PROSVETA GLASILO SLOVENSKE N M IIIIMI Mttar JMMun lit IMS. «t U« pm\-ottU» M rili—. IllinoU. vate tk* Aet o< Ominh oí Mtreli I. Itfl. STAVKA PRO-ET V PEKINU STAVILA trražnik organizirane-delavstva obstrel jen :lifna uprava (ljubila pomoč ekin, IIL, 7. febr, — General-Btavka je bila sinoči prekfi-, ko so bili voditelji unij in-nirani. da bo American Dis-iig Co., proti kateri je limite stavka pred nekaj te-in je dala povod splošni, u-fila obratovanje svojega pod-s stavkokazi in se pričela ijati s stavkarji. o izjavi župana W. E. Schur-ia je kratka generalna stav-stala trgovce in prebivalce •o milijon dolarjev, ritin, IIL, 6. febr. — Gene-ta stavka, ki je izbruhnila v mestu, je paralizirala vse vnosti in rezultirala v pr-krvolitju. Clarence Rupp, sednik družbe, ki operira lije z neunijskimi vozniki, il obstreljen pred svojo hi-[o se je vrnil iz Peorije. n je znan kot sovražnik or-ziranega delavstva in je že več sporov f voditelji ijšnjih unij. Vozniki nje-h taksijev dovažajo živila ruge potrebščine stavkoka-v žganjarski tovarni Ame-n Distilling Co. Ruppa je relil neki moški, čigar iden-he ni bila ugotovljena, ar so ga odpeljali v tukaj-bolnišnico. incident j« povečal nape- Aeceptanr« for »šiling «t «pedal rate ef poiU|« provided Rudarji obsodífi vlado plutokrato v Hillman napadel stalite« elcaekutive ADF Washington, 6. febr. — Pri poimenskem glasovanju so de-legatje rudarske unije včeraj definitivno rešili vprašanje avtonomije za 17 distriktov do prihodnje konvencije s tem, da so vzdržali stališče eksekutive, ki je proti avtonomiji, s približno dvetretjinsko večino. Pri debati o tem vprašanju pred poimenskim glasovanjem je bila v konvenčni dvorani velika napetost in med dvema delegatoma je prišlo tudi do boja na pesti. Ta je grozil izbruhniti širom dvorane, ko so pristaši avtonomije zahtevali poimensko glasovanje.' Delegatje so se pomirili, ko je predsednik Lewis odredil poimensko glasovanje. To glasovanje so najbolj zahtevali delegatje iz jugo-zapada in deloma iz West Vir-ginije in Pennsylvanije. "Vprašanje demokracije, pravic in blagostanja članov lahko konvencija in članstvo z mirno vestjo prepusti eksekutivi United Mine Workers of America," pravi eksekutiva v svojem poročilu*. kjer argumentira, da 17 od 30 distriktov še ni dovolj močnih, da bi se lahko sami vzdrževali in postavili organizacijo na trdne noge. Te di-strikte upravljajo "provizorič-ni" uradniki — Lewisovi na-stavljenci. Washington, D. C. — (FP) — Voditelji rudarske unije in drugih organiziranih delavcev, ki so nastopili kot govorniki na VELIKA PROTI-KOMUNlSTlCNA GONJA VZAMAHU države ▼ južni Evropi zatirajo "komunistično nevarnost" demonstracije mehiki Martin Durkin,sttrek4or TO* #9 sik^tfl udrihali ^j+pfornm podonavske drla- K ivnega delavskega de parita, je namignil, da bo go-ler poslal miličnike v Pe-ker se je pojavila nevar-izgredov. On reprezenti-rovernerja na sestankih, ki rSe med stavkarji in delo-ilci in katerih cilj je dosega azuma. Bststo delavcev, uposlenih v irni Corn Products Refining je sinoči naznanilo, da se pridružili stavkarjem. Ti elavci v tovarni Fleischman «t Co. so edini, ki ne sode jo V stavki. Piketi so vče-obkolili podjetje slednje ¡be in zabranili vstop delav-v tovarno. čerajftnja konferenca, ki se rAila v Peoriji z namenom, poravna spor med upravo trican Distilling Co. in nje-i delavci, ki je izzval splošna vko, se je razbila. Stav-i ho izjavili, da se ne bodo li na delo, dokler ne bo odleti policijski načelnik ry Donahue. Ta si je nako-Jezo delavcev, ker je poalal ojo nad pikete, ki so oble-žRanjarsko tovarno in ¡zval spopad. Policija je izlila na stavkarje s plinski bombami in aretirala šest rtov. tirago, 6. febr. — Frank Z. k, pomožni tajnik državne ne komisije, je včeraj izja-da bodo delavci v Pekinu, ki lavojevani v generalni stav-l»r« jemali podporo iz relif "klada, ako bodo dokazali, o vredni pomoči. Državna na uprava bo izvajala poli-federalne rellfne admini < < ki je. da so tudi atav-upranleni do podpore, so v boju za svoja pra- II uica za sovražnike m o v j e t o v oskva. — Krajevne in pro-">vjeUke v Ude bodo letos 44% več za jevno in k" 'ifojo ko lani in 859; javno zdravje. V tem s« f «n ne more nobena kapi 11 " drU\a ko^ti s so-o Rutijg, 50 plutokraciji, ki jo reprezen-;ira Wall street, in delegatje so jim navdušeno pritrjevali. Največjo pozornost sta ymu-dila govora Sidneyja HiUrííana, predsednika unije Amalgamated Ulothing Workers of America, n E. F. MoGradyja, pomožnega tajnika v federalnem delavskem departmentu. "Ali vi, ki reprezentirate največjo delavsko unijo, podpirate Roosevel-tov program delavske in socialne zaščite?" je vprašal Mc-Grady delegate. Vsi so vstali in z grom o vi ti m ploskanjem potrdili, da bodo še nadalje podpirali Rooseveltove reforme. 'To naj bo odgovor wallstreet-skim denarnim vrečam in vsem drugim sovražnikom delavstva," je dejal MoGrady. Hillman je v svojem govoru napadal eksekutivo Ameriške delavske federacije, ki je naslovila ultimat pristaáem industrijskega unionizma, v katerem je zahtevala razpustitev odbora za industrijsko organiziranje delavcev. "Ameriških delavce^ ne bomo mogli popolno-ma organizirati, dokler bo eksekutiva ADF metala polena pod noge tistim, ki propagirajo industrijski unionizem za delavce v industrijah masne produkcije," je rekel Hillman. Vprašanje avtonomije posameznih rudarskih distriktov je bilo začasno potisnjeno v ozad je. To se nanaša na volitve distriktnih uradnikov in repre-zentantov v tistih distriktih katerim je bila ta pravica od-vzeta 1. 1928. Vprašanje bo nedvomno izzvalo vroče debate, ko bo prišlo na dnevni red. Zagovorniki avtonomije so obdolžili glavne uradnike kršenja ustave rudarske unije, ko so nepostavno odstavili opozlcio-na Ice v uradih nekaterih rudar skih distriktov. Lewisovi pri •taši pa nasprotno trdijo, da mnogi distrikti ne morejo no siti finančnega bremena in da je glavni cilj opozicije ustvariti nove službe. Kakor sedaj kaže bo Lewis lahko porazil oposici-jo. ker s« je njegov vpliv med rudarji v zadnjem času silno povečal Dunaj, 9. febr. — Avstrija, Ogrska, Bolgarija, Jugoslavija n Rumunija so pričele splošno kampanjo proti "komunistični nevarnosti". Policijske avtoritete so v sadnjih 24 urah uprizorile večje Število navalov na komuniste. Ogrska policija je razbila komunistično organizacijo, katero e ustanovil Bela Kun, čigar režim je bil strmoglavljen 1. 1920. Bolgarska policija je včeraj aretirala 60 komunistov, zaeno pa se je na sodišču začela obravnava proti 14 ciganom, ki so obtoženi Širjenja komunistične propagande. Gonja proti komunistom se je pričela z vso srditostjo v Jugoslaviji, Rumuniji in Avstriji, kjer je policija uprizorila več navalov n* komunistična središča. Informirani krogi pravijo, da je obnova gonje proti comunistom v teh državah posledica sovjetskih diplomatičnih aktivnosti v Parizu, katerih cilj je povečanje boljševiškega vpliva v podonavskih državah. Vodilni dunajski list "Neuste Nachrichten" piše, da ima Rusija veliko zaslombo v Cehoslo-vakiji in sedaj hoče razširiti AROftNEi CHINGO, II idad (trpi mUm Ti 'E PODPORNE JEDNOTE UrsSalški la apravmUkl peale ml s. LawwlaU Ave. Offiss of Public»tlom MW South Lawodal« Ave. v Telephons, RoekwoU 1LLm PETEK, 7. FEBRUARJA (FEB. 7), 1*36 Subscription |6.00 Yearty ÔTE V.