše, da je klub št. 114 JSZ izgubil v teku kratke dobe dva člana. Umrla je sodružica Mary Anzek in sodrug Math. Klarich. In vprašuje: 'Kako naj gremo naprej, ko nam člani umirajo, nadomestimo pa nobenega?"
Sodružica Anna Klarich je ostala tudi letos tajnica kluba. Enako so tudi vsi prejšnji odborniki znova sprejeli. Ta klub — nekoč eden izmed naj dela v-nejših v JSZ, ima sedaj vsled obstoječih razmer težke čase. Treba se bo med nami temeljito pomeniti, kako poživeti naše gibanje, kajti naloge, ki jih ims, so Še vse tiste kakor v prošlosti.
John Filipich v Clevelandu je Johnu Kreblu omenil pismo svojega brata v Ljubljani, da ne prejema več Proletarca. Brat pravi, da se mu Proletarec do-pade, zato ga toliko bolj pogreša. Krebel omenja na,to drugo pismo iz Zagreba, v katerem prejemnik Proletarca pravi, da je to "nazadnjaški list".
Glede pritožbe o nerednem dostavljanju lista smo se obrnili na merodajne oblasti. Vzrok nerednim poštnim zvezam med našo deželo in Jugoslavijo je v veliki, ako ne v največji meri današnja "mrzla vojna". Iskrenih odnošajev manjka*. Dokler Zed. države ne spremene svoje politike napram Jugoslaviji, ni računati na kako vzajemnost in sodelovanje med ameriško in jugoslovansko vlado.
Torej v kolikor bomo mogli z naše strani storiti, si bomo prizadevali, da bo naš list naročnikom v starem kraju redno dostavljen.
Anton Jankovich iz Clevelanda je poslal spet dve celoletni obnovitveni naročnini. Oba ta naročnika sta prispevala po $2
(Nadaljevanje na 5. strani.)
*
a	•
: BARETINCIC & SON :
POGREBNI ZAVOD N. so-sa
484 Broad Street JOHNSTOWN* PA.
••eeeeeoeeeeeeeeeaeeeeeeee
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL ; ; Fino postrežbo — Cons zmerne — Delo jomčeno !
TELEFONI t CANAL 7171—TITS
oooaosaoatsoossssooooooooosooooisooosooooooeoftoss
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tal. MICHIGAN S14S
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * *
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
tem celo več uspeha kot pa so ga imeli včasih v Mehiki, v Brat žili j i, na Kubi itd Kritiki v Italiji pa grme, da ameriški impe-, rializem preobrača nekdaj ponosno Italijo v drugo Grčijo. In 4 je res politika Vatikana in njegove de Ga*perijeve stranke spreminja Italijo v ameriški "protektorat".
Andrej Gromiko je pred varnostnim svetom Z. N. v Lake Suecess dne 24. marca dejal, da Zed. države vodijo napram Italiji in Čehoslovaški politiko gro-• ženj. V eni roki imajo potico, v drugi bič, vse zato, da jima usi-lijo svojo voljo. Sipljejo jima obljube in pretnje ob enem. Ce ne bo tako in tako v Italiji, ji bomo odrekli vsako pomoč in takoj ukinili sedanje dajatve. Glede Češke je Gromiko dejal, da se njeno ljudstvo ne bo udalo "cheap" propagandi Zed. držav temveč nadaljevalo rekonstrukcijo države po svojih potih.
Warren R. Austin je Gromiku odgovoril, da so njegove storije o Zed. državah fantastične. Ostro ga je prijemal tudi radi njegovega napada na čilensko delegacijo, katero je označil za služkinjo "wallstreetskih finančnih in industrialnih kraljev". Vendar pa — čemu naj bi se baš republika Čile toliko interesirala za "nesrečno" usodo Čehoslova-ške? Kdo jo je pridobil, da se je pritožila pred varnostnim svetom in zahtevala preiskavo, kako je Rusija izvedla v Pragi svoj "puč"? Dokazov nima. A sprememba je bila vendarle. Ce-hoslovaška ima režim, ki je sedaj iskreno v zvezi s sovjetsko vlado. Prejšnji ni bil. In Gromiko je varnostnemu svetu dejal, da Zed. države (in njihova mala tovarišica Velika Britanija) za-,to tako rohne glede Čehoslova-wške, ker se njihovi napori za podvrženje vlade v Pragi pod svoj vpliv niso posrečili. Na tem je pač največ resnice, ki pa bo priznana šele kadar se strasti poležejo, namreč ako se bodo. Kajti "mrzla" vojna se spremi--nja že v kar toplo in lahko se primeri, da postane vroča in potem kdo ve kaj bo. Dobrega nič.
Predsednik Truman bi moral porabiti več svojega časa za domače probleme. N. pr., tu ie stavka klavniških delavcev. In premogarji so pred dobrim tednom delo pustili ne da bi govorili o kaki stavki. Te sploh ni, kajti delavci so enostavno ostali doma in premog pa sam od sebe ne pride na površje. Vzrok spora je oenzijski sklad. Taftov-Hartleyjev delavski zakon (takozvani) torej ni ustavil razrednega boja, ker če so zanj vzroki, bo nadaljevan neglede na postave. To je spoznala tudi grška rojalistična v^ada, ki je stavke prepovedala pod smrtno kaznijo. A med delavstvom vzlic temu tli in industrialni ter kmečki nekopoj v Grčiji je kakor vulkan pred izbruhom.
i
Sovjetski ambasador v Wash-. ingtonu Aleksander S. Panju-škin je imel, od kar je bil od vlade v Moskvi imenovan v to službo, dne 23. marca svoj prvi
govor. Povabljen je bil izraziti svoje misli prod- zvezo ajneriške-ga-sovjetskega prijateljeva v New York, kjer je dokazoval, da je politika, njegove vlade miroljubna, ni pa miroljubna politika tistih v Zed. državah, ki šču-jejo javnost v histerijo in jo pripravljajo v vojno, ^ko se prične, ne bo nastala po krivdi sovjetske zveze, je poudarjal, kajti ona je za mednarodno kooperacijo. Frazo dveh besed, "železni zastor", je skoval Hitlerjev propagandni minister Goebbels in za njim jo je povzel Winston Churchill. Sovjetska unija ni spustila okrog sebe nobenega železnega zastora, pač pa je to storila internacionalna reakcionarna klika, ki jo vsi poznamo. Spustila je svoj zastor ob sovjetski zvezi in ob drugih nji naklonjenih deželah v namenu, da skrije resnico in jo nadomestuje z lažmi o vzhodu. V svojem govoru je Panjuškin enajstkrat po-udaril, da si Sovjetska unija želi miru in da deluje za mir. Tega mnenja je tudi veliko važnih osebnosti v naši deželi, a ameriški "železni zastor" (radio, časopisje, vladna propaganda) jim ne pusti, da bi mogli s svojimi svarili pred vso ameriško javnost.
V Nuerenbergu se vrši obravnava proti industrialcu Alfredu Kruppu in enajstim njegovim tovarišem. Obtoženi so vojnih zločinov. Pomagali so na krmilo Hitlerju, ga financirali in nato tretji raj h militarizirali. Pri tem so takoj po vojni v svojih ogromnih tovarnah zasužnjili na tisoče ljqdi iz okupiranih držav. Ampak veste kaj je dne 23. marca dejal ameriškemu sodišču njihov zagovornik dr. Alfred Schilf? Da je ameriška sodna oblast nastopila napram obtožencem "protikapitalistično", torej da posnema — komuniste. Schilf se zgraža, ker so se Zed. države zapletle v boj proti nemškemu gospodarskemu sistemu (kapitalizmu) in s tem slede komunistični propagandi, ki počne isto! Ali se Schilf le šali, ali misli resno, ne vemo, Vemo le, da ameriška okupacijska oblast stori vse v svoji moči, da Nemčijo obvaruje za kapitalizem. Prav zaradi tega je morala tudi angleška vlada umakniti svojo obljubo nemškim socialdemokratom v svoji coni, katerim je zagotovila, da bo nemško industrijo socializirala. Sedaj so Američani gospodarji vse zapadne Nemčije. Industrijo, premogovnike ter razne druge obrate vračajo prejšnjim lastnikom, podpornikom nacijev!
•William J. (Wild BiH* Donovan, ki je bil med vojno šef ameriške poizvedovalne službe (po domače, špijonaže), je govoril po kratkovalnem radiu v Italijo in ji povedal, da ako dobe v nji v volitvah 18. aprila ali na kak drug način oblast komunisti, bo "ugrabljenih" milijone italijanskih delavcev ter poslanih v suženjstvo v Rusijo. Seveda, taka svarila "odličnega" Američana se potem ponavlja v reakcionarnem italijanskem tisku, v vladnem radiu in na prižnicah. Ameriška reakcija je torej v volilni
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA
BESEDNJAK
Cena $5-00
IN
ANGLEŠKO-SLOVEN5KO BERILO Ceno $2.00
Avtor >M k.jlf )• DR. F. i. KERN
NAROČI U SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL.
mm

kampanji v Italiji veliko bolj "divja" kakor doma Tu ve. da bo ZMAGALA v vs^em slučaju. — pa bo tydoči predsednik republikanec ali demokr*^. Zmage v Italy i si ni tako s vesta.
