cJUTEKS____
«
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/712 07 00 faks: 03/712 07 55
Možnost TESTIRANJA skuterjev in štirikolesnikov
Velika izbira motorističnih oblačil, opreme in servisnega materiala.
MOTO CENTER PROMOTOR
Drešinja vas 18, Petrovče - Tel: 03/5707-151
PE Koprska 2a, Ljubljana - Tel: 01/422-85-70
<£>
KYMCO
Ugodni krediti do 6 let + gratis zavarovanje !
Leto Vlil	številka 3	cena 350 SIT	29. marec 2006

V poslu in politiki potrebni kompromisi...................str. 2
Prostovoljne matere tujih otrok..........................str. 25
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
Predsednik presenetil z obiskom
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je poskrbel za prijetno presenečenje z napovedjo svojega obiska v Preboldu. Mnogi so dvomili, da bo do obiska res prišlo, a predsednik je v skladu s svojo novo osebno in hkrati politično držo dokazal, da tisto, kar govori, tudi živi. Več o obisku na strani 5. K. R.
Ob sprejemu seje predsednik rokoval tudi s šolarji.
Priznanja Civilne zaščite
Dobitniki bronastih znakov Civilne zaščite s poveljnikom pokrajinskega štaba Darkom Butom
Prvi marec je svetovni in slovenski dan civilne zaščite. Letošnja regijska proslava, ki
jo je organiziral Pokrajinski štab civilne zaščite za vzhod-noštajersko regijo, je bila v
Laškem, na njej pa so podelili tudi priznanja. Večina priznanj se je poleg drugih zaslug nanašala na reševanje
in odpravljanje posledic avgustovskega neurja.
Bronasti znak Civilne zaščite so z našega območja prejeli: Zvone Kotnik (PGD Šempeter, član štaba CZ), Dušan Pungartnik (poveljnik CZ Žalec in podpredsednik GZ Žalec, sicer PGD Vrbje), Janez Šalej (PGD Griže in podpoveljnik GZ Žalec), župan Občine Žalec Lojze Posedel in vodja oddelka za okolje in prostor Občine Žalec Aleksander Žolnir.
Srebrni znak sta prejeli Prostovoljno gasilsko društvo Letuš, ki letos praznuje 100-letnico, in Prostovljno gasilsko društvo Prekopa-Čeplje-Stop-nik ob 100-letnici. Med letošnjimi prejemniki zlatega znaka je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Vransko, ki praznuje 120-letnico.	K. R.
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Mira Puhič,
Zabukovica 156/c, Petrovče
2.	Ljudmila Ambrož,
Cesta v Podborš, Črnuče
3.	Martina Božjak,
Zabukovica 13, Griže
TRGOVINA VERONIKA
Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109,572 43 25
NUDIMO VAM
*	VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE,
PLOŠČE ESAL, TEGULO,
. SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK . KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom),
. ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA,
•	VSE VRSTE PLOČEVIN - možnost plačila s kreditom,
»** UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE! ***
Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure.
■ /ABlAlia	GSM 041/612 283
BC A 1 |l|| 1C	Telefon/fca
03/710 30 97
ORRDNJC IN SLIKOPLCSKARSIVO Te|efon Q3/710 30 96
Igor KOTNIK, s.p.	e-moii
Nikole Teslo 6, 3310 Žalec i90r.kotnik@slol.net
-	SUKOPIESKRRSKR IN ZIDRRSKR DElfl
- IZDEIRVR VSEH VRST FRSRD (TOPLOTNE FRSRDE, KlfiSIČNE FRSRD6)
- RDRPTRCIJE, OMETI IN ZUNRNJ6 UREDITVE
-	DEIR Nfl VIŠINI Z DVIŽNO KOŠRRO
od /eZa j965
UGODNRPONUDBflTOPlOTNOlZOlflTIVNIHffìSfìD
KOMPl€TN€FINIUIZflCIJ€OßJ€KTOV
Časopisi, radio in televizija prinašajo v naše domove novice. Boljše so slabe kot dobre, naj bi veljalo za medije, ki želijo kovati dobiček. Bo že držalo, da potemtakem tudi ljudje
■ fd'ritje FerejoTnposlušajo.
Kar se tiče politike in oblasti, sta si za slabe novice krivi sami - novinarji jima pač po svojem osnovnem poslanstvu morajo gledati pod prste. A družbo poleg politike sestavljajo tudi običajni ljudje, ki delujejo v številnih podjetjih, društvih, dobrodelnih organizacijah, v skupinah, kot posamezniki. O njih je mogoče pisati dobre novice. In tako se zgodi, da je dobrih novic preveč za eno številko časopisa.
Kot je bila predolga letošnja zima. Zato je že sama pomlad dobra novica. In zato vam poklanjamo velik šopek zvončkov. Namenjamo ga tudi vsem mamam in ženam, pa vsem družinam, ki so imele praznik v marcu. In namenjamo ga prav vsem z željo po lepih velikonočnih praznikih.
Morda se jezite, da vam uredništvo vošči za verski praznik, kopa vendarle vsi bralci niste verujoči. A osnovno sporočilo velike noči velja za verujoče in neverujoče: iz trpljenja se dvignemo močnejši. In moč, da se dvignemo, nosimo v sebi vsi. Tega bi se morali zavedati.
samo»1”'
vrata E proizvajalca pogonom, m
HORMANIM
(jnrnžiUT ir» industrijftki» vrata
PRIDITE PO SVOJA VRAT
.....#•
akcijska garažna ^
I vrhunskega irmann, / motornim
lažo m nov
že za 199.900,00 SIT |jr|i
Cena zajema izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, vvoodgraln), motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV.
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
mnHn7 Matjaž d.o.o. PE Ljubljana 11 iv.iLjv.i4. T; 03/71 20 600 T; 01/36 01 672
www.maltaz.sl lnlo«maljaz.si
OBIŠČITE NOVO TRGOVINO Z OBLAČILI IN DODATKI ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS V ŽALSKI ERI!
NOVA POMLADNA KOLEKCIJA V ŽIVIH BARVAH VAS ŽE ČAKA V TRGOVINI.
Ne spreglejte pa tudi ugodne ponudbe zimske kolekcije.
Trgovina Champion, Era center, Celjska 7, Žalec, tel.: 03/713 35 00. Od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 15. ure.
OGRAJE
MREŽNE, MOBILNE, PANELNE, ELEMENTI
KOČEVAR GITHERMOTROIM d.o.o.
Ločica 65d, 3313 Polzela Tel: 03 570 12 21,570 14 47 Faks: 03 57014 46
www.ograje.com
V poslu in politiki potrebni kompromisi
Plaz ne grozi več
Merjenje moči in ostre besede v medijih so nekaj časa kazale, da celjska trgovska družba Engrotuš v Žalcu ne bo mogla uresničiti svojega poslovnega načrta oziroma gradnje novega supermarketa. Kljub vsemu sta župan Občine Žalec Lojze Posedel in direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek nadaljevala pogajanja in minuli ponedeljek brez prisostnosti medijev podpisala pogodbo, s katero sta ustvarila vse pogoje za začetek gradnje sodobnega Tuševega supermarketa. V njem bo 40 novih delovnih mest.
Engrotuš je že pred časom pričel z odkupi zemljišč ob žalski obvoznici in ob severnem uvozu v mesto. Zaradi svojih prostorskih načrtov in predvidene gradnje nove osrednje avtobusne postaje je z odkupi zemljišč pričela tudi Občina Žalec. Da bi dobil zaokroženo parcelo, je Engrotuš potreboval zamenjavo nekaj zemljišč z Občino Žalec, prav tako je bilo potrebno sprejeti nov zazidalni načrt. Slednjega je občinski svet potrdil, ker se pogovori z Engrotušem niso več nadaljevali v smislu prvotnih dogovorov, pa Občina Žalec nato ni bila pripravljena na zamenjavo zemljišč. Sledila
je polemika tudi na sejah občinskega sveta, ki jo je sprožil Andrej Vengust. Engrotuš je preko medijev obtožil občinsko vodstvo, da deluje korup-tivno. Župan je zato zahteval opravičilo pred nadaljevanjem pogovorov, kar sta podprla tudi pristojni občinski odbor in občinski svet. Pogajanja so se nato nadaljevala brez prisotnosti medijev in tudi o podpisu pogodbe je javnost seznanila družba za komuniciranje z javnostmi Dialog.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo Engrotuš na svoji, skoraj 12 tisoč kvadratnih metrov veliki parceli, pričel z gradnjo supermarketa, Občina Žalec pa bo na svojem zemljišču zgradila avtobusno postajo. S podpisom pogodbe o medsebojni zamenjavi doslej prepletajočih delov parcel so ustvarjeni vsi pogoji za pridobitev potrebnih gradbenih dovoljenj in urejanje druge dokumentacije.
»Zelo sem vesel in zadovoljen, da smo z današnjim podpisom pogodbe končali naporna usklajevanja, prekinjena v lanskem letu. Nerazumljive polemike in stališča tudi posameznih svetnikov našega občinskega sveta so kulminirala v izjavah, iz katerih je izhajalo, da vodstvo Občine
Žalec deluje koruptivno in izsiljevalsko. Po prejetem opravičilu s strani vodstva podjetja Engrotuš smo nadaljevali s konstruktivnimi dogovarjanji in jih tudi uspešno zaključili v dobro vseh strani. Danes podpisana pogodba namreč omogoča pričetek gradnje sodobnega Tuševega supermarketa, Občini Žalec pa izgradnjo nove avtobusne postaje, kar omogoča nadaljnji razvoj občinskega središča. Vodstvo žalske občine bo tudi v bodoče korektno sodelovalo z vsemi potencialnimi investitorji, ki bi želeli investirati v naši občini in jim v naj večji možni meri olajšalo velike finančne in birokratske probleme, ki izhajajo iz neustrezne zakonodaje, ki ureja to področje,« je ob podpisu pogodbe dejal župan Lojze Posedel.
Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek pa je ob tem poudaril, da mu je primer Žalec med številnimi naložbami, pri katerih je sodeloval, dal novih izkušenj in spoznanj: »Na koncu pa, tako kot vedno v življenju, štejejo samo rezultati. Dogovor, ki sva ga dosegla z županom Žalca, pa je vendarle dokaz, da je tudi tokrat zmagal razum nad čustvi, to pa je tisto, kar ločuje dobre gospodarstvenike od
slabih in tudi dobre politike od slabih.«
Med pomembnimi zavezami pogodbe med Engrotušem in Občino Žalec je tudi dejstvo, da bo občinsko središče Žalec že med naložbo v Tušev supermarket bistveno spremenilo svojo infrastrukturno urejenost. Na osnovi ustreznih urbanističnih pogojev, ki so že potrjeni v zazidalnem načrtu, bo namreč poleg Tuševega supermarketa in avtobusne postaje na območju tudi veliko parkirnih in zelenih površin. Partnerja ste se dogovorila tudi za sodelovanje pri izgradnji krožišča, ki bo omogočalo hiter pretok prometa tako proti središču mesta kot na območju Tuševega supermarketa.
Podpisnika sta s pogodbo potrdila tudi medsebojne finančne relacije. Med najzahtevnejšimi pogoji je za Engrotuš plačilo občinskega komunalnega prispevka, ki bo seveda visok glede na velikost parcele. Poleg tega pa bo Engrotuš sodeloval pri urejanju nekaterih infrastrukturnih, predvsem prometnih objektov, v okviru pomoči, ki jo med urejanjem svojih naložb običajno zagotavlja lokalnim skupnostim, je še zapisano v sporočilu za javnost. K. R.
Posledice lanskoletnega avgustovskega neurja so večinoma že odpravljene. V Občini Žalec je bilo lani za ta namen porabljenih dobrih 55,9 milijona tolarjev, od tega je Ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo 21 milijonov. Letos bo iz sredstev ministrstva porabljenih 16 milijonov za sanacijo plazu Knap in 25 milijonov za obnovo cest Griže-Zabu-kovica-Liboje in Zabuko-vica-Matke, občina pa bo zagotovila še 29,1 milijona tolarjev.
Vodja oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Občine Žalec Aleksander Žolnir je povedal: »Največji plaz v žalski občini, ki se je sprožil v neurju avgusta leta 2005 in je ogrožal stanovanjsko hišo Knap, je že skoraj v celoti saniran. Plaz je povzročil sicer le manjšo škodo na objektu - po oceni komisije za 174 tisoč tolarjev, vendar ga je bilo zaradi svoje zahtevnosti in globine drseče zemljine zelo težko sanirati. Prvi ocenjeni stroški sanacije so znašali 8 milijonov tolarjev, vendar je po reviziji s strani izvedencev spremenil projekt sanacije, tako da je končna vrednost stroškov 18,8 milijona tolarjev. Izvedeno je bilo odvodnjavanje zalednih
vod na globini več kot šest metrov, zgrajen je bil kamnit zid in odstranjen del hriba, za dokončanje pa so potrebna še manjša zemeljska dela. Po zagotovilu izvajalcev sam objekt ni več ogrožen. Sredstva za sanacijo sta zagotovila Ministrstvo za okolje in prostor in Občina Žalec. V letu 2006, ko bodo zapadli stroški te sanacije, je ministrstvo za okolje in prostor po prvem predlogu zagotovilo 16 milijonov tolarjev za sanacijo plazov in 25 milijonov tolarjev za sanacijo javne infrastrukture, to je cest, javnih vodovodov in kanalizacije, tako da lahko rečemo, da je vsaj polovico sredstev za sanacijo plazu Knap prispevalo ministrstvo za okolje in prostor.«
Proračunska sredstva Občine Žalec v višini dobrih 29 milijonov tolarjev bodo porabljena za obnovo lokalne ceste Liboje-Zagreben-Zabukovi-ca, za sofinanciranje lokalnih cest Griže-Zabukovica-Libo-je in Zabukovica-Matke, za sofinanciranje obnove mostov pri Dvanajščak in Drugovič ter za sanacijo štirih plazov. Potrebovali bi še več denarja, zato je občina Agencijo RS za okolje oziroma ministrstvo prosila še za dodatnih 55,5 milijona tolarjev.	K. R.
Obvodni svet je dragocen
Več obnovljivih virov energije
Nagrajena risba ponirka v odsevu vode Davida Slapernika
Ob svetovnem dnevu voda, 22. marcu, so v Vrbju pri Žalcu podelili nagrade Ponirkovega natečaja, ki ga je pripravila Razvojna agencija Savinja Žalec skupaj z Občino Žalec in ostalimi partnerji v projektu Turi-stično-ekološka obogatitev ribnika Vrbje, ki poteka v okviru Pharovega programa Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj. Zbrane sta najprej pozdravila direktorica RA Savinja Danica Jezov-šek Korent in župan Lojze Posedel, kratek kulturni program pa so pripravili otroci Vrtca Šempeter.
Na likovni natečaj je prispelo kar 142 del otrok iz vrtcev in učencev osnovnih šol. Komisija je podelila pet nagrad v kategoriji vrtcev in pet v kategoriji osnovnošolcev. Na-
grade sta izročila župan Lojze Posedel in Wolfgang Fisher kot predstavnik avstrijskega partnerja v projektu.
V kateogriji vrtcev so nagrade prejeli: otroci Vrtca Šempeter (4-6 let, mentorica Breda Vizovišek), Vrtca Liboje (2-6 let, mentorica Alenka Ježovnik), dva nagradi otroci Vrtca Petrovče (4-6 let, mentorici Mateja Zajko in Nada Ljubič) in štiriletni Domen Cajhen iz Arje vasi.
Med osnovnošolci so bili nagrajeni: Eva Lupše (I. OŠ Žalec, mentorica Zdenka Virant), Lučka Okrožnik Zajc (OŠ Petrovče, mentorica Sonja Rebernik), Karin Žgank (OŠ Petrovče, mentorica Darja Glušič), Tina Kapitler (OŠ Petrovče, mentorica Nuša Božiček) in David Slapernik (OŠ Griže, mentorici Breda Bračko in Simona Cajhen). Sedem nagrad je bilo podeljenih za najbolj domislne ideje prostorske ureditve območja ribnika Vrbje: Sergej Grešak Perkovič, Sintija Pavlič, Kim Broder, Urška Špacapan in Leonardo Tavčar, vsi stari 6 let iz I. OŠ Žalec z mentorico Cvetko Pušnik, Blaž Reberšek z OŠ Petrovče z mentorico Darjo Glušič in Anja Peško iz Vrbja. Nagrade so prispevali donatorji, več o njih na spletni strani www.ribnik-vrbje.si.
Podelitvi nagrad je sledila predstavitev osnutka strokovnih rešitev za načrt razvoja
krajine ob Savinji od Šempetra do Levca in predstavitev osnutka strokovnih rešitev za idejni načrt sanacije ribnika v Vrbju. Za krajino ob Savinji od mosta v Šempetru oziroma v Latkovi vasi do meje s celjsko občino je bila narejena analiza stanja, izpostavljeni so bili problemi in razvojne težnje, ki so bile pridobljene tudi na osnovi ankete med zainteresirano javnostjo. Ena od osnovnih ugotovitev je, da je raba tega prostora danes neusklajena in sporna (intenzivno kmetijstvo, varstvo vodnih virov, naravne vrednote, poselitev, celo proizvodnja). Razvoj naj bi bil v prihodnje usmerjen v eko-turistično rabo, ekstenzivno kmetijstvo, varstvo naravnih in kulturnih vrednot, ohranjanje morfologije reke in obvodnega sveta ter ohranjanje nižinskega gozda. Na področju turizma naj bi se širila ponudba pri gostišču in kampu Plevčak in športno-rekreacijska ponudba na območju Zupanc, omobč-je ribnika Vrbje z zaledjem pa naj bi imelo poudarjeno naravovarstveno in izobraževalno funkcijo (učna pot, ekološki učni park). Današnja neustrezna raba območja NIVO in Surovine naj bi se preuredilo v Vodarski muzej, območje ob izlivu Lave pod Drešinjo vasjo pa je zanimivo za obnovo vodnih habitatov. Predvidene so nove vzdolžne povezave (pešpoti, tekaške in kolesarske steze, konjeništvo) in prečne povezave bregov. Ob tem pa je to območje zelo po-
membno tudi z vidika varstva vodnih virov in zagotavljanje poplavne varnosti. S tega vidika bi bilo potrebno uveljaviti nekatere sugestije pri pripravi državnega lokacijskega načrta o zagotavljanju poplavne varnosti.
Osnutek idejnega načrta sanacije ribnika Vrbje je izdelalo podjetje LIMNOS, ki prav tako ocenjuje, da državni lokacijski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti s suhimi zadrževalniki ni najboljša rešitev. Zato predlagajo, da bi območje ribnika Vrbje izvzeli iz koncepta suhih zadrževalnikov. Predstavljeni so bili ukrepi za sanacijo ribnika. Raba ribnika je večnamenska (naravovarstvo, ribogojstvo, interesi krajanov), zato naj bi še naprej nadzorovano polnili in praznili ribnik, v poskusnem obdobju pa naj bi bil izdelan poslovnik upravljanja.
Strokovne poglede na ureditev in rabo ribnika je kot načrtovalec in pobudnik ureditve tega območja v 80. letih podal tudi dr. Boris Skalin. Pripombe prisotnih in partnerjev pri projektu se bodo v čim večji meri vključile v pripravo končne rešitve, določene probleme pa bo potrebno še podrobneje preučiti. Razvojna agencija se bo prijavila tudi na razpis IN-TERREG.	K. R.
Telefon: 03/712 12 80
V sejni sobi Občine Žalec je bila predstavitev končnega poročila o energetski zasnovi Občine Žalec. Zasnovo je izdelalo podjetje Eco Consulting, d. o. o., iz Ljubljane, ki je najprej opravilo analizo obstoječega stanja. Ugotovilo je, da žalska občina pri porabi energije ne odstopa od slovenskega povprečja.
Za ogrevanje in pripravo tople vode porabniki v žalski občini uporabljajo predvsem zemeljski plin in ekstra lahko kurilno olje, precej velik je delež lesa kot energenta. Veliko večjo pozor-
nost kot doslej bi bilo potrebno dati obnovljivim virom energije. Energetska zasnova že vključuje tudi akcijski načrt z aktivnostmi do leta 2009, okvirna vrednost desetih predlaganih projektov pa je dobrih 55 milijonov tolarjev. Med predlaganimi projekti so pilotni projekt izrabe bioplina, vgradnja petih solarnih sistemov na individualnih objektih in eni od šol, pilotni projekt vgradnje modernega kotla na lesno biomaso v eni od javnih stavb ter vgradnja geosonde za izkoriščanje geotermalne energije. K. R.
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Z željo po še boljšem delovanju občinske uprave Občine Žalec vam od 1.4. 2006 dajemo možnost, da nam na brezplačni telefonski številki 080 13 64 podate mnenje, pobudo, pritožbo ali postavite vprašanje županu ali občinski upravi. Potrudili se bomo, da vam bomo čimprej odgovorili. Še vedno pa na tej številki dobite tudi informacije o telefonskih številkah občinske uprave in ostalih organov v stavbi Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec.
MODRA ŠTEVILKA
((0080 13 64)
OBČINA ŽALEC
marec 2006
3
Rez naj starejše trte, občni zbor, predavanje
Ji	N	
nju	* (>v	
jgi	•\	
	IK, ■ Ta P ■	
: k 1.		‘ ( :<>
Med pozdravnim nagovorom župana Lojzeta Posedela, ob njem Tone Zafošnik
Pri obrambnem stolpu v Žalcu je bila krajša slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem in ob odprtju novega latnika. Slovesnosti se je udeležilo približno sto vinogradnikov, članov Društva savinjskih vinogradnikov, ki so se zatem udeležili še občnega zbora.
Potomko najstarejše trte na svetu so posadili ob vstopu Slovenije v EU leta 2004. Zbrane ob letošnji rezi trte je najprej nagovoril žalski župan Lojze Posedel, v nadaljevanju pa skrbnik najstarejše vinske trte iz Maribora Tone Zafošnik. Čestital je županu in skrbniku Bogomirju Rotovniku za odlično skrb za trto in poudaril, da potomke mariborske trte rastejo že v več kot šestdesetih različnih krajih v Sloveniji in
tujini, nato pa opravil rez.
Na občnem zboru vinogradnikov je o lanskoletnem delu in načrtih za letošnje leto govoril predsednik Silvo Marič. Dejal je, da so lani uspešno izvedli troje predavanj in praktičnih prikazov, ocenjevanje vin, ocenjenih je bilo 82 vzorcev, 11 vzorcev je bilo nagrajenih z zlatim priznanjem, strokovni izlet, s svojimi vini pa so sodelovali na štirih prireditvah. Program dela za letos je podoben lanskemu.
Občni zbor je bil tudi volilni. Zbrani vinogradniki so dosedanjemu predsedniku Silvu Mariču podaljšali mandat za štiri leta. Zbor so izkoristili tudi za predavanje Iris Škrbot, kije predstavila program usposabljanja izvajalcev ukrepov iz varstva rastlin, namenjenim
Upravni odbor
ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC ZA LETO 2005
Priznanja Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec so:
1.	imenovanje častnega člana zveze in
2.	znak zveze: zlati, srebrni in bronasti.
Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka.
Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ali posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze.
Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture.
Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik.
Pobuda mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu;
-	ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ali skupine;
-	kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku;
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ali skupini.
Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze, ki bo meseca maja 2006.
Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev “Savinja” Žalec - komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do 29. aprila 2006.
Osem let za krmilom KS Šempeter
Šempeter je v zadnjih nekaj letih močno spremenil svojo podobo. Za to ima nedvomno veliko zaslug tudi predsednik sveta KS Šempeter Jože Randl. Letos zaključuje svoj drugi mandat in zaradi preselitve v Ljubljano na letošnjih lokalnih volitvah ne bo več kandidiral.
Kako bi ocenili delo krajevne skupnosti v zadnjih osmih letih?
»Ocenjevati nekaj je vedno težko in zahtevno. Če si pri tem sam udeležen, pa je to še toliko težja naloga. Tudi zaradi tega, ker je pogled na opravljeno delo velikokrat odvisen od trenutnega razpoloženja. Včasih si optimističen in imaš občutek, da smo veliko naredili, še zlasti, če poslušaš nekatere ljudi iz okolice, ki nas hvalijo. Če se postavim v vlogo Šempetrana, pa seveda nikoli nisem zadovoljen z opravljenim. To predvsem zato, ker je veliko potreb, nalog, projektov, ki smo jih dali na papir, kaj šele tistih, ki jih niti nismo upali dati v načrte, ostalo še vedno nerešenih. Žal je tako, da je vse pogojeno z denarjem in delaš lahko le toliko, kolikor ga imaš, pa čeprav imaš še tako veliko volje do dela. Kljub temu vendarle lahko rečem, da nam je marsikaj uspelo narediti. Izmed večjih zadev, ki smo jih v tem obdobju uspeli izpeljati, čeprav še ne čisto do konca, je področje prometne infrastrukture, ki je precej spremenila podobo Šempetra. Pri tem mislim na obnovo ceste skozi Šempeter do blagovnice Hura. Cesta do odcepa za Polzelo še čaka na to. Svoj čas je že bila v državnih načrtih, pa je potem izpadla iz njih. Sicer pa smo v minulih letih uspešno izpeljali obnovo ceste čez železniško progo pri pokopališču oziroma na križišču cest za Podlog in Grušovlje. Izpeljana je bila tudi obnova rojske ceste, popravili in uredili pa smo tudi vrsto drugih manjših lokalnih cest in cestnih odsekov. Nekaj smo postorili tudi na področju javne razsvetljave, izpeljali plinifikacijo KS in še bi lahko našteval. Vsa leta smo inten-
zivno delali, kar nam je tudi prednostna naloga, na varovanju okolja in si v tej zvezi še posebno prizadevali za izgradnjo kanalizacije. Bilo je že kar sramotno, če se tako izrazim, da tako velik kraj, kot je Šempeter, ob vsej problematiki pitne vode, nima urejene kanalizacije. Lansko leto smo le prišli na vrsto in začeli s tem velikopoteznim projektom izgradnje sekundarne kanalizacije, ki se bo nadaljevala še v naslednjih štirih petih letih. To pa je tudi najzahtevnejši zalogaj ureditve kraja v prihodnje. Če se bolj optimistično ozrem nazaj, sem s tistim, kar smo postorili, vendarle lahko zadovoljen. Zahvala za to gre vsem mojim kolegom v svetu krajevne skupnosti, kjer si nismo šli nobene politike, kar rad poudarim, ampak smo se posvečali zgolj problemom. Nobenega problema nismo reševali skozi politiko in zato smo uspeli marsikaj tudi narediti. Kot predsedujoči sem na to kar malo ponosen, saj marsikje drugod ni tako.«
Šempeter ima danes res precej spremenjeno podobo, zlasti veliko je v kraju gostinske in trgovske ponudbe. Zgradilo se je lepo število novih objektov in kar nekaj podjetij ima svoj sedež v Šempetru. Kaj je bilo morda tisto, kar je privabilo investitorje v Šempeter?
»Odgovoril bom z besedami nekega podjetnika, ki je rekel, da je prišel v to okolje zato, ker je tu našel razumevanje za svoje načrte. Mislim, da to že vse pove, pa vendarle velja k temu dodati tudi dejstvo, da sem človek iz gospodarstva, ki ve, da brez razvoja in vlaganja v neke dejavnosti, napredka neke družbe ali kraja ni mogoče pričakovati. Zato sem ob vsaki ponudbi in predloženih načrtih interesentom poskušal pomagati po svojih najboljših močeh in kjer koli se je dalo. Problemi so bili zelo različni, je pa bila vsaka odločitev odločitev posameznika. Veseli pa smo, da smo v večini primerov našli skupno točko in da je investitor tudi izpeljal svojo
f MESTNA SKUPNOST ŽALEC Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec S (03) 710 40 20, * (03) 710 40 21
OBVESTILO
Zaradi vpliva visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja postavljenih baznih postaj in nadaljnjega širjenja ponudnikov mobilne telefonije
VABIMO
vse zainteresirane in morebitno prizadete krajane Mestne skupnosti Žalec (Žalec, Ložnica pri Žalcu, Podvin) na
PREDAVANJE - RAZLAGO,
ki bo v ponedeljek, 10.4. 2006, ob 17. uri v prostorih Gasilskega doma v Žalcu.
Na predavanju bodo navzoči lahko zastavljali vprašanja v zvezi z sevanjem posameznih anten, mobilnih telefonov in izvršenih meritvah sevanj.
Vabimo vas, da se predavanja udeležite v čim večjem številu. Pričakujemo vas in vas lepo pozdravljamo!
Mestna skupnost Žalec, predsednik Ernest Ramšak
načrtovano naložbo. Morda so k temu pripomogle tudi primerne okoliščine, geografski položaj Šempetra, bližina avtoceste ... pa tudi določena stara in nova znanstva in tudi spodbujanje, če kdo še ni bil povsem odločen. Kakor koli, vesel sem, da so se tako odločili in da je v kraj prišlo toliko novih subjektov. Tudi zaradi tega je bila vseskozi prisotna tolikšna težnja vlaganja v komunalo in izgled kraja. Da se izgled spremeni zaradi nas samih in tistih, ki v kraj prihajajo, pa tudi zaradi tega, ker sem bil vedno ponosen, in sem to tudi rad poudarjal, da je Šempeter turistični kraj. Saj nista samo antični park in jama Pekel tisto, zaradi česar bodo ljudje prihajali k nam. Pripelje jih tudi lepo urejen kraj, gostoljubje, lepota narave ... Zato se mi zdi toliko bolj pomembno vedno znova poudarjati in prepričevati ljudi, da je potrebno čim več storiti tudi v tej smeri. Torej poleg urejenih cest in pločnikov ter druge infrastrukture tudi na izgledu hiš in okolja. Marsikaj v tej smeri je že bilo storjenega, a še vedno premalo. Sicer pa je tako, da delo nikoli ni končano. Ko nekaj narediš, se pojavijo vedno nove stvari. Veliko je še za postoriti, tako da se ni bati, da bi novo vodstvo lahko držalo križem roke.«
To prav gotovo drži, kako bodo uspešni, pa bo zagotovo veliko odvisno tudi od občinskih načrtov in razumevanja vodstva in občinskih svetnikov za probleme posamezne krajevne skupnosti. Kakšna
Predsednik KS Šempeter Jože Randl
je bila po vašem mnenju dosedanja relacija med KS in občino?
»Zelo dobra. Pri tem pa gre vedno za dve relaciji: ena je osebna, druga skozi funkcijo. Za osebno lahko rečem, da ni bilo nobenih težav, dobro smo delali in se tudi razumeli. Glede na to, da sem tudi sam občinski svetnik, bolje in lažje razumem, kot večina krajanov, zakaj Šempeter ne more dobiti takoj vsega, kar bi rad oziroma kar je v načrtih. Vsaka krajevna skupnost ima svoje potrebe, svoje načrte in želje in vsem naenkrat pač ni mogoče ustreči. Razumeti moramo, da so okrog nas tudi drugi, ki si prav tako želijo kakšne nove ceste, mostu, pločnika in še marsičesa. Pri delu smo se tudi kdaj sporekli, marsikdaj pa tudi veselili. Pogovori so vedno potekali v smislu razreševanja problema, brez kakšnih zamer. Če nismo uspeli prvič najti skupne točke, smo jo naslednjič ali kdaj pozneje. Pri tem pa smo prisegali na strokovnost in utemeljitve.«	D. Naraglav
Javno o plinovodu
Do 3. aprila je javno razgrnjen predlog strokovne rešitve poteka trase prenosnega plinovoda M 2/1 Rogaška Slatina - Trojane. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo javne obravnave strokovnih podlag, okoljskega poročila in revizije tega
poročila po vseh občinah, kjer poteka trasa daljnovoda, tudi na Vranskem, Polzeli, v Žalcu, Braslovčah in Taboru.
Nov prenosni plinovod bo skoraj po celotni trasi od Rogaške Slatine do Trojan potekal po obstoječi trasi. K. R.,
ZKŠT ŽALEC obvešča vse zainteresirane, da lahko na sedežu zavoda (Aškerčeva 9/a, Žalec) do 7. aprila dvignejo razpisno dokumentacijo za opravljanje storitev odgovornega urednika in novinarja časopisa UTRIP Savinjske doline.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 71212 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
Ponedeljek, ^ ** 17. aprila, ob 18. uri
v ueh vicja")
3fme(jska Pml^uspejnjh gostovanjih ponovno za domačo publiko!
Na vrsti most v Grajski vasi
Podpis pogodbe
Med podpisom pogodbe
V sklopu večletnega programa sanacije in novogradenj mostov v Občini Braslovče je letos na vrsti most čez potok Konjščico v Graj-
Na 26. redni seji občinskega sveta Občine Tabor, ki jo je v odsotnosti župana Vilka Jazbinška vodil podžupan Janko Drča, so potrdili sklep o razdelitvi sredstev kulturnim društvom za leto 2006 in del sklepa o ustanovitvi turističnoinformacijskega centra.
S sklepom o razdelitev sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost so neprofitnim organizacijam in ustanovam razdelili 1.250.000,00 SIT. Občinski svet je zaradi odsotnosti župana v zvezi z ustanovitvijo TlC-a obravnaval njegovo pisno obrazložitev, v kateri je navedel razloge za ustanovitev TlC-a. »Občina Tabor je že v preteklih letih sodelovala preko RA Savinja v raznih projektih razvoja podeželja, vendar je bil izplen ničen. Ker agencija ni odigrala razvojne funkcije, je občina izstopila iz RAS in začela sama spremljati razpise za evropska sredstva. Prva kandidatura v letu 2005
ski vasi, ki je v zelo slabem stanju. Izvajalec gradbenih del je bil izbran na javnem razpisu.
Delo je bilo zaupano pod-
ni bila uspešna, je pa občina v čakalni vrsti. V sodelovanju s sosednjimi občinami se je v letošnjem letu pripravila kandidatura za projekt Interreg III (SLO-MADŽ-HRV) in zajema ureditev cestne infrastrukture Tabor-Čeren (proti Trbovljam) in ureditev turistične informacijske pisarne. Omenjeni projekt predvideva 34 milijonov neposrednih naložb v Občini Tabor, ki ima naravne danosti za razvoj turizma, treba pa je vzpostaviti zasebno pobudo. Ravno iz tega razloga bi bilo smiselno z malimi stroški preurediti prostore stare pošte v informacijski center. Za začetek bi pisarno vodili preko javnega delavca, ki ga imamo odobrenega za eno leto,« je v pisni obrazložitvi zapisal Župan Vilko Jazbinšek.
V razpravi je bilo izrečenih kar nekaj pomislekov in pripomb na to temo, zato so sprejeli sklep, da se z odprtjem TlC-a še malo počaka, sprejeli pa so prvi del tega sklepa,
jetju Ceste mostovi Celje, ki se je dokazalo kot kakovosten izvajalec pri gradnji mostov čez potok Radigoj v drevoredu pri Žovneku in potok Trebnik v Braslovčah. Podpis pogodbe o izvajanju gradbenih del, ki bodo vredna nekaj več kot 22 milijonov tolarjev, je bil v prostorih Občine Braslovče. Pogodbo so podpisali župan Marko Balant in tehnični direktor podjetja Ceste mostovi Celje Franci Skok ob prisotnosti Franca Bratine, ki je v tem podjetju odgovoren za mostogradnjo. Rok za izgradnjo je konec maja, v času gradnje pa je na tem odseku Grajske vasi popolna zapora ceste.	T. Tavčar
ki pravi, da se občinski svet seznanja s prizadevanji občinskega vodstva za pridobivanje državnih in evropskih sredstev v smislu podpore razvoja turističnih destinacij v Občini Tabor.
Na seji je podžupan Drča člane OS seznanil tudi z zaključki odbora za gospodarstvo, ki je predlagal prednostne naloge, predvsem v zvezi s sanacijo makadamskih cest po dolgotrajni zimi, sanacijo ceste Strnad, kjer se je izvajala kanalizacija, in izplačilo akontacij za izvajanje zimske službe. Odbor predlaga tudi, da se čim prej stopi v stik z Direkcijo za ceste in se dogovori o čim bolj premišljeni porabi republiških sredstev, namenjenih za sanacijo regionalne ceste Pondor-Tabor-Kapla.
Ta ponedeljek je bila 27. redna seja, na kateri so med drugim imeli drugo obravnavo in sprejem tržnega reda, tretjo obravnavo Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojenčke in prvošolčke POŠ Tabor, potrditev razdelitve proračunskih sredstev za šport za leto 2006. D. N.
V	Občini Tabor, kjer delujejo tri gasilska društva, so v preteklih treh letih namenili za področje protipožarne varnosti in reševanja več kot 30 milijonov tolarjev. Obnovljen je bil vozni park vseh treh gasilskih društev, obveznosti iz tega naslova pa bodo trajale vse do leta 2009.
Konec minulega meseca so gasilci z občino podpisali vsakoletno pogodbo o sofinanciranju te dejavnosti. Iz proračuna bodo temu področju letos namenili približno 7,8 milijona tolarjev, kar znaša 4,6 odstotka primarne porabe. Je pa pričakovati naložbe tudi v okviru lastnih sredstev PGD, saj so posamezna društva na račun preteklih investicij pridobila precej denarja iz naslova nadomestila DDV.
V	imenu gasilskih društev so v sejni sobi Občine Tabor
Svetniki Občine Vransko so na 19. redni seji občinskega sveta med drugim obravnavali proračun občine v drugem branju, sprejeli odlok o lokacijskem načrtu Prekopski zavodi - stanovanjska izgradnja in sklepe o izdaji soglasja k ceni socialnovarstvene pomoči družini na domu za letošnje leto, o izstopu Občine Vransko iz Javnega zavoda regijskega študijskega središča Celje in o pristopu Občine Vransko v Skupnost občin Slovenije.
Predlog proračuna je svetnikom na kratko obrazložil župan Franc Sušnik in dejal, da so se načrtovani prihodki v drugem branju zaradi izračuna primerne porabe povečali na skupaj 529.431.000 tolarjev, odhodki pa so načrtovani v višini 531.611.000 tolarjev.
pogodbo podpisali: predsednik PGD Ojstriška vas - Tabor Gregor Basle, podpredsednik PGD Kapla Pondor Janko Drča in predsednik PGD Loke Lipe Tekavc. V imenu občinskega gasilskega poveljstva Občine Tabor je pogodbo podpisal Ivan Derča, v imenu Gasilske zveze Žalec predsednik Franci Skok,
Osnutek proračuna je bil dobro pripravljen, saj sta v času javne obravnave prispela le en predlog in pripomba. Na računu finančnih terjatev in naložb je prišlo do velike spremembe. Sredstva iz proračuna Republike Slovenije za izgradnjo Inovacijskega centra, ki so na eni strani prihodek občine, bodo prenesena na Energetiko Vransko, d. o. o., ki je sedaj v stoodstotni lasti občine in v imenu občine vodi investicijo na podlagi posojilne pogodbe. Pri računu financiranja ni prišlo do sprememb in še vedno načrtujejo, da bodo odplačali domači dolg v višini 10 milijonov tolarjev v tem letu. Svetniki so skoraj brez razprave odlok proračuna za letošnje leto soglasno potrdili.
Na odlok o lokacijskem načrtu Prekopski zavodi - sta-
V imenu občine, ki zagotavlja sredstva za delovanje javne gasilske službe, pa župan Vilko Jazbinšek. Župan se je gasilcem zahvalil za uspešno delovanje v minulem letu, predsednik GZ Žalec Franci Skok pa je izrazil željo, da bi bilo opravljanje javne gasilske službe tudi v prihodnje tako uspešno. D. N.
novanjska izgradnja je župan vložil štiri amandmaje, obrazložil pa jih je Matej Novak z Razvojnega centra Planiranje, d. o. o., Celje, ki izdelal razvojni načrt. Svetniki so odlok z amandmaji sprejeli brez pripomb. Prav tako brez pripomb so sprejeli poročilo o izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Vransko za lansko leto v obliki in vsebini, kot ga je pripravil koncesionar Zavod Pelikan -Karitas, in potrdili novo efektivno uro, ki se je povečala za 40 tolarjev in znaša sedaj 2.340 tolarjev.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli sklep o izstopu Občine Vransko iz Javnega zavoda regijskega študijskega središča Celje. Kot so zapisali v obrazložitvi, se zavod kar štiri leta ukvarja sam s sabo, sedaj je pod prisilno upravo. Soglasni pa so bili z včlanitvijo Občine Vransko v Skupnost občin Slovenije.	T. Tavčar
TIC še na čakanju
Tudi Vransko v SOS
Od znanja in opreme odvisna hitra pomoč
Po bencin v Dolenjo vas
V sejni sobi Občine Braslovče so opravili svečan podpis pogodbe o opravljanju javne lokalne gasilske službe za leto 2006. V imenu Občine Braslovče je pogodbo podpisal župan Marko Balant, v imenu Gasilske zveze Žalec pa podpredsednik Dušan Pungartnik skupaj s predsedniki sedmih prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo na območju braslovške občine. S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje dela.
Uvodoma se je župan Marko Balant zahvalil gasilcem in Gasilski zvezi Žalec za dobro delo, sodelovanje in strokovno pomoč. Za dobro sodelovanje se je zahvalil tudi podpredsednik Gasilske zveze Žalec Dušan Pungartnik in po-
Udeleženci podpisa pogodbe
udaril, da je zveza pomemben člen z vidika izobraževanja in drugih strokovnih sodelovanj. Povedal je tudi, da zvezo
in društva čaka letos, poleg že utečenih nalog, državno prvenstvo za članice in člane, ki bo 9. in 10. junija na lokaciji
Arnovski gozd in na atletskem stadionu v Žalcu. Nekaj besed je namenil tudi novemu zakonu o gasilstvu. T. Tavčar
Občina Prebold je objavila javni razpis za prodajo nepremičnin z javnim zbiranjem pisnih ponudb, in sicer za 3.667 m2 veliko zemljišče ob regionalni cesti Latkova vas-Trbovlje v naselju Dolenja vas. Občina prodaja zemljišče po izhodiščni ceni 18.000 tolarjev za m2 najugodnejšemu ponudniku, ki bo na tem mestu zgradil bencinski servis.
