Lan Pong rac, 7- a
Članice uredniškega odbora Ormožančka tesno sodelujejo tudi s šolskimi televizijci. V sklopu izbirnega predmeta Televizija nastaja šolska TV-oddaja »Ormožanček TV«. Pri nastajanju oddaje učenci pod mentorstvom dr. Nataše Rizman Herga pripravljajo aktualne vsebine in se predstavijo v vlogi novinarjev, napovedovalcev, snemalcev, oblikovalca naslovnice, fotografov, scenarista in montažerjev. Novinarska TV-ekipa so: Katarina Bezjak, 7. b, Mišel Haliti, 7. b, Jaka Vaupotič, 7. b, Jaka Prapotnik, 9. a, Nika Bedrač, 9. b, Tjan Lebar, 9. b, Žiga Rajh, 9. b, Nejc Trop, 9. b.
KOLOFON
2. številka, šolsko leto 2020/21
Ormožanček je glasilo učencev Osnovne šole Ormož. Izhaja 2-krat letno.
IZBOR GRADIV:
Tina Zadravec, prof. (IP Šolsko novinarstvo), Stanka Hebar, prof. (1. VIO), mag. Mateja Meško (2. VIO), Nataša Kolar, prof. (3. VIO), Janja Rudolf, prof.
UREDNIŠKI ODBOR:
učenke izbirnega predmeta Šolsko novinarstvo: Burja Puklavec, 7. a, Gaja Otorepec Zlatnik, 9. a, Nika Bedrač, 9. b, Lea Pongrac, 9. b, Taja Voršič, 9. b, Lana Zadravec, 9. b, Ana Žnidarič, 9. b, Jana Žnidarič, 9. b
JEZIKOVNI PREGLED: Tina Zadravec, prof.
GRAFIČNA PODOBA: Janja Rudolf, prof.
OBLIKOVANJE: Renata Pučko, prof.
ZLATI ORMOŽANČEK: Mirjana Meško, prof.
FOTO ZGODBA: Urška Veber, prof.
FOTOGRAFIJE: arhiv OŠ Ormož
NASLOVNICA: Neža Jančar, 7. a
ISSN 2670-5656
Oddaja je biLa mesečno na sporedu KTV Ormož. Če pa ste katero od oddaj zamudili, pa si Lahko kadarkoli ogledate arhiv oddaj na YouTube kanalu Ormožanček TV, do katerega vas vodi tudi priložena QR-koda.
2
r
v.
Nova številka Ormožančka s prilogo Zlati Ormožanček nakazuje konec nepredstavljivo drugačnega šolskega leta. Po obsegu in vsebini bogat Ormožanček dokazuje, da je za nami kljub vsem posebnostim uspešno šolsko leto, ki mu doslej še ni bilo enakega. Pregovorno premišljene in počasne spremembe v šolskem sistemu so bile to šolsko Leto hitre in viharne. Postavile so nas pred nove izzive, nas urile vprilagodljivosti, vztrajnosti in doslednosti.
Učenci, v novi številki šolskega časopisa dokazujete, da zmorete tudi v drugačnih pogojih ustvarjati čudovite podobe šolskega življenja v sliki in besedi. Zraven bogatega dogajanja pri pouku ste letos blesteli še na številnih s posameznikovimi močnimi področji zaznamovanih področjih. Na tekmovanjih iz znanja in športa, v podjetništvu, pri znanstvenem raziskovanju, pri Likovnem in Literarnem ustvarjanju -vsepovsod ste dokazali, da smo lahko upravičeno ponosni na generacije, ki prihajate v svet odraslih. Dragi učenci, pred vami so zaslužene počitnice. Narava in prijatelji naj vam jih soustvarjajo v enkratne in neponovljive. Elektronske naprave, ki so biLe velik del šolskega leta vaš vsakodnevni spremljevalec, odložite, saj prihaja čas, ko Lahko sproščeno pogledamo v oči sočloveka, ker lahko samo tam vidimo vso Lepoto in globino življenja. Srečno!
Aleksander Šterman, prof., ravnatelj
Učenec Jaka Vaupotič je ustvaril spletno stran Ormožanček TV, do katere vas popelje QR-koda.
J

KAZALO
Razred se predstavi	4
Naša ustvarjalnica	8 Zdravkova ustvarjalnica
dobrih idej	13
Zdravko bere in priporoča	15 Zdravkova doživetja in razmišljanja 16
Zdravko se zabava	18
Foto zgodba
Pod drobnogledom	25
Po sledeh uspeha	28
Utrip šolskega leta	34
Razred se predstavi	36
Naša ustvarjalnica	39
Odkrivamo in raziskujemo	45
Beremo in priporočamo	46
Poslušamo in priporočamo	47
Prosti čas	49
3
22 NAGAJIVIH IN VEDOZEUNIH OTROK, KI VSAK S SVOJO EDINSTVENOSTJO SESTAVLJA ODDELEK 2. B OŠ ORMOŽ. SKUPAJ Z UČITELJICO PLUJEJO ŽE 2. LETO PO MORJU, KI JE VČASIH RAZBURKANO, VELIKOKRAT PA PRAV MIRNO. NA POTI ODKRIVAJO NOVA ZNANJA, BOGATIJO SAMI SEBE, KREPIJO
MEDSEBOJNE VEZI, SE UČIJO NA NAPAKAH, PREDVSEM PA SE VSAK DAN Z VESELJEM VKRCAJO NA »LADJO« UČENOSTI, KI JIH VSAKIČ POPEUE NEKAM DRUGAM.
RAZRED SE PREDSTAVI
RAZRED SE PREDSTAVI
RAZRED SE PREDSTAVI
Naš razred - uganka, 4. b
5. B SE PREDSTAVI
Mihael Lukman, 4. b
6
A
RAZRED SE PREDSTAVI

Ml SMO 5. B-RAZRED, V RAZREDU NAS JE 19. SMO NAGAJIVI, A TUDI
POSLUŠNI. MED SEBOJ SE RAZUMEMO. SKUPAJ SMO POČELI
ŽE MNOGO STVARI. NAJBOLJ ZANIMIVA NAM JE BILA ŠOLA OD DOMA. TUDI UČITELJICA JE VELIK DEL NAŠE DRUŠČINE. TO JE NAŠ RAZRED.
ZaLa Kolarič, 5. b
5. b
Nagajivi in zabavni smo. Hočemo republiko in vso Slovenijo. Čeprav poredni smo, učiteljico spoštujemo. Vse ljudi prav tako, četudi do nas nesramni so. Mi smo banda 5. b, vedno si nagajamo, nikogar pa ne tožimo. Mi enotni smo, drug drugega spoštujemo. Maj Pleger, 5. b
Dežela sanj lâm so kupi slastne čokolade in brezplačne marmelade.
Hiše so iz marcipana, ceste sladke kot banana, lam šola spi, zato tudi nalog ni. le dežele korona še našla ni, zato tudi mask in lêamsa tam ni. De vse v najlepšem redu in se zabavam kot na ledu. Počnem prav vse, kar si želim,
in prav nikamor ne hitim. V deželi sanj je vse po moje ... Žana Irop, 5. b
Mi smo 5. b Mi smo 5. b, nagajivi in zabavni, kdaj pa kdaj se skregamo, a hitro se pobotamo. Čeprav poredni smo, učiteljico spoštujemo. Učiteljica zabavna je, a včasih tudi stroga je. Nikol Švetak, 5. b
7
NAŠA USTVARJAL NI CA
Teja Vaupotič, 3. b
Aljaž Hunjet, 2. a
8
NAŠA USTVARJAL NI CA
Enkrat, ko bo očka majhen
Enkrat, ko bo očka majhen, ko bo majhen in radoveden,
ves umazan in popacan, ko bo črve in polže nabiral, takrat jaz bom njega kregal. To bo moj najlepši dan.
Jaka Jančar, 3. a
Meta Bezjak, 4. b
Zan Lukaček, 4. b
9
NAŠA USTVARJAL NI CA
Zan Rajh, 3. a
10
NAŠA USTVARJAL NI CA
Avto
Rtov avto je podnevi črn,
ponoči pa srebrn. Vsi mislijo, da je prozoren, ampak jaz vem, da je šmoren. flta se vozi hitro, ampak ne na nitro. Če je beli, smo vsi veseli. Vemo, da to ni plin,
ampak bencin. Jaz vem, da te zlati zelo dobro namlati. Vem, da je v avtu bat zelo kosmat.
Svit Ivanuša, 3. a
Jernej Boj, 1. a
SPUščRN JE ZMRJA
Nekega dne se je Janez odločil, da bo spuščal zmaja. Vzel ga je s police in odšel ven.
Napotil se je k prijatelju. Janez in njegov prijatelj l^evin sta odšla na travnik. Spuščala sta papirnatega zmaja. Gledat so ju prišli še Lučka, Lina, Maj, Nejc in Peter, pa še pes je gledal. Zmaj se jima je zataknil za drevo. Hista bila dovolj velika, da bi ga dosegla. Zato sta poklicala očka. Očka jima je dal zmaja z drevesa. Malo je bil strgan. Zmenila sta se, da se dobita drugi dan.
Ko so vsi odšli, je Janez že razmišljal, kako bi popravil in izboljšal zmaja. Dobil je dobro idejo in jo tudi uresničil.