V	New Yorku. že dftlftj? n® stavbišču, na katerem bodp zgradili nebotično palačo organizacije Združenih narodpv. Mn°gi svetujejo, 4» naj se ves načrt zavrže. KajtJ ktfo ve, če bo, predno bo stavba dograjena, še kaj "združenih narodov". 2q danes izgleda za Z. N. veliko slabše kot pa je v času Mussoljtujeveg^ udara v Etiopijo izgledalo za pokoj np ligo narodov. Njen? ogromna palača v Ženevi v Švici jej sedaj prazna. Prepis*pa je na Z% N., Hi imajo v nji nekaj bjr«jf*v za statistike-in pa paznike. Ali bo in\ela zgradba Z. N. v New Yorku veselejšo usodo? Ne na način kakor sedaj posluje!
Eamon de Valera, ki je do
prošlih volitev glavaril Irski celo vrsto let, je dejal v svojem govoru v Philadelphiji, da so se Zed. države sprijaznile z dejstvom, da je vojna (z Rusijo) neizbežna. Res, vsakdo, ki pride na potovanje po Ameriki, dobi tak vtis. Vojni propaganda a-meriškega kapitalizma je torej dosegla svoj prvi namcn^uve-riti ljudi, da je vojna — neizbežna. Sedaj je treba napraviti 9amo še drugi korak — in nad svetom bo izvršen nov krvavi zločin.
Vnanji ministri velike trojice (Marshall, Bevin in Bidault) se še vedno radujejo nad svojo potezo za vrnitev Trsta Italiji. V dopadajenje jim je, ker so tako zvito presenetili italijanskega komunističnega vodjo Togliatti-ja, Tita v Beogradu in Molotova ter njegovo družbo v Moskvi. Res so prišli na dan skrajno zvijačno in veseli jih, da so enkrat tudi oni lahko pokazali razumevanje na "trike". Toda kaj so dosegli?T Mar kakšno rešitev s slabega v dobro? Ali pa s slabega na še slabše? Iz slabega na boljše s svojo potezo gotovo niso prišli. V resnici njihov predlog ne pomeni drugega kot da naj se vrnemo v predvojni položaj, ki je bil nevzdržen. Sicer pa omenjeni trojici ni šlo za kako pravičnost temveč edino za zmago reakcije v Italiji. In to ni nikakršna rešitev.
V	Ccntraliji, III., so 25. marca imeli prvo obletnico eksplozije v premogovniku, v kateri je izgubilo življenje nad sto rudarjev. Bila je seveda žalna obletnica. Strahote, ki so šle ljudem skozi mozeg omenjenega dne in pozneje, ko so nosili mrtvece ven drugega za drugim skozi več dni, ne bodo med onimi, ki so jih doživeli, nikdar pozabljene. Premogarjevo delo je naporno in njegovo življenje zdržema tvegano. Na tisoče in tisoče pre-mogarskih družin živi še vedno v šupah sličnim hišicam, brez higijenskih naprav. Družine pre-mogarjev so povprečno številnejše kakor družine delavcev v mestih. V minuli vojni so dali premogarji armadi in mornarici povprečno po dva člana družine. Vzlic temu jih je kapitalistični tisk napadal, da so "nepatrioti-čni", ker s svojimi stavkami (med vojno) ogrožajo življenja naših vojakov na bojiščih. Sedaj so napadani znova, ker so izostali z dela in ogrožajo našo obrambo in pa Marshallov plan, dasi ni večjih in tako nesebičnih domoljubov kot so baš premogarji. Tisti, ki jih napadajo, pa so večinoma paraziti, špekulanti in prevaranti, 1cot so pokazale posebno razne kongresne preiskave in sodne obravnave. Vendar pa «ijim nihče ne očita "nelojalnosti", ker pač spadajo v družbo onih, ki gospodarijo deželi in se rede ter bogate na stroške tistih, katerim predbacivajo "nezvestobo", "sopotntftvo" in druge take "neameriške" stvari.
"tfew York Times' se smatra za ugleden, odgovoren dnevnik. Znan je po vseh Zed. državah in v vsi svetovni politični javnosti. Vzlic tq| svoji navidezni pre-mišljenosti pa v svojih kolonah dopušča »ščuvanja v vojno z Rusijo, menda zato, ker je to v skladu s prijatelji. "Timesa" v državnem . departments Neki Maxwell' Anderson razlaga v njemu, da je najboljše, ako s "preventivno" vtfjno že letos začnemo, predno bo Rusija pripravljena na obrambo in imela atomske bombe. Anderson me-
M|PP
BY YOMSN

* L IT'S CLASSIFY OiHt VpTtM* **CO*OS AS SBCRMT SO THSY CANT A P(/0ltClZ*D
ni, da bi Zed. države lahko skon-čale tako vojno v nekaj dne^. Pokončali bi sicer par milijonov Rusov, razbili kar Nemci se niso dokončali, in mi pa bi ne imeli pri tem nikakih, ali pa prav majhne človeške izgube. Torej vse zelo enostavno. K. M, Lan-dis II. dostavlja k temu v svoji koloni, da ako bi Stalin v tem ameriškem napadu ostal živ, bi ga naši fantje pograbili, ga tirali pred vojni sod in ta bi ga dal nemudoma usmrtiti kot zločinca proti človečanstvu. Kajne, na papirju se zmaguje kar takole— brez žrtev, in obesi se brkatega Stalina, takega kot ga rišejo ameriški kartunisii. Državni tajnik Marshall pa ni tako zelo prepričan v "lahko zmago". In tudi ako bi ameriške atomske bombe ter naši dolarski diplomati res zmagali, kaj potem s svetom? Mar bi atomske bombe rešile socialne probleme, n. pr. v Aziji? In ali bi bila Evropa na boljšem, če se jo še bolj razbije? Ali mislite, da ako 1tdb zaneti napad recimo na USSR, da ne bo tisti hip izbruhnila crtvilna vojna po vsi Evropi? Tragično je, da ni v Washingtonu v tako kritičnem času na odgovornem mestu nikogar, ki bi bil kos brzečim zgodovinskim momentom!
IZ URADA "BIG" TONYJA
Oakland, Calif. — Dne 19. marca je minilo 26 let, od kar smo prišli iz države sončnih rož (Kansasa) v "zlato Kalifornijo. Prvih par let nam je dokaj slaba predla. Končno sem dobil mestno delo, ki je bilo stalno. Zaslužil sem toliko, da smo se pošteno preživeli. Takrat nas je bilo sedom v družini. Sedaj sva zopet sama, kot pred 40 leti.
Poročila iz Kansasa čitam z uitkom. Pošilja jih v Proletarca Anton Shular. Seveda, pile tudi o žalostnih stvareh. Saj kaj ve* selega nima dosti poročati, ker v Kansasu v nekdanjem premogovnem revirju ni več tako kakor je bilo prflH 40 leti. Mladina je šla s trebuhom za kruhom v druge države, starši pa so ostali doma in si kupičili leta na grbo. Ni čudno, ako človek obupa, kadar je popolnoma izčrpan, pa se odloči za prostovoljno preselitev v deželo, iz katere ni vrnitve.
S solznimi očmi sem čital, ko je poročal Anton Shular o nesrečni smrti našega prijatelja Antona Šinkovca.
Pred par tedni sem poslušal kričača v radiu, ki je vpil o svobodi v Ameriki in da so pota našega življenja z rožicami posuta. Naštel je vse dobrote te dežele in s tem povedali resnico, Prezrl pa je beračijo in "ptt-larijo", ki jo je polno in pozabil je govoriti o Usti tretjini prebivalstva, o kateri je pokojni F. D. Roosevelt^ dejal, da je podhra-njena, brez zdravstvene oskrbe, in da živi v nesanitarnih razmerah.
Ko je bil radio-kričsč gotov z Ameriko, se je skopal nad Ru-•lijo. O nji je dejal, da ako imaš, dve hiši, ti eno vzame Stalin in pravil je še druge take budalo-f i. Mož je sicer, kar se gla«i tfče, dober govornik, a jaz bi
hrih državljanov, ki niti ene hiše nimajo. Kajne, tudi "izobraženci" ga včasi "lomijo"!
Družinske koledarje sem prejel, kot običajno na puf. Dne 18, marca, ko to pišem, sem jih že veliko prpdal. Na roki sem jih ime} omenjenega dne še 12 izvodov, katerih bi se rad iznebil. Kdor v teh krajih ga še nima, naj se oglasi pri meni ali pa mi piše ponj in ga mu bom poslal, magari na "puf. Letos sem jih pošiljal kar po pošti, ker je to ceneje kot pa se voziti po 60 milj daleč in tudi več, da prodam dva ali tri koledarje. Tako pa plačam za vsak izvod 7c poštnine, ki jo trpim sam, kdor koledar od mene naroči. I znebit i se jih moram, ker jih nočem pošiljati nazaj v Chicago. Proletarec potrebuje dolarje saj je dovolj globoko zapisan z rdečimi številkami.