Občina je ponudbe zbirala do 27. marca. V osmih dneh od prejema obvestila o izbranem ponudniku mora le-ta z Občino Prebold skleniti pogodbo, najkasneje v roku 9 mesecev pa mora na Upravno enoto Žalec vložiti popolno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Bencinski servis bo moral zgraditi najkasneje do konca leta 2007, je še določal javni razpis. K. R.
OŠ VRANSKO-TABOR OE VRTEC TABOR
TABOR 23, 3304 TABOR
Obveščamo starše otrok, starih od enega do petih let, da bo potekal vpis novincev za šolsko leto 2006/07 v Vrtcu Tabor od 10. do 14. 4. 2006 vsak dan med 6.00 in 15.30.
Istočasno bodo potekali DNEVI ODPRTIH VRAT, in sicer v omenjenem tednu med 9.00 in 10.00 v prostorih našega vrtca.
PRISRČNO VABLJENI, VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI.
Predsednik države v Preboldu
Včeraj o zaključnem računu
Dr. Janez Drnovšek je 17. marca prvič kot predsednik obiskal Občino Prebold. S svojo odprtostjo, v pogovorih z ljudmi in v medijih, z zavzemanjem za reševanje svetovnih problemov, s potovanji po svetu, z drugačnim pogledom na življenje in zdravje je presenetil tako slovensko kot svetovno javnost.
Predsednik se je namreč odzval povabilu Magde Šalamon, voditeljice oddaj na Radiu Gol-di - Savinjskem valu. Svoj obisk v tem delu Savinjske doline je izkoristil tudi za srečanje z županom Občine Prebold Vinkom Debelakom in njegovimi sodelavci in se seznanil z razmerami, življenjem in delom v preboldski občini. Predsednika je pred občinsko stavbo poleg župana Vinka Debelaka pričakala množica novinarjev, snemalcev in fotografov. Predsednik se je rokoval tudi z nekaterimi šolarji, ki so spremljali njegov prihod.
Dr. Janez Drnovšek je pozorno prisluhnil županovi predstavitvi Občine Prebold. Slednji je ob tem izpostavil položaj ob stečaju TT Prebold, velik odstotek brezposelnosti in ponovno oživljanje gospodarstva. Predstavil je tudi pomembne pridobitve v času samostojne občine in razvojne perspektive kraja, ki išče svojo tržno nišo in delovna mesta tudi na področju turizma. Predsednik je izrazil zadovoljstvo, da so v občini uspeli prebroditi najtežje trenutke, povezane s stečajem TT Prebold, in da se življenje z novimi delovnimi mesti vrača
v nekdanje tirnice in pospešen razvoj.
»Večkrat obiščem občine, tudi manjše, in se pogovarjam z župani, ljudmi. Na ta način nekako skušam ujeti utrip življenja v občinah, med ljudmi, se seznaniti z razvojem, kako ljudje pravzaprav dojemajo razvoj v naši državi, kako se to odraža na občinskem nivoju. Vesel sem, da so v Občini Prebold prebrodili najtežje težave, takrat ko je propadla tekstilna industrija. Temu se ni dalo pomagati, to je usoda, ki je doletela marsikatero podjetje v Evropi in marsikatero še bo. Lahko bi rekli, da je bilo na sto tisoče, celo milijone delovnih mest v Evropi že izgubljenih v tej dejavnosti - zaradi pritiska konkurence, predvsem iz azijskih držav, ampak pomembno je, kako prebroditi takšne situacije. Takrat se pokaže dvoje: prvič, kakšni so ljudje, ali se znajdejo, ali znajo poiskati nove možnosti, in drugič, kakšne instrumente, mehanizme smo vzpostavili v državi, ali delujejo. In vesel sem, da se je v tem primeru pokazalo, da kar delujejo in da so tukaj seveda tudi
ljudje, ki se znajdejo, ki znajo najti nove poti, nove dejavnosti, nova delovna mesta.«
Na vprašanje, kako gleda na majhne občine in ali je dobro, da se občine še drobijo, pa je dejal: »Zelo težko je postaviti kriterij po številu prebivalcev in reči točno toliko (5000) prebivalcev mora imeti občina. Včasih jih ima lahko tudi manj, saj vidimo, da imamo kar uspešne tudi manjše občine. Zdi se mi prav, da tam, kjer ljudje mislijo in kjer so takšne okoliščine, da se tako organizirajo, ne vidim razloga, da ne bi imeli svoje občine. Pokazalo se je, da dobro delujejo, da se ljudje pač vzamejo skupaj in da potem bolje rešujejo kakšne probleme kot pa v večji občini, kjer se več ne identificirajo tako z njo. Kakovost življenja je pravzaprav najvažnejše, kar iščemo vsi. In zdi se mi, da je v takšnih majhnih občinah včasih lažje doseči boljšo kakovost življenja kot pa v večjih urbanih središčih. Treba je skrbeti za čisto okolje, lepo okolje, potem je tudi kakovost življenja boljša.« D. Naraglav
Predsednik Drnovšek v pogovoru z županom in njegovimi sodelavci
Kurenti so vedno uspešni
Župan Žnidar s kurenti
Turistično društvo Občine Polzela je v želji, da bi občani občutili skorajšnje pomladno vzdušje, na pomoč pri odganjanju zime poklicalo ptujske kurente. Prišli so in s svojimi zvonovi bučno opravljali to svoje poslanstvo.
Četudi je bil pust povsem bel, so polzelskemu županu Ljubu Žnidarju zagotovili, da pomlad bo! Samo počakati je treba nanjo! Svojo obljubo so podkrepili z miniaturo kurenta, ki so mu jo podarili. Kurenti so zimo še vsako leto pregnali in tudi letos bo tako, o tem ne gre dvomiti!	T. Tavčar
Svetniki Občine Polzela so se včeraj sestali na 21. redni seji občinskega sveta in obravnavali deset točk dnevnega reda. Med drugim so razpravljali in sklepali o odloku o prostorskih ureditvenih pogojih Polzele.
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Polzela sprejmejo prostorski ureditveni pogoji, ki jih je izdelal Razvojni center Planiranje Celje. Velikost ureditvenega območja znaša 57,74 ha. Sprejeli in sklepali so o stanovanjskih zadevah, prodaji nepremičnin
v občini, dodatni sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Polzela, o višini najemnin za poslovne prostore v Zdravstvenem domu Polzela in o zaključnem računu Občine Polzela za leto 2005, ki je imel 693.925 milijonov prihodkov in 701.423 milijonov odhodkov.	T. T.
Dvodnevna akcija čiščenja okolja
Občina Polzela skupaj z društvi in občani ob svetovnem dnevu voda (22. marcu) in svetovnem dnevu zemlje (22. aprilu) pripravlja v petek, 31. marca, od 14. do 19. ure ter v soboto, 1. aprila, od 8. do 13. ure občinsko akcijo čiščenja vodnih obrežij, gozdnih površin, zavarovanih naravnih območij, okolice pešpoti, planinskih poti, planinskih, lovskega in drugih domov ter javnih objektov in okolice cest skozi vasi.
V primeru slabega vremena bodo aktivnosti prestavili na naslednji petek in soboto. Zbirno mesto za vse občane, ki ne bodo sodelovali v okviru društev, bo na parkirišču pred občinsko stavbo. V času čistilne akcije bo odprt tudi zbirni cen-
ter odpadkov v Andražu nad Polzelo, kamor lahko občani Občine Polzela pripeljejo od-
Svetniki občine Prebold bodo imeli jutri redno sejo občinskega sveta. Na njej bodo med drugim potrdili razdelitev proračunskih sredstev za področje športa in za sofinanciranje ljubiteljske kulture v letu 2006.
Ponovno bodo odločali o dodelitvi finančne pomoči podjetju Prebold nogavice, župan pa bo podal tudi informacijo o oblikovanju cene vrtca za otroke kmečkih družin, mladih družin in družin podjetnikov.
padke. Občina bo organizirala tudi brezplačni odvoz zapuščenih avtomobilov.	T. T.
Kmetje in samostojni podjetniki so namreč v skladu z novim pravilnikom, ki ga je sprejelo ministrstvo, avtomatično uvrščeni v višji plačilni razred, ne glede na dejanske prihodke. Podana bo tudi informacija o pripravi strategije prostorskga razvoja občine Prebold, odločali pa bodo še o predlogu, da občina Prebold letos še ne uvede okoljske dajatve za občane, ki niso priključeni na javni vodovodni sistem, kar sicer zahteva država.	K. R.
Tudi o finančni pomoči
Veliko zanimivih prireditev
V drugi polovici prihodnjega meseca bo v Občini Tabor znova zelo pestro in veselo. Razloga za to bosta občinski praznik, ki ga praznujejo v spomin na veliki kmečki upor iz leta 1635, in tradicionalni Šentjurski sejem. Prireditve se bodo odvijale vse od petka, 21. aprila, do ponedeljka, 1. maja.
Začeli bodo z odprtjem slikarske razstave likovne sekcije Mavrica v društvenem prostoru v Domu krajanov. V tamkajšnji dvorani bo isti dan ob 19.30 osrednja prireditev praznika s slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo občinskih nagrad. Sobota, 22. aprila, bo namenjena športnemu popoldnevu z odprtjem balinišča in balinarskim turnirjem, z nogometnim turnirjem pa bodo športno soboto obogatili tudi nogometaši. Ta dan bo v Domu krajanov tudi odprtje čebelarske razstave, pod velikim šotorom pa se bodo v organizaciji Društva podeželske mladine zabavali mladi. Tako kot vedno bo tudi letos najbolj pestro v nedeljo, na Šentjurskem sejmu, ki se bo začel ob 8. uri. Že po tradiciji bo ob 10. uri maša v cerkvi sv. Jurija. Uro zatem bo slovesna parada konjenikov, rogistov, hmelj skih starešin, starih vozil in motorjev. Sledilo bo razvitje in blagoslov prapora Čebelarske družine Tabor, prikaz srednjeveške tržnice, nastop mladih glas-
benih talentov in zabava pod šotorom z ansamblom Robija Zupana. Obiskovalci pa bodo ta dan lahko spoznali tudi delovanje in ponudbo kmečke tržnice, si ogledali slikarsko in čebelarsko razstavo ter razstavo dobrot Društva žena in deklet.
V ponedeljek, 24. aprila, bo dan odprtih vrat vrtca in šole, veliko bo tudi govora o jogi, dan pa se bo zaključil s predavanjem Bogastvo kulture bivanja. V znamenju predavanj bo tudi torek, 25. april. Darja Kropivšek bo predavala na temo moč pozitivnega
mišljenja in pomena prehrane, mag. Malči Božnar pa o uporabi čebeljih pridelkov v vsakdanji prehrani. V sredo, 26. aprila, bo praznično na lovski koči Tabor, kjer bodo namenu predali prizidek. Po dnevu oddiha, v petek, 28. aprila, bo 1. kolo taborske lige v malem nogometu, zvečer pa v Domu krajanov Istrski večer s folklornimi plesi Istre in okolice Trsta. In čisto za konec se boste lahko odpravili na kresovanje na Zajčevo kočo in na prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo. D. Naraglav
Občina Prebold, Hmeljarska 3, 3312 Prebold, objavlja na podlagi 47. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS št. 12/03 in 77/03), načrta prodaje stvarnega premoženja občine, sprejetega z Odlokom o proračunu Občine Prebold za leto 2006 ( Ur. list RS 119/05),
javni razpis za prodajo nepremičnin z javnim zbiranjem pisnih ponudb
Predmet razpisa je:
1.	nezazidano stavbno zemljišče, namenjeno gradnji individualne stanovanjske stavbe na območju naselja Nad Tovarno v Preboldu, pare. št. 577/8 k.o. Prebold v izmeri 585 in k
2.	nezazidano stavbno zemljišče, namenjeno gradnji objekta, namenjenega proizvodnim dejavnostim, pare. št. 1350/103 k.o. Latkova vas v izmeri 1232 m2.
Celotno besedilo razpisa dobite na Občini Prebold, Hmeljarska 3, 3312 Prebold, tel: 703 64 00, oziroma najdete na spletni strani Občine Prebold www. prebold.com.
Morebitne ostale informacije lahko dobite v času uradnih ur na Občini Prebold pri Metki Šribar, tel.: 03/703 64 02.
Letos nakup novega avtomobila Naj starejše gasilsko društvo
Podelitev priznanja Božu Arhu
Z občnega zbora najstarejšega prostovoljnega gasilskega društva v Savinjski dolini
Tudi Prostovoljno gasilsko društvo Prebold-Dolenja vas-Marija Reka jev marcu pripravilo občni zbor, na katerem so spregovorili o minulem jubilejnem letu, zastavili pa so si tudi pester program za letošnje leto. Tudi to bo zelo delovno, saj bodo organizatorji prireditve ob dnevu gasilca v GZ Prebold, namenu pa bodo predali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM 1 v vrednosti 8 milijonov tolarjev.
Občnega zbora so se poleg članov udeležili župan Vinko Debelek, predsednik GZ Prebold Jože Veber, podpoveljnik GZ Niko Vihar, predstavniki sosednjih gasilskih društev in gasilci iz pobratenega Gasilskega društva Dol pri Hrastniku, pa tudi preboldski župnik Damjan Ratajc. O delu društva je najprej spregovoril predsednik Milan Kupec.
Društvo je v minulem letu veliko pozornosti namenjalo
delu z mladimi in izobraževanju. Uspešni pa so bili na tekmovalnem področju. Še posebno velik uspeh sta dosegli članska A- in članska B-deseti-
na,	ki sta se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo letos v Žalcu. Mladinska desetina se je uvrstila na regijsko tekmovanje. Na območju, ki ga pokriva preboldsko društvo, v lanskem letu niso imeli veliko dela na požarnovarnostnem področju, saj so intervenirali le šestkrat pri manjših požarih.
Na občnem zboru so opravili tudi nadomestne volitve. Od tajniškega dela se je poslovil Marjan Lubej, ki je to delo opravljal kar 26 let. Zamenjal ga je Drago Lobnikar
ml.	Podelili so več priznanj
za dolgoletno delo v društvu. Za 40-letno delo v društvu je priznanje prejel Milan Kupec, posebno priznanje pa so podelili Božu Arhu, dolgoletnemu mehaniku gasilskih avtomobilov.	D. Naraglav
V Spodnji Savinjski dolini delujeta dve gasilski zvezi, in sicer GZ Žalec, ki združuje dvaintrideset teritorialnih (prostovoljnih) in tri industrijska gasilska društva, ter GZ Prebold, v kateri deluje sedem teritorialnih in eno industrijsko gasilsko društvo. Slednje je tudi najstarejše v dolini. Predlani je praznovalo 130-letnico, žal pa po stečaju TT Prebold deluje le še formalno. Med prostovoljnimi gasilskimi društvi pa je najstarejše PGD Šempeter. Leta
2008 bo prav tako praznovalo 130-letnico delovanja.
Na ta visoki jubilej se pripravljajo že nekaj časa, saj ga želijo obeležiti s prenovljenim in povečanim gasilskim domom. To so med drugim povedali pred dnevi na 128. občnem zboru, ki so se ga kot gostje udeležili tudi predsednik KS Šempeter Jože Randl, predstavnik GZ Žalec Dušan Zabukovnik, predstavniki sosednjih gasilskih in krajevnih društev ter delegacija pobratenega Gasilskega društva Kri-
ževci iz Hrvaške, ki se ponaša s 132-letno tradicijo.
Iz poročil predsednika društva Petra Žnidaršiča, poveljnika Edija Krka in drugih poročevalcev je bilo moč spoznati delovno zagnanost društva. Uspešno so uresničili program za leto 2005. Poudarek je bil dan izobraževanju članstva, požarnovarnostni preventivi in vzgoji mladih gasilcev, precej dela pa je bilo vloženega tudi v obnovo doma, vzdrževanje gasilske tehnike in opreme in v tekmovanja. Veseli so, ker jim je po dolgem času uspelo sestaviti žensko gasilsko desetino. Opravili so 16 intervencij, vendar na srečo med njimi ni bilo nobenega večjega požara.
Tudi v tem letu bodo aktivno delovali na področju požarnega varstva tako v KS kot občini. Zelo veliko dela jih čaka pri nadaljevanju obnove gasilskega doma. Že lani so pričeli s prenovo spodnjih prostorov, letos bodo s tem nadaljevali, če bo le mogoče, pa bo dom letos dobil tudi novo zunanjo preobleko. D. Naraglav
Strojni krožek ima novega vodjo
Od leve proti desni Simon Gajšek, predsednik UO krožka Alojz Rojnik in Franci Lorger
V združenju ZŠAM presegli razprtije
2 0 0 *
Združenje za medsosesko pomoč Strojni krožek Savinjska dolina, ki šteje 279 članov iz petih občin Spodnje Savinjske doline, sodi med uspešnejše v Sloveniji. Njihovi člani so se pred dnevi sestali na rednem občnem zboru v dvorani Zadružnega doma v Petrovčah.
O delu krožka je poročal vodja Simon Gajšek. Povedal je, da so člani v lanskem letu opravili 8.700 delovnih ur. Med možnimi storitvami kmetje še vedno največkrat naročajo oranje, ba-liranje, brananje, dela v gozdu, žetev, škropljenje in prevoze. Najpomembnejši dogodek v lanskem letu je bila organizacija prvega srečanja strojnih krožkov Slovenije. Srečanja se je udeležilo približno tisoč obiskovalcev, pripravili pa so tudi družabne igre. Med letom so svoje člane obveščali tudi o vseh pomembnih stvareh in spremembah glede zakonodaje, trošarine in še o čem. V sodelovanju z Društvom hmeljarskih starešin in princes Slovenije so pripravili strokovno ekskurzijo v Francijo, kjer so si v Strassburu ogledali hmeljarstvo in evropski parlament,
naslednji dan pa tovarno Kuhn in znamenitosti Pariza. Del lanskega programa dela, kot so predavanje o davku na kmetiji in dopolnilnih dejavnosti, predstavitev družbe Syngenta s hibridnim izborom in tekmo-
V dvorani gasilskega doma v Matkah je bil volilni občni zbor Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline, ki združuje 102 čebelarja iz osmih čebelarskih društev petih občin. Na njem so izvolili tudi novo
vanje v veleslalomu na Golteh za pokal Syngenta, pa so izvedli januarja letos.
Letošnji program dela bo podoben lanskemu. Še naprej bodo stremeli, da bi kmetje racionalno izrabljali kmetijsko mehanizacijo, pripravili bodo več izobraževanj, demonstracij in strokovno ekskurzijo.
Predsednik upravnega odbora Alojz Rojnik je povedal, da so na zadnji seji za novega vodja izbrali 22-letnega študenta kmetijstva Francija Lorgerja iz Pariželj. Simon Gajšek je vodil krožek enajst let in ima veliko zaslug za kakovostno delo v krožku. Na zboru so predstavili nekatere novosti na področju trošarine, podjetje Horizont in predavanje o hibridnem izboru podjetja Pioneer za letošnje leto.	T. Tavčar
vodstvo, predsednik pa ostaja Mile Gržina.
Predsednik zveze Mile Gržina je v svojem poročilu o delu v preteklem letu povedal, da so se lani udeležili čebelarskega posveta v Celju, sami pa pripravili
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki šteje 264 članov iz vseh šestih občin, in drugi gostje, med katerimi je bil tudi predsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Igor Pipan, so se sestali na rednem in hkrati volilnem občnem zboru. O lanskoletnem delu in načrtih je poročal predsednik Milan Pečnik.
V letu 2005 sta dotedanja predsednik in podpredsednik odstopila zaradi nesoglasij v upravnem odboru. Izvedli so izredni občni zbor in od tokrat dalje vodi združenje Milan Pečnik. Kljub temu so opravili vse zastavljenega naloge in dosegli tudi odlične rezulta-
dvoje izobraževanj, obakrat na tematiko zatiranja varoze z alternativnimi sredstvi. Sodelovali so pri ocenjevanju medu in pripravljali pašne rede in katastre, s čimer bodo nadaljevali v letošnjem letu. Udeležili so se tudi delavnic v čebelarskem centru Lukovica. Niso pa izvedli proslave ob obletnici Janeza Golič-nika, znanega čebelarja, ki bi jo naj pripravili skupaj z zgornjesa-vinjsko zvezo. Odpravili so se na strokovno ekskurzijo v okolico Kočevja, premalo pa je bilo storjenega na področju medsebojnega obveščanja in sodelovanja, je poudaril Mile Gržina.
Med že utečene dejavnosti so v program dela za letos zapisali, da bodo več storili na področju povezovanja s čebelarsko sve-
Z občnega zbora ZŠAM Savinjska dolina
te na regijskem in državnem tekmovanju. Kot je povedal predsednik športne komisije Bojan Predovnik, so na državnem tekmovanju šoferjev
tovalno službo in v sodelovanju z njo iskali sredstva za dodatno izobraževanje čebelarjev, pristopili bodo k izobraževanju mladih čebelarjev preko drugih dejavnosti, nadaljevali akcijo oštevilčenja čebelnjakov, organizirali bodo izobraževanja s področja finančnega poslovanja društev, pridružili se bodo akcijam, kot so razstave na temo čebelarstvo in čebelarjenje, in spremljali problematiko s področja čebelarstva.
V zanimivi in pestri razpravi sta med drugimi sodelovala delegat Čebelarske zveze Slovenije Edo Stepišnik in podžupan Občine Žalec Ferdinand Haler. Ker je bil občni zbor volilni, so za predsednika izvolili dosedanjega predsednika Mileta Gržino, za podpredsednika Ludvika Verbnjaka, tajniške posle pa bo opravljal Jani Puckmaister.	T. Tavčar
in avtomehanikov v kategoriji avtobusi, tovorna vozila nosilnosti do 5 in nad pet ton ekipno osvojili drugo mesto. Poleg rednih dejavnosti jih letos čaka več vzdrževalnih del na njihovem objektu pri avtopoligonu v Ločici ob Savinji.
Na zboru so izvolili novo vodstvo. Tako bo 11-članski upravni odbor še naprej vodil Milan Pečnik, podpredsednik je Marjan Tratnik, predsednik tričlanskega nadzornega odbora je Srečko Diacci, predsednik komisije za odlikovanja je Ivo Serdoner, športno komisijo pa bo vodil Bojan Predovnik, ki je hkrati tudi poveljnik.
Ob tej priložnosti so podelili zlate in srebrne značke združenja, plaketo humanosti Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki jo je prejel Franc Mrzelj, zlati venec, ki ga je prejel Andrej Jan, in srebrnega, ki so ga prejeli Andrej Koželj, Vinko Mencinger, Ivan Rančigaj, Tone Repnik in Pavel Rozman. Zbor je s pesmijo popestril njihov moški pevski zbor, ki ga vodi Mija Novak.	T. Tavčar
Čebelarji s starim predsednikom
Med podajanjem poročila predsednika Mileta Cržine

MDI Žalec zelo uspešno tudi lani
Dobrodelnost še živi
S skupščine MDI Žalec
V	prvih dneh marca je v Kaplji vasi pri Preboldu zasedala skupščina Medobčinskega društva invalidov Žalec. Poleg vodstva društva in delegatov posameznih občinskih okolij so se skupščine udeležili tudi predstavniki lokalnih skupnosti vseh občin Spodnje Savinjske doline in nekateri gostje. Zbranim je dobrodošlico izrekel predsednik društva Janez Meglič, ki je po izvolitvi organov skupščine podal tudi poročilo o delu društva v minulem letu.
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je bilo minulo leto zelo dejavno, saj je praznovalo 35-letnico svojega delovanja. Jubilejne prireditve v športni dvorani I. OŠ Žalec se je udeležilo več kot 800 članov in podpornikov njihove organizacije. Ob tej priložnosti so razvili tudi šest novih občinskih društvenih praporov. Jubilej so počastili z izdajo zbornika Naših 35 let in podelitvijo številnih priznanj. Za 35-letno uspešno delo je društvo ob prazniku Občine Žalec prejelo zlati grb.
V	minulem letu je bilo v društvo vključenih 98 novih članov, tako da je zdaj 1197 rednih in 684 podpornih članov. Mnogi med njimi so sodelovali na raznih prireditvah, izletih, ustvarjalnih delavnicah in pri drugih aktivnostih. Med pomembnejše aktivnosti sodi srečanje negibljivih in težje gibljivih invalidov
v Hotelu Žalec. Srečanja se je udeležilo kar 160 invalidov in njihovih družinskih članov. Izpeljali so nekaj izletov in pripravili srečanja invalidov na Boču, na Kopah, v Logarski dolini in Posočju.
Društvo je bilo dejavno tudi na socialnem in humanitarnem področju. Na predlog poverjenikov je bila socialna pomoč dodeljena 65 upravičencem z najnižjimi prihodki. Razdelili so tudi 230 paketov s prehrambenimi artikli. Veseli so, da jim je uspelo pomagati družini Praprotnik. Pomoč so nudili tudi dvanajstim drugim članom. Tudi lani so posebno pozornost namenili devetdesetletnikom in starejšim. Zelo zadovoljni so z organizacijo in izvedbo dobrodelnega koncerta in z razstavo ročnih del svojih članov. Za pomemben dosežek štejejo tudi izvedbo okrogle mize o problematiki invalidov za pridobitev listine Občina po meri invalidov.
Razgibana in bogata je bila športna in rekreacijska dejavnost. Njihove ekipe so se udeležile vseh osmih področnih tekmovanj, ki jih organizira ZDIŠ, društvo pa je bilo organizator področnega tekmovanja v namiznem tenisu. Ženska ekipa je v pikadu na državnem prvenstvu osvojila drugo mesto. Z dobrimi uvrstitvami z državnih prvenstev se lahko pohvalijo Anton Fonda (2. mesto v na-
IVA d.o.o,
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/7001611
NIKO ŠKETA, s. p.
POLZELA 46/a, 3313 POLZELA http://www.pokali-sketa.si
POKALI - za vsa tekmovanja MEDALJE - za vsa tekmovanja PLAKETE - gasilske, društvene, občinske GASILSKA OPREMA
ŠIVANJE
RAČUNOVODSKE STORITVE
Gsm: 041 891 293 - NIKO
Gsm: 041 241 350 - VESNA
miznem tenisu), Štefka Štampar (7. mesto v ruskem kegljanju) ter šahista Tomo Studenička in Dimitrij Urisek (11. oziroma 15. mesto).
Tudi v tem letu bo delovanje društva zelo pestro. Na podlagi posebnega akcijskega programa Občine Žalec (za pridobitev listine Občina po meri invalida) bodo skrbeli za odpravo fizičnih in drugih ovir, ki povzročajo invalidom težave pri gibanju in enakovrednem vključevanju v življenje na območju vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Dejavno pa se bodo vključili v akcijo za nakup novega invalidskega vozička za Petra Planinška iz Petrovč. Gre za poseben voziček, ki se upravlja z glavo oziroma usti. Cena vozička je 3.800.000,00 tolarjev.
Delo medobčinskega društva so na skupščini pohvalili predstavniki občin, mestne skupnosti in predsednik koordinacije delovnih invalidov celjskega območja in član predsedstva Zveze delovnih invalidov Slovenije Andželjko Bendelja. Slednji je ob tej priložnosti Alojzu Pircu podelil priznanje ZDIŠ za dolgoletno in uspešno delo poverjenika v Medobčinskem društvu invalidov Žalec.	D. Naraglav
Prvi ponedeljek v marcu je za dekanijsko Karitas Petrovče dan za dobrodelni koncert Z roko v roki, s katerim zberejo velik del denarja za svojo dejavnost. Letošnji koncert je bil jubilejni - že deseti, drugič po vrsti pa so ga pripravili v športni dvorani I. osnovne šole v Žalcu. Letošnji obisk je bil nekoliko slabši kot lani, kljub temu pa so po besedah vodje dekanijske Karitas p. Ivana Arzenška zadovoljni z izkupičkom od prodanih vstopnic in s prispevki donatorjev.
Letos je bila na dan koncerta v
Organizacija Rdečega križa se v Sloveniji ponaša z več kot 140-letno tradicijo. V svoji dolgi zgodovini je kot človekoljubna in dobrodelna organizacija odigrala pomembno vlogo. V Sloveniji je RK razdeljen na 56 območnih združenj in eno od njih je tudi žalsko območno združenje, katerega dolgoletna sekretarka je Majdi Pilih.
»V našem območnem združenju, ki mu že dve leti predseduje Vlado Rančigaj, imamo 17 krajevnih organizacij. Območno združenje, kot vse krajevne organizacije, deluje v skladu s statutom RK Slovenije in temeljnimi načeli mednarodnega odbora Rdečega križa. S programskimi izhodišči ostajamo zvesti tradiciji in programom na področju krvodajalstva, prve pomoči, preventivne zdravstvene dejavnosti, poizvedovalne službe in širjenja znanj ter dela z mladimi,« je v uvodu dejala Majda Pilih.
»Ena od najpomembnejših dejavnosti je bila tudi v letu 2005 socialna dejavnost. Preko nje so se izvajale dane dejavnosti in neposredna pomoč ljudem, ki so pomoč potrebovali. Izvajala se je na nivoju krajevnih organizacij RK in na nivoju
Žalcu tudi gledališka predstava, zato je bilo obiskovalcev nekoliko manj, prodanih je bilo okoli 500 vstopnic, so pa bili tudi letos zadovoljni s programom. Poleg uveljavljenih narodno-zabavnih ansamblov in domačih skupin duhovne glasbe Veritas in Dominik so nastopili tudi kvintet Harminet, Skuter in mis Slovenije Sanja Grohar. Posebno presenečenje večera je bil nastop pevca Jana Plestenjaka. Program je povezoval Tone Vrabl.
Vsem nastopajočim in organizatorjem, predvsem pa vsem, ki v okviru Karitas pomagajo
sedeža območnega združenja. Ljudem, ki so se znašli v stiski, je bila namenjena predvsem materialna pomoč. Močno je bila izražena potreba po oskrbovanju vedno večjega števila socialno ogroženih posameznikov in družin. Razdeljevanje paketov je potekalo na podlagi seznamov, ki so jih predložile krajevne organizacije RK. Razdeljevanje je potekalo v mesecu aprilu, septembru in decembru. Skupno smo v minulem letu razdelili 7,5 ton hrane oziroma 618 paketov in 1854 kg pralnega praška. Skupna vrednost tovrstne razdeljene pomoči znaša nekaj več kot 3,7 milijona tolarjev. Ob izteku leta so naši aktivisti iz vseh 17 krajevnih organizacij RK obiskali 1273 bolnih, osamljenih in invalidnih starejših oseb. Ob tej priložnosti so jim poklonili simbolična darila. Iz sredstev FIHA je OZ RK Žalec pripravila 669 simboličnih paketov, 577 pa so jih dodatno pripravile krajevne organizacije s svojimi sredstvi. K temu velja še dodati, da smo iz sredstev FIHO poslali na enotedensko brezplačno letovanje 5 socialno ogroženih starejših oseb nad 65 let, med zimskimi in letnimi počitnicami je s pomočjo teh sredstev
ljudem v stiski, se je zahvalil župan Občine Žalec Lojze Posedel in za deset ljudi izročil Karitas bone po deset tisoč tolarjev. Ivan Arzenšek se je zahvalil tudi za dobro sodelovanje z Občino Žalec. V imenu mariborskega škofa se je nastopajočim in obiskovalcem zahvalil tajnik škofijske Karitas Zlatko Gričnik, ki je od podjetja Petre prejel tudi donacijo v vrednosti 200 tisoč tolarjev za materinski dom, ki ga bo škofijska Karitas odprla predvidoma septembra v Žalcu.
Dekanijska Karitas Petrovče deluje že od leta 1992, v teh letih je poleg oblačil in obutve razdelila za skoraj 37 milijonov tolarjev pomoči. Denar pridobijo od Občine Žalec, donatorjev in zadnjih deset let z dobrodelnim koncertom. Letos so s prodanimi vstopnicami in s pomočjo donatorjev zbrali 2.976.000 tolarjev. Ivan Arzenšek se je zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali k temu izkupičku, ob tem pa poudaril, da je koncert sicer minil, da pa pomoč ljudem v stiski ne sme prenehati. K. R.
letovalo 16 otrok iz socialno ogroženih družin, s pomočjo ENGROTUŠ-a, d. o. o., iz Celja pa je z našega območja letovalo še 8 otrok. V vseh 16 krajevnih organizacijah smo organizirali srečanje starejših krajanov. V minulem letu smo nadaljevali z urejanjem skladišča z oblačili. To je odprto dva dni v tednu in lani je te prostore obiskalo več kot 200 družin. V lanskem letu smo izpeljali 4 akcije zbiranja oblačil in obutve. Obleko in obutev so ljudje prinašali tudi vsakodnevno, tako da smo zbrali več kot 10 ton oblačil. Lani smo v tednu RK organizirali tudi humanitarni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen nakupu prehrambenih paketov. Ker je koncert dobro uspel, ga bomo organizirali tudi v letošnjem letu. Nekakšna stalnica našega dela je tudi krvodajalstvo. V lanskem letu smo po planu organizirali 11 krvodajalskih akcij, ki so se jih udeležili krvodajalci vseh šestih občin. Skupno je darovalo kri 1587 krvodajalcev, kar je ob siceršnjem upadu v zadnjih letih za 4,96 odstotka več kot leto poprej. Naše delo je vsako leto v veliki meri namenjeno tudi prvi medicinski pomoči. Redno izvajamo tečaje prve pomoči za voznike motornih vozil in s seminarji izobražujemo predavatelje. Prisotni pa smo tudi pri preverjanju znanj ekip PP za potrebe civilne zaščite. Vseskozi vodimo aktivnosti za darovanje delov človeškega telesa, ki lahko bolnemu povrnejo zdravje. Še posebno smo pri tem aktivni na samih krvodajalskih akcijah, kjer so vedno na razpolago kartice Darovalec. Veliko pozornost smo namenjali tudi zdravstveni vzgoji in podmladku. Ta dejavnost vključuje izobraževanje tako starejših kot mlajših. Pri starejših gre predvsem za predavanja o zdravem načinu življenja, ki so tudi dobro obiskana, redno pa si lahko merijo krvni tlak, sladkor v krvi in holesterol. Pri mlajših pa gre predvsem za spo- ' znavanje problemov družbe. Lani smo ponovno pripravili akcijo ob dnevu lakote Drobtinica, obeležili smo dan boja proti AIDS-u in pripravili več drugih aktivnosti.« Majda Pilih se v imenu Območnega združenja RK Žalec in vseh krajevnih organizacij zahvaljuje za vso pomoč, ki so jo posamezniki, podjetja, občine preko njihove organizacije namenili socialno ogroženim in pomoči potrebnim.	D. Naraglav
Z roko v roki pri premagovanju stisk
Nastopil je tudi Ansambel Mira Klinca.
SPLOŠNO GRADBENIŠTVO
Bogdan Drev, s. p.
Parižlje 35/a, 3314 Braslovče GSM: 041 652 186, tel.: 03 705 05 88 E-naslov: bogdan.drev@gmail.com
-	izdelava in montaža lesenih ostrešij
- izdelava in montaža žlebov, žlot, obrob, snegobranov ...
-	pokrivanje vseh vrst strešnih kritin
- zidanje, fasade, barvanje napuščev zunanje ureditve
-	novogradnja in sanacija dimnikov
IZVEDBA KANALIZACIJSKIH PRIKLJUČKOV
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA četrtek, 30. 3. 2006 četrtek, 13. 4. 2006 NAROČITE SE NA tel.: 700 06 30!
VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure
obiščite nas	^«*Trw**
in videli boste bolje
Poostreni ukrepi za umiritev prometa	Domača hrana je zdrava in varna
Zaradi številnih pritožb krajanov in ostalih udeležencev v cestnem prometu, predvsem pa zaradi številnih prometnih nezgod na cesti R 2 427 Latkova vas-Marija Reka-Trbovlje (v lanskem letu kar 16 prometnih nezgod, od tega ena s smrtnim izidom in sedem s telesnimi poškodbami), bodo na tej cesti začeli veljati poostreni ukrepi za umiritev prometa.
V prostorih preboldske občine je minule dni potekal že tretji sestanek okrog te problematike s pripravo ukrepov, ki naj bi izboljšali prometno varnost občanov in drugih udeležencev v prometu. Na pobudo župana Vinka Debelaka in Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Prebold so bili na sestanek vabljeni: Generalna policijska uprava RS - sektor za cestni promet, Policijska uprava Celje, Policijska postaja Žalec, Prometni inšpektorat RS - Izpostava Celje, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, Direkcija za ceste RS, VOC d.o.o. Celje, Občina Trbovlje, Policijska postaja
Trbovlje in krajevni odbor Marija Reka. Sprejete so bile številne aktivnosti in ukrepi, ki naj bi zaustavili nenadzorovano divjanje motoristov in tudi voznikov avtomobilov po tej cesti. Republiški svet za preventivo je v državnem merilu sklical posvet z Generalno policijsko upravo in klubi slovenskih motoristov s ciljem reševati probleme pri njihovih koreninah. Generalna policijska uprava bo vršila poostren nadzor in številne represivne akcije s pregledi motorjev. Skupna preventivna akcija OPOZORI KOLEGA bo skozi komunikacijo in spletno stran opozarjala na negativne pojave glede hite vožnje. Občina Prebold dobi v najem preventivno radarsko tablo, ki bo beležila hitrosti avtomobilov in motoristov. V centru Prebolda na križišču pri Zeinerjevi hiši bodo namestili ogrevano ogledalo. Omejena hitrost (50 km) bo veljala vse do Krežetove domačije, prav tako bo omejena hitrost (50 km) veljala čez Vrbanovo dvorišče. Direkcija za ceste bo po posebnem ogledu pripravila načrt oznak in
prometne signalizacije.
S 1. aprilom se prične gradnja pločnika Latkova vas-Do-lenja vas. V izdelavi je projekt prehoda za pešce na Groblji. Ob igrišču v Marija Reki naj bi občasno delili propagandni material z namenom umiritve hitrosti. Na nekaterih lokacijah bodo ob cesti postavljena policijska vozila.
»Glede na to, da je ta cestni odsek postal državno dirkališče s svojo spletno stranjo, da presega lokalne okvire in da je motoristična sezona pred vrati, je skrajni čas, da Občini Prebold pomaga stroka in tako skupno preprečimo najhujše - prometne nezgode, katerih posledice so lahko smrti mladih ljudi,« pravi občinska svetnica in vodja Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Prebold Emilija Črnila ter dodaja: »vsi udeleženci v prometu in uporabniki ceste Latkova vas-Marija Reka-Trbovlje se moramo zavedati odgovornosti in vestno upoštevati prometno signalizacijo, saj bomo s tem največ prispevali k umiritvi prometa.« D. Naraglav
V okviru prireditev 18. Jožefovega sejma je Kme-tijsko-gozdarska zbornica Slovenije, območna enota Celje, organizirala okroglo mizo z naslovom Domača hrana je zdrava in varna. Predsednik žalske izpostave zbornice Marjan Golav-šek se je o tem pogovarjal z direktorico direktorata za varno hrano Bety Breznik, predsednikom KGZS Petrom Vriskom, strokovnjakom z Veterinarskega urada Republike Slovenije Matjažem Gučkom in s sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS Gabrielo Salobir Vilar in Mileno Kulovec. Rdeča nit pogovora je bila varna živila v vseh stopnjah proizvodnje - od vil do vilic.
Ena od značilnosti kmetijske politike je, da postavlja v ospredje pridelavo in predelavo kakovostne in varne hrane. Predstavljeni so bili nacionalni predpisi, ki se pripravljajo v okviru nove evropske zakonodaje. Le-ta pokriva vse postopke pridelave krme, predelave živil in nadzor higiene in kakovosti.
Ženskam in materam več pozornosti tudi preko leta
Izteka se mesec marec, mesec, v katerem smo veliko besed namenili ženskam in materam. Ženske so bile v zgodovini in so tudi v sedanjem svetu med šibkejšimi in izpostavljene številnim težavam. Posebno zaskrbljujoče so razmere na področju zaposlovanja žensk, materinstva in družinskega življenja, kar vsako leto poudarjajo tudi v sindikatih, cerkvenih krogih in v uradu za človekove pravice.
Vsi na nek način opozarjajo, da je v gospodarstvu vse več izkoriščanja in zastraševanja delavcev. Gmotna in socialna varnost je pogosto prepuščena samovolji delodajalcev. Razmere se v vseh teh letih niso kaj bistveno spremenile, saj je v tej potrošniški družbi na prvem mestu kapital. Človekove
pravice marsikateremu delodajalcu niso kaj posebno mar. Za dobiček je kdo pripravljen poteptati tudi vse civilizacijske norme. Delodajalci silijo zaposlene, da delajo dlje, kot to dopušča zakon, ne da bi bili za to bolje plačani, lastniki pa bolj obdavčeni. Prav tako je nedopustno uvajanje nočnega in nedeljskega dela, če to ni nujno. Pravi paradoks je Zakon o trgovinah, ki je z letošnjim letom že začel veljati, zdaj pa je znova vse po starem. Ker so v trgovinah v pretežni meri zaposlene ženske, to najbolj prizadeva njih. Njihova delovna varnost je majhna, saj imajo večinoma sklenjeno pogodbo o delu za določen čas. Tudi pogoji za zaposlitev so dostikrat ponižujoči, saj morajo k prošnji za zaposlitev marsikje priložiti tudi
STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ z.o.o.
Lava 7, p.p. 1045 3001 Celje
tel.: 03 42 63 122, gsm: 031 342 118 e-mail: drago.pokleka@sz-atrij.si www.sz-atrij.si
VINSKA GORA - posestvo 4,6 ha, dve stanovanjski stavbi in gospodarsko poslopje, možnost nadomestne gradnje ali nadaljevanje začete, lepa lokacija, dobra dostopnost, cena 23 mio SIT, 95.977 EUR, koda 951.
