347
Naši dopisi.
S Šsnturške gore 17. vinotoka. K. — Na prošnjo nekega prirodoslovca na Hanoveranskein, naj mu pošljem nekaj naših planinskih živih polžev, katere za neki^ mikroskopično preiskovanje potrebuje, stopil senr 31* dan meseca avgusta na planino Greben (2226 m/)} vrlega soseda Grintovca, da bi, če bo mogoče, nabral zaželenih stvari in mu jih odposlal; a kako iznenadjen sem bii, ko, pridši na višine, po trudapolnem prevračanji kamenja in prav marljivem iskanji jih jedva po štiri do pet od vsake pasme dobim , da-si drugikrat o tem času niso bili še t. ko redki :v pa tudi drugih živaiic ni bilo nikjer nobene zaslediti. Šmentl si mislim nevoljen, ali ste se bojda preselili na bližnji Grintovec, aii pa, slutivši neugodno jesen in^ bližnjo zimo, uže zarili se v svoja zimska stanišoa? Čez 14 dni potem obiskal sem uže peti pot v tem letu romantično doiino kamniške Bistrice, 16. in 29. dan meseca septembra pa sprehajal se po lepi Kokriški dolini iskaje živaiic, a zopet jih ni bilo zunej; le malo število bubarčkov našei sem pod zelenim mahovjem, a še teh je bilo malo živih, marveč le prazne polževine. Vsied tega bii sem še bolj potrjen v svojih mislih, da bo kmalu jesen umaknila se zimi in jako mikalo me je takrat, vsesti se na „Pythijški stol" ter občinstvu to'prerokovati, a bal sem se malo, da bi se svojim prerokovanjem ne ostal na cedilu, enako preroku Falbu, napovedajočemu precejšnje število potresov za to leto, kateri, hvala Bogu, doslej niso še vznemirjali nas. Ali evo ti! — moja domišljija in kombinacije niso bile pretirane, kajti ne dolgo potem, zlasti zadnje dni minulega in v prvi polovici tega meseca sledilo je prav čmerno, večidel deževno vreme; vrstiliso se le hladni dnevi z mrzlimi nočmi; planine dobile so večkrat bele glave; snežna odeja se je vidno niže pomikala; včeraj zjutraj pa začne, po hudem nalivu v prejšnjih dneh, celo v nižinah snežiti tako hudo, da smo mislili, zima je nastopila; kajti ne samo zvišeni griči, temuč celo nižave bile so v kratkem času vse pobeljene, čmeg je sicer doli po polji in tudi na naši gori zopet zginil, a vendar kaže vse to, da letos brž ko ne ne bomo videli pod milim nebom o Božiču zrelih jagod in razcvetenih vijolic, marveč, da utegnejo v kratkem času vse drugačne cvetlice prikazati se na naših zimskih oknih, ozna-nujoče nam dolgo in hudo zimo. Bog daj, da bi se o tem motili!
Na Slapu 22. dne oktobra.
Javna zahvala.
Ko sem v prvi polovici tekočega meseca kakor popotni učitelj trtoreje in kletarstva po Dolenjskem potoval, šli so mi posebno prijazno na roke prečastiti gospodje: Anton Aleš, dekan v Semiču, Edvard De v, c. k. sodnik v Croornlji, Franjo Še ti na, narodni učitelj  v  Crnomlji,   Viljem  Vesel,   župnik   v Crnomlji,
FrancGustin, trgovec v Metliki, DanielTrček, prost v Metliki in Janez Fečarič, posestnik v Drašičah. Bodi vsem za to najtoplejša zahvala!
Ribard Dolenc, vodja deželne vino-  in sadjerejske šole
na Slapu. Iz Železnikov 24. okt. (Javna zahvala.) Blagorodna gospa Josipina Terpinčeva, lastnica fabrike barvarskega lesa na Fužinah pod Ljubljano, blagovolila je poslati po svojem vrlem ravnatelju gosp. Jamar-ju za tukajšnji šolski muzej 14 kosov raznovrstnega barvnega lesa (rudečega, rumenega in višnjevega) ter 16 zavitkov iz tacega lesa na debelo in drobuo zmlete barve. Podpisani šteje si v dolžnost, blagorodni gospej lastnici in prijaznemu gosp. ravnatelju izreči za ta znameniti dar m redki učni pripomoček najtoplejšo zahvalo.