—NUMBER 17 1101. Act sf Oft. s, 1MT. aatferiMd om Jaae 14, tflt Domače testi Novice iz Mtpneeete Chisholm, Minn, — V Wilpe-nu je umrl John UbovIč, star 64 let. V Ameriki S4Mča pet ai-nov in omofteno hfltr. — V Car-son Laku so bili taAjani v odbor J Ufosjovanskega kfiba Nlk fV trič, J. Lubln, Jos. ^ukanlč, Joe. Klobučar in Jakič. OevelanM« Cleveland. — Ttf je umrl John Gorše, domA'k ViAnje gore na Dolenjskem., ?V Cleveland je dospel 1. 1900, pbaneje pa se je preselil v predmestje Euclid, kjer je imel trflomo a pivotp. Tu zapušča soproM, štiri sinove, pet hčera, v 4tarem kraju pa brata in dve sestri. — Družini Prinčič je umA sinček Harold, star štiri ineeece. — V bolnišnico G len vil Ii ja moral iti Ivan Zupan, uradnik Glasila KSKJ, kjer se je i moral podvreči operaciji. Rojak zxatanll Eveleth; Minn. -+> Nadavno je tukaj zmrznil M|rtin Centa, doma nekje od Rosa v Sloveniji. 'Bil je član dfWtva 26 JS-KJ. Tu zapušča ssstro, omofteno Fortuna. Nova grobova v North Bradd kaj je po trite mrla Mary 2ni let In rojena v ve. Sovjetska unija, pravi ta ist, se pogaja s Čehoslovaško glede gradnje velikega letališča bližini avstrijske in ogrske meje, da bo lahko, udarila Avstrijo, Ogrsko in Nemčijo v slučaju izbruha vojne. Santiago, Chile, 6. febr. — Ci-ejske avtoritete so obdolžile komuniste, da hujskajo železničarje na raztegnitev stavke, ki je izbruhnila v nekaterih krajih. Policija je včeraj aretirala nad 60 oseb na obtožbo, da so rasdejale železniško progo v treh različnih krajih. Eden o-trok ja bil ubit, dve drugi osebi pa sta bili ranjeni, ko se je radi deloma razdejane proge v Chillanu iztiril vlak. Monteroy. Mehika. 6. febr. — Nad stotiso* ljudi je včeraj pa-radiralo po ulicah tega mesta v velikih protikomunističnih demonstracijah. Demonstrant je so nosili napise, ki so pozivali avtoritete, aaj zatrejo komunistične agitatorje. Stavka uslužben cev odvrnjena Lastniki nebotičnikov v New Yorku kapitulirali New York, 6. febr. — Stavka 20,000 nameščencev je bila v zadnjem momentu odvrnjena. ko so lastniki nebotičnikov pristali na zvišanje mezde in druge zahteve. Sporazum je bil dosežen na konferenci med zastopniki delavcev in delodajalcev, katori je pr<*d»«doval župan La Guardia. Dogovor uključuje zaprto delavnico, zvišanje mezde in izboljšanje delovnih pogojev. Podpisana je bila pogodba, ki poteče čez tri leta in dovoljuje nova pogajanja po preteku dveh letr če se bodo v tem času zvišale cone žlvljenskim potrebščinam. Stavka krojaških dviavcev bo oklicana v fietek popoldne, ako ne bodo do tega časa oblačilni tovarnarji pristali na zahteve, katere jim je predložila Intl. Ladioe Garmest Workers unija. naylvaiiljl 'Pa. — Tubo lezn i u-, stara 44 IlUni na No-tranjskem. Njena iskliiko ima je bilo Mihevc. Bila je članica društva 81 JSKJ in tu zapušča soproga in osem otrok. Glassport, Pa. -^Tukaj je u-mrl John Čekada, star M let, član druStva 176 JSKJ Pokojnik je bil rojen ▼ Mali Bukovi ci na Notranjskem. V Ameriki zapušča soprog«, hšsrko in dva sinova, v starertt)kraju eno mr, dva sfnovsrffl ' Wafc fft sestro. Smrt pionirke La Salle, III. — Dne 2. februarja je tu umrla Johana Bre-gač, rojena Mišjak, stara 67 let. V Ameriko je prišla iz Regerče vasi pri Novem mestu pred 50 leti. Tu zapušča-moža, več sinov in hčera, ki so vsi odrastli, tri brate in dve sestri. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Gertrude Meg-llch je prejela žalostno vest is starega kraja, da ja na Brezjah pri Mariji Pomagaj na Gorenjskem umrla njena mati A» na Potočnik. Pokojna zapuAča v stari domovini soproga, pet hčera in dva sinova, v Clove-landu pa eno hčer In enega sina. Omrmkmnj* 9tav- karjmv izpodUttlo Brooklyn, N. V. — Poskus za omreženje treh voditeljev stavke pri departments trgovini May kompanije se je izkazal za bumerang in udaril tiste, ki so j smrdečimi bombami hoteli di-skreditirati stavksrjc. Trem vodjem stavke je namreč sel Western Union družbe izročil neke pakete, v katerih je bils STAVKOVNI VAL V NEW YORKU SEPOLEGEL Me»to m mogoče izog-jm večjim stavkam KAPITULACIJA PODJETNIKOV * e New York.—(FTP)—Dasi se in-dustrljski viharji v ameriški metropoli še niso polegli, vsekakor isgleda, da se bo to mesto isognilo enemu največjemu stavkovnemu valu zadnjih let. 8tavkam v raznih industrijah se sicer ne bo povsem isognilo, toda generalne stavke krojaških in krznarskih dela vos v najbrž ne bo, ker so se podjst-niki pričeli podajati, osiroma upajo unijskl vodje difereno* izravnati pri novih pogajanjih. V krojaški industriji za «en-ske obleke je 106,000 članov International Ladies Garmant Workers unije pripravljenih na stavko. Odgodena je bila sa več dni na prizadevanje župana LaGuardlje, ki je pripravil obe skupini na novo pogajanje. In kakor sedaj izgleda, vsaj 80,- 000 delavcem od ta skupine na bo treba na stavko, kar se je ena skupina podjetnikov, Žs podala. Pogajanje H vrši tudi ostalimi tremi podjetniškimi skupinami in v unljsklh krogih pričakujejo, da bodo tudi ta tri bossovske grupe v kratkem kapitulirale. Glavna zahteva krojaška u< nijS ja uatvarltev mašinerljs si enforsiranje kolektivne pofod be in kontroliranjs produkcija. 1 Unija skar ufetM:* Ui< [toftja delovnlVs In s višanja plač, odpravo akord nega dala za nekatere stroke in še vač drugih zahtev. Toda to ni glavno sporno vprašanje, marveč unijska zahteva za metodično kontroliranje velikih In malih bossov. Vsled tega zahteva od tako zvanih kontraktorjev od govornost za oddano delo pod kontratorjem, enotno računovodstvo za vse podjetnika ter pravico, da lahko unijski za stopniki pregledajo poslovne knjige delodajalcev. Podpredsednik unije Julius Hochman, ki vodi newyorilkt krojače, pravi, da se je unija zadnjih dveh letih naučila to da pogodba sama na sebi, če prsv je lahko še boljša, na po meni dosti. Vprašanje Je an formiranje. Unija danes lahko zagrabi pretkanega izkorlšče vaka zs vrat, toda jutri m bo že izmuznil. In v nobeni In dustrijl nI bolj pretkanih Izko riščevalcev ko v krojaški. Tudi v krznarski Industriji Je med podjetniki in unijo prišlo do začasnega spafssuma, kar je odvrnilo stavko vsaj za neks} fini. Prve koncesije so de-Isvci zavrgli, ker so bile P" majhne. Od noye pogodbe, ss Proces proti Hrvatom v Franciji Brazilija išče rdečelasko, uplstsno v umor Aleksandra Aix*en-Provence, Francija, 6. febr. — Tu se je včeraj obnovi-obravnava proti trem Hrvatom, ki ao obtoženi eodelovanja >ri atentatu na jugoslovanskega eralja Aleksandra v oktobru 1, 984 v Maraelllesu. 0Be>trsn-ki, tošiteljstvo in obrsmba, nastopata previdno, da preprečita leonfusijo, kakršna je nastala na obravnavi v zadnjem novem-mtu, ki je rezultirala v odgodi-tvl procesa. Sao Paulo, Brazilija. 