J* obeta se: zdru. K.S. • ji NOvlNiiRJEV IN ORGANIZATORJEV INFORMIRAN- j JA " V DELOVNIH ORGANIZACIJAH • S ^edsedstvo republiškega sveta Zveze sin-^^itov za Slovenijo je imenovalo pripravljalni odbor z nalogo, da organizira popotovanje urednikov in sodelavcev glasil klovnih kolektivov ter tistih kadrov, ki poklicno ali kako drugače zadolženi v Q^ovnih organizacijah za informiranje z_a ■jelenih. Člani pripravljalnega odbora so začetku svojega delovanja prišli do ^ °Pa> da naj bi bilo posvetovanje zdru-z ustanovno skupščino' združenja no— ^^arjev in organizatorjev informiranja ' klovnih organizacijah. fm V ^®novne po-fceze posvetovanja bodo: o komu-ciranju, dosežkih glasil delovnih or-^Zacij} o položaju urednikov, uredniš-st^ °^0:rov njihovem'imenovanju, o si— 0,61nu dela uredniških odborov, njihovi ^4Joyomosti, itd. Nadalje o položaju, sil in drugih informativnih sredstev ^statutihf o vlogi sindikata in Zveze ^ listov v odnosu do sredstev informi-ival^a V <^e-*-ovn*k kolektivih, o vlogi in ^ °Sah odbora za glasila delovnih orga-a°ij pri RSS. Prav tako bo opredelje- l Vloga in pomen združenja. jaliii odbor bo posvetovanje, zdru * Us-kanovno skupščino združenja or-t0 2ll‘al v drugi polovici - meseca ina ja- le_ v Mariboru, ^rjev informiranja v delovnih'orga-naj bi razumeli organizacijo na tiOv*0^11 SR Slovenije . Združevala riaj bi ‘*'n ure<^n:*-^e glasil delovnih ko-in vse tiste kadre, ki so v de— zadolženi za organizacijo ii_f ormiran j a zaposlenih. ■ ;• Združenje naj bi delovalo pri Društvu no vinarjev SR Slovenije kot posebna sekcija. Namen združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organiza*-cijah naj bi bilt ob sodelovanju vseh prizadetih dejavnikov noj po svojih močeh pomagajo svojim člandm pri njihovem delu v delovnih organizacijah, N V■ • i. •. ' ■ vi l ‘ lJ «• Predvideno združenje naj bi imelo te—le organei • i a) skupščino b) izvršni odbor 4 : -' • c) častno razsodišče i d) nadzorni odbor Združenje novinarjev iri orga- O organizacijah poklicno ali drugače "Elan" bo nedvomno podprl to akcijo, za katero je že skrajni čas. Že sedmo 16to izdajamo "Našo smučino", vendar orgariiza. cijsko nepovezani, brez večjih kontaktov z drugimi uredništvi oz. brez enotnih konceptov informiranja v delovnih organi zacijah. -O i.' NOVI ČLANI UPRAVNEGA ODBORA: ,tx 1. Hribar Francka 2. Ronko Branko 3. Mencinger Ot ■> 4. Cvenkelj Jože 5. Gašperin Florijan 6. Triplat Pavel Predsednik UO: Hribar Francka Namestnik predsednika UO: Renko Branko ČLANI DELAVSKEGA SVETA: 1. Benedičič Jože 2« Cvenkelj tfože 3« Gašperin-Florijan 4« Grmovšek Fr-anc ‘ ‘ ■ 5. Iskra Karel . i .: ., 6, Janc Janez 7» Jelenc Peter ' / -/ 8* Legat Janez 9. Legat Marjan 10. Mali Florijan 11» Potočnik Pavel 12» Ribnikar Franc 13. Sitar Rok 14. Štibelj Karol 15. Tavčar Janez :: ; 16. Vrečko Maks 17. Zima Janez 18. Mrak Janko ' m , 19» Šmid Janez 20. Lazar Tadej 21. Tonej c Jože 22. Jesenko Marjan 23. Lebar Rojnan 24. Šlibar Avgust 25. Robič ing/ Andrej ‘ / 1 ■ Predsednik DS: Mali Florijan Namestnik ‘predsednika DS: Cvenkelj Jože NAMESTNIKI UPRAVNEGA ODBORA: 1» Mrak Janko i| . 2. Zupan Jpže j 3» Posavc Vinko 4* Pristavec Alojz s| . 5. Lunar Janez 6. Kralj Ruda •J': .IV'-' 'ii/-' ■ h KOMISIJE: 1. Kadrovska komisija !,. 1. Janc Janez - predsednik 2» Štibelj;Karol 3* Valjavec Franc 4. Škofič Florijan 5. /Gogala Mara 2t Komisija za dodelitev osebnih doM in nagrajevanje .) I T 1. Vrečko Maks - predsednik fii 2. Kos Marjan : ■u;. • r r-' 3. Dobida Majda '■"•t-hi-' ;jfs- . 4. Legat Janez 5. Dežman Jože •J »J Emisija za izume in tehnične izboljšave Lazar Tadej - predsednik 2. Pintar Alojz Kavčič ing. Janez 4» Renko Branko 5» Golčman Anton 1* ^0n>isija za skupno potrošnjo Cvenkelj Jože .- predsednik 2» Perkovič Franc Kolman Marta Švab Marta 5« Potočnik Pavel tj iij^misija za varstvo pri delu Gašperin Florijan - predsednik Posavc Vinko Resman Andrej 4* Frlec Pavel idkozar Milan 6. Komi 1, 2. 3. 4. 5. isija za delovna razmerja Legat Marjan - predsednik Arh Julij Pobar Alojz Bergant Terezija Mencinger Oto »V V y>' s'V. . 7. Komisija za izrekanje ukrepov proti kršitvam delovnih dolžnosti lo Mrak Janko - predsednik 2. Peterman Franc 3 o Hribar Francka Namestniiiii 1. Biček Stanko 2. Grmovšek Franc 3o Kolman Tatjana I LAN- Alojz Mikic DELO IN PROBLEMATIKA NAŠEGA DRUŠTVA! i V letu 1967 smo nn občinskem tekmovanju priborili 20 mesto med industrijskimi drvi | štvio To je lep uspeli tudi za naše podje- I tje^ S temi telonovanji si pridobivamo tu- ; znanje za obrambo pred požari« Le s j T,«n bomo kos našemu sovražniku, ognju i - če bi do tega prišlo» Ker je naše pod- j jetje ognja nevarno, je pri takem številu ; zaposlenih naše društvo Še premajhno po I številuo Na vseh sestankih in predavanjih J smo agitirali za vstop v članstvo, pa je bilo malo uspeha<> Ne morem reči, da nismo pridobili nekaj novih članov ali le na papir ju,, Kadar so