ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Comxnegrical Prinling of All Kinds equality neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki Čilatelji v: CHICAGL new yorku. detroitu. sploh po in Lrren Amerike VOL. XXXIX. — LETO XXXIX. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 8, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 27 Zadnje vesti Oblačno, gorkeje na večer de-i№\Tio z zvišano temperaturo 45 stopinj najvišjo in 35 stopinj najnižjo, je vremenska napoved za danes. Južna Italija je bila med evropskimi državami, katera sta presenetila visok sneg in hud "iraz, najbolj prizadeta. 45 ljudi dosedaj mrt\Ui, kraji, ki niso poznali snega, so sedaj odtrgani od sveta in z italijansko uradno 41 mednarodno pomočjo pošiljajo prebivalstvu tudi z letali najvažnejšo hrano. V Clevelandu so našli blizu I-iilac Lane truplo, ki je moralo l<'žati že dolgo časa pod snegom. Policija je ugotovila, da gre za 56-letnega John Pakh, ki je sta-noval na Buckeye Rd., prišel pa v Ameriko kot madžarski be-Riuiec pred štirimi leti in pol. ^jpgov sostanovalec je Johna pogrešal od 5. januarja. Truplo imelo šest globokih ran. Pomen ruske športske zmage v Cortino d' Ampezzo WASHINGTON, 7. februarja—Živimo v času mrzle vojne. Oba tabora hočeta pokazati, kdo je močnejši in to na kateremkoli polju. Letošnje poletje se vršijo v avstralskem mestu Melbourne splošne olimpijske tekme. Uvod v te olimpijske tekme so bile zimske tekme v Cortina d' Ampezzo v Italiji. Sovjetski tekmovalci so odnesli zmago in dosegli skupaj 121 točk, s tem pa od 24 zlatih medalj— šest. Ameriško moštvo se je postavilo v šesto vrsto in doseglo 54 in pol točke. Ruska zmaga bo eno velikih propagandnih sredstev centralne sovjetske propagande. V Washingtonu se tega zave-* milijard dolarjev ali v ruski valuti 29 milijard rubljev. Zveza sovjetskih delavskih unij je za atlete športnike sama določila v dolarski valuti 150 milijonov dolarjev. V Washingtonu bo predsednik Ei^nhovver danes opoldne predložil kongresu spomenico, v ka-teri predlaga spremembo McCar-ranovega vselitvenega zakona. Eisenhower je za liberalnejši ^kon, posebno ko gre za kvote, katerih se smejo naseljevati po Ameriki narodi iz posameznih Napoved je ta, da bo ta predlog v kongresu hladno spre-.l<'t. Danes ima Eisenhower r^dno "skovno konferenco in mu bodo stavfli vprašanja o razgovorih ®'senhower-E>ien in o odgovoru ®^8enhowerja na drugo pismo Nikolaja Bulganina. Eisenhower dobiva brzojave vloži ugovor—veto zoper za-ki ga je sprejel kongres in po katerem industrija plina ne Več pod federalno kontrolo, župana mest Clevelanda in Okrona sta poslala brzojavki naj Eisenhower ne podpiše zakona. East Ohio Gas Co. zahteva 13% ^šanja cen plinu. Tako nava-Jata župana. V Washingtonu se danes zaČ-^^jo v drža\T»em tajništvu razgovori med U.S.A., Veliko Brita-^'jo in Francijo o Srednjem izhodu. _ Slučaj črnke Lucy, študentke J® univerze Alabame, ki je bila '^l^ljučena, postaja mednarodna ^eva. S slučajem se pečajo an-Kjf'ški, še bolj pa sovjetski listi * ta slučaj obravnavajo na prvi strani in kot glavno senzacijo (^eva. dajo, ker gre pač za mednarodno propagando, v kateri ima prestiž kake države veliko vlogo. Ruski tekmovalci v Cortina d' Ampezzo pa so zunanjemu svetu odprli oči, koliko važnost daje Sovjetska zveza na šport, ki ga, kratico imenuje "fizkulturo." Na zimskih olimpijadah ruski tekmovalci do sedaj niso bili nastopali. Ko so se sedaj prvič pojavili v Cortina d' Ampezzo, so postali zmagovalci. Sovjetski tekmovalci se niso udeleževali niti poletnih olimpijskih tekem prav do leta 1952. Olimpijske zmage si je lastila od leta 1920 Amerika. Tudi ko so bile olimpijske tekme leta 1936 in to v Berlinu, so Amerikanci zmagali vkljub intrigam Hitlerjevih nacistov. , (V Ameriki športr 'd nimajo na razpolago vladnih fondov, ker je ameriški šport, kakor znano svojevrsten, več ali manj "biz-niški." Ali bo ta sistem v odločilnih trenotkih, to je v mednarodnih tekmah še prevladal, je vprašanje? En odgovor na to vprašanje so že dale tekme v Cortina d' Ampezzo.) Za tekme v Melbournu so izdali Rusi dve paroli—socialistični atleti so boljši od kapitalističnih. Telesna vzgoja in šport sta važni za državo. Vodstvo centrale AFL-CIO je ^brano v Miami Beach, Fla. Po drugih točk dnevnega reda je liil Važen sklep, da se za letošnje Volitve zbere volilni fond enega ^Ијопа in pol dolarjev, kar po-^eni, da bodo delavske unije ze-'o aktivno posegle v volitve. I^lavsko ta jništvo v Washing • tonu je izdalo pregled o stanjm wezopselnosti. Brezposelnost, dia ^aša 2,855,000, ali praktično, da Se je v januarju povišala za ^85,000. plače inženirjev so ameriški inženirji pn-merno, oziroma dobro plačani? apraviii so pregled teh plač in so izračunali, da znaša povprečnost teh piag $5,500—$7,500 na leto. Rusi so prvič nastopili leta 1952 