6. febr. — Is zanesljivih krogov je prišla vest, da policijske avtoriteta tu in v Rlo de Janelru zasledujejo misteriozno rdečelasko, ki je na sumu, da ja sodelovala zarotniki, ki so umorili jugoslovanskega kralja. Avtoriteta Utčejo to žensko že več tednov v smislu navodil jugoslovanska vlada, ki Je uverje-na, da se rdečelaska skriva v Braziliji pod drugim imenom. tekočina za smrdeče bombe, katero *e vrše pogajanja, priča Takoj nato pa Je policija prizadete aretirala, češ, da so hoteli zasmraditi trgovino. K sreči pa so našli fanta, ki Je prizadetim izročil pakete. Ta Je izpovedal, da mu Je nekdo plačal 16 centov, da izroči pakete vodjem stavke. Diatriktnl pravdnik )e obljubit prelakavo te sfere. Mištiic* v Londonu i* vodno maprte London, 6. febr. — Tu se Sirijo govorice, da bo stavka mesarskih delavcev, ki Je izbruhnila v Ix>ndonu in m razširila tudi na druga angleška mesta, končana prihodnjo »oboto. Vse londonske mesnice »o zaprte, toda Iz drugih krsjev še vedno na skrivej dovežejo meeo londonskim hotelom in restavracijam Mesarski delavci so šli v boj za zvišenje mezde in «krajšanje (klovni ka. kujejo "večje pridobitve". Glav na zahteva krznarjev Je, da pod jetniki odpovedo pravici do poljubnega odpulčanja dala v cev, čemur pravijo "réorganisa cija". Krznarji so bili zsdnjs lata veliki reveži radi bratomornega boja med denničarsko in levi čariko unijo. V tem boju, Je trajal skoraj de»et let, eo razmere v krznarski industrij strašno poslshšale. Obe struj ste večkrat akebali druga prot drugi in se fektlčno klale z not in škarjami. Več delavcev j bilo ubitih v tem boju, v katerem so igrali večjo vlogo tud profesionalni pretepečl. Velik delavcev Je pustilo organizacijo Ko Je obema skupinama pri čela teči voda v grlo, je lan*k leto prišlo do zdrutenja obeh krznarskih frakcij s razpustom levičarske krsnamke unije, je bile v New Yorku velik (Ueljs as S. »usei ) Rudarji okrtačili Ligo svobode Delavska federacija proti inflaciji Waahington, D. Cm t. febr. ~ Dalegatje na konvenciji rudarska unija UMWA so včeraj obsodili Amarilko ligo svoboda kot orgsnisseijo seblčnežev, ki ogražajo ažajo Interese blaginjo ,n j,n «••»jo clji ta, so naglasll!, da Ja Liga or ganizacija milijonarjev, ki kopičijo bogastva na rAčun dela v skega sloja in odrekajo delav csm pravico organiziranja. Reakcija, ki kontrolira Ligo, hoče ubiti vso socialno in delavsko zakonodajo, ki je bila sprsjeta v kongresu, je dalje rečeno resoluciji. Waahington. D. C., 6. febr. — William Green, predsednik A meriške delavske federacije, ja včeraj izjavil, da bo organizira no delavstvo pobijalo inflacijo. Ako bo prišla inflacija kljub delavski opoziciji, !>odo Ameriška delavska federacija In nji pridružene unije takoj zahtevale zvišanje mezde. L. , Stavka avtnih me hanikovvPortlandu Priznanje unije glavna sahteva Portland, Ore-- Izbruhnila stavka nikov, v kateri Je (Kl'» Tu W avtnih meha- KAPITALIZEM PORODIL N0-VOBOLEZEN Pri General Electric obolelo mnogo delavcev na vnetju kože VLADA ZAPRLA TO-VARNO York, P». — (F\P) — Naša klasična dežela kapitalisms, A-merika, je obogatela sa novo okupacijsko boleznijo "derma-tiko" (dermatitis) ali vnetje notranje kožne strani, kjar sa nahajajo krvne žile In živci. Is-bruhnila je v tukajšnji tovarn« General Electric kompanije t« obeta posuti posestrima kamnoseške bolezni "slliks", ki Je še umorila ,atotlne delavcev, ki so delali v vodnem predoru pri Gauley Bridgu, W. Va. Na priporočilo državnega da* lavskega tajnika je pennaylvan-ski governer Earle dal zsčaano zapreti tovarno, kjar delajo ka-blo ali žične vrvi za kablobra-me. Na opetovana pritolbs od delavcev je državni dalSvakl tajnik končno uvedal preiskavo, ki je dognala, da bolehaU za MdermatikoM 102 od 184 preiskanih delavcev. Državna oblasti so imela vsč sitnosti s strani družbe, predno so mogla isvršl-ti to preiskava. Domneva se, da zsstrupljsnjs kože, ki resultlrs v vnetju In grozni srbečici ter raspadsnju živcev, prihsjs od hlspsnjs sli sopsrlos vroče smole, v kstsro zavijajo kabla In jih delajo na- •A /V -t - v kateri Je zavojevanih okrog tristo delavcev, ko so laat nlki garat, odklonili priznanje unije In druge zahteve. Organizirani pleakarji in kleparji, ki so upouleni v avtnih delavnicah, »o naznanili, da se bodo pridružili atavki mehani kov iz ftimpetije. fUavka Je iz bruhnila, ko ao laatnikl garat, odklonili pogajanja z represen-tanti krajisvo« unije avtnih mehanikov in predstavniki Mednarodni» zve*« strojnikov. KUvkarJi zahtevajo priznanje unije, zvišanje plale 'ta 1H) centov na uro In «krajšanje delovnega tedna na 40 ur. Htavka je pofiolna in vse garaže oblegajo piketi. ' DelaUBtvu naklonjen učitelj izgubil šluibo Kureka. < al —Vu U»r H. Jew»tt, profesor na tukajšnji srednji šoli, je bil obtiižen širjenja ko-muniatične pro|*agan«ie in pognan it službe, AuUkrmu «idlio-ru se J« zameril, ker je v nadev- atavljenja prodre skosl kolo. Kot odpomoč proti tej bolezni, priporoča zvezna zdravstvena služba Izboljšanje ventilacije, Čisto obleko In kopanje; o potrebi mask molči, čeprav so sa protekcljo obraza neobhodno potrebne. Za to boleznijo sta šs umrls dva delavca, pri ostalih prizadetih delavcih pa Ja bolesen razširjena od akutne do začetne atopnje. Ko je umrl fl-letni John Kal I on, ki Je zapustil mlado ženo, ni mrliSki oglednik, kompanijskl zdravnik, navedel na mrliškem spričevalu nobenega vzroka smrti. Tudi mladi vdovi ni hotel povedati vzroka smrti. Delavci pravijo, da se Je ta bolezen pričela širiti že pred enim letom, toda kompanijskl zdravniki niso preiskali nobene žrtve, niti ni bila podvzeta kakšna akcija za njeno prepreče-nje. Ker Je vest o tej okupacijski bolezni donegis tudi Washington, J«« kongrssnlk Matthew Uunn U IWmylvanlJa obljubil, da bo iMMloditek delavskegs odseka nižje zbornico, ki Je zadnje dni preiskovsl masni umor delavcev pri Gauley Hrldgu, W. Va., preUkal tudi U slučaj. Lowi% dobil zastopnika Chicago. — Na vsezamor-skem kongresu, ki se bo vršil v tem mestu prihodnji teden, bo predaedruka rudarska unije Johna L. I*wisa zastopal Frank X. MartH, prednednik Detroit-•ke delavNke federacije, ker se l*wisu ne bo mogoče udeležiti zborovanja. Kongresa se udeleže mnoge zamorske orgsnisa-cije vseh vrst in bodo govorile v imenu milijonov zatiranih zamorcev, pravi A Philip Kan-dolph, predurdnlk unije pul-manskih postreščkov. —. _. ni atavki leanih delavcev aodek>-val pri piketiranju In ker Je izjavil. da rajši umrje nego bi šel v vojno. Za Jewetta ae Je sdaj savzels krajevna organizacija Unije ca ameriške civilne svo- bvdščin«* PROSVETA THE ENLIGHTENMENT QUkBIVO IN LATTMINA SIX)VKNMB NABODNI fOOPOHNK 4KUNOTB OtiM mi mm4 p*m.k,4 b, Ik. summ im.HII mur durfiiMi UrukM 4H**« (lt«M CIHmm») K*m4* H.W m IM» » H tou. »14* » ««1» »-•! I. Ckumo ta CUM* H4I m *>U WU. Mil M« taU{ m im—rn*™ 99 M MmcHHIm rat* i tor U» Ur.lu4 luhi (•»#« CM m* CMMSB UN pw r~r. CM—«« Mi «*«• HA» r— •tftai un imt »•». _ _ ntmm (mIIH ( '»«Mi tu.» m «mil w * ^^ t.i— m4 .wMiW will m* k. rwt-r»«l čjo, »o bili «trajno razburjeni. Yea, tako »o bili razkačeni, da «o se kar treali srda in ogorčenja. Na primer aenator Carter Glass iz Virgi-nije, ki je vedno Btiiikal pesti za demokracijo južnjaškega kalibra, je tudi to pot «timil pent. Tako je tolkel s pe«tjo po mizi v senatni zbornici, da ii je prebil koto in kri se mu je poce-dila iz desnice. Kaj «e je zgodilo? Kaj je povzročilo to strašno razburjenost