bile sklicane vaje, se jih sploh niso udaležiovniio Ne vem ali se takim zdi, da ta organizacija ni potrebna? Dolžnost slehernega zaposlenega je, da dela na področju požarnovarnostne službe v podjetjuo Večkrat mislimo, da stanuje v bližini naše tovarne veliko števi- lo članov kolektiva, ki bi se lahko aktivno vključili v našo službo, ne glede ali n so v proizvodnji ali na kakšnem drugem delovnem mestu. Nobenemu ne bo škodovalo. Lahko bodo pridobili znanje, ker imamo dosti orodja. Zato apeliram kot predsednik društva, kdor ima veselje do gasilstva, zlasti mladina, naj se vpiše. Kljub dobri opremi nam v slučaju večjega požara ali drugih elementarnih nesreč, manjka dobro izvežbanega kadra. Zato želimo čim več uspeha pri sprejetju članov v naše vrste! Velika pomanjkljivost v na šem podjetju je tudi to, da veliko članov kolektiva še ne zna rokovati z ročnimi gasilskimi aparati, in tudi nimajo zato zanimanja. Nihče ne vpraša dežurnega gasilca, kako je treba ravnati s tem. Letna pdučitev je le premalo. Zato s6'mo ramo zavedati, da le začetne požare lahko sami uničimo in preprečimo, da ne nastane večja škoda in da obvarujemo nase podjetje in naš kruh. Delo tekmovalne de setine našega društva je unpoSnoj sa3 je spet priborila 2, mesto v conskem in se plasirala za republiško tekmovanje, kor je tudi lep uspeh. Zahvaliti se moramo vsem vodilnim osebam, da so nam- slina roko, predvseip ppravi podjetja zp, finančno pomoč in za vse ostalo razumevanje, da smo tudi v. Elanu, gasilci dosegli lep rezultat. Obljubljamo,, da se; bomo potrtidili še vnaprej, belimo čim več no-viii članov v našem društvuj v korist vsn_ kega posameznika in celoti#i; SO Ob koncu moramo, zahvaliti vsem, ki imajo razumevanje za požarnovarnostno službo v našem podjetju in upamo v prihodnje ha Še več uspeha tekmovalne desetine in da pokažemo Elanovci, da smo sposobni brani ti naše podjetje, če bo to potrebno. \ ŠE KUL A RAC K UPU Ji GT $00 I I " 1 ' Elanovi čolni na sejmu v Beogradu, kot I . ' ' '' . I magnet privlačijo interesente z globok^ I !_ mi žepi. Okrog njih Vsak dan defilirajo igralci, pevci in nogometaši. I ’ ’ * I Y’ Takci so naij) na .razstavišču povedali E1&'’ •'v. ~ [ novi predstavniki, da je Šekulaxao raze** ! viral tip GT 900, ki brez moiorja in | rasnih delov stane 12.856,00 Ndin« Moto* 1 znamke "Johansson" 80 KS stane il5«120|0® J:-; f”. . }'„ J; [ Ndin. Za ta tip čolna se polog ŠekulaX<3& zanimajo tudi Stevo Žigon in Pavle Vuji** i i | Izdobava čolnov, ki so vzbudili velik & [ teres, je možna koncem maja, oz« v zaČe^ l ku junija. i: 11 j. \ /j mm . ‘"■■M* m m V službi ljudstva na pomoč! "\L : T ' F'!. OCENIMO USPEH KC8VIERCIALNO poročilo za preteklo sezono (iz poročila UO) " ' j* dodaja v letu 1967$ izvoz DT 68 % 32 /o Povečanje prodaje napram letu 1966 znaša 18,02 ** ■ . ' ) ^_Realizacija plana prodaje v letu 1967! ? 4 . t izvoz: ? ' ’ -h ; DT; .do se 'Uri ... planirano doseženo 100 % 120 % planirano , 100 % .doseženo 89,3 # Slcupna realizacija prodajnega plana leto 1967 pa znaša 112,68 $. 'nr ' "J inski pregled prodaje smuči: izvoz: mladinske lesene smufci ostale lesene smuči talne smuči ■^■berglas smuči 5.497 par 85.568 par 24.927 par 3.338 par skupaj 119.330 par Dlj ^esene smuči ®®"talne smuči fiberglas smuči 16.491 par 2.124 par 976 par in skupaj 19.591 par WV 3.337 par ■vsega na DT 22.928 par i 4. Količinska prodaja ostalih artiklov na DTt smučarske palice sani razne smučarske vezi opremljene telovadnice badminton reketi V: razne lestve c gasilski in elek.pasovi ččlni itd • 24,659 pcir 11.318 4~$r 9.525 grt 38 tel. 7.566 kom 2.666 kom 2.212 kom 194 kom 7 f. 5. Prodaja čolnov v izvoz v lotu 1967: 570 kom ^ znaša 6. Perspektive za leto 1968: izvoz: C' Zaključki do 15. aprila znašajo ....... 830.000 tf. V teh zaključkih so všteti j plastični čolni v količini 520 kom. Kupec iz Skandinavije se zanima še za i! naše kapacitete do meseca julija (cca I 150 kom čolnov). f Perspektive izvoza: Povpraševanje po lesenih smučeh upada z jj veliko naglico in že ostaja problem pro— i| daje naših kapacitet. Nasjcroten tenu pa J je problem proizvodnje metalnih smuči, ke* je povpraševanje toliko narastlo, da j ne moremo zadovoljiti potreb kupcev. Z o- I 5 to moramo zelo hitro delati na preusmeritvi naše proizvodnje v metalne in fi— berglas smuči, ki so's1'stališča do»hddka za nas tudi veliko :bolj interesantne, V fiberglas smučeh zaostajamo v razvoju im je temu posvetiti veliko več pozornosti. Konkurenca v smučeh na svetovnem trgu je iz leta v leto hujša ih je posebnb v1 zadnjem času izbil v ospredje problem den. Glede na ekonomske grupacije smo v veliko primerih neenak partner naši konkurenci, ki izvaža v nekatere države pod veliko boljšimi pogoji kot mi (n,pr, Avstrija v Švico brez crine, na naše smuči pa plačuje uvo-znik cca 16 % uvoznih dajatev). Zato postaja rentabilnost prodaje lesenih smuči v izvoz vedno bolj pereča. Tudi