St. loo. "V Gorici, v torek dne 15 deoembra 1908. LetBik X. Izhaja Tiak torek in noboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prasnik iiide dan prej ob 6. iveöer. Staue po polti prejeman ali t Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in ftefartletno 8*50 K. Prodaja«eTGorici t to- bakaman Schwarz t SoUkih ulicah Jelleraitx y Nuimkih ulicah in Le- biD Di VerdijeTem tekaliiču po 8 Tin. GORICA Uredniitvo in upravniitvo ie nahajata t «Narodni tiakarni», alic« Yetturini b. It. 9. Dopiie je nailoTiti na uredniitvo, oglase in naročnino pa na upravništTO »Gorice«. Oglaai ie računijo po petit- ˇrstmb in ticer ako ie tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ic tečkrat titkajo, radu- nijo to po pogodbi. l*da;~*elj in odgoTomi arednik Anton ßavöar. Tiska „Narodna tlsfcarna" (odgor. L. Lukeziö). Zakaj ne moremq „agrarcem" verjeli ? Nazi „agrarci" trdijo na vbo sapo, da bo nova eaaoslojna itranka; mi pa, ki jim tcga ne rnoremo verjeti, trdimo: da so Ie frakcija hiiajoöe liberalne, da je ta njih liberalna frakcija otrok to- lilnega manevra ali — jasneje reöeno — Tolilurga slepljenja, katerega namen je bil, omogočiti liberalni atranki, katere kri in meso ro bili oni (agrarno pobar- tani liberalci) sami, katere kredit pri IjndBtvn je 29 darno zlezel pod ničlo ngleda.... omogočiti s v o j i liberalni straoki, da se je Ie na ta nepošteni na- čin pri takrat bližajočih se volitaah ro- iila popolnega poraza. Dokazi za totrdi- tev nam kar silijo pod pero, zapižimo pa Ie nekatere! Glavna točka „agrarnega" programa je bila: Mi hočemo mir in konec boja med klerikaloo in liberalno stranko. S tern je bila pot „agrame" stranke jasno začrtan», t. j. sredina med obema dose- danjima straokama, oberaa enako na- sprotna, obern a enako nevarna. — Tej teoretični neutralnosti bi bilo moralo filediti enakomerno praktično nabi- ranje pristaie? it obeh strank. Ali kaj Tidimo ? PrTakom „agrarne" stranke so bo pridinzevali Ie pridaii lib. stranke na feZzU, dočia: so jo gHWi n»8i *nmi&- ljeniki bolj nezaapno. S tern je krenila „nosh" stranka z jedino prave poti, po kateri bi bila mogla doseči stoj Bmotar: Enako oslabljenje obeh strank in zmanj- šanje strankarskega boja. Zapaetila je edino pravo enako staliiče proti obema Btrankama, stopila je na atrraino, po ka- teri je morala lezti vedno nižje nazaj t okrilje svoje liberalne matere v rastočera nasprotja Ie proti slo?. Ijad. stranki. Mo- ral je ta proceo se tako raamjati, ker ga je zahtevala narava. Od naie nekdaj ˇ deželi edine bIot. stranke so bo od raz- kola sem odcepili ti očetje „nove („sgrarne") stranke zarad liberalizm». Eako naj bi bilo torej mogoče, da bi Mli ratno zarad liberalizma vatrajali v resničnem naBprctstvu z liberalno stran- ko. Tadi öe bi bili prrotno v reanici imeli namen definiti?no ee odcepiti od liberalne stranke (fear je bilo pa Ie gola hinavičina), bi ne biti mogli trajno se ustavljati sTojemu nagnenju do libera- lizma, ko bi bili slišali Gabričeka tako milo tarnati, kakor je — sereda Ie po odkazani, navodiini točki dogororjene komedije. Rezaltat tračanja in rrnitve s grame hčerke k liberalni materi je bila skapna lista »grarnih in liberalnih kandidatov za deželni zbor. Kakor se pokorni höerki spodobi, ae je „agrarna" od takrat po- polnoma na vsej črti podrrgla vodsUa liberalne mame. Že v dneh voliter je atopila „agrarna" v zahrbtje „liberalne": agrarni „Na* glas" je postal priloga li- beralne „Soce" in dr. Franko adjutant GabrščekoT. In t leva razmerja je ilo daljie po volitvab, ob aetanoTljanja tako imenoTanega „SIot. kluba", dalje v de- želni zborniei itd. do današnjega dne. — Vprizorjena politiöoa burka „Pobegla höerka" je prišla do konca. Izza kalis kuka Ie še „Nas glas", prepaščen ?rtoj- benekema g. Mrmolji, da Bi ipoga v njem sfoj nredniški iport. Vpraiamo zdaj gospido „agrarce": Ali je tako ravnaDJe... ravnanje Btranke, ki ima napraviti mir v deželi, ki ima b BTOJo miroTno politiko tedno bolj odte- go?ati nezadoToljne pristade (in o ten bo toliko pisarili, da zahtavajo noto stranko) obeb se bojajoöih strank ter tako vedno bolj izpodmikati tla obema strankama ? Dr. Franko je natajal kot vzrok zdra- žitre x libers lei previdnost, da so si za- TaroTali hrbet proti S. L. S., ako no, da bi I?»Ta*t|f zftdnja ('br. Ijad. stranka) znofa gala na celi črti. Oglejmo si to iz- jaTO dr. Frankota, da vidimo, kak priatni strankarski — drogače kot pomirovalni — dnh kaka iz nje! Ce bi bila res slor. Ijad. stranka zmsgala na Tsej črt>, ali bi ne bila to lepa pridobiter za mir t de- želi, po katerem so agraici toli fzdiho- vali ? aii bi ne bili s tern a priori zapre- čili poznejie zmeinjare ˇ dež. zborniei ? — Pa idimo dalje 1 Dr. Franko je prišel do spoznanja, da njegora Rtranka aama brcz zafezniitra ni imela apanja do zmagp, da torej nje mirofna misija ni ˇspela. On bi bil torej mural kotapostel mirn se tolažiti z resignacijo. Takrat ci ilo, pojde pr hodnjid. Tako bi bii oatal sebi Z768t in dosleden. Ali ksj je dosegel a spojittijo z liberalno ttranko ? Ravno napprotno; raz?nel je Ie ie bolj brato- morni bcj. Če ni bil priskočil dr. Franko z „agrarno" krinko Jiberalcem na pomoč, bi bil dcživel liberslizem pri dež. ?olit- T&h tak poraz, da bi ma bilo za vseloj odklenk^lo na Goriškeno. Izi liberalnih raztalin bi se bila morda razvila kaka ncva ttranka, ali pa pomnožila „sgrarna" — na Tsak način politična ekapina, ki bi bila veri in moralni vzgoji našfga ljndetTa marj nevarns, in s katero bi ae I ilo dalo lažje najti kak modas vivend', ki bi bil za vedno preprečil bratomorni boj osebne pohtike, kakor jo je vzgojil Andr. G&briček. Ce ni torej dr. Franko res imel nanaena reiiti liberalizem goriiki pegina, potem ma moramo reči, ds je telik politični šaimar. Tik pred voJit- vami je poglavar liberalcer (6ab?