Jon Simon, 3. b
11
NAŠA USTVARJALNICA
Punčke v muzeju Punčke so nas nekega dne ob velikem jubileju pričakale v muzeju. Punčke raznolike, majhne, tudi večje od pike, nekatere pa prav zelo, zelo velike. So se smejale in hihitale, in nas po čudovitem muzeju popeljale. Potovanje je bilo čudovito,
kot da bi snedel pito. Če všeč vam je pita velika, vas tam čaka punčka čudovita. Mika Vaupotič in Rene Plohi, 4. b
Moj bratec Čeprav moj bratec še majhen je, že v jeseni v prvi razred šole Ormož gre. Skupaj se veliko igrava in zelo rada se imava. Včasih v knjižnico pohitiva in se skupaj kaj novega naučiva. Rad ima rumene minione in tudi sladke bombone. Žanalrop, 5. b
Sreča
Sreča je, ko si z družino, sreča je, ko si s prijatelji, sreča je, ko si zdrav Sreča je, da se v življenju imaš rad in da zaupaš samemu sebi. lo je sreča. Rna Zadravec, 5. b
12
NAŠA USTVARJALNICA
PUSTOLOVŠČINA MIšKR TOhOR
Bil je lep sončen dan In mišek Toni se je grel na kamnu. Pomladni vonj narave je bil čudovit.
Nenadoma je strašno zagrmelo in udarila je strela. Mišek se je zelo ustrašil in skočil s kamna. Začelo je deževati. Ioni je poiskal list in si ga podržal nad glavo, kot dežnik. "Tekal je in tekal v upanju, da najde zavetje. Opazil je gobo in se odločil, da se bo skril pod njo. Nato je opazil, da pod gobo teče tudi njegova prijateljica Miri. Zagledala sta se in se pozdravila ter govorila o svojem dnevu, k njima pod gobo so pritekli njuni prijatelji, ježek Ivo, krt Rovko in miška Janja.
Skupaj so ostali pod gobo, dokler ni posijalo sonce.	Leni Majhen, 3. b
13
ZDRAV KOVA USTVARJALNI CA DOBRIH IDEJ
SPLFIV IZ VEJIC
IZDELAVA
Pojdite ven in pod drevesi poiščite vejice. Vejice naj bodo dovolj suhe, da jih boste lahko v želeni dolžini zlomili kar z rokami. Prizadevajte si za podobno doLžino vseh vejic, vendar ni treba biti preveč natančen.
Odrežite kos elastične vrvice in na eni strani zavežite dve vejici. Ponovite na drugem koncu, tako da boste dobili dve vejici, ki sta na obeh straneh trdno povezani. Nadaljujte z dodajanjem vejic. Ko imate zvezanih 15 do 17 vejic, dodajte še dve križni vejici in ju privežite na splav, da dobite trdno strukturo.
POTREBEN MATERIAL:
■	vejice,
■	eLastična vrvica ali vrvica,
■	navaden papir,
■	škarje,
■	akrilna barva,
■	čopič,
■	flomastri aLi barvice,
■	tekoče lepilo.
DODAJTE ZABAVNO JADRO IN OKRASITE ČOLN
Iz papirja izrežite preprost trikotnik in ga ovijte okoli vejice, ki bo predstavljala jambor. Prilepite ga s tekočim Lepilom in zgoraj odrežite odvečni papir.
Z akrilno barvo splav še pobarvajte ali pa ga pustite nepobarvanega.
Z nekaj tekočega Lepila na splav pritrdite še jambor.
Čas je, da splav preizkusite. To Lahko storite v potoku, morju aLi kar plastični kadi. S splavom lahko popeljete tudi svoje igračke.
(Vir: https://frogs-and-fairies.com/painted-twig-raft-boat/)
14
ZDRAVKO BERE IN PRIPOROČA
Lepa zgodba o čudovitem prijateljstvu
A nekega dne kmeta zmagata, kozi ne moreta več čez ograjo. Njuna žalost je tako močna, da prenehata jesti in sta kmalu le še vreči kosti ...
Pravzaprav je to tudi zgodba o dveh kmetih. Kmeta Roblek in Ocepek imata vsak svojo veliko kmetijo, na kateri živita sama. Vsak ima le eno prijateljico. Kozo. kmet Roblek goji zelje, njegova prijateljica je koza Minka. Poleg njegove kmetije je še ena, na njej živi kmet Ocepek, ki goji repo in ima kozo Murko.
Kmeta se ne marata, medtem ko je pri kozah ravno obratno. Minka in Murka sta namreč zares veliki prijateljici. Vsak dan se pomenkujeta in si pod ograjo izmenjujeta zelenjavo. Ko njuna lastnika to opazita, sta strašno jezna in začneta graditi višjo in višjo in vse bolj trdno ograjo. Kozi sta iznajdljivi in skačeta, plezata, kopljeta ... da se le vidita in si izmenjata zelje in repo.
Preprosta, simpatična in duhovita zgodba ne govori le o prijateljstvu in njegovi moči, ampak uspešno seže na pomembno področje psihologije - na postavljanje mej, tistih, ki jih postavljamo drugim, in tistih, ki jih postavljamo sami sebi. (Povzeto po: https://otroski.rtvslo.si/bansi/prispevek/4463.)
15
ZDRAVKOVA DOŽIVETJA IN RAZMIŠLJANJA
Igrali smo se lutkovno gledališče
Učenci prvega razreda smo se skupaj z učiteljico lotili branja pravljice Frana Levstika kdo je napravil Vidku srajčico. Bila nam je zelo všeč. Skupaj smo se odločili, da si bomo izdelali lutke in bomo pravljico zaigrali. Najprej smo spoznali vrste lutk, poiskali osebe, ki nastopajo v pravljici, razmislili, kako bo to vse izgledalo in kaj vse potrebujemo. Pri likovni vzgoji smo si s pomočjo učiteljic izdelali lutke in scene dogajalnih prostorov za dve vrsti gledališča. Igrali smo se v senčnem gledališču in v navadnem gledališču, ki ima lutkovni oder.
Izdelali smo zelo lepe in unikatne lutke. Pri slovenskem jeziku smo vadili igranje in spoznali način nastopanja z lutko. Po nekaj poskusih nam je končno uspelo. Predstava je uspela. Vsi smo opravili nastop v lutkovnem gledališču z odliko. Pri delu in izvedbi same predstave smo zelo uživali.
Učenci 1. a z učiteljicama
Bil sem pajek. Igral sem v senčnem gledališču. V učilnici je bila tema. Za odrom je bila luč. Pred odrom je bila zavesa.
Jakob, 1. a
Najbolj mi je bilo všeč senčno gledališče. Igrala sem raka. Lepo je bilo, da sem bila lutkarica. V učilnici je bila tema.
Nika, 1. a
kolesarstvo
V zadnjih letih je kolesarstvo v Sloveniji zelo popularno. Slovenski kolesarji so postali znani po vsem svetu. V petem razredu smo se učenci resno lotili kolesarstva. Spoznali smo kolesarska pravila. Uspešno smo opravili teoretični test. Na poligonu smo se učili kolesarskih veščin. Želim si še več varne vožnje!
Tia Pevec, 5. b
16
ZDRAVKOVA DOŽIVETJA IN RAZMIŠLJANJA
Punčke v muzeju Punčke so nas nekega dne ob velikem jubileju pričakale v muzeju. Punčke raznolike, majhne, tudi večje od pike, nekatere pa prav zelo, zelo velike. So se smejale in hihitale, in nas po čudovitem muzeju popeljale. Potovanje je bilo čudovito,
kot da bi snedel pito. Če všeč vam je pita velika, vas tam čaka punčka čudovita.
Nika Vaupotič in Rene Plohi, 4. b
Punčke v muzeju
Pri likovni umetnosti smo se odločili, da si bomo ogledali punčke v Grajski pristavi.
ko smo prišli tja, smo si najprej ogledali punčke iz davnih časov Nekatere so bile spletene, druge iz papirja, tretje pa iz gline, lam so bili seveda tudi vozički - eni majhni, drugi veliki. Potem smo si ogledali punčke, ki smo jih izdelali sami. Ene so sedele in se smejale, druge visele na stenah, tretje gledale iz vozičkov.
Ogled se nam je zdel čudovit, zabaven in poučen. Ko smo prišli nazaj v šolo, smo se še nekaj časa pogovarjali o tem.
Priporočamo vam ogled.
Jakob kukovec. 4. b
l^ako bi lahko bila okolica šole še lepša?
Učenci 2. a-razreda smo se veliko pogovarjali o skrbi za naše okolje. Med drugim smo razmišljali, kako bi okolico šole lahko polepšali in jo tudi popestrili.
(Nekaj idej:
Posadil bi veliko rož. Uredil bi igrala za otroke. Namestil bi več klope in košev za smeti. Pred šolo bi postavil vodomet.	flnže kaučič
Dodal bi ribnik, kot je bil včasih, da bi ga lahko opazovali, ko bi nam bil dolgčas. Posadil bi tudi nekaj malin, da bi jih lahko vsi učenci jedli. Prav tako bi posadil še nekaj dreves, ki bi nam delala senco.
Til Hanželič
Naredila bi majhen bazenček, v katerem bi plavale ribice in želva. Posadila bi lepe rožice. Postavila bi zvit in dolg tobogan, gugalnice, vrv, po kateri bi plezali, in motorični park. V motoričnem parku bi bile ploščice, ki bi se premikale, most iz vrvi, plezalna stena, obroči, mreža in deska, po kateri bi lovili ravnotežje.
Ula Uurčec
kaj vse sestavlja naše osončje?
Sem učenec 5. b-razreda. ker me tema o
vesolju zanima, že nekaj let prebiram enciklopedije o osončju, vesolju in planetih.
Idejo o izdelavi makete sem dobil med prvomajskimi počitnicami. Mamo sem prosil za pomoč pri nabavi materiala. Malo sem prebrskal enciklopedije in se lotil dela.
Najprej sem planete razvrstil po vrstnem redu in jih začel barvati, nato pa nadaljeval s postavitvijo osončja na podlago.