fiberglas smuči, posebno lesene ojačane, imajo v letošnjem letu na svetovnem trgu nizke, cene in jih le s težavo dohajajo* Tudi metalnim smučim cene rahlo drsijo navzdol. Opažamo rahlo pr e zasičenost e,vropskega trga. V preteklem letu je upadel uvoz metalnih smuči iz ZDA v Švico, kar-.za 1 milj on švicarskih frankov, Uvoznijs je bil v glavnem Head, ki je zelo drag in ta stagnacija sledi le previsokim cenmn za te smuči. Tudi v čolnih smo na ostalih tržiščih, razen Skandinavije, zelo dragi. V naših čolnih je preveč vloženega dela v primerjavi z raznimi evropskimi proizvajalci« V smučarskih palicah'smo skoro popolnoma izpadli iz trga zaradi visokih'cen. Tu je konkurenca še ostrejša kot pa v smučeh. Dobre perspektive se nam odpirajo V telovadnem orodju z razvojem novega orCK dja, pač pa trenutoe kapacitete zadošča^ jo komaj potrebam domačega trga. Domači trg; Opažamo stalno povečanje v smučarskem športu. V preteklem letu nam je v prodam j ji škodovala razprodaja smuči firme Rads Šupid iz Reke, ki lahko še v tem letu n®'*J koliko moti domače tržišče. Razveseljiv0 1 je dejstvo, da se slovenski potrošr.iki • | vse bolj usmerjajo na dra;ge in kvalitet«* ne smuči in povpraševanje po cenejših | smučeh upada. V smuč ar skilv, palicah imon>°! ,j tako rekoč monopol, razen manjluga uvoz® j s strani trgovske mreže, ki bistvenJ1^]3" j liva na našo prodajo. Ustaljena je prodaja v lestvah. V čolnih ne zadovoljuje 1 mo potreb. Povpraševanje je v glavnem V° gliserjih, ki nam j ih stalno primanjkuje*; Tudi v telovadnem orodju ne krijemo vse -bolj naraščajočih potreb. Perspektive j prodajo telovadnega orodja in čolnov so s dobre. -i:;J.eto, ker so negativni vplivi podražitev mote** J riWLov in storitev priSli najbolj do iz" raza. Že v letu 1968 pa je pritisk neg0"* tivnih vplivov popustil in lahko ugoto" | vimo celo rahlo znižanje cen. So pa na drugi strani za leto 1968 opazni težji tržni pogoji, kar bo od nas zahtevalo re'’ snih naporov, da bo-mo lahko obdržali vnovesje v poslovnih rezultatih. ! Leto 1967 lahko po finančnem rezultatu ocenjujemo kot leto z nasprotujočimi f0*’’ ; zultati* Tako je dosežen izredno pozi"^-^ uspeh pri realizaciji, predvsem v izvoz1* ^1® A «. , j&*r v- - • ;/,. *a konvertabilno področje, slabši pa je Gub temu doseženi dohodek in razmerje Delitvi za sklade. Akcija za znižanje •t. Sega zalog jo pri materialih izredno Pela, pri gotovih izdelkih pa je nasp-n° in je obseg zalog že problematično s°k. Tudi dosežena proizvodnja in po-/-ana produktivnost izkazuje izredno po G1Vni porast, vendar pa v primerjavi s astom zalojj problemi pri odpremah, ^sortimanov in kvalitet ta pozitivni do-zek precej izgubi na pomenu. kilahko poslovanje v letu 1967 ki itio ’3ub nasprotujočim rezultatom ocenjuje- ► li _ v -J * .... . UsPešno. SEKTOR , jj, . °izvodnja smuči je neprenehoma povezana ^G°SVaj Ril jem novih modelov in .v zvezi s Vse ri°VE 'tehnologije in novih.materialov. yGv ^Pričokovane težkoče povzročajo po-Cane proizvodne stroške, zastoje in de- lrane izdelke. V hitrem in konkurenč-b0ju s°n Heni ' - sa D°^u za ^ržišče preostaja le malo ča-2a dokončne preizkuse novih tipov, aven pa ge v proizvodnji še poja- nove> za Proizvodnjo specifične te_ 'e3ansko SfilQ jih smo rešili vrsto problemov-, ki v naprej predvidevali, pojavili i)at.S° Se novi> ki jih nismo predvideli, ^ n0’a celotna problematika je v"mode-Za lepljenje in vulkanizacijo smuči. I Skoro lahko trdimo, da je izdelava mode-j lov osrednji problem proizvodnje metalnih smuči o Pri tem nimamo izkušenj, niti vzorcev, zato so težave tem bolj občutne. Kvaliteta izdelka je v celot^otL^oftiike in funkcionalnosti modela. Temu problemu posvečamo sistematično delo in zaradi de Id' smo organizirali po projektantski in izdelovalni liniji posebne kadre, Id. pridobivajo specializacijo. Naslednji problem je v oblikovanju konstrukcijskih elementov.. To nam doslej uspeva na našem kopirnem stroju pri oblogah. S tem smo do segli pri lepljenju oblog velik uspeh in racionalizacijo postopka ter seveda kvali teto pocenitev. Pojaeanje strojnega parka z novimi stiska lnicami domače konstrukcije in izdelave in nakupa novih uvoženih strojev, pomeni dokaj izdaten napredek. Prehod na novo ob ratovalno temperaturo 150° C z najtočnej— šo : sautomatično regulacijo temperature, štejemo kot velik napredek v tehnologiji. Dovolj pomembna novost je pri opremi smuči barvno vtiskanje oznak na bokih smuči, Ti odtisi so zelo lični. V pripravi je tudi vtiskanje e lanovega znaka v krivini na drsni strani. Izgled smuči bo s tem mnogo pridobil, ta odtis pa pomeni močno reklamno akcijo. Ob proizvodnji smuči se uspešno razvija proizvodnja telovadnega orodja, ki se raz vija v vedno pomembnejši del naše dejavno sti. Posrečena akcija, ki smo jo pokreni— li za reklamo, sovpada v vse državne akcije za dvig telesne kulture v šolski in odrasli vzrastni dobi. Velika naročila, ki jih