V tem delu Kalifornije pozimi zelo dežuje, a minulo j^imo je narava pozabila na nas in nam ni poslala dovolj dežja. Pravijo, da vsled tega vode primanjkuje. Jaz pa rečem, če ne bo vode, bomo pa vino pili. Drugi me svare, da če ne bo v zemlji vlage, tudi trta ne bo obrodila. V sredi marca smo dobili nekoliko dežja, a za rast še ne dovolj.
Dne 14. marca je bil moj rojstni dan. Domači in pa naši ožji prijatelji so mi priredili parti "66" in mi želeli, da bi še mnogo let z veseljem vlekel koncer-tino — tako dolgo, da bi številko 66 na repček postavil (okoli obrnil). Ako se bom počutil tako kot se sedaj, se taka voščila morda res izpolnijo. Sicer pa se mi nikamor ne mudi. Sem rajše tu kot pa da bi se preselil v kraj, od koder ni več povr^tka.
Dne 11. maja bova z mamo slavila 40-letnico najinega skupnega življenja. Dne 9. maja pa bomo imeli zopet ohcet. Naš prijatelj Andrew Lekšan mi je že obljubil, da bo naju brezplačno poročil še za nadaljnih 40 let. In če me prej "kokla ne brcne", se bova z mamo na nov "honey moon" peljala v Renton, Wash.
Obiskala nas je Katka Hrva-tin, ki tudi rada pomaga našemu Proletarcu. Od tu je odšla v Los Angeles, od kjer se vrne v Chicago, kjer ima svoj dom..
John Goršek, ki se oglaša v Proletarcu, je bil nekoč naš sosed. ČestHam mu, ker je kljub visoki starosti še vedno aktiven. Z njegovimi priporočili zelo so-glašam. '
Iskren pozdrav čitateljem od "tavelikega" Toneta iz daljne Kalifornije.
Anton Tomšič.
Ampak če tožltelj ne dobi niti centa odškodnine, bodo vzlic te mu stroški narasli, kajti sodnije in odvetniki ne delajo zastonj. Narodni odbor za svobodni tisi je odvetnikom že plačal na račun $4,500. Ampak to je šele začetek.	•
Odbor se dobro zaveda, da sc društva in narodni domovi obre menjeni z vsakojakimi narodnimi davki; toda v svrho ohranitve naših listov je zaenkrat najnujnejši davek — za svobodni tisk. Zato naj slehrno društvo ki bo prejelo pismo, daruje i? svoje blagajne kolikor največ more. Poleg tega naj nabira med članstvom in po naselbinah prostovoljne prispevke. Dalje naj društva tudi razmišljajo o priredbah za svobodni tisk.
Z radostjo sporočamo, da jc prvi odziv glede omenjenih priredb zelo zadovoljiv. Naj omenim samo nekatera: SAN Sova podružnica št, 48. Cleveland, O., bo darovala za svobodni tisk polovico preostanka od koncerta. SANSove podružnice št. 1 in 108, Detroit, Mich., ves preosta-nok od drame "Svet brez sovraštva". Dramsko društvo "Slovenija", Barberton, O., ves preostanek igre in plesa. Federacija SNPJ, Detroit, Mich., preostanek od plesa. Dramsko društvo Ivan Cankar, Cleveland, O., prebitek od igre "Zadrega nad zadrego". Skupna društva S. N. P. J. na zapadni strani Cleve-landa, preostanek od piknika.
Društva in posamezniki so do sedaj darovali okoli $12,000, kar je še daleč od cilja $50,000. Toda sodeč po navdušenih dopisih in društvenih izjavah ie raznih naselbin, bo sigurno dosežen. Prispevki prihajajo iz vseh krajev Zed. držav. Vsi nabiralci hočejo biti "udarniki", kar je znak. da je napredna zavest med nami globoko ukoreninjena. Ampak glavna armada, zapopa-dena v hrbtenici naprednega življa — naših društvih, se šele zbira. Kadar stopi ta v ofenzivo, takrat bodo "copaki" kar deževali. Naj ne bo med nami nobenega Janeza Nedam in Micke Skopuhove. Naš silni odpor naj bo reakciji v svarilo za bodoče intrige.
Mi vsi vemo, da v te j deželi ni prizadeta Gabrovskova čast, temveč se gre za uničenje naprednih časopisov. Ce je kdo upravičen tožiti za razžaljenje časti, je to Etbin Kristan, ki je bil v Ameriški domovini že neštetokrat po krivici napaden. V ozadju GabrovŠkove tožbe se nahaja vsa slovenska reakcija, ki je že dolgo iskala prilike, da uniči naše napredno časopisje, ker zavira pot klerikalni propagandi in navaja naše ljudstvo k razumevanju resničnega, stanja svetovne politike. Najbolj, jih boli, ker ne morejo več vladati našemu ljudstvu. Boli jih dejstvo, da naši časopisi pišejo simpatično o novi Jugoslaviji, katere voditelji se trudijo, da potom pridnih rok ondotne mladine zgradijo moderno industrijsko državo, v kateri bodo imeli ljudje dostojno življenje. Bolijo jih ogromne tovarne, rudniki in
leleznice, ki bodo zrastle v jut jeslovanski petletki. Končno jih boli šolska in kulturna vzgjojf lekdaj zaostalih jugoslovanskih -.arodov, ki so se uprli brezmej-emu izkoriščanju domačih in tujih kapitalistov.
Ker ta reakcija ni mogla tam nadaljevati svojega dela, je prida v Ameriko, kjer je vsled oredsodkov proti Jugoslaviji na-Ha ugodna tla za borbo proti režimu in ameriško - slovenskim naprednim ustanovam. Večina imenskega ljudstva je potom časopisja, radia, kina in cerkve prežeta s predsodki do vzhodnoevropskih držav. Zato tudi Rev. Gabrovšek računa na te predsodke. Mogoče ima prav? Am-jak eno je gotovo: če tožbo dobi tU izgubi, na sebi bo imel črn nadež vse življenje. Pred očmi naj ima dejstva, da v tej tožbi niso prizadeti samo časopisi, temveč vsa napredna javnost. Narodni pregovor pravi: "Kdor toži, dobi sam po koži." In to se bo najbrže uresničilo tudi v Ga-brovškovi tožbi.
Nasprotniki pravijo, zakaj tarnamo nad svobodo tiska, ker potom ustave vendar lahko pišemo kar hočemo, toda v isti sapi nam hočejo časopisje s tožbami uničiti. To je čudna logika, kajti svoboda tiska brez naprednega Časopisja ni vredna, d* bi jo pes povohal. Brez naprednega tiska bi postal naš narod mrtev za vsako pošteno gibanj«. Brez njega ne bi imeli krasnih narodnih domov, čitalnic, dramskih in pevskih zborov. Brez močnega orožja ne bi bili naši rojaki politično in unijsko zavedni. Brez njega ne bi imeli ponosne SNPJ s 70,000 člani ln članicami. Brez našega tiska bi imeli še več Gabrovškov in duševno temo.' Zato je jasno, da moramo ohraniti naše časopisju za vsako ceno.
Obrambni sklad $50,000 bo najbolj učinkovit odgovor voditeljem rimskih "beguncev", katerim je pritlikavi naslednik velikega Roosevelta na široko odprl vrata, da nadaljujejo s svojim razdiralnim delom. Ce bi bili ti "voditelji" iskreni, ne bi v uri preizkušnje pustili svojega naroda v rokah usode in pobegnili v varno zavetje v inozemstvo. Ako bi bili iskreni, bi danes pomagali graditi svojo porušeno domovino, kot jo gradijo milijoni poštenih Jugoslovanov. Če bi bili iskreni, ne bi skušali uničiti naših časopisov, katerih edina krivda je U, da pišejo resnico in vzgajajo ljudstvo v duhu časa.	Frank Česen.
»
Grška zgodbica
Grškega partizana je peljal monarhistični vojak na morl-šče. Imel pa je ta vojak levo oko pravo, desno pa stekleno. Pa je dejal na smrt obsojenemu partizanu: "Ce uganeš, katero oko je stekleno, te ne ustrelim." Partizan je zazrl fašistu v oči in hitro dejal; "Desno oko imaš stekleno." Začudil se je vojak, kako da je mogel uganiti. A partizan mu je pojasnil: "Nekaj človeškega se je lesketalo v njem."
Akcija hi obrambo
Jey nflnriffniflfl
p* —
tiska v Ameriki
Cleveland« O, — Meseca marca jf> poslal odbor za svobodo t iska tisoč slovenskim društvom in narodnim domovom pisma in pple ie nabiranje prostovoljnih prispevkov v obrambni sklad )iiasih naprednih listov Prosve-te, Proletarca! in Enakopravnost*, katere toži Rev. Franc Ga* brovsek zaradi "razialjenja čar
__st4" aa $1,200,090. Te ogromne
mu pre v lahko odgovoril, če-j vsote ne bo "sveti" mož seveda prav nisem govornik. Rekel bi nikdat do#l ker Jo nikjer, ni, mw, d« je v Ameriki veliko do- in ker tudi ni upravičen do nje.