v Helsinkih. Takrat še niso premagali Amerikancev. Washington je postal pozoren na sovjetsko sistematično vzgojo v športu in je moral ugotoviti sledeče: Sovjetska vlada se je vrgla na sistematično vzgojo na polju športa. Ko gre za mednarodne tekme, se vršijo skrbne priprave vse s ciljem, da rusko moštvo zmaga. Stroške nosi sovjetska vlada. Sovjetska vlada je znala organizirati 12 milijonov sovjetske mladine. Ta mladina se vež-ba po taboriščih, ta taborišča pa so razširjena po vsej Sovjetski zvezi. Tisti, ki trenirajo in ki se izkažejo, dobijo visoke nagrade. Poznani atleti se stavijo v vrste oficirjev Rdeče vojske in lahko dobijo visoke vojaške čine. V notranjosti Sovjetske zveze prirejajo tekme in dobijo zmagovalci visoke nagrade. V letu 1956 v poletju se vršijo mednarodne olimpijske tekme v Melbourne v Avstraliji. Zapad-ni diplomatje se zavedajo, da če bo tudi na teh tekmah zmagalo sovjetsko moštvo, bo ta triumf tudi važen za propagando. Sovje-ti skušajo dokazati, da tudi na polju športa zapadni vzgojni sistem nazaduje in da je sovjetski sistem tudi na tem polju boljši. Sovjpti hočejo že sedaj, taKo je sklepati po pisanju sovjetskih listov, izrabiti zmago sovjetskega moštva v Cortina d' Ampezzo, da svetu pokažejo, da je njihov sistem fizične telesne vzgoje boljši od drugih sistemov. S tem sovjetskim sistemom se vzgojijo zdravi in ^^očni mladeniči, kar so pokazali, ko so prvič nastopili na mednarodnih tekmah. Sovjetska zveza se je vrgla na športsko vzgojo med šolsko mladino in med delavci v delavskih unijah, šolski mladini da prvenstvo. Kot športnikov atletov med to mladino je v Sovjetski zvezi devet milijonov, med delavci člani delavskih unij pa tri milijone Sovjetska zveza ima posebno komisijo, ki trenotno vežba 4,-800,000 atletov. Kot povdarjeno stroške nosi vlada sama. V letu 1954 je dala na razpolago za to vzgojo velikansko vsoto sedem Gre za Calif ornijo! v Clevelandu se nahaja na "prijateljskem obisku" governer Californije, Knight. Governer Knight je nasledil bivšega gover-nerja Eafla Warrena, ko je ta postal predsednik vrhovnega federalnega sodišča. Knighta so podprle californijske delavske unije. O Knightu se tudi govori kot morebitnemu republikanskemu predsedniškemu kandidatu pri volitvah leta 1956. Za Californijo se potegujeta oba demokrata, Adlai Stevenson in Estes Kefauver, ki sta najavila svojo predsedniško kandidaturo. Estes Kefauver se je vrnil v Washington, da se udeleži senatnih sej in glasovanj, Adlai Stevenson pa je se ostal v Californiji. Stevenson in Kefauver se potegujeta za glasove californijske delegacije, ki bo šla na konvencijo demokratske stranke, ki šteje 68 delegatov. Stevenson in Kefauver sta govorila s televizijskim prenosom skupno in smo videli, da je poslušalstvo sicer pritrjevalo tudi Kefauver ju, v dvorani pa je bilo polno napisov in ročnih plakatov, da "hočemo Adlaia za predsednika." ŽENSKE. PA TUDI MLADI, SE POTEGUJEJO ZA DOLAR! Ko se pečam9 z zaposlitvijo, moško in žensko delavno silo tu v Ameriki in drugod, bo zanimivo, če pokažemo na neke ppjave, Id so postali v zadnjih letih v Ameriki precej značilni. Namreč, da se ženske rinejo naprej, da gre mladina zelo hitro za dolarjem, da pa se stari neradi umaknejo. V letu 1940 je bilo 47,-520,000 zaposlenih ljudi, ki so odvisni od plač ali mezde na uro. Sedaj jih je okrog 65,000,000. Če pregledamo, koliko je bilo v letu 1940 zaposlenih žensk, federalna vlada postreže s številko 11,970,000. In danes? Zaposlenih žensk je 20,728,000. Število žensk po raznih službah je naraslo od leta 1940—1956 kar za 73%. Vprašanje mladine na delu, stare od 14—19 let: V letu 1940 je je bilo na delu po istih podatkih 3,545,000, danes pa 4,468,000. Torej velik porast. In 65 let stari in nad to dobo? Leta 1940 jih je bilo na delu 2,090,000 danes jih je 8,221,000. Velik porast. Kar smo rekli zgoraj, ugotavljamo tudi ob zaključku: Ženske se rinejo naprej, hočejo same zase zaslužiti in imeti svoj denar, mladina hoče kmalu priti do dolarja, starejši ljudje pa se naredi umaknejo z delovnega odra. zastrupljeni otroci Glasilo ameriške zveze zdravnikov objavlja zanimiv pregled, kako se otroci zastrupljajo in umirajo. Na leto umrje vsled raznih nesreč kakih 14,000 mladine v starosti od enega do 14 let, med temi je 1,500 takih, ki se po nesreči zastrupijo. Ta številka pa seveda ni dokončna, ker vsi slučaji niso prijavljeni. Največ nesrečnih zastrupitev smrtnim izidom je v južnih državah; celo šestkrat več, kot pa drugod. To je v ostalem dokaz, kakšen je tam standard življenja, kakšno je družinsko življe nje in kako starši pazijo na svoje otroke. Na jugu je mnogo petroleja vseh vrst, petrolej pa je nevaren, posebno, če pride v roke otrokom. Ljubezen vse prenese! v Chattanooga, Tenn., živi za-(onski par Harold in Becky Sowe. Harold se nahaja v krajevni bolnici. Delal je