Pri izdelavi makete sem se zelo zabaval, zato sem komaj čakal, da jo pokažem sošolcem.
fllen Lukavski, 5. b
17
ZDRAVKO SE ZABAVA
SKRITA DREVESA
Med črkami poišči vodoravno ali navpično imena dreves in jih prečrtaj. (V pomoč je prvo drevo že prečrtano.) Ko najdeš vse besede, bo osem črk ostalo neprečrtanih. Prebrane po vrsti pomenijo
osebe, ki skrbijo za drevje v gozdu.
G	C.	F	Is		o	»	A	B	R	E	S	T
		C	IV			j	A					
J	A	V	O	R	O	S	M	R	E	K	A	Z
L	H	C	1	P	R	E	S	A	J	B	J	B
I	R	B	T	O	P	O	L	D	E	R	E	R
P	A	O	A	J	E	L	v S	A	S	E	L	1
A	S	R	B	U	K	E	V	R	E	Z	K	N
J	T	M	A	C	E	S	E	N	N	A	A	1
BOR
BREST
BREZA
BRIN
BUKEV
CIPRESA
HRAST
JAVOR
JELŠA JESEN LIPA
MACESEN
SEKVOJA
SMREKA
TOPOL
JELKA
(Vir: Ciciban, avgust 2008)
18
ZDRAVKO SE ZABAVA
Od vsake številke vodi črta do
nekega gusarjevega predmeta.
Ko ga prepoznaš, vpiši besedo
pod isto številko v izpolnjevan ko
Na modro obarvanih poljih
prebereš, kaj hrani gusar v skrinj
(Vir: Ciciban, julij 2004)
19
20
22
Poro z.gop
23
Poro Z-ÖOP15A
24
POD DROBNOGLEDOM
Športna aktivnost učencev naše šole v »koronskem« Letu
Že minulo šolsko leto je pouk zaznamovala epidemija virusa COVID-ig, v šolskem letu 2020/21 pa je pouk na daljavo kar 4 mesece prikoval učence in učitelje na pouk od doma.
Mediji so že poročali, kako slabo je vse to vplivalo na športno aktivnost večine učencev, šolske novinarke pa smo se odločile, da to področje raziščemo tudi na naši šoli.
V ta namen smo ob istih vprašanjih o tem spregovorili z učitelji športa (z učiteljicama Simono Jurčec in Marjano Ozmec ter učiteljem
Alešem Jurčecem) in z učenci 9. razreda (s Tajo Voršič. z Jano Žnidarič. Nejcem Tropom in s Titom Grabovcem) naše šole.
1. Kako bi opisali športne aktivnosti, kijih naša šola učencem ponuja v običajnih razmerah?
Učenci: V običajnih razmerah smo v šoli izvajali rokomet, nogomet, odbojko, košarko, različne gimnastične vaje ter teke. V šoli je pouk športa zanimiv, razen ko izvajamo poligone in ko več ur zapored izvajamo iste stvari.
Učitelji: Šola ponuja v običajnih razmerah širok izbor športnih aktivnosti. Učenci se Lahko vključujejo v interesne dejavnosti, obvezne in neobvezne izbirne predmete, projekt Rokometne zveze Slovenije (Dodatna vadba individualnih rokometnih vsebin) in se dokazujejo na šolskih športnih tekmovanjih. Glede na interes se ponuja atletika, tenis, rokomet, gimnastika in pLes. V sklopu pouka se kot neobvezni in obvezni izbirni predmet ponuja nogomet, odbojka, šport za zdravje in šport za sprostitev.
2. Kakšne športne aktivnosti je naša šola ponujala v času pouka na daljavo?
Učenci: V času pouka na daljavo smo dobivali posnetke vodenih vaj iz Youtuba ali pa posnetke naših učiteljev športne vzgoje. Vaje so bile zelo prilagojene za izvajanje doma, ampak so zato bile včasih manj zanimive.
UčiteLji: V času pouka na daljavo smo spodbujali učence k vsakodnevnemu gibanju in podajali predloge za aktivnosti glede na letni čas izolacije in zmožnosti opravljanja vadbe doma. Z različnimi interaktivnimi vsebinami smo želeli popestriti pouk na daljavo in s tem motivirati učence za gibanje. Vsebine so bile pripravljene kot predstavitev slovenskih športnikov in treniranje z njimi na interaktivnih plakatih (spletni program Genially, Canva), filmčki motoričnih sposobnosti in aktualnih športov z učiteljevimi izvedbami, spretnostni gibalni izzivi, seznanitev s športnimi aplikacijami teka, kolesarjenja, hoje, tudi uporaba aplikacije za iskanje geozakladov in raziskovanja naše okolice na drugačen način, virtualna vključitev - kot navijači v športne dogodke svetovnega kova na slovenskih tleh (Planica, Pokljuka) ter vključevanje v nagradne športne izzive (NLB).
25
POD DROBNOGLEDOM
3. Katere so slabosti pouka na daljavo pri športnih aktivnostih? Obstaja sploh kakšna prednost?!
Učenci: Slabosti pouka na daljavo so manj gibanja zaradi nezainteresiranosti do izvajanja vaj Vaje smo morali izvajati sami brez družbe sošolcev, zato je bilo veliko manj zanimivo. Prednost pa je, da nam vaj ni bilo treba izvajati.
Učitelji: Pri športnem udejstvovanju je ključnega pomena, sploh v času izolacije, motivacija. Pri skupinski vadbi, kot jo imamo pri pouku, so si učenci drug drugemu zadosten impulz za željo po deLu in uspešnosti, ob osamitvi pa je bilo zelo odvisno od vsakega posameznika in njegovega psihofizičnega stanja. Seveda je veliko vlogo odigrala družina s svojim načinom življenja in s skupnim športnim udejstvovanjem v krogu primarne družbene celice - mehurčka.
4- S katerimi težavami so se ob prihodu v šolo po 4-mesečnem obdobju pouka na daljavo soočili učenci in učitelji športa in kako se jih boste Lotili reševati?
Učenci: Ko smo se vrnili v šolo, smo ugotovili, da imamo težave, kot so primanjkovanje kondicije, slabša telesna pripravljenost, poslabšanje motoričnih sposobnosti. Težave bomo reševali tako, da bomo sodelovali pri urah športa.
Učitelji: S športnega vidika so nastale težave pri funkcionalni sposobnosti teLesa - vzdržljivosti. Opazno seje znižala motivacija za dolgotrajno vztrajanje v gibanju, kar negativno vpliva na dihalni in srčno-žilni sistem. To smo najbolj opazili pri vrednotenju rezultatov za športno vzgojni karton pri teku na 600 metrov. Drugače nismo zasledili drastičnega zmanjšanja motoričnih sposobnosti (moč, hitrost, gibljivost, ravnotežje, preciznost in koordinacija). Hvaležni smo Lahko, da smo doma v Prlekiji - območju majhnega mesta in vaškega okolja, kar nam je dajalo dovolj možnosti za gibanje na prostem tudi v času izolacije.
26
POD DROBNOGLEDOM
5. Upajmo, daje biLa Letošnja izkušnja s poukom na daljavo zares zadnja, pa vseeno - kakšne predloge imate za primer, da se situacija še kdaj ponovi?
Učenci: Če se situacija ponovi, predlagamo več športnih dni, hipa smo se jih za razliko od ostalih ur športa res udeležili. Predlagamo tudi, da bi pouk prilagodili našim željam, saj bi tako imeli več motivacije za izvajanje vaj. Vaje pa bi morali prilagoditi tudi naši starosti, saj so bile nekatere
vaje zelo čudne in nezanimive.
Učitelji: Bistvo človekovega življenja ni samo preživetje, temveč je v ospredju vedno bolj kakovost življenja, ki se ne kaže samo z materialnimi dobrinami, temveč v gibalnem udejstvovanju, povezanem predvsem z naravo. Športna dejavnost vpliva pozitivno na naše telo, ki zato bolje deluje in Lepše izgleda. V svojem telesu se zaradi športne aktivnosti bolje počutimo, lažje obvladujemo stres ter tesnobo, s športno aktivnostjo v skupini pa imamo tudi občutek
v	^
družbene pripadnosti. SPORTje ZAKON!	Lana Zadravec, 9. b
27
PO SLEDEH USPEHA
Slikarska razstava učencev v razstavišču Grajske pristave Ormož
Pogumno v nove zgodbe je naslov razstave likovnih del in izdelkov, ki sojih učenci naše šole pripravili na pobudo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Razstava je nastala ob mednarodnem muzejskem dnevu, ki je bil 18. maja 2021. Učencem naše šole so se pridružili tudi učenci OŠ Središče ob Dravi ter dijaki Gimnazije Ormož.
Našo šolo pod mentorstvom učiteljice Janje Rudolf na razstavi zastopajo učenci 7 razreda, ki obiskujejo izbirni predmet Likovno snovanje, ter učenci 8. razreda iz Likovnega snovanja 2. S svojim izdelkom pa se jim je pridružila tudi učenka 9. razreda Nika Bedrač.
Učenci se na razstavi predstavljajo s svojimi izvirnimi Likovnimi deli, hkrati pa jim je to tudi spodbuda za nadaljnje Likovno izražanje. Mladostniki so se v preteklem Letu znašli v zanje povsem novem svetu; novem svetu čustev, novem svetu odnosov, idej, pravil in komunikacije. Sebe, ljudi in svet so uzrli povsem v drugi luči in v celotni situaciji skušali najti lastno mesto. S povabilom k sodelovanju na razstavi so učenci dobili možnost, da se odzovejo in da nekaj lastnih vtisov ter idej izrazijo na platna.
S sprehodom po razstavi je Lepo vidno, da so učenci izrazili svoje misli in občutke, razvili domišljijo in pokazali ustvarjalnost. Pokazali in dokazali so, da sveta zgoLj ne posnemajo, ampak ga skozi lastne oči interpretirajo. Razstavo si lahko ogledate do 20. junija v Beli dvorani Grajske pristave.
