Iz celega sveta« Ziv mrtvec. Pred par Ieti je prišel v Nizzo neki inženir, da bi tam poskusil svojo sreBo. Po raznih ponesreBenili poskusih je dobil kojiBno nekega fireaiiBDika in ta mu je toliko pomagal, da se je inženir kot samostojen naselil. Go-iiio sii" mu je izborno in konBno si je kupil krasno vilo v zalivu Inandes-Pius, Vilo je imenoval ,,Zvezdo morja" in je nameraval v njej mirno preživeti vse dni svojega Življenja. Toda k nesreBi je imel sina, ki je živel v Parizu in tam zapravljal ter delal dolgove. Dolgovi so grozno naraŠBali* Upniki so vedno bolj in bolj pritiskali oBeta, toda. ta ni liotel niBesar plaBati. Kaj naj napravi? Tedaj pa si je izmislil jiekaj popolnoma novega. OdloBil se je, da lzgine, da jva. videz umre, da uide upnikom, Dne 15, novembra 1912 so dobili vsi trgovci in prijalelji gospoda C. parte, v katerih se je poroBalo, da je v vili v zalivu Inandes-Pius umrl bivŠi stavbeni podjetnik gospod C. Isti daji je bil pogrefb lastnika ,,'Morske zvezde" na antibsko pokopališBe. Za rakvo so šli služabniki in nekaj sorodnikov, Vila je bila potem opušBena in zaprta. Vest o smrti podjotnika je prišla tudi v Pariz. Izvodeli so jo upniki, ki so prenehali nadlegovati ,,UTnrie>ga". Polagoma se jo stvar pozabiIa, Za ves svet je bil gospod C, mrtev, samo neki iin^- dustrijec ni verjel, da bi bil C. v resnTci umrl. Spoznal je, da je naslov na kuverti parta (mnvaško naznanilo) napisal ,,rajni" lastnoroBno in to se mu je zdelo sumljivo. KonBno je lani meseca junija kar naenkrat sreBal gospoda C, v Cannesu, živega in zdravega. Od tistega 6asa so gospoda C. parkrat videli v Nizzi in Monte Carlo. Sodiš8e je zaBelo stvar preiskovati. Zanimivo je, kako je bilo mogofie, prirediti v Antibah pogreb? Kdo, oziroma kaj, je bilo v rak\7i? MogoSe bo sodiš8e to dognalo. Zanimiv pobefi iz zaporov v Ljubljani. Prva dva kranlška^^iMTf&tPSeTTfrf^^flOB^ Leopold Jereb in Ivan PavliB, sta bila lansko leto zaj^adi raz.nih vlomov obsojena na veBletno jeoo. Jereb je ,,zbolel" in so ga v zaporu pri deželnem sodiš6u 'dali v domaBo bolnišnico (Marodezimmer). V no81 od ..sobote na nedeljo je( pa ob 2. uri službujoBi paznik pogrešil Jereba v sobi. KonŠtatirali so, da je Jereb zrezal blazine, iz katerih si je napravil vrv, ter se po nji spustil iz tretjega nadstropja na vrt justiBne palaBe, potem jo pa popihal v jetniški obleki proti Glincajn. Prisopihal je do tamoš.njega železnifikega Buvaja in ga baje izsilil, da mii je dal oivilno obleko. K Buvaju je baje prinesol tudi ftkarjo, s katerimi je zrezal blazine, in mu rekel, da bo prvega stražnika ali orožnika ž jijimi zrezal, ki bi ga liotel aretirati. Zago, s katero je prežagal v jeBi pri oknu mrežo, je menda popustil tam in se ubsolut.no ne ve, od kod jo je dobil v zapor. Pa malo Basa se je veselil prostosti. V neki gostilni je sedel neki mož, ki je spoznal Jereba. ko je prišel v gostilno. Naznanil je to orožniku in ta ga je prijel, zvezal ter odgnal v Ljubljano. Mesto samoraorilcev bi se po pravic! smelo imenovatj glavno koroSko mesto, Celov.ec; V enem samem tednu se je v Celovcu Iji /ljegovi okolici umorilo 11 oseb, 3 so pa rešili smrti. Od 1. januarja do 29. novembra 1913 se je izvršilo niB manj kot 45 samomorov. Poleg tega je na Koroškem med 100 otroci najmanj 50 nezakonskih', Teh žalostnih razmer so krivi: pijaBa, brezverstvo in divji zakoni. Gorje narodu, ki je izgubil vero in poštenost. Najstarejši človek v Avstriji je bržkone v Nemškem Brodu na Ceškem živeBi Ja.n Navratil. Rojen je bil 1. 1799, živi torej že v tret}em stoletju. V razmerju s to visoko starostjo je mož še nenavadno Bvrst na duliu in na telesu, Le vid in sluh mu pojemata nekoliko. Kollko knjig izidc na leto. Na lpto izide v NemBiji 33.000, v Rusij:1 29.000, na JaponskiPm 24.000, v Združenili severo^ameriškili državali 11.200, v Angliji 11.000, v Ttaliji 10.900, na Francoskem 10,400, v Svici 10,000, v Avstro-Ogrski 7.000, v severnih državah 6.500, na Balkanu 4.000, jia Holandskem 3.700, na Spanskem in Portugalskem pa 2,700 kjijlg.