ŠEMPETER - Šešče, stanovanjska hiša s stanovanjem in poslovnim prostorom, skupne velikosti ca. 160 m2, primerna za storitveno dejavnost ali kot nastanitveni objekt, z lastnimi parkirnimi prostori, cena najema 400 EUR mesečno, ostalo po dogovoru. ZADOBROVA - stanovanjska hiša velikosti 200 m2, leto obnove 1983, 100 m2 stanovanjske površine v nadstropju, v pritličju pomožni prostori z možnostjo manjše delavnice ali skladišča, parcela ca. 500 m2, cena 23 mio SIT, koda 1076.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www. sz-atrij.si.
svojo fotografijo in zagotoviti, da ne razmišljajo o materinstvu. V sindikatih in v cerkvenih krogih niso presenečeni nad dejstvom, da družinsko življenje zamira, da se družinski člani doma le srečujejo, saj za skupno življenje nimajo niti prave možnosti niti časa. Prav tako ne preseneča, da je skoraj vsaka druga družina razbita, da so otroci razdvojeni, pa čeprav Slovenci še vedno postavljamo družino med najpomembnejše vrednote v življenju. Žalostno je tudi dejstvo, da je število rojstev iz leta v leto nižje. Mlade družine za tako odločitev na prvo mesto postavljajo slabe možnosti za pridobitev stanovanja in vedno težje pogoje za pridobitev in ohranitev službe.
Dokler se razmere ne bodo izboljšale, se bo rast prebivalstva neustavljivo zmanjševala. Vse več bo razbitih družin in otrok, prepuščenih ulici, vse več bo kriminala in narkomanije in drugih negativnih pojavov.
Naloga države je, da ustvari čim ugodnejše možnosti za to, da bodo starši in otroci živeli v složni družinski skupnosti, ki bo imela čas zase in za razvijanje dobrih medsebojnih odnosov. Vsi se zavedamo, da je gospodarska rast zelo potrebna, saj rešuje ljudi pred materialno revščino, vendar sama po sebi ni dovolj, saj morajo biti njeni rezultati usmerjeni k izboljšanju blaginje vseh ljudi in na vseh ravneh njihovega življenja.	D. Naraglav
Za praznik monokomedija
Območna organizacija Socialnih demokratov Žalec je skupaj s svetniško skupino SD, ki deluje v občinskem svetu Občine Žalec, tudi letos poskrbela za prijetno srečanje svojih članic in članov. Z njim so počastili mednarodni praznik žena (8. marec), materinski dan (25. marec) in tudi 40 mučenikov.
Letošnje srečanje so organizirali v dvorani Doma krajanov Galicija, kjer je zbranim najprej spregovoril vodja svetniške skupine Janko Kos. Poudaril je pomen praznika žena, saj je to priložnost, da vedno znova govorimo o položaju žensk, njihovi vlogi
v družbi in enakopravnosti, ki je še vedno bolj na papirju. Dejal je, da tega praznika ne smemo pozabiti, čeprav ga nekateri poskušajo zamenjati s 25. marcem, ki je prav tako vreden vsega spoštovanja. Njihovo stališče je, da je stare vrednote potrebno ohranjati, prav tako pa sprejemati tudi nove.
V nadaljevanju večera so si udeleženci srečanja z zanimanjem ogledali monokomedijo Olge Markovič in se ob tem dodobra nasmejali. Večer je bil tudi priložnost za sproščene pogovore in razmišljanje o delu stranke v prihodnjih mesecih.	D. Naraglav
Z namenom zagotavljanja sledljivosti pridelave hrane rastlinskega in živalskega izvora se morajo registrirati vsi pridelovalci krme za živali in rastlinskih živil, ki svoje pridelke vključujejo v prehransko verigo. Večji pridelovalci bodo vodili tudi evidenco o prometu krme in živali ter rastlinskih proizvodov v njihovem gospodarstvu.
Naj bo domača hrana še tako kakovostna, varna in zdrava, brez široke medijske promocije večina prebivalcev za to ne ve in tako tudi ne posega dovolj intenzivno po njej, saj je konkurenčna
hrana iz tujine prodorna, mikavna in medijsko zelo dobro podprta. V zvezi s tem se pripravlja sodelovanje države Slovenije ter kmetijskega in predelovalnega sektorja, ki bo obsežno in neprestano opozarjalo Slovenke in Slovence, da, če želijo na dolgi rok zagotoviti svoje zdravje in zdravje družinskih članov, naj kupujejo hrano domačega porekla tudi v primeru, če je ta nekoliko dražja. Nujno je potrebno vedeti, da je poceni hrana na dolgi rok najdražja v obliki okvare zdravja ali celo prezgodnje smrti.
KGZS, izpostava Žalec
VAFRA COMMERCE, d. o. o., je med večjimi podjetji v Sloveniji, ki se ukvarja z uvozom in prodajo profesionalnih sredstev za vzdrževanje čistoče in higiene na področju industrije, gostinstva, zdravstva, šolstva in drugje.
ZAPOSLIMO:
❖	SKLADIŠČNIKA
❖	KOMERCIALISTE NA TERENU Pogoji:
Zahteva se vsaj V. stopnja izobrazbe tehnične ali komercialne smeri, obvladovanje programskih orodij v okolju Windows in izpit za voznika B-kate-gorije.
Od kandidatov pričakujemo samoiniciativnost, natančnost, dobre pogajalske sposobnosti, pripravljenost na dinamično delo na sedežu podjetja in na terenu.
S kandidati bomo sklenili redno ali pogodbeno delovno razmerje s poskusnim delom do 6 mesecev.
Informacije: 03 173 39 10 ali 041 613 298
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov:
VAFRA COMMERCE, d. o. o., Griže 125, 3302 Griže.
Razvojna agencija Savinja
Gospodarsko interesno združenje
Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, Slovenija IZa S	teL 03/713 68 60; 713 68 64< fax: 03/713 68 70
mmimšmmmammmm e- pošta: ra. savinia@zalec. si; www. ra-savinja. si
<3>
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC obvešča
podjetnike in kmete iz občin Braslovče in Žalec,
da ima po razpisu 21. natečaja
za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva za projekte po kriterijih pravilnika ter za projekte, ki se izvajajo v okviru sprejetega Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline - RPP v občinah Braslovče in Žalec,
še prosta sredstva!
Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po nominalni obrestni meri največ 3,3 % (določena na letnem nivoju in je nespremenljiva). Najnižji znesek posojila je 1 mio SIT, najvišji pa 10 mio SIT, izjemoma pa bomo za večje razvojne projekte dodelili tudi znesek 15 mio SIT.
Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. aprila 2006 oz. do 15. vsak naslednji mesec do porabe sredstev.
Dodatne informacije: Danica Jezovšek - Korent, Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, tel: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@zalec.si.
Letuš 6a, Šmartno ob Paki Tel.: 03/89 15 146 Faks: 03/89 15 147 GSM: 041/051 628 528
♦ LESENO STAVBNO POHIŠTVO PO NAROČILU ZASTOPNIK IN MONTER ARCONT IP, d. o. o.
* PVC- IN ALU-STAVBNO POHIŠTVO 4 Vabljeni v naš razstavni salon
Majhni koraki do visokih ciljev
Marjan Golavšek
Marjan Golavšek iz Matk je občanom Prebolda znan po številnih nalogah, ki jih opravlja na občinski, regionalni in že nekaj časa tudi na državni ravni. Najprej je deloval kot član kabineta za koordinacijo z Državnim zborom in nevladnimi organizacijami, jeseni leta 2004 pa je postal vodja kabineta ministrice. S strani DZ RS je bil imenovan v nadzorni odbor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za mandatno obdobje štirih let. Na nedavnem kongresu Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS pa je bil ponovno izvoljen za predsednika za dveletno mandatno obdobje.
»Delo na ministrstvu je nekaj povsem drugega kot dela, ki sem jih opravljal v preteklosti. Vsak začetek je vedno težak, vendar z delom v novem okolju nisem imel težav. V začetku mi je nekaj težav povzročal vsakodnevni prevoz v Ljubljano, z dokončno izgradnjo avtoceste je tudi to odpravljeno. Moj delovni dan se začne z enournim prevozom na delo, nato sledi kolegij s sodelavci. V kabinetu usklajujemo dnevne in tedenske obveznosti ministrice. Poleg tega imam usklajevalne sestanke s sodelavci na ministrstvu in poslanci v Državnem zboru. Veliko dela zahtevajo priprave rednih obiskov vlade po slovenskih regijah in udeležba ministrice na rednih mesečnih zasedanjih sveta ministrov v Bruslju. Delo vodje kabineta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zelo raznoliko in zanimivo, vsekakor pa tudi zelo odgovorno, tako da je temu delu namenjen ves dan, velikokrat pa tudi sobote in nedelje.«
S kakšnimi nalogami se trenutno ukvarjate na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano?
»Trenutno je najpomembnejša naloga izbira modela izplačevanja neposrednih plačil za
obdobje 2007-2013. V pripravi so zakon o kmetijstvu, zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, zakon o sladkovodnem ribištvu in zakon o promociji kmetijskih pridelkov. Pripravljamo zadnji razpis za pridobivanje sredstev iz Enotnega programskega dokumenta za namen naložb v kmetijska gospodarstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki bo predvidoma objavljen v mesecu aprilu. V pripravo razpisa za naložbe sem sam vložil veliko truda, predvsem z namenom poenostavitve razpisne dokumentacije in zmanjšanja pogojev za kandidiranje za razpis. Menim, da nam je uspelo doseči to, da bo omogočeno kandidiranje čim večjemu številu kmetij. Pomembna ukrepa, ki se izvajata na našem ministrstvu, sta tudi zgodnje upokojevanje kmetov in pomoč mladim kmetom pri prevzemu kmetij.«
Veliko energije in besed v zadnjih mesecih posvečamo reformam. Kakšen je vaš pogled na predvidene reforme, kaj bo morda enotna davčna stopnja prinesla slovenskemu kmetu in s katerimi problemi se sooča slovensko kmetijstvo v EU?
»Res je veliko govora o teh vprašanjih, vendar reforme so nujne, saj si drugače težko zamišljamo primeren razvoj in blaginjo celotne Slovenije, fe pa tudi res, da so reforme običajno vedno nesimpatične za ljudi, saj prinašajo povsem drugačne odnose, na začetku morda tudi slabši položaj posameznika v družbi. Dolgoročno pa morajo dati pozitivne rezultate. Vsekakor pa moramo reforme gledati kot celoto in primerjati njihove učinke. V času prilagajanja Slovenije EU je bilo storjenih kar nekaj korakov v smeri približevanja pogojev za kmetovanje v EU. V prihodnje nas čaka še veliko dela na posameznih področjih. Slovenija ima majhen obseg kmetijske zemlje, razdrobljeni posestni in parcelni strukturi in zahtevne naravne pogoje, prednostna naloga kmetijstva ostaja pomembna. Vse bolj pa se moramo zavedati tudi drugih funkcij, ki jim polaga skupna kmetijska politika veliko pozornosti. Zlasti so pomembne: pridelava in prireja kakovostne in varne hrane, poseljenost in obdelanost podeželja, varovanje
okolja in še marsikaj, kar je povezano s kakovostjo življenja in bivanja.«
Ste tudi član nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Kakšno je stanje v tem skladu?
»Od sredine lanskega leta sem eden od petih predstavnikov države, ki nadzira delovanje sklada. V preteklosti je bilo s strani uporabnikov uslug sklada precej nezadovoljstva predvsem s prometom zemljišč. Ob nastopu štiriletnega mandata smo si člani NO zadali nalogo, da bomo naredili delovanje sklada pregledno in da bo sklad z vso odgovornostjo opravljal naloge, za katere je bil ustanovljen. Te pa so predvsem gospodarno ravnanje z državnim premoženjem in zaokroževanje kmetijskih zemljišč. S tem naj bi omogočili, da kmetijska zemljišča obdelujejo kmetje, hkrati s tem pa se bo povečevala tudi posestna struktura naših kmetij.«
Kako kot predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS vidte svoje poslanstvo?
»Nedavno so mi člani našega foruma zaupali nov dvoletni mandat za vodenje foruma. Svoje poslanstvo v tej funkciji vidim v skrbi za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. V okviru tega se zavzemam za čim boljši dohodkovni in socialni položaj kmečkih družin, za ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest v kmetijstvu in gozdarstvu in na sploh za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju.«
Ob vsem tem delu najbrž ni več toliko časa za nekdanje aktivnosti v občini in kraju?
»Časa res ni toliko, vendar kljub svojim službenim obveznostim ne zanemarjam svojih obveznosti v lokalni skupnosti, v občini. Z izkušnjami in poznanstvi, pridobljenimi na novem delovnem mestu, v naj-večji možni meri prispevam k dobremu delovanju v občini. Kljub precejšnji obremenitvi še vedno poiščem čas za aktivnosti na gasilskem, kulturnem, športnem in družabnem področju v svojem okolju. Tudi v prihodnje želim delati kot do sedaj. Se pravi zavzemati se za razvoj in izboljšanje življenja na podeželju. Omogočiti ljudem, ki živijo na podeželju, zaposlitev in primeren dohodkovni položaj tako v kmetijstvu kot v ostalih panogah.«	D. Naraglav
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Cas se izteka
Čas za oddajo dohodninskih napovedi se izteka. Ker mnogi tovrstne opravke odlagajo vse do zadnjega, pričakujejo na iz-
postavah davčnih uradov zadnje tri dni precej gneče. Vlada je zato prejšnji teden sprejela sklep, da se napovedi za odmero dohodnine lahko oddajo tudi v krajevnih uradih upravnih enot, s čimer naj bi se povečala dostopnost upravnih storitev
prebivalcem na lokalni ravni.
Danes (sreda) na območju Upravne enote Žalec posluje krajevni urad Polzela (od 8. do
12.	in od 13. do 17. ure), v petek pa krajevna urada v Braslovčah in Taboru (oba od 8. do
13.	ure).	K. R.
Mladi liberalci v Žalcu
Občinski odbor Mlade Liberalne demokracije Žalec je v petek in soboto v Žalskem hotelu pripravil mednarodno srečanje med dvema podmladkoma strank, Liberalne demokracije Slovenije in hrvaške HNS.
Na srečanju so bili prisotni tudi predstavniki Mladih liberalov BIH in Srbije ter vodstvo IFLRY / mednarodne asociacije liberalnih podmladkov, ki je imelo v Žalcu delovni sestanek.
Kot je povedal predsednik OO MLD Žalec Mitja Knapič, je bil namen obiska povečati znanje o slovenski kulturi in o razvoju Slovenije od osamosvojitve do danes, preko spoznavanja kulture obeh držav in dobrega sodelovanja liberalnih podmladkov pa tudi preseči državna stereotipna stališča. K. R.
f
P h
d.o.o
toplotne črpalke hladilni sistemi
Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti in povečanja izvoza iščemo nove strokovne sodelavce.
A: RAZVOJNEGA INŽENIRJA
Izobrazba: univ. dipl. inž. stroj, (energetika) dipl. inž. stroj, (energetika)
Delo je na področju raziskav, razvoja in konstruiranja toplotnih črpalk in hladilnih ter klimatitacijskih sistemov.
Za delo na področju svetovanja in trženja toplotnih črpalk, hladilnih ter kli-matizacijskih sistemov iščemo:
B: PRODAJNEGA INŽENIRJA
Izobrazba: 6. ali 7. stopnja s področja strojništva (energetika) ali ekonomist z izkušnjami s področja trženja ogrevalne ali hladilne tehnike
Delo je na področju svetovanja in trženja toplotnih črpalk, hladilnih ter kli-matizacijskih sistemov.
POGOJI za A in B:
-	nekajletne delovne izkušnje na omenjenem ali podobnem področju
-	znanje računalništva: delo s preglednicami, poznavanje grafičnih orodij
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	sposobnost poslovnega komuniciranja in timskega dela
-	vozniški izpit B-kategorije
NUDIMO:
-	zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo,
-	delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri energije) in v mladem kolektivu,
-	možnost dodatnega izpopolnjevanja
-	stimulativna plača
Pisne prijave sprejemamo na naslov:
Termo-tehnika, d.o.o.
Orla vas 27/a 3314 Braslovče
Dodatne informacije: 03/703 16 20
toplotne črpalke hladilni sistemi
TERMO-TEHNIKA (te o.	rax: 03/ 5702
Orla vas 27/a, 3314 Braslovče www.t»rmo'
ODLOČITEpZA NAJVÄGNEJSE OGREVANJE
TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA ZA OGREVANJE SANITARNE VODE
•	toplotne moči 2 do 5 kW,
•	grelna števila do 3,3 (posebna izvedba 3,9).
•	možnost priključitve na kotel,
•	segrevanje vode tudi do 65°C,
•	znatni prihranki pri segrevanju sanitarne vode, do 65%,
•	enostavna montaža in uporaba,
•	možnost kompaktne ali ločene izvedbe,
•	tiho delovanje in dolga življenska doba,
•	naprave so izdelane v skladu z evropskimi standardi in testirane na SIQ - Ljubljana
TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE OBJEKTOV IN SANITARNE VODE
•	toplotni viri: podtalna voda, zemlja, zrak,
•	toplotne moči 6 do 40 kW,
■ grelna števila do 5,
•	znatni prihranki pri ogrevanju, do 70%,
•	enostavna uporaba in vgradnja v ogrevalni sistem,
•	tiho delovanje (scroll kompresor),
•	dolga življenska doba (25 let),
r,državna SB^/enctja,	gj
: v skladu z evropskimi standardi
* FVA
iKLifö
IZKORIŠČANJE AKUMULIRANE SONČNE ENERGIJE 24 UR NA DAN IN VSE DNI V LETU.
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul.
heroja Staneta 3, 3310 Žalec. Slovenija; lei.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@za!ec.;
AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2006 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za zbiranje vlog za državno nagrado za kakovost priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2006 (UL RS, št. 11/06) Rok za oddajo vlog je petek, 5. 5. 2006. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.mirs.si ali po elektronski pošti: alenka.krebs@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje raziskovalcev v gospodarstvu (okrepitev razvojnih enot podjetij z novimi magistri in doktorji; UL RS, št. 23/06) Vloge morajo prispeti na ministrstvo do 5. 9. 2006 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http://www.mg-rs.si. Dodatne informacije: ga. Ana Mlinar, tel: 01/ 478 32 93, e-naslov: ana.mlinar@gov.si, faks: 01/ 478 33 94.
Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2006 (UL RS, št. 13/06) Javni razpis je odprt do 12.
9.	2006 oziroma do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani: www.mg-rs.si in www.InvestSlovenia.org, ali po elektronski pošti: bojan.celar@japti.si oz. rok.tomsic@gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije
(UL RS, št. 23/06) Rok prijav je odprt do 31. 12. 2006. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS, na tel: 01/ 300 13 00 (ga. Eva Lavrenčič).
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Javni razpis za sofinanciranje programov v podporo družini v letu 2006 (UL RS, št. 28/06) Rok za oddajo vlog je 18. 4. 2006. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani: http://www.gov.si/mddsz, dodatne informacije na tel. 01/ 369 75 14 (ga Lucija Kastelic) od ponedeljka do četrtka med 9. in 11. uro.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 28/06) Na posameznem odpiranju bodo odprte prispele vloge, ki bodo oddane na pošti za prvo odpiranje do 3. 5. 2006, nato do 4. 7. 2006, 5. 9. 2006 in 3. 10. 2006, vendar najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na ministrstvu in na spletni strani: www.gov.si/aure.
Občina Žalec
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec za leto 2006 (UL RS, št. 15-17/06) Predmet javnega razpisa: A) sofinanciranje strokovnega izobraževanja v kmetijstvu; B) dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje kmečkega prebivalstva na področjih s težjimi pridelovalnimi pogoji ter subvencioniranje socialnodelovne pomoči; C) subvencioniranje zavarovalnih premij za živino in kmetijske pridelke; D) sofinanciranje investicij v kmetijstvu, ki prispevajo k izboljšavi pogojev kmetovanja in imajo pozitivne učinke tudi širše; F) sofinanciranje pridelave ekološko neoporečne hrane. Vloge za dodelitev sredstev morajo prispeti na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec za namene pod A), B/b), C/a), D), F) do 30. 11. 2006 oz. do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu; vloge za namen B/b) morajo biti predložene do 20. 7. 2006; vloge za namen C/b) morajo biti predložene do 30. 6. 2006. Kontaktna oseba ga. Tilka Potočnik, tel: 03/ 713 64 36.
Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija RS
-	Javni razpis v letu 2005 krediti za študij v tujini (UL RS, št. 103/05) Rok za zbiranje prijav začne teči 18. 11. 2005 do 8. 9. 2006 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 300 milijonov sit. Dodatne informacije so na voljo na njihovi spletni strani in v pisarni.
Zavod RS za zaposlovanje
-	Popravek javnega razpisa za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk (UL RS, št. 78/05) Namen razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih žensk za najmanj eno leto s polnim delovnim časom ali za krajši delovni čas pri neprofitnih delodajalcih. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče centralne službe zavoda do: za četrto odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2004 do 24. ure.
-	Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših in javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov (UL RS, št. 78/05) Namen javnega razpisa je ustvarjanje novih delovnih mest za posebej ranljive skupine brezposelnih oseb s spodbujanjem subvencioniranega zaposlovanja težje zaposljivih oseb, ki so starejše od 50 let,
za najmanj eno leto s polnim delovnim časom ter povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljnih skupin, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom pri neprofitnih delodajalcih, z možnostjo podaljšanja njihove zaposlitve do največ pet let. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče centralne službe zavoda do: za tretje odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2006 do 24. ure.
Ekološki sklad RS
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A (UL RS, št. 1-2/06) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2006. Dokumentacija je na voljo na Eko skladu, j. s., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, tel: 01/241 48 20.
Slovenski podjetniški sklad
-	Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za
prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno
10.	11. 2006. Vmesni roki so: 10. 4. 2006, 10. 5. 2006, 10. 6. 2006, 10. 7. 2006, 10. 9. 2006,10. 10. 2006 in 10. 11. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/ 234 12 76 in 02/ 234 12 64.
-	Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2006. Vmesni roki so: 25. 4. 2006, 25. 5. 2006, 25. 6. 2006, 25. 7. 2006, 25. 9. 2006 in 25. 10. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/ 234 12 72,02/ 234 12 74 in 02/ 234 12 64.
Javni razpis za izdajanje zagotovil za dolgoročne kredite, najete pri bankah v Republiki Sloveniji v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 6. 11. 2006. Vmesni roki so: 20. 4. 2006, 15. 5. 2006, 10. 6. 2006, 5. 7. 2006, 1. 8. 2006, 25. 8.
2006, 20. 9. 2006, 10. 10. 2006 in 6. 11. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/ 234 12 72,02/ 234 12 74 in 02/ 234 12 64.
-	Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2006. Vmesni roki so: 25. 4. 2006, 25. 5. 2006, 25. 6. 2006,25. 7. 2006, 25. 9. 2006 in 25. 10. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/ 234 12 72, 02/ 234 12 74 in 02/ 234 12 64.
Javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 (UL RS, št.23/06)
Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 20. 6. 2006. Vmesna roka sta 5. 4. 2006 in 20. 6. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/ 234 12 72,02/ 234 12 76 in 02/ 234 12 64.
Javni razpis za odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja v letu 2006 (UL RS, št.23/06)
Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 22. 8. 2006. Vmesni roki so: 19. 5. 2006, 23. 6. 2006 in 22. 8. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/ 234 12 72,02/ 234 12 76 in 02/ 234 12 64.
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Javni razpis za projekte civilne družbe, ki v okviru Načrta D (Načrt za demokracijo, dialog in debato), spodbujajo udeležbo državljanov v razpravah o evropskih vprašanjih. Več informacij o ciljih razpisa, upravičenih organizacijah, merilih pri izbiri projektov, pogojih financiranja in načinu prijave na razpis je na voljo na spletni strani: http://europa.eu.int/comm/dgs/communication/pdf/proposals-plan-d_sl.pdf.
TUJI RAZPISI
Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti.si.
Ostale informacije:
Informacijska toika /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politiki in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-naslov: ISIO@upi.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Priznanja proizvajalcem mleka
Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia
Mlekarna Celeia je že 24. podelitev priznanj največjim proizvajalcem mleka letos pripravila v Velenju. Čeprav je prireditev obarvana bolj družabno, se v nagovorih in pogovorih niso mogli izogniti razmeram, v katerih so se znašle mlekarne in z njimi proizvajalci mleka z večjo odprtostjo trga po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Mlekarna Celeia je lani od 18 kmetijskih zadrug, v katerih je okoli 1450 proizvajalcev mleka, odkupila 83,8 milijonov litrov mleka. To je sicer malo manj, kot so načrtovali, a skoraj dva odstotka več kot leto poprej. Z ureditvijo posebnega sistema odkupnih cen jim je uspelo zadržati večino
proizvajalcev. Ker upajo, da bo tudi v prihodnje tako, načrtujejo za letos večji odkup, vsaj 88 milijonov litrov in s tem 11 milijard tolarjev prihodka, leto pa naj bi sklenili brez rdečih številk. Lani so pri vsakem odkupljenem litru mleka »pridelali« dva tolarja izgube. Upajo tudi, da jim bo letos več izdelkov uspelo prodati v države nekdanje Jugoslavije, pa tudi na trge Evropske unije. Kot je dejal direktor Marjan Jakob, imajo izdelki tujcev veliko lažji dostop na police slovenskih trgovcev. Povedal je tudi, da Mlekarna Celeia išče strateškega partnerja, ena od možnosti pa so tudi Pomurske mlekarne.
Največ, 660.572 litrov mleka, je lani oddal Harald Konečnik iz Šentjanža, na drugo mesto pa se je uvrstil Damjan Četina iz Spodnjih Grušovelj, ki je oddal 590.636 litrov mleka. Med kmetijskimi zadrugami je največ mleka, 21.110.172 litrov, oddala Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga. Savinjske kmetijske zadruge so lani oddale: Hmezad Kmetijska zadruga Prebold 450.9631 (največ Viktor Sopotnik iz Šešč 75.730 litrov mleka), Hmezad Kmetijska zadruga Tabor 1.113.4741 (Milan
Širše 123.6751), Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče 1.396.801 1 (Bojan Čretnik s Pernovega 156.911 1), Hmezad Kmetijska zadruga Braslovče 1.663.164 1 (Anton Flere iz Letuša 298.463 1), Hmezad Kmetijska zadruga Gotovlje 2.398.856 1 (Branko Ograjenšek iz Velenja 238.010 1), Kmetijska zadruga Šempeter 2.694.648 1 (Jože Četina iz Sp. Grušovelj 590.636 1), Kmetijska zadruga Vransko 2.327.7001 (Rudolf Savinek iz Prekope 218.216 1), Mlekarska zadruga Arja vas 3.027.242 1 (Franc Brišnik iz Prekopa 413.432 1) in Kmetijska zadruga Polzela 2.391.580 1 (Franc Satler iz Založ 239.985 1).
T. Tavčar
Damjan Cetina, drugi največji proizvajalec mleka
So vaša garažna vrata dovolj varna?
Nezanesljiva garažna vrata lahko povzročijo hude poškodbe. Zato so z novim evropskim standardom (EN 13241-1) predpisani novi varnostni predpisi, ki jih morajo od 1. maja 2005 izpolnjevati vsa nova garažna vrata. S temi novostmi so lastniki garaž in predvsem njihovi otroci bolje zaščiteni pred možnimi nevarnostmi. Prepričajte se tudi vi, če vaša vrata ustrezajo tem smernicam.
Starejša garažna vrata so opremljena z zastarelo tehniko, zato pogosto skrivajo nevarnosti. Te nevarnosti nastanejo na primer zaradi nezaščitene jeklene vrvi, ki pomika vrata, ali pa na pregibnih mestih med posameznimi lamelami sekcijskih vrat. Tovrstne ne-
Vse pod nadzorom: patentirana zaščita pred ukleščenjem prstov ščiti pred poškodbami.
varne cone lahko povzročijo predvsem pri otrocih poškodbe zaradi zmečkanin, ureznin in poškodbe zaradi strižnih mest. Cilj novega evropskega standarda EN 13241-1, ki velja od 1. maja 2005, je povečati zaščito pred temi poškodbami. S standardom je določeno, da morajo imeti garažna vrata zaščito pred ukleščenjem prstov, stransko zaščito pred poseganjem z roko ter varovalno napravo pred padcem vratnega krila. Zahteva se tudi izključni mehanizem, ki avtomatsko ustavi vrata, če leta naletijo na oviro.
Proizvajalec blagovne znamke Hörmann je za uresničevanje teh varnostnih določil razvil lastne patentirane rešitve in že dolgo izpolnjuje vse zahteve evropskega standarda. Podjetje Matjaž, ki je glavni uvoznik vrat Hörmann v Sloveniji, se zaveda pomembnosti upoštevanja vseh predpisov in je v skladu s tem organiziralo več krajših seminarjev za svoje poslovne partnerje, ki tržijo vrata Hörmann. »Na teh seminarjih želimo svoje partnerje opozoriti na pomembnost kakovostne montaže in
Ukleščenje je skoraj izključeno: iz-klopna avtomatika pri avtomatskih sekcijskih vratih Hörmann ustavi vrata, če le-ta naletijo na oviro.
odgovornost, ki jo nosimo, kot izvajalci le-te,« pravi direktor podjetja gospod Matjaž Goršek.
Vsekakor je varnost potrebno postaviti na prvo mesto in ob nakupu vrat povprašati tudi o usklajenosti proizvodov s standardi. V kolikor razmišljate o nakupu garažnih vrat in želite, da le-ta ustrezajo predpisanim standardom, je podjetje Matjaž iz Petrovč pravi naslov za vas. S svojim nemškim partnerjem - podjetjem Hörmann vestno skrbijo za varnost svojih kupcev. Njihovo ponudbo si lahko ogledate tudi na spletni strani www.matjaz.si.
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN
Z vami že 20 let
grafično oblikovanje tisk |

multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
Trideset let Obrtne zbornice Žalec 23 milijonov parov nogavic
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so minuli mesec slovesno proslavili 30-letnico Obrtne zbornice Žalec oziroma Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Slovesnosti so se udeležili člani žalske zbornice, župani spodnjesavinjskih občin in drugi predstavniki lokalnih skupnosti ter številni gostje. Zbranim je najprej spregovoril predsednik žalske zbornice Jani Ulaga in predstavil delovanje zbornice vseh njenih trideset let.
»Naša zbornica je pred 30 leti nastala na podlagi zahtev oziroma močne volje članov društva obrtnikov, ki je delovalo na območju Savinjske doline s sedežem v Žalcu. Oblast nam je takrat prisluhnila, da smo se lahko organizirali kot članstvo in v skladu z dogovori tudi ustanovili svojo obrtno zbornico. Takratna oblast je zelo počasi sprejemala spremembe, saj je bila prednostna naloga trend nekih drugih gospodarskih subjektov. V gospodarstvu, v politiki nismo bili najbolj posrečena skupina državljanov, pa vendar smo s svojim delom, iznajdljivostjo, pridnostjo in zagnanostjo dokazali, da smo upoštevanja vreden partner tudi velikemu gospodarstvu. Pred 15 leti je prišlo do ustanovitve lastne države, takrat je tudi naše delo dobilo nov zagon, boljše pogoje, istočasno so se zgodile tudi spremembe v obrtni zbornici z novim imenom Zbornica zasebnega gospodarstva
Žalec. Želeli smo poudariti, da gre za zasebno gospodarsko last, s katero ustvarjamo dohodek, za razliko od velikih gospodarskih sistemov, kjer last produkcijskih sredstev ni bila znana. To je bil ključen preskok in od takrat naprej beležimo nenehno rast, čeprav je nekaj dejavnosti, predvsem gostinska in intelektualna, prešla pod okrilje Gospodarske zbornice Slovenije,« je med drugim dejal Jani Ulaga.
Slavnostni govornik je bil predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun, ki je dejal, da je tokratni čas odločilnega pomena za njihovo organizacijo, saj poziva k dialogu obrtnikov in podjetnikov in vseh njih z drugimi institucijami. »Obrtna zbornica Slovenije je na državni ravni nastala pred 37 leti, takrat je bilo ustanovljenih tudi že nekaj območnih organizacij, ki so za svoje člane naredile res veliko. Med drugim je bila izoblikovana lastna svetovalna mreža za obrt in podjetništvo, ki je bila dostopna vsem članom. Zgradili smo zavidanja vredno infrastrukturo, vseskozi pa je bila na prvem mestu naloga zastopati obrt in podjetništvo. Ker rezultatov tega zastopanja ni moč natančno izmeriti, povedati v številkah, v denarju, se jih običajno niti ne zavedamo. Finančni učinki le nekaterih ukrepov v minulem letu kažejo, da bodo naši člani letos prihranili dobrih 11 milijard tolarjev in to brez učinka znižanja davka na plače. Skupaj
s tem bo slovensko gospodarstvo prihranilo skoraj 35 milijard. Se tega dovolj zavedamo mi, še posebno pa tisti - tudi naši člani -ki kritizirajo naš sistem? Najbrž ne! Pred nami je leto prenove. Obrtnozbornični sistem je bil v preteklem letu predmet številnih razmišljanj in pogovorov, tudi polemičnih. Na srečo naša zbornica ni bila tarča javnih napadov, tako kot gospodarska zbornica, kar dokazuje, da smo doslej ravnali modro in pravilno. Tudi naprej moramo ravnati tako: modro in strpno. Zbornico nameravamo temeljito preurediti. Cilj te preureditve je preimenovanje zbornice, znižanje članarine, krepitev funkcije zastopanja in obsega ugodnosti, ki jih imajo naši člani s kartico Obrtnik. S članarino, ki bo odvisna od velikosti podjetja, bomo pokrili stroške javnih nalog zbornice, vse drugo - svetovanje, izobraževanje - pa bo zbornica zaračunavala svojim članom po tržnih cenah. Ne bomo pa prezrli tudi naše potrebe po učinkovitem ekonomsko socialnem dialogu. Osnovna izhodišča za prenovo naše zbornice so torej predvsem potrebe našega članstva po močni zbornici, ki naj bi postala središče znanj in orodij za upravljanje mikro in malih podjetij. Tako kot so naši predhodniki pred tremi desetletji in več uspeli strniti obrtniške vrste, moramo tudi mi ob reorganizaciji zborničnega sistema zastopati stališče, da smo obrtna zborni-
Iz pletilnice ženskih nogavic
Toliko novic so lani proizvedli in prodali v Polzeli, tovarni nogavic, d. d., ki kljub krizi v tekstilni industriji še zaposluje 600 delavcev. Lani so nadaljevali z aktivnostmi preteklih let, predvsem na področju osvajanja novih proizvodov in racionalizacije vseh procesov poslovanja.
ca, torej obrtniki in podjetniki, ki prevzemamo odgovornost za razvoj, zase in za naše zaposlene. Za svoje poslanstvo smo si pred štirimi leti zadali cilj, da bomo naredili Slovenijo bolj podjetno in bogatejšo. Storimo torej to,« je še dejal Miroslav Klun.
V nadaljevanju večera so si udeleženci slovesnosti ogledali predstavo Kamenčki v žepu v izvedbi gledaliških igralcev Toneta Hočevarja in Boruta Veselka. Sledilo je prijetno druženje v avli dvorane.	D. Naraglav
Na domačem trgu smo priča vse večji konkurenci, predvsem zaradi uvažanja že uveljavljenih blagovnih znamk na eni strani in uvoza iz Daljnega vzhoda, kjer gre predvsem za zelo poceni blago, zaradi česar je velik pritisk na znižanje
cen.	Po besedah predsednika uprave polzelske tovarne Alojza Došler-
ja je kljub temu glavna zahteva vseh trgov še naprej trajna in vrhunska kakovost. Ob hitro rastočih stroških surovin, energije in ob povečani prodaji v Evropsko skupnost jim po nerevediranih poslovnih rezultatih leta 2005 ni uspelo zaključiti pozitivno, pridelali so nekaj manj kot 200 milijonov tolarjev izgube. Znižali so število zaposlenih za 6,5 odstotka, bistveno zmanjšali zalogo gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje, proizvedli in prodali pa nekaj več kot 23 milijonov parov ženskih, moških in otroških nogavic ter uspešno uvedli prodajo perila lastne blagovne znamke.
V letošnjem letu si želijo s povečano učinkovitostjo, optimizacijo stroškov, reorganizacijo skladišča gotovih izdelkov in intenzivnejšo ponudbo izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter investicijo v proizvodnjo zahtevnejših programov doseči pozitiven poslovni rezultat.	T. Tavčar
Mariborska Probanka je za znanega naročnika poslala ponudbo za odkup 50-odstotnega deleža tovarne nogavic na Polzeli, ki je v lasti družbe poob-laščenke Polzela. Pri tem so dodali, da v tem primeru na gre za prevzem po določilih prevzemne zakonodaje, ampak za klasično naročilo oziroma nakup delnic. Ponudba v višini 280 tolarjev za delnico oziroma skupaj za okoli nekaj več kot 132 milijonov tolarjev, velja po načelu vse ali nič do 3. aprila. Ponudba za odkupno ceno za delnico v višini 280 tolarjev je nizka in precej sporna, zato so v Polzeli prepričani, da delnic nihče ne bo hotel prodati.
O ponudbi Probanke je nadzorni svet družbe pooblaščenke razpravljal prejšnji konec tedna in sprejel sklep, da ponudbe Probanke ne sprejme in da delnice sploh niso naprodaj. Izvedeli smo tudi, da Probanka vodstva Polzele ni obvestila, za koga želi kupiti delnice. V ozadju ponudbe naj bi bil mariborski zasebnik Blaž Dovidovski, ki je imel s tovarno sklenjeno pogodbo za osem franšiznih prodajaln in je tudi manjši lastnik delnic tovarne nogavic.
T. T.
Anketa_____________________
Življenje z obrtjo in za obrt
Na družabnem srečanju po jubilejni slovesnosti ob 30-letnici Obrtne zbornice Žalec oziroma Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec v preddverju Doma II. slovenskega tabora ni manjkalo stiskov rok in prijateljskih pomenkov. Spomnili so se na leta, ki so zaznamovala njihova življenja z obrtjo, in spregovorili o stanju na področju obrti in podjetništva. Nekaj udeležencev slovesnosti smo povprašali o njihovem delu v obrti, odnosu do te dejavnost in o aktualnih temah na področju obrti in podjetništva.
Vili Debevc: »Obrtnik sem že 29 let. Od prvega trenutka dalje živim z obrtjo in za obrt.
Prav toliko časa sem tudi član Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec.
V	začetku svojega delovanja sem nekako z zavistjo gledal preko naših meja, kjer je bila zasebna pobuda povsem nekaj normalnega in želenega. Želel sem si, da bi bilo tako tudi pri nas, čeprav nikoli nisem mislil, da je pri nas slabo. Prepričan sem bil, da se da z delom, dobro voljo marsikaj narediti. S spremembo družbenega sistema se je marsikaj spremenilo.
V	začetku veliko, bila pa so tudi obdobja, ko smo pričakovali več. Vsekakor pa sem optimist in upam, da se bodo sčasoma vse stvari postavile na svoje mesto. Menim, da so ključni problemi v obrti zakonski predpisi, davčna zakonodaja in tudi ustrezna delovna sila. Dejstvo je, da je čedalje težje dobiti vajence, delavce za poklice, ki izumirajo.
V	tem pogledu naša prihodnost ni
rožnata in bo potrebno veliko naporov vložiti v pridobitev kadrov in njihovo vzgojo. Upam in želim si, da nam bo to nekako uspelo in da bo obrt znova dobila tisto vlogo in spoštovanje, kot si ju zasluži.«
Drago Strahovnik: »Danes je dan prijetnih občutkov, saj praznujemo lep jubilej obrti, v katero je bil od vsega začetka kot soustanovitelj vključen tudi moj oče. Vesel sem, da lahko nadaljujem to tradicijo, še toliko bolj pa sem vesel tega dogodka, ker je naš predsednik pikro izjavil, da smo obrtniki iz tretjerazrednih državljanov le napredovali v drugorazredne. Upam in želim, da bomo čimprej dosegli I. kategorijo državljanov Slovenije. V čem je pravzaprav ta sarkastična poanta? Dejstvo je, da moramo obrtniki žrtvovati ogromno prostega časa, svojih ambicij, dostikrat tudi zanemarjati svojo družino in napraviti vse za obrtništvo, za preživetje in zadovoljstvo svojih poslovnih partnerjev. Marsikdaj je to že na meji mogočega. Problemov ne manjka, mislim pa, da je potrebno čim prej urediti zakonske stvari, ki še vedno šepajo. Pri tem mislim zlasti na plačilno nedisciplino in na nelojalno konkurenco - sivo ekonomijo. Država na tem področju doslej ni naredila skoraj ničesar, kar je morda razumljivo, saj si na ta način zagotavlja tudi socialni mir. Obrtniški kruh je trd, saj je vanj potrebno vlagati ogromno znanja in mojstrstva in se boriti na trgu. Čeprav je težko dosegati želene rezultate, se trudimo, da je vsak naš izdelek narejen
z ljubeznijo in spoštovanjem do stranke, saj se zavedamo, da je to naš kruh. Pri obrti in tudi v ostalih dejavnostih prisegam na stroko. V tej luči pozdravljam odločitev, da smo pred leti na novo uvedli mojstrske izpite in zato tudi z veseljem sodelujem v izpitnem odboru.«
Roman Brglez: »Vesel sem, da danes obeležujemo ta jubilej, saj sem član obrtne zbornice, odkar sem se odločil za obrtno dej avnost.
Letos teče že 23. leto.