šček) klečal pred njim ter ga milo proail us- miljeojn, dobro vedoč, da ga morejo Ie „8graici" resit». Zgcdilo se je tako. la po Tolitvsh se re (site) j in zmsgofalec Franko klanja stoj emu reienca kot sto- jenru goBpodarja I To je tako nenaravno, tako nererjetno, da si je zdrava pamet more tolmačiti Ie kot politično slepar- fitvo — enake vrste, kakor je bila Gre- gorinoTa državnozborska kandidatara na KraEU. Razpor med dr. Tumo in flndr, Gabrščekom. (DalJF.j Za časa atojrga političnega delc- vanja sem aßtanoui sam brez fsake opore in na laptne stroike Trgorsko obrtno zadrogo, Mizarsko zadrngo, Na- rodni sklad, PevBko in glaabeno drnitro in reorganiziral Goriiko Ijndnko posojil- nico. Vodstvo teh zafodov, sem koncem leta 1902 prepastil goap. Andreja Ga- brščku. — On si je prisTOJil Trgofako- obrtno zadrogo in Narodni nkiad in je jel ab8olatno gospodariti, Mizarsko za- drngo pa si je izvolil g. Rudolf Kjnjedic in Goriški Ijadski posojilnici predsedaje dr. Treo. Odstopil Bern tadi od rodstva goepodarakih savodov, ker se je na te- liko škodo deželi odbil moj gospodarski načrt in se je izredlo Andrej Gabriöe- kofega a silno potrato narodnega de- narja brez cilja in brez haska. Od 30. janaarja 1902 dalje sem ostal iz?en strank in Bern odklonit vsa ˇabila tndi najožjih somiiljeniko? g. An- dr ej a Gabrščeka, da bi proti njema n&- stoj il, da bi zaenoTal poseben list in pri- dobil tiekarno. Oiklonil sem mandat, po- na]eni mi leta 1904 od Btrani soci&lno- demokratične stranke. Agrarna stranka Be je porodila leta 1907 kot naravni rezaltat Ijadske na- volje prcti neplcdnema roTaoja klenkalce in liberalne atrvnke. Ta stranka, ki je ˇ jedra demo- kratičoa, bi bila pri deželnozborskih to- litrah leta 1908 prodrla takoj pri pryih ˇolibab, da ni iel dr. Franko na lima- n'ce gospodn Andreja Gabrščku. Libe- ralna stranka je bi'a gctova poraza, zato Be jo skrila za agrarno stranko in Ie z njeno (omočjo je prigla do mandator. Da bo pri ožjih Tolitvah zmagali liberalci in agrarc', so odločili glasoTi sccialnih demokratoT. Pred cžjimi Tolit- Tami je poelal gospod Andrej Gabršček drja. Treota beračit za sccialno-demo- kr&tič&e glasove. S težko silo sva prego- ˇorila scdrnge, da bo glaaoTali za libe- ralnc-fgrarne kandidate, Josip Kopač in jaz. V socialoo-demokratično stranko PA:-Q TBtopi), ker sem čatil dolžnoat po- HtičDO delati. Vstopil sem s Či&to roko in s čieto Tebtjo. Na T86 drcge goste nanizane laži ußgirAuegj* (Jupi&üiica is Trtta bi k ?eč- jemn pojasnil ie laž, da sem bil kot aöi- telj T Postojni cdpaiöen iz slažbe zaradi pansI&Tj'zma. — N&miiljeni dopi&nik iz Treta, kakor tadi gospoda od „Sloven- Ekega Naroda" dobro vedo, da so se ta- krat prUtiši narodne liberalne in kleri- kalne stranke, r prTi Trsti akademiki, t Postojni podvrgli nemškatariji, in da sem od Tssh nradnikcv in nčiteljeT imel edini jaz pognm, postaviti se t bran. Po slo- deči diEciplinarni preiskaTi sem bil od- pničen zato, ker se mi je očitalo, da 8€m repnblikanec in da eem kritiziral civilno lieto. Pripravljen sem Tsikdar dati pc- trebna pojasnila o vseb političnih dc- godkih na Goriikem, ki bi zanfmali eo- ci&lno - demokratično stranko. Sicer pa smatrsm za odTeč, spuščati se i pole- mikü z namiiljenim dopisnikom iz Trsta, ki na tako prozoren način zaTija res* nico y malenkostne politiöne avrhe. Vi- soki gospodje okoli „SloTeoskega Na- rodaa pa naj bodo prepričani, da jib tako oboaianje ne redi propada. Prej ali slej se bodo mcrali akloniti resnema političnema itremljenja. — (Dalje pride.) Dopisi. Iz \olcaiiske ckolice. — (Kri- vičen hiini davek.) Na Tolminskem nas je mncgo kmetov, ki smo b hiSnim davkom preoblozen», z davkom, ki ne od- gOTarja reaničnim našicn razmeram. Strar hočem na kratko pojaeniti. Pri nas je mnogo kmetoT, ki imajo po 6 repoT gc- veje žiTine t hleia in plaöojejo ratno toliko daykp, kakor mi manjii posestniki, ki imanoo do dva repa žirine v hlevo. Edo je team kriv ? Mislimo, da davčna komisija, ki odmerja hišni davek. Ta ko- mitija je oprafljala xadnjikrat btoj posel — fnjte — pred 30 leti, ki ae pa ni nič ozirala na to, ali rabi gospodar stanoTa- nje za sobe, za Bbrambe ali za hle?e. KomiBija je opisala kot sobe prostore tuii ehrambe za seno in Blame, živinske hieve in shrambe za žito. Od TBth teh proatoroT moramo plačati tiaoke datke ; od žita moramo plačati torej drojni daTek: eden od zemljiiča, drogi od shramb, kamor žito fpraTljamo. V tej zaderi smo Tže pred časom naprarili proinjo na darčnega nadzornika T Tolmina, ki je priiel naša stanoTanja prcgledat. Izrszil se je, da je daTek kri- Tično odmerjeo, a da on ne more tema pomagftti. Potem smo napravili profess oa fnančno direkcijo t Trsto, kinamje biia tadi odbita. NapraTili smo ie droge kcrske t tej zaderi, a tso zamao. Vi- Boke daTke naš h od reTnih stanoTanj Ie nadalje plačajemo. Tern pctom se obračamo do naših gg. držaTnih poalancer, da bi nam oni priskcčili na pomoč ter poeredorali, da bi daTčna komisija na novo prcgledala naša ßtanotanja in praTično edredüa hišni daTek ter da bi ločila hlere in žitne ahrambe cd sob, dajti sedaj se nam ˇ tem oziia gedi kri?ica. Iz srea hyalezni bomo tistim, ki nas