Vsa nastala dela naših učencev si lahko tudi ogledate, če skrbno prelistate tale Ormožanček.
Janja Rudolf, prof.
Lana Zorko, 7 b
Maša Murad, 8. a
28
PO SLEDEH USPEHA
Letos so se Likovno nadarjeni učenci naše šoLe pod mentorstvom Janje Rudolf, prof., prvič udeležili kreativno-dobrodelnega natečaja Rišem za prijatelja 2021, ki ga je organiziralo podjetje Acron iz Slovenj Gradca. Izmed več kot 3500 sodelujočih učencev seje učenki Neži Luknjar iz 7. b-razreda uspelo uvrstiti med 6 najboljših v kategoriji učencev 3. triade. Po tesnem in razburljivem glasovanju je osvojila 2. mesto.
lenim, da smo se vsi nastopajoči odlično odrezali, najbolj pomembno pa je to, da smo ob tem tudi zelo uživali. Zahvaliti pa bi se želeli tudi mentorici Alenki Šalamon, ki nas je na naše pevske nastope pripravljala in nas spodbujala.	Neža KraLj, 7 b
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2021
Učenci naše šole, ki v prostem času radi pojemo in želimo svoje pevske sposobnosti še boLj razvijati in se pokazati tudi širši javnosti, smo se tudi Letos udeležili tekmovanja Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Najprej smo imeli na šoli predizbor, na katerem smo učenci nastopili v mlajši in starejši kategoriji. Na predizboru je strokovna komisija izbrala učence, ki so zastopali našo šolo na naslednji stopnji tekmovanja, ki je letos potekalo v snemalnem studiu na radiu Štajerski Tednik Ptuj. Za mlajšo kategorijo sta nastopili Neža Cimerman in Tia Pevec, za starejšo kategorijo pa smo glasove naše šole zastopali Elena Hudin, Meta Kociper, Ben-Maj in Julia Gašparič ter Neža KraLj. ELeni Hudin in Neži Cimerman seje uspelo uvrstiti še naprej v polfinalni izbor tekmovanja.
29
PO SLEDEH USPEHA
l^o učenci postanejo raziskovalci in podjetniki
OŠ Ormož ima dolgo tradicijo raziskovalne dejavnosti in tudi Letošnje Leto so mLadi raziskovalci biLi zelo uspešni. Obiskuješ katerega od višjih razredov in si zelo radoveden? No, potem je raziskovalna dejavnost pravšnja zate! V začetku prihodnjega šolskega Leta si med učitelji poišči mentorja, ki te bosta spremljala na poti raziskovanja po področju, ki te zanima. Sedaj pa si preberi, kaj so tvoji vrstniki raziskovali letos in kako uspešni so bili...
12 mladih raziskovalcev od 7- do g. razreda je skupaj z mentorji pripravilo raziskovalne naloge, s katerimi so Osnovno šolo Ormož tudi letos okronali z zlatimi priznanji.
Devetošolke Nika Bedrač, Gaja Otorepec Zlatnik in Lea Pongrac so pod mentorstvom učiteljic Tanje Babič in Stanke Hebar raziskovale sporočila knjig ter besedil in kako jih bralci razumejo. Z različnimi raziskovalnimi metodami so prišle do zaključka, da knjige posameznikom prinašajo raznolika in unikatna sporočila, ki so odvisna tudi od bralčeve starosti, rezultat raziskovanja pa sta tudi avtorski slikanici, ki so ju mlade raziskovalke opremiLe z ilustracijami učencev bralcev, njuno uporabno vrednost pa povečale z nalogami po branju.
30
PO SLEDEH USPEHA
SedmošoLec Rene Voršič ter devetošoLca Taja Voršič in Alen Krabonja so s pomočjo mentorjev Simone Jurčec in Nejca PodpLatnika raziskovali motorične sposobnosti ormoških učencev v obdobju 14 Let ter zanimanje Ormožanov za razvoj motoričnih spretnosti. Zaradi nižjih motoričnih sposobnosti otrok (glede na slovensko povprečje) in zaradi interesa krajanov so se odločili, da zasnujejo idejo o ormoškem motoričnem parku, ki bi povečal možnost kakovostnega zdravega življenja v lokalnem okoLju.
Pod mentorstvom učitelja Igorja Kaučiča in učiteljice Andreje Kolar so devetošolke Katarina Ivanuša, Maruša Ftičar Leskovar in Veronika Viher raziskovale kolesarske površine v Ormožu z namenom, da bi učencem ob spodbujanju aktivnega in zdravega življenja omogočili varno pot v šolo s kolesom. Ker so ugotovile, da v Ormožu nimamo veliko urejenih kolesarskih poti in ker bi učenci v večji meri prihajali v šolo s kolesi, če bi bile urejene kolesarske poti, so podale predlog za urejene kolesarske poti v šolskem okolišu in predLog za kolesarnico pred šolo ter ju že predstaviLe tudi predstavnikom Občine Ormož.
Da Ormož ponuja številne še neizkoriščene priložnosti za razvoj kraja, je biLo izhodišče, ki je devetošolkam Luni Izi Pučko, Žanamari Kaloh ter Lani Meško predstavljalo izziv za zasnovo ideje o zunanjem medgeneracijskem prostoru za druženje in tako so pod mentorstvom učitelja Darka Špacapana in učiteljice Mirjane Meško zasnovale in pripravile natančen izris vinske vasi v središču Ormoža z vinsko fontano, obogateno s prleškimi prehrambnimi in obrtnimi izdelki. Preko aplikacije Zoom so idejo predstavile tudi domači ormoški javnosti, video animacija zasnove »Ormoške vinske pipe«, ki so jo, upoštevajoč predloge anketiranih domačinov, še dodelale, pa je objavljena tudi na šolski spletni in šolski Facebook strani. Svojo poslovno idejo so tudi finančno ovrednotile in jo predstavile Občini Ormož ter Javnemu zavodu za turizem, kulturo in šport, vse pa kaže, daje ideja zares vredna uresničitve in da se do leta 2023 obeta vsaj delna uresničitev.
Vse štiri raziskovalne naloge so učencem na Regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije, ki ga vsako leto organizira ZRC Bistra Ptuj, prinesle zlata priznanja, tri so se uvrstile tudi na državno srečanje, ki bo predvidoma junija, med njimi tudi raziskovalna naloga Lune Ize Pučko, Žanamari Kaloh in Veronike Viher, ki pa so se s svojo »Ormoško vinsko pipo« pomerile še na Podjetniškem izzivu za mlade, ki ga prav tako organizira ZRC Bistra Ptuj, in med 11 prijavljenimi ekipami osnovno- in srednješolcev navdušiLe s 1. mestom. Na omenjenem tekmovanju mladih podjetnikov pa so ormoški osnovnošolci pobrali še 2. mesto. Skupina podjetnih fantov »Smart Boys«, ki jo sestavljajo učenci 7. in 8. razreda - Filip Kirič, Tim Šoštarič, Jaka Vaupotič ter Lan in Anej Žalar - in ki smo jo predstavili že v prejšnji številki Ormožančka, je s svojo podjetniško idejo zasnove posebne pametne zaščitne maske »Smart Mask« (pod mentorstvom Maje Korban Črnjavič in Nataše Rizman Herga) navdušila že na šolski, regijski in celo na državni ravni tekmovanja POPRI, kjer se je med 34 ekipami mladih podjetnikov uvrstila med 12 najboljših ekip v državi. Poslovni model mladih podjetnikov je oživel in pametna maska je zares izdelana, v video predstavitvi pa je na ogled tudi na njihovem Instagram profiLu (Smart Mask).	T. Z.
^	w
31
PO SLEDEH USPEHA
t
Prisluškovali smo pogovoru...
»Več si zapomniš, če imaš med učenjem napeto vsaj eno mišico«
Šolsko Leto, ki ga zaključujemo, je bilo še posebej naporno, predvsem, ko smo se po pouku na daljavo vrnili nazaj v šolo. Pričela se je tekma s časom in Lov na ocene, vmes pa so se pojavila še tekmovanja v znanju ... Vsekakor smo zmagovalci prav vsi, saj so nas te izkušnje naučile veliko novega. Med nami pa je vseeno nekaj učencev, ki so biLi kljub zahtevnim razmeram izjemno uspešni. Mednje zagotovo sodita devetošolki - sestri Ana in Jana Žnidarič. Prisluhnili smo njunemu pogovoru, ki je Lepa zgodba o uspehu, hkrati pa navdih vsem ostalim, ki še iščejo nasvete za uspešno učenje.
A: Dva tedna sta še, midve pa imava zaključene vse ocene.
J: Ja, sicer je bilo težko Leto, dolgo smo bili doma, ko nismo ničesar ocenjevaLi, zato smo zdaj imeli vse na kupu.
A: Prav imaš, pa še vsa tekmovanja so se prestavila.
J: Pri tem je res potrebna organizacija.
A: Veš, da sva se letos udeležili 8 šolskih tekmovanj? Pa še natečaja Kemija je zakon, kjer smo z Žano dosegle prvo mesto?
J: Res? Ti je uspelo vse prešteti? Koliko pa državnih?
A: Jaz sem se jih udeležila 5, ti pa 6.
J: Uau. Pa tudi pri ostalih sva pri večini dobili priznanje.
A: Dobro, da pri tem niso trpele ocene.
J: Vse imava zaključeno, jaz imam eno 4, ti nobene.
A: Pa se ti sploh zavedaš, kakšno gnečo sva imeli v začetku maja?!
J: Ja, vsa državna tekmovanja pa še veliko ocenjevanj.
A: Menije bilo najhuje, ko sem se tri dni zapored pripravljaLa na državno tekmovanje, pa še slovenščino smo pisali.