Zbornica deluje zelo dobro in nam je v veliko podporo in pomoč. Zelo veliko naredi za nas člane na področju izobraževanja, informiranja in na drugih področjih obrti in podjetništva. Je podaljšana roka nas obrtnikov in kdor se tega zaveda, mu lahko res veliko pomaga. Če morda kdo kritizira zbornico in mu je žal tistih minimalnih sredstev, menim, da nima prav. Najbrž pa vsega tega, kar mu zbornica ponuja, ne zna izkoristiti. Problemov v obrti ne manjka, država nam ne prisluhne, kot bi bilo potrebno in prav, čeprav se počasi kažejo spremembe. Najbrž pa bo moralo preteči še nekaj vode, da bomo enakopravni s podjetji. Tudi ljudje nas gledajo in ocenjujejo po tem, s kakšnim avtom se kdo vozi, nihče pa ne ve ali noče vedeti, kakšen je obseg obrtnikovega dela, kaj vse mora narediti in s kakšnimi težavami se spopada, da zagotavlja vsakdanji kruh sebi in zaposlenim. Vesel sem, da so znova uvedli mojstrske izpite, saj se na ta način dviga strokovnost in kakovost našega dela in upam, da tudi spoštovanje do obrti. Pri svojem delu in nasploh pri delu nas obrtnikov bi si želel manj administracije, saj bi nam tako ostalo več časa za svoje delo in tudi za razvoj obrti.«
Alenka Banko: »Obrtnica sem že
20 let in prav toliko časa tudi članica te zbornice. Sicer pa sem rojena v obrtniški gostinsko-frizerski družini in z veseljem nadaljujem to tradicijo v frizerski dej avnosti.
Vesela sem, da sem obrtnica, rada delam ta poklic, rada imam ljudi, rada sodelujem z obrtniki in zato tudi z veseljem opravljam nalogo športnega referenta naše zbornice. Prav tako z veseljem že četrti mandat vodim sekcijo frizerjev. V tem času smo se frizerji in kozmetiki ločili, prej smo delovali kot ena sekcija. Posebnih problemov nimamo, članstvo se povečuje in mislim, da delujemo kar uspešno. Tudi inšpektorji so z nami kar zadovoljni. Drug do drugega smo zelo strpni. Marsikdaj nas o čem tudi poučijo. Vsekakor je sodelovanje bistveno boljše, kot je bilo včasih, in smo tega lahko le veseli. Želim si, da bi se čim več mladih odločilo za obrt, da bi se jih vsako leto več navdušilo za obrtne dejavnosti. Ko včasih gledam mlade, ki ne vedo, kaj bi naredili s svojo potjo pridobivanja poklica, bi jim z veseljem priporočila, naj gredo po poti obrti. Želim jih spodbujati, če ne drugače, vsaj s predstavitvijo svojega poklica. Pravzaprav sem včasih kar malo žalostna, ko mladi na obrtne poklice gledajo kot na nekaj manj vrednega. To nikakor ne drži, v obrti je perspektiva, samo delati je treba, plačilo je zagotovljeno.«
Danilo Basle - sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec: »Življenje je povezano s številnimi lepimi, manj lepimi pa tudi težkimi trenutki. Tudi pri obrtnikih ni nič drugače. Sam nisem obrtnik, sem pa z obrtjo kot sekretar zbornice v vsakodnevnem stiku s to dejavnostjo. Člani zbornice se na nas obračajo po strokovno pomoč, saj imamo kar 1100 članov in je včasih kar tež-
ko odgovoriti v eni ali dveh urah.
V sekakor pa nekako poskrbimo, da za vsakega najdemo pravi odgovor, pravo rešitev vsaj v času 24 ur. To je tudi naš moto. Menim, da so naši člani z našim delom kar zadovoljni, o čemer ne nazadnje priča tudi današnja polna dvorana. V naši zbornici posvečamo veliko pozornosti izobraževanju članstva, letos smo ponudili 26 različnih izobraževalnih oblik. Nekaj izobraževanj se že izvaja, nekaj pa se jih bo začelo. Naše delo je pomembno tudi na področju strokovnega svetovanja. Imamo različne specialiste za DDV in tudi za davke kot takšne, prenos premoženja in za področje delovne zakonodaje. V zadovoljstvo članov poskušamo biti čim boljši servis za njihove potrebe. Ob resnih zadevah pa seveda skrbimo tudi za manj resne, za prijetna druženja, kakršno je tudi nocojšnje. Prejšnjo soboto smo na Golteh izpeljali tudi veleslalom. Udeležilo se ga je kar 62 tekmovalcev, ki so se kljub ne najboljšemu vremenu imeli zelo prijetno. Tako pa bo tudi v prihodnje.«
Dr. Viljem Pšeničny - generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije: »Današnji večer je res lep in prijeten dogodek. Tisto, kar me je še zlasti navdušilo, je izjemno velik odziv ljudi, kar kaže na to, da se obrtniki radi srečujejo in da so zadovoljni z delom svoje zbornice. To je posredno tudi za našo krovno organizacijo - Obrtno zbornico Slovenije zelo lep in prijeten občutek. Pod svojo streho združujemo 62 območnih
organizacij in vsaj polovica članstva je vsako leto vključena v najrazličnejše dejavnosti. Množična so tovrstna srečanja, kot je nocojšnje. Veseli smo, da je tako, vsekakor pa je naša glavna in najpomembnejša dejavnost zastopanje interesov obrti in podjetništva, tako do države kot do delojemalcev na eni in za zagotavljanje čim večjega števila različnih ugodnosti za člane na drugi strani. Te ugodnosti se nanašajo tako na popuste, ki jih uveljavljajo s kartico Obrtnik, na izobraževanje, na svetovanje in seveda na vrsto promocijskih, sejemskih in drugih aktivnosti, kjer lahko naši člani pravzaprav dobijo povrnjeno svojo članarino. Sedanji trenutek obrtništva in podjetništva? V slovenski obrti in podjetništvu nekako upamo in verjamemo, da se bo to, kar je slovenska vlada obljubila podjetništvu, v tem mandatu v čim večji meri tudi uresničilo. Z drugo besedo to pomeni, da bodo odpravljene kar največje možne ovire za vstopanje in še posebej za rast podjetij, da bo postal davčni sistem razumljivejši, enostavnejši, preglednejši in da si bo podjetnik lahko sam izračunal, kakšne obveznosti bo moral plačevati in to tudi vnesti v svoj zmnožek. Vsekakor pa bo potrebno zagotoviti bolj prilagodljiv trg delovne sile, kar bo prispevalo k večjemu zaposlovanju in hkrati tudi zagotovilo veliko več možnosti za rast gospodarstva. Danes je to skoraj nemogoče, saj za nekaj ur, dni ali tednov kar težko dobiš človeka. Zagotoviti moramo, da bo podjetnik, obrtnik lahko zaposloval tudi za krajše obdobje, tudi za nekaj ur. Te stvari morajo postati bolj prilagodljive. Prepričan sem, da so tudi reforme, ki jih načrtuje vlada, zasnovane v smeri podjetništva in konkurenčnosti gospodarstva. Zagotovo bo potrebno v teh načrtih še marsikaj dopolniti, kaj doreči, ampak osnovna hrbtenica, kot jo v podjetništvu razumemo, je seveda naravnana v večjo konkurenčnost gospodarstva.«	D. Naraglav
Delovne žene s podeželja
Društvo podeželskih žena Občine Žalec šteje 80 članic in deluje v treh pododborih: v Grižah, Petrovčah in Šempetru. Slednji je v dvorani šempetrskih gasilcev pripravil redni in volilni občni zbor.
Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica krajevnega odbora društva podeželskih žena Šempeter Tanja Sedmi-nek, sledil pa je krajši kulturni program, v katerem so se pred-
stavili moški pevski zbor Savinjski zvon, folklorna skupina osnovne šole in mladi glasbeniki, otroci članic društva. O opravljenem delu in načrtnih je govorila predsednica društva Tilka Drev in med drugim povedala, da so organizirali dve predavanji, izvedli tečaje peke drobnega peciva, tečaja z izmenjavo dobrih in preizkušenih receptov in izkušenj, organizirale so srečanje društev savinjske in šaleške regije, sodelova-
le na številnih prireditvah in organizirale priložnostne kulinarične razstave ter pogostitve.
V program dela za letos so zapisale, da bodo sodelovale na že ustaljenih prireditvah v domačem kraju, v okviru krajevne skupnosti in občini in organizirale priložnostne kulinarične razstave in prireditve. Pripravile bodo več predavanj, delavnico velikonočnih pisanic, adventnih venčkov in novoletnih čestitk, v okviru Jožefovega so pripravile razstavo z naslovom dobrote iz krušne peči, se udeležile festivala potic v Preboldu in slovenske razstave in ocenjevanja dobrot slovenskih kmetij Ptuj 2006. Delo društva je pohvalil žalski župan Lojze Posedel, še posebej pa se je zahvalil za številne kulinarične dobrote, s katerimi so jih gostile na raznih prireditvah. Dobrot tudi tokrat ni manjkalo.	T. Tavčar
Domače je še vedno najboljše
Sejemski utrip je bil zelo živahen.
Letošnji Jožefov sejem v Petrovčah je bil na nedeljo, kar je poleg lepega vremena gotovo vplivalo na zelo dober obisk. Po ocenah organizatorjev je sejem obiskalo okoli 15 tisoč ljudi.
V okviru sejma so dva dni prej pripravili okroglo mizo na temo varne in zdrave hrane, sejemski dan pa se je tudi tokrat pričel z mašo v petrovški baziliki. Uradno je sejem po pozdravnih nagovorih predsednika upravnega odbora Hmezada Kmetijske zadruge Petrovče Francija Gajška, župana Občine Žalec Lojzeta Posedela in vodje kabineta ministrice za kmetijstvo Marjana Golavška odprl predsednik
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk.
Glavna razstava 18. Jožefovega sejma je imela naslov Domače je najboljše. V dvorani Zadružnega doma so svoje izdelke razstavili in ponudili v pokušino Mlekarna Celeia, Celjske mesnine, Perutnina Ptuj, Pivovarna Laško, Sadjarstvo Miro-san in Zlati grič. Svoje delovanje v okviru društev so predstavili hmeljski starešine, rejci drobnice in goveda, zelenjadarji, strojni krožek, podeželske žene in mladina. Predstavila sta se tudi Zavod za gozdove in Kmetijska svetovalna služba.
V Petrovče so povabili tudi kmetice iz Podeželskega razvojnega jedra Pomelaj iz Pre-
kmurja. Že nekaj časa si namreč prizadevajo ohraniti in popularizirati staro kmečko obrt pletenja iz ličja. Tako so popestrile dogajanje v dvorani s prikazom samega pletenja in z raznolikimi ročnimi izdelki.
Društvo podeželskih žena Občine Žalec se je predstavilo z razstavo Dobrote iz krušne peči. Izbrale so jih tako, da iz njih veje čas priprave jedi v krušni peči, čas tradicije, ko je za praznike dišalo po krači, kislem zelju, klobasah, žgancih in domačem kruhu. Ob vsakem prazniku pa je bila obvezna potica. Potica, brez katere ni slovenskega praznika, je nenadomestljiva in nepogrešljiva. To je izvirno slovensko pecivo, ki ga v Slavi vojvodine Kranjske omenja že Janez Vajkard Valvazor. Ime izvira iz besede povitica, ker je povita. Potico so največkrat pekli v modlu, ki je dajal obliko. Najstarejši nadevi za potice so bili iz orehov, lešnikov, medu, skute, smetane ali ocvirkov. Na razstavi so predstavile orehovo in Ocvirkovo potico, velikonočni kolač in velikonočne pisanice - mali kolački, ki so se pekli za velikonočno obdaritev otrok. K. R.
SPLOŠNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
a=l=«a«Jfc KRK Uroš, s.p. ««on/
Zabukovica 162, 3302 Griže
GSM: 031/307-780
•	Kleparsko-krovska dela • Montaža žlebov,
•	Sanacija vseh vrst streh snegolovov
•	Izdelava nadstreškov • Montaža strešnih
• Tesarska dela	oknov V E LUX
•TURISTIČNI KOTIČEK •
Turistična društva Občine Žalec vabijo vse ljubitelje cvetja na
CVETLIČNE TRŽNICE:
zveza
turističnih
društev
občine
GOTOVLJE 1. april ob 8.uri Središče Gotovelj VRBJE	22.	april	ob	9.	uri	Pri gasilskem domu Vrbje
PETROVČE	22.	april	ob	9.	uri	Pred trgovino Bala
UBOJ^^22^gri^^9^jriPred trgovino v Libojah ŽALEC	22.	april	ob	10.	uri	Pri blagovnici Mercator
GALICIJA	23.	april	ob	9.	uri	Pri POŠ Trje
I	ob	9.	uri	Parkirišče
ob 10. uri Pri gasilskem domu Ložnica
Za razvoj turizma imajo pogoje
Braslovško turistično društvo je eno tistih, ki se vrsto let trudi, da bi izboljšalo turistično ponudbo v občini, in pripravlja prireditve skozi vse leto. To je med drugim na občnem zboru poudaril predsednik društva Boštjan Kragl.
Kot je povedal Boštjan Kragl, so dobro pripravili vseh sedem prireditev, posebej pa je izpostavil prireditve Dan hmeljarjev, Sa-lamijado in Grajski bicikl. Obisk je bil vzpodbuden, pa tudi vreme jim je bilo naklonjeno. Gospodar društva Ivan Kokočovnik je povedal, da so pri svoji brunarici pripravili 52 piknikov. Zbrani denar so porabili za vzdrževalna dela pri brunarici. V lanskoletnem programu je bila tudi čistilna akcija na gradu Žovnek. Program dela za letos je zanimiv in pester. Ob dnevu Zemlje bodo pripravili akcijo čiščenja obrežja Žovneške-ga jezera, prvega aprila bodo v sodelovanju z društvom podeželskih žena pripravili Salamijado, maja jih čaka prireditev Grajski bicikl, ki bo nekoliko spremenjena. Želijo si, da bi prireditev Dan hmeljarjev trajala dva dni, pričakujejo pa več etnografije in izvirnosti. V času trgatve načrtujejo delo in zabavo pri brunarici, odpravili se bodo na hmeljarski
likof v Radlje, pripravili bodo poučno ekskurzijo konec leta. Radi bi postavili čolnarno na Žovne-škem jezeru, vendar jih je ob tem župan Balant opozoril, da je dvorec s pripadajočim zemljiščem v neposredni bližini jezera v postopku denacionalizacije. Ko bo postopek končan, se bodo lahko pogovarjali naprej.
V program so med drugim zapisali tudi, da imajo za intenzivnejši razvoj turizma kar nekaj pogojev. To sta Braslovško jezero in brunarica, kjer bodo letos obnovili sanitarije in kuhinjo, vendar pa za doseganje višjih ciljev društvo pravno organizacijsko in finančno ni primerno. Potrebno
Predsednik TD Braslovče Boštjan Kragl
je najti rešitev, kako pridobitveno dejavnost društva pravno reorganizirati in s tem omogočiti podjetniško dejavnost. T. Tavčar
POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
f 53
OBČINA ŽALEC
/t ZAVOD ZA KULTURO, SPORT IN TURIZEM ŽALEC
w
2
OJ
a
o
ac
ca
O
n
Za nasmejani	a lička
	
SLAVKO IVANČIČ /ritl	BRENDI
HM/	DUO PLATIN
:	Aitici DCŽAA
Prireditev bo povezoval Boštjan Romih	
TOREK, 18. aprila, ob 20vuri v Domu II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice po 1.500 SIT v predprodaji in 2.000 SIT na dan prireditve: TIC Žalec
Sodelujejo v skupnih akcijah
Letni občni zbor je pripravilo tudi Hortikulturno društvo Polzela. Kot je povedal predsednik društva Ferdinand Glavnik, je bilo delo v lanskem letu zelo razgibano.
Člani društva so se trudili za strokovni, tehnični in organizacijski napredek hortikulturne dejavnosti, sodelovali so s tamkajšnjim turističnim društvom pri postavitvi in izpeljavi sejmov in ocenjevanju ocvetličenja zasebnih hiš, domačij in javnih ustanov. Pripravili so predavanje, sodelovali pri spomladanskem čiščenju okolja in parka Senek ter skrbeli za cvetlično gredo pri cerkvi in kapeli pri osnovni šoli.
V letošnjem letu bodo nadaljevali z zasaditvijo dreves in okrasnega grmičevja pri športnem parku in pri predvideni izgradnji poslovno-trgovskega centra ter pri urejanju okolice rojstne hiše Neže Maurer. T. T.
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1
3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
• OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Izjemna dolžina zime in mraz sta dodobra opravila svojo nalogo. Mraz je izčrpal zaloge kurjave in žepov, dolga zima pa sonca željne ljudi. Čas bi že bil za toplejše dneve.
Toda v marcu niso zamrznili dogodki. Med najbolj je odmevnimi je bila nenadna smrt Slobodana Miloševiča, ki je umrl v svoji celici Haagu. V Beogradu in nekaterih mestih na Balkanu so se sociaisti in radikalci od njega poslovili z najvišjimi častmi. Kaj bo njegova smrt prinesla Srbiji bomo kmalu videli; moje skromno mnenje je, da se bodo ponovno okrepila gibanja Srbstva, kar bo temperaturo na Balkanu precej dvignilo.
Tudi v Franciji je vroče. Študente je na ulice pognal zakon, ki uvaja tako imenovano pogodbo o prvi zaposlitvi, po kateri bi lahko delodajalci v poskusni dobi dveh let brez razloga odpustili prvič zaposlene delavce, mlajše od 26 let. Glavna zagovornika nove zakonodaje sta premier Dominique de Ville-pin in predsednik Jacques Chirac, na nasprotnem bregu pa so poleg študentov tudi sindikati in opozicijski politiki. Menijo, da je zakon diskriminatoren, in zahtevajo, njegov umik.
V Belorusiji so volitve pokazale, da bo ta država še naprej ostala pod trdo roko poslednjega diktatorja v Evropi, Aleksandra Lukašenka. Dobil je 82,6%, kar kaže, milo rečeno, na čudne razmere v tej nekdanji Sovjetski republiki.
Domačo javnost so v zadnjem času najbolj razburjali ukrepi ministra Šturma, ki se bori z okorelostjo sodnikov in njihovih privilegijev. A gospe in gospodje sodnice in sodniki, plača je rezultat dela, ne mandata. Zaostanki so zanesljivo plod nedela in nečimrnega odnosa, čemur botruje ležernost. Zamislimo si šole, ki bi delovale po principu zaostankov. Težko verjamem, da bi davkoplačevalci mirno gledali na učitelje, katerih plače so, mimogrede, nasproti sodniškim prava revščina, vendar v slovenskih šolah vsak učenec oz. dijak natančno na določen dan dobi spričevalo, s katerim je ocenjeno njegovo znanje obdelane snovi.
Odstop ministra brez resorja Jožeta P. Damjana je sicer nenavadno hiter, pogojen z osebnimi razlogi. Mislim, da so vzroki drugje. Mnogi teh mladih
SDS
fantov, ki so sicer teoretično zelo podkovani in polni znanja, niso vajeni delati. Minister je pač poleg strokovnosti tudi politična oseba in tokrat premier žal ni imel srečne roke. Če pogledamo malo nazaj, bo slika jasnejša. Mnogo sta govorila tudi gospoda Mrkaič in Šušteršič, le dela se nista lotila. V končni posledici je še kako pomembno zastavljeni cilj doseči s trdim delom in ne nehati ob prvih težavicah. Ta princip se je doslej vedno pokazal za pravilnega.
V lokalnem okolju smo preživeli vzpon in propad pusta, ki je bil kljub močni propagandi preslaboten, da bi izgnal zimo. Osvežil pa je marsikatero neumnost, ki bi sicer prehitro utonila v pozabo, a nič za to. Bistva se tudi Pust ni dotaknil, saj mu končno to ni niti dovoljeno.
Očitno je na nivoju občine vse B.p., saj ni potrebe po seji občinskega sveta. Pri nas je vse na mestu, tudi topla voda, ki bo sedaj pritekla iz globin na jugovzhodnem delu letališča v Levcu in ne v Žalcu. Vprašanje je, kam bo sedaj šlo tistih 25 milijonov, planiranih v proračunu; bilo bi verjetno »pustno«, da bi sedaj za ta denar iz Celja gradili toplovod za žalski bazen. Ali pač? V obdobju, ki je pred nami, bo obljub toliko, da bo kaj takega zgolj marginalna marnja.
Zanimiv je tudi razplet primera Tuš, saj market vendarle bo, avtobusna postaja tudi (gradila jo bo občina, če je prav razumeti medije). Kot svetnik pa preverjenih informacij nimam, ker je vse skupaj še v »dogovornih fazah«.
Zbodlo pa me je poročilo Razvojne agencije Savinja, ki je polno zavitega prepletanja številk in lepih besed. Podatka, ki je edini relevanten pa ni najti. Zanima me zgolj eno dejstvo, koliko se je zaposlenost od 1996 do danes povečala. Samo to lahko upravičuje obstoj agencije, ki sicer operira z velikimi sredstvi davkoplačevalskega denarja.
Za OO SDS Žalec Januš Rasiewicz
Srečanje foruma županj in županov SD
SOCIALNI

Tudi v jeseni bo smiselno postaviti svoje kandidate!
Osrednja tema zadnjega srečanja Foruma županj in županov SD v Laškem je bila posvečena pripravam na prihajajoče lokalne volitve, župani pa so se seznanili tudi z možnostmi črpanja evropskih sredstev v obdobju 2007 do 2013. Tokratno srečanje je gostil laški župan Jože Rajh. V izjavi za medije, ki je potekala v okviru srečanja, je predsednik Pahor izpostavil, da so sedanji župani in županje Socialnih demokratov uspešni, ker delujejo v interesu svojih občin in ne v interesu stranke. Pričakuje, da bodo volivci na letošnjih volitvah podprli takšno držo. Po njegovih besedah bodo lokalne volitve za stranko “imenitna popotnica za naskok na vrh leta 2008”. "Zame bi bil uspeh, če bi obdržali župane, kjer jih imamo sedaj in izvolili nove tam, kjer jih doslej nismo imeli. Če bi povečali število svetnikov in svetnic v občinskih in mestnih svetih. Jaz mislim, da je to dosegljivo," je še dejal Pahor.
Potek priprav na lokalne volitve je predsednik Pahor ocenil kot “boljši od pričakovanj”. “Očitno je, da se zaupanje ljudi v Socialne demokrate krepi, in to ne samo v mestih, temveč zlasti na podeželju,” je poudaril Pahor. Predsednik je v izjavi še izpostavil, da članstvo v stranki ni pogoj za kandidaturo na listi SD. Po njegovih besedah bodo kandidate, ki jih bo predlagala stranka, odlikovali predvsem “realni pogledi na interese njihovih lokalnih okolij”.
Po mnenju predsednice foruma, poslanke in izolske županje Brede Pečan, stranko čaka “zelo trd volilni boj”, da bi na prihodnjih lokalnih volitvah ohranila ali celo povečala število županskih mest. Ob tem
je poudarila, da se v SD lahko pohvalijo z najmočnejšim županskim forumom, saj občine, ki jih vodijo župani iz vrst SD, zajemajo več kot tretjino vsega prebivalstva Slovenije in sodijo med najrazvitejše občine v državi. Predsednica županskega foruma Breda Pečan je še dejala, da je stranka izvedla javnomnenjske ankete v večjem številu občin, odzivi anketirancev oz. volivcev pa obetajo “zelo dober” volilni rezultat in zaradi tega z optimizmom pričakuje prihajajoče lokalne volitve.
Forum županj in županov SD, katerega predsednica je poslanka in županja občine Izola Breda Pečan, je na začetku mandata 2002-2006 štel 18 županj in županov, z nadomestnimi volitvami v Moravčah pa je pridobil še enega župana. Velja omeniti, da občine, v katerih so bili izvoljeni župani in županje Socialnih demokratov, obsegajo dobro tretjino vseh prebivalcev Slovenije. Člani foruma so tudi podžupanje in podžupani, ki pa jih je dvaindvajset.
Posebej je bila poudarjena vloga župana pri črpanju evropskih sredstev. Zelo pomembno je najti način pridobivanja teh sredstev namenjenih za razvoj občin. Nekatere občine so se dosedaj že pokazale s pravimi razvojnimi programi, nekatere pa bodo dokazovale v naslednjem mandatu.
Tudi v Občinah Spodnje Savinjske doline se pospešeno pripravljamo na volitve, skladno z usmeritvami stranke. Od tega meseca dalje lahko informacije najdete tudi na novi spletni strani Socialnih demokratov Žalec (http://www.sd-zalec.si).
OO SD
Roman Virant
Na zadnji seji občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenije v Žalcu smo se enotno opredelili, da svojega kandidata za župana ne bomo imeli. S tem pa ne mislimo, da bomo to področje prepustili stihijskemu ravnanju, podobi, da nam je vseeno, kdo bo župan v prihodnjem štiriletnem obdobju v Občini Žalec. Da bi bila tudi prihodnost žalske občine lepa, kulturno in v mejah normale naravnana, bomo podprli tistega kandidata za župana, ki bo nam kot občinskemu odboru predložil najboljši pismeni in ustni program. Zmagal bo seveda tisti, ki bo uspel prepričati največje število članov našega občinskega odbora Desus v Žalcu.
Smatramo, da je to najbolj demokratičen način izbire med vsemi kandidati, ki želijo nastopiti na prihodnjih lokalnih volitvah v jeseni 2006. Od drugih strank si želimo, da nam predstavijo čimbolj kakovostne ljudi z življenjskimi izkušnjami, s takšnimi ljudmi, ki bodo sprejemljivi za izpolnitev želja našega statuta, starejše generacije ljudi, tiste, ki so v NOB izpostavljali svoja življenja za osvoboditev domovine, vse tiste, ki želijo Slovenijo ohraniti v okviru socialne države, invalide, mlade ljudi in njih zaposlitev in primerno izobraževanje v trenutku prehoda v Evropsko skupnost.
Danes lahko govorimo, da so volitve priložnost za najširšo mobilizacijo članstva in organizacijsko ter kadrovsko krepitev naše stranke v žalski občini. Zavedamo se, da je danes celotna družba sredi velikih družbenih sprememb, ki bodo v prihodnje odločilno vplivale na ekonomski in socialni položaj vsakega posameznika in na celotno družbo državljanov Slovenije. To bo predvsem realizacija sprejete strategije razvoja Slovenije, uresničevanje ekonomskih in socialnih reform, sprejetje EUR-a, nadaljnja privatizacija slovenskega gospodarstva, ustanavlia-
Dragi
simpatizerji demokracije !
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
V prvi krog županskih volitev, načeloma s svojimi kandidati
Končno se sneg počasi umika in na vrata prihaja pomlad. Spet bomo več zunaj, kjer bo počasi začelo vse zeleneti in cveteti. Verjamem, da vsi komaj čakamo, da bo vreme toplejše in prijetneje, ter da bomo to lahko izkoristili z raznimi aktivnostmi tako doma, kakor tudi drugje.
To pa je tudi čas, ko mi spet pride tisto znano vprašanje v glavo. Kam naj se mladi podamo?
Iskati odgovor je vsekakor spet nehvaležno početje in vedno se zalotim, da odgovor težko najdem. Vsekakor je ena izmed možnosti, da se odpravim peš naokrog, vendar za mladega človeka je to več kot dolgočasno. Spet druga možnosti je, da se odpravim v športni park, kjer bom lahko preživljal čas z vrstniki in se hkrati zabaval ter ukvarjal s športom. Seveda je ta možnost odvisna predvsem od tega ali bo še kdo poleg mene prišel na igrišče. Potem pa počasi že nič več možnosti, ki bi se jih spomnil. No ja, ena vsekakor še je. V tem času bodo gostilne postavile mize in stole na ven, na sonce, in tako bomo lahko s prijatelji kakšno pametno razdrli ob pijači. Vendar za to pa je potreben denar, ki ga pa večina mladih nima.
In spet se znajdem v precepu, kaj početi.
Tako se zgodi, da mladi zgrabijo vsako priložnost za zabavo in sprostitev, ki pa je na žalost prevečkrat slaba. So to droge ali alko-
hol, ali pa je to le brezciljno tavanje in včasih tudi tako nezaželen vandalizem.
Posledično se pojavi novo vprašanje. Kaj lahko storimo, da bi to lahko spremenili?
Večkrat sem že slišal odgovor na to vprašanje. »Naj si mladi najdejo delo in bodo tako zapolnili prosti čas, hkrati pa bodo še kakšen tolar zaslužili.« Že res, vendar kako naj si najdejo mladi delo, ki ga je že tako premalo, sploh pa danes, ko nihče noče vzeti neizkušenega človeka v službo, še najmanj pa nekoga, za katerega ve, da bo čez nekaj časa odšel.
Vsekakor sem sam polagal velika upanja v občine, ki bi lahko pomagale mladim, pri določenih težavah, vendar se veliko stvari izjalovi in rešitve, ki bi lahko zaživele, ostanejo na sredi poti brez konkretnih rezultatov. Mogoče tudi zato, ker z njimi upravljajo ljudje, ki so pozabili, kako je biti mlad.
Vsekakor pa ni vse na drugih, da bodo pomagali. Veliko je tudi na mladih samih, da si pomagajo sami. Seveda pa je najtežje najti voljo za kaj takšnega. Zato na koncu apeliram na vse mlade. Dajmo si najti sami zabavo in sprostitev, le da ta ne bo negativna in v škodo nas samih in naše okolice. Prepričan sem, da če stopimo skupaj, lahko dosežemo vse kar hočemo, le potruditi se moramo.
Za LO SMS Žalec Danijel Novak
»Kdor mi očita neusmiljenost, je sam preslaboten, da bi bil neusmiljen, in njegova čednost je hinavstvo.«
Ivan Cankar
Odločil sem se, da vam vsem napišem pismo. Vse bolj sem mi dozdeva, da bo potrebno nekoliko revolta. Malo več levičarstva bi zelo koristilo demokraciji. V prvi vrsti zaradi vseobsegajoče slepote, ki se je naselila v dolini Šentflorjanski, deželi Sloveniji. Nihče nič več ne vidi. Vsi živimo, kakor v najlepšem redu. Pred našimi očmi se dogaja radikalna gospodarska reforma, ki stoji na majavih ekonomskih tleh. Prvi ideolog ekonomske forme je že pobegnil z ladje. V slabih treh mesecih je Jože P. Damijan (iz osebnih razlogov) zapustil najbolj pošteno vlado vseh časov. Osebni razlogi; ta je pa bosa. In Janez Janša to ne komentira, ker se osebnih razlogov pa ne komentira. Lepo vas prosim. Reforma se še začela ni, pa ima že minister osebne razloge, da jo ucvre nazaj v varne akademske vode. Ali je to morda rešitev za premierja, da odslovi enotno davčno stopnjo, ki je naletela na tako velik revolt med ljudmi ter sindikati? Prav strah me je kateri od mladih ekonomistov se bo žrtvoval za dobro Slovenije. Tiste tri mesece delovnih izkušenj po doktoratu v ZDA mu bo prav prišlo. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel uspešno zaostruje odnose s Hrvaško in ji grozi z ter pogojuje njen vstop v EU, če se seveda ne bodo Hrvati lepo obnašali. Bravo! To so prave metode za rešitev medsoseskih odnosov. Ljudje in narodi se bodo veliko bolj ljubili, če zunanji minister s pismi in dekreti žuga Hrvaški. In na Hrvaški obali bomo spet toplo sprejeti in ne bodo nam uničevali vikendov, hrvaški ribiči pa bodo namesto naših na slovenski strani nalovili ciplje, sardele in druge jadranske ribice in jih potem dobrohotno s plesnimi koraki oddali slovenski sobratom. In ko se notranji minister izgovarja na Evropo in Schengenska pravila igre, ko bi sprejemal nova pravila igre, s katerimi bi se drastično povečale možnosti zlorabljanja za politične in osebne kvalifikacije
državljanov, potem se pričenjamo bati te države. En minister odganja komarje, mikrofone in novinarje. Novinar, ki ga drugi dan pokliče, da bi mu povedal, da je postal (negativna) osebnost tedna, se mu je polovico (za kratek intervju) namenjenega časa opravičuje, da saj ve, da ima minister veliko dela (saj ima tudi veliko plačo) in da se mu oprošča, ker saj vemo, da se je minister že opravičil. Ha, ha, ha! Minister se je opravičil. V Evropi minister odleti, če sprejme darilo, ki je pet tolarjev več vredno od dovoljenega limita. Pri nas pa...
Vse manj gre verjeti medijem, ki so vse manj neodvisni. Koalicija se je z novim zakonom polastila RTV-ja, nastavila generalnega urednika Dela, ki nima podpore v kolektivu, izvaja se napad na Radio Študent. Ali vemo, kaj se dogajal? Že Karl Marx je napisal, da je svoboda v tem, da se spremeni država iz organa, ki je družbi nadrejen, v organ, ki je družbi podrejen. Pri nas pa se delež države v podjetjih ne zmanjšuje nasprotno. Pred našimi očmi se dogaja kadrovska zamenjava v vseh največjih slovenskih podjetjih. Prihajajo novi in novi managerji. Nekateri bolj znani (ki so se uspešno prilagodili novi politični barvi) drugi manj znani, da ne rečem popolnoma neznani. Novi val bo reformiral in na noge postavil podjetja, ki so že do sedaj pozitivno poslovala: Zavarovalnico Triglav, Luko Koper, Hit, Novo kreditno banko Maribor... Če parafraziram Marxa, ki ga imajo nekateri oblastniki tako v zobeh, bi rekel: Ko država ni več način za normalno in demokratično funkcioniranje človeka in družbe, ko ni več prva naloga države zagotavljati pravni red, socialno združbo in demokratičnost vodenja te družbe in države, potem smo pred nevarnim prepadom. Smo pred prepadom, kjer bomo padli v reko ene resnice in vladavino enega najboljšega avtoritarnega samodržca.
Spoštovani vsi, ki to berete. Čas je za akcijo. Čas je za levico.
Gregor Vovk Petrovski
Glavna tema zadnje seje sveta SLS je bila priprava programsko politične platforme za prihajajoče lokalne volitve, ter pripravo programske konference na temo razvoja podeželja in kmetijstva. V to kampanjo vstopa SLS samozavestno, kot največja vladna stranka na lokalni ravni, kar pa postavlja pred stranko tudi obvezo, da z dobrim programom in kondicijo ter pravilnimi temami ponovno pravilno nagovori volivce.
Glede navedb, da naj bi si vodilna stranka koalicije želela, da naj vladne stranke skupaj nastopijo že v prvem krogu lokalnih volitev, je vodstvo SLS enotno, da je načelno stališče, da gre na volitve v prvem krogu s svojimi kandidati.Glede na rezultate prvega kroga, pa se bo nato odpirala možnost za dogovore o političnih koalicijah v drugem krogu.
Navkljub temu, da družba vodeni, bi se morala SLS, vključno s svojim vodstvom ravnati po neokrnjenih vrednotah in naravnih znamenitostih, ne pa da sledi in izgublja svojo verodostojnost z javnim mnenjem vred.
S takim načinom, da hočemo biti všeč vsem, se izgubljamo v povprečju.
Namesto tega pa moramo ustreči vsem v tem, da jih usmerjamo na trdna tla in jih pretvarjamo iz opazovalcev in kritikov v aktiviste, ne za SLS, pač pa v dobro njihove naravne in širše družbe, v kateri živijo , delajo in so.
Ena od važnih in pomembnih tem današnjega časa, je tudi nadzor nad izvajanjem zakona o omejevanju porabe alkohola, predvsem prodaja osebam mlajšim od 18 let.Naša poslanska skupina je v državnem zboru postavila poslansko vprašanje o konkretnih podatkih o delu inšpekcij in policije na področju nadzora nad izvajanjem zakona o omejevanju porabe alkohola. Izvajanje tega zakona se nam zdi
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
DeSUS
nje pokrajin in novih občin na podlagi predhodnih odločitev na referendumih in spremembe volilne zakonodaje. To je priložnost za stranko, kako javnosti in našim članom predstaviti, za kaj se zavzemamo pri uresničevanju programa stranke, kako bi naj izgledal naš odnos do lokalnih skupnosti v prihodnje.
Poznamo kar nekaj problemov, le-ti so različno predstavljeni: v problematiki dogovora, v postavitvi doma upokojencev v Žalcu, v ureditvi prostora v komunalnem urejanju zemljišč, šol, vrtcev, v delovanju kulturnih organizacij ter aktivnem in učinkovitem delovanju aktivnosti, da je nujno razrešiti nivo lokalnih skupnosti.
Naši cilji za prihodnost so naslednji:
-	izboljšati volilni rezultat v primerjavi z letom 2002,
-	doseči ustrezno zastopanost žensk v skladu zakonskih zmožnosti in usmeritvami,
-	dopolniti programe stranke v Žalcu, ki so aktualni z vidika aktualnih problemov,
-	povečati članstvo v vseh krajevnih odborih,
-	doseči večjo prepoznavnost stranke na lokalni in krajevni ravni.
S postavljenim volilnim štabom v Žalcu bomo spremljali vsa dogajanja ter pomagali pri organizaciji shodov, srečanj stranke na lokalnih nivojih in se udeleževali sestankov in srečanj stranke skupaj s člani vodstva stranke. Če bo ocena pokazala, da je zato zainteresirana in da je potrebno. Kot vodstvo se bomo trudili, da bo trud po ohranitvi že pridobljenih pravic ostal čim dlje v rokah upokojencev. Naši cilji so vidni predvsem v zaposlovanju, iz česar sledi: šolstvo, varstvo otrok mora biti zadovoljivo, v zdravstvu možen dostop za vse kategorije ljudi, predvsem za starejše.
Predsednik občinskega odbora Desus Ivan Jelen
Slovenska ljudska stranka
ključno za zagotavljanje večje varnosti naših otrok in za boljšo prihodnost naše družbe. Zato bomo v SLS skušali doseči ustrezne spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile dosledno izvajanje teh določb.Ni nam še ušel iz spomina tragičen dogodek v Lipi ob koncu lanskega leta. V SLS smo takrat opozorili na več razlogov, ki so povzročili omenjeno tragedijo. V poslanski skupini so se takrat tudi zavezali, da bodo preučili našo slovensko zakonodajo in predlagali rešitve, ki bodo v bodoče omogočale večjo varnost naših mladoletnikov.
Podatki iz raziskav kažejo, da je nesporno dokazano, da obstajajo močne korelacije med tveganimi oblikami pivskega vedenja, nasilja, nezaščitenimi spolnimi odnosi, prometnimi in drugimi nesrečami, invalidnostjo in smrtjo. Poleg tega je dokazano tudi, da so posamezniki, ki začnejo uporabljati alkohol že v mladosti, kasneje v bistveno večjem deležu izpostavljeni odvisnosti od alkohola. Podatek, ki je zelo zaskrbljujoč in še narašča je, da so stroški začasne odsotnosti z dela, hospitalizacije in prezgodnje smrti zaradi alkohola v Sloveniji leta 2002 znašali kar 16,5 milijard tolarjev.
V soboto 11. marca je bilo v organizaciji OO Zgornjesavinjske doline in vodsta stranke lepo organizirano in tudi dobro obiskano smučarsko srečanje članov in simpatizerjev naše stranke na Golteh. Po uspešno izpeljani tekmi v veleslalomu smo v sproščenem in razigranem vzdušju pokramljali s predsednikom stranke Janezom Podobnikom, vodjem poslanske skupine Jakobom Presečnikom in predsednikom Nove generacije Rokom Ravnikarjem. Srečanje na smučeh je postalo že trdi-cionalno, in se ga vsako leto udeležuje več ljubiteljev smučanja in pripadnikov naše SLS.	Janez Jager
Delujejo kar v 22 sekcijah
Številni študijski krožki in delavnice
Z občnega zbora
Društvo upokojencev Petrovče šteje več kot 500 članov. O lanskoletnem delu in o načrtih za letošnje leto je na občnem zboru govoril predsednik Ivan Glušič in poudaril, da se delo odvija v kar 22 sekcijah. V lanskem letu je bila najbolj aktivna športno-rekreativna sekcija.
Lani so osvojili kar 41 medalj in 10 pokalov. V društvu veliko pozornost namenjajo skupnemu druženju ob raznih priložnostih, kot so dan žena, vsakoletni
piknik, martinovanje, novoletno praznovanje in drugo. Društvo je pozorno tudi do svojih najstarejših in bolnih članov. Lani so obiskali in obdarili več kot 50 članov, starih nad 80 let, čestitke za okrogle obletnice pa so poslali stotim članom.
Na zboru je bil predstavljen bogat program dela za letošnje leto, ki se po svoji vsebini bistveno ne razlikuje od lanskega. Člani društva in gostje, župan Občine Žalec Lojze Posedel,
predsednik Društva upokojencev Žalec Ervin Janežič in predsednik Zveze društev upokojencev Občine Žalec Jože Glinšek, so pohvalili delo društva, precej pohval pa je bilo namenjenih tudi predsedniku društva za odlično vodenje društva. Ob koncu so naziv častnega člana društva prejeli Lojze Posedel, Zoran Razboršek in Martin Pevec. Občni zbor je popestril nastop njihovega mešanega pevskega zbora.	T. Tavčar
Pester program dela tudi letos
Predsednik društva Ivan Stepišnik med podajanjem svojega poročila
Društvo upokojencevPrebold je z več kot 1000 člani največje tovrstno društvo v Savinjski dolini. Ponaša se z dolgoletno tradicijo, saj je začelo delovati že pred 52 leti, bilo pa je tudi prvo društvo v Sloveniji, ki je razvilo svoj prapor. Društvo je vseskozi zelo delovno in ponuja veliko možnosti za aktivno udejstvovanje svojih članov. O tem smo se lahko prepričali na minulem občnem zboru.
Iz poročil predsednika Iva Stepišnika ter vodij sekcij je bilo razvidno, da je dejavnost društva res bogata. V zimskih mesecih se posvečajo ročnim delom, igranju odbojke, šaha, metanju pikada in kartanju. Poskrbljeno je tudi za redno rekreacijo tako žensk kot moških v telovadnici OŠ Prebold. V poletnem času se tedenske aktivnosti odvijajo v Gaju pri društveni brunarici, kjer se merijo med sabo v metanju krogov, odbojki, ruskem kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško in balinanju. Pogosto se odpravijo na pohod in izlet, obiščejo kulturne prireditve v Ljubljani in Mariboru, organizirajo letovanje ob morju, medsebojno srečanje DU Savinjske doline.
Na občnem zboru, ki ga je vodil nekdanji poslanec DZ Franc Lenko, sta upokojence pozdravila in jim čestitala za uspešno delo župan Občine Prebold Vinko Debelak in župan Občine Bras-
lovče Marko Balant. Preboldski župan je ob tej priložnosti podal nekaj zanimivih informacij, ki so se nanašale na sedanje razmere v lokalni skupnosti glede gospodarstva, zdravstvenega varstva, izgradnje doma starejših in stanovanjske izgradnje.