v tovarni, ki izdeluje nadoAiestne dele za avtomobilsko industrijo in se je povzpel do preddelavca. Pred štirimi leti in to meseca decembra ga je doletela nesreča, da mu je oslabel živec v glavnem sistemu in je izgubil sistem, pa tudi zavest. Harold leži brez zavesti v bolnici že štiri leta; ženi Becky ni kazalo drugega, kakor da je šla v službo. Najprvo je razprodala, kar je imela doma, da je krila prve bolniške stroške. Ko pa je vsega zmanjkalo, je morala iti na delo. Stroške bolnice za moža Harolda nosi žena sama. Tragično je, da je Harold postal trajni invalid v najlepši dobi moškega življenja; star je komaj 38 let. AMERIKA POSTAJA DEŽELA UPOKOJENCEV-KDO BO KOSU STROSKE ZA NOVE CESTE! VPRAŠANJE POKOJNIN IN CEST PRED KONGRESOM WASHINGTON, 7. februarja—V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo sprejeto razširjeno pokojninsko zavarovanje, kakor ga je deloma sprejela že spodnja zbornica. Računati je enako z gotovostjo, da bo kongres pristal na novi program o razširjenju cestnega omrežja, kakor ga je že sprejel senat. O njem ima glasovati še spodnja zbornica. Predsednik Eisenhower se je vdal pritisku republikanskih voditeljev in pristal na demokratski program. Republikanci so namreč Eisenhower ju predočili, da mora kongres že radi volitev izglasovati cestni zakon; ker pa imajo demokrat je svoj program, večino v senatu in v spodnji zbornici, naj tudi Eisenhower na ta program pristane. To se je tudi zgodilo. Ko bo izglasovan novi zakon za Social Security, bo socialna slika ameriškega življenja naslednja : Social Security razpolaga s fondom 22 milijard dolarjev. Če bodo stopile ženske delavke v pokoj že z 62 leti, bo šlo za kakih 800,000 novih upokojenk, ki bodo iz fonda Social Security dobile skupno v prvem letu $400,-000,000 pokojnine. Če bo senat pristal na to, da gredo lahko delanesposobni delavci v pokoj že s 50 leti, bo teh novih upokojencev 250,000. Nadalje pridejo v poštev člani družine, ki so lahko stari tudi nad 18 let pa so delanesposobni, pa bodo prejemali podporo. Ta podpora bo šla v stotisoče dolarjev. Kakih 215,000 je novo zavarovanih iz vrst advokatov, zobozdravnikov in privatnih poklicev, raznih uradnikov, ki sicer niso zavarovani. Ženske, ki gredo z 62 leti v pokoj, bodo dobile pokojnine do $108.50 na mesec in to brez čakanja. Enako delanesposobni delavci nad 50 leti. Računa se s tem, da bo v letu 1956 novih upokojencev 1,050,000, kar bo pen-zijski fond obremenilo za prvo leto za $600,000,000, za prihodnja leta pa na leto za $2,200,000,-000. Vprašanje cest in stroškov Demokratski program novega cestnega omrežja je v kratkem tale: prebrisan ropar Blagajničarki nekega kina v Los Angelesu je slučajni gost povedal, da mu predstava ni ugajala. Pred nos ji je pomolil pištolo in zahteval, da mu izroči, kar je v blagajni. Blagajničarka je to borila in tat je odšel z $212. Razprodaja V poznani trgovini Marsich & Russ na 6108 St. Clair Ave. je v teku velika razprodaja raznega blaga in oprave za ženske in de kleta ter otroke. Cene so bile znižane na vsemu blagu, katero je le prvovrstne kakovosti. Bolezen že več tednov se nahaja bolna na svojemu domu Mrs. Mary Do-bida, stanujoča na 16413 Trafalgar Ave. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skoraj šnjega okrevanja. Napravi naj se novega cestnega omrežja v dolžini 40,000 milj. Gre za glavne ceste, ki bodo vezale posamezne države republike med seboj, bodo pa široke in imele štiri, oziroma šest linij. Popravijo naj se ceste drugega razreda. Za, glavne ceste bo plačala federalna blagajna 90%, 10% pa posamezne države. Za ceste drugega razreda in razna pota bodo šli stroški po polovici; polovica odpade na federalno blagajno, polovica na državno blagajno. Program je razdeljen na dobo 13 let, skupni stroški pa so pro-računani največ na $51,500,000,-000; od teh bo nosila federalna blagajna $37,500,000,000, države in občine pa $14,000,000,000. Kako se bodo krili stroški? Federalni davek na gasolin se bo povišal od dveh centov na tri cente za galon, dalje pa bodo povišane razne davščine, kot trošarine na tovorne avtomobile in na avtobuse. Dalje na primer davki na gume, ki so sedaj pet centov na funt, na osem centov na funt. Davki se bodo povišali tudi na razna goriva. V prihodnjih letih bi tako federalna blagajna nabrala nekaj več, kakor 12,000,000,000 dolarjev. Kaj je bistvo novega programa ? To, da se ne dolžimo za dolgo dobo, marveč, da se gradbeni stroški krijejo iz davkov in drugih pristojbin, ki bodo sicer nove, oziroma povečane, pa bodo za takrat—tekoče. FRANCOSKA UGANKA IN U.S.A. Novi predsednik francoske vlade Guy Mollet se nahaja v Alžiru. Ko je prišel v Alžir, so ga francoski kolonisti sprejeli z gnilimi jajci in gnilo zelenjavo. To je bil protest Francozov zo-i^er politiko Molleta, ki hoče v Alžiru dati politične pravice domačinom Arabcem. Mollet