J: Sem pa vesela, da sva se za vsa ocenjevanja začeli učiti vsaj teden dni prej.
A: In lepo sva si zorganizirali delo. Tisti čas, ko sva imeli največ vsega, sva se učili predmet, ki sva ga imeli najprej na vrsti, in tistega, kije bil za njim.
J: In vesela sem, da sva se vseh ocenjevanj poskusili rešiti čim prej.
A: Sicer sva imeli gnečo, a sva bili hitro konec.
J: Si predstavljaš, kako bi šele bili uspešni, če bi imeli več časa za priprave na državna tekmovanja, ker bi biLa ta razporejena čez celo leto?!
A: Takrat bi se res Lahko posvetiLi Le enemu tekmovanju. A se mi zdi, da sva pri šolskih ocenjevanjih uspešnejši, če jih imava več na kupu, ker se potem učiva, če pa imava Le eno naslednji teden, potem pa misliva, da imava še veliko časa.
PO SLEDEH USPEHA
J: No, zdaj sva konec. Veš, kaj se meni zdi pomembno? Gibanje. Učiteljica nam je zadnjič povedala, da si več zapomniš, če imaš med učenjem napeto vsaj eno mišico.
A: No, tega ravno nisva počeli.
J: Lahko poskusiva naslednje leto. Res pa je, da sva vedno, ko sva zaključili s šolo in z učenjem, šli ven, na sprehod ali kaj drugega.
A: Zdaj, ko imava vse zaključeno, pa sva Lahko še več zunaj, tako kot takrat, ko smo biLi doma.
J: Ja, je pa vseeno to edina dobra stvar šole na daljavo.
A: Druženje, zabavanje med poukom, smeh pa tudi strah pred ocenjevanji, vse to sem v času zaprtja pogrešala.
J: Zdaj je mimo, upajva, da se več ne ponovi.
A: Res je. Jana, kaj misliš, da je najin ključ do uspeha?
Neža Luknjar, 7. b
J: Meni se zdi, da to, da se ne učiva zadnji dan, ampak se učiva sproti in si delo razporediva in načrtujeva učenje vnaprej.
A: Pa tudi to, da ne odlašava stvari, ampak raje stisneva in se prej rešiva. J: Ja in zato so sedaj počitnice, ki so na vidiku, toliko slajša nagrada.
Naporno šolsko leto
Letošnje šolsko Leto je biLo zelo pestro. Na začetku Leta smo še biLi v šolskih klopeh, a nekje okoli oktobra nas je spet zajel val korone in smo vsi odšli na daljavo. Pri pouku na daljavo smo imeli veliko video konferenc, na katerih so nam učitelji razlagali snov aLi pa smo skupaj reševali naloge in si jih tudi preverjali. Kadar ni biLo video konferenc, pa so nam učitelji in učiteljice delo naložili in smo delali samostojno po njihovih navodilih. Pouk na daljavo je trajal kar do konca februarja. Ko smo vsi spet zakorakali nazaj v šolo, smo vse ure samo ponavljali in se pripravljali na ocenjevanja in tekmovanja. Aprila smo se spet za en teden vrnili na daljavo. Ko smo se vrnili nazaj, so se začela ocenjevanja. Zaradi pomanjkanja ocen smo imeli več pisnih in ustnih ocenjevanj v enem tednu, kar nam je predstavljalo stisko. Tudi znanje, ki smo ga pridobili na daljavo, ni tako kvalitetno, kot če bi hodili v šolo. A kakorkoli, na koncu se bo zagotovo vse dobro izteklo - v zelo, zelo zaslužene počitnice!	Burja Puklavec, 7 a
33
UTRIP SOLSKEGA LETA
Učenci v parlamentu
V sredo, 21. 4. 2021, je zasedal že 31. otroški nacionalni parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Zasedanje je potekalo virtualno preko aplikacije Zoom, razpravljali pa smo o temi Moja poklicna prihodnost, ki se nadaljuje iz preteklega leta.
Po potrditvi dnevnega reda nas je najprej nagovoril trenutni predsedujoči Jure Šimonka. Nagovoril pa nas je tudi g. predsednik RS Borut Pahor. Če povzamem njegov govor, nam je želel povedati, da naj na poklicni poti sLedimo srcu in potrebam na trgu. NajboLj je pomembno, da se Lotiš tistih stvari, ki te veselijo, takrat težke stvari postanejo lahke.Dal nam je vedeti, da do znanja ne vodi kraljevska pot, potreben je pogum, vztrajnost in to se v življenju obrestuje.
Po nagovorih smo se razdelili v sobe, v katerih so bile različne razprave, učenci pa smo imeli tudi različne vloge. Delegati so se aktivno vključevali v razpravo, učenci novinarji pa so imeli možnost prehoda med sobami in so poslušali ter zapisovali razmišljanja mladih parlamentarcev.
Teme v sobah so bile: Moj poklic; Skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poklici sedanjosti in prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet - pozitivno, negativno, zanimivo; Vpliv virusa COVID-19 na izbiro poklica.
Po razpravah pa smo prišli mladi parlamentarci do skupnih zaključkov. Največkrat so izpostavili, da se poklici začnejo predstavljati prepozno. Otroci do 8. leta starosti v grobem poznajo samo 3 poklice (policist, učiteljica, zdravnik), saj se jim ostali ne predstavijo. Ugotovili so tudi, da nas šola ne nauči življenjskih izzivov in skrbi, temveč samo učno snov. Mislijo pa tudi, da se predmeti Likovna in glasbena umetnost ter šport ne bi smeLi ocenjevati, saj so to predmeti taLenta, ki ga nekateri imajo, drugi pa ne. Glede epidemije pa smo Lahko hvaležni, da se ni zgodila npr. 10 do 15 let nazaj, saj še takrat tehnologija ni bila na takšnem nivoju, kot je danes. Tehnologija pa je v tem času tudi močno napredovala, saj je bila na nek način prisiljena, ker je vse postalo virtualno. Današnji čas namreč poleg epidemije narekujejo tudi razni procesi oziroma razvoj, kot je npr. digitalizacija, kije v zadnjih letih ustvarila veliko delovnih mest, ki jih pred Leti še nismo poznali. Tudi zato bo po mnenju predsednika izbira poklicev za mlade lahko večja, odločitev za poklic pa morda težja.
34
UTRIP ŠOLSKEGA LETA
Seiina in Vitjan Nemec na sprehodu s Kanisom
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je izrazil prepričanje, da bo razprava med mladimi parLamentarci vzbudiLa zanimanje za parlamentarizem. »Včasih se odločanje v parlamentu zdi marsikomu zelo abstraktno, pa vendar temu ni tako - je nekaj zelo pomembnega in vpliva na naša življenja,« je dejal Zorčič.
Zato je po njegovih besedah toliko bolj pomembno, da se že mladi začnejo zanimati za parlamentarizem in za način delovanja in spoznavanja procesov skupnega odločanja. »Prav zato tudi v parlamentu posvečajo pozornost promociji parlamentarizma pri mladih,« je dejal in pri tem izpostavil dva projekta, s katerima želimo šolarje vključiti v proces demokratičnega odločanja, to sta: »Aktivno državljanstvo« in »Šolska ura s predsednikom parlamenta«.
Veronika Viher, g. a
Z živalmi do boljšega telesnega in duševnega počutja
Dokazano je, da imajo živali pozitiven vpliv na naše počutje. Stik z mehko dlako sprošča in pomirja, skrb za hišnega ljubljenčka pa pomeni tudi odgovornost in vsakodnevno aktivno preživljanje prostega časa.
Na šoli poudarjamo pomen sožitja med otrokom in živaljo in tako se učenci, ki imajo radi živali, družijo v okviru živalovarstvenih vsebin razširjenega programa. Prav poseben pomen so imele letos živali za počutje učencev v času pouka na daljavo, ko so biLi učenci dnevno večino dopoldneva prikovani pred računalniškimi zasloni. Družba živali je učence sprostila, v času odmorov pa spodbudila h gibanju na svežem zraku. Osmošolka Maša Murad je svojo izkušnjo pouka na daljavo v družbi svojih ljubljenčkov opisala takole:
»Življenje s hišnimi ljubljenčki je nasploh zelo lepo in prijetno. Zdaj v teh malo drugačnih časih pa še posebej. Ko si pod stresom, te pomiri njihova mehka, puhasta dlaka. Ko se učiš, te poslušajo, vendar ko jim ne posvetiš dovolj pozornosti, te na to opomnijo. Mogoče tako, da se ti kar preprosto zleknejona tipkovnico računalnika, še posebej mačke. Obenem pa si moraš med delom vedno vzeti pavzo, če ne za drugo, pa zaradi njih. Sama imam doma kunca, psa in mačko, ki so mi kot neke vrste hobi in hkrati obveznost, ki jo z veseljem opravljam. V času pouka na daljavo sem imela veliko časa prav za njih in mislim, da jih to ni niti malomotilo.« Mašina spremljevalka
T. Z.	pri učenju
35
RAZRED SE PREDSTAVI
6. B SE PREDSTAVI
Pozdravljeni, smo MicheLle, Zara Neža in Stiven in se radi družimo s prijatelji.
Hej, sem Jan, rad hodim na plezanje.
Jaz pa sem Maša in rada plešem.
Zdravo, sem Maks. Rad povem kakšen dober vic.
Hej, rada rišem in moje ime je Julija.
Jaz pa sem Iva-Tia, zelo rada sem v naravi pri živalih in jaham konje.
Helo, Tena tukaj! Rada pojem in se veselim.
Jou, tukaj Pino, rad se ukvarjam z akrobatiko.
Pozdrav, sva Izak in Nejc in rada igrava nogomet.
Jaz pa sem David in rad berem stripe.