V programu dela, ki ga že nekaj let posredujejo vsem članom v obliki koledarja, je zapisanih
veliko aktivnosti, ki so razporejene po mesecih in predvidenih datumih. Poleg rednih zimskih in letnih tedenskih aktivnosti velja izpostaviti izlete v hrvaško Zagorje, na Gorenjsko, kopanje v Podčetrtku, nakupovalna izleta na Madžarsko in izlete zeliščarske in ročnodelske sekcije, udeležili pa se bodo tudi shoda upokojencev Slovenije. V juniju bodo sedem dni letovali v Starem gradu pri Paklenici in v Veli luki na Korčuli, septembra pa v Neumu v BiH. Organizirali bodo nekaj pohodov po domačih hribih, kolesarskih izletov, predavanj, športnih tekmovanj in društvenih srečanj, ob koncu leta pa bodo obiskali bolne in ostarele člane.
Tokratni občni zbor je bil tudi volilni. Društvo bo v prihodnjem dveletnem mandatu vodilo dosedanje vodstvo na čelu z Ivanom Stepišnikom.	D. Naraglav
Spoštovani člani in prijatelji našega društva,
VABIMO
vas na odprtje razstave
krožkov
UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC
v sodelovanju z
MERCATORJEM, d. d, Supermarket - LEVEC,
10. aprila 2006 ob 18. uri.
Ogledali si boste lahko ustvarjalnost
LIKOVNEGA KROŽKA od 10. do 21. aprila,
krožek vodi Dani Hrovat,
krožka KROJENJE IN ŠIVANJE od 22. do 29. aprila,
krožek vodi Danica Gabrovšek,
krožka OBLIKUJMO Z GLINO pod vodstvom Jaroslava Hrustalenke in
krožka KLEKLJANJE pod vodstvom Jelke Belak - Šinkovec od 3. do 9. maja.
PRIČAKUJEMO VAS IN SE VESELIMO SREČANJA Z VAMI!
Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec je na svojem občnem zboru konec minulega meseca poleg pregleda svojega dela v šolskem letu 2005/06, ki sicer še traja, sprejela tudi program izobraževanja in dejavnosti za šolsko leto 2006/07. O tem, kakšno je bilo delo univerze v minulem obdobju in kaj načrtujejo za prihodnje, smo se pogovarjali s predsednico Univerze za III. življenjsko obdobje Marijo Masnec.
»Poslovno leto 2005 vsebinsko opredeljujeta dva programa, in sicer program za šolsko leto 2005/06 in program, ki smo ga za tekoče leto sprejeli v lanskem oktobru. Lansko šolsko leto smo uspešno zaključili z delom v devetnajstih krožkih. V njih so nabirali znanje in zadovoljevali potrebe po druženju številni naši člani. Skupaj se je izobraževanj udeležilo kar 240 članov, nekaj pa jih je sodelovalo tudi v dveh ali celo več krožkih. V lanskem februarju in marcu smo izvedli delavnico Oblikujmo z glino. Vsi, ki so obiskovali krožke, so bili z delom zelo zadovoljni in večina se jih je septembra tudi vpisala v izobraževalni program 2005/06. Jeseni smo pridobili nekaj novih animatorjev, ohranili smo tudi vse krožke z izjemo enega in za novo šolsko leto vpisali 262 članov. Člani krožkov se še vedno sestajajo enkrat tedensko na štirih različnih lokacijah (v I. OŠ Žalec, v prostorih stare mestne skupnosti, VDC Saša in v Bergmannovi vili). Zaradi številčnosti krožka Kultura bivanja pa smo pros-
tor za teoretični del zagotovili v prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec.«
Od januarja do decembra so iz programa preteklega in tekočega šolskega leta uresničili kar nekaj organizacijsko in finančno zahtevnih nalog. »Organizirali smo ekskurzijo po slovenski Koroški, ogled operne predstave in tradicionalno srečanje članov ob koncu šolskega leta. Poseben dosežek je v minulem letu pomenila tudi udeležba na mednarodnem forumu Pane colto - Festivalu kruha. Z Občino Žalec in aktivom kmečkih žena Ponikva smo člani našega društva predstavili peko slovenskega kruha in običaje Spodnje Savinjske doline - domače pesmi, hmeljske običaje in glasbo evropskega prvaka na diatonični harmoniki. Uspešno sodelujemo tudi z UPI - svetovalnim središčem Žalec, ki je javno predstavilo našo razstavo v tednu vseživljenjskega učenja. Tudi v preteklem letu so se člani upravnega odbora dejavno vključili v izvedbo posameznih nalog in predvsem v pridobivanje donatorskih sredstev, pri čemer gre še posebno izpostaviti Ferdinanda Halerja. Največji dosežek skupnih prizadevanj z občino pa so zagotovo novi prostori pri graščini Novo Celje. V veliki učilnici in dodatnih sobah imamo pomembne prostore za delovanje nekaterih naših krožkov. V tem mesecu na tem mestu nadaljujejo z ustvarjanjem v ustvarjalni delavnici z glino,« dodaja Marija Masnec.
V nadaljevanju pogovora je
Predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Marija Masnec
pohvalila mentorje, animatorje, udeležence izobraževalnih programov, donatorje, Občino Žalec in vse, ki jim na kakršen koli način pomagajo uresničevati zastavljene programe. Glede programa za šolsko leto 2006/07 pa je dejala: »Tudi v novem šolskem letu, ki ga bomo začeli oktobra letos, bo delo potekalo v devetnajstih krožkih in dveh delavnicah. Poleg tega bomo organizirali predavanje za mentorje, strokovne ekskurzije, obiske in sodelovanja v kulturnih dogodkih in družabna srečanja. Osrednje društveno srečanje bomo letos pripravili meseca maja v Novem Celju. Med pomembnimi aktivnostmi pa velja omeniti še razstave nekaterih krožkov, obisk operne in gledališke predstave, obisk božičnega koncerta in pripravo in sodelovanje v projektu Zeleno zlato - grenka roža, ki ga v sodelovanju z aktivom kmečkih žena Ponikva v okviru občinskega praznika pripravlja krožek Po poteh kulturne dediščine.« D. Naraglav
Marjan Plavčak predsednik ZDŠPS
Športni pedagogi iz vse Slovenije se združujejo v 11 regijskih društvih športnih pedagogov, ki delujejo pod okriljem Zveze društev športnih pedagogov Slovenije. Od novembra lani je predsednik te zveze športni pedagog Marjan Plavčak, ki je bil na to mesto izvoljen na zadnjem strokovnem posvetu in volilni skupščini ZDŠPS v Rogaški Slatini.
Profesor Marjan Plavčak, športni pedagog in pomočnik ravnatelja na OŠ Prebold, je s športom povezan večino svojega življenja. V izvršilnem odboru ZDŠPS deluje že skoraj 20 let. Opravlja različne naloge, med katerimi je organizacija strokovnih posvetov športnih pedagogov Slovenije. Doslej je vodil organizacijo že sedmih strokovnih posvetov v različnih krajih po Sloveniji. »Strokovni posveti pomenijo vsakoletno srečanje in prikaz uspešnega dela športnih pedagogov iz vse Slovenije,« je povedal Marjan Plavčak. »Poleg posvetov so pomembne tudi strokovne ekskurzije za člane
zveze in priprava okroglih miz o problematiki športne vzgoje. Dejstvo je, daje športna vzgoja v današnjem času še toliko bolj pomembna kot pred leti, ko še ni bilo televizije, računalnika in podobnih razvad moderne dobe. Tudi hiter tempo življenja, premalo gibanja in nezdravi načini prehranjevanja nikakor niso koristni za razvoj mladine. Športni pedagogi si prizadevamo za takšno strategijo športne vzgoje, ki bo temeljila na kakovostni izvedbi, da se izvaja dovolj pogosto, po možnosti vsak dan, in da je raznolika in nudi možnost izbire ter da ima ustrezne prostorske, materialne in kadrovske podlage. Zagotovo se ne moremo strinjati s krčenjem ur športne vzgoje in siromašenjem materialnih pogojev za izvajanje športne vzgoje v šolah. V kolikor se varčevanje države prične pri mladih in na področju izobraževanja, je to slabo za prihodnost naše mladine. Šport, ki ga spoznajo mladi predvsem pri športni vzgoji, interesnih dejavnostih, na šoli, pa tudi v klubih in dru-
Profesor Marjan Plavčak
štvih, naj pomeni prispevek k iskanju trajnih človeških navad, naj dvigne nivo zdravja posameznika in naj rekreacija za celotno življenjsko obdobje pomeni človeku tudi notranje zadovoljstvo.«
Pred športnimi pedagogi je še veliko nalog in izzivov, pravi Plavčak in dodaja: »Upamo, da bomo lahko rekli, da so otroci pri športni vzgoji pridobili navade, ki jim bodo koristile tudi v obdobju, ko bodo starejši in bodo vedeli, kako poskrbeti za ustrezno ukvarjanje s športom, rekreacijo, zdravim načinom življenja in primerno prehrano.«	D. Naraglav
Za boljšo kakovost življenja starejših
Delovni polzelski upokojenci
Ernest Lužar
Društvo upokojencev Vrbje je pripravilo občni zbor. Kot je povedal predsednik Ernest Lužar, se njihova dejavnost odvija v
športnorekreacijski sekciji, sekciji ročnih del in harmonikarski sekciji. Lani so sodelovali tudi na razpisu državnega programa za boljšo kakovost življenja starejših.
Poleg tega sov lanskem letu pripravili praznovanje ob svetovnem dnevu starejših, harmonikarji so izvedli peti jubilejni koncert, sekcija ročnih del razstavo, največ pa je bilo prireditev na športnorekreacijskem področju. Pete olimpijade na Ponikvi se je udeležilo 15 članov, ki so osvojili osem medalj. Med največjimi uspehi na tem področju pa je uspeh ženske ekipe, ki jo sestavljajo Pavlina Glušič, Karolina Ferme, Romana
Jurhar in Tilka Breznik. Na državnem tekmovanju upokojencev v streljanju z zračno puško so že tretjič osvojile naslov državnih prvakinj.
Na zboru so sprejeli program dela, ki je podoben lanskemu, in pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva in dopolnitev pravil o humanitarni dejavnosti. Za uspešno večletno delo v društvu je priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije prejela Nada Šertl. Delo društva sta pohvalila tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Vrbje Dušan Pungartnik in žalski župan Lojze Posedel.	T. Tavčar
Letos 65-letnica upora
Predsednik Franc Hriberšek med podajanjem svojega poročila
Lansko leto je bilo za borčevske organizacije in vse tiste, ki jim zgodovinski čas druge svetovne vojne nekaj pomeni in ga temu primerno tudi spoštujejo, zelo pestro in prepleteno s spomini. Po štirih letih okupacije in terorja, ki je zahteval ogromno število žrtev, je prišla težko pričakovana svoboda. To zgodovinsko leto izpred 60 let je bilo lani glavno vodilo praznovanj borčevskih organizacij tudi v naši dolini.
Precej besed o tem jubilejnem letu je bilo povedanih tudi na občnem zboru Krajevne organizacije ZZB NOB Griže. Kritično so spregovorili tudi o odnosu sedanje vlade do NOB in njihove borčevske organizacije. Izpostavili so kar nekaj problemov, ki motijo, žalostijo in tudi jezijo borce in udeležence NOB. Po njihovih besedah se je po zmagi politične desnice na parlamentarnih volitvah velikokrat pokazalo, kakšen je pogled vladajoče koalicije na NOB.
»NOB se skuša neposredno bodisi ignorirati ali izničiti. Najprej so skušali onemogočiti državno proslavo 60. obletnice prve slovenske vlade v Ajdovščini, pa je primorsko ljudstvo odgovorilo na to
z veličastno proslavo in množično udeležbo iz vseh krajev Slovenije. Še prej je vlada z novim letom prenehala nakazovati finančna sredstva, ki so bila odobrena s sprejetim proračunom in to ob 70 % zmanjšanju, nato pa ob 34 % zmanjšanju. Priča pa smo tudi indirektni provokaciji ZZB s tako imenovano »zadevo Ribičič«, čeprav ta policijska ovadba ne daje zadostnih dokazov, da se sproži preiskava brez obtožbe. Kar dela sedaj desnica, ni prav nič čudnega, da je ZZB, kot nosilec vrednot in sporočila NOB, danes najbolj na udaru prav teh sil in politike. Za vladajoče je tako rekoč najpomembneje, da je človek, ki je na nekem položaju, njihov. Ob referendumu o novem zakonu o RTV smo bili soočeni z odkritim načinom nove oblasti, da pretvori zavod javne televizije ne samo v državno, ampak tudi v strankarsko institucijo. Podobno se dogaja z dnevnikom Delo, kjer se je v posmeh vsemu svetu ustoličilo Danila Slivnika kot cenzorja profesionalnim novinarjem. S tako imenovanimi vojnimi zakoni se skuša rehabilitirati nacionalno izdajstvo, kljub temu da je sam predsednik vlade Janez Janša jasno
in nedvoumno 9. maja 2005 povedal, da so domobranci prisegli zvestobo okupatorju, kar se moralno z ničimer ne da opravičiti,« je dejal predsednik krajevne borčevske organizacije Franc Hriberšek.
Zbranim je spregovoril tudi predsednik Območne organizacije ZZB NOB Spodnje Savinjske doline Viljem Petek. Marsikakšno kritično besedo na račun tega pa je bilo slišati iz ust nekaterih drugih udeležencev tokratnega občnega zbora, ki se ga je kot gost udeležil tudi poslanec DZ in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Slednji je ob tej priložnosti spregovoril tudi o OŠ Griže in pojasnil, zakaj bo na vrsti za dograditev in posodobitev šele v letu 2009. Prav tako je razložil svoje poglede na izgradnjo doma starejših, ki tako kot šola sproža različne komentarje in poglede.
Krajevna organizacija ZZB NOB Griže se je v lanskem letu okrepila za 10 novih članov. Člani so se udeležili številnih spominskih proslav in prireditev v Savinjski dolini in po vsej Sloveniji. Obiskali in skromno obdarili so starejše in bolne člane, posebno pomoč pa so izkazali Ferdu Tratniku pri nakupu dihalnega aparata. Vzorno skrbijo za spominska obeležja v KS in so dejavni na različnih področjih. Tudi program za to leto je pester, osnova vsega dela pa je ohranjanje spomina na NOB, na domoljubje, partizanski boj in obstoj slovenskega naroda v času okupirane Evrope. Tudi letošnje leto bo v znamenju pomembnega jubileja, 65-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Tokratni občni zbor je bil tudi volilni in ponovno so izkazali zaupanje dosedanjemu odboru na čelu s Francem Hriberškom. Sprejeli so tudi spremembo statuta in povečali upravni odbor za dva člana.	D. Naraglav
Rdeč nagelj za ženske
Ob dnevu žena so moški ženskam poklonili nagelj.
V Krajevni skupnosti Gotovlje povedal predsednik Rudi Trobiš, je najštevilnejše Društvo upoko- šteje društvo 229 članov, aktiv-jencev. Kot je na občnem zboru nosti pa se odvijajo na področju
druženja, športa, rekreacije, izlet-ništva izobraževanja in razstav, ki jih pripravlja sekcija ročnih del.
Program dela bodo tudi v tem letu nadaljevali v že obstoječih sekcijah, poleg tega pa bodo 1. aprila sodelovali v akciji čiščenja okolja. Obiskali bodo svoje člane, ki praznujejo 80. ali 90. rojstni dan, se vključili v republiško akcijo starejši za boljšo kakovost življenja doma in si aktivneje prizadevali za pridobitev rekreacijskega kotička.
Razprava je bila pestra in zanimiva. V njej so poleg članov društva sodelovali žalski župan Lojze Posedel, ravnateljica šole Tatjana Žgank Meža in poslanec v državnem zboru Ivan Jelen.	T. Tavčar
Predsednica društva Gertruda Terčak
Društvo upokojencev Polzela šteje 804 članic in članov. Na letnem zboru, ki so ga pripravili v veliki dvorani Kulturnega doma na Polzeli, je o raznovrstni dejavnosti
društva poročala predsednica Gertruda Terčak.
Posamezni odbori, kot so odbor za pohodništvo, rekreacijo, izlete, kulturo, socialne in humanitarne zadeve in za gospodarjenje, so aktivno delovali vsak na svojem področju tako v okviru društva kot na celotnem območju občine. Pripravili so vrsto pohodov, izletov, srečanj in drugih prireditev. Program dela za letos bo v veliki meri odvisen od finančnih sredstev.
V razpravi je predsednik Zveze upokojencev Slovenije Vinko Gobec poudaril, da v Zvezi društev upokojencev
Slovenije podpirajo večino točk napovedane gospodarske reforme, tisti del, ki govori o enotni davčni stopnji pa ne bodo podrli. Župan Ljubo Žnidar je aktivno dejavnost članov pohvalil, mnogi izmed njih pa so aktivni tudi v drugih društvih. Direktorica Doma upokojencev Eva Lenko se je zahvalila za sodelovanje preko društva Oljka, ki je na poseben način približalo dom upokojencev kraju.
Občni zbor polzelskih upokojencev so popestrili člani mešanega pevskega zbora upokojencev, učenci osnovne šole in Savinjski rogisti. T. Tavčar
Občni zbor s kolinami
Članice in člani športne
sekcije Društva upokojencev Ponikva, ki so že dve leti zapored osvojili prehodni pokal v športnih igrah Zveze društev upokojencev Občine Žalec, so organizirali srečanje, ki so ga poimenovali Koline po domače. Koline so nato postregli na občnem zboru društva.
Koline so bile nekdaj pravi družinski praznik. Velikokrat se je zgodilo, da so koline trajale kar dva ali tri dni in da je na koncu ostalo bolj malo mesa za dimljenje. Največ je veljalo
druženje in dobra volja, ki so ju spremljali tudi glasba, petje in dobra mera jabolčnika ali vina.
Tokratni občni zbor DU Ponikva ni bil poseben le zaradi prave kmečke pojedine, ampak tudi zaradi tega, ker so se ga udeležili kar trije poslanci DZ. Poleg domačina Ivana Jelena še njegov strankarski kolega in vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič ter župan Občine Žalec Lojze Posedel. Med gosti so bili tudi predsednik Zveze DU Občine Žalec Jože Glinšek, predsednik
DeSUS-a za Spodnjo Savinjsko dolino Ervin Janežič in nekateri predstavniki drugih upokojenskih in krajevnih društev.
Zbranim je dobrodošlico zaželel podpredsednik društva Ivan Jelen, ki je podal poročilo o delu društva in program dela za leto 2006. Kot predsednik sveta KS Ponikva pa je spregovoril tudi o krajevni problematiki in aktivnostih, kot poslanec DESUS-a pa tudi o svoji stranki in bližnjih jesenskih lokalnih volitvah. Več je o delu njihove poslanske skupine v vladni koaliciji in njihovih prizadevanjih zlasti za dobrobit upokojencev spregovoril Franc Žnidaršič. Delo DU Ponikva je poleg ostalih gostov pohvalil tudi župan Lojze Posedel.
Na tokratnem občnem zboru so izvedli tudi nadomestne volitve za predsednika društva. Za predsednico so soglasno izvolili Tatjano Krajnc. Ob zaključku občnega zbora so podelili dve priznanji Zveze društev upokojencev Občine Žalec, priznanje sta prejela Fanika Pusovnik in Franc Dimeč, in priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije, ki ga je prejel Jože Jezernik.	D. Naraglav
Aktivni na različnih področjih
Predsednik DU Šempeter Franjo Divjak med poročanjem
Društvo upokojencev Šempeter velja za eno izmed zelo uspešnih in dejavnih društev v Zvezi društev upokojencev Občine Žalec. Trenutno šteje 551 članov in po številu članstva sodi med srednje velika društva v Savinjski dolini.
Društvo ima zelo pestro dejavnost, še posebno aktivna pa sta odbora za izlete in rekreacijo. Vsako leto pripravijo kar
nekaj izletov, na rekreativnem področju pa člani sodelujejo v tradicionalnih upokojenskih panogah, kot so metanje krogov in pikada, streljanje z zračno puško, rusko kegljanje in balinanje. Udeležujejo se meddruštvenih tekmovanj in tekmovanj, ki jih vsako leto organizira Zveza DU Občine Žalec. Lani je društvo osvojilo skupno tretje mesto na tekmovanjih Zveze
DU Občine Žalec. Člani se radi udeležijo pohodov, kolesarijo, planinarijo in sodelujejo pri drugih aktivnostih v kraju, na primer v čistilnih akcijah in v akciji varna pot v šolo. Nekateri so aktivni tudi v krajevni skupnosti in širše. »Tako naj bi bilo tudi v prihodnje,« je ob koncu svojega poročila dejal predsednik društva Franjo Divjak.
Občnega zbora se je udeležilo približno 200 članov, med gosti pa so bili poslanec DZ Ivan Jelen, predsednik KS Šempeter Jože Randl, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Marija Masnec, predsednica KO RK Pavla Artnik in predstavniki krajevnih društev. Ob zaključku občnega zbora so za prizadevno delo v društvu podelili dve priznanji Zveze društev upokojencev Slovenije. Prejela sta ju Jože Planinšek in Ivan Šuler.	D. N.
Letos bodo zvezde še bolj sijale
Festival vokalne zabavne	vodilnih evropskih vokalnih	izdala 12 albumov. Festival
glasbe je našel svoje mesto v	pop skupin Flying Pickets,	vokalne glasbe se bo z njiho-
Žalcu, ki bo letos gostilo eno	Skupina deluje že 20 let in je	vim nastopom pričel že 21.

CANTÉMUS
IKD acfr
m
@b &äüum<Zi

F
e
Evropski
žalen š f
^ ena vodilnih evropskih vokalnih pop skupin
JL	A V	^
t
h
I
Ì
?
petek, 21 .april 2006, ob 20. uri C
Dom II. slovenskega tabora ŽALEC j|
Vstopnice v predprodaji samo do 31. marca 2323 1	A
(po 5.800 SIT (24,20 Eur - redna prodaja 7.250 SIT - 30,25 Eur)
TIC Žalec, telefon: 03/710 04 34 MUSIC MAX—Celje, M4 & Music center Dedi —Velenje

E:NKiR7ANTi
gos	a
Mladi glasbeniki na državnem tekmovanju
Marca so v Sloveniji potekala tekmovanja v različnih glasbenih disciplinah, ki tudi tokrat niso minila brez številčne zasedbe žalske glasbene šole. Največji uspeh je dosegla Eva Nina Kozmus, ki je v disciplini glasbene teorije
oz. »solfeggiu« osvojila 99,83 točk in s tem zlato plaketo in drugo nagrado.
Tina Strahovnik je v eni starostni kategoriji višje dosegla 92,16 točk in s tem srebrno plaketo. Njun mentor je mag. Gorazd Kozmus.
Med 32 kitaristi kategorije 1. a je Sintija Selič iz razreda Srečka Lavbiča zbrala 93 točk in srebrno plaketo ter 3. nagrado. Nejc Voh in Primož Čuvan iz razreda prof. Marije Alatič sta osvojila bronasti plaketi. Oba tria flavt - Tjaša Brišnik, Vita
«P Mercator
Vabljeni v Trgovski center Levec V mesecu aprilu:
od 10. do 22. aprila - razstava likovnih in ročnih del Univerze za tretje življensko obdobje Žalec
od 20. do 22. aprila - prodaja sadik v cvetličarni Bernarde Kotnik in brezplačno sajenje pri njej kupljenih rož v cvetlična korita
Vsako prvo soboto v mesecu vas vabimo na brezplačno merjenje krvnega tlaka in holesterola.
Dobrodošli
aprila, nadaljeval pa 19. in 20. maja
Festival vokalne zabavne glasbe organizirajo vokalna skupina Cantemus KUD Žalec, Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Matjaž Kač je o letošnjem dogajanju povedal: »Zagotovo je lanski 3. festival vokalne zabavne glasbe »Sredi zvezd« sijal med zvezdami. Osem odličnih skupin, žirija v sestavi Tomaža Kozlevčarja, Ota Pestnerja in Tomaža Habeta, moderator Jure Ivanušič, med zasedanjem žirije in preštevanjem glasov je navdušil še Uroš Perič iz The Moonlighting Orchestra s sporedom Raya Charlesa. Vrhunsko ozvočenje in igre luči Akustike Pirman so poleg odlične scene dodatno vplivale na kakovost prireditve. Za trajnost je po avdio plati poskrbel Radio Slovenija s producentom De-čom Žgurom, video zapis pa je naredila lokalna televizija STV Žalec.
Uvod v letošnji, 4. festival bo zagotovo navdušil vse ljubitelje dobre glasbe: v goste namreč prihaja angleška vokalna pop skupina Flying Pickets. Z upravičenostjo lahko trdimo, da gre za eno najboljših evropskih vokalnih pop skupin. Njihov dinamični odrski nastop in inovativni albumi dokazujejo, da so mojstri svojega področja. Evropski spektakel se bo zgodil 21. aprila 2006 ob 20. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Festival se bo nadaljeval 19. in 20. maja s tekmovanjem slovenskih vokalnih pop skupin, v goste pa tokrat prihaja vokalna pop skupina VOX iz Avstrije.«	K. R.
Brišnik, Alenka Bogataj in Melanija Vezočnik, Tina Strahovnik, Linda Zottel - iz razreda prof Marte Koberski sta bila bronasta.
Petar Milovanovič, Tim Zazijal (prof M. Alatič), Aljaž Stepišnik (prof. Lucija Lavbič) kitara, ter Nejka Golič - solfeggio so prejeli priznanje za udeležbo.	D. T.
Za matere in žene
S čestitko, ki jo je prejela vsaka žena ob vhodu v dvorano Zadružnega doma v Braslovčah, in s pesmijo deklet iz skupine Petka se je pričela slovesnost ob dnevu žena in materinskem dnevu. Prireditev je pripravilo Društvo prijateljev mladine Braslovče v sodelovanju z učenci OŠ Braslovče. Veliko je bilo povedanega iz src najmlajših, predstavili so se tudi učenci višjih razredov z recitacijami, plesom in petjem. Prireditev so popestrili učenci z glasbenimi točkami, ko so dali prazniku pravi pečat svečanosti. Ob koncu so zbrane s pogostitvijo presenetile tudi članice DPM Braslovče. T. T.
OBČINA TABOR
PRAZNOVANJE PRAZNIKA OBČINE TABOR PETEK, 21. APRIL
18.00	odprtje slikarske razstave likovne sekcije Mavrica;
Društveni prostor 2 v Domu krajanov;
KUD Ivan Cankar, likovna sekcija (Julijana Juhart, 051 357 214);
19.30	slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj ter kulturni program;
Dom krajanov
(Občina Tabor, Tatjana 03 705 70 80).
SOBOTA, 22. APRIL
14.30	sobotno športno popoldne;
odprtje balinišča in balinarski turnir (društva v Občini Tabor);
občinski nogometni turnir;
nogomet Tabor : Vransko (kadeti, pionirji)
(TVD Partizan, Nejc, 040 397 376);
18.00	odprtje čebelarske razstave;
telovadnica, Dom krajanov;
(Čebelarsko društvo Tabor, Darko, 03 572 73 43);
20.00	Mladi pod šotorom
(Društvo podeželske mladine Tabor, Alen, 051 234 575).
NEDELJA, 23. APRIL 14. ŠENTJURSKI SEJEM
8.00	pričetek delovanja sejemskih stojnic
(Občina Tabor, Vid, 03 705 70 80);
10.00	maša v cerkvi sv. Jurija;
11.00	parada: konjeniki, rogisti, hmeljske starešine, oldtajmerji
(Turistično društvo Tabor, Lea, 051 365 079);
11.15	slovesno razvitje in blagoslov prapora Čebelarske družine Tabor,
prireditveni prostor pred domom krajanov (Čebelarsko društvo, Mile, 041 325 982);
11.45 prikaz srednjeveške tržnice
(Turistično društvo Tabor, 051 365 079);
13.15	nastop Mladih talentov
(Zaka pa ne, Blaž Lesjak, 041 576 193);
15.00	zabava pod šotorom z ansamblom Robija Zupana;
prireditveni prostor pod šotorom pred Domom krajanov (Gostinska ponudba: PGD Loke).
Spremljevalne prireditve na Šentjurskem sejmu od 8.00 do 17.00:
-	kmečka tržnica,
-	slikarska razstava likovne sekcije Mavrica na društvenem prostoru 2,
-	čebelarska razstava v telovadnici Doma krajanov
-	razstava dobrot Društva žena in deklet v telovadnici Doma krajanov,
PONEDELJEK, 24. APRIL 15.00-17.00 odprta vrata vrtca in šole v Taboru;
17.00	joga za najmlajše;
18.00	joga za zrela leta;
19.00	fitnes joga; telovadnica - Dom krajanov
(Društvo Sončni center, Darja Kropivšek, 040 867 939);
20.00	predavanje: Bogastvo kulture branja;
občinska knjižnica
(Društvo za planetarno sintezo Slovenije).
TOREK, 25. APRIL
18.00	predavanje: Moč pozitivnega mišljenja in pomen prehrane;
društveni prostor 2, Dom krajanov
(Društvo Sončni center, Darja Kropivšek, 040 867 939);
20.00	predavanje: Uporaba čebeljih pridelkov v vsakdanji prehrani;
predava: mag. Malči Božnar; društveni prostor 2
(Čebelarsko društvo Tabor, Darko, 03 572 73 43).
SREDA, 26. APRIL
17.00	odprtje prizidka na Lovski koči;
Lovska koča Tabor
(Lovska družina Tabor, Vinko, 041 783 078).
PETEK, 28. APRIL
18.15	1. kolo taborske lige v malem nogometu;
športno igrišče Tabor
(TVD Partizan Tabor, Nejc, 040 397 376);
SOBOTA, 29. APRIL
20.00	Istrski večer (folklorni plesi Istre in okolice Trsta);
Dom krajanov
(Pevsko društvo Tabor, Slavi, 040 242 837).
NEDELJA, 30. APRIL
20.00	kresovanje na Zajčevi koči
(Planinsko društvo Tabor, Milena, 03 572 72 14).
PONEDELJEK, 1. MAJ
9.00	prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo
(Planinsko društvo Tabor, Milena, 03 572 72 14).
OBČINA ŽALEC
Sobota, 1. april, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica s sejmom Pod lipami, cvetlična tržnica in čistilna akcija; središče Gotovelj
(Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 1. april, od 8. do 12. ure
bolšji sejem; tržnica Žalec (Marin, 03 571 75 50).
Sobota, 1. april, ob 9. uri
čistilna akcija;
zborno mesto pri restavraciji Nekropolis v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 1. april, ob 20. uri
Juan Vasle in argentinski vokalni kvartet Opus cuatro;
Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije in prodaja vstopnic:
TIC Žalec, 710 04 34.
Nedelja, 2. april, ob 8. uri
spominski pohod za umrlimi planinci; zborno mesto pri Minervi, Zabukovica (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Nedelja, 2. april, ob 10. uri
koncert moškega pevskega zbora Ponikva in mešanega pevskega zbora A-cappella Petrovče; župnijska cerkev na Ponikvi (KD Ponikva, tel.: 041 911 531).
Nedelja, 2. april, ob 17. uri
CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO, premiera komedije (KD Svoboda Liboje) Dom Svoboda Liboje (KD Svoboda Liboje, 040 308 953).
Torek, 4. april, ob 20. uri
Nora Nora, sodobna drama (Prešernovo gledališče Kranj), za abonma DODATNI in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 5. april, ob 19.30
Jure Robič - ČLOVEK, KI ZMORE
VEČ;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 6. april, ob 16. uri
atletski miting;
športni center Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Petek, 7. april, ob 19.30
NAJIN BODOČI ŽENIN in ZASPITE, ČE VAM REČEM, dve komediji enodejanki (KUD Zarja Trnovlje);
Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
040 233 016).
Petek, 7. april, ob 18. uri
5žensk.com, komedija (Špas teater);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 8. april, ob 16. uri
velikonočna likovna delavnica; zelenica nasproti Mercator centra v Levcu
(Turistično kulturno društvo Levec, 547 31 51).
Sobota, 8. april, ob 18. uri
občni zbor PD Liboje;
Planinski dom na Brnici (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 8. april, ob 20. uri
Hmeljska princesa, opereta; gostovanje v gledališču za otroke in mlade Ljubljana (Zaloška cesta 61) (GOML.01 548 45 60).
Nedelja, 9. april, ob 9. uri
rekreativni pohod ob svetovnem dnevu zdravja;
start pri športnem centru Žalec, mimo jame Pekel do lovskega doma na Sv. Jedrti
(Žalske lekarne, Planinsko društvo Galicija,
Planinsko društvo Žalec,
031 320 242).
Nedelja, 9. april, ob 16. in 19. uri
območna revija odraslih pevskih zborov; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD OI Žalec, 491 38 40).
Ponedeljek, 10. april, ob 18. uri
odprtje razstave Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec,
(od 10. 4. do 21.4., likovni krožek;
od 22. 4. do 29. 4. krožek Krojenje in šivanje;
od 3. do 9. 5. krožka Oblikujmo z glino in Klekljanje),
trgovski center Mercator, Levec (Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec,
713 68 80,713 68 87).
Torek, 11. april, ob 17. uri
razstava ročnih del;
Knjižnica Liboje
(Turistično športno društvo Liboje,
570 77 30).
Torek, 11. april, ob 19. uri
predavanje: Urejanje prihišnega vrta in zasajanje balkonskega cvetja; (predavateljica prof. Štefanija Kos Zidar) dvorana Gasilskega doma Šempeter (Turistično društvo Šempeter,
700 20 56).
Četrtek, 13. april, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Nataše Tajnik;
Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 14. april, v popoldanskem času
tečaj potapljanja na vdih za otroke in starše, do 22. aprila; bazen Golovec (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 15. april, ob 8. uri
čistilna akcija na Bukovici; zbor prostovoljcev ob 8. uri pri domu na Bukovici (Planinsko društvo Žalec,
041 705 738).
Sobota, 15. april, ob 10. uri
Arrowhead Fita;
Turistična kmetija Uplaznik Matke (Lokostrelski klub Žalec,
041 663 401).
Sobota, 15. april, od 10. do 19. ure
razstava velikonočnih jedi in pirhov Gasilski dom Drešinja vas (Turistična sekcija PGD Drešinja vas, 5707 213).
Nedelja, 16. april, od 10. do 19. ure
razstava velikonočnih jedi in pirhov; Gasilski dom Drešinja vas (Turistična sekcija PGD Drešinja vas, 570 72 13).
Ponedeljek, 17. april, od 10. do 19. ure
razstava velikonočnih jedi in pirhov; Gasilski dom Drešinja vas (Turistična sekcija PGD Drešinja vas, 570 72 13).
Ponedeljek, 17. april, ob 11. uri
srečanje konjenice;
Šentjungert
(Turistično društvo Galicija, sekcija konjeništvo, 041 444 993).
Ponedeljek, 17. april, ob 18. uri
Hmeljska princesa, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 18. april, ob 20. uri
Za nasmejana lička, dobrodelni koncert; Poslovno-komercialna šola Celje v sodelovanju z ZKŠT Žalec, pod pokroviteljstvom Občine Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 20. april, ob 17. uri
Kozlovska sodba v Višnji Gori (OŠ Griže);
za Cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 21. april, od 8. do 12. ure
EKO dan na I. osnovni šoli Žalec;
(I. OŠ Žalec, 713 24 22).
Petek, 21. april, ob 18. uri
postavljanje mlaja;
Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče,
041 639 885).
Petek, 21. april, ob 20. uri Flying Pickets, koncert angleške vokalne skupine;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 22. april, ob 8. uri
plezanje na umetni steni v Ljubečni; odhod izpred avtobusne postaje v Žalcu (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 22. april, ob 9. uri
24. planinski pohod po mejah KS ter ob spominskih obeležjih; most čez Savinjo pri Kasazah (Planinsko društvo Liboje,
031 627 923).
Sobota, 22. april, od 9. do 12. ure
cvetlična tržnica v Vrbju; pri Gasilskem domu (Turistično društvo Vrbje,
041 507 546).
Sobota, 22. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Petrovčah; prireditveni prostor pred Balo v Petrovčah
(Turistično društvo Petrovče,
570 73 83).
Sobota, 22. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Libojah; pred trgovino v Libojah (Turistično društvo Petrovče,
041 795 642).
Sobota, 22. april, od 10. do 12. ure
cvetlična tržnica v Žalcu; pred blagovnico Mercator (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 22. april, ob 10. uri
II. kolo šolske lige; telovadnica UPI Žalec (Karate klub Žalec, 051 428 421).
Sobota, 22. april, ob 16. uri
kolesarska dirka po Zabukovici; start in cilj pred Gasilskim domom v Zabukovici
(Športno društvo Risi Zabukovica, 041 783 765).
Sobota, 22. april, ob 19. uri
koncert Moškega pevskega zbora Petrovče z gosti;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
570 76 08).
Sobota, 22. april, ob 20. uri
Navihanke z gosti, koncert;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 23. april, ob 8.30
šahovski turnir, 2x15 minut; klubski prostori v Žalcu (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Nedelja, 23. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Galiciji;
POŠ Trje
(Turistično društvo Galicija,
031 243 725).
Nedelja, 23. april, ob 14. uri
tekmovanje v postavljanju hmeljevk; Loke - dolina Rupe
(Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Ponedeljek, 24. april, ob 18. uri
hitropotezni šahovski turnir, 2x5 min.; klubski prostori v Žalcu (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Ponedeljek, 24. april, ob 18. uri
občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju in 65-letnici ustanovitve OF;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 24. april, ob 21. uri
Jamski človek, monokomedija (Uroš Fürst);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 25. april, ob 17. in 19. uri
območna revija otroških pevskih zborov; Dom II. slovenskega tabora Žalec (SKD OI Žalec, 491 38 40).
Sreda, 26. april, ob 20. uri
Princesa na zrnu graha (predstava);
KUD Grifon Šempeter;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon, 031 431 816).
Četrtek, 27. april, ob 9. uri
Pomlad na Bukovici;
zbor pohodnikov ob 9. uri pri pisarni
PD Žalec
(Planinsko društvo Žalec,
041 705 738).
Četrtek, 27. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Šempetru; parkirišče pred Rimsko nekropolo (Turistično društvo Šempeter,
031 645 937).
Sobota, 29. april, ob 8. uri
Pekel pri Borovnici in ogled Tehničnega muzeja Bistra;
odhod izpred restavracije Nekropolis (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 29. april, od 10. do 12. ure
cvetlična tržnica na Ložnici;
Gasilski dom Ložnica (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 29. april, ob 17. in 21. uri
Hmeljska princesa, opereta; gostovanje na Korčuli.
Nedelja, 30. april, ob 20. uri
kresovanje na Gori;
Gora
(Planinsko društvo Galicija,
572 80 38).
Nedelja, 30. april, ob 20. uri
prvomajsko kresovanje; igrišče Dobriša vas (Gasilsko društvo Petrovče in Turistično društvo Petrovče, 041 783 848).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 1. april, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 1. april, ob 10. uri
modelarska klubska tekma; vzletišče Kaplja vas;
AK Prebold
(Alojz Weichart, 041 783 313).
Petek, 7., in sobota, 8. april
FESTIVAL POTIC 2006;
-	7. april do 9. ure dostava potic in ocenjevanje, ob 20. uri podelitev priznanj
s kulturnim programom;
-	8. april od 7. do 12. ure razstava potic;
Garni šport hotel Prebold;
Občina Prebold in Društvo podeželskih žena občine Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85).
Sobota, 8. april, od 8. do 12.ure
kmečka tržnica - izdelava buter; parkirišče pred OŠ Prebold;
Občina Prebold in Društvo podeželskih žena občine Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85).
Sobota, 15. april, ob 9. uri
turnir v malem nogometu;
Športni park Latkova vas;
Športno društvo Latkova vas (Aljaž Zupanc, 040 419 611).
Sobota, 15. april, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 22. april, ob 13. uri društvena tekma v lovu s plovcem; mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 22. april, ob 8. uri
cvetlična tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 29. april, ob 7. uri
po savinjski planinski poti: Šmohor-Gozdnik-Mrzlica-Prebold;
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40.
OBČINA POLZELA
Sobota, 1. april, ob 8. uri
27. pohod na Dobrovlje iz Letuša; Športno društvo Andraž (Izidor Ograjenšek, 031 853 990).
Sobota, 1. april, ob 9. uri
27. pohod na Dobrovlje iz Rakovelj; zbor na avtobusni postaji Rakovlje (PD Polzela, Mirko Jegrišnik,
041 902 183).
Nedelja, 2. april, ob 18. uri
območna revija pevskih zborov; Kulturno društvo Andraž (Dani Sitar, 041 204 760).
Sreda, 5. april, ob 8. uri
pohod po poteh Občine Polzela III. del;
zbor pred društvenim bifejem;
Društvo upokojencev Polzela (Franc Tajnšek, 572 01 32).
Četrtek, 6. april,
nakupovalni izlet na Madžarsko; avtobusna postaja Orešnik Polzela ob 6.45; avtobusna postaja Breg Polzela ob 7. uri;
avtobusna postaja Ločica ob 7.05;
Društvo upokojencev Polzela (Gertruda Terčak, 572 01 58).
Četrtek, 6. april, ob 14. uri
ustvarjalna delavnica Izdelovanje velikonočnih pirhov za učence OŠ; delavnica je brezplačna, prjava obvezna (NinaTrbovšek, 705 03 18).
Sobota, 8. april, ob 9. uri
spomladanski sejem; parkirišče ob občinski stavbi;
TD Polzela
(Alenka Žnidar, 703 32 20).
Sobota, 8. april, ob 10. uri
romarski križev pot:
Vimperk-Gora Oljka (Župnijski odbor, 705 00 03).
Sobota, 8. april, ob 18. uri
območna revija pevskih zborov; Kulturno društvo Andraž (Dani Sitar, 041 204 760).