se tega ni ustrašil in je imel drugi dan posvetovanja s političnimi voditelji raznih narodnih skupin. Vkljub temu, da je vojaški francoski poveljnik odstopil, je Mollet dejal, da bo svojo politiko nadaljeval in da se bo v Alžir ponovno povrnil. Med Eisenhowcrjem in Ede-nom se je bilo pri zadnjem sestanku v Washingtonu dogovorilo, da naj pride do skupne konference med Amerikanci, Angleži in Francozi, na kateri se bodo posvetovali o položaju na Srednjem vzhodu. Francoska soudeležba na tej konferenci bi preje vplivala odbijajoče, kot pa pomirljivo. Radi razmer v Severni Afriki ima Francija zoper sebe ves arabski svet. In v takem ozračju naj Francija še posreduje na Srednjem vzhodu? V Washingtonu si belijo gla- vo, v koliko je še računati na Francijo. Socialista Guya Molleta so sicer podprli francoski komunisti, ki so kot stranka najmočnejša politična stranka, v Washingtonu pa so si na jasnem, da komunisti s tem še niso rekli zadnje besede, da bodo Molleta stalno podpirali. Kakor hitro bo prišla ugodna prilika, bodo Molleta vrgli. Mollet ima za-slombo le v strankah sredine, ki pa niso prave strnjene politične stranke, marveč le skupine, ki plavajo enkrat sem, enkrat tja. # Ko gre za Srednji vzhod, gre za politično zmešnjavo. Kanada na primer je dvignila prepoved, da se kanadsko orožje ne sme prodajati Srednjemu vzhodu. V Washingtonu je skupina poslancev zahtevala, da naj se ameriško orožje da na razpolago judovski državi zrael v Palestini. Državni tajnik John Foster Dulles je ta predlog odbil, češ, da je treba uganko Srednjega vzhoda rešiti z drugim sredstvom, ne pa z orožjem. Istih misli je tudi Truman, ki pa je pristavil, da je v danih razmerah ameriško orožje za Srednji vzhod potrebno. 1VIARY FINK Kakor smo včeraj poročali, jo preminila Mary Fink, rojena Že-leznik, stara 43 let, stanujoča na 14901 Darwin Ave. Rojena je bila v Waukegan, 111, Tukaj zapušča soprogo Louis, sina Pfc. Carl, ki se nahaja z ameriško zračno silo v Angliji, tri hčere, Mrs. Evelyn Lorenzo, Mrs. Jean Fedorka in Betty, štiri vnuke, v Minnesoti brata John Železnik in sestro Mrs. Lillian Sayovitz.- Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebrf-ga zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. t # ANNA SMOLE Včeraj zjutraj je preminila na svojemu domu Anna Smole, rojena Tomšič, stanujoča na 5805 Dibble Avej Stara je bila 73 let in je bila doma iz Starega trga pri Ložu, odkoder je prišla pred kakimi 55 leti. Njen mož Anton je umrl v marcu 1943, sestra Mrs. Mary Japel pa prošlega decembra meseca. Bila je članica društva Ribnica št. 12 S.D.Z. Tukaj zapušča otroke: Anthony, Mrs. Anna Jereb, Stanley, Mrs. Sophie Esquival in Joseph, dve vnukinji in dve sestri Mrs. Agnes Gostič in Mrs. Antonia Japel. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. # V zadnje slovo članice podr. št. 10 S.Ž.Z. so prošene, da pridejo nocoj ob pol osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Frances Kozel, v četrtek zjutraj pa, da se po možnosti udeleže njenega pogreba. Pogreb pok. Frank Weiss Pogreb pokojnega FVanka Weiss St. se vrši v čeb'tek zjutraj ob 8.30 uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. Pogreb pok. Marian Hegedus Pogreb petletne deklice Marian Hegedus se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv, Kristine ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. # Pogreb Joseph R. Bailey Pogreb pokojnega Joseph R. Bailey se vrši v petek zjutraj v Huntington, W. Va., kamor je bilo truplo odpremljeno po Grdino-vem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62 St. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue ' Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznaSalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year — (Za eno leto) ______________________________________________ For Six Months — (Za šest mesecev) ____________________________________ For Three Months — (Za tri mesece) __________________________ -$10.00 ... 6.00 _______ 4.00 I Urednikova pošta For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year —■ (Za eno leto)________________ For Six Months — (Za šest mesecev) _____________________ For Three Months — (Za tri mesece)___________________ .$12.00 . 