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"proletarca" ?
e Frldobivajmo mu NOVIH naročnikov
e Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče
e AfiUraJmo med dragimi naročniki, da store Iste
e Prispevajmo v PROLETARCBV tiskovni sklad Ia priporočimo U tadi dragim
t Naročajte slovenske In aaglsške knjige Is PROLETARCIVE knjigarne
e Eaakrblte, 4e si aaroče AMEIUW DBUZINS1LI ^ KOLEDAR vsi tisti, ki tega fte niso storili
Naročite KOLEDAR ledi svojcem v Ia enako PROLETARCA.
kraja
Vsakdo naj stori za naš list kolikor more, pa bomo vsa toiave zmagovali!

VIUEM KUNST:
JUGOSLAVIJA SE ZAVZELA PbSTATI MODERNA INDUSTRIALS DRŽAVA
(Nadaljevanje.)
Pojdimo še dalje. V naši državi je mnogo nerodovitne zemlje. Nerodovitna je zaradi tega, ker je prcsuha, ali pa zato, ker so tam močvirja. To moramo popraviti. Zamočvirjena zemljišča bomo izsušili s kanali in drena-žo. Zato so nam potrebni stroji. 2e v prvi petletki bomo izsušili 40(1,000 ha močvirnega zemlji* šča, prav toliko površino suhe zemlje pa bomo z namakanjem spremenili v rodovitno. Tudi tu bomo kopali kanale, po katerih bomo dovajali zadostno količino vode. Tega dela brez strojev ne opravimo.
Poglejmo obleko. Nekdaj se je človek odeval v žlvaljske ko-. že, pozneje se je naučil tkati blago iz živalskih in rastlinskih vlaken. Prejo in tkanine je izde-lOval najprej na roko, pozneje je izumil stroj, ki ga je poganjal 2 roko ali nogo. Spomnimo se kolovratov in krosen, jih lahko danes vidimo v muzejih, ponekod pa jih najdemo še po podstrešjih, morda kje še v rabi, kar je zopet znak tehnične zaostalosti.
Danes izdelujemo obleko v tovarnah na kompliciranih strojih, ki jih poganja elektrika. S pomočjo strojev izdelamo vlakna ne le iz volne, bombaža, lanu in konoplje, temveč tudi iz le6a in mleka. S stroji ta vlakna spredemo, s stroji izdelujemo tkanine, od najfinejših svilenih preko vseh vrst platna za perilo, posteljnino in gospodinjstvo do najraf lične j šega blaga za moške, ženske in otroke, vštevši številne Vfcorce za pohištvo, preproge, zavese in dfugo. S stroji barvamo blago, s stroji ga gladimo, s stroji prirezujemo in šivamo obleko in perilo. Saj drugače ni mogoče. Kako bi neki na roko spredli, stkali in sešili perilo in obleko za 15 milijonov ljudi v naši državi.
V petletnem načrtu je predvideno, da se bo rtaša tekstilna industrija razvila tako hitro, dfe bo leta 1951. izdelala 47,000 ton bombažne preje in 250,000,000 m bombažnih tkanin. Pri volnenih tkaninah bomo istega leta dosegli proizvodnjo 24.2 mili j. metrov. Proizvodnja konopljenih tkanin ae bo povečala na 17,2, lanenih pa na 19,7 milijonov metrov.
Uvedli bomo proizvodnjo u-methih vlaken, ki bo že 1. 1951. dala 21,000 ton.
Podobno je z obutvijo, ki jo izdelujemo iz usnja, gumija in tkaniri. V prvi petletki moramo podvojiti izdelavo čevljev v primeri z letom 1939., tako da bo industrija obutve dala leta 1951. 8,000,000 parov. Proizvodnjo o-pank moramo povečati na 4,800,-000 parov v 1. 1951. Tudi za izdelovanja usnja in gumija ao nam potrebni stroji, prav tako so potrebni stroji za izdelovanje obutve sam«. Tudi te stroje morimo nekje dobiti. Napravila nam jih bo naša ihdustrije sred* njih in lahkih strojev, industrijo za te stroje pa bo opremila naša težka industrija.
Pojdimo k stanovanjem. Potrebne so nam hiše. Mnogo hiš čimprej. Za zidavo hiš potrebujemo zidake, apno, strešnike, cement, betonsko Želeso in še marsikaj. Kako bomo vse to napravili? Mar bomo na roke delali zidake, da o strešnikih in cementu sploh ne govorimo. Vse to morijo izdelati tovarne s stroji. Ne le opeko, apno, cement itd. za stanovanjske hiše, temveč predvsem za tovarrte same, saj
Sadimo vse tako rekoč znova.
i tovarniške in stanovanjske zgradbe potrebujemo ogromno materijala, ki ga zamorejo izdelati le najmodernejši stroji, in take stroje že gradimo.*
Proizvodnjo cementa moramo zvišati na 2,200,000 ton letno. Proizvodnja mavca na 150,000 ton. Proizvodnjo zidakov moramo dvigniti na 1,400,000,000. in prekoračiti proizvodnjo iz leta 1939. za 2,2. Stekla sa okna bomo potrebovali leta 1951. 4,600,-000 kvadratnih metrov, votlega stekla pa 30,000 ton.
Rasen naštetega potrebujemo tovarne, stsnovsnjske hiše, šole, upravna in druga poslopja še mnogo drugega materiala za podobe, okna, vrata, za opremo, vodovod, kanalizacijo, razsvetljavo itd. To so poleg lesa žarnice, električni vedi, stikala, štedilniki, kopalne kadi, cevt, odtočni Žlebovi in še mnogo drugega Od kod bomo vzeli vse to v ladoatui količini? Iz tovarn.
Za te tovarne potrebujemo zopet stroje.
Če bi napravili le stroje za obdelovanje zemlje, dalje stroje, ki nas bodo oblačili in obuvali, ter stroje, ki nam bodo pomagali graditi tbvame, stanovanja, šole, kulturne domove in druge rgradbe, bi opravili le polovično delo.
Potrebni so nam še stroji, ki bodo zvozili hrano z njiv v vasi in iz vasi v mesta in tovarne, potrebni so nam stroji, ki bodo prevažali obleko in obutev, gradbs-ni material kakor opeko, cement in apno, dalje premog, rudo, les !n druge surovine v tovarne in izdelke it tovarn v mesta, trge in vasi, potrebna so nam prometna sredstva.
Zgraditi moramo železniške sroge, mostove, predore, viadukte, vagone, lokbmotive, skladišča, postaje in drugo. Za gradnjo vsega tega so nam pot rebne toyame, s težkimi stroji za tračnice, osi, koless, mostove in drp-go. V petletki bomo obnovili in izročili prometu 450 lokomotiv ta tir normalne širine in 130 lokomotiv za ozkotirne proge, dalje 2000 poplavljenih potniških vagonov, 2o5 službenih in 14,-500 tovornih vagonov. Razen tega bomo napravili 200 novih lokomotiv, 930 novih potniških vagonov, 100 službenih in 14,-560 novih tbvomih vagonov.
Dogradili bomo začetne železniške proge v dolžini 400 km, zgradili še 477 km novega tira in elektrificirali 300 km prog normalne širine. Zgraditi nove proge v skupni dolžini 1500 km in začeti graditi nove proge v dolžini 480 km.
(Dalje prihodnjič.)
Socialisti desnice sklenili delati v in za zapadni blok
(Konec s 1. strani.) mer temelji socializem, bi bila ogrožena.	%
Isti proglas priznava, da imajo Zed. države pravico zahtevati jamstVo, da se ameriške pomoči ne bo razmetavalo temveč se vso podporo konstruktivno uporabljalo. Nikakor pa ne sme biti ta ameriška kontrola taka, da bi ovirala evropskim deželam samoodločevanje v svoji socialni in ekonomski politiki.
Dalje proglas izvaja, da ne-glede kako nujno so Evropi potrebni za sistemstiziranje in večanje produkcije moderni stroji — bi tudi najboljša maši-nerija prav malo zalegla, ako se je ne bil uposlilo v korist vsega ljudstva na temelju načel demokratičnega socializma.