Sobota, 8. april, ob 20. uri
premiera komedije DVE NEVESTI; Dom krajanov v Andražu;
Kulturno društvo Andraž (Anton Satler, 070 299 237).
Nedelja, 9. april, ob 15. uri
ponovitev komedije DVE NEVESTI; Dom krajanov v Andražu;
Kulturno društvo Andraž (Anton Satler, 070 299 237).
Sreda, 12. april, ob 18. uri
94. lunohod na Goro Oljko; zbor pred društvenim bifejem;
Društvo upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 572 02 10).
Četrtek, 13. april, ob 17. uri
Ura pravljic za predšolske otroke; delavnica je brezplačna, prijava obvezna (Nina Trbovšek, 705 03 18).
Petek, 14. april, ob 15. uri
križev pot na veliki petek na Gori Oljki
(Župnijski odbor, 705 00 03).
Ponedeljek, 17. april, ob 7. uri
velikonočni pohod Oplotnica
-	Trije kralji;
odhod izpred Občine Polzela;
Društvo upokojencev Polzela (Erna Drofenik, 572 01 20).
Ponedeljek, 17. april, ob 15. uri
maša na Vimperku na velikonočni ponedeljek in družabno srečanje (župnijski odbor, 705 00 03).
Četrtek, 20. april, ob 18. uri
okrogla miza ob dnevu Zemlje; mala dvorana KUD;
TD Polzela
(Alenka Žnidar, 703 32 20).
Sobota, 22. april, ob 8. uri Odprimo vrata Športno-rekreacijskega centra Polzela;
Športno-rekreacijski center;
ZŠD Polzela
(Simon Ograjenšek, 031 393 499 Tomaž Satler, 051 218 172).
Sobota, 22. april, ob 19.30
letni koncert MePZ Oljka; telovadnica OŠ Polzela (Marko Slokar).
Sobota, 22. april, ob 18. uri
1. kolo medkrajevne lige malega nogometa - ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 22. april, ob 5. uri
pohod na Medvednico
-	14. Rusov pohod;
Športno društvo Andraž (Slavko Jevšnik 041 543 416).
Sobota, 22. april, ob 5. uri
pohod na Medvednico
-	14. Rusov pohod;
odhod izpred občinske stavbe; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879).
Sobota, 22. april, ob 5.30
Rusov pohod Zagreb-Sljeme; odhod izpred Občine Polzela;
Društvo upokojencev Polzela (Erna Drofelnik, 572 01 20).
Nedelja, 23. april, ob 9. uri
17. memorial Frančka Satlerja; igrišče Andraž; mali nogomet;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 23. april, ob 10.30
maša na Gori Oljki na Belo nedeljo; cerkev sv. Kriza (župnijski odbor, 705 00 03).
Nedelja, 23. april, ob 16. uri
druga ponovitev komedije DVE NEVESTI;
Dom krajanov v Andražu; Kulturno društvo Andraž (Anton Satler, 070 299 237).
Četrtek, 27. april, ob 17. uri
5 ur malega nogometa - VZHOD : ZAHOD; igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 29. april, ob 18. uri
2. kolo medkrajevne lige malega nogometa - ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 30. april, ob 10.30
srečanje ovdovelih župljank in župljanov;
Župnijska cerkev (župnijski odbor, 705 00 03).
Nedelja, 30. april, ob 20.30
KRESOVANJE; igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 1. april, ob 19. uri
salamijada v Zadružnem domu Braslovče;
Turistično društvo Braslovče (Toni Ramšak, 041 526 678).
Sobota, 1. april, ob 20. uri
koncert MPZ Kope-Legen iz Slovenj Gradca in ljudskih pevcev KPD Šešče Prijatelji 6-še;
Dom krajanov Gomilsko;
KD Gomilsko.
Petek, 7. april, ob 15. uri
velikonočna delavnica v prostorih župnišča v Braslovčah;
DPM Braslovče
(Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 8. april,
mednarodno prvenstvo v taekwon-do(ju)
- 3rd SUN OPEN 2006;
Športna dvorana Polzela;
Taekwon-do Sun Braslovče (www.tkd-sun.com).
Nedelja. 9. april, med 7. in 12. uro
tradicionalni velikonočni sejem na trgu v Braslovčah;
Društvo podeželskih žena Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Ponedeljek, 17. april
na velikonočni ponedeljek v zasnežene Savinjske
Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Sobota, 22. april, ob 20. uri
S pesmijo v pomlad; telovadnica OŠ Braslovče;
Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Nedelja, 23. april
po evropski peš poti E6 Šentvid-Mozirje;
Planinsko društvo Braslovče (Martin Slemenšek, 041 579 326).
Od 29. aprila do 1. maja
potepanje po Istri;
Planinsko društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 327 631).
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
Torek, 4. april, ob 17. uri
ČARODEJ Jani Jošovc za najzvestejše povabljene bralce (ob mednarodnem dnevu mladinskih knjig).
Četrtek, 6. april, ob 17. uri
VELIKONOČNA USTVARJALNICA z Ireno Verbič (prijave v knjižnici). Torek, 11. april, ob 19. uri
predstavitev knjige Ivana Janeza Štuheca SMER-OSVOBOJENA DEŽELA.
Četrtek, 20. april, ob 17. uri
PRAVLJICA z Ireno Štusej.
Razstavljala Zora Stančič
Pesniška zbirka Vidov ples
Avtorica razstave Zora Stančič (levo) in Lidija Koceli
V Savinovem likovnem va likovnih del akademske salonu v Žalcu je bila do slikarke Zore Stančič. Ob 21. marca na ogled razsta- odprtju je avtorico pred-
stavila programska direktorica za kulturo pri ZKŠT Žalec Lidija Koceli, njeno delo pa likovni kritik Boris Gorupič.
Avtorica razstave živi in ustvarja v Ljubljani. Diplomirala je leta 1984 na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu, podiplomski študij grafike pa je pred šestnajstimi leti zaključila v Ljubljani. Študijsko se je izpolnjevala v Parizu, na Dunaju, v Združenih državah Amerike in na Češkem. V Žalcu je predstavila svoja novejša dela. Razstavo je odprl podžupan Občine Žalec Marijan Turič-nik.	T. Tavčar
Pozdrav kulturi in življenju
Osrednja letošnja prireditev v Občini Braslovče ob slovenskem kulturnem prazniku je bila na Gomilskem. Dvorana Doma krajanov je bila napolnjena tako rekoč do zadnjega kotička. Na odru so se zvrstili vsi domači ljubiteljski kulturni ustvarjalci. Osnovnošolci so pod vodstvom svojih učiteljic prikazali različne narodne plese, igrici, seveda pa ni manjkal otroški pevski zbor.
Mladostniki so na svojevrsten način v kombinaciji s plesom na takte valčka pod režijskim vodstvom Cirila Jagriča uprizorili Prešernovega Povodnega moža, odrasla dramska skupina pa je pod mentorstvom Nine Markovič, ki je skupaj z Andrejem Šramom prireditev tudi povezovala, pripravila recital Prešernovih pesmi. Prisluhnili smo lahko vsebini
Od leve proti desni: Tilen Natek, Eva Skok, Nika Brišnik, Eva Čemažar in Jan Rojnik skupaj z Marijo Rančigaj in prof. Milanom Natkom
edinega ohranjenega pisma, ki jevne geografije in zgodovine,
ga je naš naj večji pesnik pisal staršem, v katerem jim sporoča odločitev, da ne bo nadaljeval študija bogoslovja.
Slavnostni govornik je bil rojak prof. Milan Natek, ki je s svojim izvajanjem pripravil pravo učno uro s področja kra-
Vrtec na obisku v knjižnici
Otroci z vzgojiteljico Majdo Rajh in knjižničarko Nušo Dvoršek Skoraj vsak četrtek ob de- jo pravljice, pripovedujejo in
seti uri preboldsko knjižnico obišče kakšen oddelek otrok iz vrtca. V knjižnici se pogovarjajo o knjigah, prisluhnejo kakšni pravljici, ki jim jo pove knjižničarka Nuša ali katera od njihovih vzgojiteljic, in si izposodijo knjige.
Tudi otroci vzgojiteljice Majde Rajh, ki si je v svojem oddelku omislila projekt z naslovom Pravljice iz mavričnega kovčka, so obiskali knjižnico. V okviru projekta se otroci seznanjajo s knjigami, se učijo, kako je z njimi treba ravnati, redno posluša-
obnavljajo njihovo vsebino, rišejo risbice o pravljičnih likih in se poskušajo o mojstrstvu igranja teh likov. Na ta način se navajajo na knjigo kot na svojo prijateljico, ki jih bo spremljala vse življenje, in tudi na knjižnico oziroma bralno kulturo.
Čeprav so otroci stari od 3. do 4. leta, po zaslugi svojih vzgojiteljic, knjižničarke in tudi staršev že veliko vedo o knjigah. Preden so zapustili prostore knjižnice, so knjižničarki zapeli dve pesmici.
D. Naraglav
poudaril pomen in poslanstvo kulture tako za posameznika kot tudi širšo skupnost in izrazil tudi kakšno kritično misel. Njegov govor je lahko pravi izziv mladim, ki so pripravljeni nadaljevati tovrstno delo. Marsikaj novega so o svojih krajih imeli priložnost slišati tako tisti, ki so tu rojeni, kot tudi tisti, ki so v te kraje prišli. Prav poseben dogodek pa je bil sprejem prvošolcev v Kulturno društvo Gomilsko. Ob tej priložnosti so prejeli knjižno darilo s posvetilom govornika in nagelj kot simbol slovenstva.
Pretekli petek pa je na Gomilskem potekala tradicionalna prireditev Pozdrav življenju, s katero počastimo vse marčevske praznike, prihod pomladi in nasploh življenje. Zopet so vrste strnili vsi gomil-ski kulturniki v družbi šolarjev iz Trnave. Še posebej pohvalno pa je že utečeno sodelovanje z Društvom kmečkih žena Trna-va-Gomilsko. Članice društva so pripravile zelo zanimivo razstavo ročnih del, ki je bila prava paša za oči. V neuradnem delu so poskrbele za vse potrebno. Vsi navzoči, še posebej otroci, so imeli možnost preizkusiti srečo in se udeležiti bogatega srečelova domačih izdelkov in pridelkov.
Če nam letos tudi na Gomilskem ni uspelo zime pregnati s pomočjo pusta, smo jo s tem večerom prav gotovo in si tako nabrali novih moči in dobre volje za medsebojno sodelovanje tako v ožjem kot v širšem smislu. Marija Rančigaj
S predstavitve Bedračeve pesniške zbirke Bedrač. Ob koncu predstavitve se je zahvalil Občini Žalec, ki
V Petrovčah se dogaja
je med drugimi omogočila izdajo pesniške zbirke. T. T.
Zavod za kulturo in šport Občine Žalec je v Savinovi hiši pripravil predstavitev pesniške zbirke Vidov ples Žalčana Danijela Bedrača. Uvodoma je številne poslušalce pozdravila programska direktorica za kulturo na zavodu Lidija Koceli in poudarila pomen nove pesniške zbirke, z avtorjem pa se je pogovarjal glavni urednik revije Vpogled Mare Cestnik.
Bedračeve pesmi je recitirala Tanja Petelinek, prepevali pa so jih Vesna Žličar, Grega Peer in avtor pesniške zbirke Danijel
V Petrovčah je kulturno dogajanje zelo živahno, čeprav tamkajšnje kulturno društvo ni vedno zadovoljno z obiskom prireditev. V krajevni knjižnici v Petrovčah je bila februarja na ogled slikarska razstava Stelle Muzlovič iz Petrovč, Kulturno društvo Petrovče je ženam podarilo ogled monokomedije Čistilka Marija, pred dnevi pa je pripravilo tudi občni zbor.
Domačinka Stella Muzlovič je končala Srednjo vrtnarsko šolo v Celju, smer cvetličar - vrtnar. Vedno je rada slikala, zato se je vključila v likovno sekcijo pri KUD Žalec. Svoje slike je razstavljala na skupinskih razstavah v Preboldu, Žalcu in Celju, razstava v Petrovčah pa je njena prva samostojna razstava. Od-
prtja razstave se je udeležil tudi župan in poslanec gospod Lojze Posedel. Mladi avtorici je čestital in ji zaželel veliko uspehov v
prihodnosti.
11. marca letos je bila v dvorani hmeljarskega doma prijetna prireditev - darilo Kulturnega društva Petrovče - namenjena vsem ženam in materam ob
mednarodnem dnevu žensk in materinskem dnevu. Vandrov-čki so zapeli nekaj pozdravnih pesmi, nato pa je nastopila Olga Markovič s Partljičevo monokomedijo Čistilka Marija. Vsem, ki so ta sobotni večer ostali doma, je lahko res žal, saj so zamudili lep večer.
O skromnem obisku krajanov na sicer dobrih prireditvah so razpravljali člani KD Petrovče na svojem letnem občnem zboru
4.	marca letos. Pregledali so poročila o delu posameznih sekcij v letu 2005 (mešani pevski zbor A Cappella, moški pevski zbor, vokalni skupini Vandrovčki in Candela ter literarna sekcija). Dopolnili so odbor društva in sprejeli finančni načrt za leto
2006.	Program društvene dejavnosti je predstavila predsednica društva Jana Jug Naglič. Kot se za kulturno društvo spodobi, se je letni občni zbor začel in končal s pesmijo.	M. U.
Kulturno življenje razgibano
V Krajevni skupnosti Ponikva je kulturno življenje pestro in razgibano, za kar med drugimi skrbijo moški pevski zbor, ljudske pevke, folklorna skupina, glasbena skupina Heard Band, šolsko kulturno društvo in številni posamezniki.
Kaj znajo in zmorejo, so doslej že velikokrat pokazali in s svojimi nastopi razveselili svoje sokrajane in druge udeležence njihovih nastopov. Vsako leto se izkažejo ob dnevu kulture, na turistično-etnografski prireditvi Obiranje hmelja na star način in prireditvi Kmečko popoldne
Ljudske pevke s Ponikve med nastopom na letošnji prireditvi v počastitev kulturnega praznika
pod lipo, katere glavni organizatorje Društvo kmečkih žena Ponikva. Sodelujejo tudi na drugih
prireditvah v kraju, prav tako se radi predstavijo tudi v drugih krajih Savinjske doline. D. N.
Obogatili večer
Člani gledališke skupine KD Galicija
Kulturno glasbeno društvo Cecilija Polzela je v Kristalni dvorani dvorca Senek na Polzeli pripravilo zanimiv kulturni dogodek. Nastopili so gojenci Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana iz Savinjske doline, ki se pripravljajo na državno tekmovanje.
S svojim igranjem so obiskovalcem prireditve in stanovalcem Doma upokojencev Polzela polepšali večer Zoran Bičanin in Katarina Manjcen na violončelu, Lucija Kovačič na violini in profesorica Hermani-na Hudnik, ki jih je spremljala na klavirju.	T. Tavčar
30-letni jubilej glasila
Sto vodnjakov na Slovenskem
Z okrogle mize
Na OŠ Polzela so z okroglo mizo in kulturnim programom, ki so ga posvetili spominu na glasbenega pedagoga in pisca glasbenih pravljic Janeza Bitenca, proslavili 30-letnico izhajanja šolskega časopisa. Okroglo mizo so vodili mladi novinarji z mentorico Marijo Kronovšek.
V pogovoru so sodelovali nekdanji novinarji, literati, likovni ustvarjalci in nekdanje urednice šolskega glasila: Magda Trobina, Magda Hribar, Stanko Kopušar, Valerija Pukl, Marija Kronovšek in mentorica likovnikov Regina Mratin-
Za likovno izražanje mlajše generacije je značilno, da mnogokrat poskuša preseči konvencije, ki jih poznamo iz prejšnjih obdobij. To seveda še ne pomeni, da so vedno tudi uspešni pri tem, a brez raziskovanja pač ni napredka. Med avtorji, ki likovno polje obravnavajo kot prostor nenehnih inovativnih pristopov, je tudi akademski slikar Viktor Bernik, ki od 23. marca razstavlja v Savinovem likovnem salonu.
Ena od posebnosti, ki jo najdemo v njegovih delih, je preseganje konvencij, ki sicer določajo standarde posameznih likovnih disciplin. Na splošno v teh delih ni preprosto določiti, ah imamo opraviti s sliko ah grafiko oziroma fotografijo. Postopki, ki jih avtor uporablja, imajo svoje tehnične posebnosti, katerim lahko le deloma sledimo, pri tem so nam nekateri nekoliko bolj znani, mnogokrat pa preprosto ne moremo ugotoviti, kako je avtor sploh prišel do rezulta-
kovič. Osrednja gostja večera je bila dr. Manca Košir, dolgoletna strokovna in duhovna voditeljica novinarskega krožkov v Sloveniji in še posebej uredniškega odbora Glas mladih. Navzoče je najprej pozdravila ravnateljica Valerija Pukl, ki je spregovorila predvsem v funkciji nekdanje urednice šolskega glasila in izrazila veliko veselje ob tolikšnem odzivu nekdanjih »krožkarjev«. Obenem seje zahvalila vsem, tudi sedanjim sodelavcem, za vodenje jubilejne slovesnosti, izdajo zbornika in ureditev priložnostne razstave.
Sledil je govor župana Lju-
ta. V času interdisciplinarnega likovnega izražanja to niti ni najpomembneje, pač pa še vedno ostaja bistveno vprašanje, to pa se sprašuje, koliko je posamezno delo kakovostno, celovito in reprezentativno za svoj čas.
Sicer pa je zanimiv tudi njegov odnos do modernizma, ki je v ospredje vedno postavljal težnjo k izvirnosti, neponovljivosti, skratka izjemnosti v vseh mogočih trenutkih. Novejše obdobje je do tega zavzelo dosti bolj prilagodljivo stališče in tudi pri Berniku najdemo zanimanje za spremembo omenjenega stališča. Vendar gre poudariti, da se ne srečujemo s poenostavljenim razmišljanjem, pri katerem bi šlo le za razmnoževanje enega in istega, pač pa izvirnost pojmuje na nekoliko svoj način. Tako recimo mnogokrat uporablja razne znake, tudi logotipe znanih podjetij, zlasti takšnih, ki predstavljajo ekonomsko uspešnico. Povzema jih neposredno, vključno z njihovo barvitostjo in dekora-tivnostjo in družbenim pome-
ba Žnidarja, ki je dejal, da z zadovoljstvom spremlja Glas mladih, in zaželel, da še naprej izhaja in s tem nadaljuje bogato tradicijo šole. V imenu strokovne direktorice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Natalije Komljanc je čestitke izrekla mag. Sonja Zajc.
V prvem delu okrogle mize so spomine na izhajanje glasila obujale vse nekdanje urednice, v drugem delu pa so se mladi novinarji z dr. Manco Košir pogovarjali o vlogi novinarstva in šolskega časopisa danes. Celotno prireditev so popestrili z jubilejnim zbornikom, bogato razstavo in ogledom filma o Polzeli, ki je nastal natanko pred 20 leti. Takratna ekipa mladih novinarjev je s filmom, s turističnim glasilom in vodnikom po Polzeli nastopila na 1. turističnem festivalu na Polzeli in zasedla prvo mesto. Festival Turizmu pomaga lastna glava pa je vodila prav dr. Manca Košir. Po končani okrogli mizi se je srečanje nadaljevalo ob ogledu razstavljenih glasil in slikarskih del nekdanjih uspešnih likovnikov. T. Tavčar
nom, ki ga imajo. A vendar so tudi njegova dela izvirna. To so zaradi načina, kako so narejena, tehničnega postopka - ki je, kot je bilo že omenjeno, mnogokrat tako poseben, da je preprosto neugotovljiv, izvirnost njegovih del pa najdemo tudi v načinu, kako so predstavljena. Ker so na razstavi predvsem letošnja dela, se bomo srečah z Bernikovim novejšim dojetjem njegovega koncepta. Boris Gorupič
Zadrega nad zadrego
Gledališka družina DPD Svoboda Prebold je pred premiero svoje nove gledališke komedije Zadrega nad zadrego. Gledališki projekt, ki nastaja pod režiserskim vodstvom Cirila Jagriča, je začel nastajati že v lanskem letu, ko so se odločili za izpeljavo gledališkega projekta Kekec.
Zaradi angažiranosti pri tem velikem projektu na prostem, ki je popestril življenje na dvorišču preboldske graščine in navdušil na stotine gledalcev, se je premiera Zadrega nad zadrego za nekaj mesecev zavlekla.
Luč sveta bo zagledala v petek, 21. aprila, ob 20. uri v preboldski dvorani. Predstavo pa si boste lahko ogledali tudi naslednji dan ob 20. uri in v nedeljo ob 17. uri. D. N.
V Medobčinski matični knjižnici Žalec so ob 22. marcu, svetovnem dnevu voda, predstavili knjigo Francija Horvata Sto vodnjakov na Slovenskem. Vodnjak je namreč simbol izobilja in vir življenja.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da so ljudje ob vodnjakih preživeli, vodnjaki ob ljudeh pa le malokdaj. Franciju Horvatu so bili tako velik izziv, da se je odločil o njih napisati knjigo, ki je izšla pri Mohorjevi založbi v Koledarski zbirki, sofinanciralo pa jo je Ministrstvo za kulturo. Dokaz, da je knjiga s tovrstno vsebino res pomembna, je njena razpro-danost.
Avtor je s knjigo želel opozoriti na vodnjake kot javne spomenike, zapuščine umet-
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu bo do 8. aprila odprta razstava likovnih del Edvarda Starca. Uvodoma je ob odprtju razstave o slikarju in njegovih delih govorila Lidija Koceli, ki je na Zavodu za kulturo, šport in turizem v
Na bralnem večeru Knjižnice Prebold je bil gost evropski poslanec in predsednik LDS Jelko Kacin. Z njim sta se v Garnem šport hotelu Prebold pogovarjala knjižničarka Nuša Dvoršek in novinar Janez Vedenik. Jelko Kacin se je sestal tudi z županom Vinkom Debelakom in vodstvom lokalne stranke LDS.
Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili gostu, ki velja za izjemnega retorika. Kot minister za informiranje v času Demosove vlade je pripomogel k temu, da je bila vojna dobljena po diplomatski poti, o tem govori tudi knjiga Jelko Kacin - veliki zmagovalec. Nuša Dvoršek je spregovorila o gostu kot književnem ustvarjalcu - avtorju ali soavtorju nekaterih del. Med knjižne avtorje se je Jelko Kacin zapisal leta 1986, ko je izšla knjiga z naslovom Sodobna letala in helikopterji. V tistem času (1988) je prevajal knjige Top gun lovci in druga vojaška letala, njegovo ime kot avtorja dodatnega besedila pa lahko zasledimo tudi
nostne obrti, predvsem pa kot posode, v katerih se skriva dragocenost: voda. S pogovorom, ki ga je vodila Jolanda Železnik, in avtorjevimi fotografijami so se obiskovalci lahko sprehodih med slovenskimi vodnjaki. Vodnjaki so bili pogosto navdih pesnikom,
Žalcu zadolžena za kulturo.
Edvard Starc prvič razstavlja v Žalcu, rojen je v Leskovcu pri Krškem, živi in ustvarja pa v Ljubljani. Po poklicu je gradbeni tehnik in se je posvetil proizvodnji asfalta. V letih od 1954 do 1964 je bil zaposlen na celj-
V knjigi Martinov Missisipi iz leta 2003.
V pogovoru z Jelkom Kacinom so znova oživeli dogodki iz leta 1991. »V teh 15 letih smo veliko dosegli, od vseh nekdanjih jugoslovanskih republik največ, bomo pa tudi prvi od novih članic predsedovali EU in uvedli evropsko valuto,« je med drugim dejal Kacin in glede svoje vloge v letu 1991 še dodal: »Nikomur ne privoščim tega, nikoli več ne želim opravljati takšne funkcije, ker pa sem zdaj predsednik stranke, prvič v življenju
o njih je nastalo kar nekaj pregovorov, pravljic in zgodb. Izbor nekaterih je popestril večer. Na večeru pa so obudili tudi otroško igrico Vodnjak in razložili pomen vodnjakov v sanjah. S pesmijo so večer polepšale ljudske pevke Sestre Jakob.	T. Tavčar
skem cestnem podjetju, s slikanjem pa se je pričel ukvarjati leta 1978. Likovno izobrazbo je pridobival na večernih tečajih, pri akademskem slikarju Savi Sovretu in na Akademiji za likovno umetnost.
Likovni kritik Janez Mesesnel pa je med drugim zapisal: »Galerija Starčevih pokrajin in vedut že na prvi pogled predstavlja dve značilnosti, ki odkrivata tudi avtorjevo ustvarjalno osebnost: barvnost in težnjo k ploski izraznosti. V teh dveh kvalitetah nam slikar ponuja temelje svojega likovnega creda, na teh temeljih pa oblikuje še mnoge različice, nianse in finese.« V kulturnem programu so nastopih dramski igralec Andrej Kurent in učenci Glasbene šole Risto Savin. T. Tavčar
ugotavljam: nad mano ni več nikogar, jaz sem zadnji in ko mi zastavijo neko vprašanje, moram imeti odgovor. Če ga nimam jaz, ga ni. In tako je bilo približno tudi takrat, le da je šlo takrat za neko drugo zgodbo.«
V drugem delu večera je bilo marsikaj povedanega tudi o sedanjem političnem trenutku, o vladi in njenih potezah, slovenski diplomaciji o odnosih s Hrvaško, problematiko s sosedi, o delovanju stranke LDS. Ob zaključku je odgovarjal tudi na vprašanja obiskovalcev. D. Naraglav
Viktor Bernik v salonu
Razstavlja Edvard Starc
Bralni večer z Jelkom Kacinom
Starejše deklice v polfinale
Ekipa starejših deklic OŠ Prebold skupaj z Marjanom Plavčakom
S turnirja polzelskih šahistov
Šahirajo ob nedeljah
Za pokal Žalca 390 karateistov iz štirih držav
Med nastopom mladih žalskih karateistk v katah
Na četrtfinalu državnega prvenstva v odbojki za starejše deklice, ki je potekalo v telovadnici OŠ Nazarje, je ekipa OŠ Prebold osvojila prvo mesto in se tako uvrstila v polfinale tekmovanja.
Na tekmovanju so sodelovale štiri ekipe iz vzhodne Slovenije, ki so bile najuspešnejše na področnih tekmovanjih. To so bile ekipe iz Prebolda, Benedikta, Nazarij in Globokega.
Končalo seje tekmovanje v zimski ligi malega nogometa za ekipe U-8 (nogometaši, rojeni leta 1997 oziroma mlajši). Tekmovanje v okviru MNZ Celje je potekalo med šestnajstimi ekipami.
Nogometašem NK Žalec se je pod vodstvom trenerja
V mali dvorani OŠ Šempeter, kjer od nedavnega trenirajo člani Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, so pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so podelili častni kimoni najuspešnejšima članoma.
Naj član za leto 2005 je postal Tadej Kostajnšek, naj članica pa Sabina Predovnik, oba v kategoriji kadetov. Sabina tekmuje v kategoriji do 70 kg, Tadej pa
Ekipa Prebolda je na turnirju gladko premagala vse tekmice, in sicer Benedikt z rezultatom 25 : 15 in 25 : 9, Globoko z rezultatom 25 : 15 in 25 : 11 ter Nazarje 25 : 15 in 25 : 15. Vrstni red: Prebold, Benedikt, Nazarje in Globoko.
Odbojka je v Preboldu postala šport številka ena za dekleta, za kar ima veliko zaslug Ženski odbojkarski klub Prebold, ki ga vodi Marjan Plavčak. D. N.
Mirana Jelena uspelo uvrstiti na finalni turnir, na katerem so zasedli odlično tretje mesto, in sicer za ekipama NK Rudar in NK Publikum. V odločilni tekmi so premagali vrstnike iz Celja, ekipo NK Mali šampion, z rezultatom 2:0.	M. J.
v kategoriji do 63 kg. Naslov in nagrado sta si prislužila na osnovi doseženih rezultatov na tekmovanjih in udeležbe na treningih. Poleg točkovanja za izbor sta bila izbrana tudi s strani svojih sotekmovalcev in trenerjev. Nagrado jima je podelil trener in predsednik Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter Sandi Jelen in jima zaželel, da tudi v prihodnje uspešno nastopata. D. N.
Člani Šahovskega kluba Polzela, njegov predsednik je Tomi Masnec, so na občnem zboru pregledali lanskoletno delo in si zadali program dela za letos.
Njihova glavna naloga bo tudi letos pripraviti najmanj 40 nedeljskih hitropoteznih turnirjev v letu, se udeležiti turnirjev sosednjih klubov,
V nedeljo, 12. marca, je v Globokem pri Brežicah potekalo državno prvenstvo Slovenije za mlajše in starejše mladince. Prvenstvo je organiziral ju jitsu klub Katana v sodelovanju z Ju jitsu zvezo Slovenije.
Državnega prvenstva se je udeležilo 82 tekmovalcev iz desetih slovenskih ju jitsu klubov. Med njimi tudi enajst tekmovalcev iz ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so znova dokazali, da sodijo med najuspešnejše tekmovalce v tem športu. Osvojili
veliko skrb pa bodo namenili najmlajšim šahistom na polzelski in braslovški osnovni šoli. Po seštevku vseh lanskih 40 turnirjev je zmagal Štefan Šincek, ki je zbral 560 točk, drugi je bil Marjan Vitanc s 348 in tretji Stane Skok s 325 točkami. Turnirjev se je udeleževalo od 12 do 18 šahistov. T. T.
so kar štiri zlate, tri srebrne in tri bronaste medalje, dve četrti in eno peto mesto.
Z zlato medaljo so se tokrat okitili Grega Habjan, Sabina Predovnik, Marko Cokan in Nejc Kuder. S srebrno medaljo so se domov vrnili Chris Koležnik, Tadej Kostanjšek in Matic Golav-šek. Bronasti pa so bili Barbara Stiplovšek, Matic Go-lavšek in Tadej Kostanjšek. Slednja sta tekmovala tako v kategoriji mlajših mladincev kot tudi v kategoriji starejših mladincev.	D. N.
Na letošnjem mednarodnem karate turnirju za pokal Žalca, ki ga je organiziral Karate klub Žalec, je nastopilo 390 tekmovalk in tekmovalcev iz 43 klubov iz Švice, Avstrije, Italije in Slovenije. Med njimi je bilo 39 tekmovalk in tekmovalcev domačega karate kluba.
Izjemni organizacijski uspeh so dopolnili tudi s tekmovalnim uspehom, saj so njihovi tekmovalci zmagali kar v desetih kategorijah. V članski kategoriji sta zmagala Luka Marič v športnih borbah do 70 kg in Alisa Ređič v katah med ženskami. V izvajanju kat so se zmage veselili še: Kiti Smiljan med mačicami, Deja Govc Pušnik med 14-letnicami in
Športna dvorana na Polzeli je bila prizorišče končnice za naslov prvaka savinjske košarkarske lige Brglez.com, ki jo je že dvanajstič pripravilo športno košarkarsko društvo Koš Polzela. Letos je sodelovalo 10 ekip s širšega celjskega območja, s tekmovanji pa so pričeli
20.	novembra in zaključili 19. februarja.
Tekma za sedmo mesto Picerija 902 Gornji Grad : Odgovor Polzela 53 : 60, za peto mesto Tweed Žalec : Parižlje 67 : 78, za tretje mesto Gomilsko : Steklarstvo Polzela 74 : 67 in za prvo mesto Brglez.com Polzela : Radio Fantasy Celje 73 : 54. Naslov prvaka je torej osvojila ekipa Brglez.com, sledijo Radio Fantasy, Gomilsko, Steklarstvo Polzela, Parižlje, Tweed Žalec, Odgovor Polzela, Picerija 902 Gornji Grad in Werinox Celje. Najboljši košarkar pri prostih metih v rednem delu tekmovanja je Beno Pungartnik iz ekipe Brglez.com Polzela s 83,7-od-stotnim izvajanjem, največ točk
Klemen Plazar med 12-letni-ki. V športnih borbah so prvo mesto osvojili: Kiti Smiljan pri mačicah do 25 kg, Mark Malis med 10- in 11-letniki, Igor Dedič med 12- in 13-letniki nad 50 kg, Matic Potočnik med 14- in 15-letniki do 50 kg. Poleg tega se lahko pohvalijo z 19 odličji za drugo in tretje mesto. Na tekmovanju so nastopili tudi člani KK Polzela. Luka Deberšek si je v športni borbah med 10- in 11-letniki priboril prvo mesto.
Za najboljšega mladega tekmovalca je bil proglašen Mark Malis, Kiti Smiljan pa je bila najmlajša tekmovalka. Pokal mesta Žalec sta osvojila Iva Peternel in Matej Sušnik iz Karate kluba Kranj. T. Tavčar
(273) je priigral Primož Skok iz ekipe Gomilsko, dosegel je tudi največ trojk, in sicer 46. Organizatorji tekmovanja se zahvaljujejo sponzorjem 1 TV Brglez, s. p„ Polzeli, tovarni nogavic, d. d., Hari tisku Petrovče, Elektroinstalacijam Korošak, s. p., podjetju Garant, d. d., Turistični agenciji Relax Celje, GG Steklarstvu Polzela in Novolesu, d. d., Straža.
Zaključne tekme si je ogledalo okoli 500 gledalcev, pokale in priznanja pa je podelil polzelski župan Ljubo Žnidar. T. Tavčar
Beno Pungartnik
Tekmovalna ekipa ju jitsu kluba Aljesan Šempeter
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel: 03 71212 50, E-pošta: zkst.zalec@slol.net
OVEK,
KI ZMORE VEČ Jure Robič
v Domu li. slovenskega tabora Žalec v sredo, 5. aprila 9006, ob 19.30
Cena vstopnic je 500,00 SIT v predprodaji in 800,00 SIT na dan prireditve.
Imetniki Olimpijske kartice imajo prost vstop. Prodaja vstopnic: TIC Žalec, Šlandrov trs U (Savinova hiša), tel.: 710 04 34.
Tretje mesto za Žalčane
Zg. vrsta od leve proti desni: Kevin Lesjak, Denis Zagajšek, Andrej Simončič, Aljaž Triplat, Aleš Dobrajc, Leonardo Vergilas, Tomaž Grobelnik; sp. vrsta od leve proti desni: trener Miran Jelen, Miha Vengust, Jan Podbrežnik, Timotej Goršek, Jakob Korbar, Urban Pesjak
Kimoni za naj članico in člana
Z razglasitve najuspešnejših
Državno prvenstvo zelo uspešno
Zmagovalec Brglez.com
Ekipa Brglez.com Polzela
Gladka zmaga SIP
'v'
Šempetra
Odbojkarji SIP Šempetra; (čepijo od leve proti desni: Sebastjan Cilenšek, Urban Vrenko, Žiga Zupanc, Zlatko Pulko, Gregor Rozman: stojijo: Dušan Košenina, Matevž Stegner, Domen Kos, Dori Šildenfeld, Goran Arsovič in trener Boro Jovič)
V nadaljevanju tekmovanja v II. slovenski državni odbojkarski ligi so odbojkarji SIP Šempetra v 20. krogu državnega prvenstva dosegli pomembno zmago. V telovadnici šempetrske osnovne šole so gladko premagali ekipo Partizan Fram 3 : 0 v setih.
Živahno je bilo tudi v telo-
vadnici Podružnične osnovne šole Tarnava, kjer sta se v 21. krogu druge slovenske državne lige v ženski konkurenci v lokalnem derbiju pomerili ekipa Aliansa Šempeter in ekipa Braslovče. Zmagala je ekipa Aliansa in si tako že zagotovila obstoj v drugi ligi. Ekipa Braslovč pa je žal izpadla.	T. Tavčar
Uspešna v New Yorku
Primož in Klemen Ferjan ob nominaciji za športnika Občine Žalec za leto 2005
Prestižni turnir New York Open 2006, ki je potekal v soboto, 18. marca, je bil za Matjaža Ceraja ter brata Klemna in Primoža Ferjana uspešen in nepozaben.
Zaradi razpisane denarne nagrade (1000 USD v vsaki kategoriji) je bila mednarodna zasedba zelo močna. V NY so potovali skupaj s kanadsko reprezentanco iz Montreala, kjer trenutno trenirajo.
Dosegli so zavidljive rezultate: Matjaž je tesno izgubil s Per-divarom Valeriuom (ROM), nato pa po vrsti premagal Daniela Mccormicka (USA), Pabla Figueroa (PUR) ter Joela Brutusa (USA) in osvojil tretje mesto. Primož je bil boljši od
Davida Poqhosyana (USA), Nobunarija Arakakia (JPN), Carla Trotterja (CAN) in Carlosa Santiage (PUR) ter osvojil zlato trofejo. Trofejo in s tem 1000 USD je osvojil tudi Klemen, ki je premagal Clemensa Rutza (GER), Genadiya Bilo-dida (UKR), Tima Van Gla-beka (BEL), Avisarja Shein-mana (ISR) in v finalu še Iliya Chymchyuria (UKR).
Kot zanimivost velja poudariti, da so v zaključnih dvobojih vsi trije tekmovalci še 20 sekund pred koncem izgubljali, v zadnjih trenutkih pa so pokazali, da se pri judu vztraja do zadnje sekunde, in tako premagali kakovostne nasprotnike.	U. V.
ČS
Avto
GALANT
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji
Žalčanke izpadle
Derbi Hopsom
V akciji Katja Čerenjak (št. II) na tekmi Celeia Žalec : Olimpija PKL
Prvenstvena vzgoja lastnih kadrov
Košarkarski klub Prebold velja za enega od tistih klubov, katerega namen je predvsem na amaterski osnovi uvajati v svet košarke mlade igralke in igralce in jih usposobiti in pripraviti za igranje v članskem moštvu, vsem igralcem, ki presegajo kakovostne okvirje igranja, pa omogočiti napredovanje. Sistematično delo z mladimi daje ustrezne rezultate, saj ekipe na državnem nivoju uspešno nastopajo in tudi igrajo v II. SKL.
V	članski ekipi, ki uspešno nastopa v II. SKL, igrajo večinoma doma vzgojeni igralci.
Vse to je bilo poudarjeno tudi na njihovem občnem zboru, podana je bila tudi ocena dela v minulem letu. Košarkarski klub Prebold je pod vodstvom predsednika Franca Škrabeta v lanskem letu sodeloval na uradnih ligaških tekmovanjih, ki jih je organizirala Košarkarska zveza Slovenije, s člansko ekipo, ekipo mladincev, kadetov in pionirjev. Članska ekipa je sodelovala v pokalu SPAR, pionirji sodelujejo v savinjsko-šaleški ligi. Organizirana je bila tudi šola košarke za začetnike, poskušajo pa s to šolo tudi na OŠ Griže. Poletnega tabora sta se udeležila dva košarkarja mlajše kategorije. Oba (Cverle in Virant) sta bila izbrana v reprezentančno selekcijo.
V	pripravljalnem obdobju se je članska ekipa udeležila turnirja na Češkem in več prijateljskih tekem, kadeti pa so sodelovali na turnirju Tromeja v organizaciji KK Ajdovščina.
Na organizacijskem področju je bilo največ skrbi posvečene pridobivanju trenerja članske
ekipe in sponzorjev. Zaradi odpovedi pa je prišlo tudi do menjave trenerja mladih in tajnika. Med aktivnostmi minulega leta gre omeniti še tradicionalno prireditev Dan preboldske košarke in Seržov memorial, nekaj pa je bilo storjenega tudi na investicijskem področju. Za člansko ekipo so kupili nove copate in drese, za mladinsko ekipo pa nove drese, ogrevalne majice in torbe. Poleg tega so za šolo košarke kupili 15 novih primernih žog in 4 žoge za ostale selekcije. Ob novem letu so natisnili tudi koledar.
Letošnji program dela se bistveno ne razlikuje od lanskoletnega. Upajo, da jim bo letos uspelo organizirati enega od kvalifikacijskih turnirjev mlajših selekcij za uvrstitev v I. SKL, pridobiti nove sponzorje, nabaviti novo opremo za pionirje, pridobiti nove licence za pomožne sodnike, šolati domače trenerje na Fakulteti za šport ... Nadejajo pa se tudi dobrega sodelovanja z mediji, Športno zvezo Prebold - Veter v laseh in OŠ Prebold.	D. N.
V	soboto in nedeljo je bilo v Rimu tekmovanja za svetovni pokal v judu. Na njem sta nastopali v slovenski reprezentanci Petra Nareks in Lucija Polavder ki sta med najboljšimi na svetu vsaka v svoji kategoriji. Obe sta bili odlični. Lucija Polavder je osvojila zlato kolajno, Petra Nareks pa bronasto.
***
V	nadaljevanju prve B slovenske košarkarske lige so Hopsi s Polzele minulo soboto gostovali v Novi Gorici in zmagali z re-
Lokostrelski klub Žalec je bil v preteklem letu med uspešnejšimi klubi v žalski občini tako po osvojenih državnih prvenstvih kot po udeležbi na
zultatom 80 : 82. Na lestvici so na drugem mestu, le točko več ima Kranjski Triglav in točko manj Nova Gorica.
* **
Tudi v drugi slovenski državni rokometni ligi se je v soboto nadaljevalo tekmovanje. Moška ekipa SIP Šempetra je gostovala pri ekipi Hoč in zmagala 1 : 3, ženska ekipa Alinanse Šempeter je doma gladko 3 : 0 premagala Čulun Valšped, Braslovčanke pa so doma izgubili proti ekipi Škofje Loke 0 : 3. Zbral: TT
tekmah slovenskega pokala in na mednarodnih tekmah. Klub z dobrim delom nadaljuje tudi letos.
Na državnem dvoranskem prvenstvu v Šenčurju 4. in 5. marca sta naslov državnega prvaka osvojila Jaka Jager v slogu sestavljeni lok in Andreja Izgoršek v slogu goli lok. Barve kluba so na prvenstvu uspešno zastopali tudi Miloš Grum, Grega Jerin, Peter Jerin in Zlatko Ulaga.
