LETO 1 873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM
SLOpSKI Čtbrn -s
''■HB	glasilo	čebelarskih	organizacij	Slovenije
nosifliol		
Razpis za XXVIII. srečanje in tekmovanje mladih		Invitation to XXVIII. Young Beekeepers Meeting and
čebelarjev	101	Competition
Ponovljen razpis za seminar za usposabljanje		Resumed Seminar Invitation for Money Examiners Qualification
preglednikov medu v letu 2005	101	in 2005
ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA		BEEKEEPER’S MONTHLY WORK
Branko Obranovič: Čebelarjeva opravila		Branko Obranovič: Beekeeper’s Work in AŽ-Beehives
v AŽ-panju v aprilu	102	in April
Vladimir Tumpej: Čebelarjeva opravila		Vladimir Tumpej: The Beekeepers Work in Barred-up
v nakladnem panju v aprilu	105	Beehives in April
Boris Preinfalk: Veterinarski nasveti za april	106	Boris Preinfalk: Veterinary’s Advice for April
BOLEZNI ČEBEL		BEES’ DISEASES
Vlado Auguštin: Zatiranje varoe - bitka, ki traja		Vlado Avguštin: Varroa Extirpation - a Battle that lasts the
celo leto	107	Whole Year Through
Magdalena Vidmar: Kako bomo prepoznali		Magdalena Vidmar: How to Identify the Beehive
panjskega hrošča	109	Beetle
Trajče Nikoloski: Latnati mehumik	111	Trajče Nikoloski: Golden Rain Tree
Vlado Auguštin: Čebele in fitofarmacevtska sredstva		Vlado Avguštin: Bees and Phytopharmaceutical Products
(4. nadaljevanje in konec)	113	(Fourth Sequel and End)
ODMEVI		ECHOES
Majda Kurinčič Tomšič: Odmev na članek		Majda Kurinčič Tomšič: Echo to the Article
»Aloja, med in zdravje«	115	»Aloe Vera, Honey and Health«
BIOLOGIJA ČEBELE		BEE BIOLOGY
Janez Grad: Čmrlji v Sloveniji	116	Janez Grad: Bumblebees in Slovenia
IZ DRUŠTVENEGA /IVIJENJA		FROM ASSOCIATION LIFE
Boštjan Noč: Tretji občni zbor Čebelarske zveze		Boštjan Noč: Third General Meeting of the Beekeepers
Zgornje Gorenjske	119	Association Upper Carniola
Marija Mar: Medena juha - zakaj pa ne?	121	Marija Lebar: Honey Soup - Why Not?
Ivan Sega: Društvo ljubiteljev čebel APIS, Ribnica 122		Ivan Šega: Association of Bee Friends APIS, Ribnica
Stanko Vedlin: S čebelarji ČD Slovenska Bistrica		Stanko Vedlin: Visiting Austria with the Beekeepers
na obisku v Avstriji	122	BA Slovenska Bistrica
Priznana rejska organizacija: Navodila za čebelarje		Acknowledged Breeding Organization: Beekeepers Directives
za izvajanje osnovne odbire	125	for the Basic Selection Performance
V SPOMIN	127	IN MEMORV OF
MALI OGLASI	130	SMALL ADS
APIMONDIA 2005 - Dublin IRSKA		
Obisk kongresa 3 dni - Obisk kongresa in potovanje po Irski 6 dni		
Dežela gostoljubnih prebivalcev, starodavne utrdbe in gradovi, samostani, narodni parki številnih odtenkov zelene barve ter nenazadnje znameniti viski in pivo, ki iu točijo v številnih pubih. Preko mitov		
in legend se bomo seznanili s preteklostjo,		ki še danes zaznamuje življenje na otoku.
ARITOURS TURISTIČNA AGENCIJA		
Slomškov trg 7, Maribor tel: 	—			02/252 16 19 info@aritours.si
Slika na naslovni strani: Čebelja paša je osnova za hiter spomladanski razvoj čebeljih družin. - Foto: J. Mihelič
Razpis za XXVIII. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev
Srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev bo v soboto, 7. maja 2005, v prostorih Osnovne šole Puconci, Puconci 178, Puconci. Tekmovalne ekipe naj se v Osnovni šoli Puconci zberejo do 9. ure. Natančen razpored tekmovanja bodo vse prijavljene ekipe dobile po pošti.
Mentorji čebelarskih krožkov naj pisne prijave tekmovalnih ekip pošljejo na obrazcu, ki ga dobijo na spletni stani ČZS, najpozneje do 15. aprila 2005 na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica.
Tokrat vam želimo omogočiti, da se med seboj še bolje spoznate, zato bomo med srečanjem pripravili razstavo fotografij, ki govorijo o dejavnosti vašega krožka. Zato vas prosimo, da ob prijavnici pošljete tudi primerno fotografijo, velikosti A4.
Ker želimo tekmovanje pripraviti na ustrezno visoki ravni, prijave na dan tekmovanja ne bodo mogoče.
Tekmovanje bo potekalo na podlagi Pravilnika o državnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev, ki je bil objavljen v Slovenskem čebelarju, št. 4, 1998.
Za nižjo in srednjo skupino bodo vprašanja sestavljena na podlagi delovnega zvezka »Čebela se predstavi«, za višjo skupino pa tudi na podlagi knjige »Od čebele do medu«.
Pričakujemo polnoštevilno udeležbo.
Sočasno razpisujemo natečaj za izvedbo XXIX. srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev v letu 2006. Prijave za izvedbo srečanja in tekmovanja v letu 2006 pošljite do 15. 12. 2005 na Čebelarsko zvezo Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 LUKOVICA.
Komisija za krožke pri CZS
Ponovljen razpis za seminar za usposabljanje preglednikov medu v letu 2005
Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani ZNOVA RAZPISUJE seminar za preglednike medu, ki delujejo v sistemu KBZ.
Na prejšnji razpis, objavljen v Slovenskem čebelarju št., 12/04, se je v roku prijavilo 12 kandidatov, zato smo morali seminar odpovedati. Pozivamo vse kandidate, da zaradi organizacijskih zadev pravočasno potrdijo svojo udeležbo na seminarju.
Seminar bo potekal v prostorih BF, Oddelek za živilstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, in to v petek, 22., in v soboto, 23. aprila 2005.
V petek, 22. aprila, se bo seminar začel ob 8. uri in bo trajal do 19. ure, v soboto, 23. aprila, pa se bo seminar začel ob 8. uri in bo trajal do 15. ure. Datum izpita bo objavljen v programu seminarja.
Program seminarja bomo kandidatom poslali po pošti.
Kotizacijo za udeležbo na seminarju v višini 58.000,00 SIT vplačajte ob prijavi na TRR 18300-0013332037 ČZS - sklic »Seminar za preglednike medu«. Ob morebitni kandidatovi neupravičeni odsotnosti bomo 30 % kotizacije zadržali.
Najmanjše število udeležencev je 20. Če bo kandidatov manj, seminarja v letu 2005 ne bomo več organizirali, vplačano kotizacijo pa vam bomo vrnili.
Vaše pisne prijave sprejemamo v tajništvu ČZS do vključno 10. aprila 2005.
v	^
Čebelarjeva opravila v AZ-panju v aprilu
BRANKO OBRANOVIČ,
Salka vas pri Kočevju
Ta mesec se narava popolnoma prebudi iz zimskega spanja. Čebele so z njo neločljivo povezane, saj je veliko pomembnejše od pridelkov čebel njihovo opraševanje rastlin. Čebelarjenje ni samo ljubiteljsko početje, ampak je pomembno tudi za ravnovesje v naravi, poleg tega pa ima velik gospodarski pomen.
Prvi večji poseg v čebeljo družino
Tako kot februar je bil na Kočevskem zelo mrzel mesec tudi marec. V Kočevju so marca izmerili tudi najnižjo temperaturo letos, kar -25 °C, tako da čebele polna dva meseca niso izletele iz panjev.
Če smo čebelje družine jeseni dobro nakrmili, se aprila ne bi smeli bati, da jim bo zmanjkalo medenih zalog. Kljub temu pa moramo pogledati, kolikšne so zaloge hrane v posameznem panju. Lahko se zgodi, da je bila katera družina žrtev tihega ropa, zato ima premajhno zalogo hrane. Taki družini moramo nemudoma pomagati. Na vsako stran gnezda dodamo sat s hrano, ki smo ga jeseni shranili prav za ta namen. Sat damo za nekaj ur na toplo, da se nekoliko ogreje.
Aprila se že pojavijo obdobja toplih dni. Temperatura se lahko včasih zviša tudi do 25 °C. Ta mesec zacveti obilo cvetov, na katerih čebele nabirajo medičino in cvetni prah. Nepredvidljivo je lahko le vreme, ki lahko občutno zmanjša bero. Če je vreme lepo, čebele obletavajo spomladansko reso, ki še vedno lahko cveti v senčnih legah, vrbo, oljno repico, ki jo zadnja leta sejejo v večjih količinah za pridobivanje biodizelskega goriva za avtomobile, in regrat, na katerem sem pred leti natočil po 5 kg medu na panj. Ob koncu meseca pa začne v Kostelu na Kočevskem cveteti tudi divja češnja, ki je pomemben dejavnik v razvoju čebeljih družin. V drevoredih in parkih zacveti javor, v sadovnjakih pa začne cveteti sadno drevje. Na nekaterih pasiščih čebelarji celo točijo češnjev med, ki je zelo okusen.
Tako izobilje v naravi povzroči v čebeljem panju pravo razvojno eksplozijo. Močnim čebeljim družinam lahko ob koncu meseca zmanjkuje satja za zaleganje, za
presežke cvetnega prahu in zaloge medičine. V močnih čebeljih družinah se že budi gradilni nagon, ki ga znajo spretni čebelarji s pridom izkoristiti. Prvi protijo-jilni ukrep: Če se nam obeta nekaj lepih dni, hkrati pa opazim, da družine podsedajo skoraj po celi pod-nici plodišča, se odločim za pregled in prvi pritirojilni ukrep. Ob lepem nevetrovnem vremenu, ko pašne čebele odletijo na pašo, si pripravim kozico za morebitno odlaganje polnega medenega satja. Iz plodišča vzamem sat s hrano, ob zalego pa vstavim gradilni satnik, v katerega sem že prej (na zgornjo stran) vstavil ozek trak satnice, da bodo čebele takoj začele graditi satje. Ko vidim, da so čebele po nekaj dneh začele graditi satje in da ga je matica takoj zalegla, na nasprotno stran ob gnezdo vstavim satnik s satnico, ki jo poškropim s sladkorno raztopino.
Medišče, ki je bilo do tedaj pokrito z lesonitno ploščo, odprem in na sredino nad gnezdo premestim krajna medena sata iz plodišča. Hrano na satih odprem z vilicami, tako da začnejo čebele medene zaloge prenašati v tiste dele gnezda, ki so zanje najprimernejše. Tako dosežem polno zaposlitev in optimalen razvoj čebeljih družin. Čebeljim družinam s tem podaljšam čas priprave na rojenje. Pri nekaterih družinah se rojilno razpoloženje niti ne pojavi. Paziti pa moramo, da me-dišča ne odpremo prehitro, saj bi s tem ne dovolj močnim družinam le škodili, družine pa se ne bi razvile optimalno in v predvidenem času. Drugo napako naredimo, če zamudimo pravi čas za razširitev družine v medišče. Družina se vsede na roj in le stežka bomo preprečili izrojitev. Pri našem delu zdaj še ni toliko pomembno, da čebelje družine zgradijo čim več satja, ker bo za to še čas maja in junija, pomembno pa je, da družina ne sede na roj ter da ima dovolj prostora za zaleganje. Torej, naša opravila so usmerjena zgolj v zaposlitev čebelje družine ter zmanjšanje rojilnega razpoloženja, saj rojenje odvrača čebele od nabiranja medičine in zmanjšuje donose medu.
Torej, aprila po navadi nastavljamo medišče le z manjšo zalogo hrane in satja iz rezerve. S tem namreč ne prizadenemo gnezda. Čebele sicer porabijo nekoliko več energije za ogrevanje večjega prostora, vendar
s tem hkrati povečamo prostor za presežke čebel v plo-dišču.
Zdrava in močna čebelja družina v normalnih razmerah v letu dni porabi od 80 do 90 kg medu in približno 30 kg cvetnega prahu. Samo aprila porabi približno 5 kg hrane, torej trikrat več kot marca.
Čebelar, ki bo poskrbel, da bo v panju vedno dovolj hrane v razmerju 3:1, bo imel močne in zdrave čebelje družine, te pa mu bodo ves trud večkratno povrnile. Gonilo za razvoj čebelje družine je obilna zaloga hrane v panju.
Nekatere čebelje družine naberejo tudi trikrat, štirikrat več medu kot preostali panji. Pogoj za to je zanesljivo močna zdrava čebelja družina. Če primerjamo stroške za družine, ki pridelajo manj medu, s stroški za rekorderje, vidimo, da so stroški za slabiče pravzaprav večji kot stroški za družine z rekordnimi donosi. Slabič zahteva od čebelarja veliko dela in truda in še vedno ostane slabič.
Ruski znanstvenik Taranov je pri poskusih s čebeljimi družinami ugotovil, da je čebelja družina z enim kg čebel, to je s približno 10.000 čebelami, nabrala 7 kg medu. Panj, v katerem je bilo 40.000 čebel, pa je nabral 49 kg medu, torej sedemkrat več. Ob teh podatkih morajo biti vsa naša prizadevanja usmerjena v vzrejo čim močnejših čebeljih družin.
V	zadnjem času nekateri pašni viri slabijo. Kostanj boleha za rakom. Intenzivne kmetijske površine s strupenimi škropivi uničujejo čebelje družine kot še nikoli prej. Dogaja se, da paša, ki ostaja za čebele, traja le nekaj dni. Uspešno jo bomo izrabili le z izjemno močnimi družinami, v katerih je armada pašnih čebel, saj bodo samo takšne družine napolnile medišča.
Aprila pa se za nekaj dni lahko tudi ohladi, pojavijo se mrzli dnevi z dežjem ali s snegom. Tedaj čebele trpijo zaradi pomanjkanja vode. Čebele se še lahko zberejo v gručo in zapustijo zaležene sate. Zalega se prehladi, zboli in odmre V teh primerih se lahko pojavijo različne čebelje bolezni, kot je na primer poapnela zalega. Največkrat pa se prehlajena zalega pojavi zaradi podhladitve, ki nastane, če čebele zapustijo zalego, ali zaradi dolgotrajnega pregledovanju zalege ob mrzlem oz. vetrovnem vremenu. Podhlajeno zalego najdemo na krajnih satih. Prehlajene ličinke so rumenkasto bele barve. Ob dolgotrajnih ohladitvah so poškodovane celo bube. Če je število odmrlih ličink in bub tako veliko, da jih čebele ne morejo odstraniti, se lahko pojavijo tudi klinični znaki glivičnih in bakterijskih bolezni, kakršna je huda gniloba, če so v družinah njihovi povzročitelji. Zato naj bodo panji v osrednji Sloveniji toplo odeti do sredine maja.
Nasveti za april Skrbno si zapisujmo dogajanja v posameznem panju, da ne bomo po nepotrebnem odpirali panjev, ki smo jih pregledali pred tednom dni.
Vsa opravila pri čebelah izvajamo premišljeno, čim hitreje in mirno, brez sunkovitih prijemov, tako da čebel ne zmotimo pri njihovem delu in da gnezda ne ohlajamo po nepotrebnem. Pripravimo si vse potrebno orodje: kozico, dleto, nož, omelo, grebljico za čiščenje podnice, sipalnik, primerno kadilo (sam uporabljam strohnjen les). Pri delu s čebelami bodimo vedno čisti in v sveži obleki iz svetlega materiala. V čebelnjaku imejmo tudi vedro s čisto vodo in milo, da si lahko večkrat umijemo roke. Še bolje je, če imamo blizu čebelnjaka tekočo vodo.
Ce aprila pade sneg, čebelam preprečimo izletava-nje iz panja po vodo. Čebela namreč snežno svetlobo zamenja za svetlobo neba. Ko izleti iz panja, se v zraku obrne, zleti v sneg, tam pa otrpne in umre. Tako izgubimo na tisoče čebel in panji so nenadoma prazni. Na brade panjev namečimo sneg, da čebele z notranje strani panja dobijo prepotrebno vodo. V lanskih opravilih je g. Danilo Bedek napisal, naj bodo utori na satnikih spodaj. Sam sem se držal tega navodila in ugotovil, da so na ta način čebele zares lepše izdelale satje. Satje pa ni samo lepše, ampak je v njem tudi večje število celic, poleg tega pa je sat močnejši in pri točenju iz deviških satov tudi trdnejši. Med prevozom prevozne enote iz Semiča, kjer sem imel čebele na paši, v Kočevje se ni sesedel niti en sat, čeprav je bilo v panjih po šest do sedem deviških satov. Zato tedaj, ko boste vstavljali satnike s satnicami v panje, poskusite to storiti na ta način. Delo se vam bo obrestovalo. Aprila je še čas, da pokličete območnega veterinarja iz NV1, da bo pregledal vaše rezervne družine, namenjene za prodajo, ter vam izdal potrebno zdravniško spričevalo.
Se vedno je dovolj časa, da si pripravite čim več sat-nic in jih vstavite v nove ali prekuhane stare satnike. Nezadržno se bliža mesec maj in s tem vrhunec razvoja čebeljih družin. Čebelarji prevaževalci tudi poskrbite za brezhibnost svojih vozil, preskrbite si vsa dovoljenja za prevoz ter dovoljenje za pasišče, ki ga dobite pri poverjeniku za pasišče pri tistem ČD, na območje katerega nameravate prepeljati čebele. Potrjeno zdravstveno spričevalo naj bo vidno nameščeno na vozilu.