Izjava proti Francovi Španiji V istem manifestu je zahteva, da se Francove Španije nikakor ne sme vključiti v načrt evropske rekonstrukcije (uradna ame* riška označba je European Reconstruction Han, a običajno mil tu pravijo Marshallov plan). Koliko časa bo ta zahteva glede Španije držala, je težko reči. , Tam in tukaj vemo, da če ne bi bilo tolikšne delavske opozicije v ptlfcadetih evropskih deželah, bi fratiknva Španija že bila staven: *
Nk nedsvni konferenci držav Marshallbvega načrta je Portugalska imela prt pravi jen defi-nitiven ptedlbff, dfc se Španijo povabi V "pkn": AngMki za-topnik je pri portugalskem* delegat« plddlral, naj fegfr nikar ne stbri, če noče angleške delavske fttanke spraviti v zadrego, ker ona b& pflmorSna ntospro*-to vat i, ako* PbtftugaleC svoje namer* ne umalme. .Umaknit j« ni, £aČ pa jo spremenil Id v argument) de ker de ima ta načrt (EAP) nsmm zajedti konus-nizetn, potem Franceva Španija logično spada žfsven. Ne samo zaradi svojega boja sopef komunizem temveč tudi zate, ker je španska ekonomija z zaped-nim svetom tesno povezana, fn tako je bit* Španija omenjena le mlftioflMte, V drtigid pa bo
mordfc slepili ¥ KUP z eno nofo in nsrtd t obem* Kar se M tfr-
žav tiče, bi st t# le zgodilo, a vendbr irffeaje v Sipadni Evropi sede*je deefttttfrskc delavske strarikc še vseemr tofike veljave, bi vpliv eVtega največjih rfancnvth prijatelja, newjorskega kardinala Spell-manS nič ne ulegel.
Vprašanja tSfovtn* med
Ali bo KRP uspel tudi brez
trgovine med vzhodom in za-lademf*'
ZaatofUiikl' desničarskih delavskih strank v Londonu so is* rekli mnenja, da sa čtonboljU rerultat je potrebno računati na trgovino z vzhodom. Francija n. pr. je bila nanjo vso dobo prej jako navezana, Anglija ima že dalekosežno trgovsko pogodbo s So/j. unijo, ima jo z Jugoslavijo in pogaja se zanjo z drugimi deželami sovj. bloka.
Ameriška politika pa jc za ekonomski bojkot vsake države v sovjetskem orbitu. Angležem ni prijetno, ke poslušajo, kako razni zagrizenci V ameriškem kongresu kažejo s prstom nanje češ, glejte Anglijo! Dali smo ji milijarde, da bi si pomagala, sedaj pa pošilja težke stroje naši sovražnici Sovjetski uniji — za nai denar ...
Zed. »državam je zelo uspelo •žolirati zdravo trgovino med napadom in vzhodom, v namenu, da udari ne samo Sovj. uni-jo temveč toliko bolj Poljsko, Čehdslovaško, Romunijo, Jugo-»lavijo, Madžarsko itd* A v Franciji vedo, da jim je trgovina— magari tudi samo v izmenjavanju blaga, z vzhodnimi državami potrebna. In prav tako ve' to Anglija. Saj kramarski Angleži ne mrze sovjetske politike nič manj kot ameriftki Wall Stfreet. a v trgovini s svetom, pa naj bo vzhodni ali zapadni, mislijo predvsem na svoje koristi, ne na ideologijo" ln sovjetsko "agresivnost",
»■
Prepad med1 delavstvom vzhod* in zapada se veča
Kljub spravljivemu manifestu Štirinajstih desničarskih strank na konferenci v Londonu je potrebno ugotoviti, da se prepad med vzhodom in zapadom veča. Na vzhodu trdijo, da je kriv imperialistični ameriški kapitalizem. V zapadni Evropi so mnogi enakega mnenja, četudi niso komunisti. In marsikdo V Zed. državah je u ver Jen, da je naša vlada s svojimi ekonomskimi svetovalci tista, ki je bolj kriva tega kritičnega razdvajanja kakor pa Moskva, kateri ameriška propaganda na-prtuje vse zle namere. Kajti naši deželi se gre predvsem za obvarovanje kapitalizma, zato toliko krika proti sovjetski "agresivnosti". Tie zapopadejo, da to ni agresivnost kot je bil n^ pr. Hitler sgresiven, ali pa Mussolini, temveč da je to razredni boj, ki ne pozna mej. Zato ga ne bo mogoče zajeziti* pa če atomske bombe napravijo še tolikšne jame.
Prelom na delavskem političnem polju je bil ns londonski konferenci več kot očiten. Na prejšnjih sestankih so bile Še zastopane italijansks socialistična stranka, češka, poljska, madžarska, romunska in % Frederick Kuhn ugotavlja, da tudi bolgarska in albanska.	\
Svet se je razdelil ideologično in gospodarsko. Vzhodni hoče napraviti s sistemom prošlosti popoln prelom. Zapadni ga skuša ohraniti z reformami. A če hočemo govoriti po pravici — obstoja edino le še raditega, ker je kapitalizem v Severni Ameriki ojačan in uspeva tudi še v latinski Ameriki. V Evropi In v Aziji pa je na smrt bolan. Zato se zanaša na svojega bogatega bratranca« da mu bo on udahnil novo življenje.
Konference socialistov vzhodnih dežet
V Utffci atmosferi ne mor« biti rnad socialisti vzhodnih ddžel s soaletdemokretl s e p a d S nič skupnega« Saj tako mm i ekse-kuttfva poljske soc. stranke, ki j# 33. marca ižjarUa, efe prekine VSe stike s tistimi strankami, kl1 ser Mt meseca marca zastopan* na zboru v Londonu.
Ob onem je peljska stranka podVteiU miaietivo sa Sklicanje kenfertmee vseh fevičatskih socialističnih strank* ki Aaj bi se vrflla enkrat v aprilu ali v maja. Povabljene nanjo so poleg sktteafelpse (pevske stranke) tamslovaška soeialdemokratič-tm stranka, madftarsfta. finska, italijanske, levičarska socialistična skupina Francije ter nekaj dr u gl h skupin, da ser orientirajo s« skupne akcijo v boju So per svetovno reakcije.
Predsednik eksekutive poljske soc. stfenke Kastmiefi Ru-sinek, ki j# t vledi uunislsr za delo kt sneieku* skrbstvo, je dojel, da so postali "seclftlisti za-pešm Evrope seveenški a tier i Bmgs kapitalizase" m v tem smtSU bodo levičarski socialisti vsepovsod vodik boj proti nJim. Slednji imajo e lam svetovnem konfliktu prtdnoat, kar niso ni-
kjer kompromitirani v kakih koalicijskih vladah, v katerih bi )im bilo treba popuščati konservativnim strankam ali pa kloniti pred pretnjami ameriške vnanja politike.
Z upravniške in uredniške mize
(Nkdaljevanje s 3. strani.) • v tiskovni sklad. Imena bodo v tozadevnem izkazu. Anton Jankovich je naročil dosedaj vsega skupaj 422 izvodov letošnjega koledarja. Razpečevali so ga tu* di drugi, med njimi posebno Jchn Krebel, ki jih le prodal v imenu kluba št. 27 JSZ 200 i* vodov. Anton Jankovioh ja bil za te letnik tudi zelo priden pri nabiranju oglasov. Zelo delovna pri razpečevanju koledarja v Clevelandu sta bila tudi Frank Hribar in Fell* Strumbel.
Obiskal nas je Frank Bolteser Jr. is Ptiebla, Colo., svoj čaa je bil član soc. stranke in tudi pomagal v nji. Dejal je, da bo pričel v Pueblu prodajalno z obuvali. Tega posla je že vajen, ker je delal v takih trgovinah. Bil je v St. Louisu in drugje, da si napravi zveze z obutvenimi tovarnami. Matere, ki jim je umrla lanskega decembra, ne morejo pozabiti. So bili res vsi jako navezani nanjo. Zapustila je moža Franka in tri sinove. Dva sta v Pueblu, eden pa v ameriški bojni mornarici že 17 let. Po-kojniea je bila pred leti delovna v slovenski dramatiki in tudi v društvenem življenju, njen mož Frank Boltezar pa navdušen a-gitator za Proletarca in sploh sodeloval je v vseh naprednih delavskih akcijah.
Poalednja leta je vsled utrujenosti agitacijsko delo pustil. Upamo, da se bo kdaj spet oglasil v Proletarcu.
Frances Jenko iz Elyja, Minn., je obnovila naročnino in prispevala $2 v tiskovni sklad. Njen soprog Frank je ozdravil in to pomlad si bosta v krasni elyški okolici postavils kabino. Do lani sta obratovala letovišče Silver Rapids, ki sta ga prodala. Mnogo Slovencev iz rasnih krajev je bilo pri njima na počitnicah. Izrekata vsem iskrene pozdrave.
Anton Andres, Chicago, je prodal deset koledarjev in izročil $5 v tiskovni sklad, ki jih je prispeval Frank Luzbi.
Iz Buhla, Minn., je poslal Max Marts dve naročnini in pravi, da bo te dni obisksl še ostale naročnike po železnem okrožju. Članom gl. odbora SNPJ se zahvali za pozdrave, ki so mu jih poslsli s svoje seje meseca februarja v Chicagu.
Agnes Lukman, Florence, Colorado, je ponovila naročnino in prispevala $2 v tiskovni sklad. Naročila bo list tudi svojcem v starem kraju, da bodo videli, kako živimo in delamo tukaj, ln pa kako gledamo na svetovni rszvoj z vidika tukajšnjih razmer.
Volno, objpva članstvu
pcdruinice SANSa
Pueblo, Colt* — V nedeljo 4. aprila ob 3:30 popoldne se bo vršila v Narodni dvorani (May Hall) seja Sansove podružnice, kl bo zelo važna. Imeli bomo tudi angleškega govornika.