Pozdravljeni, me smo Larisa, Saša in Tanaja in zelo rade rišemo, pišemo in se ukvarjamo z glasbo.
Hejla, mi smo Tinka, Taj in Tilen in smo zelo radi zunaj.
Zdravo, sem Tino in zelo rad igram družabne igre.
Jaz pa sem Sara in se zelo rada igram s svojim psom.
Jaz sem Matic in zelo rad kolesarim.
Naša razredničarka Renata Pučko zelo rada vrtnari.
RAZRED SE PREDSTAVI
7 B SE PREDSTAVI
V 7. b nas je 25. Ker smo unikatni in neponovljivi nas je težko ujeti, lahko pa poskušate naša imena poiskati v spodnjem kvadratu črk.
8. BSE PREDSTAVI
Bog dej, dober den, lepo pozdravljeni... Meni so naročili, ka morem naš razred predstavljati.
Torej...
Ne vem, kak nej to na lep način povem, ampak v našem razrede se stalno najde nek problem! Eni so junaki, drugi prijazni, včasih norjaki, vsi vkup smo preglasni.
Včasih se kregamo, skačemo po mizah, si pa tudi pomagamo, še posebej v krizah. Mamo tude nekej pametneh Udi, tu ni dileme, določenim za šolo dol visi, zato pa majo takše ocene!
37
RAZRED SE PREDSTAVI
Kejko pa nas je v razrede? Odgovor: preveč, ke bi Lehko blo zdravo, ker se v tak vejki skupini Lidi stalno nejdeta 2 s čist prazno glavo. Pa ne pravem, ka to ni vrede, včaseh je edino malo nadležno, tude takšne primerke mamo radi, četude mimobežno. No, pa nej zaklučim še z nečim pozitivnem ... Smo odlični športniki, dobri umetniki, veliki umi ter NAJBOUŠI KOMEDIJANTI! Na nekši božji način se mamo vsi med sabo radi, četudi tak ne zgleda -vsak posameznikje pomemben del našega 8. b-razreda :) Sara Lesjak, 8. b
M
9. B SE PREDSTAVI
Naš razred sestavlja 10 punc ter g fantov, a se
kljub temu med sabo dobro razumemo ter včasih zelo radi nahecamo naše učitelje. Kljub vsemu hecu se znamo tudi zresniti ter se znati zbrati skupaj za kaj pomembnega ter še vedno vzdržujemo dobro povprečje z našimi ocenami.
38
NAŠA USTVARJAL NI CA
I no Novak, 8. b
Tomaž Rudolf, 8. a
ALen Munda, 7. a
Ana Hudin, 8. a
ZaLa Zorjan, 8. a
NAŠA USTVARJALNICA
Sara Lesjak, 8. b	SpeLa Brumen, 8. a	Marina Kociper, 7. b
Petra Murat, 8. b	Mija Kirič, 7 b	Jaka Horvat, 7 a
Neja Stih, 8. a
Neža Kralj, 7 b
NAŠA USTVARJAL NI CA
ZRLJUBLZrErNR V PRETEKLOST	^^^^^HEH
takrat, ko rodili so se starši naši,	^ C
njihov iskreni smeh in preprosto veselje	aJRB^H^^^^B
potešila vse moje bi želje.	. ,, apM, ■.,
Rada gledam skozi slike stare,	, MNji'^
mamo sprašujem: »Zakaj nimamo več te omare?«	* -
Hranijo me stara glasba, stil in človeške navade,	jM
tisti časi, ko bile so naše babice mlade, hitre, pametne in poskočne. Srce boli, ker vidim jih nemočne,
stvari, ki značilne so za njihovo generacijo,	j^^^^^MkaHk
znale prenesti so na mlado populacijo.	Jfc™L^VHME
Velik bravo vsem očetom,	^J^JUr^^lpL^JUri^
ki znali so zapeljevati luštna dekleta,	^-^UM
pa saj to so ja bila devetdeseta leta!
Leta, ki si jih z vsem srcem želim doživeti,
.	Nika Bedrač, 9. b
vendar tudi moje otroštvo ne sme umreti.
Vse dretje, igrivost in galame,
na televiziji najljubše so mi bile reklame.
»DRAGI OTROCI, LJUBITELJI PRAVLJIC,« je stavek, ki poznamo ga vsi, takih kaset danes naprodaj več ni.
Obožujem sliko stare televizije, vonj iz babičine kuhinje in petje ptic.
Spat se ni nikoli šlo brez prebranih pravljic.
Nismo bili zahtevni, hoteli smo se le igrati,
med vročino eden drugega v bazen zmetati,
ni se bil problem iz hiše kar z boso nogo zagnati.
Naš edini cilj, ki še vedno ostaja, je ZA VEDNO MLAD OSTATI.
Od takega veselja je minilo že kar nekaj let,
lahko bi rekli, da je naše otroštvo šlo na ZELO dolg izlet,
zdaj verjetno tuhta, kako naj nam pove, da za vedno odhaja,
vendar mi že vemo, da nazaj ne prihaja.
Mislili smo, da so šola, stres in žalost v našem otroštvu le kot oglasi,
našim sladkim spominom lahko zdaj rečemo samo še: DOBRI STARI ČASI! Sara Lesjak, 8. b
41
NAŠA USTVARJAL NI CA
DRUGAČEN SVET
Zdaj v temi na postelji sedim, udobno v odejo zavita ležim. Po tihem v glavi si mislim, kakšen le svet bi bil, če vsi enaki bi bili.
Dolgočasen, seveda, brezvezen, do pikice ista zunanjost, popolnoma ista notranjost. Mihce si takšnega sveta ne želi, zato za drugačnost poskrbi tudi ti.
S. S. R.
Katarina Bezjak, 7. b
Veronika Viher in Maruša Leskovar, 9. a
Luka Pajan in Alen Krabonja, 9. b
42
NAŠA USTVARJALNICA
VSAKA
POPOLNO
MLADOST
V j0bri družbi uživamo UUfiEjl
E3 Ffll ii»ijj»i|f{g!
Kaja FafuLič in Lana Zadravec, 9. b
,2. -^oVO ICCOT^S-

•••	d-u^o & cb 7>cčefneA
"Joti -t-hčc?-	,: iJ**
Y\nJPomc
it
Mg hd f ...

Nika Bedrač, 9. b
43
NAŠA USTVARJAL NI CA
A
Srečanje z Marijem Morelom
Danes sem spoznala Marija Morela in me je presenetilo, saj sem mislila, da je le lik iz pripovedi Ananas. Ampak ni bil. Zdel se je zelo resničen
Pozdravila sem ga in ga vprašala, kako mu je ime. Odgovoril mi je, da je Marijo. Usedla sva se na bližnjo klop in predstavil mi je svojo zgodbo Povedal je, da ga mama vsak dan pretepe in da ima dobre prijatelje. Rekel je, da se je njegov dober prijatelj Peter Lovrin žrtvoval zanj, da ga ne bi pretepli. Vprašala sem ga, kaj je bilo narobe. Povedal je, da je tisti dan ukradel ananas.
Potolažila sem ga tako, da sem šla v trgovino, ki je bila v bližini, in mu ga prinesla. Veselo je odtekel stran k svojim prijateljem se posladkal, nato pa je pritekel nazaj in me v zahvalo objel
"lanaja Berlak, 6. b
Ananas
Revni otroci ob kanalu sede, čakajo, da kak stotin pade jim, da lahko si kupijo kruha za tri in delijo ga z drugimi, ko nekega dne nek zamorec ananas jim podari, ga pojedo in hočejo še, še.
In ga ukradejo branjevki. Branjevka to prepozna takoj in vsi morajo na postajo hip-hop. Eden se postavi za drugega, a eden za krivega. Tisti, ki se postavi za krivega, dobi batine za tri. Drugi ga dočakajo, so veseli, da ga nazaj vidijo, ga objamejo in skupaj veseli so.
"lena Lazar, 6. b
O ananas, kako dobro se to sliši -kot magična pravljica, ki stopi se v ustih. Se, res čudovito se sliši -le kaj brez njega bi delali, saj vseh slaščic ne bilo bi. O ananas, o ananas, čudovito to sliši se. Magično in prelepo kot pravljica okusov, za katere nekoč vedeli niso.
O ananas, iz Afrike prihajaš -ti najslajša jed za umret.
"lanaja Berlak, Saša Hunjet in Larisa kociper, 6. b
44
ODKRIVAMO IN RAZISKUJEMO
ko vedoželjnost in talent ustvarita novo življenje
Vsak učenec ima svoja močna področja in predvsem interese, skozi katere jih Lahko krepi. Znanje, pridobljeno v šoli, je marsikateremu radovednežu premaLo in zato v prostem času raziskuje področje, ki ga zanima. Eden takšnih radovednih iskalcev znanja je tudi sedmošolec Marijan Borovičkič, ki ga navdušujeta tehnika in naravoslovje. Ker v popoldanskem času rad tudi odkriva nova področja, se je v času pouka na daljavo, ko je bil več časa doma, navdušil za izdelavo inkubatorja. S pomočja spleta in ostalih virov znanja je dobil idejo, kako izdelati inkubator, katerega delovanje bi lahko tudi preizkusil. To je storil tako, da je na neki kmetiji poprosil za kokošja jajca, ki jih je poLožiL v inkubator. Natančno je proučil razvoj kokošjega zarodka in čas valjenja. Jajca je označiL in natančno opazoval po dnevih. Ko je prišLo do odločilnega trenutka, je opazil, daje imelo srečo Le eno od osmih oplojenih jajc in vse je kazaLo, da bo bitje znotraj Lupine zares kmaLu prikLjuvalo na svet. Marijan je rojstvo piščančka natančno posnel in ujeL v fotografski objektiv, njegov trud pa je biL poplačan, saj ga je na dlani kmalu pozdravila Ljubka Tačka, kot jo je poimenoval - natančno se je namreč tudi pozanimal, kako lahko piščancu določiš spol. Tačka se je na svojega skrbnika kmalu zelo navezala in ga sprejela za svojega, Marijan pa jo je s ponosom prinesel pokazat tudi radovednežem k Živalovarstvenemu krožku. Ker je Marijanovo stanovanje kmalu postalo pretesno za pernato nadebudnico, seje odločil, dajo da v dobre roke -na kmetijo, kjer bo svobodno in brezskrbno uživala na soncu.