Včasih se pojavi prava epidemija poapnele zalege. Proti tej čebelji bolezni še ni učinkovitega sredstva, ki ne bi imelo stranskih učinkov. Poapnelo zalego preprečujemo zlasti tako, da skušamo pridobiti čim močnejše družine, pa tudi z menjavo starega satja, razkuževanjem satja, z menjavo matice. Delno pomaga tudi razkuževanje podnice panja z domačim jabolčnim kisom.
Pri nas v Kostelu se čebelje družine ob bogati paši na češnji lepo razvijejo.
Njiva z oljno repico je odlična paša za buren spomladanski razvoj.
Vsak panj ima svoj zvezek,	B. Preinfalk, dr. vet. med., med pregledova-
v katerega vpisujem vsako	njem čebeljih družin pred prevozom na pašo
spremembo v čebelji družini.
Pred dodajanjem satnic v medišče. Čebelja družina je bila zazimljena v dveh etažah AZ-panja.
Satnici sem dodal v medišče.
Če je plodišče polno zalege, jo premestimo v medišče.
Tako je videti panj po premeščanju zalezenih satov v medišče.
Aprila pripravimo satnice za pridobivanje medu v satju. V zadnjem času po njem povprašujejo zlasti ljudje s stalnimi prehladi grla.
Tisti čebelarji, ki želite pridobivati cvetni prah, si kupite ali naredite osmukalnike za cvetni prah. Najprimernejši mesec za pridobivanje cvetnega prahu je prav maj.
Če sodite, da vaše družine ne bodo dovolj močne za glavno pašo, lahko v drugi polovici aprila čebele dra-žilno krmite z manjšimi količinami sladkorne raztopine v razmerju 1:1. Zdaj bodo družine ves sladkor z lahkoto predelale v grozdni sladkor in ga takoj uporabile za krmljenje zalege. Pomemben dejavnik za boljše zaleganje matice je tudi stalen donos cvetnega prahu.
Dodatno začnemo krmiti najpozneje 40 dni pred predvideno pašo. Zato, drage čebelarke in spoštovani prijatelji čebelarji, april je mesec velikih priprav na novo sezono. To je tudi čas, ko smo polni elana in ko imamo tudi veliko dela. Priporočam vam, da navodila preberete še enkrat, pri delu pa vam želim veliko uspeha
-	in NAJ MI-Dl!
Čebelarski rek:
Pameten čebelar se varuje čebeljih pikov.
Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v aprilu
VLADIMIR TUMPEJ,
univ. dipl. inž. kmet. - PTUJ
Ta mesec že pričakujemo »veliko cvetenje«. Če so bile čebele v minulih mesecih dobro oskrbljene s kakovostnim medom in cvetnim prahom, bodo do sredine meseca tudi druge plodiščne naklade zaležene in polne čebel. Približuje se čas cvetenja češnje -seveda, če ni bilo pozebe - in oljne repice. Potrebno bo nadaljnje širjenje prostora v panju, torej bo treba dodati tretjo naklado. Za povprečne družine bo tretja naklada že mediščna naklada; bolj ži-valne družine bodo to naklado delno zalegle (3-4 sati zalege), delno pa jo bo uporabile za odlaganje medu. Sčasoma bo treba dodati še četrto naklado za mediš-če. Nikoli ne vstavljam matične rešetke, in sicer zato, ker na začetku, ko nastavimo mediščno naklado, mraz zadržuje prebod čebel navzgor, zato sta spodnji nakladi preveč nabiti s čebelami, to pa lahko povzroči rojenje. Če je matica odlična in ima veliko strnjene zalege, je ne omejujemo, raje ji dodamo še eno naklado za me-dišče. Tako dobimo močno družino, takšna družina pa dobro izrabi tudi slabšo pašo.
Ob širitvi panja mora biti druga plodiščna naklada v celoti zaležena, in to od prvega do zadnjega sata. Glede na to mora biti v nakladi zaleženih 7-8 satov. Ob tem pa čebele v ulicah ne smejo biti preveč utesnjene, sicer bomo s širitvijo prostora v panju prepozni in družina bo izrojila. Mediščne naklade si že doma v skladišču pripravimo tako, da v sredino vstavimo jedro iz 3-4 lepo izdelanih mladih, z medom poškropljenih sa-
tov. Preostali del naklade dopolnimo z neizdelanimi satnicami. Ko so družine dovolj razvite, na drugo plo-diščno naklado nastavimo pripravljeno naklado. V tako pripravljene naklade ne smemo vstavljati zaleženih satov iz gnezda, saj ob dobrih razmerah čebele same težijo navzgor, podobno kot nekdaj v votlih drevesih. Naklade nastavimo tudi ob slabem vremenu, saj se ne bo zgodilo nič, ker gnezda nismo razdrli. Ob lepem vremenu bodo čebele takoj začele zasedati prazno naklado. Neizdelane satnice bodo začele graditi, ko se pojavi paša, in takrat bomo razmaknili sredinske sate in mednje vstavljali satnice. To bomo delali, dokler ne bodo izdelane vse satnice. Na ta način bodo čebele imele dovolj praznega prostora oz. satja, da še ne bodo prešle v rojilno razpoloženje. Odlične matice bodo delno zalegale tudi v tej nakladi, pozneje pa bomo dodali še četrto naklado za medišče. Ob kratkotrajnih posegih, ko med izdelane sate vstavljamo satnice, bomo zlahka ocenili kakovost matice. Slabe bomo takoj izločili, zalego in čebele pa uporabili za narejanje narejencev. Iz ene družine lahko naredimo 3-4 narejence; več o tem pa v prihodnji številki. Družin ne izenačujemo, temveč slabe družine izločimo, namesto njih uporabimo narejence, narejene v začetku maja lani, saj so se spomladi razvili v močne družine z mladimi maticami. Okrog 15. aprila začne cveteti sadno drevje, v krajih, kjer je razvito sadjarstvo in kjer so v gozdovih divje češnje (Slovenske gorice, Goričko, Haloze, Goriško, Kočevsko itd.), pa ob lepem vremenu že lahko pričakujemo izdatno medenje, in če gre vse po sreči, bomo prvič točili že pred cvetenjem akacije. Poleg teh ukrepov mo-
ramo biti vedno na preži za varoo. Vsekakor morajo biti panji opremljeni z mrežastim vložkom. Sam uporabljam plastične vložke, ki jih izdeluje g. Frančišek Medja. Od časa do časa jih skozi prednjo odprtino izvlečem iz panja, očistim in znova vstavim v panj. Pozorni moramo biti na najboljše družine, ki zjutraj prve izle-tavajo in se zvečer zadnje vračajo v panj. Take družine so verjetno nagnjene k ropu, poleg medu pa v panj prinesejo tudi varoo. Dobro je, da od časa do časa v ne-
kaj družinah zatiramo varoo z mravljinčno kislino, bodisi po metodi dr. Liebiga bodisi po kakšni drugi metodi. Drugih sredstev proti varoi v tem času ne smemo uporabljeti. Tako bomo imeli pregled tudi nad zdravstvenim stanjem čebel. Pri nobenem tovrstnem pregledu ne iščemo matice, saj jo v treh ali štirih polnih nakladah le s težavo najdemo. S pretiranim iskanjem pa lahko uničimo marsikatero dragoceno matico, zato se raje zadovoljimo z oceno zalege v družini.
Vabilo na Madžarsko na ogled Konja panjev z vrtljivim plodiščem, kar preprečuje razvoj varoe
Čebelarsko društvo Domžale organizira v soboto 30. aprila 2005, za člane društva in za člane okoliških društev ter druge, strokovni izlet na Madžarsko, kjer si bomo v prikolici na paši oljne ogrščice, ogledali demonstracijo čebelarjenja v izpopolnjenih Konja panjih z vrtečim plodiš-čem. Vsi, ki vas tematika zanima dobite informacije o prijavi, ceni in plačilu na tel. 040 209 004, ali pošljite prijavo in vprašanja na el. naslov tajnika društva: janezmihelic@siol.net.
Veterinarski nasveti za april
BORUT PREINFALK,
dr. vet. med.
Letošnja zima se je zavlekla globoko v marec, zato bomo takoj, ko bo primemo toplo, da lahko brez škode pogledali v panj in vstavili testne mreže. Tako bomo ugotovili uspešnost zimskega zatiranja varoe. Načelno sicer varoj spomladi ne bomo zatirali v vseh družinah, temveč se bomo lotili individualnega poseganja v panje. To pa zahteva ugotavljanje naravnega odpada. Na ta način bomo pravočasno odkrili družine, v katerih je preveč varoj, zato kot izvor reinvazije ogrožajo tudi druge. Take družine so navadno slabiči in kot take izpostavljene predvsem tihemu ropu, ki ga spomladi težko opazimo. Družine, pri katerih je konec marca in v začetku aprila naravni odpad več kot dve varoi na dan, je treba obravnavati individualno, se pravi, da bomo zatirali varoo samo v
teh družinah. Za oceno skupnega števila varoj v panju število naravno odpadlih varoj pomnožimo s sto. Brez ukrepov se to število vsak mesec podvoji! Seveda bomo imeli testne mreže v zdravljenih panjih tudi ves čas zatiranja, saj bomo tako lahko ugotavljali učinkovitost posega. Po končanem zatiranju bomo slabičem, ki so sicer zdravi - pozor na hudo gnilobo! - odvzeli matice in jih pridružili močnim družinam. Na ta način se bomo rešili slabičev, ki se tako ali tako ne bi pravočasno razvili, sprostili rezervne panje za narejanje novih družin in pridobitne družine okrepili za prve pomladne paše. Izbor sredstev za zatiranje varoe pa je v tem obdobju precej omejen, saj zaradi predolge karence ni primeren noben registriran pripravek. Tako nam ostanejo le organske kisline. Mravljinčna kislina je pri slabičih, ki ne zasedajo vsaj štirih ulic, problematična zaradi prenizke temperature v panju in preslabe ventilacije. Primernejša hi bila mlečna kislina, ki jo, segreto na 40 °C, vsaj dvakrat na pet dni pršimo z ročno pršilko
po obeh straneh satov, na katerih so čebele. Še najprimernejša pa bo enkratna sublimacija ali uparjanje ok-salne kisline. Aprila moramo biti pozorni tudi na pojav nosemavosti. Če bo mraz še dolgo trajal, bo nevarnost pojava še večja. Pri hujšem pojavu griže je treba prizadete družine zdraviti, če so še primerno živalne. Tiste, ki so zelo oslabele, je bolje zažveplati in satje sežgati. Če se bomo odločili za reševanje družine, imamo za ta namen na voljo le jodove preparate. Kupiti jih je mogoče v čebelarskih trgovinah, in to brez recepta. Najučinkovitejše je pršenje redke sladkorne raztopine, v katero dodamo jodov preparat. Na deset litrov raztopine dodamo 100 ml jodovice. Za vsak panj porabimo približno 2 del tople zdravilne mešanice. Poškropimo vso notranjost panja, to je stene, satje in čebele na njih. Postopek ponovimo petkrat, in to s presledkom pet dni. Za zares korenit poseg bo treba izvesti še prevešanje vseh zaleženih satov, če le imamo dovolj rezervnega satja. Postopek prevešanja je opisan v vsaki čebelarski knjigi. Poskrbeti moramo tudi za toploto v panju. Družine po posegu toplo zapazimo od zadaj in z vrha, če je potrebno, odvzamemo skrajna dva ali tri plodiščne sate, na kate-
rih ni čebel, in jih nadomestimo s slepim satom. Pri prvem spomladanskem pregledu bomo pri kontroli zalege pozorni tudi na možne spremembe pokrite zalege zaradi hude gnilobe. Močnim družinam bomo dodali v gradnjo tudi gradilnik, s katerim bomo vso pomlad lovili va-roo. V Avstriji in Nemčiji je mogoče kupiti tudi satnice za graditev trotovskega satja. Kot po navadi jih vstavimo v zažičen satnik. Tak sat je trdnejši in po odstranitvi tro-tovske zalege ga lahko znova vstavimo v panj. S takim satom lahko lovimo varoo tudi takrat, ko čebele ne gradijo več trotovine. Pokrito trotovino odstranimo, ko so pokrite vse celice. Dokazano je, da varoa ne gre v zalego, ki je mlajša od sedem dni.
Aprila bomo še vedno skrbno vzdrževali napajalnik, seveda, če smo ga naredili. Čebele se namreč hitro odvadijo napajalnika, v katerem ni stalno vode. Aprila je še vedno priporočljivo, da vodi za napajanje dodamo malo soli in jodove preparate. Vendar nam vsa skrb za čebele ne bo nič pomagala, če v neposredni bližini čebelnjaka ni dovolj pelodne paše, saj je to prvi pogoj za uspešno čebelarjenje. Na to moramo misliti, preden se odločimo, kam bomo postavili čebelnjak.
Zatiranje varoe - bitka, ki traja celo leto
Vlado AUGUŠTIN, univ. dipl. inž. kem.
predsednik komisije za zdravstveno varstvo čebel
Čebele pogosto pestijo številne tegobe: bolezni, različni zajedavci in posledice zastrupitev s pesticidi. Kljub veliki skrbi čebelarjev in stalnemu zatiranju je brez dvoma njihov največji sovražnik pršica Variva destructor. V zadnjem času so se razvile populacije tega zajedavca, ki so na posameznih območjih Slovenije že odporne skoraj proti vsem, pri nas registriranim in uradno dovoljenim sredstvom, ki so bila doslej učinkovita. Za učinkovito reševanje tega skrb zbujajočega položaja je zato v boju proti temu največjemu sovražniku čebel in čebelarja potrebna ustrezna in učinkovita taktika. Boj proti varoi mora potekati celo čebelarsko leto, in to z vsemi razpoložljivimi ustreznimi sredstvi in metodami, poleg tega pa mora biti strategija zatiranja usklajena v celotnem čebelarskem društvu oz. v celotni regiji. Cilj vseh (eli ukrepov morajo biti zdrave čebele, varno delo čebelarja in seveda neoporečen med. Ta cilj pa lahko dosežemo le, če ves čas dejavno zatiramo varoo, pri tem
pa uporabljamo sredstva, ki v medu ne puščajo ostankov. Zavedati se moramo, da so minili zlati časi, ko smo po zadnjem točenju postavili v panj nosilec, prepojen z akarici-dom, in do naslednjega leta pozabili na varoo. Takšna sredstva so z leti postala neučinkovita, hkrati pa so v medu puščala, kljub predpisani uporabi, določene minimalne ostanke. Med te lahko uvrstimo tudi pri nas uradno registrirane akaricide, kot so bayvarol, perizin in hemovar. Zadnjega zaradi strupenosti topila ni več dovoljeno uporabljati in tako uradno ni več v prodaji. Uradno je dovoljena tudi uporaba pripravka apiguard, ki vsebuje aktivno snov ti-mol v obliki gela. Sredstvo je med slovenskimi čebelarji še vedno neznanka, zato navajam nekaj pomembnih podatkov o njegovih lastnostih in uporabi.
Timol, ki je po IUPAC-u poimenovan 5-metil-2-(l-meti-letil)fenol, je organska spojina v obliki brezbarvnih kristalov ali belega kristalnega praliu. Dobimo ga lahko iz dveh
podvrst materine dušice (Thyumus vulgaris L.) in timijana (Thymus zygis L.), lahko pa tudi sintetično. Materina dušica in timijan vsebujeta timol v cvetovih in listih, iz katerih ekstrahirajo timolovo eterično olje. Iz tega v farmacevtski industriji proizvajajo timol, ki ga uporabljamo kot naravno biološko zdravilo.
Timijan in materina dušica sta medoviti rastlini ostrega, vendar ugodnega vonja, znani kot medoviti in zdravilni ne samo v ljudski, ampak tudi v uradni medicini. Že v antiki je bilo znano, da rastlini delujeta antiseptično ter da uničujeta viruse in bakterije. Obe rastlini vsebujeta večje količine timola, ki ga uporabljamo v medicini, po večini pri akutnem in kroničnem bronhitisu, kašlju, pri zdravljenju zgornjih dihalnih poti, oslabelosti srca in črevesnih zajedavcih. Zaradi specifičenega aromatičnega vonja lahko timol uporabljamo tudi v čebelarstvu. Ugotovljeno je, da ne škoduje čebelam, čebelji zalegi, ljudem in okolju. Kot naravni produkt ga v majhnih količinah najdemo tudi v nekaterih vrstah medu, npr. v lipovem medu in medu materine dušice, zato je njegova vsebnost v medu naravna. Njegova učinkovitost je odvisna od temperature zraka in od tega, ali ga vstavljamo v panj v obliki kristalov, prahu ali gela. Timol čebele stimulira k boljšemu delu, saj jih spodbuja k pospešenemu nabiranju nektarja. Sočasno s svojim vonjem uničevalno deluje na spore poapnele zalege, na pršico Acarapis ivoodi, povzročitelja akaroze, in na pršico va-roo. Prav tako ubija vse stadije voščenega molja, tako v panju kot v shrambi. Timol na varoo deluje po dveh poteh, ki se med seboj dopolnjujeta. Po eni strani se hlapi timola širijo po panju z zračnim tokom, ki ga čebele ustvarjajo s krili, in na varoo delujejo prek njenega dihalnega aparata. Po drugi strani pa čebele delavke ob medsebojni fizični komunikaciji nosijo in raznašajo prah ali gel med družino. V tem primeru timol uniči varoo kontaktno. Zaradi omenjenih lastnosti timola je ta kot sredstvo za zatiranje varoe uradno registriran kot pripravek apiguard, ki vsebuje timol v posebni obliki gela. Ta deluje kot goba, pri kateri se s spreminjanjem temperature povečuje ali zmanjšuje velikost odprtinic. Gel v posebnih posodicah postavimo na medišč-ne sate; tam timol izhlapeva približno tri tedne in tako uničuje varoo, ki prihaja iz pokrite zalege.