ob takih prilikah ne pozabijo. Pred očmi naj imsjo bedo hri- bovskega Imeta, ki se bori za btoj žir- lJGo aki obatanek. Priza det i kme tje. lz Riheuberga. — V Rihenbergu smo slavili cesarjev jubilej prav slovesno. Na predvečer je bil ves Rihenberg v kre- sovih in razsvetljen. Na dan jubileja je bilu ob 8. i.ii ^l^."csi:ti „•/. a\?L->, 'a'e'^ so se vdeležili vsi šolski otroci - tu se je videlo jasno, da ta cerkev ne zadost- uje, ker so jo otroci sami napolnili — vsi uradi in mnogo občinstva, v kolikor se je dobilo prostora v raznih kotih cerkve, na koru, presbiterju in v zakri- stiji. — Po sv. maši so imeli šolski otroci v spodnjem gradu jubilejno veselico, ki je prav dobro vspela. Gg. učitelji in gč. učiteljice so želi za njihov trud in po- polen vspeh splošno hvalo in priznanje. — Le žal, da ni bila na prostem, ker v sobano je moglo razen otrok le malo občinstva. — Pod večer je bil za pri- glašence banket v hotelu Ličen, vdele- žilo se ga je krog 100 oseb. Po ofici- jelnih govorih so se vrstile razne napit- nice. Bil^ je res domača zabava, kateri so mnogo pripomogli stari pevci gosp. Poniža. Na predlog g. Brica je nabrala gč. Furlani za* družbo sv. Cirila in Metoda krog 15 K, na predlog g. Pečenko iz P?kla, gč. Šuštersič krog 21 K za Gre- gorčičev dom. — Na Brjah so isti dan napravili ve- selico pevci g. Možina, dobravski tam- buraši in del rihenberških cerkvenih peveev. Ljudstva je bilo silno veliko. Zabava dornača. — Cerkno. — V itey. 50. „Primor- ßkega lirta" in t iter. 99. „Gorice" te- koöega meseca ˇ dopiBih iz šentviško- gorske planote piie „Gorjan", da je bil dne 1. decembra t. 1. na postaji pri Sr. Laciji, ko sta žapana cerkljaaaki in ie- breljski Bprejela Tsak en ragon oljnatih prei od zastopnika deželnega odbora in sicer popolnoma brezplačno iz dižarne podpore. V pojaanilo sledeče: Za dobavo sezamorih pogaö zgU- silo 86 je T takajšnjem ždpanntTa 51 po- sestoikor in od teh je dobilo 44 posest- nikOT 62 kvintaloT pogaö za poiovično ceno t. j. po 12 krön 100 kg, 7 ubožnih poseitnikoT dobilo pa je 8 in pol ktia- voditelja dr. Gregorčiča, a za n a č e 111 i k a kluba se je izvolil A ii d r. Gabršček.ki je bil slučajno e n k r at voljen za poslanca. In na t a ii a č i u osnovani in pod G a- brščekovim komandom stoječi klub še želi, up a, ali celo zah- t e v a, naj bi stari, izkušeni politik dr. Gregorčič, prišel moledovat „Slov. klub", oziroma And. Gabrščeka, naj bi ta sprejel poslance S. L. S. vsvoj klub?! Za božjo voljo! Ali se lioče člankar „Našega glasa" s čitatelji norčevati, ali je zares tako neve den in tako malo pozna zgodovino naše domače po- litike ter vrednost in značaj oseb, ki so v njej sodelovali zadnji dve de- setletji ? Ni eno, ne drugo mu ni v cast; če pa ima take lastnosti, svetujemo mu, naj pusti pisanje političnih člankov.ker s tem le sebe blamira, a druge, ki o tern niso dobro poučeni, le zapeljuje, kar pa ni * estno, niti post eno. Ceata Cepotan Sv. lucija. — Ta neobhodno potrebna cesta, za katero se je dolgo časa maledoralo pri raznih oae- bah, ge je začela te dni graditi. Ta cesta bo za Čepovance ?elikega pomena. Če- poTanci bodo zvezani s poiteno cesto s St. Lncijo, po kateri so toliko časa hrepeneli. Nova pot za turiste. — Soškapo- družnica S. P. D. je rdeče zazaamorala bližnjico iz Gorica na Trnovo. Zaamenja se zaöno pri krömi Jsrn. Komela y Krom- bergu (kjer je ladi tabla z napisom) in kažejo po občinski poti raimo cerkrice st. Trojice polagoma naTzgor, potem mimo Gamberja in do zadnje hue ˇ Kromberga „pri žnpanoTih", kjer je sta- deuec. Potem gre pot ie Tedno aložao navzgor nad izvirom goriškega TodoToda in dalje do „Sedela" pri Ravnici. Kmaln nato zapnstijo znamenja oböinsko pot in krenejo na desao po stezi čez senožeti skozi nebroj ozkih prehodoT, kamenitih ograj med Rainico in med vrhom st. Daaijela do vasica Peči in potem precej Btrmo na staro trnorBko cssto čez „Što- ric" na noTO cesto in TTas TrnoTO, kjer je tadi tabla pri h. at. 4 pri „DrejčeTih". Ta bližnjica stavi že nekoliko taristfiko zahteTe na izletnike. Ddbelnh&rji n. pr. se težko prerinejo skozi ozke prehode pri Rwnici in težko sopihajo t pota BTOJega obraza iz Pdči naTzgor. Iz Gd- rice 8Q rabi po tej poti na TrnoTO tri are srednje hoje. V cetrtek zveccr predava v »Slov. kršč. socialni zvczi« č. g. dr. U j č i c. Začetek ob 8h zvečer. — SiovencL so vabljeni, da se udcleže predavanja v obilnem številu. Pre- davanje bo v društvenih prostorili Gosposke ulice (>, drugo dvorišče. Yedno jasneje. — Polemik», ki &e je razvila med bivšima razkolnima po- bratimoma in tržaškimi adrokati, kaže Tedno T grdi iači Andreja „Groznega" iz Gasposke ulice. Dočira na&topa dr. Tama cdkrito in brez utrahu za to, kar ima priti, se vede njfg3T bivši pobratim negctov, ceodločno, t Tidni zadregi m skrbi, kaj prinese prihodnost. Rad bi po STOji stari navadi ucäaril, a nima po čem ; kajti dejatTa, katera razkaznje dr. Tama, razvijajo za GabraČeka tako vroöino, da se retež boji dotakniti se jih ter bega le okoli njih kakor kažek okoli mačka, ki ma kaže ostre krernplje. Dye skeleči rarii je inekal dr. Trma sfojemu biTiemn pobratimn, rani, kateri režete globoko v meao voditelja starih in noTih („agrar- nih") liberaicev, izraženi t teh-le beaedah : Prijatelj, Ti edini si prepreöil že pred leti pomirjenje med goriäkimi SloTenci, Ti edini se rediiin paseiob žaljih goriš- kega naroda. To 8te bombi, ki ste celo enema Gabrščeku vzeli „korajžo". Revček oma- huje, Trtoglavi, in se loti po