imamo in ki jih pričakujemo, zalite Vajo od naših kadrov in strojne opreme vestnega dela, ker le s kvaliteto, solid*-nimi cenami in vestnim poslovanjem, si bomo obdržali ugled najboljšega proizvaja lca. Naši kadri stoje pred odgovorno nalogo, da bodo kos vsem pripravam na Svetovno prvenstvo v gimnastiki in samemu tekmovanju, ki bo 1970. Tesno sodelovanje naših stro- kovnjakov s pedagoško projektantsko in športno javnostjo in telesno-vzgojnimi organizacijami, nas aktivno povezuje s problematiko in politiko telesne vzgoje . š čimer si pridobivano zaupanje in ugled pri investitorjih telovadnic in špo rtnih centrov. Pri tem'ne smemo prezreti te::av, ki jih ima predvsem lesni oddelek zaradi pretesnega prostora in nepopolnega strojnega parka. V vsakem pri meru moramo ta oddelek za povečan obseg proizvodnje do zime solidno urediti. Proizvodnja čolnov pridobiva na obsegu .in zanimanje od zunaj se veča. Tipi in kvaliteta naše izdelave so priznani■doma in zunaj• Ne moremo pa pri teh pogo-jih proizvodnje modernizirati in poceniti, niti ne moremo osvojiti večjih mo dolov« Letošnja odprema teče po planu in ni pričakovati ponovitev iz lanskega leta. Izredno raste‘kupna moč domačega trga in po sedanjih izgledih ne smemo jjesenf ukiniti proizvodnje ,! ker v pomladanskih mesecih ne moremo nadomstiti jesenskega izpada in ne moremo pravočasno izpolniti dobav. Sedlarski oddelek analogno s povečanim obsegom proizvodnje telovadnega orodja povečuje svoje delo iri uspešno kompleti ra opremo s svojim delom. Remontna delavnica pridobiva na odgovor nosti in pomenu s povečanjem strojnega parita in ^^afitcVnejšo opremo, ki jo mo ra vzdrs ‘ iSiovi prostori za silo odgo varjajo. Zraven rodnega vzdrževanja,remonta skupina-uspešno opremlja automa-1 tiko stiskalnic'in izdeluje tudi nekate to strojno opremo^ domače konstrukcije. V proizvodnji moremo zaznati upadanje interesa za smučarske palice, ki jih iz delujemo le v toliko, da bomo uporabili nabavljene materiale. Z obnovo modelov: bomo skušali poživiti interes. Enako' je s sanicami, za katere je sploh problematična prihodnost, ker se zimski 'Šport razvija v drugo smer. Pbiskusili bomo z novim tipom za prihodnjo zimo. V organiziranem smislu smp imeli predvseC* v proizvodnji smuči nekaj težav’ z materi'* ali, ker smo šli zaradi štednje obratnih sredstev na minimalne zaloge in najkrajs® dobavne roke, pa tudi zato, ke;r specifik kacije pritekajo sorazmerno kasno ali p° sproti. Enako so nam nekatere spremembe materialov med letom povzročile znatne "tj. zaVe * PROIZVODNJA M2TALNIH SMUČI 1968 JV. me sec.par 37007 3400T 24007 Legenda: ■ (mesečno po I letnem planu (mesečno po 't.operativ.pl0^ fmesečno izvrš* V, (I• vrste) SLABŠA KVALITETA METALNIH SMUČI 1967 -t—~*1,5 SL%L I I os novi poslovni partner yodoma povzemam besedo po našem tov. lektorju ing. Ostermanu za pridobitev v ga za Japonsko, kjer se nam obetajo ve-Oe možnosti prodaje naših artiklov, pre-Vsem smuči. Ta iniciativa nam je bila že ^k&jkrat predočena v listu "Naša smuči-» kar je zelo spodbudno. Japonska je azito gospodarsko razvita pomorska dr-da a* ^6r država, ni slučajno, 1 sve^ovna velesila po proizvodnji ^ Ajske tonaže. Sfe bi bilo napak, če bi Po^0 navezali gospodarsko sodelovanje«. ko je pokazal veliko 2&Vniško modrost in pa obisk Japonske sPodarske delegacije v Jugoslaviji. pridelali* ,z naših smuči, kot to že uspeva na-^ k0nkurentcn .Bral i smo tudi v "Naši Uov^i", da ima Japonska okrog 6 miljo-smučarjev. To je ogromen' rezervoar z !8t°mniri ‘ ' 19 js/rs fte i-rru .potrebami smuči in ostale opre- "'us ->r 0e Japonska proizvodnja smuči h v°?n° ražži?3ena, res je da šo '■ ,avVsi pomembni tuji proizvajalci smuči -^ali poslovne stike z njimi, res pa i> so Jugoslaviji in s tem Elanu ^elike možnosti prodora tudi na to "e. • ... ** m°Žnost bi bile vodne smuči,*s katev ^ Erik Dahlberg dne 17. sep-1‘a 1967 dosegel nov svetovni rekord, Z Ve^a ^ožnpst bi bili čolni...... 8 ^ akcijskim ■radiusom bi morda tudi 0^ 111 dosegli tako zaželjeno mesto na •POtlskem trgu. Dano Jagodic M Moje mnenje je, da nt>. vežemo čimpreje stike s partnerji, kjer se nam obetajo perspektivne kupčije, ker to je prvi predpogoj za naše razširjene kapacitete bodoče rekonstrukcije tovarne* Op.ur.i Interesanten članek .tov« Jagodica objavljamo v nekoliko skrajšani obliki* Iz vse tematike srno skušali izluščiti le srž« Koliko nam je to uspelo, boste presodili samit i, ' ■ K sami temi bi' pridali lo še'to, da sta I*rav te dni naš direktor in-j., Osterman in šef prodajo tov. Bogataj - poleg Amerike poslovno obiskala tudi Japonsko* Ta ko je Elan praktično in med prvimi v Jugoslaviji poiskal kontakt za trgovske po_ govore, kar je bil v načelu tudi smisel in namen obiska maršala Tita na Japonskem in Japonske gospodarske delegacije pri nas. 9 spomini iz OL > KOT JE BILO% ZAŽ3LJEN0, JE S SVOJIMI SPOMINI NA OLIMPIADO PRISKOČIL NA POMOČ TUDI LUKA FINŽGAR, S