demokratskih generalov stare generacije? Povzročil jo je progresivni senator Nye iz Severne Dakote, ki vodi senatno preiskavo ameriške trgovine s strelivom in orožjem med svetovno vojno. Nyejev senatni odsek je iz-taknil v arhivih državnega departmenta tajne dok« m* nt*, iz katerih je jaano* rfa jf predsednik Woodrow Wilson nalagal ameriško Ijud-• •<> k» je, leta 1916 drugič kandidiral zm predsednika z geslom, da "obvaruje Ameriko v< jn<-" in \ znamenju tega volilnega gesla je zn:agal. Tajni dokument pa dokazuje, da sta bila Wilson in niegov državni tajnik ie takrat prepričana, da je ameriška vojna neizogibna. Res so Združene drŽave na Wilsonovo zahtevo napovedale vojno Nemčiji šest mesecev po omenjenih volitvah. —~______. Druga stvar, katero je odkril senator Nye iz tajnih dokumentov v državnih arhivih, je bila ta: predsednik Wilson je vztrajal do ml- _ rovne konference, da ni nič vedel o tajnih pogodbah, ki so jih zavetniki sklenili med seboj v začetku vojne — dokumenti pa dokazujejo, " da so zavezniki informirali Wilsona glede teh paktov ob vstopu Amerike v vojno. Senator Nye seveda ni tega zamolčal — in to je razkačilo stare profesionalne demokrate, ki hočejo, da se Wilson uvrsti mod božanstva in na lijem ne sme biti niti pičice greha. Demokratski očanci naj pa ta tako grme v zbornici in razbijajo po mizi — dejstva, da se je Wilson lagal, ne bodo s tem oprali! Dejstvo, da je bilo ameriško ljudstvo nala-gano, preverjeno In za lane potegnjeno v vojno, je že znano vsakomur, ki nima predsodkov. Predsednik Wilson sam je nekaj mesecev po vojni, ko je vodil kampanjo za ratifikacijo versajske mirovne pogodite in vstop Amerike v Ligo narodov, priznal, da vojna se ni vodila au» demokracijo, temveč za komercialne interese. .S tem dragocenim priznanjem je Wilson suni indirektno iztegnil debelo črto čes vso propagando, ki s«* je vodila v prid vojni; sam je priznal, da je bilo vse blebetanje o demokraciji in samoodločitvl narodov prazen bluff. Kaj hočemo ta več? Kna laž več ali manj — »la je Wilson nalagal ljudalvo med svojo votlino kampanjo in glede zavezniških paktov — ne spremeni dosti na stvari. Vojna je bila v Ameriki )>opulizirana mesece in mesece prej t najgnrostasnejšo, laftnjlvo propagando. Pruski in avstrijski militarizem -ta reu bila krut» in bartmrska dovolj brez vsakega pretiravanja, itmpak zavezniška propaganda je te "hunske grozovitostl" stokrat povečala. Na primer, da so nemški vojaki rezali prsi belgijskim deMetom. Po vojni je pa ameriški admiral Sims hladno izjavil, da kajzerska NVmčila nI prekršila mednarodnih pravil vojskovanja! Wilson j» pognal — v imenu Morgana in oaLalih finančnih mngnatov v N*w Vorku. ki so (KModili milijarde dolarjev Angliji "in Franciji! — Ameriko v vojno a gromovilim krikom, da "bomo rešili, utrdili in razširili demokracijo v Evropi.** In kaj je bil raaultat ta vojne? Namesto demokracije jv pt tSel val najoatudnejlpgii terorizma ne «anio v K v ropi, temveč tudi v demokratični Amriiki In mednarodni slovar je «»Imgatil za novo l>e»edo: fašizem . . , i. 'ruh srnatorja («laaaa in ostalih demo-1 a • Ih (Kinotv ter oboževalcev Wtlsorui je -vaden bun bug, ki je tolik» bolj smešen v očigled faktu, da ves svet dane« ve —• ves pošteni svet — da so voditelji v*eh drla v v svetovni vojni nalarali IjmUtvs, tako m» «e lagaH. (ta se je doma za pečjo bolj kadilo kakor it cevi največjih topov na bojiščih! zakon, sprejet po delavskih zastopnikih (izvoljeni so od delavstva), takoj proglasi za protiustavnega! Zraven bi pa skušal prepričati ostale kolege "diktatorja/' naj plačajo bonus vojakom tisti» kateri to imeli od tega profite! To se pravi tisti lojalni ameriški dolarski bogovi, kateri so zakrivili, da se mora sedaj ptečavati za njih dolarske želje in trgovanje človeških življenj a smrtjo....___________ Seveda, tega «e bo! Masa, t! zabita masa delavska, pripravi se! Iz tebe bodo izprešali zadnjo kapljo kj-vi potom davkov! Na stotine zastopnikov imamo v Washingtonu, jim plačujemo po $10,000 letno, in če v resnici kaj ukrenejo v korist delavca s predsednikom vred, kateri ima $75,000 plače, ¿a se dobi devet starčkov, kateri "verjamejo," da so tisti zakoni dobri za Ameriko, kakor so bili pred 150 leti, ko ni štelo prebivalstvo iste niti toliko kolikor imamo danes brezposelnih, in vsak delavski zakon vržejo na smetišče. Res, prava kapitalistična demo- na ne'po iivojTnUri'rittvadi p»- N< ^ ker lenuje i» delavnke novrainike.l "> »"tL"!'«""1".* Neki 7,«"topnik iz New Yorka je v"ak *20-000 />dt"^t'tfu hotel, da se v državi naloži da- »ovražnika pa Ae več. Kam te- vek na olje 2c več na galon, ka- me"da \ ^ \ ka' terega naj bi plačali oljni mag- Jih ni !ittdatvo nIkoli natje. Toda mr. Ri!y je zavpil **Ljudaki" zastopniki in nI ftowanda, N. Y.—Pred dobrim mesecem smo si takorekoč delavci iz navade izmenjavali razna voščila ter želeli eden drugemu "Veselo novo leto." Pred dobrim mesecem so se sešli tudi ljudski zastopniki k svojim za-hodanjem po državah in v zveznem kongresu v Wa^hiiHrtonu. Kar se tiče naših newjrorških poslancev, zbranih v Albany ju, se ie pet tednov kregajo med pa bo za Interese delavskih krvosesov ter so v vsem tem času KprejHi celih pet aovih zakonov, torej enega na teden. Kakor či-tam. imajo na programu okrog .3000 zakonov, da jih sprejmejo v tem zasedanju. Torej, če bodo tako nadaljevali z zapravljanjem denarja davkoplačevalcev, jih bo vzelo 8000 tednov pred-no se zasedanje zaključi. Pa kaj jim mar! Saj so mastno plačani za svoje "delo." Kden sprejetih zakonov je, da so razveljavili državno NRA, o kateri so se lani pričkali precej čaaa, predno je bil zakon sprejet. Naš zastopnik Rily iz Ole- PB08VETA --mm Cnj knjige PETEK, 7. PEBRI'apm Narodai adraaar" je, da se v nji objavi popi» vseh naših organizacij in uatanov, kakor tudi imenik in adreaar naših trgovcev, obrtnikov in profesio-i lake v v Severni Ameriki in v po-edinih našHi naselbinah. To hvalevredno, potrebno in podpore vredno podvzstje so o-dobrile in furiporočajo vse naše glavne centralne orgjuiiza^ije in veliko število našifc ¿asopisov. Splošno prepričanje ie/ da jo vei* darle potrebna, da vemo» kje in kaj imamo ter da to navedemo v priročnem zvezku. Zato se priporoča onim, ki še niso odgovorili na pisma, naj to storijo čim prej, tako da se ipore začeti z delom brez nadaljnje zamude. Na ta načfo bodo zastopane vse naše naselbine po lokalnih pover-jeneih, ki bodo sodelovali v tem važnem podvzetju. Ker je veliko število naselbin, v katerih ni nobenega našega društva, se zavedni posamezniki posebno naprošajo, da se obrnejo na "Narodni adresar", 156 Fifth avenue, New York, N Y. Edino na ta način bo mogoče, da bodo tudi take naselbine navedene v adresarju. Ivan Mladlneo. na ves svoj slonovski glas, da bi to pomenilo selitev dveh oljnih družb iz našega okraja v Pennsylvanijo. Kaka neumnost, mr. Blly! Kako vraga more Sinclair jeva oljna družba seliti olje iz New Yorka v drugo državo?. baj je vendar pod zvrn-.' Ijo! Ali bo menda tudi zemljp selila? Pisec pozna tega ljudskega zastopnika, po njegovih delih v državni zbornici, da je pripadnik delavskih krvosesov. No, pa saj