lapalijah t „Soči". Pred svojimi oTČicami se ne Te drngače prati kot naglašati, dp se Težemo z dr. Tamo. In o tej neslaai trditfi išče BTOje reäitTe I — A nekaj nas pa res Te8eli ... da Tidimo liberalnega Todite- Ija tako majhnfga proti našamu Gre- gorčiča. Lnški otroški vrtec — se otrori dne 37. t. no. na Pokopaliiki c«ti. Ta Trtec otTGri goriäki magistrat. Ni trebs, poeebej opomniti, da bo ta nova laika poRtojanka t Teliko ikodo nam SloTen- csm, kajti tarn okoli bitajoči S oyencl ni- majo nobenega sloTenBkega otroikega vrta, in ni izkljaöeno, da bo zahajalo t laški otroiki Trtec mnogo aloTenBkih otro- čičeT, posebno pa še, ker so L\hi lilno radpdarnt napram otrokom slorenskih Btarišer, ako rpišejo otroke t laške Trtce. Naši agrarci in liberale*, to naj se pokažejo kct rodoljnbi in goreči S'.o- Tfnci in naj OBtanove sloTenski otroäki Trtec, da se tako reii taraoinjo sloTen- sko deco potajöenja in narodnega od- pada. Ne samo sabarljati proti možem, ki Todijo naš) stranko, ampak tadi kaj delati za narod, za reiiteT slorenstTa t Garici. — ZthteTati od TodsWa »Šol. Dima", naj ono otTori qtroski Trtec, obenem pa je bojkotirati, je nesramno, infimno. VodstTo „ŠDlskega D:>mau je Ž8 mnogo in mnogo etorilo zs sloTensko iolstTo T G)rici, in tbo rodoljabne, ne- sebično in dolgoletno delo Todstra ,Šol. Domau, ki sedaj rodi obilea sad, ki je t ponos mestnim SloTencem, je delo onih rodoljabnih mož, katere se t rSDČiu in T „Naiem Glaaau na tak grd "način blati in cast krade. Naj naredijo agrarci in liberalci toliko, kot so naredili Toditelji naše stranke za sloTenatfo « G >r!ci, po- tem bo Goric» T par letih slovenako me- mesto. — Sadij ji na ngrarcih in libe- ralcih Trsts, da ožiTotrorijo en otroški Trt na parifiri.i meat» ! V ;St. Ilju pri SIot. G>ricah se nemiUo mocno širi. Namci bi Št. llj radi ngrabili S'oTencam, L\nsko leto so itdali Telikc BTote za ponem^eranje tega le- | pega kraja. SloTenci t Št. Iija se zaTe- j dajo te nevarnosti. Zito so sklenili, da \ Hi zgrade btoj lastni „Droštveni Djmu, I kjer bi naili potrebne narodne sacuo- 7,Testiinizobrazbe. U „Uraštvenega l)3mau bi Be iirila med ijmdatro ona narodna zaTednost, ki je neobhodno potrebna, ako hočemo Št. llj ohraniti sloTen-hsma naroda. — Za to prekoristno napraro B8 je zaTzela tadi „Dijaika zTeza". Ker pa Št. Iijski Slovenci ne morejo si aami zgraditi «Tojega doma, zato se obračajo tem potom do reeh rodoljabnih Sloven- cer, da bi jim pii torn dela za narod pcmsgali z radodarnimi doneski, kateri naj se pošiljajo na naslov: Golob Jjsip, kaplan v Št. I!jn, ali pa: Fr. Z^bot, bla- gsjnik ,.S1. brai. in kraet. draiUa v St. Ija«. Iz Teumice smo dobili dopiB, t katerem čitamo, da se temr:5ki žapao, znani magaat Stepanöiö, ki sedi začasno Š8 na žapanakem stola, ni adeležil bt. mLiŠ9 z dragimi podžapari in stareiioi na cosarjev jabildj. Djpisnik pra?i: „Vai smo bili, samo njega ni bilo" in sicer za- radi teg», ker jo jezen na tamcšnjega preč. g. vikarja. Zipomnili smo si to — pra.'i dopifinik. — Vodo pa le zajema t vodöjaka g. vikarja. Kot žapan bi moral malo poskrbeti, da bi se mladina ne ne- epodobno obnaiaK pred cerkvijo med bt. mašo. Tadi bi moral poskrbeti, da bi se občinski vodnjak boljše obzidal. Sjo- minjamo se, ko je padel r ta vodnjak Franc Mrevlje iz Lips in Temničani so morali piti Todo, v kateri je skoraj uto- nil imonovani. Zid je prenizek. Ali hade, da 86 ie kaka nesreča zgodi? Konec se mora narediti takim nezdravini temni- škim razmeram! Nov brzojav dobi spomladi čepo- Tanska pošta. Iz Trente se nam piše dne 13. t. m.: Nesreöa ali zločin. — Gozd- nega čavaja in daleko znanega Todnika hribolazcev, Komac-a, našli eo danes na poti proti Mojstroki mrtrega. Eer je kraj, kjer so ga našli, popoinoma nenevaren, in je pokojnik z ranami obdan, Blati se zločinBtvo. Sodnijska koraisija, j ki gre o poldan na lice meata, bozadero natanč- neje pojasnila. Izpuščen je bil po pomoti iz iz- kaza darov za „Š. Dom" iz it. 96. „Go- rice" g. Anton Kaitrio, trgOTec t Gi- rici, ki je d&roTal tO K. — V Grgarjn se je Triila dne 6. t. m. veslica „SIot. kat. izobraž. draitTa", ki se je sponesla nad tbo pričakovanje dobro. Glava pri glavi ee je gaetla t dTorani. Vapored ee je izvrül t oast pri- rediteljem. Petje lepo. Poaebno krasno je gDToril domači g. Tikar. LljndstTO je pnzno uledilo obiirnema vsporeda. Ve- seiici je trajala 3 are. Gasp. nadaMtelj Vodopirec ima mnogo zaslog za to pri- rediteT. Žireli ! — V Deskljah so slcvasno praz- DOTati cesarski jabilej. Ni predreöar — tako čitamo t dopiso, kateri nam je bil poslun — - je bila razsvetljara in relika množica perceT je pela po občiii na* rodne pesmi. Drngi dan se je zbralo 51 starih in mladih biviih Tojakov pred go- stilno Mirtina Barlota, katere je Todil Blaž Marinič, ki je bil Tojak 1. 