Tu smo dne 16. marca ustanovili progresivni politični klub. 9tetanek se je vriilt pri nekem zobozdravniku. Udeležba bila za prvo sojo dokaj pevcijna. Govoril je odvetnik Gh, Graham is Denver j a. Med navzočimi so bili delavci raznih strok in precej inteligence (zdravniki, odvetniki, učitelji)' Zfcetopene so bilfe tudi neketere oerkve.
Po končanih napravah jfc bil izvoljen pnovizoričen odbor 11 članov, med i katerimi i se trije Slovenci (John Mi Stonich, Mary Okacic in fttfcry DuciCh
Naslednji den smo slišali po rsdiu govoriti predsednika Tru-mena, ki je naatopil fired skupno kongresno zbornico z apelom
Nmvoiiljivost
Violinski virtuoz in pisatelj komedij sta bila neločljiva pri-jetelja. Pisatelj je hodil na vir-tuezne koncerte, virtuoz pa na njegove komedije. Na nekem koncertu se Je virtuozu izmaknil lok in strune so zacvilile tako, da se je pisatelj temu na glas zasmejsl. Po koncertu je prišel virtuoz k pisatelju in mu resno dejal:
<4Ni lepo od tebe, da si se mi smejal. Jaz sem gledal vse tvoje komedije in se nisem pri nobeni smejal."
Sodba Bernarda Shawa
Bernard Shaw je bil nekoč povabljen na večerjo, ki jo je priredila znana londonska ari-stokratka lady Astor. Po jedi je igral* gospodična hčsrka. Lady Astor, prepričsna, .da je njene hči najmanj umetnica, je pristopila k slavnemu pisatelju in ga
pospešen je milltertsiranja i vprašala tiho, kazoč z očmi na naše dežele. Cim jp Trumen go-i pianistko: vor skončal, le podpisani* pokli-j »j^j milite?" cal telefonično tajnlfeo prej o- -Mislim, da je slon edina ži-
menjenege odbora, da je treba i kaj ukreniti, oziroma poslati v Belo hišo protest Trumanu in naše coloradske zastopnike v se-
V Sloveniji mnogo Ijvdi potrebnih pomoti
Iz Zagradca na Dolenjskem smo prejeli sledeče pismo:
Dragi tovariš urednik Frank Zaitz!
Podpisana sem že dlje časa iskala Vaš naslov ln sedaj sem ga dobila v Slov. čebelarju. Pred več leti ste mi zelo pomagali v vašem cenjenem listu in se znova obračam na vas, da bi mi dali par vrstic prostora v vašem listu za prošnjo, s katero se obračam do slovenskih rojakov.
V minuli bratomorni vojni sem izgubila vse. Okupator mi je uničil in odnesel kar je bilo premakljivega. Ustrelil mi je sina in pobil bi vse nas, ako ne bi bili pravočasno bežali.
Ravno tako je delal z nami domači belogardiet, ki je bil celo nevarnejši.
Po vojni smo si opomogli toliko, da živimo. Imam devet otrok, ki sem jih dala v razne šole in tečaje. Ali obleke nimamo in kupiti je ne moremo.
Ker nimam nič sorodnikov v Ameriki, se obrsčam do dobrosrčnih rojakov, ako bi mi mogel kdo poslati kaj stnre oblrke. Upam, dn mi te prošnje ne boste odrekli.
žetim vsm v letu 1948 .obilo uspehe — Nsslov:
Marija Hrovet, Zagradec 8,
Dolenjsko. Slovenia,' Yugnele-via, Europe.
Ako verujete v poalenstvo, Id ga vrši "Proletarec*, pomagajte mu v pridobivanju naročnikov le shirajte prispevke v njegov tiskovni sklad!
val, ki je nevarna tudi po smrti."
"Zakaj?" se je začudila lady. Zato, ker iS alonovih oklov
ironično rekel Bernard Shaw.
natu in, poslanski zbornici pe^gdelujejo klavirake tipke!" je urgirati, da glasujejo proti Trume novemu militarizmu. Tajnica: je nato obvestila predsednike odbore in ob 4. pop. smo se že sestali predsednik, tajnica in pat podpisani. 2e v pol ure neto je protest telefonično brzel v Belo hišo kekor tudi v kongres. Žetem smo o naši akciji obveetfli vse tri radio poetaje v Pueblu in lokelne časopise. Ko sem to< pisal, je radio postaja že poročala o našem protestu, naslednji dan pa so brali ljudie vest o tem v lokalnih časopisih. (Torej led je prebit.)
Vabim naše rojake, da pristopijo v ta klub in e svojimi aktivnostmi ostali javnosti pokažemo, da smo za mir in vsled tega proti militarizmu. Sedaj je čas, da agitiramo za predsedniškega kandidata Henry Wallacea in za njetgovega kolega, kandidate za podpredsednika Glen Taylorja«
John M. Stonich.
Anglija kritiMircme vulod* pošli lotov v RošI/o
Kcngresnik Johnson iz Colo* rada ie v poslanski zbornici rohnel zoper Anglijo, ker pošilja stroje in razno drugo blago v Rusijo, namesto da bi jo bojkotirala. Dejal je, da je poslala tja med drugim 500 lokomotiv ln to "za naš denar". Zahteval je9 da ako bomo Angliji ekonomsko le pomagali, naj bo to sarno pod pogojem, da ne bo Rusiji pošiljala nikakršnega takega materijala, ki bi jačal njeno oboroženo silo. In hočeš nočeš, Anglija se bo morala ameriškim zahtevam udati, čeprav bi rade bila s Sovjetsko zvezo v čimbolj-ših gospodarskih odnošajih.
Sraiam priifdb slovanskih oegaiii~ zacij v Chicagu
Debeluhava smola
"Sprevodnik, pomagajte mi, prosim, da stopim iz vlaka!"
"Prosim. Toda kako to, da ne morete sami?"
"Kakor vidite, sem zelo debel, zato mi zdravniki priporočajo, naj izstopam iz vlaka s hrbtom naprej; kontrolni organi pa mislijo, da hočem vstopiti, pa me porivajo nazaj v vlak. Tako sem se peljSl doždaj že štiri postaje predaleč."
Ptotnj* Rusiji
V ameriškem tiaku in v radiu se stalne poudarja, da imamo sedaj take bombnike, ki lahko napadejo katerikoli kraj v Sovj. uniji in se po napadu vrnejo nazaj na ameriške baze. Sploh, de imamo tudi že "atomr ske" oblake, ki uničijo vse pod seboj, dalje mikrobe, s katerimi lahko zastrupimo vodo in zrak. Torej čim udarimo, pa bo Rusije konec; Kako enostavno! A vendar, Rusi na vse to nič ne poraj-tajo in hodijo spat kot da ameriških groženj niti ne slišijo«
Organizacije v Chicagu in tfefr lici, ki žele Imeti svoje priredbe o* oačene t tem seznamu, naj nam gporota podatke, enako tudi f»> pravke v slučaju pomot«
Mladinski krožek št 26 SNU—
zabav) f Jednotini dvorani v soboto 3. aprila zvečer. Vstopnina 50c. čet dan mladinska kegljalka tekma, isto tako v nedeljo 4« aprila.
Krotek Profretivailt Slovenk št 9—seja in razstava ročnih del v sredo 7. aprila v Slov. delavskem centru.
Društvo Slovenski dam št* SS
SNPJ—-elavnost 40-lctnice v soboto LO. aprila v Swiss Club Hali* 635-630 Webster Ave. Vstopnice po 60c.
Pevcki zbor "France Prešeren"
—koncert v nedeljo 18. aprila v dvorani SNPJ.
Klub št lr JSZ — prvomajska slavnost v Slovenskem delavskem ccntru v soboto 1. maja.
Centralni odbor podružnic SANSa in druStev priredi proslavo tretje obletnice osvoboditve Slovenije in Jugoslavije v nedeljo 2; maja V dvorani SNPJ.
frodrvfciica št SS SANSa—domača zabava v soboto 15. maja v To-maiinovih prostorih, 1902 W. Cer-mak Road.
Liberty Bell, Na. 7t ABZ—piknik v nedeljo S. junija na Carno-vem vrtu v Willow Springsu.
Klak št I JSZ — piknik v korist Proletarca v soboto 17. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
"Pioneer" at 559 SNP—piknik v soboto 7. avgusta v Pilsen parku, Albany in 26. cesta.
; Agriculture and Industry are Partners
a a a In Chicago and Northern flfinon
UGODNOST ozemlja Chicago in vernega Illinoisa je omogočile, da je ta kraj postal svetovno središče za procesiranje hrane in izdelavo farmskega orodje. Tu se procesira za milijardo dolarjev hrane letno, namreč v osrčju največjega ozemlja prašičereje in govejereje v tej deželi.