Apiguard uporabimo takoj po končani paši, in to v panjih, iz katerih smo že iztočili med, saj se ta zlahka navzame vonja timola, ki ga ni več mogoče odpraviti. Varoo zatiramo v vseh družinah sočasno. Za učinkovito zatiranje - s tem sredstvom uničimo pri idealnih razmerah največ do 90 % varoj - naj bi bila zunanja temperatura od 15-25°C. Zaradi izrazitega vonja timola obstaja velika nevarnost ropa, zato čebel med uporabo tega sredstva ne smemo krmiti s tekočo hrano. Prav tako naj ga ne bi uporabljali, kadar so zunanje temperature več kot 26 °C, ker matica ob višjih temperaturah in navzočnosti timola preneha zalega-ti, čebele pa zmanjšajo gradnjo satja in površino zalege.
Vsekakor je ob uporabi treba upoštevati navodilo proizvajalca in preverjati uspešnost delovanja na podničnih vložkih z mrežami. Uporaba teh je sicer obvezna, ker veliko varoj pade le omamljenih.
Glede na to, da se pri nas po končani paši konec julija in avgusta temperatura v večjem delu Slovenije povzpne na več kot 26 °C, in glede na to, da je gostota čebelarstev zelo velika, je velika tudi nevarnost ropanja, zato je na mestu vprašanje o učinkovitosti in koristnosti, oziroma smotrnosti uporabe tudi tega registriranega sredstva. Zato je, po njegovi uporabi, nujno natančno spremljati in kontrolirati številčnost populacije varoe v zdravljenih družinah. Za zatiranje varoe nam tako preostanejo še alternativna sredstva, katerih uporaba se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Prehod od zdajšnjega načina zatiranja varoe z različnimi akaricidi na alternativne metode pa ni tako preprost, kot je bil pred tem prehod z enega takšnega sredstva na drugega. Cilj boja proti varoi naj ne bi bil v uničevanju tega zajedavca s kemičnimi sredstvi, temveč obvladovanje varoe z alternativnimi metodami in s tem ohranitev močnih družin, ki imajo jeseni obilo zdravih zimskih čebel. Alternativno zatiranje varoe obsega:
- spremljanje in kontrolo populacije varoe,
- apitehnične ukrepe,
- zatiranje po paši,
- zatiranje, ko v družini ni več zalege,
vse to pa celo leto zahteva veliko več časa in čebelarjevega dela. Za izvajanje teh metod mora čebelar odlično poznati življenje varoe, v zvezi s tem zajedavcem pa tudi vse obrobne pojave, ki vplivajo na razvoj čebelje družine in na pridelek medu. Spremljanje razvoja varoe v čebelji družini namreč postaja enako pomembno kot spremljanje razvoja čebelje družine same. Samo ob temeljitem znanju lahko pričakujemo zadovoljivo učinkovitost našega boja proti varoi. Pri tem nam je lahko v veliko pomoč Čebelarska *ve*a Slovenije, ki je začela izvajati Program ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2005—2007. Pomemben del tega programa je tudi usposabljanje na področju zatiranja varoe, ki se je v vseh čebelarskih izobraževalnih središčih v Sloveniji začelo sredi februarja.
Cilji tega usposabljanja so predvsem; uvajati sodobne metode zatiranja varoe, ohranjati kakovost čebeljih pridelkov, organizirati delavnice in demonstracije v zvezi z zatiranjem varoe ter pripraviti načrt spremljanja napadenosti čebeljih družin z varoo v posameznih čebelarstvih in izvajanja ukrepov ter analizo rezultatov. Naloga čebelarjev je, da se najprej udeležijo predavanj in usposabljanj, potem pa pridobljeno znanje in navodila z občutkom, glede na svoje izkušnje, prilagodijo svojemu čebelarstvu. Naloga čebelarskih društev pa je, da glede na svoje geografske in društvene razmere pripravijo skupen načrt zatiranja varoe za vsa čebelarstva članov društva. Le tako namreč lahko pričakujemo zmago v bitki proti varoi.
Kako bomo prepoznali panjskega hrošča
Aethina tumida Murray
Iz tuje literature povzela: MAGDALENA VIDMAR
Panjski liro st Aethina tumida Murray, ki se hitro širi po svetu, povzroča velike skrbi tudi našim čebelarjem. Ta hrošč povzroča pri evropski čebeli Apis mellifera veliko škodo, saj se ličinka in odrasel hrošč hranita s čebeljo zalego, medom in cvetnim prahom. Poleg tega hrošči rijejo po satju in se na njem trebijo. Hroščev trebež onesnažuje med v satju, to pa povzroči fermentacijo medu. Fermentiran med zaudarja po gnilih pomarančah, postane tekoč in sluzav, tako da se cedi iz satja in celo iz panja, za ljudi pa je neužiten.
Domovina panjskega hrošča A. tumida je v Afriki, južno od Sahare. Pri afriški domači medosni čebeli Apis mellifera scutellata ne povzroča posebne škode. Afriška podvrsta medonosnih čebel namreč prepozna jajčeca in ličinke panjskega hrošča ter jih odstrani iz panja, poleg tega pa je sposobna kot sovražnika prepoznati tudi odraslega hrošča in ga pregnati iz panja. Povsem drugačen pa je odnos med panjskim hroščem in evropsko čebelo A. mellifera v Severni Ameriki in Avstraliji, zadnje čase pa tudi v Evropi, kamor se je razširil iz Afrike. Prvič so panjskega hrošča zunaj njegove domovine našli leta 1998 v Severni Ameriki. Tam se je v nekaj letih razširil v več deset zveznih držav in povzročil množičen propad čebeljih družin. V Avstraliji so panjskega hrošča našli leta 2002, novembra leta 2004 pa so ga prvič našli tudi na Portugalskem v Evropi. Zaradi širjenja panjskega hrošča po svetu in njegovega
pojava v Evropi je prav, da se tudi v Sloveniji pripravimo nanj.
Panjski hrošč Aethina tumida Murray
Telo odraslega hrošča je široko in sploščeno in ima tri pare krepkih nog. Odrasli panjski hrošči so veliki približno za tretjino velikosti čebele delavke. Njihova velikost je različna in je odvisna od spola in prehrane v obdobju ličinke. Samčki so povprečno manjši od samičk in merijo 5,12 mm v dolžino ter 3,21 mm v širino, samičke pa so dolge 5,27 mm in široke 3,25 mm. Na glavi imajo dve značilni tipalki z betičastim zaključkom, sestavljenim iz treh segmentov. Bara hrošča je odvisna od njegove starosti. Spreminjanje se začne že v obdobju bube; iz zemlje prilezejo hrošči svetlo rjavih odtenkov, nato pa postajajo vse temnejši, tako da so stari hrošči črni. Prvi in drugi dan so hrošči živahni in letajo proti svetlobi, s starostjo pa se umirijo in se namestijo v temačnih delih panja. Hrošč je porasel z nežnimi svilnatimi dlačicami, zato so na otip spolzki in jih je težko uloviti z roko. Hrošči se izjemno hitro gibljejo, pri odpiranju panja se vznemirijo in švigajo po satju, stenah in podnici panja ter iščejo zavetje.
Teden dni stare samičke začnejo zalegati jajčeca.
Razvoj hrošča A. tumida poteka od jajčeca prek ličinke in bube do odraslega osebka.
Hrbtna stran
Stranska stran
Trebušna stran	Glava	z	betičastimi
tipalkami
Jajčeca, ličinke živijo v panju, ličinka zleze iz panja in se v zemlji zabubi, ko odraste pa se hrošč znova vrne v panj.
Jajčece
Jajčeca so biserno bele barve, po obliki podobna čebeljim, vendar so manjša, saj merijo 1,4 mm x 0,26 mm. Samička jih odlaga v nepravilnih grozdih v špranje in vdolbine panja in tudi v satje. Razvoj jajčec traja od enega do šest dni, največ ličink pa se izleže med drugim in četrtini dnem. Koliko jajčec zaleže samička, še ne vemo, dejstvo pa je, da dve do tri samičke v panju povzročijo hudo invazijo. Življenjska doba samičke je razmeroma dolga in traja od nekaj dni do nekaj mesecev, posledici tega pa sta veliko število jajčec in hitro širjenje invazije.
Skupki ali grozdi jajčec na satju
Ličinka
Ličinka se iz jajčne ovojnice izleže skozi podolžno režo in ima razmeroma veliko glavo, po vsem telesu pa številne izrastke (protuberance). Po navadi ličinka raste od 10 do 14 dni. Odrasla je dolga 10 do 11 mm ter široka 1,6 mm. Ima valjasto telo z dvanajstimi dobro zaznavnimi obročki in je od biserno bele do svetlo rumenorjave barve. Ličinko panjskega hrošča zlahka zamenjamo z ličinko velike voščene vešče Galleria melone/la. Za ličinko panjskega hrošča so značilni trije
Ličinka velike voščene vešče, vidne so slabo razvite nožiče vzdolž telesa
pari izrazitih nog na prednjem delu telesa, ki jim omogočajo hitro gibanje. Tudi ličinka velike voščene vešče ima tri pare nog, vendar so te nožiče na prednjem delu trupa manj izrazite in zato manj opazne. Poleg teh nog ima ličinka voščene vešče vzdolž telesa na trebušni strani vidne še slabo razvite nožiče. Ličinke panjskega hrošča med hranjenjem ne izločajo svilnatih izločkov, kot je to značilno za ličinke voščene vešče. Zrela ličinka zapusti panj in si poišče primerno prst, v katero se zarije od 5 do 60 cm globoko. V peščenih tleh se zarije globlje kot v prst. Preživetje ličink je odvisno od temparature. Pri 30 °C preživi 100 % ličink, pri 20 °C le 50 %, pri 10 °C pa nobena.
Povzetek:
Razvojna oblika	Velikost	Barva in oblika	Posebnosti
odrasel hrošč	tretjina velikosti čebele	od svetlo do temno rjav oz. črn	betičasti končni del tipalk, telo poraslo z dlačicami
jajčece	dve tretjini velikosti čebeljih jajčec	biserno bela, po obliki podobna čebeljim	mesto odlaganja jajčec: špranje, zajede, vdolbine v panju, v satnih celicah; po več jajčec v nepravilnih grozdih
ličinka	različna glede na starost -odrasla ličinka (10-1 1 mm x 1,6 mm)	biserno bele do rumenkaste, podobna ličinki velike voščene vešče	trije pari nog na prednjem delu telesa, med hranjenem ne izloča svilenega izločka, ob večernih urah zapušča panje
Učinka s stranske in hrbtne strani -vidni so trije pari nog in izrastki po vsem telesu
Buba
Ko dozorela ličinka zapusti panj, v katerem se je prehranjevala, se zarije v zemljo, izdolbe gladko podzemeljsko komoro in se v njej zabubi. Komore so s površjem povezane s prehodi, po katerih se ličinke lahko vračajo na plano. V začetku je buba biserno bele barve, med preobrazbo v odraslega hrošča pa se v telesu kopiči pigment, in sicer najprej okoli oči, nato ob korenih kril in na koncu po vsem telesu. V zemlji buba preživi od 15 do 60 dni, večina odraslih hroščev pa to začasno bivališče zapusti med 21. in 28. dnem.
S tem prispevkom želimo slovenskim čebelarjem pomagati, da bi v svojem čebelnjaku pravočasno prepoznali panjskega hrošča.
Viri:
1. Hood, W. M. M. (2000]. Overview of the small hive beetle, Aelhina lumida, in North America. Bee World 81: 129-137.
2. Stephens, A. S. (2003). Aelhina lumida Murray (Coleop-tera, Nitidulidae), a new threat to North American beekeeping. http://www.beetlelady.com/small_hive_beetle.html (slikovno gradivo): 1-9.
3. Neumann, P., Härtel, S. (2004). Removal of small hive beetle (Aelhina lumida) egg and larvae by African honeybee colonies (Ap/s mellifera sculellala). Apidologie 35: 31-36.
4. Brown, M. (2004). So you want to keep bees? Bee World 85: 65-66 (slikovno gradivo).
5. Car, N., Kokan, B., Crnjac, J., Sulimanovič, D. (2004). Aelhina lumida - ozbilna prijetna europskom pčelarstvu. 3. Hr-vatski veterinarski kongres, Opatija; Zbornik, 250-257.
Pripis urednika: Za objavo že drugega članka o panjskem hrošču se je uredniški odbor odločil, ker je tema zelo aktualna, grožnja evropskemu čebelarstvu pa zelo velika. Le ozaveščenost čebelarjev bo zavrla ali celo preprečila širjenje tega nevarnega škodljivca čebel po Evropi. V članek je avtorica vstavila tudi nove skice in slike škodljivca, ki zelo nazorno ponazarjajo njegov razvojni cikel.
Latnati mehurnik - [Koelreuteria poniculota Laxm.)
TRAJČE NIKOLOSKI,
dipl. inž. agr. (hortikultura)
OPIS
Družina: sapindovkc (Sapindaceae)
Latnati mehurnik je razširjen na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem. V Evropo so ga prinesli okrog leta 1770, dandanes pa je po vsej Evropi razmeroma pogosto okrasno drevo. Mehurnik ali kelrojterija je do 15 m visoko, listopadno drevo z razprostrto zračno, okro-glasto, zelo široko krošnjo in zelenimi listi, ki jeseni orumenijo. Poleti se drevo okrasi z latastimi socvetji rumenih cvetov, iz katerih jeseni nastanejo napihnjeni bronasto rožnati plodovi. To drevo gojimo zaradi okrasnih listov, cvetov in plodov. Listi se jeseni lepo rumeno ali bronasto rdeče obarvajo. Cvetovi so rumeni in združeni v rahle, terminalne, pokončne, mnogocvetne, do 40 cm velike grozdaste late. Posamezni cvetovi so lahko dvospolni, moški ali ženski; široki so do 15 mm, imajo petkrpo čašo, štiri podolgovate, nekoliko nazaj ukrivljene, rumene venčne liste, osem prašnikov in iz treh plodnih listov zraslo tridelno plodnico. Plod je 4-5 cm dolga viseča, jajčasta in na koncu zašiljena, tridelna, napihnjena, ob zrelosti svetlo ali rdečkasto rjava glavica (odtod ime mehurnik), ki razpade na tri de-
le. V vsakem prekatu glavice je navadno po eno okroglo, do 8 mm debelo bleščeče črno in golo seme.
Rastišče
To je razmeroma skromna vrsta, najraje raste v globokih, rodovitnih, dobro odcednih, rahlih tleh. Prenese zmerno sušo, potrebuje precej toplote in svetlobe, zato ga sadimo na sončna in topla mesta. Dobro prezimi, saj je odporno na nizko temperaturo, občutljivejše so samo mlajše rastline.
Razširjenost v Sloveniji
V	Sloveniji ni samonikel, vendar ga ponekod sadijo kot okrasno drevo, zlasti po mestih. Največ ga je na območjih, na katera seže vpliv sredozemskega podnebja, npr. v Novi Gorici, včasih ga opazimo tudi v hladnejših krajih v notranjosti Slovenije, npr. v Murski Soboti, nekaj lepih dreves raste tudi v Kosezah v Ljubljani. Na Celjskem ga najdemo le redkokje, med drugim, kot kaže fotografija, na Vrtnarski šoli v Celju. Ker je lepo, skromno in ne preveliko drevo, bi ga v Sloveniji lahko pogosteje sadili.
lit ‘•L. iblwT •'
sr< Jl':1-' %,
Mi
«L
Zre// plodovi in listi Rdeče obarvani zreli mehurnika	plodovi mehurnika
Cvetenje
To je poligamna in žužkocvetna vrsta, cveti julija in avgusta, precej časa po olistanju.
Razmnoževanje
Razmnožujemo ga jeseni s semeni (seme mora biti stratificirano), vegetativno pa ob koncu zime s koreninskimi potaknjenci.
Uporabnost
Kot okrasno drevo je mehumik zelo cenjen zaradi lepih rumenih cvetov, jeseni obarvanih listov in zanimivih, jeseni na daleč opaznih plodov. Raste počasi in ne dočaka visoke starosti, primeren je za sajenje posameznih dreves ali skupin, prav tako za drevorede. Iz trdih črnih semen izdelujejo rožne vence.
Med drugimi vrstami mehurnikov naj omenim K. pa-nicilata »Fastigiata« s stebrasto krošnjo ter pozno poleti cvetočo K. paniculata »September«. Iz Sečuana na Kitajskem je različica K. paniculata var. Apiculata, ki
Zeleni plodovi mehurnika Nepopisni užitek za Foto: T. Nikoloski čebele in druge žuželke
ima do 40 cm dolge, ponekod dvakrat sestavljene liste z neenakomerno krpatimi členi. Cvetovi mehurnika so uporabni v zdravilstvu in za pridobivanje rumenega barvila. Pomembni so zato, ker izdatno medijo, tako da so med cvetenjem polni čebel in drugih žuželk. Mehur-nik cveti julija in avgusta, cvetove pa množično obiskujejo pridne kranjske sivke. To je za čebele zelo koristna medovita rastlina, saj cveti prav v obdobju, ko drugih izdatnejših čebeljih paš ni več.
Donosi medu v domovini mehurnika so od 25 do 30 kg na panj na leto. Pri nas čebele rade obiskujejo cvetove te rastline, o donosih pa ni zanesljivih podatkov, ker pri nas to drevo ni dovolj razširjeno.
Zanimivosti
Latinsko rodovno ime izvira iz imena nemškega botanika Josepha Gottlieba Kölreuterja (1733-1806), ki je med prvimi začel preučevati posledice križanj med rastlinami.
Mehurnik na Vrtnarski šoli Celje	Mehurnik	v	Novi	Gorici	Cvetovi	in	nezreli	plodovi
Čebele in fitofarmacevtska sredstva (4. nadaljevanje in konec)
VLADO AUGUŠTIN, univ. dipl. inž. kem.
Obveznosti čebelarja ob morebitni zastrupitvi čebel s FIS so:
Ker so analize in dokazovanje FFS /elo dragi, je treba ugotoviti, ali gre res za zastrupitev čebel s temi sredstvi. Pomor čebel je lahko tudi posledica:
- nepravilnega zatiranja varoe z akaricidi,
- uporabe drugih nevarnih »domačih zdravil« za zatiranje varoe,
- čebeljih bolezni,
- slabe čebelarske prakse.