Jos..Levičnik, učitelj  in načelnik kraj nega šolskega sveta.
Iz Šent-Vida pri Ljubljani 24, okt. — Danes smo s
sijajnim sprevodom na pokopališče spremili visokospo-štovanega našega gospoda župnika Potočnika, ki je nagle smrti umrl pred dvema dnevoma. Sprev6da udeležilo se je 41 duhovnov iz Ljubljane in drugih krajev in velika množica druzega ljudstva iz Šentvida in okolice.    Lahka bodi žemljica blazemu rodoljubu!
Iz Ljubljane. — V soboto popoludne se je zaprla zbornica v reduti. Ker nimamo vseh stenografičnih zapisnikov pri rokah, ne moremo na drobno poročati, kaj vse je v reduti zdaj gospodujoča večina odobrila , kaj pa zavrgla ; zato nam pa tudi ni mogoče razsojati govorov, s katerimi je v zadnji seji drug od druzega slovo jemal.
Danes brez stenografičnih zapisnikov resnici na čast le vprašamo: kaj so narodni poslanci dosegli v tem zboru? — Borba za borbo, krepki govori kakor v mnozih deželnih zborih preteklih let, al vse bilo je bob v steno pri tej večini, ki je od nekdaj sovražna našim pravičnim zahtevam, zdaj pa je celo sovražna vladi Taaffe - o vi in deželnemu predsedniku Wink-lerju, ki ga je Nj. veličanstvo na čelo vladi postavilo na Kranjskem.
Tak je bil letošnjega zbora položaj, ves ugoden nam in vladi nasprotni večini, zato je v nezaslišani predrznosti ne le s šivankami pikala Taaffe-a in Wink-lerja, temuč tudi cele bombe surovosti metala na-nju, a tudi ne prizanesla grofu Thurnu, če ni predsedoval zmerom ,,als einer der ihrigen", ampak se bolj objektivno obnašal. In Če v vse te silovite borbe v zbornici poslancev je še segla galerija vmes, doživeli so se oni prizori, po katerih so tako razburjeni „landtagi" dobili ime ,,polnischer Landtag".
Gospod minister, naprošen večkrat in toplo napro-šen, ni hotel razpustiti sedanjega skozi in skozi illegal-nega zbora ~~ menda boječ se svojih uradnikov dr. pl. Kalteneggerja in pl. Vestenecka, pa tudi barona Apfai-trerna, dr. Schreva in druzih ustavovercev, in doživel je, da je resnica to, kar je dr. 8chrey, predsednik ljubljanskega konštitucijonalnega društva, v lanskem zboru slovesno objavil, ,^auf Tod und Leben Kampf gegen das derzeitige Regierungssvstem"!
Ali mar grof Taaffe ne pomisli, kako se s takimi javnimi dogodbami podkopuje veljava, autori-teta vlade pri ljudstvu? Kamo pa pridemo, če temu ne bode konca? Ministri prejšnjih časov so si za geslo svoje napisali besedo ,,eine starke Regierung" (močna vlada), grof Taaffe je premenil ta naslov in si za geslo izbral „slabotno vlado", katera trpi tudi najhuje brutalnosti od svojih nasprotnikov. Grof Taaffe je z blagim namenom prevzel predsedstvo ministersko, da bi sprijaznil nasprotne   elemente   in zacelil tako rane na-
348
rodov avstrijskih. Al ker se je zadostno prepričal, da ne gre z navadnimi zdravili, moral bi prevideti, da zdravnik ogenj vzame v roke, da skusi trdovatno rano izžgati, — če pa z ognjem ne gre, vzame nož in odreže raka, ki razjeda za živenje potrebni člen. Ta nož bil bi razpust Vesteneckovega deželnega zbora.