Zgodba o mali kokoški Tački pa je tudi Marijanova zgodba o uspehu. Dokaz, da lahko vedoželjnost in talent ustvarjata veliko novega in Lepega - tudi novo življenje.
To prelepo zgodbo smo združili s posnetki, ki jih je zabeležil Marijan, in pripravili ljubek film, ki si ga Lahko ogledate na povezavi, do katere vas vodi QR-koda.
T. Z.
45
BEREMO IN PRIPOROČAMO
Če ti je branje nadloga
Mnogi ne marate branja, kajne? Pa ste se kdaj vprašali zakaj? Je branje res tako grozno? V bistvu sploh ni. Razlog, da vam je branje naporno, je ta, da ne berete prave knjige, kajti vsaka knjiga pač ni za vsakogar. Čeprav je namerno oziroma prisilno branje del naše izobraževalne poti in nobenemu ni všeč, to ne sme biti razlog, da ga sovražimo. Pravzaprav mora, da v branju uživamo, to biti rekreacijsko branje oziroma branje za sprostitev. Seveda pa je najprej treba poznati sebe in vedeti, kakšna knjiga ti bo všeč.
Mladinski romani so seveda namenjeni mladini in pripovedujejo zgodbo najstnika aLi najstnice, kije po navadi zelo realistična, saj avtorji tako želijo svojo knjigo mladim približati. To je zelo splošna vrsta romana, saj Lahko vsebuje vse možne teme in dogodke. Zato nam vedno vsi mladinski romani, ki jih preberemo, niso zanimivi. Lažje je knjigo izbrati, če je njena vrsta bolj specifično določena. Primeri takih romanov so: Razred (Nika Matanovič), Če ostanem (Gayle Forman), Preden se poslovim (Lauren Oliver)...
Realistični romani se ob branju zdijo zelo resnični. Zgodba in Liki v njej so takšni, da bi se bralec z njimi Lahko srečaL v svojem življenju. Po navadi se soočajo z realnimi vsakodnevnimi problemi. V te romane seje najLažje vživeti ter v njih poiskati kakšno koristno sporočilo, ki nam lahko pomaga.
Zgodovinski romani so, kot že ime pove, romani, ki sedogajajo v preteklosti. Dogodki v zgodbi se pravzaprav morajo dogajati vsaj v enem obdobju pred nastankom knjige. Zgodovinski romani Lahko temeljijo na nekih opisih resničnih zgodovinskih dogodkov, ki jih avtor malo priredi ali pa si izmisli zgodbo, ki bi se lahko dogajala v nekem zgodovinskem obdobju. Primer takega romana je zbirka štirih knjig Ognjeno pleme (Igor Karlovšek).
Znanstvenofantastični romani temeljijo na tehnoloških elementih in tehnoLoškem razvoju. Ti romani so popolnoma izmišljeni in odgovarjajo na vprašanja kaj, če... Dogajalni čas je lahko prihodnost Pogosto v njih poleg ljudi nastopajo neka še ne obstoječa bitja, ki bi v prihodnosti lahko obstajala. Tak romanje Čarobno mesto (Edith Nesbit).
Ko gre za popolnoma izmišljen svet in bitja, je to fantazijski roman. V tej vrsti romanov se pojavLja čarovnija in izmišljena bitja, kot sovile, čarovnice, škratje, vampirji. Pisatelj aLi pisateljica za tak roman potrebuje veliko domišljije in dobre ideje. Zbirka knjig o Harryju Potterju (J. K. Rowling) je ravno fantazijska.
Horror (grozljivi) romani v bralcu vzbudijo strah. So izmišljeni, vendar pa imamo po branju lahko tudi nočne more, saj so lahko napisani tako dobro, da nas je strah, kljub temu da so dogodki samo zapisani na papir. Takšen romanje na primer V hiši med hribi straši (Shirley Jackson).
Skrivnostni romani govorijo o nekem storjenem zločinu, ki ga glavna oseba poskuša razrešiti. Spominja Lahko na detektivski roman v katerem zločin razrešuje detektiv. Ob branju takega romana lahko skupaj z glavnim likom sami rešimo zločin. V grobem spadajo h kriminalnim romanom. Primeri takih romanov so Eden od nas Laže, Eden od nas je naslednji, Dva lahko ohranita skrivnost (vse je napisala Karen M. McManus).
Ljubezenski romani so tisti, ki se vrtijo okoli ljubezni med določenimi liki. V večini se končajo srečno, obstajajo pa tudi takšni, ki imajo tragičen konec. Primer je roman Krive so zvezde (John Green).
Seveda obstaja še mnogo drugih vrst romanov, ampak mislim, da med zgoraj naštetimi vsak lahko najde nekaj, kar mu bo zanimivo in všeč.
Upam, da sedaj veste, da obstaja veliko različnih vrst romanov in da ste ugotovili, katere vrste so vam bolj všeč in zanimive. Povem vam še, da so romani lahko sestavljeni iz več vrst. Če se katerega izmed predlaganih primerov romanov ali kakšno drugo knjigo odločite prebrati, vam želim ogromno zabave in sprostitve ob branju.
(Nekateri podatki so povzeti s: https://sl.thpanorama.com/articles/literatura/los-18-tipos-de-novelas-y-sus-caract ersticas-con-ejemplos.html in https://www.dobreknjige.si/. 10. 5.2021.)	Gaja Otorepec Zlatnik, 9. a
46
BEREMO IN PRIPOROČAMO
karen M. McManus:
Eden od nas laže in Eden od nas je
naslednji
Sama obožujem dobro kriminaLko in skrivnostni roman. Nedvomno je moja najljubša avtorica Karen M. McManus. Prebrala sem vse njene do sedaj izdane mladinske kriminalne romane. Njena najboLj znana knjiga je Eden od nas laže, ki spremlja štiri srednješolce (Nata, Bronwyn, Addyja in Cooperja), ki prihajajo iz popolnoma različnih svetov. Skupaj se znajdejo v šolskem priporu s Simonom, ki tam zaradi aLergijske reakcije umre. Policisti, učitelji in ostali učenci šole mislijo, da gre za umor in da je za Simonovo smrt odgovoren eden izmed teh štirih najstnikov. Ko ti poskušajo ugotoviti, kdo je Simona zares ubil, se zbližajo in pridejo resnici do dna. Ne bom vam razkrila, kdo je bil morilec, saj boste to ugotovili sami, če boste knjigo prebrali. Ko je ta roman požel tako velik uspeh, je avtorica napisala še nadaljevanje, ki nosi naslov Eden od nas je nasLednji. Roman se dogaja v isti srednji šoli, ko sojo glavne osebe iz prve knjige že zapustile. Glavno vlogo prevzamejo Bronwynina sestra Maeve, Phebe in Knox. Takrat učencigimnazije Bayview prejmejo čudno sporočilo. Tako se začne temna različica igre resnica ali izziv. V enem izmed izzivov se popularni učenec »ponesreči« in izgubi življenje. Igra zatem izgine. Čeprav se na videz zdi, daje šlo za nesrečo, pa glavni junaki ugotovijo, da je ozadje bolj mračno. Več pa preberite sami. Če pa ste obe knjigi že prebrali, pa vas Lahko razveselim še z novico, da pisateljica že dela na tretji knjigi, ki bo izdana v poletju 2023, medtem pa bo izdala še dve drugi deli Želim vam veselo branje!
Gaja Otorepec Zlatnik, g. a
Karen M. McManu* f

i
Vsak nehaj skriva, a kdo je mo-rllet?
POSLUŠAMO IN PRIPOROČAMO
kaj poslušajo učenci Oš Ormož?
Učenke novinarke smo izvedle anketo med učenci od šestega do devetega razreda naše šole. Izvedle smo jo v prvem tednu meseca maja preko spletne ankete lKA. Na anketo so se najbolj aktivno odzvali učenci g. b, najmanj odgovorov pa smo prejeli od učencev šestih razredov. V anketi je sodelovalo 60 učencev, anketo pa smo izvedli, saj smo hoteli izvedeti, katero glasbo
najbolj in najraje poslušajo učenci naše šole.
47
POSLUŠAMO IN PRIPOROČAMO
Naše prvo vprašanje se je glasilo: »Kdo je tvoj najljubši glasbeni izvajalec?« Dva najbolj pogosta odgovora sta biLa OneDirection ter Harry StyLes. PonavljaLa sta se tudi odgovora Arctic Monkeys ter Lana Del Rey, nekateri učenci pa so preprosto odgovorili, da najljubšega glasbenega izvajalca nimajo. Naše drugo vprašanje anketirancem je bilo: »Katera je tvoja najljubša pesem?« Nobena pesem se med vsemi 60 odgovori ni ponovila dvakrat, ponovili so se Le izvajalci te pesmi, npr. med odgovori so biLe tri pesmi skupine One Direction, in sicer Kiss You, You and I, Best song ever. Med odgovori so bile tudi 3 pesmi raperja Juice Wrld, in sicer Flaws and sins, All girls are the same ter Lean Wit me, bili pa sta tudi dve pesmi pevke Olivie Rodrigo, in sicer Drivers license ter Deja vu, ki sta singla z njenega nedavno izdanega albuma SOUR. Naše tretje in zadnje vprašanje anketirancem pa je biLo: »Kateri žanr glasbe najraje posLušaš?« Največ učencev najraje posluša pop ter balkansko glasbo, kar je vidno iz vseh odgovorov, ki smo jih prejeli, tema dvema žanroma pa sledijo še rock, rap, hip-hop, techno, klasična glasba, Lo-fi ter narodna glasba. Iz rezultatov izvedene ankete Lahko sklepamo, da so nekateri naši učenci narodno ozaveščeni, nekateri pa Le imajo raje glasbo, kije popularna v svetovnem merilu. Med odgovori je bilo kar nekaj slovenskih izvajalcev ter njihovih pesmi, npr. Damjan Murko, Modrijani, Dejan Vunjak ter drugi.