Vsled naraščanja mesta, ki je naravno železniško središče srednjega zapade in iznajdbe hladilnih vagonov leta 1874, je Chicege postalo center ameriške mesne Industrije. Po otvoritvi Union Stock Yarda leta 1665 je mesto prejeto skorej eno mi-lijardo glav klavne živin* Leta 1865 so njeni skepički presegel! milijon dolarjev vrednosti ne dan. Samo v Illinoisu so farmarji dobili več kot 40 odstotkov svojih skupnih dohodkov skozi leta od prodaje mesa in m?e-nik produktov.
Umna raba poetrenskih mesnish produktov v tej industriji je omogočile prvim isdelevelcem mesnih pro-
»
duktov, da so prodajali meso po nižji ceni nego lokalni mesarji na vzhodu. Danes je izdelovanje mesnih produktov tako špecializirano, da farmer navadno prejme več za živo vago kot mesarske firme za živino. Postrenski mesni produkti sedaj povišajo najmanj za 200 milijonov dolarjev letno dohodke čikaških industrij.
Nekateri privatni laboratoriji v Chicagu in severnem Illinoisu razvijejo tud« druge uporabe farmskih pridelkov in ostankov v tem velikem žrtnent tržišču. Raziskovalni laboratoriji kmetijskega departmenta v Illinoisu seda| iščejo nove porabe koruze, soj nega fižola in pšenice.
Ker je medsebojna odvisnost med mestom in farmo že dolgo znana, je čikaško in severno-illinoiško ozemlje, ter bo tudi V bodoče, del in soudeleženec svetovno največjega kmetijskega imperija — dolina Gornjega Mlsslssfpplja in daljnih velikih planjav.
- TIMLlTOaiAL INFORMATION D K PASTMI NT
^jsiisia^^m^Mi
A Yugoslav Weekly Beveled la lilt
tnUrtil of tho Workvrt •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
IDUCATION
ORGANIZATION CO-OP I RATI VI
COMMONWEALTH
NO. 2109.
PvUkM Wookly at SMI U. Law.iaW Arm.
CHICAGO, ILL., MARCH 31, 1948.
'OL. XL! 11.
Do Japanese Love Liberty More?
Said General Douglass MacArthur recently: "A blood bath of revolutionary violence" will sweep over Japan unless occu pation forces break up the concentration of economic power in that country.
MacArthur was speaking of another nation, but it set us thinking about our own. Is it possible, we wondered that the people of Japan are ready to overthrow a tyranny to which the citizens of these United States willingly submit?
We admit that we quickly discarded the idea. The people of Japan are not irked by the fact that a few people control their economy. What bothers them, we are sure, is that they view the class set-up as the cause of their poverty and insecurity.
The form doesn't matter. It is results that count. That is trye here in America. It is equally true in Japan.
If concentrated economic power produced living standard.1 in Japan that were as tolerable as they have been in America, then the Japanese* people would not resent and resist the power of their ownning class.
But neither, we have cause to fear, would the Americans hesitate to accept the domination of rulers who, in the next economic crisis, would promise to take paternalistic care of them. We base our opinion upon the memory of which he. himself, admitted could be destructive of liberty in the hands of an unscrupulous leadtr.
We're sorry that we must so cheaply assess Americans* love of freedom. We should prefer that human beings everywhere be determined to end the injustice of class exploitation even though freedom and justice costs something.
However, we know and the beneficiaries of concentrated economic power jn America know that people are always willing to trade their liberty for bread. Hence the repeated claims ol those who own this country that capitalism has brought American workers the world's highest living standards.
To people who place ethics above personal economics that argument would be of little value. It could also be argued that prostitutes wear finer clothes than many honorable working; class wives and mothers are able to afford. But to prefer prostitution would conflict with a code that places right and decency above material gain. However, the same balance of values doe; not operate when common-run Americans are being sold a bill of goods by their exploiters.
Well, the founders of our nation stated humanity's case ir pat terms when they said that people suffer wrongs as long a* they are sufferable. If MacArthur's warning is well founded, the Japanese may be nearing their limit of endurance. But how much more of concentrated wealth and power will the Americar people be able to endure?—'Reading Labor Advocate.
"Called by tlis American People"
General MacArthur has at last given the signal for those "extraordinary circumstances" which he once hinted would alone serve to take him from Japan before the completion of his task. His decision to run for President If "called by the Americar people" has been received with no more enthusiasm by professional Republican politicians than they accorded the unofficial boom for General Eisenhower. MacArthur's supporters, like Eisenhower's will have to depend on a ground swell in the country and a miracle at the convention. But here the resemblance between the' two candidates would Nseem to end. Rightly or wrongly, Eisenhower's GOP backers expected him not only to appeal to rank-and-file Republicans brt to pick up large blocks of normally Democratic votes among liberals, internationalists, and trade-unionists. The MacArthur campaign, on the other hand, has been inspired on the far right, and if the General should be nominated, the thought ia that he would attract the votes of disaffected Southern Democrats. Eisenhower inherited the Willkie following while MacArthur's chief boosters are Colonel McCormick and the Hearst press, which announced his candidacy in type presumably reserved for the Second Coming. Eisenhower appeals as the citizen-soldier, MacArthur as the professional militarist. There are those who believe, on the strength of Mac-Arthur's performance in Japan, that his present backers are mistaken in their man and that he is running under the wrong auspices. If so, nothing would please us more than to have him return and confound his promoters. But until that happens we remain profoundly skeptical —The Nation.
US Brass Wants $ Captains end 4'/2 Colonels for Each 2nd Looey
Establishment af a military caste system in America comparable only to Prusslanlsm was exposed last month as the obvious aim of the new out-in-fhe-opea Wall Street militarist coalition seeking to saddle the USA with a peacetime draft.
Representative J. H. Engel (Michigan) told the House "We asked for and received a breakdown of the number of officers the army asked for in each grade. Were General Eisenhower's and Secretary of War Patterson's faces red when they had to admit that this so-called irriduclble budget contained money to pay five captains, 19 majors, four lieutenant colonels, 1H colonels for every second lieutenant they had in the army outside the air force. Excluding the air corps which has about 50 per cent of the officers, the army asked for the following: 4,023 second lieutenants 9,719 first lieutenants , 21,177 captains 20,705 majors 12,637 lieutenant colonels 6,002 colonels
"They had 16 more major gen^ era Is than they had brigadier generals. They had ao mueh star-dust In the budget that it looked like the Milky Way. They asked for 197 major generala. 101 brigad ier generals. 26 lieutenant generals, six four-star generals and two five-star generals all for the ground services, for leas than 600,-000 men in th earmy excluding the air forces, and yet the eecre-
the nation that this was an irreducible budget. And during all this Ume that old couple with a 91200 annual income was paying $38 s year bread and butter money in taxes which the army was throwing down a military rat-hole.
"We haven't scratched the surface. The navy was Just as bad. I wrote the secretary of the navy two years ago and gave him evidence that an admiral had sent a plane 900 miles snd back to get some chickens so he could have fresh eggs. Another admiral sent a plane 700 miles and back to breed his tabby cat to a torn cat. The secretary of the navy admitted that both trips had taken place."
Record Number Of Voters
The number of eligible voters in the United States will number close to 94,000,000 by November 1, 1949, according to preliminary estimates.
This figure represents a gain of ibout 10,000,000 over the number ji citizens eligible to vote in 1940, tary of war and chief of staff told the census bureau's report seid.
Socialism, Fascism, Paternalism
Two important strikes were launched recently: The miners who warm the nation and make it possible for the industries to run, and the packinghouse workers, who feed the nation, are withholding their labor until working conditions are more to their liking.
It is the right of Americans to strike—within limitations m posed by law. But the fact that workers are within the law won't mitigate conditions when millions of people are cofd and hungry.
We are not here discussing the merits of the coal and meat dispute. Rather, we are pointing to the fact that American industry has evolved to a point at which a small number of workers in any one of a number of industries can stop the entire economic machine and bring hardship to almost everybody.
Our reason for raising that point is not to intimidate anybody. What we want td say is that facts and conditions make it more necessary than ever before that industry should be integrated as a unit and operated for the welfare of the people who depend upon industry.
A coal strike of long duration would justify a proposal for socializing the coal business. A packing strike could reach the point where the people would see the sense of taking over. The >ame is true of electricity, ships, railroads and steel.
In a showdown democratic socialism would be one recourse by which society could save itself. Another would be fascism. And still another would be paternalism—a program for favoring workers according to the importance of their particular industry 2nd their own militancy. In the latter case the government could —for a while—keep the economy operating by "greasing the hinge that squeaks the loudest" at the expense of other workers who would be unable or unwilling to exact favore^ treatment.
Of fhe three methods of dealing with modern, industry, we naturally prefer Socialism. It is the fairest way of setting up a mass production economy and the only way that will fit with democracy.
When industry is considered as a unit and owned by the people as a whole, then workers cai^ get together and arrange a division of labor and rewards without stopping services that are necessary to life itself.
As one British Labor Party leader has said, some industries already are so big that they can no longer be trusted to private interests.	,,
Neither should they function merely to satisfy group interests.—Reading Labor Advocate.
Nuts I
Maj. General Bennett Meyers has been sentenced to serve from 20 months to 5 years in prison for persuading a witness to swear falsely in a federal court.