Ob dokazani zastrupitvi čebel je treba ukrepati hitro in učinkovito, ker dokazi hitro izginejo. V najhitrejšem času obvestimo:
- strokovnega sodelavca NVI, tj. veterinarja svetovalca, odgovornega za določeno območje; ta mora izključiti sum na čebelje bolezni ali sum na slabo čebelarsko prakso. Čebelar mu mora predložiti Dnevnik o veterinarskih posegih pri čebelah, ki mu jih nalaga Pravilnik o izjemni uporabi zdravi! za zdravljenje živali in evidencah o zdravljenju živali (Ur. I. KS, št. 77/2000). Obliko dnevnika najdete v Čebelarskemu priročniku, str. 88;
- kmetijskega inšpektorja, ki skuša določiti lokacijo, način in čas škropljenja s FFS, sredstvo, ki je bilo uporabljeno, po potrebi pa odvzame tudi vzorce rastlin in prsti;
- veterinarskega inšpektorja, ki odvzame vzorce mrtvih čebel. V sodelovanju z veterinarskim inšpektorjem odvzamemo vzorce približno 4(H) mrtvih čebel; te damo v papirnato škatlico, nikakor pa ne v polivinilno vrečko. Odrežemo tudi košček sata s svežo obnožino, velik 10 x 15 cm, v satu naj ne bo medu. Čebele in sate shranimo v ločene zavoje, da jih veterinarski inšpektor pošlje v laboratorijske analize.
- policijo, ki zaradi suma kaznivega dejanja napravi zapisnik, fotografira celotno zadevo in zavaruje dokaze.
Za pomoč v primeru zastrupitve z FFS je na koncu tega članka priložen vprašalnik, ki ga izpolni čebelar in tako omogoči hitrejše in lažje reševanje nastale katastrofe.
PREPREČEVALE ZASTRUPITEV ČEBEL S FFS
Pri preprečevanju zastrupitev čebel s FFS uporabljamo več postopkov. Razdelimo jih na: agrotehnične, zaščitne in zakonske.
Med agrotehnične postopke sodijo čas in način škropljenja, fenološka faza rastlin, ld jih škropijo, izbira manj nevarnih sredstev, integrirana rastlinska proizvodnja, izbira kraja za postavitev čebelnjaka. Čebelarji najbolj zanesljivo obvarujemo čebele pred zastrupitvami s FFS, če postavimo čebelnjak vsaj 3-5 km stran od strnjenih nasadov, ki jih pogosto škropijo. Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev pa morajo:
- FFS uporabiti v skladu z dobro kmetijsko prakso le, če je za ciljni škodljiv organizem prej ugotovljen prag gospodarske škode oz. kritično število;
- pred načrtovano uporabo ITS natančno prebrati pri-
ložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele;
- priporočena sredstva uporabiti v najnižjih priporočenih odmerkih;
- uporabiti za čebele manj nevarna sredstva;
- izogibati se prašiv, namesto njih pa uporabiti pripravke oz. iz njih narejeno škropilno brozgo ali granulate;
- s FFS škropiti pozno popoldne, zvečer ali ponoči;
- škropiti v brezvetrju in še drugače preprečiti odnašanje (drift) FFS;
- pravočasno obvestiti čebelarje o nameravanem škropljenju.
Med zaščitne ukrepe štejemo preselitev čebel oz. čebelnjaki ob škropljenju in zapiranje panjev.
Za prevoz panjev se odločimo, če je v uporabi pesticid z dolgotrajnim delovanjem ali če panji ne bi mogli biti več dni zaprti. Pri tem zaščitnem ukrepu imajo prednost čebelarji, ki imajo AŽ-panje na prevoznih enotah, tako da lahko čebele nemudoma odpeljejo na varno.
Zapiranje oz. izolacija čebel je uporabna le, če je delovanje pesticida na rastlinah kratkotrajno. Trajanje zapore je odvisno od strupenosti FFS in od tega, koliko časa aktivna snov ostane na rastlini. Ob izolaciji moramo poskrbeti za zadostno zračenje v panju, pa tudi za to, da imajo čebele dovolj vode in hrane. Še posebej zahtevna je izolacija tedaj, kadar je v panjih veliko zalege, ko so družine zelo razvite in kadar čebelam prekinemo izletavanje na pašo. Pri tem zaščitnem postopku imajo prednost čebelarji, ki čebelarijo z nakladnimi panji. Tem panjem dodamo še eno naklado in tako čebelam omogočimo dodaten prostor, v katerega se lahko umaknejo. Na satnike zgornje naklade postavimo posodo z vodo, tako da dobivajo čebele vodo po stenju. Zgornje zračenje olajšamo čebelam tudi s tem, da na zgornjo naklado položimo dvomrežni okvir. Vsak večer moramo seveda odpreti žrela panjev, zgodaj zjutraj pa jih zapreti. Če čebelam zagotovimo mir, so te ob hladnem vremenu lahko zaprte največ do pet dni, računati pa moramo, da jih bo vsaj 15 odstotkov odmrlo.
Če obstaja nevarnost, da bi čebele vnašale v panj zastrupljen cvetni prah, panjem namestimo smukače, nasmukani cvetni prali pa uničimo.
Zakonski postopki - Področje uporabe in prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi je urejeno v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. I. KS, št. 11/2001), ki poleg drugega predpisuje pravilno rabo ob upoštevanju načel dobre kmetijske prakse in integriranega varstva rastlin na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in živali in ne vpliva negativno na okolje, ter ureja tudi obvezno dodatno usposabljanje vseh, ki prihajajo v stik s FFS v kmetijstvu. Podrobneje so pogoji in način usposabljanja navedeni v podzakonskem predpisu, tako da so v Sloveniji v proces obveznega in stalnega usposabljanja zajete vse ključne skupine ljudi, ki se ukvarjajo s prometom in uporabo sredstev za varstvo
rastlin. Na teh tečajih se slušatelji seznanijo z vsemi pomembnimi področji zdravstvenega varstva rastlin in s tem tudi z varnim delom oziroma možnostmi zmanjševanja tveganj za zdravje ljudi in živali pri prometu in uporabi FES.
Uveljavljen je tudi Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev {Ur. list RS. št. 62/2003). Po odredbi o varstvu čebel je prepovedano uporabljati za čebele nevarna FPS na cvetočih rastlinah ali jih nanašati tako, da so hkrati poškropljene cvetoče rastline. To velja tudi za cvetoče plevele. Kot cvetoč se šteje sestoj rastlin tedaj, kadar je odprt en sam cvet.
Uporabnik FFS mora vsaj 48 ur pred vsako uporabo FFS, ki je za čebele strupeno ali škodljivo, o svoji nameri obvestiti čebelarje, ki imajo panje v oddaljenosti do 3 km od predvidenega kraja škropljenja. Obvestilo mora vsebovati datum, predvideno uro škropljenja, trgovsko ime FFS, njegovo nevarnost za čebele, ime in priimek izvajalca ukrepa ter podatke o kraju škropljenja. Če uporabnik ne pozna čebelarja, mora o tem obvestiti lastnika parcele, na kateri je čebelnjak, ali najbližjo čebelarsko družino. Vse to od uporabnika zahteva zakonodaja o varstvu rastlin.
PRVA POMOČ PRI ZASTRUPITVI ČEBEL
Čebele, pri katerih opazimo znake zastrupitve z FFS, je mogoče rešiti pred najhujšim, če od zastrupitve ni minilo preveč časa.
Za preživetje čebelje družine je odločilno, v katerem razvojnem stadiju so se zastrupile. Najnevarnejši čas za zastrupitev je tedaj, kadar je v panju majhno število mladic, ki ne morejo nadomestiti izgube pašnih čebel. Če se zastrupitev čebel pojavi na vrhuncu njihovega razvoja, družina v približno 10 dneh nadomesti izgubo pašnih čebel, v 4-6
tednih pa se v panju znova vzpostavi biološko ravnovesje. Zavedati pa se pa moramo, da bodo takšne družine še dolgo zaostajale v razvoju.
Iz zastrupljenih čebeljih družin takoj odstranimo sate z medom in cvetnim prahom, saj s tem preprečimo podalj-šano delovanje strupenih aktivnih snovi. Število satov je treba zmanjšati, odstraniti je treba nepokrito zalego, pokrito zalego pa pustimo v panju. Če opazimo več slabili čebeljih družin, te med seboj združimo. Po zožitvi in združitvi čebeljih družin čebele nahranimo s toplo in redko sladkorno raztopino ter vsak dan preverjamo njihovo stanje. Družine, ki so oslabljene zaradi zastrupitve, bodo vse leto potrebovale vsaj toliko skrbi kot spomladi.
SKLEP
Pi i intenzivni pridelavi hrane se uporabi fitofarmacevtskih sredstev vsaj za zdaj ni mogoče izogniti, čeprav si številni prizadevajo, da bi vsaj zmanjšali njihovo uporabo. Zaradi tega bo vedno obstajala možnost zastrupitve čebel z njimi. Posledica rezistence, tj. odpornosti bolezni na fitofarmacevtska sred-stva, in uporaba novih znanj o varstvu rastlin je, da kemični imperiji vsako leto izdelajo nova FFS in uporabljajo nove tehnologije, lina od takšnih tehnologij je primer uporabe genetskega spreminjanja rastlin. Pri tem postopku v rastlino vnesejo gen, ki povzroči, da postane rastlina neužitna (strupena) za nekatere škodljivce. Tako se znebimo škodljivcev brez uporabe pesticidov, to pa ima pomemben ekonomski učinek. Take rastline bi zelo pozitivno vplivale na naše okolje, saj bi s tem občutno zmanjšali uporabo strupenih snovi na poljih. Vendar pa moramo biti tudi pri takih rastlinah previdni, da namreč tak gen ni morda strupen tudi za čebele in ne nazadnje za človeka.
ANKETA OB SUMU ZASTRUPITVE ČEBEL
1) Datum izpolnjevanja ankete:____________________________________________________________________________________________
2) Ime in priimek čebelarja:______________________________________________________________________________________________
3) Naslov bivališča:______________________________________________________________________________________________________
4) Naslov stojišča čebelnjaka:____________________________________________________________________________________________
5) Število čebeljih družin:_______________________________________________________________________________________________
Anamneza - opis dogajanja:
1) Kdaj ste opazili spremembe pri čebeljih družinah? (datum, ura)_________________________________________________________
2) Kje ste opazili prve mrtvice in koliko jih je bilo?____________________________________________________________________
3) Kakšno je bilo vedenje čebel?__________________________________________________________________________________________
4) Ali so podobne znake opazili tudi sosednji čebelarji v krogu 1 kilometra?______________________________________________
5) Pri kolikšnem številu panjev ste opazili spremembe?____________________________________________________________________
6) Kakšno je bilo vreme ob času pomora čebel?_____________________________________________________________________________
7) Ali so v krogu 1 kilometra okrog čebelnjaka rastlinske kulture, ki jih je treba škropiti, npr. vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča, njive, okrasni rastlinjaki, vrtovi itd.? _____________________________________________________________________
8) Ali veste, da je kdo uporabljal škropiva v razdalji 1 km okrog vašega čebelnjaka?______________________________________
9) Ali vas je kdo iz okolice opozoril na nameravano škropljenje?__________________________________________________________
10) Ali ste fotografirali odmrle čebele pred panji ali v njih?_____________________________________________________________
11) Ali ste obvestili veterinarsko službo, inšpekcijo in policijo o pomoru čebel in kdaj ste jih obvestili?________________
Podpis čebelarja: __________________________________________
bzzzz
bzzzz
bzzzz
bzzzz
Odmev na članek »ALOJA, MED IN ZDRAVJE«
Prim. MAJDA KURINČIČ TOMSIC,
dr. med. spec.
Aloja spada v družino lilijcvk, ki rastejo na suhih območjih Afrike, Azije, Evrope in Amerike. Znanih je nekaj sto vrst, za uporabo pa so zanimive le štiri vrste.
Prva znana poročila o njeni uporabnosti segajo približno 1500 let pred našim štetjem v Mezopotamijo. Pozneje so rastlino cenili Egipčani in Grki, ki so jo uporabljali za zdravljenje opeklin, ran, vnetij in za odpravljanje različnih zajedavcev.
Na Zahodu so se za alojo začeli zanimati po drugi svetovni vojni, ko so iz Japonske prišla poročila o njeni uporabi za blažitev opeklin zaradi radioaktivnega sevanja po eksploziji atomske bombe nad Hirošimo in Nagasakijem. Najprej so v poznih sedemdesetih letih 20. stoletja začeli uporabljati alojo v napitkih in kremah za izboljšanje težav s kožo.
Šele v zadnjih letih so biokemiki iz aloje izolirali več kot dvesto sestavin, med temi so tudi specifične za razlago ugodnih učinkov aloje na zdravje, ki so jih izkustveno zaznavali že pred tisočletji. Med njimi so sestavine, ki občutno vplivajo na širjenje virusov in bakterij, okrepijo učinkovitost imunskega sistema in delujejo destruktivno na tumorje. Izolirane sestavine aloje so podlaga tudi za sredstva, ki delujejo protivnetno, pospešujejo celjenje ran ter blažijo reakcije po pikih insektov in alergične reakcije, prav tako pa delujejo tudi odvajalno in vplivajo na metabolizem sladkorja.
Znanstveniki so v labotatorijskih raziskavah in vitro ter na poskusih na živalih dokazali ugoden vpliv aloina na rakaste celice. Žal še ni dovolj dokazov za tak učinek pri ljudeh.
Kmetijsko ministrstvo Združenih držav Amerike je že leta 1992 dovolilo uporabo pripravkov aloje za zdravljenje raka mehkih tkiv pri živalih in za zdravljenje levkemije pri mačkah.
Pri nekritični uporabi pripravkov aloje pa so znani tudi neugodni stranski učinki, vključno s smrtnimi izidi. Gre za primere, ko so bolnikom z rakom injekcijsko vbrizgali izvlečke aloina, ki naj bi deloval na rakaste celice.
V	prispevku Franca Šivica ALOJA IN MED so navedbe dovolj kritične in dovolj razumljive, če jili bo bralec in potencialni uporabnik resno upošteval. V članku navedeni gospod iz knjige Romana Zaga pa ni dal svojega dovoljenja za objavo v knjigi, saj ga za to nihče ni vprašal. Se je pa ljubeznivo odzval, ko sem se sama zanimala za njegovo izkušnjo pri uporabi aloje. Ves čas bolezni (več kot deset let) je hodil na redne kontrole k specialistu, ki ga je zdravil s priznanimi postopki uradne medicine, in to počne še zdaj. Odkar je zbolel tudi uživa pripravek iz aloje in medu (po nekoliko, ne veliko drugačni recepturi, kot je navedena v omenjenem prispevku), poleg tega tudi redno pije čaj iz vrbovca. V prvih letih bolezni so bili potrebni medicinski posegi približno vsaki dve leti. V zadnjih šestih letih se bolezen ni več ponovila.
Kot je že dolgo znano, ne more biti nobeno zdravilo enako učinkovito pri vseh bolnikih z enako boleznijo, saj ne poznamo vseh dejavnikov, ki so jo povzročili. Nič manj kot laboratorijsko in klinično ugotovljeno in preverjeno delovanje zdravila je pomembno tudi psihično stanje posameznika, njegova pozitivna naravnanost, njegov način življenja, prehrana, dojemanje in sprejemanje sveta in vseh mnogoterih znanih in manj znanih zunanjih dejavnikov, ki se neposredno ali posredno dotikajo našega življenja. Raziskave zdravilnih učinkovin aloje se nadaljujejo, zato upam, da bomo v prihodnosti dobili informacijo o njeni resnični zdravilni vrednosti oziroma novo zdravilo.