1848. pod Rideckijem. Starček je jahal na osedia- nem konja in pel pesmi, katere so peli sloTenski Tcjiki, ko bo t Tojsko sT. Pred cerkvijo so g. žapana pozdravili ter se podali k st. maii. Po st. maši se je rrSila iolska Teselica. Potem pa je perski zbor krasno zapel par ppsini. — NoTt ladjedelavnie» v Tržiču je izgotOTila prri parnik z imeoom nTniu, katerega so spastili t morje t nedeljo6. dec. NoTi parnik je dolg 200 korakoT, iirok 38 8 korakoT, visok 14ti korakov. Gonilne moöi ima za 1000 kooj^kih sil. Na aro napravi Tožnje 14 morskih milj. V kratkrm se spmli t morje se- ea par- nik, kateri se t imenoTani ladjedelaTaici končaje. ImenoTal se bo „Spljet". Ta df» noTa parnika bodeta Tozüa h Trsta T MatkOTiö in naztj. — V noTi tržiški ladjede'nei id t delo ie štiri dragi parniki in sicer 2 za nL'oyi»H in 2 za 1 draStro „Rigasea14. — V Kobaridu so bile pretečeai teden oböinske Tolitre. So se je pri leh Tolitrah raznim napredaim magaatom za ' žapanski et)lček. Miog bi bil rad iapan, ! kakor prari tista znana : i I Jj caJno res d&naSnji dan, ko hoče | biti Tsak žipan. Nij o5e, sin bo atric al brat, žapanski Tsak je kandidat. ; — Vmrl je t C lovca dolgoletai j Todja tiskarne dražbe st. Mjhirja g. ; Vekoslar Legat, star 56 let. Pokoj- j nik je bil častni občan TeČ korošk h ob- öin in časlni ölan mnogib narodnih dre- i šteT. N. p. v m.i ' — Poraba tibsk* v Avstriji. — J.ctoŠnjih prvih devet mesecev se je v Av- I striji prodalo 25.037 kg tobaka za njuhanje, 508.952 kg tobaka za kajenje, 417,201.464 smodk in 1.446.065.356 cigaret. lzmed tu- zemskih spccijaütetnih vrst se je prodalo 60 | kg tobaka za njuhanje in 191.130 kg to- \ baka za kajenje, spccijalitetnih smodk j 1,372.801. cigaret pa 71,599.390. Za na- | vadne inozemske vrste tobaka se je skupilo 86,782.452 K 11 v, za inozemske specijali- tete 2,262.241 K 16 v, za tuje zemske pa j 1,588.380 K 63 v. V primeri z isto dobo prejsnjega leta se je porabilo letos tobaka za 5,911.065 krön 12 v več. — VseuciliSkih dijakov je bilo laiibko leto na 125 evropskih visokih šolah 228 tisoc 732. Nemčija zavzame pri tem prvo inesto toliko glede Števila vseučilišč, kakor tudi dijakov, ima namreč 21 univerz ter okroglo 49.000 dijakov. Potem pridejo Francija s 16 vseučilišči in 32.000 dijaki, Avstro-Ogrska z 11 in 30.000 dijaki, An- gleška s 15 in 25.000 dijaki, Italija z 21 in 24.000 dijaki, Rusija z 9 in 23.000 dijaki, Španija z 9 in 12 000 dijaki, Švica s 7 in 6500 dijaki, Belgija s 4 in 5000 dijaki, Ru- munska z 2 in 5000 dijaki in Nizozemska s 5 univerzami in 4000 dijaki. Grška, Nor- veška, Danska, Portugalska, Bolgarija in Srbija imajo samo po eno vseučilišče. — Kltajsko ženitovanje ni dan Teielja in radoTanja, kakor je to prin?B T navadi. Na ta dan se pripravi poje- dina, h kateri pride neresta in pet nje- nih najboljith prijateljic. Vsa ta dtažba ae T8ede z noTOBtino materjo vred okrog dobro obložene raize in molče čakajo na ceremonijo, ne da b' se kaj jeii dotak- nili. V tem sloTesnem trenatkts prične neTOBtina mati bridko jokati in oetale prijateljcs QOTOBte jo posnemajo. 0) aebf je amevno, da nereBta sama ne erne ostati trdoiična, nego tadi ona hočeš ali noöei, mora pretakati solze. Na to Tita- nejo nevestine tovariiice in jokaje zipu- stijo dvorano, mei tem ko se prikaže ženin z ostalimi gosti. Ti prično pridno otepati darore božje, ki so jim pripraT- ljeni na mizi. Po pojediai, ki ne traja dolgo, se sTatba racide ia par je skle- njen. Kar je pri tej svatbi značilnega je, da «e ta neTeuta že prej joka, med tem ko pri nas se Tečkrat kmala po sratbi. Loterijske številke. 12. decemhra Donaj......20 71 24 4 46 Gradec......52 20 70 62 43 Dve hiše se pod jako ugodnimi pogoji proda. Ena z kovačijo in vsim kovaškim oro- djem, druga pa v jako lepern kraju, za trgovca ali pa za gostilničarja jako pri- pravna. Več se ave pri g. Ant. Prinčiču v Most st. 16~. EZSESSXBSSi V Bidih ! se proda lepo posestvo, ugodno za dveh ali treh kmetov. — V najem pa se od- dasie dve lepi stanovanji s prijetnim 1 vrtom (jako ugodne za penzijoniste). | Xatattcttejc pore g. Anton Prin- | ————— čič v Biljani . j ! Čudoveta novost! i j Pripravna posebno za božično da- ! rilo, je liaš ročen perilni stroj |zzz „Blitz". z= | Pranje perila je s lern strojem prava zabava. Vspehi so občudovanja vredni. \ Vrednosti našega stroja so : Opere belo perilo. prihrani čas in milo, pere debelo in najfinejšo tkanino, ne da bi isto po- skodovalo, in ne provzročuje nobenega truda. Z jedno besedo je ta priprava, ki se ne da preplačati in je zaiadi tega kot božično darilo najpripravnejši in napravi vsaki gospodinji iiajvečje ve- selje. Ta stroj staue 2 K proti preplačilu ali pa povzciju 20 v več od založništva Ed. II'ill'\ Wonsch Dttttaj XVII. Ottakringerstrasse //|A'Ar/. -------Prodajalci se isčejo — I Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster mm brötuS v Cloriei ^olska nlica št. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste M ajdičevega mlina. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica delta Croce stev. 6 taloT pogač brezplačno na bv. lucijaki pOftUji posttTljene. Pličpti pa morajo tii voznino in droge etroike od po&taje Sr. Locija naprej. Toliko T pojaanilo in so spisi na razpoUgo pri žapanatrn, kakor tadi pri deželnema odbora. Žapan : A. K o a m a č. Iz komenskegt okraja. — Na Vojščici se je jnbilejua slavnost kaj lepo in slovesno obhajala. Velikanski kresovi so go.eli pozno v noč, topiči so pokali in vsa občina je žarela v lučicah in v umetnih ognjih. Visoko v zrak švigaie so rakete. Stari Jabor" se je svetil na vse strani. Okoli 50 vojakov si je ukupilo ve- likansko, krasno cesarsko zastavo. Z isto na čelu so pod vojaško komando šli v cer- kev. Po slovesni sv. maši šli so v šojo. Tam se je vrsüa veselica. Sola sama je bila spremenjena — bi rekel — v krasen zelen log. Vse v zelenju in cvetju, ter v podobah. Tu je bil lep slavnostni go- vor š. voditelja in za tem vrstilo se je petje in deklamacije'v veliko radost in zadovoljnost vseh navzočih. Med slav- nostjo pokali so topiči. Cast gospodu prireditelju, g. š. voditelju ! K sklepu obdarovani so bili po gospodu vikarju vsi otroci s kruhom. Na to