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 ZANIMAJMO SE ZA ŠOLE! (1) Tudi slovenske družine tu v Ameriki, posebno matere, imajo nekak domači praznik, kadar gre njihov otrok prvič v ameriško šolo. Tudi kasneje se njihovo oko obrača! za otrokom ali varno hodi, ali je prišel pravočasno na šol-: ski avtobus in ko se šolarček vrne domov, ga sprašujejo, kako in kaj je v šoli. Tudi med nami Slovenci je postala; življenska zapoved, da naj otroci dobijo jjotom šol čim več ! izobrazbe. Zato je razumljivo, da je lepo število otrok slo-! venskega pokolenja, ki so šli preko vseh šol, danes v pri-! vatnih ali javnih službah na pomembnih mestih. Že ko iz-; govarjamo besedo šola, nas k temu vprašanju vleče srce; j gre pač za vekovečrio pravilo, da gre za mladino, ki je na-1 ša bodočnost, I V zadnjih dneh smo brali, mi pa tudi pisali, da je ameriško šolstvo v krizi. Kriza je materialna, hočemo reči, da ni dovolj sredstev, da bi bilo dovolj šol in šolskih razredov | na razpolago. Tudi učitelji zahtevajo za sebe dostojne pla-' če. Pa pridemo do zanimivega vprašanja, namreč, odkod I sredstva? Ali naj za šole skrbijo le občine skupno z državo, v kateri so, brez kakega vmešavanja federalne vlade v Washingtonu. Povdarjamo še enkrat, da je ravno to vprašanje zelo zanimivo, ker gre za današnjo Ameriko in za to, ali naj se misel ene države kot so United States of America povdari' prav praktično, da smo v resnici le ena država, ali pa naj vlečemo še naprej zgodovinsko ime, da je na primer država Ohio res država. Kakšna pa je oblast te države Ohio? Kriza je nadalje v tem, da gre, posebno na ameriškem jugu za vprašanje šolanja belih in črnih šolarjev v istih prostorih, po istem šolskem načrtu in s pomočjo istih sredstev. Črnci, katerih je danes v Ameriki okrog 16 milijonov, hočejo popolno enakopravnost, hočejo v šole z belci. Znana je beseda segregacija, ki pomeni v slovenskem jeziku ločevanje. Ali naj ta segregacija še obstoji, ali ne? Vprašanje črncev kot sužnjev je bilo poleg vprašanja moči federalne vlade eno od tistih, radi katerega smo šli—kmalu bo sto let tega—v krvavo in dolgotrajno državljansko vojno. Ce hoče ameriški jug še nadalje vztrajati na segregaciji— ločevanju, potem moramo računati tudi s tem, da bo to stran ameriškega družabnega življenja izrabila temeljito protiameriška propaganda po Aziji in Afriki. Zdi se, da je to vprašanje zopet razbobnano in v resnici obstoja. To nam dokazujejo pojavi v ameriških južnih državah. Ko se pečamo z vprašanjem šol in s sredstvi, ki naj te šole vzdržujejo, moramo nadaljevati z vprašanjem, odkod sredstva za vzdrževanje teh šol. Odgovor je politično-vzgojno zanimiv in vreden tako pisanja, kakor branja. Nekaj vzgledov; Kateri davki nas danes najbolj tiščijo? Odgovor je ta, da federalni davki, zlasti pa "income tax." V davčnem vprašanju je torej prevladala centrala, to je United States of America nad posameznimi državami, ki nosijo to ime samo še kot zgodovinski privesek. V Ameriki je najštevilnejši delavski stan. Ta stan zanima, kaj bo z njegovo bodočnostjo, kaj bo, ko bo star, kaj bo recimo z njegovo pokojnino. Imamo veliko ustanovo Social Security, ki pa je zopet FEDERALNA, z drugimi besedami, ustanova, ki velja za vso republiko. Torej tudi glavno delavsko vprašanje ni rešeno po državah, kot na primer Ohio, marveč za vso republiko. Vprašanje najnižje mezdo, ki bo kot en dolar na uro rešeno praktično s 1. marcem t. L, je rešeno federalno. Delavske unije so sploh v principu za to, da se še ostala vprašanja spravijo v okvir republike, ne pa posameznih držav. Važen je stan ameriških farmarjev. Tudi njihovo vprašanje rešuje federalna vlada, torej za vse in za vso republiko. Govorimo o zalogah živil in kam s temi zalogami, pa je vse v rokah federalne vlade. Kaj torej še ostane v rokah posameznih držav, kot na primer Ohio? Prav malo in položaj governerja je v resnici le še zgodovinski. Že sedaj hočemo urediti vprašanje zdravstva na federalni podlagi; tudi vprašanje cest, vsaj s federalno pomočjo. Republika, torej federalna oblast zmaguje! L. Č. Pred odhodom v domovino CLEVELAND, Ohio — Predrto se poslovim za vedno od mojih dragih sorodnikov in prijateljev ter znancev, s katerimi sem se seznanil tekom mojega pet in pol mesecev bivanja v vaši sredi, se želim vsem toplo zahvaliti. V prvi vrsti se iskreno zahvaljujem moji sestri in njenemu možu, Frances in John Lekan na 11Д)5 E. 77 St., ki sta me povabila in plačala vse stroške za moje bivanje tukaj v Clevelandu. Prišel sem iz Loške doline. Drugič se zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam ter prijateljem za vsa lepa darila, ki ste mi jih izročili, kot tudi za vso izkazano ljubezen do soroja-ka. V resnici sem bil sprejet kot vaš rojak in kot vaš prijatelj, kamorkoli sem prišel na obisk ali kdorkoli me je obiskal. Iskrena hvala tudi vsem, ki so mi napravili tako prisrčno od-hodnico zadnjo nedeljo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Hvala mojim bratrancem, ki so se izkazali kot moji bratje. Pozdravljam vse moje rojake, kateri me niso mogli obiskati in jih jaz misem utegnil pred odhodom obiskati. Moja topla zahvala naj velja vsem in vsakemu, ki mi je izkazal gostoljubnost in prijaznost v času mojega bivanja v vaši rre-di. Zelo se mi je tu dopadlo, rad bi ostal, a človek vedno ne more kar Ž3li. Sedaj odhajam v rojstni kraj v Stari trg pri Rakeku, kjer imam svojo družino. Nikoli ne bom vas pozabil. Pozdravljeni! Matija Strle Markovec 