SPLETNA STRAN CZS: www.cebelarska-zveza-slo.si
Čmrlji v Sloveniji - črno-rumeno-beli čmrlji
(Bombus terrestris, B. lucorum, Megabombus argillaceus in M. Hortorum)
Dr. JANEZ GRAD
Minile so dolge noči in zimski prazniki okrog božiča in novega leta, minila sta že tudi zimska meseca januar in februar. Napočil je težko pričakovani in želeni marec, znanilec pomladi in hkrati prvi pomladanski mesec. Meteorologi so za začetek meteorološke pomladi izbrali 1. marec, koledarska pomlad pa se začne tri tedne pozneje, to je 21. marca. Dnevi so vedno daljši in sonce sije vse močneje. Vsa narava se prebuja, z njo pa tudi čmrlji. Najprej tiste vrste čmrljev, ki si gradijo gnezda v zemlji, v opuščenih rovih miši, voluharjev, krtov in podobno, kot da je zanje prihod meteorološke pomladi tisti pravi čas za prebujanje iz zimskega spanja in konec počitka, ter začnejo oblikovati novo, prihajajočemu poletju namenjeno in posvečeno družino. Še se pojavljajo obdobja mraza in tudi sneg občasno še za krajši čas prekrije travnike in gozdove, vendar jim gnezdo pod zemljo omogoča precej varno in dovolj toplo zaščito pred temi naravnimi dogajanji, da lahko dočakajo toplejše aprilsko in majsko vreme. V dnevih okrog nastopa koledarske pomladi se iz zimske otrplosti prebudijo tudi površinski čmrlji, ki si gradijo gnezda na površju zemlje, v mahu, gozdni podrasti, travnatih rušah ...; ta gnezda so veliko bolj podvržena uničujočim vplivom zgodnjepomladanskega mraza in snežnih padavin (Grad, 2003). Od približno 22 vrst pravih čmrljev (rod Bombus, zajedavski čmrlji Psithyrus -čmrlji kukavice niso vključeni), ki naj bi živeli v Sloveniji (Jenič, 2003), jih velika večina domuje v zemlji. Vendar pa jih večina od teh živi na višjih območjih naših gora, kjer jim gorski ter planinski travniki omogočajo sicer kratkotrajno, vendar obilno pašo, ki pa jim iz leta v leto zagotavlja preživetje in razvoj (('»rad, 2004). Po barvnih vzorcih dlačic se med seboj lahko precej razlikujejo. Tako poznamo na primer črno-rde-če, črno-oranžne, črno-rumeno-rdeče in čmo-rume-no-bele čmrlje. Črno-rumeno-bel čmrlj je tisti, ki ima v osnovi po vsem telesu črne dlačice, razen enega ali dveh pasov rumenih (zlato rumenih, limonino rumenih in podobnih različic) dlačic na temenu trupa in
prednjem delu zadka ter belih (sivobelih) dlačic na zadnjem delu zadka. Za niže ležeča območja naše dežele so pomembni črno-rumeno-beli čmrlji, ki bivajo pod zemljo. Ker se pojavljajo pogosto, jih tudi ljubitelji narave najpogosteje opazimo pri njihovem delu na cvetju. Med te sodijo: Bombus terrestris (temni zemeljski čmrlj), B. lucorum (svetli zemeljski čmrlj), Megabombus argillaceus (črni zemeljski čmrlj, pri katerem ima matica popolnoma črn zadek, delavka pa ima zadnji del zadka bel kot druge vrste črno-rumeno-belih čmrljev) in/l/, hortorum (vrtni čmrlj). Zaradi vpadljivih živih raznobarvnih vzorcev dlačic spadajo med naše najlepše čmrlje, zaradi številčno precej močnih družin in celodnevnega izletavanja na pašo, tj. od zgodnjega jutra do poznega večera, pa sodijo med pomembne opra-ševalce rastlin. Tem štirim vrstam čmrljev je namenjen tudi tokratni prispevek in v nadaljevanju bomo pod imenom črno-rumeno-beli čmrlji razumeli katero od teh štirih vrst. Njim podobni čmrlji, ki tudi živijo v Sloveniji, so še B. cryptarum in B.jonellus (jenič, 2003) ter morda še kateri izmed čmrljev, ki živijo v nemško govorečih deželah, vendar jih pri nas še niso opazili: B. magnus, B. subterraneus, B. ruderatus (Hagen, 1994). Črno-rumeno-belim čmrljem v slovenskem prostoru še ne grozi izumrtje. Za to se lahko zahvalimo naši, vsaj na hribovitih območjih še precej neokrnjeni in nepoškodovani naravi, pa tudi dejstvu, da se tovrstni čmrlji naseljujejo tako v nižinskih kot v više in celo visoko ležečih okoljih, na travniških in gozdnih površinah, v sadovnjakih, na njivah, na rečnih in obcestnih brežinah in podobno; čmrlji argillaceus si poiščejo gnezdo le na zelo toplih in s soncem obsijanih legah. Kljub temu pa se njihovo število na urbanih območjih in v okoljih, ki jih obdelujejo s težko travniško in njivsko mehanizacijo, hitro in opazno zmanjšuje. Težki stroji povozijo, zamašijo in zmečkajo gnezda v zemlji. Matice črno-rumeno-belih čmrljev so med prvimi, ki jih po dolgem zimskem premoru opazimo spomladi. Lačne najprej vneto obiskujejo pomladno cvetje, nekaj
dni pozneje pa že iščejo primerno mesto za ureditev gnezda. Ko ga najdejo ter uredijo, takoj zaležejo prva jajčeca, potem pa vanj prinašajo velike barvne kepice cvetnega peloda - obnožine za mlade črvičke, iz katerih se bodo izlegli prelepi čmrlji; najprej delavke, potem pa še mlade matice in samčki oz. trotki. Obiskujejo in oprašujejo veliko vrst zgodnjega spomladanskega cvetja, na primer reso, mačice, žafran, mrtve koprive, borovnice, marelice, breskve, češnje, hruške, jablane, pa tudi trobentice, vijolice in drugo. Na vzhodu občine
Dol pri Ljubljani, v širši okolici vasi Petelinje, ki leži na skrajnem vzhodnem delu Ljubljanske kotline, sem v zadnjih desetih letih, od 1995 do 2004, opazil prvo matico na dan, kot kaže razpredelnica 1. Iz razpredelnice lahko povzamemo tudi pojav toplejših pomladnih dni v posameznem letu, ko so se prebudile prve matice. So pa lahko vremenske razmere v različnih delili Slovenije zelo različne, zato ni nekega splošno veljavnega datuma prebujanja matic iz zimskega spanja, veljavnega za vso državo.
Razpredelnica 1: Dnevi v letih 1995-2004, ko sem opazil prvo črno-rumeno-belo matico
Leto	1995	1996	1997	1998	1999	2000	2001	2002	2003	2004
Dan v letu	1. 3.	27. 3.	23. 2.	25. 2.	10. 3.	8. 3.	18. 2.	8. 3.	4. 3.	2. 4.
Neizkušen opazovalec, ki bo opazil čmo-rumeno-be-lega čmrlja na cvetu ali v letu, na splošno ne bo mogel ugotoviti, kakšne vrste je ta čmrlj, saj so si čmrlji vseh navedenih vrst na videz zelo podobni. Kljub temu pa so
med njimi določene razlike. V razpredelnici 2 so podane nekatere značilnosti, ki jih opredeljujejo, seveda pa strokovnjaki biologi poznajo še druge pomembne razlike med njimi, vendar jih tu ne omenjamo.
Vrtni čmrlj (M. hortorumj
Družina vrtnih čmrljev IM. hortorumj
Črna zemeljska matica (M. argillaceus)
Temna zemeljska matica (B. terrestris)
Razpredelnica 2: Značilnosti črno-rumeno-belih čmrljev (Hagen, 1994)
Vrsta čmrlja	B. terrestris	B. lucorum	M. argillaceus	M. hortorum
	matica delavka	matica delavka	matica delavka	matica delavka
Dolžina telesa (mm)	20-23 11-17	18-21 9-16	24-28 x	17-22 11-16
Razpon kril (mm)	38-43 22-34	36-39 20-33	X X	35-40 28-32
Velikost glave	zelo kratka	zelo kratka	zelo dolga	zelo dolga
Dolžina rilčka -- jezička (mm)	zelo kratka 9-10 8-9	zelo kratka 9-10 8-9	dolga X X	dolga 19-21 14-16
Barvni odtenek rumenih trakov	rjavorumen (ne limoninorum.)	limonino rumen (star = sivobel)	svetlo rumen (ne zlato rumen)	rjavo do zlato-rumen
Lega zadnjega rumenega traku	na 2. obročku zadka	na 2. obročku zadka	na temenu in 1. obročku zadka	na temenu in 1. obročku zadka
Barva zadnjega dela zadka	5. in 6. obroček sta sivobela	5. in 6. obroček sta sivobela	5. in 6. obroček sta črna-bela	5. in 6. obroček sta bela
Okvirna življenjska doba	dolga marec-oktober	srednje dolga marec-avgust	srednje dolga april-september	kratka april-julij
Število delavk v družini	100-600	100-400	100-500	50-120
Legenda: x pomeni, da ni podatka.
Samčki so po velikosti manjši od matic in na splošno nekoliko večji od delavk ter imajo bolj živobarvne vzorce dlačic od matic oziroma delavk. Med cvetlice, drevje in grmovnice, katerih cvetje delavke črno-rume-no-belih čmrljev najraje obiskujejo in koristno oprašujejo, sodijo bela in rdeča ter druge detelje, boreč, borovnice, brusnice, čišljak, facelija, fižol, gabez, gla-vinec, glicinija, grašica, kapucinka, kostanji, kovačni-ki, lučnik, volčji bob, madronščica, maline, mrtve koprive, naprstec, negnoj, osati, oslad, ostrožnik, pete-
Družina svetlih zemeljskih čmrljev (B. lucorum)
linčki, preobjeda, regrat, resa, grozdičja, robidovje, sadno drevje, timijan, travniška kadulja, vajgelija, vrbe, zlata rozga, zvončnice, žajbelj in še nekatere druge rastline. Seveda pa delavke različnih vrst izbirajo tudi med naštetimi cvetnicami (Hagen, 1994). Že od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej temne zemeljske čmrlje B. terrestris po vsem svetu uporabljajo za opra-ševanje kulturnih rastlin v zaprtih rastlinjakih, predvsem za paradižnik, rdeče jagode in še druge gojene rastline. Izkazali so se kot najučinkovitejši in najcenejši izvrševalci te naloge. Vse to dokazuje, kako pomembni so čmrlji za naravo in gospodarstvo. Ne pozabimo tega tudi tedaj, kadar jim na pokošenem travniku ali kje drugod grozi uničenje in jim lahko priskočimo na pomoč. Naši zanamci nam bodo hvaležni, če jih bomo ohranili tudi zanje.
Viri:
1. GRAD, J., 2003: Čmrlji v Sloveniji - sivčki in črnčki. Slovenski čebelar, 105 (2): 56-58.
2. GRAD, J., 2004: Čmrlji v Sloveniji - črnordeči čmrlji. Slovenski čebelar, 106 (4): 121-124.
3. HAGEN, E., 1994: HUMMELN bestimmen, ansiedeln, vermehren, schuetzen. Naturbuch Verlach, Augsburg. ISBN 3-89440-041-2.
4. JENIC, A., 2003: Biogeografska analiza čmrljev (rod Bombus) v Sloveniji. Diplomsko delo (univerzitetni študij), Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.
OBČNI ZBOR ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE
54. redni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije bo v soboto, 16. 4. 2005, ob 10. uri v prostorih Čebelarskega centra Slovenije, Brdo pri Lukovici 8
Predlog dnevnega reda:
1. Otvoritev in izvolitev delovnih organov občnega zbora.
2. Razglasitev prejemnikov odličij Antona Janše.
3. Poročilo verifikacijske komisije.
4. Poročilo o uresničitvi delovnega načrta ČZS za leto 2004 in predsednikovo poročilo.
5. Poročilo nadzornega odbora.
6. Razprava o poročilih.
7. Potrditev zaključnega računa CZS za leto 2004.
8. Sprejem delovnega in finančnega načrta CZS za leto 2005.
9. Delegatska vprašanja in predlogi.
Občni zbor ČZS je najvišji organ, ki ga sestavljajo delegati članov	ČZS.	En	delegat zastopa	enega
člana CZS. Na občnem zboru imate glasovalno pravico ley če se	ga	boste	udeležili	kot	delegat,	s
pooblastilom društva oz. zveze. Delegati morajo biti člani ČZS.
Občni zbor je javen, zato se ga lahko udeležijo tudi drugi, vendar nimajo pravice glasovanja.
predsednik: Lojze Peterle
Tretji občni zbor Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske
BOŠTJAN NOČ
V	soboto, 12. februarja 2005, je Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske (ČZZG) v kulturni dvorani na Brez-nici pripravila svoj 3- občni zbor. V ČZZG je včlanjenih 15 čebelarskih društev iz vse Gorenjske. Občnega zbora se je udeležilo več kot 120 čebelarjev in gostov. V prav posebno čast nam je bilo, da so se občnega zbora kot gostje udeležili župan občine Žirovnica g. Pfajfar, župan občine Škofja Loka g. Draksler, župan občine Radovljica g. Stušek ter podžupana občine Bled g. Žirovc in občine Tržič g. Perne. Prav tako smo bili veseli udeležbe vodstva ČZS, podpredsednikov g. Šivica in g. Rončeviča, tajnika g. Tomca ter urednika Slovenskega čebelarja g. Miheliča. V prav posebno zadovoljstvo
in čast pa nam je bila udeležba našega zvestega in dobrega prijatelja g. Grila.
Kol uvod v občni zbor je »čebelarski podmladek« iz Cerkelj pripravil kratek glasbeni nastop, potem pa je občinstvo navdušil film o Petru Pavlu Glavarju, ki ga je posnel g. Šivic.
Potem se je začel uradni del. Vodstvo ČZZG je predstavilo poročila o delu ČZZG v minulem letu. V svojem temeljitem poročilu je predsednik ČZZG poudaril najpomembnejše naloge, opravljene v letu 2004. Med njimi je poudaril zlasti obnovo Plemenilne postaje Antona Janše pod Zelenico, izdajanje glasila Kranjska čžbe-la, štiri strokovna predavanja, srečanje gorenjskih če-
Domači čebelarji in gosli na otvoritvi.
belarjev, izobraževanje, skrb za podmladek, skupno udeležbo v Celju, Bohinju, na Bledu itd. Poleg tega sta bili za udeležence zbora zanimivi tudi slikovna predstavitev projekta obnove Plemenilne postaje Antona Janše pod Zelenico - predstavil ga je vodja gradbenega odbora g. Brane Kozinc - in predstavitev projekta Izobra-ževalno-vzrejni center Zelenica, za katerega je ČZZG pridobila sredstva iz programa PHARE - tega je predstavila gdč. Vanja Resman. Navzoči delegati so vsa poročila potrdili brez pripomb.
Potem je predsednik predstavil načrt dela za leto 2005, katerega osrednja naloga bo končanje projekta »Zelenica«. Radi bi, da bi Zelenica dejavno in v korist vseh slovenskih čebelarjev čim več prispevala k uspešnemu selekcijskemu delu PRO. Poleg tega bomo skušali urediti dokumentacijo za polnilnico v Radovljici, eden večjih projektov bo tudi zgraditev doma v Škofji
Predsednik ČZZG g. B. Noč prejema priznanje, kopijo čebelnjaka A. Janše.
Loki. Preostale naloge (predavanja, izdajanje glasila, izobraževanje) bodo potekale v enakem obsegu kot prejšnja leta.
Najslovesnejši del občnega zbora je bila podelitev nagrad. Najvišje priznanje ČZZG - miniaturno kopijo Janševega čebelnjaka - je na predlog Čl) Radovljica prejel predsednik ČZZG g. Boštjan Noč za zasluge za gorenjsko čebelarstvo. Prav tako je na predlog ČD Radovljica NAJŽUPAN ČZZG postal g. Janko Sebastian Stušek, župan občine Radovljica, za zasluge pri sodelovanju in podpori čebelarstvu na Gorenjskem. Posebno zahvalo CZZG je prejela gdč. Vanja Resman za pripravo projekta PHARE.
Za konec so besedo dobili gostje in vsi so pohvalili delo ČZZG. Predstavniki občin so nam obljubili vsestransko pomoč. Ob koncu smo vse navzoče tudi skromno oz. po »gorenjsko« pogostili.
Levo:
Najžupan je postal župan občine Radovljica g. J. S. Stušek
Desno: Nova zgradba na Zelenici.
Medena juha - zakaj pa ne?
MARIJA LEBAR
V	soboto, 8. januarja 2005, so se mozirski čebelarji zbrali na občnem zboru svoje družine, da bi pregledali in ocenili delo v minulem letu. Kot je bilo razvidno iz poročil, je bila medena letina dokaj dobra, po drugi strani pa je bilo kar nekaj neprijetnosti zaradi čebeljih bolezni. V več krajih se je poleg varoze pojavila tudi huda gniloba čebelje zalege, zato je bila uvedena zapora prometa s čebeljimi družinami in prevozov na pašo. Zaradi pravočasnega in korenitega ukrepanja je bila bolezen zatrta in zapora je bila preklicana.
Videti je, da čebelarji prav tako nestrpno kol njihove živalce čakajo na začetek nove sezone, zato so pohiteli z obračunom za minulo leto. V društvo je včlanjenih 52 čebelarjev, na njihovem območju pa delujejo še trije čebelarji, ki niso člani. Seveda si želijo, da bi se tudi ti vključili v društvo, saj se zavedajo, da je samo tako mogoče sistematično nadzorovati zdravljenje čebeljih bolezni, ki se sicer prenašajo med družinami. O boleznih je podrobneje poročala Alenka Jurič, dr. vet. med., iz Nacionalnega veterinarskega inštituta Celje. Poudarila je, kako pomembno je pravilno in pravočasno ukrepanje ob pojavu bolezni, ter se hkrati se zahvalila članom društva za pomoč pri pregledih čebelnjakov na Mozirskem. Zanimivo je bilo tudi poročilo preglednika medu. Kot je povedal, je ustrezne preglede kakovosti medu za pridobitev kolektivne blagovne znamke opravilo več članov, ki so v 99 panjih pridelali 2040 kg medu. Povprečen donos na panj je bil 20,6 kg medu.
Predsednik Ivan Čopar je v poročilu poudaril, da so v skladu z novimi predpisi na območju društva popisali in registrirali vse čebelje družine. Mozirčani so bili tudi gostitelji čebelarjev z Raba in njihov obisk je bil poučen za vse. Sodelovali so na sadjarski razstavi, v okviru katere so pripravili predavanja za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol in ti so jim prisluhnili z velikim
zanimanjem. Med načrte za prihodnje leto so med drugim zapisali graditev čebelarskega doma, v katerem bodo tako prostori društva kot tudi zveze, ter organizacijo čebelarskih krožkov na šolah, če bodo našli ustrezne mentorje.
Tistim, ki so potožili, da imajo težave pri prodaji medu, je predsednik odgovoril, da je treba čebelje pridelke znati tudi ustrezno predelati, veliko novih možnosti pa je zlasti v kulinariki. Tako so na seminarju na Brdu pri Lukovici udeleženci lahko spoznavali, kako iz medu narediti likerje in vina, pa tudi uporaba v kuhinji je lahko raznovrstna, saj so pripravili celo medeno juho.
Da pa ne bi govorili samo o težavah in delu, je za lep uvod v delo občnega zbora s čebelarsko himno poskrbel kvintet Koledniki iz Mozirja. Na zboru so se spomnili tudi svojih zaslužnih in delovnih članov. Tako so nekaj članom podelili posebna priznanja ob njihovi 70- in 80-Ietnici, posebno priznanje ob visokem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu, pa je prejel Jože Goličnik z Lepe Njive. Priznanja Anton Janša 111. stopiije so prejeli Martin Visočnik, Florjan SkomŠek in Ivan Copar.