bila je slavnostiia starešinstvena seja, v kateri se je izrazila udanost Nj. Vel. presvitlemu cesarju. Po seji šli so vojaki, spremljani z Ijudstvom k gosp. županu. Ta dan ostsne pač neizbrisljiv v spominu občinarjev. Vojščica je pokazala veliko udanost slavnemu jubilantu, pa tudi srčno hvaležnost do c kr. vlade, ki je bila občini jako naklonjena, ko ji je volila veliko podporo za dvoje novih vodnjakov! -- Čast občini! En ob či nar. Lokavec. — Tudi v Lokavcu pro- slavilo se je jubilej Njega Veličanstva prav lepim in za tukajšnje razmere si- jajnim potom. Na predvečer jubileja se je slovesno pritokovalo in odda^o 21 strelov iz to- pičev. Kresov je gorelo tudi 21. Krasno je bil razsvetljen zvonik. Druzega dne se je oddalo ob bud- nici zopet 21 strelov ob slovesnem zvo- nenju ; ob 9. uri se je vršila slov. sv. maša, katere se je udeležil korporativno obč. odbor z gosp. županom Vidmarjem na čelu. Po sv. maši udeležilo se je starešinsvo v polnem številu lepe šolske veselice, za katero se je muogo trudil g. nadučitelj Tomažič in gospica učite- ljica Skočir. Po veselici se je obdarovalo šol. otroke s pecivom in šolskimi potrebšči- nami. Po končanem obdarovanju sešlo se je obč. starešinstvo k slovesni seji, kjer se je navdušenoizreklo čestitko Visokemu jubilantu ter odposlalo udanostno izjavo -na pristojno mesto. Opoldne zbral se je obč. odbor razven enega, kateri se je demonstrativno odstranii, v popolnem številu k ban- ketu v restavraciji Vidmar, katerega se je udeležil tudi g. vikar Černigoj in šol. voditelj g. Tomažič. Ob streijanju in pritr kovanjuzvonov in ob lepem petju domačih pevcevkon- čal je veseli dan. V spomin 60-letnega jubileja je tukajšnje starašinstvo pristopilo kot usta- novnik slov. sirotišču v Gorici z vplačilom 200 krön v dveh obrokih; obdarovalo je domačo šol. mladino, ter podarilo 50 krön za „Dijaško kuhinjo" v Gorici, kakor tudi enako svoto za „Družbo sv. Cirila in Metoda". Vse to kaže, da imamo v občini zavedne može. Temnica. — Tudi Temničani smo slovesno praznovali cesarjev jubi- lej. Zavedali smo se slovesnega dne ter na dostojen način slavili sivolasega vla- darja, ki vodi našo monarhijo uze dol- gih 60 let. Valovje besni v državi, na- rodni prepiri postajajo vsaki dan res- nejši, Slovani vstajajo in Nemce je strah. V teh burnih časih pa vidimo častitlji- vega vladarja, ki pomirjevalno vpliva na srdito valovje, na besneče viharje. Res čudež, da se more ohraniti na prestolu v teh razmerah mož, katerega pa kljub vsem viharjem ga vsi spoštujejo. — Temničanje smo se torej pokazali kot udani podložuiki našega vladarja. Do- služeni vojaki smo se skupno udeležili sv. maše, 45 po številu. Po inasi smo se udeležili lepe šolske veselice, za ka- tero se je mnogo trudil naš g. učitelj Furlan. Po veselici smo se podali v go- stilno g. StepančiČa na Križadi, kjer smo se malo pokrepili. Pri omizju smo na- brali 12 K za revne domače šolske otroke, 13 K pa za eno slovesno sv. mašo, katera se bode darovala 27. dec za doslužne in vbosanski vojski padle domače vojake. Dan je bil lep. Vse se je dovršilo v najlepšem reda. Polifični pregled. < Državni zbor. Poslanska zbornica je röeraj nada- ljerala razpraro o proračanskem provi- zorijn. — Pryi govornik je bil dalmatiaaki po- slanec Iraniševič. Pritoževal se je, da ae Tlada premalo briga za gospodarski in knltarni razroj hrratskega prabivalatra. 0 pomožni akciji, katero je Tlada pred tremi leti obljabila, ni daoes ne daha ne aloha. GoTornik je argiral areditev no- tranjega uradaega jezika v Dalmaciji ; pritoževal se je, da ae hrvatskema pre- bivaUtra, ki tyori 97 odstotkov, asiljaje italijanski jez'tk. Dokler se bo bolj upo- števalo italijanske pritožbe iz „Monte- citorija", nego pa pritožbe hryatskega prebiralstr», dotlej ne morejo Hrvatje zaapati aystrijski vladi. Glede vpraianja astanoritve ital. fseačilišča t Trata, je gOTOrnik izjavil, da se to vprsšanje ne smepod nobenim pogojem reiiti brez sodeloranja H*»atov in Slovencev. Gsvornik se je pridrožil izjavam, ki jih je proti ustanovitvi ital. fseačilišča že podal posl. dr. Fon ter je objavil, da spada Trat t področje slo- Yenskih mest, tako da se mora astano- viter ital. Tseučiliiča smatrati kakor za- praka razvoja hi-vatako-alovanskega ele- mecta. — Z» njim je gOToril farlanski krsöan- sko-socijalec in zareznik G*brš3ek-ov post. Bagatto. Njegov gOTor jebil obrnjen T prri yrsti proti Jagoslofanom. Sraril je catnreč, naj se Jagoslovanom vsega ne Tisrjame ter proteatiral proti imeno- vanja jagOBlavanskega minijtra-rojaka. Z^hteral je seveda ustanoritäv ital. Tse- aöiliäca t Trsta. Čoiki poßl. Myilirec je med drngim rekel, da so kat. Čehi za aneksijo Bosne in Harcegorine, zahteval je, naj 89 obe dežt . izroöi Hrratski, kateri naj se pri- druži še Dalmacija. Vse te dežele naj se potem zdražijo v eno kraljestro. Baron Aehrenthal pri cesarju. Vöeraj dopoladne j > c&sar vsprejel ministra zananj h st?ar, barona Aehren- thaia v ardijenciji, ki je trajala dve ari. Nagli sod v Pragi dvigajen. Čeiki namestaik je izdal razgla?, 8 katerim se z danainjim doem odpraflja nagli sod nad Prago in predmeatji. Ob enem je praiko policijako rarnateljatvo izdalo razglaa, 8 katerim se natari pre- poTei noienja barv. Volitve na Krniijskem. Pri tčerajSnjih deEelaozborakih to- litvah na Kranjakern za aploino knrijo na deželi je S. L. S. T?aeh volilnih okra- jih aijajno zmagala. Njeni kandidatje in sicer za sodni okraj ljobljanaka okolica Mihael Dimnik; za sodne okraje