Z ianca na iauec? Medtem, ko se slovensko uciteijstvo iz idealizma peha po Narodnih Stražah, raznih poacxlbonh Naroanega Sveta in i azliCaih siavnostnih odsekih; medtem, ko izkuša pouivjano miaaež privesti nazaj na pravo pot; medtem, ko pouCuje z boijševizraom prepojene aiase na raznih shodih; medtem Casom predejo gotovi Ijudje lepo za varnim zapečkom vrv, ki hočejo z njo zopet privezati to predrzno učiteijstvo, ki se tudi upa govoriti o svobodi. Ne da bi nas vprašali, se potezajo za ccntralizacijo srednjega in visokega, a zu decentralizacijo ljudskega šolstva. To se sliši popolnoma nedolžno, delajo tudi populnoma nedolžne obraze, da, še več, kadijo si s kadiii, kakor: »zahteva demokracijfc«, »demokraško šolstvo« ter mislijo: Učiteljski kalin jih bo v svojem glasilu premleval, potem požrl ter se — zadrgnil v zanki. Pa ne pojde več tako! Pod bivšo avstrijsko upravo je slovenski učitelj deloval v šestih deželah. Sest gospodarjev je vihtelo nad njim sv?oje germanske biče, šesterim se je moral klanjati in vse je preklinjal, akoravno je tudi slučajno mahal prt njem z bičem kakšen c. kr. Slovenee. Razloček je bil le ta, da je germanski bič v slovenski roki še hujše bičal. Kaj ne, Šusteršič? V obaiejnili pokrajinah je bila posest slovenskega ucitelja le vaska šoia. Ako sc je priuonl do trga, je bil to že vehK uspeh. fg mestnih šolan si pa zaman iskal siovenskega učitelja z aarodniin prepncaajem. Katen slovenski učitelj je botel pnti na mestno solo, je moral po.tati potunca. Hvaia _ogu, pri nas na ištajerskeni jih laliko prestejemo oa prste, in še ti vedinoma niso postali raestni uciteiji aavziic svojemu hajlanju. Koliko pozaajn ucueijev, ki so šoiaii svoje otroke po racsutai t*o pet in _e vec otrok je stuairaio, uce iii raaii sta pa doma straaaia. la aupisai je prošnjo za kaKSao uCiteljsko sliudo v kaksnem vecjem mestu aJi v njegovi bužiai. lakoj je bii v __i revolver v osebi kaKsnega neniskega mogotca. ^Ako naia ot>Uubue to m to, pa dooite mestol« tako se je giasiia bes^da nasilneževa. V 99 izmeu luu siučajev je roaovlnski oče odklonil. Slava tem juaakoro! Dobill _mo zeoaijeno Jugoslaviju s centraiauu parlauieatom ia vlado. Z vescijcm jo je pozdiaviio sluveasko uCttelj-tvo, uaskC, seoaj $o padle verige tudi za iias. Svobo0UQ si bo_ i-kal sliižbe po oaši iirni domoviai. Le sposobaost in staru.t bosta merouajni pri oddaji boljsih mest. Ako -i buš žeiel na bivše Kranjsku aJi v solnčno Priiaorje, ae bo treba celih diplomatiCaib pugajanj med deželnimi šolskirai sveti. Ako boS imel sine visokošolce, prosto ti bo prositi za službo v Zagrebu aii Beogradu, in ako bo tvoj hrvatski ali srbski tovariš hotel za sinom, študirajoCiai bodočo ljubljansko tebniko, kdo mu bo branil, ako je potrebno kvalificiran? in aaša primorska mesta z navtičnimi akademijami! Ali bodp učitelji le eaega jugoslovanskega plemena 'smeli tako srečni biti in službovati v našem skupnera Primorju? Po željah gotovih »demokraških« krogov bi moral biti slovenski učitelj zopet privezan na Slovenskem, hrvatski na Hrvatskem, dahnatinski na Dalmatinskem i. t. d. Tem ljudem moramo vedno in vedno klicati v spomin, da je naša Zaveza vedno zahtevala državno šolo. Naša ljudska šola ima biti državna jugoslovanska in njeno učiteljstvo b©dl podrejeno državnemu aaučnemu ministrstvu! Pri oddaji mest se mora upoštevati edino-le sposobnost, jezikovaa kvalifikacija in starost. Edino to bo prava demokracija, vse drugo je zanka za kaline! 1—v.