A D 1 C	Vljudno	vas	vabimo	na predavanje na temo
TEHNOLOGIJA ČEBELARJENJA v NAKLADNEM PANJU.
Predavanje bo v petek, 15. aprila, ob 17.30, v OŠ Miha Pintar Toledo, Kidričeva 21, Velenje. Predaval bo gospod Milan Starovašnik.
Prisrčno vabljeni!
za CD Apis - Matjaž Vehovec
Podelitev priznanj.
Društvo ljubiteljev čebel APIS, Ribnica
IVAN ŠEGA
Ribniški čebelarji, organizirani v Društvu ljubiteljev čebel Apis, smo v petek, 25. februarja 2005, pripravili volilni občni zbor. Na njem smo med drugim izvolili novo vodstvo, ki bo na čelu društva prihodnja štiri leta. Prvi del občnega zbora je bil bolj slovesen, saj je potekal na predvečer 100. obletnice ustanovitve prve čebelarske podružnice v Ribnici. Zato je 26. februar tudi datum začetka organiziranega čebelastva v Ribniški dolini. Ob tej priložnosti je bil slavnostni govornik tajnik našega društva. V svojem govoru je med drugim navedel tudi nekaj zaslužnih mož za razvoj krajevnega čebelarstva. Najpomembnejši med njimi je bil Mihael Vrbič, nadučitelj v Sodražici, ki je imel tudi prvo besedo ob ustanavljanju podružnice osrednje čebelarske zveze v Ribnici. Bil je umen sadjar in čebelar. Trgoval je s čebeljimi roji. S svojim znanjem in delavnostjo je občutno zaznamoval čebelarstvo v tem kraju. Drugi pomemben čebelar je bil prof. Stane Mihelič, ki je leta 1934 napisal knjigo o Antonu Janši. Leta 1933 je bil tudi predsednik ribniške čebelarske podružnice. V novejšem času je bil pomemben čebelar pokojni gospod
France Gradišar. Njegova zasluga je v tem, da mu je po drugi svetovni vojni, ko so bile razmere za čebelarstvo zelo slabe, uspelo čebelarje združiti v različne oblike organizacije. DLČ Apis je prav na dan občnega zbora prejelo gradbeno dovoljenje za zgraditev manjšega čebelarskega doma. To je bil tudi simbolni dogodek in hkrati priznanje stoletnemu delovanju tamkajšnjih čebelarjev v različnih oblikah organiziranosti. Končana je tudi Zgodovina čebelarstva v Ribniški dolini. V njej so popisani dogodki od sredine 19- stoletja do 25. februarja 2005, ko je potekal letošnji občni zbor. Če bo društvo dobilo sponzorje, jo bo v broširani obliki tudi izdalo. Ob tej priložnosti so oblikovali tudi spletno stran (http://USERS.VOLJA.NET/APISMED), na kateri bodo skušali kolikor mogoče sproti objavljati novice in podatke o društvu. Na njej bo mogoče prebrati tudi omenjeno Zgodovino. Uradna proslava ob 100-letnici organiziranega čebelarstva v Ribniški dolini naj bi bila v drugi polovici avgusta. Jubilej bodo skušali zaznamovati z blagoslovitvijo temeljnega kamna za čebelarski dom in morda tudi z ustrezno razstavo.
S čebelarji CD Slovenska Bistrica na obisku v Avstriji
STANKO VEDLIN,
Preša pri Majšperku
Pozimi, ko narava in čebele še spijo, čebelarji radi pogledamo k sosedu in se pozanimamo za njegov način dela s čebelami. Štirje čebelarji iz Čl) Majšperk smo se tako rade volje odzvali na povabilo slovenjebistriških čebelarjev, naj se jim pridružimo na »strokovno-komercialnem« izletu in obisku pri čebelarju Ernestu Neuwirthu v Brodersdorfu pri (ileisdorfu v Avstriji.
Našo ekspedicijo v sosednjo državo je s polhovko na glavi suvereno vodil predsednik Čl) Slovenska Bistrica g. Norbert Jedločnik, ki odlično obvlada nemščino in avstrijske razmere. Zjutraj smo se na pot odpravili v snežnem metežu. Točno ob desetih dopoldne nas je avtobus pripeljal na dvorišče čebelarja Neuvvirtha, v deželo brez snega, obsijano z zimskim soncem. Prijazno sta nas sprejela ambiciozni mladi gospodar in njegova zelo spretna in marljiva žena. V nekaj stavkih nam je
predstavil svojo preusmeritev iz kmetijstva v visoko specializirano čebelarjenje. Tako kot pri nas tudi v Avstriji propadajo male kmetije. Zato je hlev spremenil v proizvodni prostor, gospodarska poslopja pa v gostinski obrat. Vsak teden sprejme do tri avtobuse gostov. To so čebelarji, turisti in ljudje različnih poklicev, ki za konec tedna radi pridejo na podeželje. Sam vari pivo, med pa oplemeniti v različna nova živila. Izdeluje približno 60 različnih namazov z medom, mešanim z borovnicami, jagodami, s suhim sadjem, celo z bučnicami in cvetnim prahom. Za mešanje kremnega medu in različnih drugih živil uporablja sodobno strojno opremo. Za hišo je strm breg, po njem pa vodijo stopnice v največji »panj« na svetu, to je v stavbo v obliki panja. Grajena je iz naravnega materiala. Stene so iz ilovice, pomešane s kravjekom, da se ne lušči. Ogrodje je le-
seno in pokrito s slamo. V slamnati strehi so skrite sončne celice za pridobivanje električne energije, za ogrevanje in razsvetljavo. Skupaj pridobi 1.200 vatov, to pa zadostuje za notranjo razsvetljavo. V razstavnem prostoru, ki ga lahko obišče 50 ljudi hkrati, je velik točilni pult. Na lepo urejenih policah je razstavljeno vse, kar ponuja hiša, od piva, medenega vina, različnih poživil in mešanic z medom. Nad pultom je velikanski zaslon, na katerem nam je lastnik predvajal posnetke svojega čebelarstva in svojega celoletnega dela s čebelami. Rad je odgovarjal tudi na naša vprašanja. Tako je povedal, da medeno vino izdeluje po receptu: 30 kg medu, 20 1 svežega jabolčnega soka in 100 1 vode segreje na 25 °C, doda glivice za vretje in tekočino pusti tri mesece vreti. Ko ga pretoči v lesene sode, se vino fermentira v odlično pijačo z 12 odstotki alkohola. Odlično prodaja mešanico medu, propolisa, cvetnega prahu in bučnic, imenovano viagra. V preteklosti je čebe-laril z 240 panji. Prevažal jih je po Štajerskem in Gradiščanskem. Ker poln nakladni panj tehta več kot 80 kg, je imel težave s hrbtenico, zato je zmanjšal svoje čebelarstvo na 70 panjev. V njih pridela od 3-5 ton medu. Ker ga na leto proda približno 80 ton, razliko na podlagi pogodbe kupi pri treh večjih čebelarjih. Potem nas je po podzemnem hodniku popeljal v nekdanji senik, v katerem je uredil prostor za goste, ki ga ogreva velikanski kamin na drva.
Sicer pa smo za ogled njegovega čebelarstva, degustacijo njegovih dobrot in odlično malico plačali le 10 evrov.
Tudi obisk naslednjega čebelarja je bil zanimiv, saj je zaradi slabih razmer v kmetijstvu tudi on opustil kmetovanje. Odločil se je za biovrtnarstvo in biočebe-larstvo. Med našim obiskom na biokmetiji Amplatz je bil gospodar na bolniškem dopustu v termalnih toplicah. Sprejela nas je njegova nadvse prijazna žena. Brez zavor nam je prikazala čas, ko sta bila z možem finančno na dnu, torej brez denarja. V vrtu je bilo nekaj zelenjave, v shrambi pa 70 kg medu. Razmere so jo prisilile, da se je odpravila na graško tržnico, tam pa je prodala vse njune pridelke. To ju je spodbudilo, da sta se odločila za biovrtnarstvo in biočebelarstvo. Za pomoč sta prosila strokovnjake s teh področij in se ravnala po njihovih navodilih. Zdaj imata zaposlene še štiri ljudi. V času, ko smo bili na obisku, so vsak dan očistili in pripravili za trg 2-3 tone kitajskega ohrovta. Zdaj imata stalne stojnice na treh tržnicah. Mož za svoj biomed iztrži za 30 odstotkov boljšo ceno. Vse do predlani so čebelarili z 200 panji, lani pa so zazimili 300 nakladnih panjev. Letos bodo svoje čebelarstvo razširili še za 300 nakladnih panjev in začeli vzrejati mati-
Bistriški čebelarji pred največjim »panjem« na svetu.
V	ospredju v polhovki predsednik Norbert Jedločnik.
ce. S to dejavnostjo se bo ukvarajal sin, ki je zdaj sicer še študent. Za potrebe čebelarstva so zgradili tudi veliko novo halo. V njej je najsodobnejša strojna linija, narejena iz nerjavečega jekla, in to za vse postopke od odkrivanja do točenja medu. Imajo tudi centrifugo za izcejanje voščin. Zanimali smo se, kakšna je razlika med biočebelarstvom in navadnim čebelarstvom. Gospodarica nam je pojasnila, da varoo lahko zatirajo samo z mravljinčno oziroma oksalno kislino. Za vse druge bolezni morajo sodelovati s čebelarskim inštitutom, ki nadzira uporabo zdravil. Za jesensko krmljenje lahko uporabljajo samo paragvajski rjavi sladkor (kilogram tega sladkorja stane 1,10 evra, navadni sladkor, narejen iz sladkorne pese, pa v Avstriji stane 0,90 evra). Večino medu prodajo na tržnici, preostanek pa tovarni kisa.
Bistriškim čebelarjem se zahvaljujem za lepo doživetje in nova spoznanja na področju čebelarstva, prav tako tudi neutrudnemu predsedniku Norbertu Jcdlovč-niku za povabilo na izlet. Po mojem v Sloveniji premalo naredimo za posodobitev domačega čebelarstva. Pri državnem pospeševanju čebelarstva je sicer vse preveč štetja »dlačic« in premalo praktičnih navodil in pomoči.
V	naši trgovini vam ponujamo tudi vso preostalo čebelarsko opremo!
DELOVNI CAS: ponedeljek-petek od 8.-12 in od 15.-18. ure, sobota od 8.-12. ure
Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico priznamo popust!
ZMERNOST CEN - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU
ČEBELARSTVO Robert Kocjan s. p.
Gabrje 42, 1356 Dobrova
Tel.: 01/ 364 11 06 - faks: 01/ 364 13 07 GSM: 031 351 964 - e-pošta: robineli@s5.net
Izdelujemo:
• žične matične rešetke
• testne mreže
• plastična obešala
• plastične odtočne pipe
• plastična razstojišča
• čebelarske lopatke
• lovilce rojev (lesice)
• rogljičene satnike iz lipe
• žico za žičenje
• kuhamo voščine do 30. 3.
(sprejem voščin samo v PVC vrečah)
Izdelujemo kakovostne hladnovaljane satnice vseh dimenzij. Vosek steriliziran. Vosek in voščine menjamo za satnice takoj.
Obvestilo o začetku razpisnega postopka za izvedbo programa »Obnova čebeljega fonda«
Čebelarska zveza Slovenije na podlagi Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2005 (Ur. I. RS, št. 117/2004) objavlja razpis za izvedbo ukrepa »Obnova čebeljega fonda«
Začenja se zbiranje prijav za investicije v:
- rodovniško vzrejališče čebeljih matic (1)
- sofinanciranje nakupa rodovniških matic (100)
- gospodarska vzrejališča čebeljih matic (5)
- testne postaje (2)
Če za posamezen sklop ne bo dovolj prijav, bodo sredstva prenesena v skladu z določbami programa »Obnova čebeljega fonda«.
Rok za oddajo prijav je 30. 4. 2005
Razpisna dokumentacija z vsemi pogoji je objavljena na internetni strani Čebelarske zveze Slovenije www.cebelarska-zveza-slo.si, mogoče pa jo je dobiti tudi v tajništvu ČZS, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica.
Opozorilo: Postopek je vezan na priznanje rejske organizacije.	Q
Navodila za čebelarje za izvajanje osnovne odbire
V	Sloveniji čebelarimo z avtohtono kranjsko čebelo, Apis mellifera camica. Za kvaliteto čebele smo odgovorni in moramo skrbeti vsi čebelarji. Podlaga za ukrepe za ohranitev in izboljšanje čebelje rase je »Rejski program za kranjsko čebelo«. Osnovna odbira, ki je predvidena v Rejskem programu in v IJredbi in je v fazi sprejemanja na pristojnem ministrstvu, je potrebna zato, da bomo očistili populacijo naše kranjske čebele primesi drugih ras čebel. Predvsem gre za italijanko, za katero je značilna svetlo rumena barva, ki se pri križancih s kranjico pokaže v obliki enega ali več rumenih zad-kovih obročkov. Za vsako čebeljo družino, ki jo bomo ustrezno označili s panjskim listom ter na panjski list zapisali lastnosti čebel po navodilu »Priznane rejske organizacije«, po potrebi pa tudi zamenjali matico iz lastnega čebelarstva, bomo upravičeni do materialnega nadomestila. Nadomestilo bo za vsako čebeljo družino predvidoma zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Osnovna odbira se izvaja v vseh čebeljih družinah, ki so vključene v rejski program. Vsaka čebelja družina mora imeti svoj obrazec, »panjski list« (v prilogi), na katerega čebelar vpisuje osnovne lastnosti družine. Posebej pozorno mora čebelar opazovati in na panjski list zapisovati svoja opažanja pri čebeljih družinah, pri katerih na zadku čebel opazi enega ali več ramenih obročkov. Če v teh družinah čebelar oceni, da
je več kot 2 % čebel obarvanih, mora čim prej zamenjati matico.
Pri čebeljih družinah ocenjujemo naslednje parametre:
1- obarvanost prvega in drugega obročka na zadku (z oceno od 1 do 4 zapisujemo obseg obarvanosti), odstotek čebel v čebelji družini z obarvanimi obročki (zapisujemo zastopanost obarvanih čebel v odstotkih - %);
2. - mirnost oziroma agresivnost čebel (ocena od 1 do 4);
3.- rojivost čebel (ocena od 1 do 4);
4.- živalnost čebeljih družin (število zasedenih ulic);
5.- zapisujemo relativne podatke o donosu družine.
1.	OBARVANOST OBROČKOV ZADKA
Čebelje družine, pri katerih je ugotovljeno, da ima več kot 2 % delavk prvi obroček ali več obročkov na zadku obarvan rumeno, je treba takoj izločiti iz nadaljnje reje. Sprejemljiva je oranžna do usnjeno rjava barva ob straneh prvega obročka.
1 - Pri večini obarvanih čebel sta dva obročka na zadku obarvana rumeno (rumen, usnjeno rjavi, oranžen).
2 - Pri večini obarvanih čebel je prvi obroček obarvan rumeno (prvi obroček je povsem obarvan).
3 - Pri večini obarvanih čebel je prvi obroček delno obarvan.
4 - vsi obročki so temni.
2. MIRNOST ocenjujemo večkrat na leto s številkami od 1 - 4:
1 - čebele so zelo napadalne,
2 - čebele so občasno in zmerno napadalne,
3 - čebele so mirne,
4 - čebele so zelo mirne.
3. ROJEI\|E:
1	- družina je izrojila,
2 - rojenje smo preprečili z velikim trudom,
3 - pojavili so se matičnjaki, čebele so jih same podrle,
4 - družina ni bila v rojilnem razpoloženju.
4. ŽIVAHNOST ČEBELJIH DRUŽIN (število zasedenih ulic) - vpisujemo odstopanje od povprečja v čebelarstvu.
5. PODATKI O DONOSU DRUŽINE - vpisujemo odstopanje od povprečja.
PANJSKI LIST
Registrska oznaka čebelnjaka: _________________________________Številka	panja:
Oznaka matice:_________________________________________________________________
1. pregled: datum: ________________________________
Lastnosti:	Ocene				Opombe
1. Obarvanost obročkov zadka	1	2	3	4	
2. Mirnost	1	2	3	4	
3. Rojivost	1	2	3	4	
4. Zivalnost; število zasedenih ulic (odstopanje od povprečja)					
5. Donos medu (odstopanje od povprečja)					
SKUPNO ŠTEVILO TOČK (1 + 2 + 3+ 4 +5)					
Pasemska ustreznost: DA - NE.	Predvideni	datum	zamenjave:
Način izvajanja odbire in zamenjave - osnovna odbira:
Čebelar pri delavkah v posameznih družinah spremlja omenjene lastnosti ter na podlagi ugotovitev, ki jih zapiše na panjski list, izpolni obrazec »Poročilo pregleda« (v prilogi). Na podlagi tega poročila izloči tretjino matic, ki so po svojih lastnostih pod povprečjem v čebelnjaku.
Prvi pregled predvidoma izvedemo ob cvetenju regrata, drugega ob cvetenju akacije in tretjega ob cvetenju kostanja. Vse družine v čebelnjaku čebelar pregleda hkrati.
Potek izločanja matic:
Čebelje družine, pri katerih je ugotovljeno, da imajo delavke prvi obroček ali več obročkov na zadku obarvan rumeno, je treba takoj izločiti iz nadaljnje reje. Sprejemljiva je oranžna do usnjeno rjava barva ob straneh prvega obročka.
Iz družin, ki so po svojih lastnostih v zgornji tretjini, čebelar pripravi vzrejno gradivo, ki ga uporabi za vzrejo matic. Ko so matičniki zreli oz. ko so matice opražene, v družinah, v katerih je predvidena zamenjava, izloči mali-
ce in jih nadomesti z mladimi maticami. Ker gre za lastno vzrejo, te matice izvirajo iz istega čebelarstva. Občasno čebelar poskrbi za osvežitev krvi - z območja istega krajevnega različka.