Litija- Radece-Viänja Gora dr. Iran Zajc; za sodne okraje KranJBka Gora-Radovljica- Trziö žnpnik Janez Piber; za sodna okraja Eranj Škofja Loka Efgen Jarc; za Bodne okraje KoBtaojerica-Kriko-Mo- kronog-Trebnje Janez üladnik; za aodna okraja Kamnik-Brdo dekan Iran Larren- öiö; za aodne okraje Koöevje-Ribnica- Velike Lmiöe- Žaženberk dr. VladiBlar Pegan; za sodne okraje Cirkuica-Ilrija- L^giteo-Vrhnika Alton Kobi: za sodne okraje Črnomelj-Metlika-Nsromesto Mar- tin Matjasiö — so dobili ogromne Teöine. V meatn Ljubljana pa je potrebna med kandidatom narodno - napredne slranke Tarkom in boc. meddem. Kristanom cž a Toliter, ki se bode rriila 19. t. m. Doiiodki na Bai kaun. „llrr. kor." poroča 8 Cetinja: Iz jažae Djilmactje, Rike in Trata in iz Nemäije se je povrnilo t domoTino do 16.000 örnogDrakih delarcar. Med njimi jih je mnogo, ki so se izselili r Ameri- ko in ki ho se sedaj ˇrnili. Vlada je med nje razdelila orožja in streljiva in se se- daj pridno urijo r streljanja. Pogajanja med Avstrijo in Turöijo. Liati poročajo, da je dobil aTstrij- ski poalanik t Cirigradn, markiz Palla- ticini z Danaja naroöilo, da nadaljuje pogajanja s Tarčijo. G)vori se, da je Av- atrija pripratljena dati Taröiji kod od- škodnino za anektirani deželi 50 mili- jonov krön. Sploh so Teati 0 položaja na Bilkanu zadnje dni nekoliko zado- ˇoljnejše posebno tndi zaradi tega, ker je baje tadi- Rasija zadoroljna z odgo- Torom, katerega je dobila od Arstrije na njeno noto. Notranji political položaj. Notranji politični položaj je postal zopet jako reaen. Dj danea se ni ie nam- reč posrečilo ministerakemn predaednikn barona Bienerth-a zagotoriti si veöine za proračan8ki provizorij. Giasovaaje bode danea ali jutri. „Narodna zTezau | ima danes sejo, katere glavni predmet je glasoyanje o najnem predioga glede proračanskega provizorija. Ako se Bie- nerthn ne posreči dobiti patrebne večine za omenjeni najni predlog, potem bode državni zbor na'brze odgodjen. Novice. Regulacijt Br&nice. — Zaano je fie cenj. čitateljem, kako velikansko ikodo je napravila Branica minalo poletje po celi braniški dolini. Naii poslanci in žo- panstva ˇ braniški dolini so storili pri ˇladi odločne korake za regalacijo Bra- nice. Po dolgem časn je sedaj vlada skle • nila začeti zs najno potrebnimi deli. G. k. okraj no glavarBtro je poslalo žapan- aUa T Rihemberg dae 4. t. m. sledeče obveatilo: „Vsled poTodnji meseci aygaata t. ]. ae je pokazala potreba nrediti vsaj mestoma potok Branica, da se prepre- čijo daljne škode po preplavljanja. G. kr. namestniit7o je se svojim odlokom z dne 14. norembra t. 1. šle?. II. 1313 semkaj naznaniio, da name rar a nkreniti, da izdela c. k. aekcija za nre- ditev hadoarnikoT v Baljaka načrt z% nrediter in zajezenje Branics. To pa bi se moglo zgoditi le pod pogojem. da se prizadeti f^ktorji (cestni odbor in občine) t principu za?ežojo s praTomočnim sklepom, da bodo pokrili se svojimi sredatvi del stroikov in sicer iakih 30 od sto, potrebičine za onu dela, ki spadajo v njih področje in bi se iz- Tršile y njih korist. Vabim torej žnpanstro, naj zadevo obravnava čimpreje, gjtoropa ie v teka tega meseca t seji in predloži po tem nemadoma semkaj dotični sklep, pred koncem tek. leta. O tem so obveiöeni cestni odbor za ajdovBki okraj in zapanstya: Rihen- berg, Gabrje in Šmarje potom tak. arada, intereaenti okraja sežaaBkega pa potom c. kr. okr. glavarstva v Sežani. C. kr. d?orni BTetovalec: A 11 e m a, 1. r. VeBellca „Slov. sirotišča" se bo vriila pribodojo nedeljo ob 41/., pop. y dyorani „Pri zlatsm jelenu" t Gorici. 0 namena „SIot. sirotišoa" amo uže mnogo pisali. Vsaki goriSki Sloyenec je prepričan 0 pulrebi takega zavoda za Slofenatyo na Goriškem. V zadnjih 20. letib so je gotovo na atotine sloyenBkih otrok poitalijanöilo in to edino is yzroka, ker Slorenci do sedaj nismo imeli takega zaroda za uboge in zspaičene sirote. Maogo sedanjih rokodelakih pomocnikoy in tadi malih obrtnikov ˇ G >rici, ki 10 86 kot airote vzgojili v laikem mestnem airotišča, bi bili sedaj lahko ponoa go- riikegi slovenstra, ako bi imeli že takrat sroje sirotšče, kjer bo Be vzfpjili kot naj ha j ši nasprotniki SloToncsv. To imejmo zmerom pred očmi, ko mislimo 0 namena bodoöega sirotisöa. Naša sreta dolžnost je t3rej pcdpirati vsaki korak, ki stremi za tem, da se čim prej otvori tako po- trebni in prekoristni zavod. V nedeljo torej vai pravi rodoljabi moramo obiakati veselica „SIot. Sirotiiöa", ki ee bo vršila „Pri jelenau in da tako pripomoremo s akromnimi aredatri ve- likema podjetja do hitrejie otroritve. Draštvo razpoiilja sledeöa vabila : Vabilo k ulavnoati, ki jo priredi drnštvo „Slovensko sirotiäöe" v Gsrici, dne 20. decembra 1908. ob 4r, pop. pri „Z atem jelenu", v proslavo Seatdesetlet- nicB slavnega vladanja Njega Veliöanatva ceaarja F^anca Jjžefi I. — Vjpored : 1. Slavnoatai govor. 2. „K iestdesetletnici", P. Aigelik Hribar, mešan zbor. 3. „Ob šeatdeaetletnici cesarja Fr. J)žef* I.", deklamacija. 4. „Zipaščena sirotica0, A. Bichler in T. Dernjad. 5. „Taji pevec", Miha Z?ga, bariton solo s apremljsvanjem. 6. „B^g skrbi za vse", A. S'omsek, de- klamacija. 7. „Na slavo Afatriji", A. För- ster, mešan zbor. 8. „Pri gospodi-4, äaloigra v dreh dejanjih, priredil A. Č%- dei. 9. „Siroti*, Wdiaa in Aljaž, meian zbor. 10. „Graaiöar", Fr. C^gnar, dekla- macija. 