si ga sami izvolimo, ne vedoč (v veČini), kaj počenja v državni zbornici. Za odpravo otroškega dela tudi nima besedice. — V najbogatejši deželi na sve-llu, v kateri strada okrog 20,-000,000 zvestih državljanov z otroki vred, se je v njenem glavnem mestu v Washingtonu tudi zbrala skupina od—delavcev izvoljena. Večinoma so advokut-je velikih korporacij, korpora-cijski magnatje itd., postavljeni od ljudstva, da delajo zakone za bodočnost. Po petih tednih ra-buke so zagovarjali bivšega predsednika Wilsona, kateri je na zvit način spravil Ameriko v svetovno vojno, kar je preiskovalni odbor dokazal. Senator Glass je tako rohnel in tolkel po mizi, kakor kovač po vročem železu, da je kri letala iz pesti, ko je bral levite temu odboru, ker je prišlo po 10 letih na dan, da je vendarle resnica, kar so ta krat vražji socialisti prepovedovali narodu in zato bili po Wil sonu vrženi v Ječo. Senator Norria se je sedaj izrazil» Če ne bi on bil takrat senator, da bi tudi on šel z Deb-som v ječo, ker je nasprotoval jiaJbaML_iAmorika v svetovno klavnico, lllioga nezavedna masa! Da bodo le t>ogovl dolarja imeli dobiček «al tega. Tudi to se je dokazalo pri Morganu, !)u Pontu In drugih trgovcih s smrtjo. stavilo. Pred par tedni so zopet pokazali, komu služijo, ko so proglasili zakon AAA za protiustaven. Sicer se pisec teh vrstic ni strinjal a celo stvarjo tega zakona, toda nekaj je bilo v njem le dobrega za farmarje. Klavniški baroni so morali plačevati davek, katerega so potem naložili na revne delavce s povišanjem cen mesu. Sedaj je pa devet starih diktatorjev proglasilo t« davek za neustaven. Klavni1-' škim baronom ni treba plačevati davka, cena mesu je. pa poskočila. Sedaj pa mora vlada še povrniti $200,000,000 klavnl-škim baronom, katere so plačali ubogi kupovalci mesa. t tUt-rkUrti PictuMa. Ella Reeve Bioer, ki it aktivna v delavskem gibanju Še Resnica o PMW in UMW Witt, III.—V Proaveti z dne 27. dec. m. 1. v poročilu iz Spring-fielda smo čitali pod naslovom "Kampanja za združenje rudarjev v Illinoisu," da "boj med rudarskima organizacijama UMW in PMW se je zadnje čase pričel obračati v drugo smer, v neki meri se je pa pričel celo na glavo postavljati." Če bi pisec tega poročila resnico poroj^al o stanju PMW, bi gotovo prišel z boljšimi idejami na dan. PMW je bila že pripravljena, a v zahvalo podarili nov avto, da se je "revež" v njem Hjal nazaj v New York, kjer mu sedaj preti stavka od organiziranega delavstva v poslopju K m pire State. Spomiiljam se argumentov in dobat, ki sem jih imel z rojaki leta 1028. Sedaj se ga našpeg lajte, delavskega prijatelja, na katerega ste bili ponosni in obe Aali njegove slike po dvoranah! John Matekovich, 728. Odziv za "Narodni adrenar" New York, N. Y. — "Narodni adrasar", podvzetje Ivana Mladi resenta, da odziv s strani posa^ meznikov, katerim je bilo ponujeno poverjeništvo tega pod vzet ja v raznih naselbinah, Je izr?d ho dober. Pričakuje se, da bo vse organiziranje povcrjencev Iz svetovne klavnice, kjer je kratkem končano In tedaj se bo miiov» mladih ameriških držav- a|(, na delo za nabiranje podat-Ijanov zgubilo življenje, je pri- kov, ki bodo navedeni v adresar-Ho domov precej in se danes nt-'ju. kateri obnašajo kakor da bi jih kdo s plinom nasitil, ko se spom-' nljo grozot vojne, na tisoče vdov,! mater brez sinov, mnogo |»ohab-IJeitm» itd. V tem času so pa l»ogif\T dolarja grmadili miHJar de profilov, da se reši svet "za demokracijo." Čigavo? Naši zastopniki so sedaj sklenili. da se bivšim vojakom plača bonus, Nisem proti bonusu vojakom. Zaslutili so al ga nekateri. ne vsi! Toda nikakor mi I ta ne gre v mojo butico, da bo moralo nedaj nedolžno delavstvo plačevati ta ta vojaški bonus Ali je imelo delavstvo kaj koristi od tega. ko ao šli ameriški vojaki-delavci ubijat ev-Mrke vojake delavce? , C'e bf bil eden izmed devVto-rtre "diktatorjev" r nori dmri-mitijondntar*ki palači v Wash-ingtonu, bi takoj lahteval. da s» raznih državah, tako da se je organizacija vzdržala le še v Illi-noisu. Zato tudi mistru Lewisu država Illinois še najbolj diši, da jo bi spet dobil pod svojo kontrolo in jo izkoriščal kakor jo je že. Leta 1982 je bila v teku stavka, nakar je bilo dano na splošno glasovanje od strani Lewisa vprašanje plačilne lestvice. Ker so pa illinoiski rudarji videli, da ni pravilno, so v večini glasovali proti. Ko so glasovnice prihajale v glavni stan v Springfield, so uradniki sprevideli, da je večina glasovala proti, pa so se hitro dogovorili, da so ostale glasovnice "ukradene," katerih še niso prešteli. Seveda je sledila revolta proti UMW in pričelo se je gibanje za novo rudarsko organizacijo, da se odcepimo od Lewisa. Nato se je ustanovila nova organizacija pod imenom Progressive Mine Workers, katera še danes posluje, pa tudi ne izgleda, da se bi v boju na glavo postavljala. V četrtem odstavku dotične-ga poročila v Proaveti se glasi, da je Lewis imel na svoji strani največjo premogovno družbo v Illinoisu, znano Peabody Coal Co., in je "pritiskal nanjo (na novo unijo) z vsemi svojimi silami." Dalje se je poročilo glasilo, da Je v "bratomornem boju, ki je sledil, bilo ubitih 18 ru- darjev, skoro sam» člani PMW." Kdo je tega kriv? Ce bi imeli rudarji poštenega vaditelja, bi gotovo ne prišlo do tega.,. Illinoiski rudarji so pošiljali lepe vsote denarja v Lewisovo blagajno, zato pa nam je dal svinčene obresti. Uredniku Prosv^te bi svötova-11 ,da gre pogledat v Taylorville in okolico, kjer ima Peabody Coal Co. svoje največje premo-gorove, pa se bo sam na evoje oči prepričal, kakšna uprava je v dotlčnih rovih. Pa tudi omenjeni poročevalec se bi bil lahko sam prepričal, predno je dal tako poročilo« v javnost. Zakon zahteva, da vsak rudar dela le sedem ur na dan, V omenjeni okolici pa tega ne poznajo in de( lajo po osem in tudi več ur na dan. Kakšno vodatvo je to? Ali ni to kompanijska unija, ki jo kontrolira Peabody kompanija?! Ne mislimo žaliti našega urednika, dobro pa bi bilo, da se bi sam prepričal, predno bi priobčil taka poročila, koliko resniee je nu vsem tem in med tema dvema organizacijama. Urednik bo pjorda tekel, da ni vsegaveden, da bi vse videl in vedel. Tukajšnji čitatelji so bili razburjeni, ko so čitali dotično poročilo in nekateri so rekli, ker se piše v prilog Lewisu, naj on či-ta taka poročila. Vseh rudarjev v državi Illinois je 65,000. Od teh jih je pri PMW 40,000, nekaj pa jih je na stavki že od rojstva PMW. Ta organizacija je pomagala svojim članom in njih družinam, odkar so na stavki. Tedensko gre v ta namen vsota $4,000. Lewisova organizacija pa nam je leta 1927, ko smo bili v stavki skoro šest mesecev, dala $3 vsega skupaj, oz. le posodila je naš denar, kajti Čim smo se vrnili na delo, nam je dobrohotni mister Lewis vzel pri prvi plači, ki smo jo dobili, tiste tri dolarje, da si je spet svoje žepe po-tlikal. Sedaj pa naj slovenski rudarji presodijo, katero vodstvo je boljše. Kar se tiče skakanja od ene organizacije k drugi in potem spet nazaj, kakor se je zgodilo pri P. Hapgoodu, rečemo, da tak človek ni veliko vreden, je kakor nož na dve plati. Tak človek gleda le za dolarčke, ne pa 7.a koristi delavskega razreda. Joe. Hauptman, • John Skrbinc, John Perme, J 51. Skupina Mitični* letnikov v rrški ječi. v katero ae bili vrženi, ker mi aanprotovali rr«ta% nranja monarhije. Neareča ne počiva Chicago.