Evidenca:
Podatke o ugotovitvah in posegih v panjih, tudi o zamenjavi matic, zapišemo na panjski list.
Kontrola izvajanja osnovne odbire:
Potek osnovne odbire nadzira »rejska komisija« čebelarskega društva/območne čebelarske zveze. Rejsko komisijo sestavljata dva člana, vodi jo »čebelarski preglednik«, drugega člana pa imenuje čebelarsko društvo ali regijska čebelarska zveza. Enotna komisija je lahko organizirana tudi za celotno regijo, na kateri deluje regionalna čebelarska zveza.
Rejska komisija nadzira izvajanje vpisovanja lastnosti čebel na p;uijski list in preverja ustreznost zapisa s stanjem čebel na stojišču. Poleg tega na terenu preverja tudi zamenjavo matic in dosežene rezultate. O rezultatih poroča PRO.
Priznana rejska organizacija
ANTON DEBEVC
2.	11. 1909-31. 8. 2004
Avgusta lani, ko bi že skoraj moral poskrbeti za zimsko hrano in za-zimljenje svojih čebelic, je za vedno odšel najstarejši član Čebelarskega društva Logatec Anton Debevc.
Že kot mladeniča ga je zanimalo vse v zvezi s čebelami, po drugi svetovni vojni, leta 1,947, pa je začel čebelariti s kranjiči, ki jih je_dobil v Zibršah. Kmalu je prešel na čebelarjenje v AŽ-panjih in je, ko jih je imel največ, skrbel tudi za več kot štirideset družin. Svoje čebelarsko znanje je rad posredoval neizkušenim čebelajem, rad je podaril roj ali čebeljo družino tistemu, za katerega je vedel, da ga ta dejavnost zanima. Kljub visoki starosti je še kakšne dve, tri leta pred smrtjo sam zlezel na drevo za neubogljivim, pobeglim rojem in ga vsadil v enega od svojih petindvajsetih panjev, ki jih je imel do konca. Logaški čebelarji ga bomo pogrešaliI
ČD Logatec
FILIP PAVŠE
Leto 2005 se je komaj začelo in že smo se na pokopališču v Črni na Koroškem v velikem številu poslovili od dolgoletnega čebelarja, lovca in prijatelja Filipa Pavšeta.
Rodil se je leta 1938 v Jazbini, slikoviti dolini pod Urš|jo goro. Osnovno šolo je obiskoval v Žerjavu in Črni na Koroškem, po končani osnovni šoli se je izučil za rudarja, pozneje pa je končal še šolo za nadzornika v rudarskih obratih Rudnika Mežica. Ta poklic je globoko pod zemljo opravljal do začetka zapiranja Rudnika Mežica, pozneje pa je vse do upokojitve delal v Tovarni akumulatorskih baterij Mežica, in to na oddelku priprave proizvodnje. V obeh podjetjih so ga ohranili v spominu kot vestnega in nadvse marljivega delavca. Filip je bil po naravi Dlag in prijazen človek, z izjemnim čutom za pomoč ljudem v stiski, zato je tudi dolga leta prostovoljno opravljaj najodgovornejše naloge v različnih organizacijah v Žerjavu in širše.
S čebelarjenjem se je začel ukvarjati leta 1989, ko so mu sodelavci ob odnodu v zaslužen pokoj za dobro sodelovanje in v znamenje spoštovanja kupili osnovno čebelarsko opremo. Žejeto pozneje je postal tudi član Čebelarskega društva Žerjav. Čebelnjak, ki ga je postavil nad hišo na obronku Pogorevca, edinega avtohtonega in zaščitenega gozdnega sestava v tem delu koroške krajine, je vzoren in lepo urejen, v njegovi okolici pa rastejo številne medovite rastline, ki jin je sam zasadil. Tam je preživljal lepe in prijetne urice v kramljanju s čebelami, prijatelji in znanci. Povprečno je čebe-Igril z osmimi družinami, občasno pa tudi z desetimi. V Čebelarskem društvu Žerjav je bil dejaven od samega
začetka, od leta 1992 do leta 1995 pa je bil tudi član upravnega odbora. Z njim smo čebelarji vedno radi poklepetali o tem ali onem, in ko smo zvedeli, da je klonil pod težo kratkotrajne, a hude bolezni, smo bili globoko pretreseni in užaloščeni. Hvaležni smo mu za njegov prispevek pri delu društva, zato ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Čebelarsko društvo Žerjav
FRANC ŠTURM
Decembra lani smo se poslovili od najstarejšega prebivalca našega kraja in staroste briških čebelarjev, številni pa tudi od svojega vzornika, svetovalca in prijatelja Franca Sturma. Različno dolge so življenjske poti. Franc je po zaslugi umirjenega življenja, ki bi ga lahko primerjali z življenjem čebel, dočakal častitljivo starost. Nehote se je ravnal po starem čebelarskem pravilu: »Po bučelah se vižej« - torej živeti skromno, umirjeno, a vendar delovno in polno.
Rodil se je leta 1911 in je bil tako živa legenda dogajanja v prejšnjem stoletju. Kot mladenič je polnih šest let preživel v vojnah po Italiji, Franciji ... Po vrnitvi si je oblikoval družino in se začel poleg kmetovanja ukvarjati še s čebelarstvom kot dopolnilno dejavnostjo. Če-belariti je začel leta 1947 in ob čebelah je vztrajal vse življenje, dokler mu je zdravje to dopuščalo, po duši pa je ostal čebelar do zadnjega trenutka svojega življenja. Pri delu s čebelami je bil natančen. Bil je zgled številnim, znal je svetovati, govoril je iz izkušeni, ao vseh pa je bil prijazen, vesel človek in med čebelarji zelo priljubljen. V njegovem čebelnjaku v bližini domačije so se pogosto srečevali številni čebelarji iz ČD Kanal-Brda, pa tudi drugi iz vse Slovenije. Za svoje zasluge v ČD je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Cebelaril je dolgih 55 let.
S Frančevo smrtjo je Čebelarsko društvo Kanal-Brda izgubilo dobrega prijatelja in prizadevnega čebelarja. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Čebelarsko društvo Kanal-Brda
ZDENKO TIŠLER (1952-2004)
Dan pred novim letom je med tržiš-kimi čebelarji in številnimi drugimi znanci in prijatelji odjeknila žalostna novica, da je za vedno odšel naš Zde-ne. Za številne je bilo to veliko, neverjetno presenečenje, saj je dolgo časa uspešno prikrival svojo neozdravljivo bolezen. Množica ljudi, ki se je zbrala na kovorskem pokopališču, da ga je pospremila na zadnji poti, je pokazala, kako velik in širok krog prijateljev in znancev je imel. Otroška leta je preživel v Kovorju pri Tržiču, v idiličnem naravnem okolju, v napredni in zavedni družini. Svoj kraj in rodbinsko izročilo je
V	spomin
zelo cenil in spoštoval, tako da je tudi večino svojega prostega časa namenjal zgodovini kraja in domače niše. Njegova življenjska pot ni vodila po bleščeči znan-stvenoakademski cesti, kljub temu pa si je z izjemno vnemo pridobil zavidljivo znanje, ki mu ga je marsikdo zavidal. Zbiral in preučeval je zelišča, različne starine in literaturo. Vse to je na svoj naravno neposreden način navdušeno posredoval vsakomur, ki mu je bil pripravljen prisluhniti. Posebej se je zapisal v spomin številnim otrokom, ki jim je v okoliških šolah navdušeno, prijetno in neposredno razlagal zanimivosti narave.
S čebelami se je srečal v najzgodnejšem otroštvu, saj je bil njegov dea priznan čebelar. Velika ljubezen do narave ga je ves čas povezovala tudi s čebelarjenjem. Ker je bil ekološko zelo ozaveščen človek, je intenzivno preučeval tudi vplive okolja na zdravje in življenje čebel in navdušeno propagiral redno uživanje čebeljih pridelkov. Preučeval je zgodovino čebelarstva in postal eden izmed prvih izdelovalcev miniaturnih čebelnjakov in posnetkov stare čebelarske opreme. V čebelarskem društvu in pozneje v Zvezi čebelarskih društev Zgornje Gorenjske je njegovo delo pustilo neizbrisen pečat.
Dragi Zaenko, zahvaljujemo se ti za tvoje veliko de-
lo,	ki	si	ga	opravil,	in ti želimo miren počitek v okolju,
v katerega	bližini si	deloval in preživel tudi večino svo-
jega časa.
Čebelarsko društvo Tržič
FRANC TAVČAR
V	mrzlem, toda sončnem popoldnevu	8. februarja letos smo se škofjeloški	čebelarji na farnem pokopališču v
Zabnici še zadnjič poslovili od našega, po čebelarskem staležu najstarejšega čebelarja Franca Tavčarja s Sutne. Dolgo je premagoval težko bolezen, vendar ji je v svojem 79. letu starosti, moral priznati premoč.
Naš prijatelj France se je rodil v Podgori v Poljanski dolini kot četrti otrok številne družine, v kateri so imele čebele že dolgoletno družinsko tradicijo. Po stopinjah očeta čebelarja so stopali tudi sinovi. Tudi France je prvi stik s čebelami doživel že kot majhen otrok, ko pa je končal osnovno šolo, mu je oče podaril en panj, za katerega je moral skrbeti sam. Kljub temu da je moral s trebuhom za kruhom po svetu, nikoli ni zapustil čebelic, še več, število panjev je povečeval. Ko se je ustalil v
vasi Šutna, si zasnoval družino, zgradil svoj dom, so na vrtu našle svoj prostor tudi čebele. Pri njih je po napornih dnevnih opravilih iskal duševnega^ miru in se vesejil zborovskega petja svojih ljubljenk. Cebelaril je z AZ-panji. V čebelarsko društvo se je včlanil že pri 19 letih in bil pozneje več let gospodar društva in član upravnega odbora društva. Za svoje požrtvovalno delo na področju čebelarstva je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Da njegovo čebelarstvo ne bo zamrlo, bo poskrbel sin Vili, ki mu je bil v zadnjem času v pomoč. Pomagala mu bo tudi mama Stanka, ki je pokojnemu možu pomagala pri številnih čebelarskih opravilih. Na pomoč mu bomo priskočili tudi loški čebelarji.
Za vse lepe trenutke, dragi France, ki smo jih preživeli s teboj, in za vsa tvoja dobra dela za napredek čebelarstva in utrjevanja dobrih medsebojnih čebelarskih odnosov ti bomo čebelarji Škofje Loke vedno hvaležni. Počivaj v miru.
ČD Škofja Loka
JOŽE KAMPERLE
Februarja 2005 nas je nenadoma zapustil naš dolgoletni član Jože Kem-prle. Rodil se je Teta 1942 v Nemiljah. Že v rani mladosti mu je prvo znanje o čebelah posredoval oče. Leta 1966 se je včlanil v čebelarsko društvo Besnica.
Cebelaril je s 30 panji čebel. Svoje bogate izkušnje in znanje je nesebično prenašal na mlade čebelarje. Triindvajset let je bil tajnik našega društva. Za svoje požrtvovalno delo v društvu in čebelarstvu je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Pokojnega Jožeta bomo čebelarji ohranili v lepem spominu.
Čebelarsko društvo Besnica Franc Klemenčič
ZAHVALA
Velikolaškim čebelarjem se prav lepo zahvaljujem, ker so se 14. februarja letos v Ljubljani še zadnjič poslovili od moje drage žene Amalije Tomšič iz Vojkove 1 8. Vsem naj velja iskrena hvala.
mož Lojze
TRANSPORTNA MATIČNICA
Pripravljena po izkušnjah priznanih vzrejevalcev matic, prilagojena vsem zahtevam evropskega in svetovnega trga. Cena 18 SIT/kos. Dobava po paketni pošti.
Naročiti je mogoče tudi manjše količine, možen dotisk.
Informacije: GROPLAST, d.o.o. zastopnik: BOŠTJAN GROM, Stara cesta 19 1360 Vrhnika - tel. 041 384 813 ali bostjan.qrom@siol.net
UDBUm ČEBELARSKE OPREME M TRGOVINA
Logar
Oglejte si akcijsko ponudbo na naši internetni strani: www.logar-trade.si
NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Našim zvestim kupcem nudimo KARTICO UGODNOSTI.
Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti nad 10.000 SIT priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta.
LOGAR TRADE, d.o.o. Zupanova 1, 4208 Šenčur, tel.: 04 25 19 410, faks.: 04 25 19 415 e-pošta: info@logar-trade.si
NOVO!!! Hlapilnik Nassenheider za kontinuirano izhlapevanje mravljinčne kisline.
NOVO!!!
Nov delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00
KOMPLET ZA VZGOJO MATIC
S	posebno kaseto si s pretikanjem lahko vsak čebelar sam povsem enostavno vzgoji nove matice.
PROMIT BANFI d.o.o.
Izdelujemo vse vrste cebel|ih 9220 LENDAVA, Šolska ul. 14, Kapra	panjev, prašilčke, satnike in okvirje
Tel. 02/ 578 98 76, faks: 02/ 578 98 78,	za vse vrste panjev
e-pošta: promit.banfi@siol.net
PRODAN dvanajst čebeljih dnižin na AŽ 9S, čebele so zdrave, inf. ffi 041 244 200.
PRODAM deset čebeljih družin na 10 AŽ S, inf. 2? 02/ 543 15 30 (Murska Sobota).
PRODAM dvanajst naseljenih AŽ I0S in dva naseljena AŽ 9S, inf. ffi 01	72	15	104	ali 041 790 795.
PRODAM naseljene AŽ 9S panje, čebele so močne	in zdrave, inf. ffi	01	72	31	753.
KUPIM štirideset kil Čebeljega voska, inf. S 031 309 841.
PRODAM čebelje družine na 7 in 10 AŽS ter omejeno količino AŽ satnikov iz smrekovega lesa, inf. ffi 03 572 73 43 ali 031 766 533. PRODAM čebele na 5 in 10 AŽ-satov z AŽ-panji, prikolico z naseljenimi AŽ-panji, in dober dolenjski cviček, inf. ffi 07 30 44 140. PRODAM več čebeljih družin na sedmih in desetih AŽS, čebele vam po dogovoru lahko tudi dostavim. Čebelarstvo Švigelj, Kamnik pod Krimom 27, inf. ffi 01 36 31 394 ali GSM 041 202 621.
PRODAM nekaj čebeljih dnižin z panji ali brez na 10 AŽS z mladimi maticami, inf. S 01 724 27 71 in GSM 041 244 590. PRODAM več čebeljih družin na 7 AŽ-satih z lanskimi maticami z zdravniškim spričevalom, inf. ffi 01 72 35 430 ali 031 651 366. PRODAM kvalitetni med v satju in surovi propolis,	inf. ffi 031 615	927.
PRODAM deset čebeljih družin na AŽ 10S, inf. ffi	04 252 12 86.
PRODAM nerjaveče točilo na osem AŽ-satov, dve preši za izdelavo samic AŽ in cvetlični, akacijev ter gozdni med, inf. ffi 031 326 959. ZARADI SMRTI čebelarja prodam devet čebeljih družin v FV-panjih ter drugo čebelarsko opremo, inf. S 03 587 49 81. PRODAM trideset čebeljih družin na AŽ 7S in prevozni čebelnjak TAM 5000, inf. ffi 07	30	78	389	ali	041 385 494.
PRODAM zabojnik za prevoz 60 AŽ panjev, inf. ffi GSM 031 378 158.
PRODAM bojev in cvetlični med po grosistični ceni ter nekaj družin na 10 in 6 AŽS, inf.	ffi	05	757	21	83.
POCENI PRODAM ali zamenjam za med tri čebelje družine na 10 AŽS, inf. ffi 03 56 87 440.
PRODAM akacijev cvetlični iu lipov med, inf. ffi 02 792 33 31 ali GSM 041 784 775.
PRODAM večje število čebeljih družin na 7 in 9 AŽS, inf. ffi 07 30 67 540.
PRODAM petnajst čebeljih družin na AŽ 10S, inf. ffi 041 835 329.
PRODAM družine na 9 AŽS in domači cviček, inf. ffi 031 312 430.
PRODAM poceni večje število plemenilčkov skoraj novih za vzrejo matic dvodelni ali štiridelni, kupiin prikolico za osebni avto za prevoz čebel, inf. S 02 640 32 51.
PRODAM sto družin na LR satju standardni satnik, petdeset družin na DB satju ter kontejner z dvajsetimi naseljenimi trietažnimi AŽ-panji, matice so vse iz leta 2004, inf. 9 041 661 576.
PRODAM 30 čebeljih družin na AŽ-satju s panji ali brez, inf. ffi 02 581 16 60 ali GSM 051 267 945.
PRODAM čebelje družine na 5,7 in 9 AŽ-satih, inf. ffi 05 36 69 346 ali GSM 041 575 917.
PRODAM prikolico za prevoz 18 AŽ 10S panjev, popolnoma zapilo s pločevino na ključavnico,	lahko tudi kot čebelnjak,	inl'.	ffi	02	546	11	44.
PRODAM čebelje družine na AŽ 10S in 5S, inf. ffi 04 25 10 505.
PRODAM kontejner z 54 naseljenimi AŽ 10S panji primeren za prevoz	čebel, inf.	ffi	031	808 944.
PRODAM petnajst čebeljih družin na 10 AŽS družine so močne, zdrave	z	mladimi	maticami,	inl. ffi	01 36 12 043.
PRODAM čebelje družine na AŽ 10S, čebele so v okolici Domžal, inf. ffi 041 590 431.
PRODAM prevozni čebelnjak TAM 5000 registriran, z 56 naseljenimi AŽ-panji AŽ IOS in prostorom za spanje, inf. ffi 01 787 14 18. PRODAM nove AŽ-satnike iz smrekovega lesa (vrtani, zbiti, lepljeni) po zelo ugodni ceni 130 SIT, inf. ffi	041	999	983.
PRODAM v aprilu ali maju 30 čebeljih družin na AŽ 10, 9 in 7 S, matice so lanske, inf. ffi 031 829 666, 01	54	16	164	kličite zvečer.