Meyers was a high procurement officer for the army air force during the war. While ordinary people were dying for their country he was skinning them by shad> deals at the public's expense.
We don't know whether Meyers ever will be sentenced for the big crime of disloyalty to his fellow men in a critical period. But until he is given a stiff sentence we don't believe many people will consider that justice has been done.
No wonder the people of America are brushing off moral appeals is "nuts" when men of high degree are permitted to delay or escape punishment for crimes against society.
But neither is it remarkable that there should be persons like Meyers.. For the system under which we live is one of legalized graft.
The mere ftfct that future generations are burdened with hundreds of billions of dollars of public debt as a result of the last war shows how well the cards are stacked to enable the crafty and the unscrupulous—and the rich— to rob without violating any law.
Meyers is one of the products of capitalism. His trial was one of the jokee that fit with the capitalist system. And hla sentence for the least of his offenses la ridiculously small.—Reading Labor Advocate.
Liv* and Ut Live
Magistrate—'4You cannot drive now for two years, for you're a danger to pedestrians."
jDefendant — "But, your honor, my living depends on It." Magistrate—"So does theirs."
U.S. Population Hits New High Mark In '47
WASHINGTON — The United States population reached a . new high of 145,340,000 at the start of this year after 1947 proved the biggest single year of growth in history.
The Census Bureau said a record number of babies. 3.908,000, was bom In 1947.
Continuance of a low death rate and a net Immigration of about 215,000 persons also helped the net boost last year.
The 1947 net gain was 2,667,000 persons. That exceeded the previous record increase, attained in 1946, by about 400,000	(
The bureau said the United States population increased by 10.4 per cent, or 13,700.000 persons, between April 1, 1940». When the last census was held, and January 1, 1949.
New Peacetime Record Sot by 1947 Exports
WASHINGTON, D. C. — The nearly $20 billion worth of exports in 1947 set a new peacetime record for the United Suites, the Depart ment of Commerce reported.
Price Increases, the department said, counted heavily in booeting the total 94 4 billion over the 1946 export totals.
Imports for the year increased $1.2 billion over 1946, the report declared.
About half of the export surplus of over $11 billion was financed by government grants and loans to foreign nations, the department said. • ' (
We See By the Papers ...
Bridgetown, N. J , taprooms and !icen£ed clubs now have a list of 26 banned customers. The list ls nade up of the names of persons who, according to'Police Commissioner Frederick L. Meyers, have shown by their conduct during the jast year "an inability to conduct themselves properly after drink-•ng." Two are women. . Bridgetown is following the ex-imple of Bedford, Pa., where the lames of 64 "known intemperates" were recently posted in all tav-erns, barring them from purchas-ng or consuming alcoholic bever-
iges in the town.
• •
A Valdese, N. C., woman has sent $100 (in Confederate money) to Governor Strom Thurmond for the Southern Democratic fight against President Truman's civil rights program. Mrs. W. H. Stem-pie, the donor, write to Governor Thurmond, who is chairman of the Southern Governor's Conference Committee opposing the President's and the National Democratic Party's support of proposed civil rights legislaUon, as follows:
"If our stand on President Truman's civil rights program makes it necessary to secede from the DemocraUc Party and * fight the Civil War all over again. I am sure funds will be needed, so I am enclosing my contribution. Pleaae turn it over to the South Carolina War Department. More power to you!"
The Ku Klux Klan. no doubt,
will now contribute a lead nickel. • • •
"Small Voices Sell Whiskey for Mother," says the headline over a story in an Oklahoma City, Okla., newspaper clipped and sent in by Secretary John Jacobsen of our Local 307 in that city. Here's the story:	k t
"A 40-year-old mother, who, according to police, allows her 9-and 11-year-old daughters to take whiskey orders, was sought Wednesday for questioning.
"The young liquor 'telephone' girls were discovered by R. M. Goff and T. T. Hutchinson, police juvenile officers, in a northwest district home.
"Both of the children and a 21-year-old daughter admitted they answered a telephone installed by an Oklahoma City bootlegger. Police said the small girl knew all of the prices and the most popular brands. She said her mother had trained the children so they knew how to quote prices and copy street and apartment numbers. Officers said that' at least two Oklahoma City bootleggers use fhe telephone installed in the mother's home."
Oklahoma is a Dry State, and naturally, a bootlegger's paradise. That's why little girls take moonshine orders on the telephone there.
Church, Teaching of Religion in the Publk Schools, and the Constitution
'The church's only hope for securing desperately needed federal funds for its schools," wrote Paul Blanshard in The Nation four months ago, "is the development of some dcvice 'for indirect appropriations which would by-pass . . . statutes prohibiting public expenditures for parochial schools." But it is not so easy to by-pass the Constitution. The Supreme Court, in an extremely important decision recently ruled that it is unconstitutional to use "the state's tax-supported public school buildings ... for the dissemination of religious doctrines." The ruling, of course, holds for all religious doctrines, but since it applied specifically to the use of "released time" during school hours for religious instruction, the Roman Catholic church, which has been the chief promoter of "released-time" programs, will be most affected. The judgment referred to a case in Champaign, Illinois, where religious instruction has been given in public-school rooms. It remains to be seen whether it will be held to apply to instruction offered outside the classroom during school hours, as in New York City. Last year's decision in the New Jersey school-bus case seemed to us a contravention of the vital^rinciples of the separation of church and state. We are relieved to see the trend arrested, and we trust the framers of federal bills to aid education will take careful note.—The Nation.
Home MaritUY Can Support Prosperity
There are enough reasons for the Marshall plan without thinking up false and dangerous ones, as Senator Eastland of Mississippi did recently in the debate on the Europe aid bill.
"When we support this program and follow it by armed force if necessary," Eastland declared, "we are saving the capitalistic system in the United States, because Russia knows she could destroy our economy by simply refusing to do business with us."
In other words, the Senator, and several more, maintained the prosperity of the United States depends on export markets. If these are closed to us, depression and hunger will stalk this land of plenty.
LABOR fully appreciates the importance of exports, though it must be remembered that, in the long run, they must be paid for by imports unless we are to give away products forever.
But this newspaper has always insisted, and does now, that our home market can support prosperity if we see to it that the masses of our own people have incomes large enough to buy the good things they must have in order to live as Americans should live.—Labor.
I8NTP rr TRUE
Card playing can be expensive —but so is any game where you hold hands.
A Word of Praise
As acUve worker in the labor and allied movements for so many years I have met end worked with hundreds of people. One of the most enthusiastic of these has been Peter Valencic of Cleveland. He has long been a subscriber and diligent reader of Proletarec and has always contributed to its support. What is even more, he has solicited contributions for Prole tarec sustaining fund from his friends. Recently he contributed $20 for our cause: $3 to renew his subscription to Proletarec, $12 for sustaining fund and $5 for defense fund.
Valencic never misses a performance of Zarja chorus nor other activity of our Socialist clubs. Would that there were many more like you, Peter!
—John K re bel.
Old Pattern
"Senator, you promised me s Job." .
"But there are no jobs open."
"Well, you said you'd give mc one."
"Tell you what I'll do: I'll appoint a commission to investigaU why there are no jobs, and you can work on that."
Did Your Income Rise 500% Last Year?
Are profits profitable?
With a straight face, we present to you some gleanings from one day's bag of profits' statements from the New York Times' financial pages:
Westinghouse: Net income (profit) of $46,606,417 in 1947, compared with $6,823,646 In 1946 (four-month strike that year). This is an increase of about 500%.
Natl. Lead: New high of $11,-180,132 in 1947; it was 99,677,064 in 1946.
General Electric: Net income of $95,298J»40 in 1947—it was $46,-008,850 in 1946.
DuPont: $120,009,760 in 1947 vs. $112,619.706 in 1946.
P. Lorillard (Old Gold): In 1947, $5,515,925; in 1946, $3,512,213.
Rayonier (wood celluloee): $8,-505,906 in 1947 — $2,500,944 in 1946.
St. Regis Paper: $14,691,325 in 1947 opposed to $5,563,603 in 1946.
_____0
Inflation Hurts \
Inflation is the biggest factor in our domesUc life. As prices move up, the real income of the workers goes down. Every price rise is a wage cut.
The present inflation picture is complicated by what may be called a "fear hysteria" on the part of much of business and the general public. This hysteria has led much of business to keep the pressure on against any kind of nflation control. As a result we are faced with a serious situation in 1948.
One of labor's big demands this year is going to be: Do something obout the high cost of living. You can't kill a bear with a popgun. You can't stop inflaUon with political speeches. Labor demands that something be done.
LaborNs willing to do Ita part. It s up to the Administration and Congress to develop a real program. When are we going to get action?
—Sheet Metal Workers' Journal.
The Meeting
By S. E K1SKR
One day In Paradise
Two angels, beaming, strolled Along the amber walk that Use* Beside the Street #f Oold.
At last they met and gazed
Into each other's eyes, Then dropped their harps, amased, And stood in mute surprise.
And other angels came,
And, as they lingered near, < Heard both at once exclaim: "Say. how did you get here?"