—Da nesreča in smrt nikdar ne počivata, smo se lah* ko že večkrat prepričali. Na 25. jan. se je skupina Poljakov veselila na domači zabavi. Frank Novak in Joe Blazek sta točila pivo. Okrog polnoči je Blazek šel plesa t, ob eni po polnoči pa se je s svojo 14-letno hčerko odpravil domov. Blok od svojega doma mu je postalo slab<^ padel je na tla, hčerki pa je rekel, da se hoče odpočiti. Hčerka je poklicala ljudi, ki so Blažka odpeljali v bolnišnico v So. Chlcagu, kjer je čez pol ure umrl. Zapušča ženo in šest otrok, katerih najstarejši je 17 let star. Joe je bil zavarovan pri nekem društvu za 300 dolarjev. Kaj bo vdova počela s šestimi otroci, je pač težko vprašanji Rojaki, ako ie niste, odločite ae takoj, da pristopite k dobri podporni organizaciji, kajti nihče ne ve kje in kdaj ga čaka nesreča ali «mrt. V takih slučajih pa zelo prav prid« podpora. Kdor še ni pri nobeni organizaciji, naj pristopi k SNPJ, ki najhitreje in točno izplača obveznosti ter skrbi za svqje člane v bolezni in nesreči, po njihovi smrti pa za dediče. J. Vraničar. Italija t>od vplivom sankcij Poročevalec velikega nemškega datvJj "Koelnische fceitung", ki se mudi v Milanu poslal svojemu Hstu obši/nejše poročilo o vem položaju, ki nastaja v Italiji zavoija JT cl|skih odredb. Pred vsem ugotavlja fa polašča ljudstva čedalje večji pesimizei ki * na pospešuje samo spoznanje, da abesiJ! avantura vendarle ne poteka tako gladkTu zmagovito, kakor ao raialili spočetka u*,*! tudi pomanjkanje, ki ae pričenja kazati veeh koncih in krajih. * , Povsod primanjkuje tega ali onega, posew!i stvari, ki ao potrebna za vsakdanje živliJ^ ljudje pod roko nakupujejo vaakovrstne mata, panahno milo. Mnogočesa ne dobiš nik? več, med drugim posebno proizvodov elektJ ne industrije. Država mora štediti z ^eviJ? toda tihotapatvo z devizami cvete čedalje bZ poeeboo v obmejnih predelih. '' Nezakonita trgovina postaja od dne do di* večja. 2e v normalnih časih «o tihotapili J Italije poljedelske produkte, kakor sir, gnji salamo in podobno v Francijo. Danes uspm to tihotapstvo bolj nego kdaj prej. A tudi t notranjost dežele ae vrši prav znaten del tri», vine na prepovedan način. To velja v pni vrati za pšenico, koruzo in slične proizvode, n katere je vlada določila maksimalne cene, i pr. 109 do 112 lir za dvojni stot pšenice ij prve roke, 80 do 88 lir za dvojni stot koru* itd. To bi ne bile slabe cene, če bi imela lin isto kupno ceno kakor prej. Toda kmetje od, dajajo svoje proizvode zelo neradi, ker si u in koruze ljudem primanjkuje. Vlada je morejo za denar ničesar kupiti. Tako pšeni* cer v zadnjem času spravila večje množine ko-ruze iz Rumunije in Argentine na trg, toda to je le kaplja na žareč kamen, kajti koruzn letina je bila pač slaba. Zelo resen je položaj glede krme. Južno d. Apeninov tega pomanjkanja sicer ne obcutija tako hudo, ker tam živinoreja ni tako razvit*, tem slabši pa je položaj v Gornji Italiji. Ce» za krmo so se v primeri z lanskim letom že »k» raj podvojile, dočim cena živine čedalje Mj pada. Živinorejcem primanjkuje denarja, fc bi kupovali krmo, zato morajo živino prod* jati — če jim to uspe. iPoraha mena j« zek nazadovala in nazaduje čedalje bolj. Naj|14 še je s prašiči. Uradni odbor za določanje cen v Milanu, katerega cene za prašiče vplivajo n ceno teh živali po vsej Italiji, že nekoliko tednov sem ni določil te cene, "ker so razme» preveč nejasne." Pri govedu so padle najbolj cene za teleta, kajti poljedelec si seveda prt zadeva, da bi najprvo prodal živali, ki mu žr* jo brez haska. K temu se je pridružila druga nadloga: kuga v gobcu in na parkljih. Zavoljo nedogUt-nih sanitarnih razmer v Padski nižavi, kj« imajo največ živiner razsaja, to zlo tudi v m* malnih časih vedno po malem, sedaj, kojefc vina slabo hranjena, pa se razširja tembolj p celih provincah in zavzema oblike prave kugi Izredno grenka je na trgu s perutnino it jajci. Pred sankcijami so to blago uvažali ii Jugoslavije, ker domača proizvodnja ni bik zadostna. Od dneva, ko so nastopile sankciji v veljavo, Jugoslavija najstrožje izvaja avoji obveznosti napram odločitvam Društva nar* dov, ne pride niti eno jajce preko jugoslovu> ske meje. Posledica tega je, da cene jajoea in perutnini neprestano naraščajo, dočim druga leta v tem času nazadovale. PerutniK zavoljo pomanjkanja piče koljejo. Ce p» j» ne koljejo, ne leže jajc, ker je slabo hranjen.« Zaloga konserviranih jajc, ki je v prejšnjih tih trajala do konca februarja, se je tokrtt izčrpala že ob koncu decembra. Velik udarec je pomenilo to, da je bila n* nja letina oliv v Juini Italiji, kjer je oliv» olje za mase ljudstva edino dosegljiva tolftj zelo slaba, mestoma je dosegla komaj desetin predlanske produkcije. Sedaj se je izkazalo, di je bila tudi letina limon in pomaranč za tretfr no manjša nego predlansko leto — a že ti« ni bila bogata. Edini poljedelski proizvod, ki ga je bilo povsod dosti, je vino. Toda velik del zadaj vinske letine, posebno v gornji Italiji. J* J manjvreden zavoljo deževja ob času Trgal« Tako vsebuje vino malo alkohola, «e ne ^"Tm najprvo za izdelovanje spodAJega perila « bodo lahko prali in ki bo zelo trpe*«--Je bodo izdelovali iz nJega tudi nogavici ze. t-obce, odeje ia drugo. Vesti iz Jugoslavije Slovenska Narodna HodaMo ohtinNtvo Neki dramatik je doživel n HvoJIm prvtnctm velik unpeh. H tvojo drugojdramo j* pa |x>gort»l. Ulaljtrtofjt pripomnil kritiku: "Zdaj vidim, da no med naftim oltfihMtvom nami bedaki.14 "Kea? del« zdaj to vidite? Jaz nem to opazil tu pri kratnf pred-ittavi vaAega prvenca!" Sedaj: Sveie pasteurizirano GRADE A MLEKO Chicago je EDINO veliko meato, ki naloga Grade A mleko se v»e. Za piti, kuho in sa otroke, to novo aveie paateurisirano mleko je najboljša hrana, ki jo kupiti morete in je n^jekonomtenajfte. En kvart na oeebo ga« d o» tuje ca pol dnevno hrano. Rabite več mleka in prihranite denar. 73 žrtev viharja na Japonskem Tokio, fl. febr. — V velikih unežnih viharjih, ki no zajeli centralno Japonuko, je 73 oaeb izgubilo življenje, ogemdeiet ljudi pa pogroAajo. Vihar Je razMajai tudi na morju in zajci tovorni parnlk "Unnan Maru" h ponadko 45 mol. Bojazen je, da ne je parnik potopil in mo-Atvo utonilo. DOSTAVLJENO NA VAS DOM VSAK DAN, Poslu zi te »e njihove pomoèi za nizko ceno-na lahke obroke K rok) okrog m<«lol a prigib-i mi kirfitiolM, < m g lojonio iniUn ng polov tro. 1'oglod« Tú" ówñT Tiftï ko v i ¡i vama dal za nekaj dnt dela," Je starec z obžalovanjem rekel pri slovesu, "a tega si ne morem privoščiti. Ranč komaj še nekako redi mene in mojo staro, odkar so šli otro- vor. I CI nrKftJ minul IHJ Ulic * ajen H» i • —• ......