Bodo li naši narodni poslanci tudi se prihodnje leto skazali gospodu ministru ljubav, da gredo v deželni zbor? Nadejamo se od njihovega rodoljubja, da ne. Zadostovala bode menda letošnja izkušnja.
—   Presvitla cesarica Marija Ana je za nove zvonove farni cerkvi v Litiji 200 gld. darovati blagovolila.
—   (Centralni odbor c. k. kmetijske družbe) naprosil je dne 16. septembra t. 1. več odličnih gospodov dežele naše, naj bi blagovolili popisati v doposlani jim tabeli, kako se je letošnja letina obnesla v njihovem okraji* — Ker nam pa nekateri gospodje še niso odgovorili, prosimo jih vljudno , naj nam prav kmalu blagovolijo poslati izpolneno dotično tabelo, da nam bode mogoče o tej zadevi o pravem času vstreči c. kr. ministerstvu kmetijstva.
Iz pisarne c. k. kmetijske družbe.
—  (Tridnevne preskušuje učencev podkovske in živi-nozdravske šole 20., 21. in 22. dne t m.) so se vpričo gosp. barona Wurzbacha, predsednika družbe kmetijske, gosp. pl. Fladunga, vladnega svetnika, nekaterih gosp. odbornikov kmetijske družbe in iz Ajdovščine nalašč k preskušnjam prišedšega velikega posestnika, v obče prav ugodno izvršile. Med kovači iz podkovstva in živino-zdravstva so preskušnjo prav dobro prestali in tedaj sposobni za patent mojsterstva priznani: Mohar Gašper iz Škofje Loke, Rinčov Alojzij iz Zagorja, Brenčič Valentin iz Ajdovščine, Poženelj Janez iz Borovnice, Šuc France iz Kobiljeglave na Krasu, in Pa v lini č Mato iz Velikega Trgovišča na Hrvatskem. — Med učenci, ki niso kovači in se le živinozdravstva, meso-gledstva in porodničarstva učili, so te preskušnje dobro prestali: B ra nk o Anton iz Kepenj, Podgoršek Janez iz Vodic, Vovk Karol iz Dobravelj na Primorskem, Ton kres Alfred iz Kerestinc na Hrvatskem, Butko-vič Franjo iz Jaške na Hrvatskem, Zajec Martin iz Zahriba in Kralj Jože iz Domžal.
Radostni dostavljamo, da je vladni zastopnik pl. Fladung po končanih preskušnjah s toplo besedo pohvalil znanstvo učencev v umnem podkovstvu, pa tudi v drugih zdravstvenih predmetih.
—    Gosp. knezoškof dr. P o ga čar so po poročilih v Ljubljano došlih, na Dunaji, kamor so se 1Š. dne t. m. podali, očesno operacijo srečno prestali ter je po takem upati, da se jim dober vid zopet povrne.
—   Potovaje iz Amerike v Rim se je prečast. škof Vertin, naš rojak Crnomaljec, unidan mudil nekoliko dni v Ljubljani. Prečastiti gospod je škof v Marketu v državi Mihigan , naslednik škofa Jan. Mraka, in tretji Kranjec, ki je škof v Ameriki.
—  Dijaki knezoškofijskega Alojzijevišča so z gosp. prefektom vred 9. dne t. m. jako gioljivo slovo jemali od vodje in častnega kanonika preč. gosp. dr. Gogale, ki je 19 let bil z očetovsko ljubeznijo udan temu se-minišču, 13. dne t. m. pa preselil se v bogoslovsko se-minišče, jako častno sprejet. Nasledn k v Alojznici mu je preč. gosp. prof. Tomaž Zupan, ves tudi udan šolski
mladini.
—   VeleuČeni gcsp. dr. Anton Jeglič, ki je uže nastopil profesuro dogmatike v tukajšnem bogoslovskem uČilišči, gre kot kanonik po nujnem vabiluvnovega Sarajevskega Škofa   dr. Stadlerja   v Bosno.    Skoda nam !
Gosp. dr. Jeglič je bil tudi marljiv odbornik ?,Matice slovenske". Preč. gosp. kanonik dr. Čebašek je zopet prevzel predavanje dogmatike.