Začenja se spomladanska sezona in medse vabijo nove člane. Če vas zanima tovrstni šport, se lahko včlanite v njihov klub. Vse podatke o vključitvi, začetni vadbi in treningih dobite ob vpisu pri Andreji Izgoršek, ki jo lahko pokličete tudi po telefonu na št. 041 970 036.	D. N.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si ■BiB Tel: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
Sobota, 22. april,ob 20. uri DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC
7. RAJ, Vandrovci, Spev in Corrado Buzetti.
Za humor bosta poskrbela Strašna Jožeta
Vstopnice po 2.000 SIT v predprodaji in po 2.500 SIT na dan koncerta v TIC-u Žalec
Dva državna prvaka
Udeleženci državnega dvoranskega prvenstva v Šenčurju
Sport na kratko
V povratni četrtfinalni rokometni tekmi za pokal Slovenije so rokometašice Celeia Žalec srečanje v Žalcu proti ekipi Olimpije PKL dobile z rezultatom 32 : 29, vendar so izpadle iz nadaljnjega tekmovanja, saj so prvo tekmo v Ljubljani izgubile 30 : 27.
Srečanje je bil v prvem delu precej izenačeno. Gostje so vodile za tri gole, vendar so Žalčanke zaostanek nadoknadile in v 24. minuti vodile 15 : 12, polčas pa so končale le z golom prednosti - 18 : 17. V drugem delu sta ekipi pokazali odlično
igro. Gostiteljice so imele v 52. minuti že štiri gole prednosti - 29 : 25, vendar prednosti štirih golov niso zadržale do konca in so se tako poslovile od nadaljnjega tekmovanja. Za ekipo Celeia Žalec so gole dosegle: Kadivnik 1, Skočir 1, Korun 7, Čerenjak 6, Toplak 1, Cerar 12 (5) in Jeriček 4.
V nadaljevanju državnega rokometnega prvenstva so Žalčanke pred tednom dni z rezultatom 32 : 28 doma premagale ekipo Izole. Na lestvici so tako po 20. krogu na petem mestu.	T. Tavčar
Stojijo od leve proti desni: Rok Vaši, Uroš Godler, Sašo Tajnik, Mitja Goršek, Matic Jan, kapetan Vladimir Rizman, trenerja Igor Pučko in Jernej Kobale, čepijo: Luka Gržina, Matic Goropevšek, Andrej Podvršnik, Beno Pungartnik in Nejc Vodovnik.
V lokalnem derbiju 21. krogu slovenske 1. B košarkarske lige sta se v polzelski dvorani pomerili ekipi Hopsov in KK Celje. Srečanje se je končalo z rezultatom 94: 75 za Hopse.
Polzelski košarkarji so v prvi četrtini igrali slabo in izgubili 17 : 22, nato pa v drugi četrtini zaigrali odlično in vo-
dili 32 : 17, prav tako uspešni so bili v tretji in četrti četrtini. Za Hopse so na tem srečanju točke dosegli: Godler 4, Rizman 27, Tajnik 13, Podvršnik 5, Vaši 2, Pungartnik 24, Goropevšek 3, Goršek 12 in Turnšek 4. Hopsi so trenutno na drugem mestu prvenstvene lestvice.	T. Tavčar
Pisma bralcev
Prometne zagate v mestu Žalec
Svet Mestne skupnosti Žalec pogosto razpravlja in sklepa o stanju in ukrepih na področju prometa na območju mesta Žalec in Ložnice. Tako je bilo tudi na 21. redni seji. Nekateri nerešeni problemi se vlečejo že vrsto let. Prav v lanskem letu je bilo organiziranih nekaj razgovorov in poseben širši posvet o teh zadevah. Podanih je kar nekaj pobud in predlogov, kako rešiti določene prometne težave. Premiki pa so žal skromni.
Vsako leto sicer uspe urediti cestišče in obnoviti vse komunalne naprave v eni ali dveh ulicah in dopolniti javno razsvetljavo. Vse to odvisno od sredstev občine in Javnega komunalnega podjetja Žalec in namenskih sredstev. Tako je letos na vrsti Ipavčeva ulica, prihodnje leto pa naj bi obnovo dočakala Župančičeva ulica in del Partizanske ulice. Vsako leto se uredi še kakšen pločnik s prehodi za invalide.
Mestna skupnost Žalec je že pred mnogimi leti naročila in pridobila idejno zasnovo ureditve starega mestnega jedra s Šlandrovim trgom. Vendar ta zahteven projekt še vedno ostaja le kot idejna zasnova, stanje komunalnih vodov in prometna ureditev pa terjata hitro urejanje. Velik problem predstavljajo parkirni prostori na Šlandrovem trgu. Kljub večkratnim priporočilom še vedno zjutraj zasedejo večino parkirnih prostorov zaposleni in lastniki trgovin in drugih lokalov.
Podanih je bila že vrsta predlogov, kako urediti zagate s parkiranjem. Tudi o uvedbi modre cone se je že razmišljalo. V pripravi bi naj bila posebna študija. Navedeni so bili že mnogi uspešni primeri iz drugih mest.
V mestu so v zadnjih letih uspeli zagotoviti kar precej novih parkirnih prostorov za poslovne in stanovanjske potrebe. Vendar pa še vedno mnogi občani ob občinski zgradbi, so-
dišču, zdravstvenem domu in lekarni le stežka najdejo prosto parkirno mesto, še najtežje invalidi, kajti tudi ta mesta pogosto zasedejo drugi. Na seji so bile ponovno izražene pobude za možne nove lokacije parkirnih prostorov ob Levstikovi ulici, ob Trubarjevi ulici in pri pokopališču. Obnove so nujno potrebni nekateri pločniki in nov pločnik ob Savinjski cesti, vse za večjo varnost odraslih in otrok.
Ker policija le redko nadzira mirujoči promet v mestu, so bile že večkrat podane pobude za uvedbo mestnega redarstva, kar je nekoč že uspešno delovalo. Pogoste so pritožbe občanov zaradi prehitre in nevarne vožnje voznikov motornih vozil. Zato je bilo že več pobud za določitev omejitve prometa do 30 km ali za celotno območje mesta do 40 km. Fizične ovire niso več zaželene, razen v Tomšičevi ulici.
Svet Mestne skupnosti Žalec in občani Ložnice končno pričakujejo, da bo letos le napravljen premik pri izgradnji priključne ceste na obvoznico in bo tako vas razbremenjena težkega in nevarnega prometa.
Janez Meglič, podpredsednik sveta MS
Poziv staršem, vzgojiteljem ter širši javnosti
Bivanje v večstanovanjski soseski Ul. heroja Staneta v Žalcu postaja ponovno nevzdržno za starejše občane. Slednji so že pred leti večkrat opozarjali, da zelenice med bloki ne smejo biti otroško bojišče, kjer nekateri osnovnošolci z vandalskim početjem, kot je lomljenje dreves, metanje kamenja v okna, zmerjanje itn., ogrožajo stanovalce.
Po neštetih pozivih in prošnjah k ureditvi nevzdržnih razmer, naslovljenih na starše, osnovno šolo, župana, se je stanje nekoliko umirilo in normaliziralo. Žal, ne za dolgo. Zdaj sta spet na »delu« dve skupini mlajših in malo starejših osnovnošolcev, ki sta začeli terorizirati starejše lastnike stanovanj. Ne gre le za vpitje in besedno
izzivanje, kot so zmerljivke in žalitve v stilu, kaj nam pa morete. Na okna in balkone padajo razni predmeti, od kamenja do kep, tako da se v lastnem stanovanju bojimo stopiti na balkon, da nam ne bi kaj priletelo v glavo. Dobrohotna opozorila mladoletnikom ne zaležejo, ravno nasprotno, če človek kaj reče, ga doleti le še večje maščevanje v obliki novih psovk in letečih predmetov. Naše življenje se tako znova spreminja v pekel. Namesto da bi živeli v miru in strpnosti, živimo v večnem strahu in se upravičeno počutimo ogrožene. Stiska in nemoč sta tako veliki, da smo nekateri prisiljeni razmišljati celo o preselitvi na mirnejšo lokacijo, a to ni rešitev. Prav tako ne razumemo, kako lahko nekateri mladoletniki nekaznovano terorizirajo stanovalce, pristojni - od staršev do šole in ne nazadnje policije - pa ob tem mižijo na obe očesi. Človek ima vtis, da je roditeljem popolnoma vseeno, kaj sploh
počnejo njihovi potomci, kar je zelo žalostno. Tudi osnovna šola se očitno bolj posveča izobraževanju kot vzgoji, namesto da bi tako učitelji kot starši otroke vzgajali v duhu spoštovanja do soljudi in medgeneracijske strpnosti in solidarnosti. Se sploh kdo vpraša, kaj bo s temi neobvladljivimi otroci čez nekaj let, ko odrastejo? Je sploh kdo pojasnil mladim ljudem, da na srečo res živimo v svobodi, a da je ta omejena s svobodo drugega, da skratka ne morejo početi prav vsega, kar jim pade na pamet, še zlasti, če je to v škodo nekoga drugega? Starši in vzgojitelji, učitelji bi morali mladež vsaj podučiti o osnovnih pravilih kulturnega obnašanja in jim pojasniti, da smo pač vsi skupaj prisiljeni na sobivanje, ki bo veliko lažje in znosnejše, če bomo drug do drugega ohranili vsaj minimalno raven spoštovanja, ne glede na takšne ali drugačne razlike.
Naslov je v uredništvu Utripa
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.sl Tel,: 03 71212 50, E-pošta: zkst.zalec@slol.net
NORA NORA
za abonma DODATNI \	in IZVEN
Torek, 4. april,
ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice
TIĆ Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 03 710 04 34
POTEPUH
Mi vaše počitnice jemliejno^resno
iZKORISTITE NAJUGODNEJŠE CENE ■ POlETJt DOS SLOVENIJA, ISTRA, KVARNER, DALMACIJA''
I MAJSKA POTEPANJA; Koraka • Sardinija 26.4.-2.5.Rim ■ Vatikan • Pompeji • Neapelj • Sorrento 27.4. -1.5.;
San Gimignano • Siena ■ Elba • Pisa 30.4. ■ 2.5.; Ligurija • riviera cvetja: Genova • Portoino • Cinque Terre 2U ■ 291 Boromejski otok ■ Hanoi.5, • 2,5, ; Alzacija inStrassbourg 29.4, ■ 2.5.; Provansa • Camargue • Ažurna obala 2M ■ 1,
Innsbruck ■ Swarovski ■ Bodensko jezero -Mainau • Renski slapovi 27.4 ■ 29.4; Passau • Linz • Wachau 1.5. • 2.5. Neüdersko jezero ■ Višegrad • Budimpešta 27.4. ■ 29.4.; Krakow ■ Czestobowa - Auschwitz 25.4. - 29.4.; Črna Gora ■ Dubrovnik 26.4,- 29.4 Beograd • Vojvodina 29.4. -1.5.; Sarajevo-Travnik■ Jajce 30.4 -1.5.
V ZADNJEM HIPUrGRAN CANARIA, iEVERIFJA EGIPT, TdRČUA. GRČUA.TUN1ZUA DOMINIKANSKA REPUBLIKA. MEMKA.KUBA .JORDANIJA 3 3ĐNE PONUDBE ŽA ZAKLJUČEK Š>,i'iĆARSKE' SEZOVi 2CDĆ ÌZKORISTÌTEDGODNE POPUSTE ZA HfflfóRRIJAVO IN P0PUS#»IAK0JŠN JE PLAČILO POLETNIH ARANŽMAJEV e-mail: potepuh@siol.net, www.mb-dolinar.si plačilo na već obrokov
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/713 23 01; fax: 03/713 23 08
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
ZADIHAJMO S POLNIMI PLJUČI
Pomlad nas je razveselila s svojim prihodom in sončni žarki nas bodo zagotovo pogosteje zvabili na planjavo. Tako bomo lahko po dolgi zimi spet pošteno zadihali.
Kako bo letos, se bomo še vedno lahko sproščeno gibali v naravi in bo naš organizem kos telesnim obremenitvam kot doslej? Kaj pa, če nas ob naporu preseneti težka sapa, jutranji kašelj, ki nima vzroka v prehladnem obolenju, pa je naš že dolgotrajen spremljevalec? Žal, ni vsega kriv naš »emšo«, pomisliti bi morali tudi na KOPB, kronično obstruktivno pljučno bolezen.
Pravijo, da si to bolezen dihalnih poti največkrat »prikadimo«. Glavni povzročitelj je torej kajenje. Med dejavnike tveganja pa sodijo še pasivna izpostavljenost cigaretnemu dimu, prahu in kemikalijam iz onesnaženega okolja (para, dražljivci, dim, žveplov dioksid), okužbe dihalnih poti v zgodnjem otroštvu, bolezen pa se lahko razvije tudi zaradi genetskega vpliva.
Začne se potiho, napreduje počasi, vendar vztrajno. Bolezen zaznamo šele po 20 do 30 letih kajenja škatlice cigaret na dan, ob intenzivnejšem kajenju pa seveda sorazmerno hitreje.
Prva znaka, ki opozarjata na razvoj bolezni, sta jutranji kašelj in izkašljevanje - kronični bronhitis. Cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč. V velikih sapnicah (bronhijih) se pomnožijo celice, ki izločajo sluz. Vzpostavi se refleks kašlja, da bi se ta sluz izločila, izkašljala. Med poslabšanji zaradi bakterijske okužbe pa se izkašljujejo povečane količine gnoja. V malih, perifernih sapnicah pa se sproži brazgotinjenje, ki povzroči zožitev bronhijev. Tako je pretok zraka v pljuča in iz njih oviran, nastane zapora sapnic, posledica česar je vse težja sapa. Cigaretni dim okvari tudi pljučne mešičke, kjer kisik iz vdihanega zraka prehaja v kri. Le-ti razpadajo, namesto njih pa nastajajo večje zračne votline, pojavi se pljučni emfizem. Iz
takšnih pljuč kisik vedno slabše prehaja v kri, ki tako osiromašena škoduje telesnim organom. Za KOPB je torej značilna postopna in nepopravljiva izguba pljučne funkcije.
Pomoč bolnikom je, tako kot običajno, učinkovitejša, če bolezen odkrijemo na začetni stopnji. Zatorej odgovorimo na vprašanja in poglejmo resnici v oči:
•	Ali kašljamo večino dni v letu?
•	Ali pogosto izkašljujemo?
•	Ali se pri telesnih obremenitvah hitreje zadihamo od vrstnikov?
•	Smo starejši od 40 let?
•	Ali kadimo vsaj 10 let ali pa smo bivši kadilci?
Če na vsaj tri vprašanja odgovorimo pritrdilno, je skrajni čas, da se posvetujemo s svojim osebnim zdravnikom in/ali opravimo ustrezne diagnostične teste.
Najbolj učinkovita metoda za odkrivanje bolezni je spirometria oziroma merjenje pljučne kapacitete. Glede na vrednosti, dobljene z merjenjem pljučne funkcije, je možno ugotoviti že prisotno obstrukcijo (zaporo) dihal oziroma zmanjšanje pretoka zraka v dihalnih poteh. Ugotovljena okvara pljučne funkcije ostane pri bolnikih s KOPB, žal, skoraj nepopravljiva. Vendar pa se z opustitvijo kajenja pospešeni upad pljučne funkcije zaustavi kadar koli v poteku bolezni, zato je ta »prva pomoč« smiselna v vsaki starosti bolnika in med katero koli težavnostno stopnjo te bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bo do leta 2020 KOPB tretji vzrok smrtnosti. Z zgodnjim odkrivanjem (spirometrijo) in zdravljenjem pa lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja bolnikov in upočasnimo napredovanje bolezni.
Torej, v drugi polovici meseca aprila v Lekarni Žalec povprašajte o možnosti izvajanja spirometrie.
Lidija Pavlovič, mag. farm.
ŠPORT, TI SI KAKOR ZDRAVJE
Hodite v gore, dokler je čas, ker prišel bo čas, ko ne bo več čas in ta čas, bo vsak čas.
To so pogoste misli članic skupin za kakovostno starost Zimzelen iz Žalca.
Slovenci živimo pod Alpami, ki so največji naravni biser v naši deželi. Ta biser ostaja za vedno neznan vsem tistim, ki cenijo pregovor: »Gora ni nora, nor je tisti, ki rine gor.«
Še pred kratkim je večina prebivalcev naše Zemlje živela v naravi. V hišo so prišli le zato, da so se najedli in naspali. Danes je velika večina ljudi odtujena od narave. V majhnih stanovanjih - »betonski džungli« človeka usodno motijo televizija, telefon, medmrežje, številne skrbi idr. Odtujen je od narave in od dela, kar povzroča kopičenje stresne energije, ki jo je mogoče zdravilno nevtralizirati samo z intenzivno in dolgotrajno telesno vadbo.
Športne dejavnosti imajo veliko vlogo pri oblikovanju osebnosti. Posameznik pri športu postaja po-gumnejši, stopnjuje vzdržljivost in voljo, obenem pa se navaja na podrejanje skupnosti in na sodelovanje v medsebojnih odnosih.
PLANINSTVO
Res je, da je velika večina ljudi v tej civilizaciji odtujena od narave od dela in od svojega bistva, kar pomeni, da ni dosegla svoje identitete.
Planinsko društvo Žalec je 10. 3. 2006 pripravilo občni zbor. Program se je pričel s pesmijo Planinskega pevskega zbora Oj Triglav, moj dom in ogledom diapozitivov slovenskih gora. Udeležba je bila skromna in tudi članstva je bilo v preteklem letu manj.
Hoja je naš najosnovnejši način gibanja in nam predstavlja najosnovnejšo telesno vajo v življenju. Hoja kaže naše razpoloženje,
značaj, telesno pripravljenost in omiko. Strokovnjaki priporočajo vsakodnevno hojo vsaj eno uro, od tega 10 minut hitreje, še zlasti tistim, ki veliko sedijo. Pravilna hoja je užitek. Toda ceste in poti so bolj ali maj gladke in brez ovir, česar se organizem privadi in »poleni«. Hoja po gorah je zahtevnejša in intenzivnejša, hkrati pa nas privede do lepot neokrnjene narave, do sprostitve in ne nazadnje - prijateljstva in vezi, ki se tkejo v hribih so trdnejša in trajnejša.
Planinec uživa v majhnih in velikih zmagah (nad samim seboj) brez občinstva in publicitete. Planinec ni zadovoljen le zato, ker se je za osvojitev vrha trudil in potil, marveč tudi zato, ker je prišel v veličastno okolje gorske narave, ki vpliva pomirjajoče in osvežujoče, obenem pa daje možnost vrhunskega doživetja.
Človek, ki se naveže na gore, če seveda zna prisluhniti njihovemu
notranjemu klicu, ostane planinam zvest do poznih let. V naravo in hribe lahko gremo v vsakem letnem času, ob vsaki uri, v vsakem vremenu, tako otroci in mladostniki kot zreli in osiveli ljudje. Pa še v pozni starosti lahko pridemo do vznožja gora in obujamo spomine na čase, ko smo osvajali vrhove. Skupina za kakovostno starost Zimzelen že 15 let goji dejavnost planinstvo. Vsak mesec v gore. Nikoli ni prepozno in 70-letna Pavla si je kupila nahrbtnik, planinske čevlje.
Noben drug šport ne povezuje družinskih članov v tolikšni meri kot planinarjenje.
Za planinstvo je treba navdušiti otroke, kar zlahka dosežejo starši in učitelji z lastnim zgledom.
Mladinci, ki so navdušeni planinci, ves prosti čas prebijejo v pripravah in izvedbi planinskih pohodov, medtem ko otroci zaležanih in dejansko premalo skrbnih staršev prosti čas, zlasti pa vikende, preživljajo v dolgočasju in si tako rekoč morajo zaželeti malo omame...
Če boste sami redno telovadili in planinarili, vas bodo radi posnemali otroci in, če ste učitelj, učenci.
Pravi zdravilni učinek ima le meditativno planinarjenje. Molčeče gibanje po naravi je eden od bistvenih pogojev za samozaznavo, duhovno prebujanje ter osebnostno rast. V hribih le redko srečamo skupino Slovencev, ki ne bi s svojim glasnim »klepetanjem« motila planincev, ki gredo v gore tudi zaradi tišine. Tišina v gorah je pogoj za meditiranje tudi tistih, ki sploh ne vedo, kaj je meditacija. Najbolje je, da gremo v hribe s sopotnikom, ki je tudi zavezan tišini. Meni je najlepše, ko se zlijem z naravo. Zavedam se, da sem gostja narave in s spoštovanjem do nje stopam v tišini. Takrat se pogosto srečam tudi z gozdnimi živalmi, ki bi jih sicer s hrupom prepodila. Med počitki, v koči pa seveda lahko poklepetamo.
Tišina je za vsakogar neznosno breme, če ne ve, zakaj mora gojiti stik z naravo v tihoti.
TELESNA AKTIVNOST, TEŽA IN TVEGANJE ZA KRONIČNO BOLEZEN
štev Blair, avtor raziskave in vodja raziskav na Cooper Institutu v Dallasu, je ugotovil, da so pozitivni učinki redne vadbe razmeroma neodvisni od človekove telesne teže. Raziskava iz leta 1999, ki je zajela 25.000 moških (povprečna starost 44 let), je pri izenačenih ostalih dejavnikih pokazala, daje bilo pri moških s prekomerno telesno težo in z dobro telesno zdržljivostjo tveganje, da bodo umrli v obdobju desetih let, približno enako kot pri moških, ki so imeli tako dobro telesno zdržljivost kot tudi normalno telesno težo. Nasprotno pa je bila umrljivost pri moških z normalno telesno težo, ki niso bili v dobri formi, dvakrat večja kot pri debelih moških v dobri formi. Precej očitno je, da je tveganje za kronične bolezni, če se zdravo prehranjuješ in ne kadiš, vendar ne telovadiš, še vedno zelo visoko.
Vse navedeno še kako potrjuje naslovno misel: Šport, ti si kakor zdravje.
mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Koliko velja mnenje mladih
V ponedeljek, 13. marca 2006, je v Ljubljani v državnem zboru potekal 16. nacionalni otroški parlament, kjer smo se zbrali mladi parlamentarci iz vse Slovenije. Tam smo zastopali stališča ter poglede na tabu teme, ki smo jih izoblikovali na regijskih parlamentih.
Ko smo 103 parlamentarci prispeli v državni zbor, nas je najprej pozdravil gospod Cukjati, predsednik državnega zbora. Povedal nam je nekaj spodbudnih besed ter pohvalil naše delo. To je zelo poučno in imenitno, saj se z našimi zasedanji dotikamo najbolj perečih tem, ki težijo mlade. Za njim sta nas pozdravila ter nagovorila še ameriški veleposlanik, in to kar v slovenščini, ter državna sekretarka ministrstva za šolstvo gospa Magdalena Šverc.
Po tem zanimivem uvodnem delu ter poročilu o sprejetih sklepih z lanskega parlamenta, ki jih je podal lanski predsed-
nik delovnega predsedstva Vid Greganovič, je le-ta še predlagal letošnje delovno predsedstvo ter predsednika. Letošnje predsedstvo sestavljamo Andraž Aš, Katarina Tomič, Tjaša Jarc in jaz, Valentina Plaskan. Predsednik pa je postal Jan Marčič Maruško. Brez kakršnih koli zapletov smo člani delovnega predsedstva otroškega parlamenta zasedli svoja mesta ter se posvetili dnevnemu redu.
Po uvodnem delu smo se razdelili v skupine in diskutirali o tabu temah, ki smo jih razdelili na štiri sklope: drugačnost, spolnost in nadlegovanje, družina ter odvisnost. Sama sem bila v skupini, v kateri smo obravnavali drugačne. Ugotovili smo, da je vsak drugačen, ko pride v drugo družbo. Tudi mi bi bili drugačni, če bi npr. prišli v družbo, ki jo sestavljajo črnci ali katera druga rasa. Zato se moramo naučiti, da smo strpni, ko do takšnega primera pride v našem življenju. Vsak je drugačen, se je glasil naš moto, tudi ti, tudi jaz. Poglejmo se, mar nosimo enaka oblačila? Mar imamo enako barvo las? Ne! Zato se naučimo biti strpni z drugačnimi oz. s tistimi, ki jih mi obravnavamo za drugačne.
Skupinskemu delu, ki je trajal dobro uro, je sledil še skupinski ali plenarni del v držav-
nem zboru, kjer so vse skupine poročale o svojih dognanjih ter sklepih. Nato pa je bilo po kratki petminutni predstavitvi še petnajst minut časa za našo debato o tej temi. Vsi smo imeli o vsaki temi dosti povedati. Ampak kljub vsemu se je najhujša debata razvila ob omembi homoseksualcev in porok med njimi ter o tem, ali jih dovoliti ali ne. Vse skupaj se je k sreči zaključilo brez kakšnih posebnih izgredov ali nesramnih pripomb s strani parlamentarcev, ki jim ni kaj ustrezalo.
Zaradi gladkega poteka parlamentarnega dogajanja smo končali dvajset minut čez drugo uro, prejeli nekaj čestitk za dobro vodenje in uspešnost predsedstva. Bili smo zelo navdušeni, da nam je uspelo. Konec!!! Utrujenost, ki je prišla s parlamentom, sploh ni imela pravega učinka, saj smo bili še vsi polni zanimivih doživetij ter novih spoznanj. Vsi polni energije smo se dvajset čez dve odpravili v restavracijo državnega zbora, kjer smo si postregli s kosilom, katerega so s prispevki iz svojega žepa plačali poslanci. In po tem se je naš parlamentarni dan končal. Le še prijetni občutki po napornem zasedanju ter umirjena vožnja s kombijem do doma so bile zadnje stvari, ki so mlade parlamentarce spomnile, kako naporno je biti poslanec.
Valentina Plaskan, deveto-šolka OŠ Polzela
Obiskali smo igralke RK Krim
V mesecu januarju smo učenci I. OŠ Žalec, ki obiskujemo izbirni predmet rokomet, obiskali igralke Rokometnega kluba Krim. Ogledali smo si njihov profesionalni trening. Ob prihodu smo si pogledali njihove pokale, nato pa je sledil ogled treninga. Trening je bil zelo profesionalen in naporen. Igralke so bile zelo motivirane, k temu pa je veliko prispeval njihov trener Tone Tiselj. Pridobili smo veliko novih izkušenj in se seznanili s treningom profesionalcev. Po končanem treningu smo lahko učenci z igralkami opravili intervju, se z njimi slikali in streljali na gol. Ob koncu treninga se nam je pridružila še kapetanka reprezentance Deja Doler, ki je bila poškodovana in se je z veseljem slikala z nami in nam povedala o svojih začetkih v rokometu. Učenci smo se naučili
veliko novega. Domov smo se odpravili zadovoljni in polni novih izkušenj.
Opravila sem intervju z Natašo Derepasko, ki je bila pripravljena poklepetati z mano.
INTERVJU Z NATAŠO DEREPASKO
Kdaj ste se začeli ukvarjati z rokometom in kdo vas je zanj navdušil?
Za rokomet sem se navdušila sama, z njim pa sem se začela ukvarjati pri enajstih letih.
V katerem klubu so bili vaši začetki in v katerih klubih ste Igrali, preden ste prišli sem?
Začela sem v klubu Spartak v Kijevu, nato sem dve leti igrala v Krometalu v Makedoniji in sedaj igram že devet let tukaj.
Trening imate dvakrat dnevno. V čem se razlikujeta treninga?
Zjutraj urimo tehniko, zve-
čer pa se bolj posvečamo igri.
Čemu se morate odreči zaradi rokometa?
Preveč je stvari, da bi jih naštevala.
Za vami je veliko zmag na državnih in evropskih prvenstvih, katera je vaša najljubša zmaga?
Ko smo prvič osvojili evropski pokal.
Kako dolgo igrate za slovensko reprezentanco?
Za slovensko reprezentanco igram že tretje leto.
Kakšne lastnosti mora imeti dobra rokometašica?
Vztrajnost, stvar mora izpeljati do konca, narediti si mora načrt.
Se s soigralkami dobro razumete?
S soigralkami se zelo dobro razumem, z nekaterimi sem igrala že v prejšnjih klubih in v ukrajinski reprezentanci.
Naštejte pet stvari, brez katerih v življenju ne morete živeti!
(smeh) Zrak, voda, hrana, rokomet, prijatelji.
lin še za konec sporočilo mladim rokometašem!
Predlagam jim, naj vztrajajo do konca, če so začeli trenirati rokomet, in naj trenirajo na »ful« in ne na pol.
Za intervju sem se ji lepo zahvalila.
Učenci smo se polni vtisov in novih izkušenj odpravili domov.
Tanja Stjepanovič, 7. a,
I.	osnovna šola Žalec
Občni zbor SKD na I. OŠ Žalec
Zbor mladih PGD Sv. Lovrenc
Edino kultura je tista, ki lahko prenovi in preobrazi človeka.
Srečko Kosovel
Kot vsako leto smo tudi letos, 10. marca 2006, na I. OŠ Žalec izvedli občni zbor Šolskega kulturnega društva. Pripravili smo kratek program, na katerem so se predstavili otroški pevski zbor z zborovodkinjo Zdenko Markovič, Orffova skupina z mentorico Ksenjo Kuzma, mlajša dramska skupina in mentorici Zdenka Virant ter Ivica Deželak, literarni krožek z mentorico Majdo Jurač ter ritmično-plesna skupina prvošolčkov, ki so bili ta dan sprejeti v ŠKD, z mentorico Cvetko Pušnik.
Ob tej priložnosti smo nagradili najzaslužnejše učence na kulturnih področjih. Naj-višje - Savinove nagrade so že na proslavi dneva kulture (6. februarja) prejeli David Trofe-
nik, Tomaž Kozovinc, Ambrož Jezernik, Veronika Turnšek, vsi pevski zbori naše šole in mentorice Zdenka Markovič, Andreja Pušnik, Polona Kuder, Neli Šuler in Ksenja Kuzma.
Priznanja ŠKD so dobili Ana Marija Steničnik, Urban Pes-
Na I. OŠ Žalec poteka poseben program dela z nadarjenimi učenci. Nadarjeni učenci si lahko obogatijo znanje pri dodatnih učnih urah slovenščine, matematike in angleškem jeziku.
V okviru dodatnih ur angleškega jezika na šoli deluje English Culture Club pod vodstvom mag. Metode B. Turk. Učenje angleščine pri teh urah poteka drugače kot pri rednem pouku. Učenci spoznavajo značilnosti, kulture in dosežke dežel, v katerih govorijo angleški jezik. Delo največkrat
jak, Andraž Čuvan in Miha Cilenšek;
spominske mape Katarina Drame, Katja Špacapan, Lučka Savinek, Kaja Uranjek, Jonatan Jeraj, Eva Medved, Timea Starič, Nastja Bregar, Nejc Šporin, Eva Posedel, Blaž Semprimož-nik, Tjaša Razdevšek, Tanja Stjepanovič, Nika Čater, Tajda Senič, Maja Planinšek, Sabina Zaleznik in Marko Petriček;
knjižne nagrade Miša Murgelj, Janja Brčič, Luka Javornik, Lea Kos, Lea Dekleva- Steničnik, Suzana Lovrenčič, Matic Diklič in Tina Pogorelčnik.
V tem šolskem letu deluje na šoli okrog 30 kulturniških dejavnosti, v katere je vključenih približno 510 učencev, mnogi med njimi so vključeni tudi v več krožkov.
Mentorica ŠKD Meta Jakop
temelji na raziskovalni dejavnosti preko svetovnega spleta. V februarju so se učenci odpravili tudi na strokovno ekskurzijo v London. Na zadnjem srečanju seje učencem pridružil John Boyd. Američan, ki se je preselil v Slovenijo pred šestimi leti, je opisal svoje življenje v ZDA, primerjal življenje v ZDA in Sloveniji. Učenci so ob življenjskih zgodbah njegovih prednikov spoznali tudi del ameriške zgodovine.
Učence je pritegnil z zanimivim predavanjem v angleščini in jih spodbujal k odkrivanju
Februarja je v gasilskem domu v Sv. Lovrencu potekal 2. zbor mladih PGD Sv. Lovrenc. Udeležilo se ga je 20 mladih članov od 28, ki so včlanjeni v društvo. Mladi so vodili zbor sami, prav tako so sami predstavili poročila o delu v letu 2005.
Po dolgem času smo imeli zo-
priložnosti, ki jih prinaša življenje.
Takšen pouk angleščine je za učence zelo zanimiv, omogoča jim neposreden stik z drugimi ljudmi, nji-
pet dve ekipi: pionirsko ter mladinsko in obe ekipi sta tekmovali v ligaškem tekmovanju Savinjsko-Šaleške regije. V štirih tekmovanjih sta dosegli ekipi lepe rezultate. Pionirji so zasedli končno 9. mesto od prijavljenih 25 ekip, kar je bila najboljša uvrstitev naše
hovimi kulturami in vrednotami in bogati učence z znanjem, ki je pomembno v vsakdanjem življenju, nadaljnjem izobraževanju in pri poklicni karieri. Z. P.
gasilske zveze v pokalnem tekmovanju. Mladinci pa so dosegli 12. mesto od 30 prijavljenih ekip.
Gasilskega tekmovanja mladih v orientaciji, ki je bilo septembra v Kaplji vasi, smo se udeležili s štirimi ekipami. Mlajši pionirji so bili 2. in 7., starejši pionirji pa 3. in 5.
Društveni gasilski kviz smo pripravili oktobra in na kviz GZ Prebold se je uvrstila najboljša ekipa v vsaki kategoriji. Na kvizu GZ smo dosegli zelo dobre rezultate: v kategoriji mlajših pionirjev smo zmagali, v kategoriji starejših pionirjev pa smo bili drugi. Uvrstili smo se na regijski kviz, kjer nismo dosegli vidnejših rezultatov, bili pa smo v zlati sredini.
Vendar pa nismo celo leto le tekmovali, tudi časa za druženje je bilo nekaj. Marca smo sodelovali s kulturnim programom na prireditvi v počastitev dneva žena in materinskega dneva, aprila pa sta se delegata udeležila zbora mladih GZ Prebold. Mladinci so si junija ogledali Regijski center za obveščanje v Celju, julija pa se je sedem pionirjev udeležilo počitnikovanja v Mariji Reki, kjer smo uživali tri dni, seveda smo se marsičesa tudi naučili. Sodelovali smo na dveh gasilskih paradah -ob florjanovem in za dan gasilca. Oktobra sta se dva naša mladinca udeležila 1. srečanja gasilske mladine, ki je bilo v Mariboru. Jeseni smo pripravili še kostanjev piknik za vse mlade gasilce, decembra smo najprej sodelovali na miklavževanju, nato pa smo že drugo leto zapored izdelovali voščilnice, ki smo jih poslali vsem prijateljem našega društva.
Katarina Grenko
Pouk malo drugače
SAVINJSKE ZGODBE
marec 2006
Na obisku pri Praprotnikovih
Savinjčani v oddaji o čebelarstvu
Tudi sneg nas na zadnjo februarsko soboto ni zadržal, da ne bi izpolnili dogovorjene obljube. Prišli smo na obisk k družini Praprotnik v Rakov-lje 38 pri Braslovčah. Prav v teh dneh je bila vsa družina zbrana doma, kajti sin Aleksander je študent statistike v Ljubljani in potrebuje popolno pomoč.
Družino Praprotnik smo obiskali župan Občine Braslovče Marko Balant ter Anica, Dragica in Janez z Medobčinskega društva invalidov Žalec. Družina Praprotnik se je namreč decembra lani preselila iz
zanje neustreznega stanovanja v Parižljah v novo hišo v Ra-kovlje. Za nadomestno gradnjo so se morali odločiti iz nujnih življenjskih razlogov.
V družini sta namreč dva člana odvisna od invalidskega vozička, mama Metka in sin Aleksander, za katerega zgledno skrbi njegova sestra Lidija. Imajo pa še ljubečega očeta Srečka, ki je veliko tudi sam postoril pri gradnji hiše. Gradnja doma je res trajala dolgo, predvsem zaradi skromnejših možnosti. Dobri ljudje so jim na različne načine pomagali. Nekaj s sredstvi, obrtniki z
uslugami in z gradbenim materialom, podjetje Garant Polzela je prispevalo novo kuhinjo itd. Nekaj odziva je bilo tudi na javni poziv našega društva v Utripu. Družina Praprotnik se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje za razumevanje in pomoč.
V nekajurnem pogovoru smo občutili neizmerno srečo in zadovoljstvo. Vseh občutkov in tudi našega ponosa, da smo jim lahko vsaj skromno pomagali pri izgradnji doma, ni mogoče opisati z besedami. Ob ogledu hiše smo ugotovili, da vsi prostori še niso dokončno urejeni, manjka še oprema, nista še urejeni fasada in okolica hiše. Vendar bodo tudi to uredili.
Pred odhodom smo obljubili pomoč, zlasti pri ureditvi dostopnosti do hiše. Ob nadvse srečni družini smo odhajali srečni in zadovoljni tudi mi. Prijeten je občutek, ko človek spozna, da z neko plemenito in solidarno pomočjo veliko pomagaš sočloveku. Praprotnikovi sedaj lažje premagujejo zdravstvene, gibalne in druge tegobe življenja. Mi vsi pa jim želimo v novem domu dobro počutje in res vse najlepše!	Janez Meglič
velika tradicionalna otroška maškarada je bila Preboldu in na Polzeli, TD Lipa Gotovlje je opravilo obhod pustnjakov veseljakov po Gotovljah. Že po tradiciji je bilo na pustno nedeljo veselo tudi na Ponikvi, v Galiciji, Grižah, kjer se je odvijala tradicionalna hokejska tekma v maskah z metlami. Poleg naštetih prireditev so v posameznih vaseh, kot na primer v Latkovi vasi, na pustni torek pripravili tradicionalni karneval in pustno veselico. Prav tako veselo in zanimivo pa je bilo tudi v sredo, ko so se marsikje, tako kot v Vrbju, poslovili od pusta na zelo zabaven način.
Na karnevalu na Vranskem je komisija prvo nagrado podelila skupini mask iz Zagorja, ki so predstavljali Otoček sredi jezera, v Žalcu pa si je prvo nagrado prislužila skupina iz Galicije, ki je predstavljala povest o Kekcu.	D. N.
Kekčeva dobra volja iz Galicije je zmagala v Žalcu
Spomin na letošnji pust
Čeprav je čas pusta že mimo, se je vredno spomniti na čas, ki so ga zaznamovale številne pustne prireditve v številnih krajih naše doline. Še posebno množična sta bila karnevala na Vranskem in v Žalcu, kjer so na svoj račun prišli tudi otroci, saj so v atriju Savinove hiše
tudi tokrat pripravili otroško pustno rajanje z Romano Kranjčan, škratkoma SO in DO ter Piko Nogavičko.
Veselo in zabavno je bilo tudi v Gasilskem domu Levec, kjer so pripravili pustne delavnice za otroke do 6. leta, maškarade so pripravila tudi vsa DPM v Občini Braslovče,
Otoček sredi jezera je prejel nagrado na Vranskem
Udeleženci iz Čebelarskega društva Prebold med odmorom
Zabavnoglasbena oddaja POP TV-ja Raketa pod kozolcem, ki jo vodi Matjaž Romih, je bila 26. marca v znamenju čebelarstva. V oddaji so sodelovali čebelarjih z vseh koncev Slovenije, med njimi tudi čebelarji iz Savinjske doline, in sicer iz Mozirja, Šempetra in Prebolda. Čebelarji so kot občinstvo sodelovali tudi pri snemanju oddaje, posvečene Lojzetu Slaku, ki bo na sporedu v nedeljo, 2. aprila.
Osrednja gosta tokratne oddaje sta bila podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šivic in vodja čebelarske svetovalne službe Lidija Senič. Pogovor z njima je tekel ob kmečki mizi, na kateri se je bohotilo pravo bogastvo medu in drugih čebeljih in čebelarskih produktov. Manjkala pa tudi ni skodelica toplega čaja, sladkanega z medom. Med je bil že od nekdaj naravni nadomestek za sladkor in mnogi ga v te namene uporabljajo še danes. Franc Šivic je opozoril, da se medu ne daje v vroč čaj, saj izgubi svojo zdravilno vrednost. V tokratni oddaji so prvič odprli medeni šampanjec, kar je menda prvi tovrstni šampanjec na svetu, izdelan v Sloveniji.
Slovenija velja za zelo spoštovano čebelarsko državo z dolgoletno tradicijo in svetovno poznanimi čebelarji, predvsem pa z avtohtono kranjsko čebelo z latinskim imenom Apis mellifera carni-
ca, ki ga je dobila že davnega leta 1875. Dolgoletna tradicija je napravila iz slovenskih čebelarjev prave mojstre. Med najbolj zaslužnimi je Anton Janša, ki je bil prvi cesarski učitelj na cesarski čebelarski šoli na Dunaju pri cesarici Mariji Tereziji. Po Janševih brazdah so Slovenci postali poznani trgovci matic in rojev kranjske čebele zlasti v 19. stoletju in do konca avstrijskega cesarstva. V tem času so trgovci s čebelami pošiljali roje in cele čebelje družine v posebnih panjih - »kranjičih« po vsej Evropi. Baron Rotsc-hutz ali pa Mihael Ambrožič iz Mojstrane sta pošiljala cele vagone panjev s čebelami v centralno Evropo in še v Severno Ameriko z ladjami iz Trsta. Od leta 1857 do prve svetovne vojne so čebelarji Kranjske poslali v svet več kot 170.000 matic. Kljub dvema svetovnima vojnama je kranjska čebela postala pojem predvsem v severni in centralni Evropi. Po slovenskih izse-
ljencih pa v Severni Ameriki, kjer je z dodatno selekcijo poznana v ZDA pod imenom New world carniolen bee.