-v« "" "V.vr- jevem tilniku In držaji v njegovih rokah. Na- | ci po svetu. Pa niti tega ne zmerom. Casi so to sta konja potegnila; starec je stopal z Billy jem vštric In ga obsipal z navodili. Ko sta nekajkrat oborala polje, je krenil farmar preko zoranega pasu in sedel na plot k Saxoni. "Jelite. da Je že oral, vsaj nekoliko — kaj?" Saxon je zmajala z glavo. "Kar je na svetu še ne. A voziti zna dobro." "Pokazal Je, da ni čisto zelenec, in UČI se kaj naglo." Farmar se je zahahljai in si odrezal založaj tolmka. "Cr sedim tu, me ne more utruditi, bi dejal!" Nezorana površina se je manjšala in manjšala, a Billy ni kazal nič namena, da bi odnehal, in njegova gledalca na plotu sta bila vsa zatopljena v razgovor. Vprašanja so se hlastno in strastno usipala iz Saxoninih ust, in kmalu je spoznala, da je bil starec presenetljivo podoben sliki, kakršno je bil telefonski delavec načrtal o svojem očetu. Billy je vztrajal, dokler nI bilo polje zorano, in «tarée je povabil njega in Haxono, naj prenočita pri njem. Rekel je, da ima pri hiši stransko poslopje, ki ga nikoli ne uporablja; tudi uvelega mleka jima bo dal. In če bi hotela tudi Saxon ustreči dvojemu nagnjenju do kmetijstva, da lahko pnizkuiti pomolati kravo. Pouk v molžnjl ni bil tako UNpešen kakor filllyjevo oranje; a ko je bilo njegovega norčevanja dovolj, gH je povabila, naj sam po-izkuii; in re» mu je takisto klavrno izpodlete- že dolgo taki, da Bog pomagaj. Nič več ni tako, kakor je bilo za Clevelandovih dni." Zgodaj popoldne, ko sta se bližala San Jo-seju, se je Saxon ustavila. "Tu noter stopim in pokramljam," je dejala, "razen če me s psi zapodijo. To je najlepše, kar sva doslej videla, aH ne?" Billy, ki je sanjaril samo o hribih in širnih pašnikih za svoje konje, je brez posebnega navdušenja zamrmral nekaj v pritrdilo. "Pa zelenjava! Poglej jo! In cvetlice, ki rasto ob gredah! To je še bolj imenitno kakor paradižniki v zavijalnem papirju." "Nič zmisla ne vidim v tem," se je uprl Billy. "Kak dobiček pa imaš od cvetlic, če ti odjedajo prostor, na katerem bi lahko rasla dobra zelenjava?" "Da, prav to hočem izvedeti." Pokazala je na žensko, ki se je sklanjala k tlom in i lopatico nekaj kopala pred vrati majcene vile. "Kakšna je, ne vem, a hujšega ne more biti kakor surova. Glej, zdajle.se je ozrla na naju! Položi svoj sveženj k mojemu in stopiva noter."' Billy je zavihtll odeje z ramen na tla. a sklenil je, da počaka. Ko je Saxon krenila po ozki, n cvetlicami obrobljeni stezi, je opazila dva moža. ki sta delala na zelenjavnih gredah ; eden je bil star Kitajec, drugI star, temnook in takisto tujec. Hvala se nato -nekaj časa prepira z ženo in otroci, jim zabija v glavo, da so vsi Amerikanci "krezi", ker nimajo smisla za kulturo, nato pa zaloputne vra-* ta in zdirja naravnost v salun kjer pa se zopet sestane s svojo "ljubljeno" < melodijo. Dva vinska bratca se na vse grlo da* vita in dereta s pesmijo. Hvala se'že namerava obrniti in naj brže bi jo pobral, če ne bi ime tqko suhega grla. Naroči žganje, v dušku svrne nekaj kozarčkov, kmalu nato pa se pri druži pevcema in jima prične dopovedovati, da melodije ne pojeta pravilno. Nekaj časa se prepirajo, preiskuAajo svoje glasove, končno pa vsi trije žingajo: Wou-oo-oo-oh-Ho" — Music Goes 'Round and Around — Hvala je oba prevpil s svojim tenorjem. Okoli polnoči, ko Hvala še vedno veselo prepeva, pa prilo-masti v salun njegova žena ga vpričo vseh ozmerja in smeši: "Pijan'c grdi, v salon' Wov-Hov-Hov orajt, doma ne! Prec hom ... ju ... ju krezi Wo-Hov-Hov-Hov!!l" godba gre okoli ln okoli) najbr-že že mnogo izmed nas pozna. IWm ji> nastala čUto po nmim noeti, namreč ko je neka "okajena" dama vprašala nekoga n«*wyorAkega godbenika, naj ji pokaže, kako piha v trobento, da tako čudovito igra. Godbenik prične unlužno pihati v svojo zavito trobento in ji razlaga: Pritisnem na zaklopko: Wou-oo-oo-oh-llo—godba gre okoli in okoli in prihaja tukaj ven . . ." Dama je navdušeno plonkala njegovi "umetnosti", kar je baje dalo povod, da je godbenik v i-stih Iteftedah zložil |Mip«vko in jo poslal založniku. M. lodija je "u-jela" založnikovo uho. iglo jo Je veliko diMo, ki ukor a j enako dr- natinkal in Jo poslal v " . i. -xL-ï. I T», JI l...;Jtli rtt t.. . sto ti- hti, pojr in u tri pije ob'obali A-|"oč i svod in 'okott In okoTP. tlantika kot Pacifika, v Euclid Clevt land. Chicago. Washlng-Villairu kot v Det roi tu. To se ton, Phlladephia. New York: zgodi ob \¥likih narodnih pra»- Wou oo-h-Ho; St. Clair a-nikih: kadar venčamo z lavorl- venija. H rod way. l Han Francisca. Jaaz>mei»4» ta nebotičnikov v bajte, iz »tanovanj v utanovt-nja. « cente na cesto, i« avtomobila v avtomobil in celo v telefo- kakor da je vsa dežela "dizzy' od Wou-oo-oo-oh-Ho-ja! •_e_ • Delavec Hvala je že odnekdaj sovražil jazz-godbo in petje. Sovražil jo je skoraj tako kol neki slovenski delavec is De-trolta. Toda pesem "Wou-oo-oo-oh-Ho" i ta mu je spočetka ugajala; melodija Je "ujela" tudi njegovo uho, zato jo je nekaj časa s veseljem pope val, potem pa, ko so Jo jell že vsi tuliti, se mu Je silno uprla, kakor se ti upre jed ali pijača, če Je je preveč. Toda. če se preveč nasitiš, enostavno prenehaš jesti, drugače pa Je s melodijo: ako fte enkrat v tebe sleze in se ti sagrize v možgane, se je ne more! otresti, pa če ae Je še tako otreeai. Enako ae Je godilo Hvali. Melodijo Je odganjal in odianjai, se mučil In klel, toda salotil se Je vedno pri istem: Wou-oo-oo-oti-llo—Music Goes 'Round and 'Round — na cesti, pri dtlu In doma. Ko je šel llvala nekega jutra na delo ln mu je melodija sop<*t brnela v možganih. Je sam pri seM sklepal, da se bo ogibal vseh prostorov, kjer se neprenehoma sliši sanj le ostudna msšodija Doma h« otrokom prepovedal odpreti radio na tiste po» ta Je, s katerih se nepre aehoma dere "Wou-oo-o^h- in P* Senzacija v New Yorku NapUal F. Koeffl Junijsko solnce sije nad New Yorkom. V stanovanjih se od vročine kuhajo ljudje, v pisarnah In trgovinah velemesti si brišejo pot m čela. Vsi zblti smo sedeli v uredništvu in najboljša šala nam je «pričarala komaj len nasmeh na usta. "Halo, Ferry, k šefu!" Je nežno poklicala telefonlstka iz telefonske celice. &ef j« bil na las podoben kakšnemu starejšemu ljubimcu predmestnega teatra; osivela senca so ga delala pa kar »im-patičnega. "Vroče, kali?" "Yes." "New York spi." "Yea." "Zbuditi ga moramo!" "Yes." -Z neko »ensacljo." "Yea." "John Kroket umira." "K roke t T" "V sanatoriju Madteon. Ce mi do 6. ure «poročite, kakšna bo njegova '»j-.roka, mi lahko upu lite is žepa AO dolarjev." Teh »O dolarjev. Kroket in ta prešmeotani sana tori j *> «* kar mešali po moji trudni glavi. Četrt ure kasneje sem ves prepoten skočil pred aanatorijem is avtomobila, povprašal prvega človeka, ki sem ga srečal, ali je John Kroket že umrl, dobil v odgovor skomig z rameni in se zaletel v nekega strežnika, ki je vedel vse mogoče o Johnu Kro-ketu. "Kroket? 2e štiri dni umira. Zdaj se pa zdi, da se mu vendar nekam mudi. Prav tam gresta oba notarja s primarijem v njegovo sobo." Kakor od strele zadet sem strgal dobremu možu belo haljo s telesa, mu stisnil dolar v roko in stekel za gospodo. Primarij je odprl vrata in med tem ko sta notarja stopila v sobo, sem se neopaženo zmuznil v bolniško sobo in se skril za špansko steno. Tam torej na postelji je ležal ta skrivnostni Kroket, plavolaa, z veliko in podolgovato glavo, v obraz bled ko vosek ... Dvoje črnih oči je žarelo s poslednjim ognjem . . . Sleherni newyoriki pobalin je vedel, da je temu milijonarju štirideaet let, da ni že od svojega dvajsetega leta niti besedice črhhil, da ni nikoli telefoniral, pa si je vendar ustvaril štirinajst veletrgovin. Pri moji veri, bila je senzacija, da se je v smrtni uri odrekel svojemu molku. Vse kar Je rekel, je bilo takp jedko, da se mi je zdelo, da pi ta mož lèhko najmanj še dvajset let živel od svoje togote. "Pišite!" je zapovedal. 