ONE DIRECTION
Skupina One Direction je nastala na britanskem X factorju Leta 2010, ko je pet fantov (Louis Tomlinson, Zayn Malik, Niall Horan, Liam Payne ter Harry Styles) šlo na avdicijo. Vseh 5 seje tam najprej predstavilo samostojno, ampak jih je eden od sodnikov na X factorju, Simon Cowell, združil v skupino, katere ime je predlagal njihov najmlajši član, Harry. Skupina je dosegala ogromne uspehe in podirala mnogo rekordov,nekateri jih primerjajo ceLo z Beatli. Ko je Leta 2015 Zayn MaLik zapustiL skupino zaradi groznega ravnanja njihovih menedžerjev in upraviteljev, je skupina izdaLa 4 aLbume in bila na svoji 4. turneji. Preostali 4 člani so izdali še en album ter se nato januarja leta 2016 odločili, da bodo šli vsak v svojo
Če jih pogledamo danes: Louis je uspešen glasbenik ter ima izdan en album, imenovan WaLLs. Zayn ima izdane tri solo albume: Mind of mine, Icarus falls ter Nobody is listening, ki je bil izdan letošnje leto. Niall ima izdana dva albuma: Flicker ter Heartbreak weather, Liam pa ima izdan Le en album. Harry pa je po njihovem razpadu izdal dva albuma, Leta 2017 je igral v filmu Dunkirk, Letos pa snema filma Don't worry darling ter film My policeman, o katerem trenutno še ni veliko znano. PoLeg pevca in igralca pa se pojavlja tudi kot model, saj je bil prvi moški na naslovnici Vogua, bilje model tudi za Another Man Magazine, Beauty Papers idr.	Lea Pongrac, g. b
48
Nika Bedrač, 9. b
h «pM

if


j
-nv - ,#■■>.
H
T
-r	^
(
PROSTI CAS
Dagodna limonada za počitniško sprostitev
SESTAVINE:
- 2 skodelici narezanih jagod,
-1 kozarec sladkorja,
- 5 kozarcev vode,
i kozarec Limoninega soka (približno 4 limone).
POSTOPEK PRIPRAVE:
Najprej iztisnemo Limone in odstranimo koščice ter Limonin sok vlijemo v vrč. Nato v manjši posodi nad rahlim ognjem raztopimo 1 kozarec sladkorja v enem kozarcu vode. Ta sirup pustimo, da se
ohladi, medtem pa s paličnim mešalnikom pretlačimo 1 in pol skodelice narezanih jagod. Sedaj dodamo sirup, zmečkane jagode in preostale 4 kozarce vode k limoninemu soku v vrč ter vse skupaj premešamo. Po želji Lahko dodate še Ledene kocke, Limonine rezine, jagodne rezine aLi vršičke mete za okras. Limonado postrezite mrzlo in uživajte v sladkih počitnicah.
PROSTI ČAS
Uganka
Kaj lahko primeš samo v levo roko?
nI//
(Rešitev: okor onsed)
Zdravko s kolesom drvi po klancu,
spodaj pa stoji policaj in kriči: »Zdravko, ustavi se, nimaš luči!« Zdravko zavpije nazaj: »Odmakni se, zavor tudi ne!«
Zdravko in mama se sprehajata po živalskem vrtu. Zdravko navdušeno vpraša mamo: »Mama, mi lahko kupiš
kakšno žival, ko sva že ravno tu?« Mama se začudi in odgovori: »Lahko. A kje naj dobim dovolj denarja, da nahranim takšno žival?« Zdravko odvrne: »Ne skrbi, vse sem naštudiral. Poiščiva takšno žival, za katero na ograji piše: Hraniti prepovedano.«
Zdravko je dobil stanovanje v 3.
nadstropju, a ni bil prav nič zadovoljen. »Kaj ti ni všeč?« so ga vprašali. »Dvigalo je nerodno. V njem piše, da je samo za 4 osebe.« »In kaj potem?« »Veliko časa traja, da zjutraj zbudim še 3 sosede in jih prepričam, da se skupaj odpeljemo.«
Smeh je pol zdravja
Zdravko sreča gospoda župnika. Ta ga vpraša: »Zdravko, povej mi, kje je železniška postaja?« Zdravko odgovori: »Vem, pa ne povem«. Župnik reče: »Zdravko, če boš tako
predrzen, ne boš nikoli prišel v nebesa«. Zdravko pa mu odvrne: »Ja, vi pa ne na železniško postajo.«
Zdravko in prijatelj se vozita s kolesi. Prijatelj reče: »Zdravko, blatnik ti ropota!« Zdravko pa nič. Prijatelj
poskusi spet: »Stari, blatnik ti ropota!« Zdravko pa spet nič. Ko prijatelj še tretjič poskusi, pa Zdravko reče: »Nič te ne slišim, blatnik mi ropota!«
Zdravko reče mami: »Mami, zakai imaš en siv las?« Mami mu reče: »Sonček, vsakič, ko otrok kai ušoiči,
mami oosivi en las.« Zdravko oa odvrne: »Kaj si pa ti naredila babici?!«
V odvetnico sta bila zaliubliena zdravnik in zobozdravnik. Zdravnik i i prinese rože. zobozdravnik oa iabolko. Odvetnica vpraša: »Zakai iabolko?« Zobozdravnik odgovori: »Eno iabolko na dan odžene zdravnika stran.«
Imam sosedo, ki se s svojim mačkom pogovarja, kot dajo mačka razume. Ko sem to povedal svojemu psu, sva skoraj umrla od smeha.
Rubriko sta pripravili Ana in Jana Žnidarič, 9. b.
50
Generacija devetošolcev se poslavlja ...
~lb je sporočilo generacije 2006. V šolo smo prišli 1. 9. 2012 in sedaj se počasi poslavljamo. Imeli smo vzpone in padce, ampak smo vseeno vedno držali skupaj in se velikokrat tudi nasmejali. Iz majhnih prvošolčkov, ki so hodili v šolo z rumenimi ruticami, smo hitro zrasli v tretješolce, ko smo z nasmehom povedali, da smo najstarejši v prvi triadi.
V četrtem razredu smo bili najbolj ponosni, ker smo imeli na urniku tudi angleščino, tako kot tudi ostali starejši učenci. Dve leti kasneje, v šestem razredu, smo začeli menjati učilnice in učitelje po urniku, ko smo vstopili v tretjo triado, pa je vse postajalo vedno bolj realno in čas je začel vedno bolj hiteti. Nismo se še zavedali, da bomo mi čez tri leta le še spomin. Le včasih smo se spomnili, da bo osnovnošolskih dni počasi konec. Sedaj pa smo vsi tu ...
Učenci devetega razreda. Najstarejši na šoli. Vedno bolj samostojni in neukrotljivi. Vedno manj so nam kos tudi naši starši, ki se ne zavedajo čisto, da bomo čez tri leta že skoraj popolnoma samostojni in odrasli, konec koncev gremo sedaj vsi v srednjo šolo. Vsak od nas ima svoje sanje in cilje. V devetih letih smo skupaj jokali in se smejali. Skoraj eno desetletje smo bili vsak dan skupaj. Imeli smo dobre in slabe dni. A letošnje leto je bilo posebno. Vsi smo se veselili devetega razreda, da bomo še zadnje leto skupaj uživali, a to šolsko leto je vse nas zelo zaznamovalo in nam pokazalo, da v življenju ni vse, kot si želimo. Zato smo se zdaj zadnja dva mesca šole še posebej zabavali in smejali. Naših devet let bo čez manj kot dva tedna konec in to bo za vse lep spomin z rahlo bridkim priokusom. Zaradi naše igrivosti in dobre volje smo bili dostikrat tudi izpostavljeni v predvsem negativni luči, a verjamemo, da si nas bodo učitelji zapomnili v dobri luči in po dobrih stvareh, ki jih tudi ni manjkalo. Dokazali smo, da nismo vedno najbolj pridna generacija in da imamo svoje napake, a smo tudi dostikrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, ko je to res potrebno, da znamo pomagati drug drugemu, ko se potrebujemo, in to je najbolj pomembno. Od Osnovne šole Ormož se poslavljamo z nasmehom na obrazu in s kakšno solzo v očeh. Padi bi, da si nas zapomnite takšne, kot smo bili. Večinoma nasmejani, iskreni (včasih tudi preveč) in prijazni. Padi bi se zahvalili tudi vsem staršem in učiteljem, ki so bili vedno tukaj za nas, ko je bilo najbolj težko.
kaja Fafulič, 9. b
51
KO NEC
SOL
in
TO ®
PO
KOIJÖAso A
t"
PRI 4â 7î M i
BOM® osT/lLl Zft
il M o
IZBRALI SI BÖ® RazLlCN
POTI A Kl Nfl S B®(iÈ
r
B
i/o mi
©OVfll RE®1
E		:|o|
	s©,!	ji:jssj¡:
E	isass	
P Ö It NüsA
Nuša Bauman in Pia Munda, g. a

52