5, Stari trg pri Rakeku. pšenica iz kanade v poljsko Lansko leto je Kanada prodala komunistični Poljski 9,250,000 bušljev pšenice. Letos znova in to na kredit 3,700,000 bušljev. Pridile na maškeradno veselico Prog. Slovenk EUCLID, Ohio—-Zopet bo prijetno pri krožku št. 3 Progresivnih Slovenk in sicer v nedeljo, 12. februarja. Ta večer se bomo zabavali na maškeradni veselici, ki jo Progresivne priredijo v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Društva in splošno občinstvo je nam bilo do sedaj vedno naklonjeno in vedno smo imele lepo število obiskovalcev na naših priredbah. Upam, da nas ne boste pozabiU tudi ob tej priliki. Ne pozabite nas obiskati in se z nami vred malo razvedrite. Apeliram tudi, da se našemite, da bo več smeha in dobrega razpoloženja. Nagrad bodo deležne vse maske, ne samo tri, kot je bilo prvotno poročano. (To se je na zadnji seji spremenilo.) Kuharice in natakarice vam bodo dobro postregle, in kateri bo hotel večerjo, bo tudi postre-žen. Za ples bo igral Ludwig Trio poskočne polke in sanjave valčke. Prav iskreno ste vabljeni vsi —pridite in na svidenje v nedeljo, 12. feb. v Ameriško jugoslovanskem Centru na Recher Ave. Elizabeth Matko, tajnica. Popravek k poročilu o konferenci snd CLEVELAND, Ohio—V poročilu o konferenci lastnikov certifikatov Slov. nar. doma na St. Clair Ave. se je vrinila neljuba pomota. Pravilno bi se moralo glasiti, da je bilo pri prvem glasovanju izvoljenih šest direktorjev, pri ožjih volitvah med Frank Mack in J. Breščak, je bil izvoljen Frank Mack. John Smuk je bil izvoljen pii prvem glasovanju, ne pri ožjem. Toliko v blagohotno popravilo, da ne bi se komu po nedolžnem godila krivica. Pomota je bila narejena od moje strani, za kar mi je žal. Upam, da bo s tem pojasnilom vsem v zadovoljstvo. John Tavčar, tajnik S.N.D. Trije novi uradniki izvoljeni pri S+. Clair Savings Loan Co. Don Schncller Leonard J. Held Victor F. Uozance Na seji novo izvoljenega di-rektorija so bili pred kratkim izvoljeni trije novi uradniki St. Clair Savings & Loan Co., ki ima dva urada, enega v sredi slovenske naselbini na 813 E. 185 St., drugega pa na 6235 St. Clair Ave. Don Schneller, 310 E. 262 St., Euclid, je bil izvoljen tajnikom družbe, pri kateri je dosedaj imel mesto pomožnega tajnika. Schneller je graduiral iz Cathedral Latin High šole in Dyke & Spencerian kolegija, kjer je študiral "accounting" in "finan-co." Služil jc 10 mesecev pri vojakih na Koreji, Sedaj je blagajnik Northeast Round Table cle-velandnkega zemljiškega odbora, ter je znan igralec goMa. Leonard J. Held, 746 North-field Rd., Bedford, jc bil izvoljen pod])rodsednikom. Graduiral je! iz Sandusky High šole, pohajal' je v Bowling Green State uni-: verzo, in graduiral je iz o.dvet- i niške šole v Cincinnati. Napravil: je odvetniški izpit ip zadnjih pet, let je bil v službi pri National City Bank. Pri St. Clair Savings { & Loan Co. je v oddelku za posojila na zemljišča. Victor F. Rozance, 14200 Hale Ave., je novo-izvoljeni uradnik. Graduiral je iz Cathedral Latin High šole in John Carroll univerze, kjer je študiral trgovstvo. Rozance, ki je sin ])oznane družine Mr. in Mrs. John Rozance, je bil v službi pet let pri National City Bank. Ponovno izvoljeni direktorji so; Paul J. Schneller, predsednik; F. J. Kern, M. D., podpredsednik: Mirko L. Burja in Stanley P. Zupan, pomožna tajnika, Anthony C. Kromer, blagajnik in Joseph T. Bergeron, odvetnik. KKL JKLKN V ŠVICI Neki švicarski lovec, ki se je mudil s svojim lovskim čuvajem na lovu v revirju Weitzenbachu, trdi, da je srečal v gozdu belega jelena. Ni pa streljal nanj, ker je med lovci razširjena vraža, da pomeni ustrelitcv belega jelena nesrečo. Temu piaznoverju je treba pripisati, da sc je nekaj belih jelenov ohranilo. Piše: andrew vičič moje potovanje po evropi in rojstni domovini (nadaljevanje) Na parniku domov grede smo imeli mnogo prijazne družbe, le da smo prvi dan in polovico drugega dne imeli zelo slabo morje, potem pa se je umirilo in imeli smo se lepo. Postrežba je bila izvrstna. Peti dan smo pristali v pristanišču v New Yorku. Kei sva zapustila New York malo pred poldnem, sva se vozila le do Binghamptona, kjer sva obiskala prijatelje, s katerimi sva bila v Floridi. Tam sva tudi prenočevala. Razumljivo, da je bilo tam veliko ladovednosti kod vse sva hodila in kaj sva videla, kako je sploh v starem kraju. Od tam sva se iiotem napravila na pot domov naravnost v naš "Good Old Euclid, Ohio." Rad bi še omenil, oziroma podal svoj vtis o Evropi in stari domovini. Resnica je, da ko je ta nova Jugoslavija pričela, ni imela ničesar, saj v kolikor sem čital v časopisju, ni imela niti poštene lokomotive, ne traktorjev, ne trukov, nc avtomobilov in tudi ne strojev, da bi kaj izdelovala. Torej, bom rabil tisti znani stari pregovor, ki pravi: z golo roko je težko kače loviti. In to