KATERIM ZDRUŽUJEVA POTOPIS V NADALJEVANJU ._ ■; 'v' Prva telma so je zač p la. Tako srfio 2aklj_u čili začetek opisa i~ Grenobla v zadnji številki. Preje pa velja povedati še nekaj besed o mestu G-renoble. To je prekrasno alpsko mesto in ima blizu 200.000 prebivalcev v pokrajini Do-hine, štifcik-ra£ -jucjliko kot pred drugo svetovno voj-, no.v^ugovzhodni Franciji, dobrih 100 km od italjanske meje. Mesto je močno industrijsko in se deli v dve arhitekturi, Staro, tradicionalno, ob reki Ise^«: s starimi mostovi in gradom, kamor vozi žičnica in novo sodobno, lahko rečemo o-limpijsko arhitekturo. Občudovati je nji_ hov stil. Seveda sta kot ln«*r v tem labirintu obe, predvsem pa nova, atraktivna športna dvorana s svojimi poznanimi štirimi roglji. Naša hala Ti/oli, čeprav je med najlepšimi v Evropi, se pač ne da primerjati s tem novim stVarenjem. Še in še bi moral naštevati, vendar to ni moj namen. Hotel sem le v grobih obrisih pri_ kazati ambient, center olimpijskih iger 1968. Mesto obkrožajo dvatisočaki in tam JMPIADB Slavko Knafelj • * I , na severo-vzhodu kraljuje Mont Blanc, najvišja gora Evrope. V mestu samem, kjer je praktično bilo koi>no, je bilo 1® nekaj disciplin, predvsem hokej drsanje t vse ostale tekme pa so bile raj, trešene precej daleč okrog, me sta v radi** usu 110 km,’ Omenil jih bom le nekaj. • j : / / •Chamrouse, oddaljen 35 km v višini 165® m - prizorišče vseh alpskih disciplin. Tja smo,potovali skoraj vsp dneve, L*Alpe d*Huez 65 km - 1800 m ski bob, j St.Nizier 15 km - velika olimpijska^1^ kalnica 90 m, , Autrans 30 km - mala olimpijska skakala nica 70 m in teki, Villard de Lans 40 km, sankanje, it V vse te športne centre so vozili le tobusi - vseh je bilo 800 in policiji vozovi - kombiji ter redki osebni ali drugi vozoviv-Med njimi kot že rečeno* tudi Klanov K Vsi gledalci pa smo bili celo tekmo soncu, od koder smo imeli pogled na ®sto GrenobV»; ki je oddaljeno 15 km od akalnice v prekrasni dolini. .Ko i 1 ■ . jugoslovanska reprezentanca odha-a v Grenoble, smo vedeli, da imajo s ^ °0 prilično dobro opremo, ker so že ^u8° sezono preiskušali skakalne smuči vedno želi lepe uspehe. Poleg naših srno Vedeli, da bosta t "‘»■•■ij uti podjetje z&s— s+^’*"a na "taki slavni prireditvi še Av-Preiml in Italijan Amioni. Oba ze celo sezono pred olimpiado tekmo- i a s smučmi znamke Elan. ^ °vek pa, ko se čuti odgovornega v slu-^ smole skakalcev, se zaveda, da s ^ pade senca tudi na proizvajalca. Za-v ^asledovanje uspeha skakalcev z na- 11 smučmi ni bil , ampak ^ povezano s skrbjo in željo po sre-Kar nas je bilo v Grenoblu Kov smo od začetka trenin- na 70 m skakalnici, pa do konca teli* 2, na 70 m skakalnici vedno s takimi občutki SrpAjmljali vsak gib, Tsak njihov skck. Želeli smo, da bi tudi naše smuči na tako pomembni prireditvi imele uspeh. Razveseljivo je bilo, da med treningom in med tekmo ni noben skakalec zlomil smuči "Planica 68". Še večji uspeh so pokazali rezultati tekem, saj je Avstrijec Preiml Baldur zasedel tretje mosto in s tem osvojil bronasto kolajn'o« PovdaSrjam, da je k temu rezultatu pomagala vsa jugoslovanska reprezentanca s trenerjem Lojzetom Gorjancem in seveda tudi naši direktni proizvajalci, od razvoja do redne proizvodnje. Prepričan sem, da so vsi naši predstavniki, ki so kot gledalci sodelovali na tej tekmi 11. 2. 1968 bili čisto prerojeni, ko so videli^rezultate svojega dela, hočem reči, bili so sproščeni . in svobodni, ker so skakalno smuči tako dobro prestale tekmo na olimpiadi. os^ojitvt * tretjega mesta ali lepše rečeno bronaste kolajne, je bil tudi velik uspeh našega Ludvika Zajca, ki je zasedel 14« mesto o V m Sledila je še druga^glavna tekma na 90 skakalnioi. Nekateri tuji skakalci so na treningu polomili svoje smuči, katere smo mi nadomestili z našimi rezervnimi smučmi, je imel na razpolago trener Lojze Gorjanc« Na sredo 14« 2. so se začeli treningi. Jaz sem bil v Grenoblu, ; ampak sem bil povezan s tov. Kuratom, novinarjem Delaj ' šri je bil zadolžen za skoke inRS& zbira poročila, Itako skačejo na 90 m skakalnici z našimi smučmi. Ko mi j e iavildaje na startu z Elan. smučmi vsa naša reprezentanca, in '?*eAimoni Italija, Preiml Baldra* Avstrija, Kankonen in VUisanen, oba Finska, .Karlsson Tord Švedska, sem bil nad Številnostjo prijetno presenečen* Na tako: število smuči, udeleženih na treningu, Človek začne dobivati zaupanje♦ Če bi se smuči lomile, bi jih ti asi ne dali na noge, --.