PRODAM deset čebeljih družin na AŽ IOS, inf. ffi 04 25 76 400.
PRODAM čebelje družine na 5, 7 in 10 AŽ S, inf. ffi 05 366 90 64, zvečer.
PRODAM čebele na AŽ satju, inf. ffi 01 425 96 56 in GSM 040 220 112 zvečer.
PRODAM pet čebeljih družin na 9 AŽ S z ali brez panjev in sedam AŽ-sedemsatarjev in posodo za med (200 1) pocinkani in barvani, inf. ffi 05 30 28 085.
PRODAM nekaj čebeljih družin na 7 in 5 AŽ S, inf. ffi 01 54 28 771, Ljubljana - Dobrunje.
PRODAM 30 panjev AŽ IOS s čebelami ter večjo količino gozdnega in cvetličnega medu, inf. ffi 01 54 20 572 Ljubljana - Dobrunje. PRODAM prevozni čebelnjak TAM 130 - T 11 z petdesetimi praznimi 10 S AŽ-panji po 8.000 SIT/komad, inf. ffi 02 753 19 71. PRODAM čebelje družine na 7 AŽS, inf. ffi 031 360 467.
PRODAM sto plemenilčkov in posebno omaro za 300 AŽ-satov ter električno črpalko za	med,	inf.	ffi	041	661	576.
PRODAM dvajset naseljenih AŽ IOS panjev in dvajset naseljenih LR-panjev ter TAM 5500 za prevoz 61 AŽ	1 OS panjev,	Inf. ffi 041 330 811.
PRODAM štirideset čebeljih družin na AŽ 9S. Prezimile so v 9S polovičarjih v	katerih	jih lahko	odpeljete, panje	pa	mi	kasneje	vrnete,
inf. ffi Strehar 041 917 594 in 02 803 40 60.
PRODAM deset čebeljih družin na AŽ 9S, inf. ffi 041 583 817, zvečer.
PRODAM več čebeljih dnižin s panji AŽ 9S ali brez njih, inf. ffi 04 250 30 07.
Mali oglasi
PRODAM več čebeljih družin na 10 in 9 AŽS, inf. ® 01 755 12 31, Ivan Osvedkar, Velika Ligojna	31,	1330	Vrhnika.
PRODAM čebele na satju 5,7 in 10 AŽS, inf. S 04 25 11 364, GSM 031 846 674.
PRODAM pet AŽ-panjev 10S novi naseljeni z čebelami in čebelnjak za IS kom. AŽ-panjev 10S in šest prašilčkov 7S, inf. ® 041 950 152. PRODAM več čebeljih družin na 10 AŽ-satih, inf. ® 02 745 7891 in GSM 041 991 758 (Ptuj)
PRODAM nerjaveče točilo na štiri sate AŽ na električni pogon, malo rabljeno in avtoprikolico za prevoz 10	AŽ-panjev	ter šest smuka-
čev za cvetni prah za pred AŽ-panje, štirje so še nerabljeni, inf. ® 051 217 234 ali 05 30 18 479.
KUPIM tehtnico za pod panj in nevezane revije Slovenski čebelar od leta 1980 dalje, inf. Sff 041 368 115.
PRODAM nekaj zdravih čebeljih družin na AŽ 5 in 7 S, inf. S 01 723 83 22 in GSM 041 599 542.
PRODAM poceni čebelarsko literaturo in trideset letnikov Slovenskega čebelarja ali zamenjam za čebelje pridelke, inf.	®	041	985	105.
PRODAM večje število čebeljih družin na 7, 6 in 5 satov, inf. ffi 041 712 285 in 01 78 04 222.
PRODAM bencinski agregat za pogon elektromotorja na točilu, primeren tudi za vikend znamke Eismann	G-500,	inf. ® 02 521 19 74.
PRODAM tam 4500 za prevoz 66 AŽ-panjev, inf. S 519 22 30.
PRODAM več vrst medu ter seme amorfe, inf. ® 040 249 323.
PRODAM petnajst naseljenih AŽ-panjev 10S, inf. 5? 07 30 89 747.
PRODAM čebele na satju od 4 do 10 AŽS, inf. ffi 01 787 8203 ali 051 342 407.
PRODAM več pregledanih čebeljih družin na 10 in 5 AŽ S po dogovoru lahko s panji, inf. ® 041 883 744.
PRODAM nekaj čebeljih družin na 10S AŽ in l.R, inf. ® 041 853 715.
PRODAM več čebeljih družin na 9 AŽS, inf. 2? 041 310 748.
ZAMEI\|AM gozdni med (kočevski) za kostanjevega na 4? 041 788 826.
PRODAM dvajset čebeljih družin na AŽS in zamenjam cvetlični med za kostanjev, gozdni ali akacijev z doplačilom, inf. ® 041 853 412 ali 01 52 82 616.
PRODAM dvajset čebeljih družin na 10, 7 in 5 AŽS , čebele so zdravstveno pregledane, z lanskimi maticami priznanih vzrejevalcev, inf. ® 07 81 85 207 in GSM 041 342 070.
PRODAM gozdni, mešani in lipov med, inf. ® 041 527 102.
PRODAM pet čebeljih družin na AŽ 10S z mladimi lanskimi maticami, inf. ® 01 839 54 11.
PRODAM deset naseljenih AŽ 5S , dvajset novih AŽ 10S in dvajset novih AŽ 7S, inf. ® 07 49 87 836 po 19. uri.
PRODAM čebelje družine na 5, 7 in 10 A*S po dogovoru je možno tudi z panji, inf. ® 01 423 40 02 ali GSM 051 263 866.
POVERJENIKI ZA PASO
ČD KANAL BRDA razpisuje stojišča na akacijevi, lipovi in kostanjevi paši. Prijave za te paše	sprejemajo do	10.	aprila	2005	na
naslov: Čebelarsko društvo Kanal Brda, 5211 Kojsko.
DRUŠTVO IJ1IB1TEIJEV ČEBEL APIS - RIBNICA - Poverjenika društva za paslšča sta: Janez Arko, Breg 66, 1310 Ribnica, GSM 031 836 213, in Danilo Rus, Grčarice 10, 1331 Dolenja vas, S GSM 031 685 371.
ČD PETER MOČNIK STUDENCI PEKRE - Poverjenik za pašo je g. Mihael Kamplet, Ob plantaži 8,	2341	Limbuš,	® 02	613	41
91 in GSM 041 231 765.
ČD POSTOJNA - Izpolnjeni in podpisani obrazec »Vloge za namestitev čebel« skupaj z veljavnim zdravstvenim spričevalom sprejemamo za cvetlično in lipovo pašo do 15. aprila 2005, za gozdno in hojevo pašo pa do 15. maja 2005 na naslov: ČD Postojna, Cankarjeva 6, 6230 Postojna.
ČD NOVA GORICA sprejema vloge za dovoz čebel na akacijevo pašo do 15. aprila, za gozdno pašo pa do 15. maja 2005. Pisne vloge pošljite na naslov Mitja Bavdaž, Prvomajska 90, 5000 Nova Gorica, ® 05 30 24 790 in GSM 041 975 393.
ČD MORAVSKE TOPLICE sprejema vloge za akacijevo pašo do 24. aprila 2005. Pisne prijave pošljite na naslov Čl) Moravske Toplice, Lešče 4, 9226 Moravske Toplice.
ČD KAMNICA BRESTRNICA zbira vloge za kostanjevo pašo; poverjenik je g. Slavko Cehner, Koroška c 59, 2000 Maribor, inf. na S 02 251 65 46 in 041 538 695.
ČD RUŠE - Poverjenik za pašo je g. M1IUN KOTNIK, Lobnica 3, 2342 Ruše, ffi 02 661 9471, ali GSM 041 910-807,
ČD /AJDOVŠČINA - Prijave čebelarjev za akacijevo in javorovo pašo sprejemamo do 15. 4. 2005, za gozdno pašo pa do 15. 5. 2005 na naslov: ČD Ajdovščina, Cesta 83, 5270 Ajdovščina. Vloga za dovoz čebel na pašo mora vsebovati vse podatke kot to določa 7. člen Pravilnika o katastru čebelje paše in čebelarskem pašnem redu (Ur. 1. RS, št. 18/02).
ČZD POMURJA - Prosimo da pisne vloge za akacijevo pašo v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše (Čebelar 2004) pošljete do 20. aprila 2005 na naslov Srednja kmetijska šola Rakičan, Rakičan, Lendavska 3, 0000 Murska Sobota.
Objava koledarja usposabljanja čebelarjev za leto 2005
Koledar usposabljanja čebelarjev v letu 2005 si od 25. marca naprej lahko ogledate na spletni strani ČZS: www.cebelarska-zveza-slo.si.
ČZS - ŠČAJ
A
APIS M & D, d. o. o. MARKO DEBEVEC
ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52
Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure
KUHA VOŠČIN IN TAK0JŠI\JA MEŠAVA VOŠČIIM ZA SATNICE PREVZEM VOŠČIN SAMO V PROZORNIH PLASTIČNIH VREČAH DO 10. APRILA 2005
•	POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL •
•	APNEN0GEL - NOSEMAGEL - STIMULANS - VAROGEL
NAROČENO BLAGO POŠIJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI.
•	PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE - 180 SIT/KG • VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125° C • VOSEK ODKUPUJEMO PO 1000-1100 SIT ZA KILOGRAM •
PRIZNANO VZREJEVALIŠČE MATIC
Sprejemamo prednaročila za kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme.
Po ugodni ceni prodamo večje število čebeljih družin na 5- in 7-AŽ-satih (april, maj, junij).
umi
A/.-panji 10-satni
AŽ-trietažni panj
PRVŠHČHk AŽ in 7-satni
LR-standard in 2/3 LR-panji
PRVA POTUJOČA ČEBELARSKA TRGOVINA V SLOVENIJI
SATNIKI (sami okvirji) AŽ - vrtan, lepljen, zhit LR - standard I.R 2/3
- ■£—rr
PREDELAVA VOSKA V SATNICE samo 180 SIT/kg
PAfJI SO IIDFJANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO.
UPORABIJAMO VODOODPORNE MATERIALE IN LEPIIA.
KAKOVOSTNA IZDELAVA PO UGODNI CENI.
Kvalitetne RSF-točila po ugodni ceni.
UGODNO!
Cena za štirisatno točilo je 59.990 SIT.
KAKOVOSTNE BEIJAKOVINSKE POGAČE V OBLIKI PASTE.
IZDEIANE SO PO POSEBNEM POSTOPKU POD PRITISKOM 500 ATMOSFER IN SE NE STRDJO.
Pozimi in spomladi, ko čebelarska društva sklicujejo občne zbore, organiziramo strokovna predavanja in nakup čebelarske opreme v potujoči čebelarski trgovini.
IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV
XX [MIZARSTVO] jot.
r ž
IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA
TEL: 01 755 13 17 - GSM: 041 420 200
AŽ-panji (9s, 10s, 12s) prašilčki (5s, 7s) lipovi satniki zaklade Debelak (9s, 10s) pitalniki Frančič distančni vložki vehe za povezavo AŽ-panjev trietažni AŽ C1 Os) AŽ-Kozinc 11+3
Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičem (cinkam). - Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti.
Povpraševanje po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko!
HÖDL
Predelava voska
• Ponujamo Vam možnost, da opazujete kuhanje Vaših starih satov in surovega voska. Ker je treba priti samo enkrat, prihranite čas in denar.
• Pričakujemo vašo predhodno najavo po telefonu +43(0)3475/2270.
• Vosek predelujemo s tehnološko najmodernejšo opremo.
• Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki izključujeta možnost kakršne koli okužbe.
• Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven.
• Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov.
• Čas kuhanja je približno 3 ure pri 20 kg surovega voska in 4 ure pri 50 kg starih satov.
• Po naročilu izdelamo satnice kakršne koli debeline in velikosti.
• Predelava voska poteka vse leto.
• Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni.
• Stare sate In surov vosek je mogoče kadar koli zamenjati za satnice.
• Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo.
Hišni sejem 23.-24. april 2005 - 10 % sejemski popust!
HÖDL
Informacije
Wachsverarbeitung Imkereiartikel
Deutsch Haseldorf 75
A-8493 Klöch - Steiermark, Austria
Tel./faks: +43(0)3475/2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at
Delovni čas: ponedeljek-petek	8.00-12.00,13.00-18.00
sobota	8.00-12.00
Sporazumevamo se v nemškem jeziku.
Kako nas najdete:
Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« leta 1898.
Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica.
Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370 409, Anton Tomec (01) 729 61 02
Elektronska pošta: tajnik Anton Tomec: anton.tomec@cebelarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc@cebelarska-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slo@siol.net
Izdajateljski svet: predsednik Franc Šivic, univ. dipl. inž. gozd. - člani: Miro Cetina, univ. dipl. inž. gozd., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem., dr. Stanko Kapun, Vlado Pušnik, Janko Prebil
Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem., Franc Grajzar, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., dr. Janez Grad
Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof.
Letna naročnina za leto 2005 za nečlane je 10.000 SIT. Posamezna številka stane 900 SIT za člane oz. 950 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV.
Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 8.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT. Reklamni oglasi: cela barvna stran na ovitku 120.000 SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16.800 SIT, pasica 4.000 SIT.
Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10%, za 6- do 10-kratno objavo 20%, za celoletno objavo 30%.
Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV.
Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120.
Za naročnike iz tujine - devizni račun: i.J BA SI 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 50 USD.
Priprava za tisk: Prepress, d.o.o., Ljubljana, tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d.. 1295 Ivančna Gorica.
Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh.
Oddaja tekstov: članki do petega, obvestila, reklame do desetega, mali oglasi do petnajstega v mesecu.
Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585.
Za zdrave čebele in večje donose
Na voljo so nove, dopolnjene izdaje knjig prof. Jr. Jožeta Riharja, ki jih priporoča ČZS in sam častni predsednik Apimondie g. R. Bomeck
VZREJAJMO BOLJŠE ČEBELE
3.450 SIT
ČEBELARJENJE V NAKLADNEM 1 ■ PANJU
3.450 SIT
MANA IGLAVCEV- NAPOVEDOVANJE GOZDNEGA MEDENJA
3.450 SIT
VAROZA ČEBEL 3.000 SIT
VAROZa
Knjige lahko naročite na tel.: 01-42811 36 ali 041-410171 inv vseh čebelarskih trgomnah.
V	NEKAJ MINUTAH lahko spremenile AŽ-iebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE!
Izdelujemo nakladne GJ-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnlco - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z I.R-nakiadami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Izdelujemo tudi vse vrste satnikov.
Prilagodljiva, večnamenska podnica za nakladne LR- in AŽ-panje.
Svetovna novost v čebelarstvu!
PETER ZAKRAJŠEK, s p.
Pretnarjeva 6, 1210 Ljubljana - Vi/niarjc ^ Tel.: (01) 512 62 51
UGODNO! KRISTALNI SLADKOR IZ EU
PONUDBA SLADKORJA ZA ČEBELARSKA DRUŠTVA IN ČEBELARJE V LETU 2005
Prodajne ccne sladkorja /.a čebelarje o z. društva pri nakupu 24.000 kjj (kamion) in plačilu po predračunu.
176.60 SIT za IKg (cena za 50 kg sladkorja znaša 8.830.00 SIT)
179.60 SIT za I Kti (cena za 25 kg sladkorja znala 4.490,00 SIT)
Cena s prevozom, eno odvzemno mesto.
Brez vračila palet.
Prodajne cene sladkorja za čebelarje pri nakupu nad 1.050 Kg (paleta) oz. 1.000 Kg (paleta) in gotovinskem plačilu.
(cena za 50 kg sladkorja znaša 8.995,00 SIT)
(cena za 25 kg sladkorja znaša 4.572,50 SIT)
Dvig VEMA d.d.. Tržaška 65, 2000 MARIBOR ali ČZDM. Streliška 150, 2000 MARIBOR ali ČEBELARNA, Brdo pri Lukovici S, 1225 LUKOVICA
Prodajne cene sladkorja za čebelarje pri nakupu 50 Kg vreče oz. 25 Kg vreče in gotovinskem plačilu.
185.00 SIT za 1 Kg (cena za 50 kg sladkorja znaša 9.250,00 SIT)
188.00 SIT-Za J Kg (cena za 25 kg sladkorja znaša 4.700,00 SIT)
Dvig VEMA d.d.. Tržaška 65, 2000 MARIBOR ali ČZDM. Streliška 150, 2000 MARIBOR ali ČEBELARNA, Brdo pri Lukovici 8, 1225 LUKOVICA
Kontaktna oseba za kamionska naročila: ga. Liljana Zore - GSM: 041 610 202
VELETRGOVINA
I
Razstavno prodajni salon ČEBELARNA
v čebelarskem centru Slovenije - Brdo pri Lukovici 8
Tel: 01 /729 61 18; Faks: 01 /729 61 31; email: cebelarna@siol.net
ČEBELARSKI CENTER MARIBOR
Streliška 150, Maribor- tel: 02 / 320 53 46;
Faks: 02 / 331 80 10; email: ccmb@siol.net
Razstavno prodajni salon DAR SONCA
Tyrševa 26, Maribor - Tel I Fax: 02 / 251 60 12
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto.
zelo ugodna cena AŽ voščenih satnlc, v naših čebelarskih centrih v Mariboru in Lukovici.
V	Evropi že dolgo priznana in uporabljana qpo krmna pogača in krmni sirup
A p j FON DA	öfe
Krmna pogača Pakiranje: 15 Kg karton Cena na 1 Kg samo 298,00 sit
pri nakupu nad 50.000 sit je cena za 1Kg samo 268,20 sit
Telefon: 02/320-64-52 Faks:	02/320-64-38
APIINVERT
Krmni sirup
Točimo v vašo ali našo embalažo Cena za 1Kg samo 239,00 sit, ob nakupu nad 50.000 sit je cena za 1 Kg samo 215,10 sit.
e-mail:embalaza@vema.si
www.vema.si