je tudi res. Ampak vodstvo tudi ni tako kot bi moralo biti. Kot se meni zdi, niso zadosti podjetni, nimajo pojma o prayi tigovini. In kdor se ne razume na svoje delo, lahko napravi več škode kot pa koristi. Slišal sem tam, da kmet ne sme iti v svoj gozd, da poseka drevo za kurjavo ali za kako drugo potrebo, razen če ima posebno dovoljenje od vlade. To je vse dobro ako je pomanjkanje lesa. Ampak kakor sem tam slišal, in sicer od človeka, ki je bil sam med onimi, ki so tam delali, da so nekje v Hercogovi-ni posekali n(a stotine in stotine hektarov gozda že pred štirimi leti, pa še danes ležijo tista drevesa na tleh in gnijejo. Dotične-ga človeka sem vprašal zakaj je to. Odgovoril mi je, da tam blizu ni železnice in tudi nobene ceste, da bi po njej lahko izvažali ta les. Torej, tu se vidi, da ljudje, ki dajejo taka povelja, da se drevesa розека in potem pusti gniti, ker niso vnaprej poskrbeli kako jih bodo spravili do ljudi, ki rabijo les, se prav nič no razumejo na svoj posel. Zakaj ni tisti človek, ki je za to odgovoren, gledal, da bi najprej napravil pota ali železnico v tisti gozd. Potem ne bi bilo izgube, ampak dobiček, kar tam tako zelo nujno potrebujejo. Še nekaj se mi je zdelo čudno. Naprimer kjerkoli imamo tu v Ameriki parke ali letovišča, je vse polno vsakovrstnih trgovcev, ki prodajajo sladoled, mehke pijače, razglednice, balončke in druge predmete. Ko sem jaz hodil in se vozi> po Jugoslaviji, nisem nikjer videl, da bi se kdo zanimal za kaj takega podjetnega. Po mojem mnenju, če bi imeli tu v Ameriki Postojnsko jamo, bi od same Jame živelo od 100 do 500 ljudi. Ravno tako bi lahko dobro uspevali v Jugoslaviji, ker za časa mojega bivanja tam sem videl turiste iz I Nemčije, Nizozemske, Avstrije, Švice, Danske, Francije, Anglije, itd. Menim, da turisti, ki tako potujejo, imajo denar, torej zakaj nimajo tam Slovenci ali Jugoslovani kakšna trgovska pod-vzetja, od katerih bi imeli dobiček. Tam bi prav lahko imeli vsakovrstno literaturo, razglednice o Jami v raznih jezikih, kot tudi vsakovrstne izdelke, ki jih Jugoslavija izdeluje. To bi pomagalo tistim, ki izdelujejo te stvari, kot tudi tistim, ki jih prodajajo. To bi bilo po trgovsko in bi neslo. Torej, ko sem šel v Postojnsko jamo, so mi računali 350 dinarjev vstopnine, enako za ženo, kar je bilo skupno 700 dinarjev, in čeprav bi hotel več zapraviti, ne bi mogel, ker nimajo tam nikakršne stvari naprodaj. Le neko mlado dekle je stalo pred Jamo in čistilo ljudem čevlje za 50 dinarjev za osebo. V Jugoslaviji je vedno mnogo turistov. Jaz nisem za to, da bi se moralo te turiste odirati po oderuško, mislim pa, da če imajo denar in ga hočejo zapraviti, zakaj ne bi Jugoslovani, odnos-no Slovenci podvizaH se, da bi oni imeU koristi. To ne bi bila goljufija, ker turisti, ki imajo namen zapraviti denar, ga bodo zapravili, če ne tukaj pa kje drugje. Obenem pa sem mnenja, da bi si turisti z veseljem nabavili razne predmete in spomin-čke iz Jugoslavije, kot je navada kadar kdo gre kam na obisk. So pa tudi druge stvari, ki se mi niso dopadle, kot riaprimer pomanjkanje postrežbe po gostilnah, restavracijah in hotelih, ker tega se ne vidi po drugih državah. Torej, zakaj je to? I Menda zato, ker so delavci plačani toliko na mesec in jih nc briga koliko odjemalcev bodo dobili, njim je le mar kako hitro bo mesec pri kraju, da bodo dobili plačo. Morda bi kdo rekel, zakaj pa nimajo ljudi, da bi vse to nadzorovali? Stvar je taka, da bi potem mogli imeti več nadzornikov kot pa delavcev. Jaz mislim, da če bi bila tam borba za kruh ali za obstanek, vsaj v 22-nadstropna stavba elektrićarske družbe v gradnji I V sredo, dne 1. februarja so j je zasadilo prvo lojjato v zemljo kot pričetek gradnje velike 22-nadst.ropne stavbe, ki jo namerava postaviti na Public Square Cleveland Electric Illuminating Co. Ko bo poslopje dogotovljeno ])ozno piihodnjega leta, bo obsegalo 400,000 kvadratnih čev-Ijev ter bo eno najmodernejših in najlepših pisarniških poslopij v srednjem zapadu. j Poslopje bo imeli lice na se-1 verozapadnem vogalu Public j Square ter bo znano kot The Illuminating Building. Stalo bo 17 milijonov dolarjev. Elektri-čarska družba sama bo zavzemala pet prvih nadstropij poslopja, skupno 80,000 kvadratnih čevljev prostora. Zunanja stena poslopja bo iz stekla in aluminija, notranjost bo popolnoma umetno prezračena in moderna v slehernem detajlu obrisa in gradnje, čakalnica ali hodnik bo obsegala dva nadstropja. "Plaza" ali hodnik do poslopja z strani na Public Square bo meril 65x200 čevljev in bo imel umeten bazen in nasajeno drevje in cvetje. malih podjetjih, kot so prodajalne, gostilne, restavracije in druge, katere ne zmorejo imeti takih nadzornikov, da bi se moralo dati taka podjetja nazaj ljudem v privatne roke in vlada ne bi trpela vsled tega zgube. Tam bi naprimer morali imeti podjetja na