-m , Na treningih šo bili naši skakalci vseskozi dobrij tako da smo računali na dobre končne 'rezultate* V slučaju, da bi na 90 m skakalnici bilo kaj narobe, smo se tolažili že j doseženimi rezultati na 70 m skakalnici* Človeku pa, ko prisostvuje taki prireditvi* tudi ni vseeno kako bo z našimi skakalci in smučmi. Moram reči, da sem v prvi seriji konkurenc^, bil zelo zadovoljen s 15» mestom Ludvika Zajca. Ko je v drugi seriji Ludvik Zajcžftil na šestem mestu, sem računal da ima možnost na zelo dobro uvrstitev. Za njim so nastopili še nekateri dobri skakalci, pa vsi niso uspeli. Končno je Ludvik Zajc zasedel odlično 9« mesto, kar je za Ju- | goslovanski skakalni šport edinstven r«’" zultat. Po takem uspehu lahko rečemo, & je bila za naše podjetje olimpiada v G*®** noblu doživetje, da smo uspeli s pomoČJ0 naše reprezentance pridobiti še ostale skakalce, med katerimi je tudi Preiml strija, ki je osvojil bronasto kolajno na tOmskatolnici^, , i (nadaljevanje s str. 10 ) ta, arhitektonsko odlično urejen cente1, nastal. Povedali so mi, da je bil, vsi ostali, katerih ni malo, zgrajen V° vodstvom države, ki ga je tudi f inansl1, la in uredila tako, kot jo treba« Ko V0, je bil gotov, so ga po kosih (hotelih) i razprodali privatnikom brez izgube. L®" ga odlično vzdržujejo. Še predno smo vsi odpotovali na prvo ^ mo, smo se slikali in filmali pred imp0'' zantnim stojalom z olimpijskim ognjem* kjer je predsednik de Gaule pred tedn0®1 dni odprl olimpijske igre. 'la trenutek je bil za nas nadvse svečan, Sicer je dolini malo pršilo, v Chamrousu pa 3e la.proga za veleslalom nekaj časa zaVl v meglo. Pred tekraovanjer. je bilo zbrano nekaj desettisočglave množice je megla popustila, sno T?pono^r",'gled ^ naše fante - Elanov servis. Vseh šest je elegantno spuščalo ob progah f jih občudujočih oranžnih-uniformah. ^ povedovalec je obrnil pozornost puk-^^L nanje in dejal: "Pozdravljamo Jugos1°^ ski Elanov servis* ki se že ves čas 0 ...! mpijskih iger uspešno udejstvuje, m ti To J ponovil še v angleščini in nemščini« Ogledovali smo tisoče smučarjev in nj ve smuči. Močno so prevladovale RosS«>^ nol, ne samo med tekmovalci, temveč ^y med drugimi smučarji. Razveseljivo, 1110 nje so se pomešale s ponosom tudi Pre -nekatere naše metalno in plastične SC (se nadaU tlf 12 Sajbic Franc haši i/ TATRAH fOTOV; JJJJR S SERVISOM V ČSSR ' Dbg 3. 1968 smo odšli s Kombijem pre Tat Za* ■DunaJa> Bratislave v Visoke',”” re v Horny Smokovec na mednarodno ,te-. °Vanje v alpskih disciplinah za ženske Pi, mo§ke* Že na sami meji ČSSR smo bili HihSerie^eni na<^ Pos^°P^ora beških obmej-. or2an°v brez komplikacij. Zelo pri-tj. i° S0 nas odpravili. Po prihodu v Bra ,*6! £V0 nas 3e opazil novinar VrbniČay, p02d • ^as0P^a ^mene in nas prišel..-..,, ci-j ^er ,-impne odpeljal na redgk- Uo 0> "^er mi Je dal avtokarto z vri s a— Visokih Tater, do mesta, ka-srno bili namenjeni. Poleg vsega p& ' VOail s svojin}, avtom pred nami skozi fu , Bratislavo do glavne ceste v smeri 1 in j e Bistryce tako, da se ne bi lovili P0^-*-* Telefoniral tje naprej v — ) o Jl tl tg^. 6 v Hotel Morava za naše prenočišče 3t&e + • ^ Sm°" se' ^ uri zjutraj takoj okoi.Ui P° so^ah in šli spat. Drugi dan Češk^ ^ ure nas Je obiskal trener ; 'DuIt-1'a' moštva tov. Vlček in se J>is Stavil na razpolago za pomoč pri.. VsQtll ^0m^^e^u* Povsod nas je predstavil, ^^koionarjem in toplo priporočil, toko J nam gredo v vsakem pogledu na-.. • sQJHo* ^:c,eskrkel nam je stanovanje poleg ^ Pis Komiteta v Hotelu TATRA in v ^ 111 dogajanja, tako, da smo bili vi-cjjg vseh mestih Jjobili smo brezpla-°2°vnice in prost vstop povsod, V^v^^^ovalno areno kot na Žičnico in... v co,neomejeno. Skratka vse, kar velelij smo dobili. Kamor smo prišli Q * t«Plo sprejeli, .posebno pa novi-oblo raznih časopisov, ki so nas stalno <*** na terenu in v hotelu, kjer . smo >a « Funkcionarji in trenerji mošt §3.,^ P°vsod povdarjali hvaležnost firmi stv>. Za pomoč njihovemu moštvu v zamej-ig0sjn Posebno ob priliki bivanja v JU; aviji. Tik pred začetkom tekmovanja slaloma za moške^nas je prišel pozdravit član Preži dija ŠZ ČSSR dr. Dionys Ferency, s katerim sva se spoznala v Hindelangu v zvezni republiki Nemčiji, ko sva z ing. Robičem oddala smuči trenerju Češke reprezentance tov. prof, Vedralu za njihovo moštvo. Dovolili so nam delati neomejeno propagando. Dr. Ferency je poskrbel, da sem bil sprejet pri generalnem sekretarju Slovaške zveze g. Mrazu, kjer je bil pri razgovorih sam navzoč in mi je pomagal pri pojasnjevanju naših fciljev '"'" bodočnost, glede propagande in pa plasmana, naših smuči in opreme ha njihovo tržišče. ' Razgovori med mano in g. Mrazom so bili Več ali manj informativnega značaja. Obe nem pa so bili priprava terena za bodoče razgovore teh odgovornih ljudi, kateri so pravzaprav kompetentni .za take pos- ' lovne razgovore in pa s predstavniki naše uprave* toV. direktorjem in tov. Bogatajem, G.