'Poslednja volja Johna,Kroketa!'-^ Ali ste napisali T Oba notarja sta hlastno pisala. "Navzočni so: * primarij John Jenin in oba notarja John Tra vens in William Broders. Ali ste napisali?" je spet nêmirno vprašal Kroket. "Yes." » "Želim, da ostane moj najstarejši brat James malopridnež in da popije sleherni dan 17 wfcis-kyjev, ki jih plačam jaz. Zato dobi vsak dan en dolar, ki na, prihaja ponj v pisarno Johna Travensa. Želim, da piše mo, drugi brat svoji ločeni ženi vsak dan po d*e ljubavni pismi. Zato dobi t nagrado dveh dolarjev na dan. Dalje želim, da obišče moja Bestra Leslie vse moje trgovine, Čeprav ne bodo več moje ne last mojih dedičev, in,v teh trgovinah naj vsak dan nakup blaga najmanj za dva dolarja Zato bo dobivala do smrti tri dolarje na. dan. Vse moje premoženje ln vse moje nepremičnine dobi pa miss Smith, Troy 197 River Street Njej se o tej ded ščini niti ne sanja.. 2elim ji sre čo. Ali ste napisali?" "Yes." Dajte brž, da podpišem.** Se nikoli.nisem videl človeka, ki bi tako naglo in brez prehoda umrl, kakor ta John Kroket. Komaj je obe listini podpisal, se je naslonil nazaj in .izdihnil. Nisem utegnil čakati, da bi gospodje odšli iz sobe, sato sem skočil is skrivališča, se opravičil pri presenečenem zdravniku in stekel iz sobe, stppil v najbliž njo avtomatsko telefonsko celi co in zdrdral šefu svoje petde-«etdolarsko poročilo. "Tepec r je dejal šef. "Ali mar niste zavohali sijajne priložnosti?" "Kdaj? Kje? Kako?" "List izide šele čez dve uri. Miss Smithovi se do takrat Še sanjalo ne bo. da je postala milijonarka. Stecite k njej, zaljubite se na prvi pogled, na drugi pogled se zaročite, odpeljite se po prvem poljubu v Reno in se tam z njo poročite. Toda, Ferry," je še pisnil, "moj nasvet vas stane trideset procentov. Razumeli?" "V redu," sem zavpit, ne da M se sa vedel, da gre sa moj »amski stan. Petnajst minut kasneje me je šofer odložil pred hišo miss Srni-t hove. Bila je to neka stara umazana bajta sredi prekrasnih modemih palač. "Miaa Smithova?" «mm vprašal suhega dolgina pri vratih. "Katera mis» Smith r Je odvrnil vratar in zdelo se mi Je. kakor da me da>e na natezalnico. "Miss Smithova. vraga!" Dve takšni mi**» utanujeta v tej hiši." mi Je pojaanil. 'Dre mineen Smithovi r •Tes." ^ Pretetareč! Mister Kroket je očitno sam pozabil ime svoje oboževan ke. 8klenil sem si obe ogledati. Miss Deli Smithova je stanovala v prvem nadstropju. Bila je kakšnih 35 let stara, velika in vitka in še čedna povrh. Na oko jt bila videti nežna in dobra, kakor so pač vse ženske njenih let. Neko sorodnico iščem, ki se Smith piše," sem dejal kar t>a v en dan. "Nikoli je še nisem videl, toda zdi se mi, da vi niste iz Evrope." "Ne," je ljubko in prijs^po dejala miss Deli Smithova. "Morda je pa to gospodična Mary Smithova iz drugega nad strop ja." ; j., Zahvalil sem se in jo poprosil za dovoljenje, da ji smem kasneje priti povedat, ali je Mary prava. Nekaj minut kasneje sem vstopil pri Mary. Nasmehnila sva se drug drugemu, kakor da bi se bila 2e leta in leta poznala. Mary je bila 23 let stara, plavo-lasa, živahna in lepa. Prvič v življenju me je obšel občutek, da bi bilo neznansko lepo, če bi imel tako lepo žensko za ženo. Toda moji časnikarski možgani mojemu srcu niso dovolili romantičnega razmaha. Katera izmed obeh bo pač tako srečna, da bo podedovala milijone, katero izmed obeh je le ta čudaški Kroket na tihem oboževal? Stekel sem k Deli Smithovi in vprašal, ali je Kroketa osebno poznala. "Ne!" Mala, srčkana Mary je komaj Vedela za njegovo ime. Stopil sem spet k telefonu in vprašal svojega šefa za svet. "Čez petnajst minut bom tam," je odgovoril s svojim suhim glasom. "Za tako kupčijo se Je že vredno» potruditi. Katera izmed obeh vam pa bolj ugaja?" "Mary!" sem navdušeno za-vpil v telefon. "Nikar ne cedite limonade, mladenič mladi!" me je očetovsko poučil. "Kar zaljubite se, pa zaročite se in povrh se še poročite z Mary. Jaz se bom pa z Deli pogodil. Kakšna pa je?" "Čedna!" Čez četrt ure je spoznala Deli mojega šefa. Hkratu sem ga seznanil z Mary. Na očeh sem mu bral, da mu je neznansko žal, ker se ni odloČil za Mary. Da sva se zaljubila in zaročila, ni trajalo niti četrt ure. Tudi letalo nas je vse štiri z bliskovito naglico preneslo v Reno. Toda ko smo prešerne volje korakali po ulicah, so šefove in moje oči nenadoma osteklenele. Neki raznašalec časnikov nam je PETEK, 7. FEBRUARJA molil najnovejši "Times" m nos. w "Dedična milijonov po mutr» Kroketu!" je bilo z debelimi ¿r. kami natisnjeno na prvi atruL 1 Pod napisom se je košatiia »lika kakšne tridesetletne žerfske ki ni bila podobna ne Mary n* Deliji. Sef je smrkavcu iztrgal list ii roke in preletel s široko odprti, mi očmi kratko poročilo. $kj herni stavek je bil kakor bodljij v srce. "Pri romantični oporoki mi. stra Kroketa se je skoraj vrinili usodepolna pomota," je pisalo v časniku. "Mister Kroket je po. zabil v oporoki navesti ime de-dične. V hiši stanujeta dve mi«, ses Smithovi, prava dedična je pa z lastnoročnim pismom mi-stra Kroketa dokazala, da je milijonar njo edino na tihem obo-ževal." Moj šef je zarežal ko razjarjen lev. Preklel je ime Smith, besno je zagnal časnik po tleh in stekel k najbližnjemu notar, ju, da se tam pogodi z Delijo Smithovo zastran odškodnine. "In ti?" je vprašala Mary in v očeh se jI je utrgal topel in hkratu boječ pogled. Poljubil sem Mary kar ni cesti, plačal stražniku dva dolarja «kazni za to, vendar so mi ju po poroki takoj vrnili, ker kaže policija v Renu za ljubezenske izlive že iz kupčijskih razlogov mnogo razumevanja. 5 SAVE FOOD MONEY Steadily rising food prices make it more necessity now than ever that the housewife use every available means to stretch her food money. Out cannot, however, sacrifice quality for quantity and that's why fresh pasteurized milk should have one of tin most important places in apportioninf food money. Nervozni—Sčegetajoči ? Tukaj Je hitra pomoč čemu bhi n«TYo.nl in I«««•<*Jo«IT NUGA-TONE «te hitro pomot. To J« dir*fctn» tonika M lurvoan« koMo« in «teluj* kot ojnforatac na *m «Vini «iatrm. Norvoanoati napravi ljudi ■itn« in nMadovolJn«. Ojataju vat« ftivea t NUGA-TONE in hitro bodo poMbljoi* aitno-•ti. Ni «tekava okuaa r NUGA-TONE. J« v takUuh In lahko jamaU »a. Piwkrbite al »w«wni»gno tdravljanja u an dolar. Ako nista aadovoljni ■ uapthom. tedaj ram vrnatno 'M Na prodaj in jamtan pri raah lekarnarjih. Na odteAajte — «a dan« «I naroČita aao atakteniao. PaaiU aa prod pona-rad batni. Zahtarajta pravi NUGA-TONE. Prati Mprtaiel raamlte— UOA-SOL—Idaalnl a«Kajatoe. «a« Hi tOa. (Adv.) * a 0. "V ■; ffik > mi • M m 9 , n ^ i # i. ñ.l Ev T j£ f One quart of milk purchased for eleven cents will provide one-half