taki podlagi kot tu v Ameriki, če bi vlada hotela imeti od njih koristi. Torej, predno tu nekdo lahko odpre gostilnoć mora vnaprej plačati $1,000 za licenco. To pomeni, da dobi vlada en tisoč dolarjev čistega dobička predno lastnik napravi en cent. In ko človek plača en tisoč ali še več, bo gledal, da bo tisti tisočak dobil nazaj, in povrhu pa še več drugih, zato pa pridno dela in postreže svoje odjemalce, tako da pridejo zopet nazaj k njemu v goste, in lastnik ima pri te mveč dobička. Meni se je zdelo, da v trgovinah, kjer so nameščenci plačani toliko na teden ali mesec, da so le toliko zainteresirani kako hitro mine čas v trgovini. Nekaj pa le moram priznati Jugoslaviji, namreč, da je veliko napredovala po zadnji vojni v večji industriji. Tako imajo naprimer v, Ljubljani Litostroj, v Mariboru imajo mnogo novih tovarn, tam izdelujejo avtomobile in vsakovrstne druge stvari, v Kamniku imajo nove tovarne, v Tržiču imajo tkalnice, v katerih izdelujejo blago za obleke, na Jesenicah so prav dobro spopol-nili železno industrijo. Sicer ko sem bil na Bledu, je imela jugoslovanska vlada razstavo vsakovrstnih stvari, ki jih izdelujejo v Jugoslaviji, in videl sem mnogo stvari, o katerih he bi nikdar mislil, da jih izdelujejo v Jugoslaviji. Ne mislite pa, da sem jaz šel v Evropo ali Jugoslavijo, da bi koga učil kako naj živi ljudstvo tam, saj jaz sam nisem kak učenjak, ampak prepričan sem, ker sem že mnogokrat videl ljudi po raznih krajih, najsibo po Evropi ali Ameriki, ^ateri niso ničesar delali, če jim ni bilo treba, da če imajo borbo za obstanek in so prisiljeni delati, da so koristni člani človeške družbe. Potrudijo se in storijo več v splošno korist. Torej, jaz sem šel v Jugoslavijo in Evropo na izlet, da obi-Bčem naše brate, sestre in sorodnike, kjer smo imeli skupaj mnogo veselega razvedrila in užitka ko smo si obujali stare spomine. Jaz bi priporočal vsakemu, kateremu je le mogoče iti, da vsaj za par mesecev gre tja na obisk, ne bo mu žal, ker je po svetu še mnogo lepote, katere nismo še videli in jaz mislim, da je ta zato na svetu, da jo ljudstvo uživa. (Konec) Poslopje bo opremljeno z štiri-vrstnimi avtomatičnimi dvigali Westinghouse izdelka, prostor za parkiranje avtov pa bo v sosednjem poslopju, šest-nadstrop' ni garaži, kjer bo imelo prostor 400 avtov. Gradnja je šla v polni tek po kratkih javnih obredih, katerim so prisostvovali: župan Anthony J- Celebrezze, coucilman 31. var-de Wilson M. Latkovic, predsednik Ostendorf-Morris Co., War-ren. L. Morris, katera družba gradi novo poslopje; predsednik The Illuminating Co., Elmer L. I Lindseth, in Rev. dr. Robert B-Whyte, župan Old Stone cerkve. GASn.EC IN POŽIGALEC HKRATI V Waldesbergu v Avstriji so sprejeli v četo prostovoljnih gasilcev še ne 16 let starega Adolfa Walterja, ker je bil pri vsakem požaru zelo požrtvovalen." Ker pa v tem kraju dolgo ni bilo po-žaia, je fant sam poskrbel, da gasilci niso bili brez dela. Dvakrat je podtalmil ogenj, da bi lahko "požrtovavlno" gasil. Sodišče ga je kot mladoletnika poslalo v poboljševalnico. ч ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 novice s tržaškega Gospodarski krogi v italijanskih obmejnih provincah so z zadovoljstvom sprejeli vest, da jc vlada v Rimu končno odobrila sporazum o obmejni trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo. Ta sporazum predvideva izmenjavo blaga v višini 4 milijarde lir letno in zajema na jugoslovanski strani okraja Koper in Novo Gorico, na italijanski pa province Trsta, Gorice in Vidma. Obmejni listi v Italiji so že zdavnaj poudarjali, da ni razumljivo, zakaj italijanska vlada za-Plačuje z izvajanjem tega sporazuma. Pred kratkim je levičarski opozicijski list Unita objavil članek, v katerem navaja, da je IZ izjav jugoslovanskih predstav-nikov razvidno prizadevanje Jugoslavije za izvajanje sporazu-j^ov z Italijo in da je čas, da se tudi z italijanske strani pristopi _ uresničitvi sprejetih meddržavnih obveznosti. Prosil mesec se je kon-fesorjev v Italiji in v Trstu. Zo-je v srednjih šolah pouk. Konec stavke pa ne po-da so profesorji popustili, nasprotno, napovedali so, ^ ne bodo sodelovali pri ocenje-dijakov za prvo tromeseč-Profesorska akcija proti vla-' noče zvišati prejemkov, se zato nadaljuje. V Trstu se je va-njo vključila tudi velika večina f ^^Gnskih profesorjev, ki so inieli sestanek, na katerem so sprejeli načrt za nadaljevanje protestnega gibanja skladno z ^^■crti italijanskih kolegov. Radi tega je prispela iz Rima ^^st, ki pravi, da namerava vla-a odvzeti plače profesorjem za ■leve od 23. dec. do 9. jan. v pri-^®ru, da ne prekinejo stavkov-"^ga gibanja. Druga vest pa trdi, da mini-® Gr za šolstvo Rossi pospešeno pripravlja začasni načrt za zvišanje prejemkov, da sc vsaj tre- nu no popravi zaostritev šolske krize. "tržaški župan je odpotoval v % na razgovore s predsedni-