* Mraz je pokazal veliko mero razumevanja in je dal za to svoj prista^-nek ter obljubil, da, kakor hitro se bodo razmere uredile, bo poslal pismeno povabilo n&ši upravi, kdaj in kje se bodo sestali. Lr*mnicky V štit 2634 *L r Stari mu i 184(T Pri kamer Start žien 'v i g) 0 Skalnate BSH. _ _ple so Lahko režem, da je bil navdušen da pri_ de Elan1s svojimi izdelki na Češko tržišče. Preje pa me je prosil, da naj mu ob-jasnimj ,če so smuči "Ečlelweis" produkt pašfc' tovarne, kar sem mu lepo odgovori, ^daMima naša tovarna nič skupnega .s temi proizvodi. X 1(1 • 0 naših smučeh in sploh produktih sem mu natančno poročal, kar je g* Fernay potr- . dil, G-, Mraz je bil zelo navdušen* Razgovori. so. trajali več , kot e.no uro. V glavnem smo obravnavali možnosti sestanka predstavnikov Elana z njimi in kako priti v stik s predstavniki trgovinske zborni de ČSSR. Zagotovila sta mi oba, da bosta xJOskrbela za to, Z zagotovilom sem bil zelo zadovoljen. Prosil sem, naj to pošljeta pismeno'direktorju ing. Ostermanu, kar sta obljubila. Po tem sestanku sem bil povabljen na Fis Komitet V Hotel Morava. Tam sem dobil spore d vseh prireditev in tekmovanj. Sez-* 1 znanil sem se z vsem kar je v zvezi s tem, tako da smo bili Elanovci vedno pra-; • vi čas na p raje n mestu, kar je naredilo na; vse navzoče močan vtis. Fantje "letečega servisa11 (Cvenkelj, Pohar in Perkovič) so opravljali svojo naloge odlično, vse po vnaprej določenem 'planu. Posebej velja o-meniti agilnost hašega šoferja Bumerja, tako za volanom kot na terenu pri propa- -gnndi, kar je razvidno tudi iz fotografij , katere so posneli fotoreporterji roTinih Cenkoslokenskih časopisov. Lahko trdim, da smo vsi dostojno in efektno predstavljali podjetje Elan v Visokih Tatrah« Dokaz so vesti različnih čnsopi-sov, kjer so članki široko pisali o naši navzočnosti« Vse tekmovalne proge so bile obdane z E Elanovimi zastavicami. Propagandni material jo krožil med publiko, katere tudi ni bilo malo. Razdelili smo 1500 prospektov, zastavic pa tudi toliko. Zadnji dan tolmovanj smo bili na Skalnati Plešo, kjer so nas prosili funkcionarji IJS (svetovnega prvenstva Fis-A 1970), da bi mi sodelovali na tem tekmovanju. Povabilo sledi pismeno. Izrazili so tudi pripravljenost organi^ ranja servisa Elan za popravila in montažo smuči. Po končanem tekmovanju sva bila s tov« Cvenkljem- povabijena k razglasitvi raZu ^ tatov v Hotel Grand, kjer se je predse komiteja v svojem govoru navzočim tel®10*-valcem in ostalim zahvalil tudi firmi Elan za uspešno sodelovanje in pomoč priliki tekmovanj. Navzoč je bil tudi dja jugoslovanske reprezentance tov. Franci iz poh. vzpenjače. Čop Takoj po končani razglasitvi rezultat smo, se.poslovili od vseh funkcionarje^ in se jim zahvalili za gostoljubnost 1,1 odšli z Visokih Tater, ;.L SPOMINSKI PRAZNIČNI DNEVI: 27. april 1. maj 9. maj 25. maj Ustanovitev OF praznik dela Dan zmage Dan mladosti Bojan Zajc Poškodbe - J^DDBE V PRVIH ŠTIRIH 'MESECIH LETOŠNJE-^ tETA I l - letos r^zdobju štirih mesecev letošnjega leje bilo v podjetju 15 poškodbf od te- 1.3 pri dolu, dve pa na službeni poti. Oči Ca ta Poškodb pri delu ni bila nobena težje-značaja, vendar so nekatere A ^ tovale daljšo dobo bolovanja, Sorazme-v _ Oe bilo veliko poškodb pri delu z ro-^ ® Sodjem* pri transportu in manipu-'j'°1,ii in kot običajno na strojih in ns nap- }' kar je glede na specifični način ^ Razumljivo, Dve poškodbi sta nastali neuporabe zaščitnih očal, vendar c^So>le prijavljene, ker so poškodovan-, Ve^eli, da zaradi kršenja varnostnih : ,cPis°v ne morejo uveljavljati stoods-' n° nadomestilo za čas bolovanja. Y Ugotavljanju vzrokov poškodb pri delil1 t<>snjem letu bi se dotaknil •samotne— 2 ki so bile resnejše, oziroma so je eVa^e bolovanja. Predvsem ž Nerabno, da bi se te poškodbe lahko ®al° več pazljivosti in odgovornosti do a*llO ■ ' stnih predpisov, preprečile, l* BILIČ mila f Hh ?v^a> zaposlena v skladišču gotp-jj, ^z^elkov, je dne 3o!'2u 1968 pomagala. s^aviti- podstavek, iia katerega sta Clščna delavca hotela postaviti brad * -Pri spuščanju bradlje je ponesrečeno^ elaVka nepravilno prijela podstavek;. dne 14o 2« 1968 pri transpor- tn materiala iz sklada štfa surovin, Delov— I Im je s skladiščnikom nakladala, ploš^to železo 30 x 9 ram, ki je bilo zvezano v bunde. Pri prenašanju Soloža na voz, je delavka s jjrednjim koncem svežnja zadela ob dva, na aaboj prislonjena medeninasta valja, teže cca 35 kg, Id sta padla delavki na n go. Vzrok: nepravilna organizacija dela ter neprimerno delo za žensko izgubljenih 28 delovnih dni 3 0 TOMŠIČ JANKO KV mizar, zaposlen v oddelku metalnih smuči je dne 13. 3» 1968 brusil smuči na tračhem brusilnem str6ju "Čalmbach". Pri jemanju smučke iz stroja, . mm je le-ta spodletela ter ga poškodovala po prstancu leve roke. vo.i.'-- Vzrok", nevaren način dela izgubljenih 10 delovnih dni 1 4, ŠLIBAR VIKTOR f • j ’ PK delavec, zaposlen v ;sušilni6i, je dne • 3„ 4. 1968 ob prihodu na delo še? potis-i. niti naložene ^agpnčke ppd pokr .ti del sušilnice, ker je začelo deževati. Pri' tem mu jo na mokrih tleh spodrsnilo in je padel. Pri padcu'ni'je poškodoval desno roko v zapestju-; Vzrok: spolzka tla in pomanjkljiva orgo-ni^.cijn dela •'■J.i.:. ' ^ izgubljenih 12 delovnih dni 5 o ŠMID SLAVKO KV mizar^. za^os.len v oddelku telovadnega orodja 'je'dne 23. 4. 