11. „G)aarska peaemu, Jjžef thylen, — Vatopnina in Bedež 1 K; vatopnioa brez sedeža 60 vin. — Vstop- nice se prodajajo v prostorih „Sloven- skega katoi. del. draštra" v SemaniSkih ulicah 16, na dan veselica popoladne pa pred vhodom v dvorano. — Vea čiati dobiček bo za „S'ovenako sirotiiöe". Sv. misijon, ki se je vriil v carkvi by. Ignacija v Girici od 8. do 15. t. m. je bil dobro obiskoran. Posebno večerni govori so privabljali veliko mnoiico »or- nega ljadstva v carker sr. Ignacija, ki je bila skoraj vaaki ?ečer polna meatnega slovenakega ljadstva, ki je ob tej priliki pokazalo, da ma ni izamrl veraki cat, kateri mci je bil vc3pljen v otroika area. Govori öö. 00. miaijonarje? so bili pre- priöevalni in dokazovalni in so ntrjevali versko prepriöanje, ki je edino prava tolažba tega žlvljenja. Spovadancev in obhajancov je biio več tisoč, Dines ob 7. ari zv. je sklep sv. mUijona. Čudna zahteva in še nekaj več. — ,Naš glas" piše; „Sestavil se je „Slo- venski klub" poslancev, kot parlamen- tarna skupina. Spletkarenja proti temu ni bilo nobenega, temveč poslanci naše stranke, ki so bili že člani „Slov. kluba", so vedno upali, da bodo prišli zraven tudi klerikalni poslanci, katere so naši večkrat posarneztio vabili". Glede na to izjavo pribijemo, da so snovatelji „Slov. kluba" n e s a m o spletkarili ampak s e tudi zelo strankarsko in n e t a k t n 0 v e d 1 i nasproti poslaucem S. L. S. V dokaz naše trditve navedemo to-le: . „Slov. klub" se je sestavil takoj po izvolitvi poslancev, a k ustanovitvi tega kluba niso bili povabljeni poslanci S. L. S. in niti najstarejši in najiz- kušenejši sedanjih goriškihpo- litikov dr. A. Gregorčič ni bil o tem obveščen, in tako postopanje je pač strankarsko in netaktno! Res pa je, kar trdi „Naš glas", da so se poslanci S. L. S. po osnovanju „Slov. kluba" opetovano in po različnih osebah posamezno pregovarjali, naj bi zapustili dr. Gregorčiča in pri- stopili „Slov. Klubu" — in tako postopanje imenujemomi spiet- karenje! Ako bi bili imeli osnovatelji „Slov. kluba" dober namen, tedaj bi bili že koj k ustanovitvi kluba povabili vse slov. poslance, a tega niso storili. Najlepše pa je to: „Slov. klub" se je osnoval brez vednosti in s prezira- njem S. L. S. in s preziranjem njih lUJdKI. priHki „Šolskega doina44 Fani DraSöek, 5 aloga švalnh strojev Gorica. Stolna ulica his. si 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. ohčinstvn. Kinematoaraf t ävorani „CENTRAL" Veliki električni *r BIOSKOP -*• Internacijonalno gledišče, živečih, govorečih, po- jočih in iprajotHh podob. Umetniško in tehniÖuo vodstvo: Arhitokt «. Tscherne. Predstave ob delavnikih 3 velike predstave ob 5, V27. 'n 8- uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih prva predstava ob 10'. in popoldne ob 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 zvečer. tatOiii čevljar v Semeniški ulici 1 priporoda se r za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. 9 Naročila se izvršuje hitro. na Koma st II. BOHICB na Körnn st 11. Sedlarska delavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalog različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar- nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila st fzvšujejo točno. — gjgp CtTlt ITÜtRüt. ""^W Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z neomojeiio zavezo posreduje pri nakupu kmetijskih potr bščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov. V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živin- sko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga mo- rajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo. Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, bivšt „Hotel Central". Cerbnena mizarsha delo y rimshsm In gotiskem slogu izdelujc fl. Cernigoj- Gorica. Čudovita iznajdba! / a s t o n J se laliko stanovanje, trgovine in proda- alne kurijo, ako se naroči patentirana )rzokurilnica „Unikum". Čujte kaj naša brzokurilvica vse napravi. ^ko se jo postavi na kako svetilko, bo- iisi ono s petrolijem, bodisi "s plinom, bodisi špiritom itd. razgreje ista v ne- koliko minutali vsaki prostor, katerega Dbjednem tudi |razsvetljuje. Vspeli je na- ravnost čudoviti. Bakrena priprava 1 aparat staue 2 K, proti predplačilu ali pa po povzetju 20 vin. več naravnost od iznajdatelja Ed. HiUk Wonsch Dunaj, XVII. Ottakringerstrasse //[A'A7.J Z,eda-Stearin svece odgovarjajo največjim zahtevam. 3ne dajejc lepc svetio u6. Ne za^Javo in se tudi le cede. Stenj ne tije več, ko se jih ugasne. zdelovanje teh sveč se vrši pod vednim nad- :orstvom jednega kemika------------------------- Georg Schicht A.-G. Aussig a|d Elbe. < JVa^nauilo. „Centralna posojilnica registroYnua zadruga z oniejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričenši s l.januarjem 1909 hranilne vloge po -tl2°o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5'.4°!O (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 krön 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. Prosiva zahtevati ligtke! Največja frgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO kromfi) tSiSl^fade izplačava vsakema, kdor dokažo ¦ potrdili najine noro tüserlkftRSke blagajne, da je kupil pri najii za 100 krön blaga. Proßiva lahtevati liitke! Posorl Sno krono nagrade! Poaor! Eno krono nagrade! CENJ. PAME IN siOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. unginal-uicioriü stroji deiap še po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijm za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPnPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učileljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni try (Piaza Duomo) st. 9.