1968 pritrjeval vodilo s pomočjo matičnega ključa na delovno mizo razkalnega stroja. Pri pritrjevanji matice z matičnin ključem mu je ključ spodrsnil in je pri tem zadel s palcem desne roke ob mirujoče rezkalno orodje»— •:•••.:• Vzrok: iztrošena matica izgubljenih 6 delovnih (Ini 15 aprila Boža Mali STANJE DELOVNE SILE: O V podjetju, vključno z obratom družbene prehrane je zaposlenih 603 delavcev, od tega: 328 moških 275 žensk / V inštitutu pa je zaposlenih 19 delavcev, od tega* 16 moških 3 ženske GIBANJE DELOVNE SILEj. O V mesecu aprilu se na novo ni zaposlil noben delavec. Iz podjetja pa so odšli v mesecu aprilu sledeči delavci* VOVK Prane - tesar v pomožnem obratu -z odpovedjo delavca GRAČNER Peter - tesar zaposlen v smučar skero obratu - z odpovedjo delavca ERELIH Vinko - mizar zaposlen v smučar* skem obratu - samovoljna zapustitev dela POROKE e O Poročili so se: JURGELE Ivanka - delavka na skladišču lesa LAVRIČ Karel - delavec v razrezu les® RESMAN Marija - administrator v skl®'' dišču gotovih izdel^ PINTAR Alojz - vodja gospodarsko teh1' nične ca biroja v tehni'' čnem sektorju GAŠPERŠIČ Milka - obračunovalec OD ^ knjigovodstvu osek'' nih dohodkov AHAČIČ Alojz - delavec v smučarskem bratu TURŠIČ, Helena - delavka v smučarske® obratu jjt Čestitamo in želimo velikp sreče na 0°^ živijenski poti! ROJSTVA O Rodila se jel BOJANC Minki deklica Srečni mamici čestitamo! ZAHVALA Ob težki izgubi moža PIRNAT JOŽA se zahvaljujem vsem, predvsem pa sil1"* dikatu za venec. Posebno pa čistilko® in šefu Renko Branku ter Rezar Lenčki za denarno pomoč namesto venca na &° Žalujoča Že110, Pirnat AH® 16 J«Kf» KRATEK C AS l ' ~ .1 U^ANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE ■ Pot knjižnega molja I "r- slike je razvidna pot-knjižnega/molji a« Da pride ad prve strani prvega zvez- ka Pi~e >^čLo zadnje strarii tretjega zvezka, zre štiri ovitke (4 dni) in vse liste %Ug, A • . S ' ' 40 41 \ UK Bil! 42 ' f • ! 43 44 45 M 46 47 48 49 .. 50 lil# 51 J ■ 52 Mi li 53 54 (H ' iStl liliji 55 f , •• 56 57 §||jj 58 59 60 Ntl - 61 62 “1 63 \ itvi' 64 65 *66 67 68 m 69 K 70 i ; : ' •! • i 71 72 73 74 75 1 76 - -- '-y| VODORAVNO t .= ji« star zahodnogermanski bog vojne, 6. ploščina, površina, 11, glavno mesto Bavarske, 13. sodoben francoski pisatelj (življenepisi), 15. makedonsko kolo, 16, naziv za jadransko morje, 18. izumitelj telegrafske abecede, 19. avtomobilska oznaka Tujsle, 20. mesto v južni Italiji Ido katerem se • imenuje ožina, izliv iz Jadranskega.morja, 22, postava, 23. obljuba, $5« poletni mesec, 27. žensko ime, 28. del ’ Sovjetske zveze, 29. bivališče Janez Legat. predšolskih otrok (varstvo), 31. okr&J va za votlo mero, 32. slovenska tova*11® zdravil, 33. mesto v Severni Švedskij_ slovensko mesto, eno važnih železniški11 . križišč, 37. turški veleposestnik, 33» reka ki teče skozi mesto pod 11. vodor ^ no, 39. 'planet v našem osončju, 40. iiu J J!7# jJACUlC I/ V UUOCUl UOUUL J Uj TV* večji italjanski pesnik (božanska tr»2® dija), 42. bivši indijski minister jj šna), 43. sprevod, 45. slovenski in pesnik (Miran), 46. oseba iz iiidij^ 1 Ir-' 16 ■1 | Ga epa ''Llahabharata'1, 49. jezero na Fin-I 50, ime filmske igralke Turner, ! • žogico ki ščitijo oči, 52. medmet, I • televizijski zaslon,' 55. kotva, 56f ^ | ^°Va:fna igel v Kobaridu, 58. največ j a’ “** I azilska luka za izvoz kave, 61. eno od j ^GVečjih francoskih mest, 62. košček I ^®mlje v morju, 64. nauk o trdnosti teles J * veletok v Italiji, 67. del drevesa, I * borišče, prostor za nastope v cirku-I vU’ ^0» pevski zbor; 71. alkoloid v vol-I ^ Češnji (zdravilo, kapljice)p 73. ta-I Qta, (zdravilo), 75» glavno mesto Švi-I iškega kantona (Aagan), 76. nesto na I °toku Krimu, znano po sestanku Rose-~ Stalin - Cherchilj ^IČNO; ^ &esto na Bavarskem ob Majni, 2. eden , danili. Japonskih telovadcev, 3. sim- • I za tehnicij.,: 4. poldrag kamen, 5. p,r* 1 6. začetnici največjega slovenskega ^ 10 ga ..pesnika j. 7. mornarska pijača, 8, ^grški bog ljubezni, 9. glavna teles-zila, utripalnica, :10, špartanski voj-l3°vodja, 11.. motorni vlak, 12. značaj, ■ I ^ tZrelostni izpit, 14. črpalka, 17. I ^ & znana začimba, 20. palica za čišče- ‘ j66 .^uGa, 21. konica, 24. oddelek lad-^ ali letal, 260 aktivist med NOB • domače), 30..iiši CANO, 33. del ob- * s ’ 34 .ameriško žensko ime, 36. predla ik ZDA, ki jo bil ubit v Dal asu, 38. ! ^ ^ntska izkaznica, 39. žensko ime, -4L’ 3vc‘v * • v I ^ Švicarski pritok Rena, 42. bri- I +. s^i otok, 43, elektronska cev s pe-j 0AektrodariVi, 44. letni znesek, ob- • 1 ^ ( Pačilo kreditov, 45. smola borovca * I kot nakit, 47. mestni grad v Ate- | -tuje žensko ime," 50. kemična pr I s skupine redkih zemelj, 51. lepa j >e^Va^jska hisa z vrtom, 54. Abfeinski • | .. 57. ena najbolj strupenih kač- v • | l0+ J -59. snov omlačenega žita, 60. po j ali'gora v ZAR (Egipt), 63. kemič- I ^vina v plinastem stanju, 65. blagajn j Sv6"* re^a v ^SSR, pritok Odre, 70. | sesalec, 72. različna samoglas- *