Trgovina s čebelami je po drugi svetovni vojni zamrla, vendar je bil v tem času narejen ogromen napredek s selekcijsko službo KRANJICE v Sloveniji, predvsem po letu 1984, ko je bil ustanovljen urad za selekcijo KRANJSKE ČEBELE, ki spada pod Ministrstvo za kmetijstvo, in si zadal eno prvih nalog zaščite avtohtone čebele, še zlasti po samostojni Sloveniji leta
1991.	Urad za selekcijo Kranjske matice odkupi vsako leto od vzrejevalcev 1200 matic in po testiranju najboljših se potomci dajo v proizvodnjo v naslednjih letih. Danes je tako znova kakovostna proizvodnja in to do 30.000 letno, od katerih gre tretjina matic kranjske čebele v izvoz. Zlasti na zahodu Evrope in v deželah Južne Amerike je zanimanje za kranjsko čebelo zelo veliko.	D. Naraglav
Med nastopom čarovnika Grega na Polzeli
Prostovoljne matere tujih otrok
Majda Šancer
Življenje je marsikdaj zelo kruto. Žal je tako, da si lahko izbiramo prijatelje, partnerje, ne moramo pa si izbrati svojih staršev. Za otroke, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo živeti pri svojih starših, je največkrat rešilna bilka rejništvo.
V družini Janeza in Majde Šanca iz Petrovč je topel dom našlo kar pet otrok, ki so bodisi po očetu ali materi bratje in sestre. Ura je bila okrog petih popoldan, ko sem stopil na njihovo dvorišče. Najprej mi je pogled poromal po ogromni stanovanjski hiši in delavnici, kjer oče Janez in sin Primož skupaj s sodelavci opravljata avtoličar-sko obrt. Še preden sem segel v roke rejnici Majdi Šanca, sem slišal razposajene otroške glasove, ki so prihajali iz zadnjega dela velike hiše. Na rolkah se je s sosedovim dekletom sem in tja vozila 13-letna Renata, 12-letni Vid in 10-letni Maksi sta igrala košarko, 5-letni Klavdij pa se je gugal na gugalnici ob hišici s to-
boganom. Najstarejša, 18-letna Tadeja, je bila v šoli; obiskuje 3. letnik Srednje zdravstvene šole v Celju. Ko sem spregovoril z rejnico Majdo, sem takoj dobil občutek, da stoji pred mano ženska, ki ji rejništvo pomeni nekaj lepega, poslanstvo, ki ga zmorejo le redki.
Z Majdo, ki me je prijazno povabila v veliko igralnico, v kateri so se na stropu pozibavale najrazličnejše plišaste igrače, korak za korakam odstirava življenje rejniške družine, rejenk in rejencev, težave, s katerimi se soočajo rejniki in rejnice pri svojem delu, in govoriva o mnogih lepih stvareh in dogodkih, ki zaznamujejo njihovo skupno življenje.
»Letos mineva deset let, odkar sem se odločila svoje življenje na nek način obogatiti in se vrniti v čas, ko sem imela svoje otroke še tesno ob sebi. Najina otroka, hči Ana Maria in sin Primož, sta postajala odrasla in se osamosvajala. Z možem sva vse pogosteje ostajala sama. Večna ljubezen do otrok je v meni spodbudila razmišljanje, da bi bilo lepo, če bi imela še kakšnega majhnega otroka. Čutila sem, da sem še polna energije, da jo pač lahko nekomu podarjam. Takrat se mi ni niti sanjalo, da bo čez čas v naši hiši toliko otrok. Z možem sva nameravala tudi posvojiti otroka. Takrat sploh nisva vedela, kaj je to rejništvo. V hišo smo dobili nekajmesečnega Maksia, z njim pa sva se z možem tudi pomladila. Žal vse
do danes še ni izpolnjena najina želja, da bi ga posvojila, saj ne dobimo soglasja staršev. Kmalu so Maksia začeli obiskovati bratje in sestre, ki so živeli pri drugih rejniških družinah. Njihovi rejniki so prenehali delovati in vsi so se združili pod našo streho, v enem družinskem gnezdu in danes smo vsi skupaj veseli in zadovoljni, da je tako,« je v uvodu najinega pogovora dejala Majda. Z nama je bil tudi Maksi, za katerega, kot tudi za druge otroke, je Majda ljubeča mama, mož Janez pa dober oče.
»Moj delavnik se začne ob 6. uri. Otrokom najprej pripravim zajtrk, potem pa jih pospremim skozi vrata. Dva začneta s poukom že pred sedmo uro, ker se težje učita, dva pa gresta v šolo nekoliko kasneje. Okrog pol osmih najmlajšega Klavdia peljem v vrtec, nato pride na vrsto mojih pet minut ob kavi, ko se ponavadi dokončno odločim, kaj bo ta dan za kosilo. Pri tem poskušam upoštevati želje mojih otrok, s katerimi že zvečer usklajujemo želje. Ker jih je veliko, to ni tako lahko, a nekako mi le uspe enkrat izpolniti željo enemu, drugič drugemu. Dan je zapolnjen tudi s pospravljanjem, likanjem in številnimi drugimi opravili. Kar pogosto je z otroki potrebno bodisi k zobozdravniku, specialnemu pedagogu, psihologu, psihiatru, saj so to otroci s posebnimi potrebami in zato tudi potrebni psiholoških in psihiatričnih ob-
Vedno te nekaj drži pokonci
kar lahko doleti mater, ko se je smrtno ponesrečila edina hči. »Takrat mi je dal moč za nadaljnje življenje vnuk. Vedno te nekaj drži pokonci,« pravi Ana in dodaja, da je bila tudi po upokojitvi nekaj časa povsem izgubljena, žalostna, z občutkom, daje nepomembna. V salonu je bila vedno obkrožena z ljudmi, friziranje ji je bilo več kot le poklic. A tudi upokojitev ji ni mogla do živega.
Nekaj spodbude je bilo potrebne, da se je lotila tistega, kar je verjetno ves čas tlelo v njej. Že kot otrok je rada in lepo risala. Tudi pozneje so jo sošolke večkrat prosile, naj jim nariše risbo v dnevnik. Veliko pozneje je pričela s slikanjem na steklo, posebnost pa so njene voščilnice, kjer je pravzaprav začetek njenega slikarstva. Na odprtju razstave Dušana Kovača v Petrovčah se je seznanila z akademskim slikarjem Denisom Senegačnikom in slikarjem Oskarjem Sovincem, ki sta jo povabila v Društvo šaleških likovnikov Februarja lani je prvič stopila pred slikarsko platno: »Začeli smo z ogljem na papir in začetek je bil tako težak, da sem mislila, da bom obupala. Risanje doprsnega kipa na papir je še šlo, naslednjo uro je bila
Ana Lukner je med frizerji znano in uveljavljeno ime. Komaj 21-letna je postala frizerska mojstrica, triintrideset let je imela svoj fizerski salon v Žalcu. Deset let je že upokojena, zadnji dve leti pa je našla novo strast - slikanje. Svojo prvo samostojno razstavo je pripravila v celjskem Mercatorju, njeno odprtje pa je bilo posvečeno tudi dnevu žena.
Ana Lukner je prav gotovo oseba, ki je lahko vzgled premagovanja življenjskih preizkušenj. Komaj 35 let je bila stara, ko je postala vdova. Zaradi 11-letne hčere je bilo potrebno živeti naprej in seveda delati. Morda ji je kdo takrat očital, da ne žaluje dovolj, a kot pravi danes, jo je prav frizerski salon z njenimi zvestimi strankami reševal pred obupom. In doživela je tudi tisto najhujše,
Ana Lukner ob odprtju razstave z vnukom Kevinom
Tudi za igro je poskrbljeno.
ravnav. K vsemu temu je potrebno prišteti sestanke v šoli in še marsikaj. Velikokrat mi pri tem priskoči na pomoč tudi mož, zlasti ob nedeljah, da lahko v miru skuham kosilo. Zelo radi hodijo po hribih in če se le da, gredo na Mrzlico, Kal, Šmohor ...V bližini Šmohorja imamo tudi vikend, kjer se otroci zelo dobro počutijo in sprostijo svojo energijo, hkrati pa si napolnijo svoje baterije za delo v šoli,« pravi Majda in dodaja, da se zvečer po kakšnem napornem dnevu marsikdaj zgodi, da zaspi prej kot otroci.
Otroci so vsakodnevno v stiku z naravo. Ko nastopijo poletne počitnice, pa se ponavadi že 24. junija usedejo v avto in jo mahnejo na morje, kjer preživijo dva meseca v avtokampu San pol v Balah, med Rovinjem in Pulo.
»Tu imamo skupaj še z eno rejnico nameščeno veliko prikolico. Otroci se tu počutijo zelo prijetno, imajo svoje prijatelje, ki kdaj čez letom pridejo tudi k nam na obisk, in uživajo. Tega je zelo vesela tudi dr. Hriberškova, saj v tem času otrokom ni potrebno jemati tablet za pomiritev. Povsem normalno funkcionirajo brez tablet, saj so povsem brezskrbni, brez obveznosti in sproščeni. V času šole pa je včasih kar hudo, kar je tudi razumljivo glede na to, da so pač to otroci s posebnimi potrebami in se zato težje učijo. Vse to mi vzame veliko časa in energije, a sem vesela, ko korak za korakom osvajajo nova znanja in so hvaležni za pomoč,« pravi Majda in stisne k sebi Maksia, ki je med tem prinesel cel kup albumov
na vrsti mrtvaška glava, ki mi je tudi kar uspela, težji oreh sta bili deklica in mlada dama. Najtežje pa je bilo slikanje portreta.« In pričele so nastajati slike, med katerimi se mnogim pogled najprej ustavi na konjih. Avgusta lani se je udeležila slikarske šole Rudolfa Španzla v Novem Celju. Kot je na odprtju razstave povedal Oskar Sovine, Ana še išče svoj slikarski izraz, sama pa pravi: »Meni so zelo všeč abstraktne slike in mi tudi zelo ležijo. Vendar pa mora biti v vsaki abstraktni sliki del realizma. Tudi naravo ne rišem preveč rada, bom pa začela poleg akrilov delati še z akvareli in tuši.«
Ob njeni prvi samostojni razstavi so se mnogi znanci čudili, saj sploh niso vedeli, da Ana Lukner slika. Nekateri so se spraševali, zakaj razstave ni pripravila v Žalcu. “Bolje je iti najprej v drug kraj, pa tudi Mercatorjeva galerija v Celju mi je kot prostor zelo simpatična. Trgovski center vsak dan obišče ogromno ljudi.”
Ana se zaveda, da je s prvo javno predstavitvijo poleg številnih pohval deležna tudi kakšne kritike. Ne razume pa, kako so lahko nekateri ljudje tako zavidljivi. Ji zavidajo tudi tragedije? A Ana se s takšnimi ljudmi ne obremenjuje. Poleg vsega hudega življenje prinaša toliko lepega, le zamuditi ne smeš tega.	K. R.
z njihovih skupnih doživetij v hribih, na morju, na vikendu, s praznovanj rojstnih dni, obhajil in drugih dogodkov. Z veseljem pove, da so imeli pred leti še eno rejenko, polsestro teh otrok. Ta ima že svojo družino in jih zelo pogosto obišče. »Ko se ti otroci vračajo in izkazujejo svojo hvaležnost za tisto, kar si storil zanje, je to nekaj najlepšega,« pravi Majda in si obriše rosne oči.
Z Majdo v nadaljevanju najinega pogovora spregovoriva o Društvu rejnic celjske regije, ki je bilo sicer formalno ustanovljeno že pred dvema letoma, svoje drugo rojstvo pa je proslavilo pred mesecem dni na prireditvi v Narodnem domu v Celju.
V celjski regiji je približno 160 rejniških družin. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da bi se rejniške družine med seboj povezovale, izmenjavale izkušnje in se kdaj tudi skupaj poveselile. Če želi kdo postati rejnik, mora izpolnjevati določene pogoje. V zadnjih letih mora opraviti posebno usposabljanje, pridobiti licenco in ponuditi primerne bivalne pogoje. Otroke v rejništvo pošiljajo lokalni centri za socialno delo, do rejenčeve polnoletnosti se med omenjenimi sklene neke vrste pogodba, nato se rejenec sam odloči, ali bo še naprej ostal v rejništvu. Mnogi rejenci se v matično družino vrnejo, ko center presodi, da so se razmere izboljšale. Ne glede na to, ali rejniško dejavnost opredelimo kot delo ali kot poslanstvo, je jasno, da zahteva popolno predanost rejnikov in da traja 24 ur na dan.
»Rejniki v svoj dom sprejmemo otroke, ki nimajo svoje lastne družine, ki iz različnih vzrokov ne morejo živeti pri starših, in otroke, katerih telesni in duševni razvoj je v okolju, v katerem živijo, ogrožen. Sprejmemo tudi otroke, ki so trpinčeni ali potrebujejo usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi. Rejniki otroke rejence sprejmemo kot družinske člane, jih negujemo, vzgajamo, jim nudimo primer-
no nastanitev, prehrano, obleko, obutev ter šolske in osebne potrebščine. Skrbimo za njihovo čustveno prilagajanje v novem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov družine. Skrbimo za njihovo zdravje, za izpolnjevanje njihovih šolskih obveznosti in za vključitev v poklicno usposabljanje oziroma ustrezno zaposlitev. Rejniki sodelujemo pri svojem delu s centri za socialno delo, s šolo in zdravstveno službo ter z nevladnimi združenji, zlasti z društvi s področja rejništva.« Majda Šanca je pohvalila dobro delo in pomoč centrov za socialno delo Žalec in Celje, s katerima dobro sodeluje.
»Brez strokovnih služb bi mi bilo včasih zelo težko. Vedno mi prisluhnejo, priskočijo na pomoč in s skupnimi močmi rešujemo nastale probleme. Vsak otrok ima svoje probleme in težave in ga moramo tudi ločeno obravnavati in strokovna pomoč je pri tem nujno potrebna.«
Ob zaključku najinega pogovora spregovoriva še o problemih, s katerimi se soočajo rejniki pri uveljavljanju svojih materialnih in drugih pravic, ki izhajajo tudi iz Ustave oziroma Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. To pa je pravzaprav že zgodba zase in bi veljalo o njej posebej spregovoriti.
Čas, ki sem ga preživel v družini Šanca, je bil prijeten. Od njih sem odhajal bogatejši za marsikatero spoznanje, predvsem pa prepričan, da je rejništvo poslanstvo, ki bi mu morali posvetiti več spoštovanja. Večina posameznikov, pa tudi država, gleda na rejništvo kot na karitativno dejavnost. Država rejnikom pomaga pri preživetju rejencev po istih kriterijih, kot pomaga drugim socialnim kategorijam, pri tem pa pozablja, da je rejništvo mnogo več kot le delo. Je srčna kultura, je bogastvo, ki pomaga, da otroci, kolikor se le da, zaživijo življenje, ki si ga v socialni državi zaslužijo. D. Naraglav
marec 2006
NAŠA DEDIŠČINA
Delavnica pripovedovanja	Letošnje leto v znamenju 15-letnice
ljudskih pravljic	vojne za Slovenijo
Med podelitvijo plakete praporščaku Ivanu Viharniku
Na pobudo Medobčinske matične knjižnice Žalec je bila pred dnevi v prostorih I. osnovne šole v Žalcu delavnica pripovedovanja ljudskih pravljic z Ljobo Jenče. Delavnice se je udeležilo 31 knjižničark, vzgojiteljic, učiteljic in tistih, ki pripovedujejo otrokom.
Ljoba Jenče je svobodna umetnica, ki živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Dolga leta je hodila po vaseh in zbirala ljudsko izročilo. Poje in pripoveduje otrokom in odraslim, vodi delavnice ljudskega petja in pripovedovanja ljudskih pravljic. Raziskuje razsežnosti naravnega glasu, zdravljenja z glasom, vodila je prvi slovenski simpozij pravljičarjev in še kaj.
Udeleženkam tečaja je predstavila pravljico kot prenašalko spomina, izkušenj in modrosti. Pravi, da pravljica ni zabava, temveč globoka mitološka resnica, ki jo je mogoče dojeti na zelo visoki ravni. Prek pravljice
V	predavalnici I. osnovne šole Žalec je bil redni in volilni občni zbor občinskega odbora Zveze združenj borcev Narodno osvobodilne vojne Žalec. Po besedah predsednika Stanka Zupanca deluje organizacija na območju štirih krajevnih skupnostih žalske občine, svoje zadane naloge pa, v sodelovanju s predsedniki krajevnih skupnosti in županom, uspešno opravljajo.
V	uvodu svojega poročila se je Stanko Zupanc dotaknil preteklosti, posebej pa sedanjosti. Poudaril je, da se pripravljajo na prehod v leto reform, ob katerih se bo prav gotovo zgodilo, da se bo poslabšal socialni položaj, predvsem delavstvu in upokojencem. V letošnjem volilnem letu bi lahko imela, po mnenju Stanka Zupanca, borčevska organizacija zelo velik vpliv, če bi podprla tiste ljudi, ki so za ohranitev socialnih
lahko obudimo v sebi čut za dobro sveta, ki ga tako zanemarjamo. Prav otroci so lačni mitološkega sveta, ki jim ga prek pravljice obujamo. Dotikajo se človekovega bistva, sporočajo, kako duša živi, so vrata v drugo razsežnost, ki jo ima vsak človek v sebi. Vse to pa lahko prikličemo s tišino med besedami, z medmeti, z mimiko obraza, s poudarkom glasu, ki te popelje v medprostor, ki niti ni izrečen. V mehkih copatih so se udeleženke učile prek gibov izvabljati drugačne odtenke glasov, njihovo drugačno višino in globino.
Ko izrečeš in slišiš izzveneti besedno zvezo Ljoba Jenče, je skoraj tako, kot bi slišal peti in govoriti umetnico, ki je shranjena za tem imenom. Ko slišiš peti Ljobo Jenče, je kot bi po dolgem času prepoznal zaprašene strune v sebi, ki ti zapojejo melodijo tvojega porekla. Umetnica v starih pesmih in pravljicah prepoznava starodavni spomin
pravic in napredek družbe, torej tiste, ki priznavajo in se potegujejo za vse tisto, kar že imamo in kar podpira tudi borčevska organizacija.
V minulem letu so veliko storili na področju vzdrževanja
človeka. Dovoli, da spomin steče skozi njeno telo do nas in nam pripoveduje z naravnim glasom, z mehko energijo, s pogledom, ki zna objeti.
V ljudskem izročilu je našla svetost in lepoto preprostih stvari, ki jih v sodobnem svetu tako pogrešamo. Saj so tu, le tako same po sebi umevne se nam zdijo, da se ne znamo ozreti za njimi, dokler ne minejo in jih ni več. Ljoba Jenče nas uči videti, slišati in živeti umirjeno s temi preprostimi stvarmi, ki nas nagovarjajo.
Ona verjame, kar govori in sliši, kar poje. Če se umiriš, jo slišiš in verjameš tudi ti, ker je iskrena. Verjameš, da si tudi ti medij, skozi katerega bo stekel spomin davnega življenja ljudi, ki so živeli povezani z naravo. Verjameš, da si na ta način podarjamo nekaj, kar bi ostalo pozabljeno. Tako pa postane dar.
Še to: kadar boste pripovedovali pravljico otrokom ali odraslim, pustite, da se na koncu le-ta v tišini ponotranji in podoživi. Če boste dovolili, da vam zaploskajo, boste pregnali škrate, ki med pripovedovanjem sedajo vsenaokrog in pripomorejo k čarobnosti. Če pa boste s prsti tiho zaprhutali okrog ušes, bodo škrati ostali in ohranili pravljičnost še naprej.
Irena Štusej, Medobčinska matična knjižnica Žalec
spominskih obeležij na širšem območju, organizirali so komemoracije, se udeležili spominskih obletnic v Sedlarjevem, Gračnici, na Frankolovem, Poljani in Podljubelju. Med pomembne naloge za prihodnje so zapisali, da je treba delo organizacije negovati in si prizadevati, da s skupnimi močmi izpolnjujejo zadane naloge in skrbijo za njen obstoj in dobro delo.
Tem željam so se pridružili tudi predsednik Območne organizacije zveze borcev Viljem Petek, žalski župan Lojze Posedel in predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak. Za novega predsednika so izvolili dosedanjega predsednika Stanka Zupanca, tajniška dela bo opravljal Vinko Jug, nadzorni odbor bo vodil Karel Kač, tovariško razsodišče pa Alojz Hrušovar.	T. Tavčar
Letošnje leto bo v znamenju 15. obletnice osamosvojitve Slovenije, vojne za Slovenijo in zmage, ki se je za marsikoga, predvsem za TO in Manevrske strukture narodne zaščite, začela že leto dni prej. Lansko leto je bilo zato v znamenju 15. obletnice Manevrske strukture NZ in dogodkov v letu 1990, od zavrnitve ukaza 17. maja o oddaji orožja iz skladišč Teritorialne obrambe v skladišča JLA.
O teh dogodkih, vojni za Slovenijo in današnjem pogledu na ta prelomen čas so govorili tudi na minulem občnem zboru Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Zbranim veteranom in gostom, med katerimi so bili tudi župana in poslanca Lojze Posedel in Franc Sušnik, predstavniki ostalih občin Spodnje Savinjske doline, sekretar ter predsednik Območnega združenja ZVVS Celje Franc Ulaga in Dare Sevšek ter predstavnika veteranskih organizacij 00 ZZB NOB Viljem Petek in policijskega združenja Sever Iztok Rumpf, je obširno poročilo o delu organizacije podal predsednik 00 ZVVS Spodnje Savinjske doline Zdenko Terpin.
V uvodnem delu poročila je poudaril, da so lansko leto zaznamovale številne aktivnosti, ki so jih načrtovali, organizirali in izvajali na različnih področjih njihovega dela. V predsedstvu z
zadovoljstvom gledajo na te aktivnosti in delo, ki je bilo v veliki meri posvečeno 15. obletnici Manevarske strukture narodne zaščite in dogodkom, povezanih z nespoštovanjem ukaza o oddaji orožja JLA.
Tudi v lanskem letu so preko ZVVS vlagali velike napore za ustrezno spremembo in dopolnitev Zakona o vojnih veteranih, tako v delu, ki našteva upravičence za pridobitev statusa veterana, kot v delu, ki opredeljuje pravice, izhajajoče iz omenjenega zakona. Težili so k temu, da mora zakon zajeti vse aktivno sodelujoče v pripravah in vojni za Slovenijo, socialno ogroženim veterankam in veteranom pa omogočati dostojno življenje. Zakon je sedaj v parlamentarni proceduri, vendar vsi predlogi ZVVS niso bili upoštevani.
V minulem letu se je članstvo v območnem združenju ZVVS povečalo za 36 novih članov. To pa je še vedno precej manj, kot bi si želeli. Trenutno je včlanjenih nekaj manj kot 600 članov, kar predstavlja le tretjino vseh upravičencev, ki v skladu s statutom lahko postanejo člani njihove veteranske organizacije. Kot je dejal predsednik, najbrž še mnogim pripadnikom, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa, ni jasno, kako status pridobiti. Mnogi tudi ne ločujejo ureditve statusa vojnega veterana na Upravni enoti od članstva
v veteranski organizaciji ZVVS. Vse odgovore na ta vprašanja lahko morebitni upravičenci za status vojnega veterana dobijo na Upravni enoti ali vsak prvi in tretji torek v mesecu na sedežu ZVVS v Bergmannovi vili.
Območno združenje ZVVS že nekaj let dobro sodeluje z ostalima dvema veteranskima organizacijama, z Območnim združenjem NOB Spodnje Savinjske doline in veteranskim društvom Sever Spodnje Savinjske doline. Rezultat tega sodelovanja je tudi skupno srečanje vseh treh veteranskih organizacij, ki je bilo lani organizirano ob prazniku Občine Polzela. Kot zgled dobrega sodelovanja pa je tudi sodelovanje s Slovensko vojsko, ki ob vsakoletnem srečanju veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline nudi pomoč pri logistični zagotovitvi. Skupaj s policijo na teh srečanjih pripravijo tudi zanimiv tehnični zbor s predstavitvijo najnovejše oborožitve in vojaške tehnike.
Ne manjka medsebojnih srečanj na raznih zborih, proslavah in ob drugih dogodkih. Med zelo množičnimi velja izpostaviti proslavo na Creti, kjer se je med II. svetovno vojno odvijala zmagovita frontalna bitka med partizani in mnogo močnejšimi agresorskimi silami. Zelo prijetno je tudi vsakoletno srečanje družin, ki so skrivale orožje TO na svojih domovih. V minulem letu je bilo dokaj pestro tudi na športnem področju, svoje delo na tem področju so kronali tudi z nekaj prvimi mesti in drugimi dobrimi uvrstitvami. Organizirali so izlet na Primorsko, ki se ga je udeležilo 125 članov. K aktivnostim pa je svoje dodala še komisija za zgodovinsko dejavnost, ki si prizadeva zbrati čim več slikovne in druge dokumentacije iz časa slovenskega osamosvajanja.
Program dela za letošnje leto je v veliki meri podoben lanskoletnemu, med zahtevnejšimi nalogami bo organizacija slovesnosti ob 15. obletnici vojne za Slovenijo. V sredini junija bodo pripravili tudi razstavo o vojni za Slovenijo na področju celjske regije. Organizirali bodo skupno srečanje veteranskih organizacij, ki naj bi bilo letos v Taboru. Izpeljali bodo strokovno ekskurzijo, se udeleževali športnih iger, sodelovali na organiziranih proslavah, posvečenim dogodkom iz NOB, se povezovali z enotami in poveljstvi Slovenske vojske, organizirali slovesnosti ob podeljevanju članskih izkaznic in delovali na drugih področjih.
Na občnem zboru, ki se je zaključil z družabnim srečanjem, so podeli tri bronaste plakete ZVVS. Priznanje se prejeli Mirko Udrih, ki je aktiven član predsedstva društva, Vili Čremožnik, ki je aktiven član predsedstva in lastnik domačije, na kateri je bilo eno od tajnih skladišč orožja, in praporščak društva Ivan Viher-nik.	D. N.
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
ALbipJ
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12, 3312 PREBOLD
Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor B 703 43 70.
Spoštovani in zvesti kupci!
Za nami je čas, ko smo bolj kot sicer posvečali pozornost našim ženam, materam, jim podarjali cvetje, darila in izkazovali ljubezen in spoštovanje. Pred nami je čas velikonočnih praznikov, ko se bomo predajali velikonočnim dobrotam in se imeli lepo v družinskem krogu, na kakšnem izletu ali krajšem dopustu.
Pred dnevi smo tudi koledarsko zakorakali v pomlad, v letni čas, ki je med vsemi najlepši. Prebuja se novo življenje, vse bo kmalu zabrstelo, zacvetelo in ozelenelo. Zrak je svež, drugačen in nasičen z novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in rekreativnimi površinami omogoča nabiranje novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, pa skrbimo tudi v našem kolektivu.
Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega proizvodnega in prodajnega programa. Tudi to vam bo dalo moč in energijo, predvsem pa vas bo spomnilo na naše geslo
Zvestoba se nagrajuje,
ki ima tudi v tem letu svoj smisel in veljavo.
Hvala za zaupanje.
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
Ohranjanje tradicije
Del udeležencev zbora žalske borčevske organizacije
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v februarski številki Utripa - pokrovitelj Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec: TRIDESET-LET-ZBORNICE-ZBORNICA-ZASEBNEGA-GOSPODARSTVA-ŽALEC.
Izžrebani nagrajenci: 1. Stanislav Grobin, Migojnice 6/a, Griže; 2. Jernej Kruleč, Reška c. 30, Prebold; 3. Tanja Kočevar, Velenjska 9, Žalec. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, so ŽALSKE LEKARNE. Vrednost nagrad je 5.Ö00,3.000 in 2000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, najkasneje do 12. aprila 2006.
Večji, lepši in znova popolnoma vaš - novi Citycenter Celje!
25.03.2006 Koncert otroškega godalnega orkestra glasbene
> ob 17. uri šole Celje, vse mamice čaka prijetno presenečenje
01.04.2006 Zajček dolgoušček na obisku
>	ob 16. uri v otroški džungli
>	ob 17. uri
03. -18.04.2006 Razstava Velikonočne dekoracije z zajčjim orkestrom in zajčjo družino z dežele, ter pisanic in pirhov
07.04.2006 Za male in velike - prikaz izdelave butaric in velikonočnih
>	ob 17. uri aranžmajev, ter izdelava pirha in zajčka
/vse izdelke lahko udeleženci delavnice odnesete domov/
13.04. in 14.04.2006 Prikaz izdelave pirhov in pisanic v različnih tehnikah
>	ob 17. uri
vsako prvo soboto v mesecu
> ob n. in 16. uri
Otroške lutkovne predstave
clty/center
Celje
I Mariborska cesta 100
Pravilna odločitev za gnojilo
PATENTKALIJ - povečuje kakovost plodov. Ekološka pridelava 30 % K20 vodotopen v sulfatni obliki, 10 % MgO vodotopen v sulfatni obliki, 17 % S vodotopen v sulfatni obliki.
Patentkalij je odlično gnojilo za krompir. Zmanjšuje madeže gomolja, povečuje odpornost skladiščenja, izboljšuje okus, povečuje vsebnost škroba in število gomoljev. Sadje, zelenjava, vinska trta imajo veliko nagnjenje do patentkalija. V sadjarstvu povečuje obarvanost plodov in večjo vsebnost vitamina A in C. Kakovostna vina se začnejo s pravilnim gnojenjem.
Prednost patentkalija pred kloridnim kalijem: zagotovi oskrbo z žveplom, povečuje odpornost na botritis, povečuje vsebnost sladkorja v moštu, povečan tanin in barvne snovi.
Naloga kalija pri vinski trti: aktivira ca. 60 encimov, povečuje vsebnost ekstrata, sladkorjev, povečuje odpornost na sušo in pozebo ter zrelost lesa. Uporabljamo ga kot osnovno in dopolnilno gnojenje jeseni in zgodaj spomladi. Na lahkih tleh ga uporabljamo v vsakem primeru spomladi.
Priporočene	količine:
krompir 600-1200 kg/ha; sadje 400-600 kg/ha; zelenjava 600-800 kg/ha; vinska trta 300-400 kg/ha.
Najkoristnejše	gnojilo
vinogradov je gnojenje z GNOJILOM NPK 0-10-30 + 3 MgO + 1 B + 11 S
Analize tal kažejo, da v številnih vinogradih primanjkuje hranil, še posebej kalija v spodnjih plasteh zemlje. Rastlina vinske trte, ki nima na razpolago dovolj tega hranila, je slabše odporna na pozebo, bolezni in škodljivce. Suš-
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00-9.00
ne razmere, težko prepustna tla, neugodno razmerje med kalijem in magnezijem, so dejavniki, ki dodatno pripomorejo k slabi oskrbi rastline s hranili, predvsem s kalijem.
Gnojilo NPK 0-10-30+MgO+l B+11S je izredno primerna izbira, saj nudi:
10	% fosforja, ki je vodotopen v visokem deležu (lažje dostopen rastlini), 30 % kalija z dodatkom kalijevega sulfata, ki zmanjšuje negativno klo-ridno delovanje, 3 % magnezija, ki vpliva na večjo asimilacijsko sposobnost rastline,
11	% žvepla, ki uravnava ph v tleh ter vpliva na sestavino aminokislin, vitaminov ter encimov v grozdju in vinu.
KAKO in KDAJ gnojilo s KALIJEM in FOSFORJEM?
Koreninski sistem vinske trte, s katerim črpa hranilne snovi in vodo, je v globjih plasteh. Fosfor in kalij sta težko gibljiva elementa in ob površinskem gnojenju ostajata v zgornjih plasteh, torej nedostopna vinski trti. Iz navedenih razlogov je smotrno ob gnojenju s K in P poskrbeti za odlaganje v globino 25-50 cm. Gnojilo NPK
0-10-30+3MgO+lB+llS se lahko uporablja tako jeseni kot pomladi.
Razlogi za gnojenje z njimi so sledeči:
-	hitro nadomestimo hranilne snovi, ki smo jih tlom odvzeli s pridelkom,
-	fosfor in kalij sta rastlini na razpolago v pravilnem razmerju, kar bo zmanjšalo tudi morebitne vplive suše,
-	zelo dobra oskrba z magnezijevim borom in žveplom.
Kaj vpliva na:
večjo absorbcijsko moč korenin (sposobnost rastline, da čim bolje izkoristi razpoložljivo vodo), razvoj lesenega dela, cvetov, grozdja, kakovost in višino pridelka, na harmoničnost in sestavo mošta?
Fosfor vpliva na: izgradnjo korenin, nastavek plodov, dozorevanje grozdja.
Z uporabo gnojila NPD 0-10-30+3Mg0-lB+lIS bomo posrbeli za BOGATO TRGATEV V JESENI.
Gnojila lahko kupite v kmetijskih preskrbah.
I. G.
POMEMBNO
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ugotavlja, da precej nosilcev, ki so v letu 2005 vrisali GERK za določeno zemljišče, pa tega zemljišča v letu 2006 ne uporabljajo več, te spremembe v evidenci GERK ni uredilo.
MKGP zato poziva vse nosilce kmetijskih gospodarstev, ki iz kakršnega koli razloga določenega zemljišča v letu 2006 ne uporabljate več, bodisi, da ste zemljišče prodali, oddali v najem ali da vam je prenehala zakupna pogodba, in spremembe GERK-ov še niste uredili, da se za termin vnosa sprememb GERK-ov dogovorite na pristojni upravni enoti oziroma na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, če ste zakupnik njihovih zemljišč.
Nosilec kmetijskega gospodarstva je v skladu s predpisi dolžan javiti vse spremembe podatkov, torej tudi spremembe podatkov o zemljiščih v uporabi, v register kmetijskih gospodarstev v roku 30 dni od nastanka spremembe
(Zakon o kmetijstvu, Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 ZDU-1, 58/02 ZMR-1, 45/04 ZdZPKG in 20/06 ZKme-A; Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev in evidenci subjektov, Uradni list RS, št. 65/05, 07/06.
Za neizpolnjevanje določb glede javljanja sprememb je po Zakonu o kmetijstvu predpisana denarna kazen.
SOFINANCIRANJE ZAVAROVALNIH PREMIJ
Vlada Republike Slovenije je v 26. številki Uradnega lista 10. marca 2006 objavila UREDBO O SOFINANCIRANJU ZAVAROVALNIH PREMIJ ZA ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV ZA LETO 2006.
Uredba določa način sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostmi toče, požara in udara strele v letu 2006 z namenom zmanjševanja tveganja v kmetijski proizvodnji s povečanjem obsega zavarovanja.
Višina sofinanciranja zavarovalne premije, vključno s 6,5-odstotnim davkom od prometa zavarovalnih poslov, znaša 30 odstotkov obračunane zavarovalne premije.
Če zavarovalno premijo sofinancira tudi občina, višina premije po tej uredbi, znaša največ razliko do 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije z davkom od prometa zavarovalnih poslov.
V imenu upravičencev sofinanciran del premije uveljavljajo zavarovalnice.
Zavarovalnice vlagajo zahtevke za plačilo sofinanciranega dela zavarovalne premije za kmetijske kulture od 1. julija 2006 do 30. septembra 2006.
Tilka Potočnik
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD ___________CELJE
Izpostava Žalec Žalskega tabora 1, 3310 Žalec Tel. 03 710 17 80 Faks 03 710 17 81 E-pošta: marko.tevz@ce.kgzs.si
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
PRVO DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT
Letošnja zima je bila po dolgih letih spet tista »ta prava«, bogata s snegom in z mrazom. V vsem tem času so naša polja in travniki počivali. Tako je bilo tudi z ozimnimi žiti. Ker se, kot kaže, zima v teh dneh vsaj v nižinah poslavlja, bo nastopil čas, ko bomo na poljih ponovno lahko pričeli s prvimi delovnimi opravili. Med tovrstna poljedelska opravila v tem času spada tudi prvo dognojevanje posejanih ozimin z dušikom.
Za prvo dognojevanje ozimnih žit so primerni že prvi dnevi v mesecu marcu, sicer pa je dobro, da to opravilo opravimo nekje v sredini marca oziroma takrat, ko se ogreje nad 5° C, ko ozimine ponovno pričnejo rasti. S ponovnim pričetkom vegetacije in nadaljevanjem rasti rastlin bo PRVO dognojevanje ozimnih žit postalo zelo pomembno poljedelsko opravilo.
Prvo spomladansko dognojevanje najprej opravimo na posevkih, ki so redki, slabo razviti in poškodovani zaradi zime, dolgotrajne snežne odeje ter nizkih temperatur. V takšnih posevkih, ki so slabo preživeli zimske razmere in že ob pogledu dajejo slab videz, zaostajajo v rasti, so razredčeni, slabo olistani, svetlo zelenkasto obarvani, moramo ukrepati takoj, ko se začne vegetacija. Za oskrbo posevka z najpomembnejšim rastlinskim hranilom, to je dušikom, tako uporabimo mineralna gnojila s poudarkom na njem. Ustrezna količina dušika je za kakovostno rast po zimskem premoru odločilna v stopnji razraščanja ozimne pšenice in tako oblikovanja večjega števila stebel, na katerih bodo klasi z zlatim zrnjem.
Za optimalno preskrbljenost ozimin v času razraščanja le-te potrebujejo v tleh 120 kg N/ha. Natančno količino dušika lahko določimo z ustreznim hitrim nitratnim testom, ki ga delamo iz rastlin ali iz odvzetega vzorca tal. Najboljše in zelo natančne podatke o trenutnih razpoložljivih količinah dušika dobimo z opravljeno Nmin analizo tal in nato glede na dobljene rezultate določimo natančno količino dušika za dognojevanje. V primeru opravljene Nmin analize dobljeni podatek za razpoložljiv dušik v tleh odštejemo od vrednosti 120 kg N/ha in tako gnojimo le z dobljeno razliko. Npr. (120 - 60 = 60 kg N/ha za prvo dognojevanje). Sicer pa se lahko za prvo dognojevanje držimo priporočila o potrebah ozimin po dušiku v tem obdobju, ki pravi, da ga rastline potrebujejo v količini od 40 do 80 kg N/ha za ozimno pšenico in 30 do 70 kg N/ha za ozimni ječmen.
Slabo razvite, bledo zelene in redke posevke ozimnega žita v prvem dognojevanju pognojimo z višjimi količinami dušika. Zelo goste in bujne posevke na rodovitnih tleh zelo previdno dognojimo v manjših količinah dušika po enoti površine.
Za dognojevanje ponavadi uporabljamo mineralna gnojila, kot je KAN (27 %), UREA, NPK gnojila (npr. 18-12-12, 22-6-6 ...) z višjimi vsebnostmi dušika v gnojilu.
Za potrebe prvega dognojevanja pa priporočamo uporabiti tudi tekoča organska gnojila, kot je gnojevka in gnojnica (15-20m3/ha). Ob uporabi tekočih organskih gnojil velja poudariti uporabo razredčenih gnojil vsaj v razmerju 1 : 1 (voda : organsko gnojilo), da ne bi prišlo do zaskorjevanja in prekrivanja posevkov ozimnih žit s predebelo plastjo razredčenega organskega gnojila. Uporaba razredčene gnojnice je zelo dobrodošel način oskrbe ozimin z dušikom, saj dušik dodajamo preko listov in ga zato rastline hitro sprejmejo in uporabijo za nadaljnjo rast.
Uporaba dušika bo tudi ob začetku letošnje vegetacije odločilno vplivala na količino in kakovost razraščanja in oblikovanje številčnejših stranskih poganjkov in s tem na število klasov. Pravočasno in dobro opravljeno prvo dognojevanje ozimnih žit z dušikom je ključ do uspešne pridelave zelo kakovostnega zrnja ozimnih žit.
Vsem pridelovalcem tako priporočam, da v posevkih ozimin, ki jih imajo namen žeti in zrnje oddati v odkup, ne opustijo prvega dognojevanja, razen če vam morebitne Nmin analize potrdijo dovolj visoke količine rastlinam dostopnega dušika v tleh.
Igor ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr., specialist za poljedelstvo in vrtnarstvo, KGZ Celje
STROKOVNA EKSKURZIJA ČLANOV GOVEDOREJSKEGA
DRUŠTVA ŽALEC
V soboto, 11. 3.2006, seje avtobus profesionalnih govedorejcev z žalskega območja odpravil na enodnevno strokovno ekskurzijo na zahodno slovensko Štajersko. Z velikim zanimanjem smo si ogledali zelo dobro urejen muzej do leta 1990 delujoče hidroelektrarne Fala na Dravi, ki je bila dana v pogon davnega leta 1914. Kakovostno voden ogled je bil poučen zlasti ob dejstvu, da je sodobna govedoreja v vseh stopnjah ključno vezana na električno energijo.
Po uri in pol dolgem zanimivem ogledu smo se odpravili na Muto, na kmetijo Šantl, kjer smo si z največjim zanimanjem ogledali delovanje prvega robota za molžo krav v Sloveniji. Ugotovili smo, daje to naprava, ki družinske člane na kmetiji osvobodi naporne molže dvakrat na dan vseh 365 dni v letu. To je zlasti pomembno v velikih čredah s 30 in več krava-
mi molznicami. Edina slaba stran robota je visoka nabavna cena, ki znaša z montažo vred 35 mio. SIT z DDV. Vendar je jasno, da so večje reje krav molznic ekonomsko dovolj močne, da si tovrstno naložbo lahko vključijo v dolgoročno posodobitev kmetije v sodelovanju vseh generacij na kmetiji. Če je razvoj kibernetike in elektromehanike kot rezultat človeškega razuma in intelektualnih vlaganj prišel do točke robotizacije molže krav, res ni nobene ovire, da slovenske profesionalne mlekarske kmetije ne bi izkoristile priložnosti, saj bi si kmetje s tem zagotovili več prostega časa, ki bi ga lahko preživeli v krogu svoje družine in v naravi.
Po zanimivem ogledu in pogovoru z gospodarjem smo se odpravili v bližnjo podeželsko gostilno. V tem času nam je predstavnik Syngente predstavil prodajni Sortiment te družbe in vsem prisotnim
zaželel dobro počutje na že 14. tradicionalni strokovni ekskurziji članov govedorejskega društva Savinjska dolina po slovenski deželi.
Po kosilu smo si v neposredni bližini gostišča ogledali zunanjost in notranjost najstarejše cerkve (imenovane rotunda - to je okrogla cerkev, ena izmed treh v Sloveniji) na Slovenskem. To je cerkev Janeza Krstnika iz leta 1053, ko se cerkev še ni delila na vzhodno in zahodno. Ravno zaradi tega to svetišče zelo pogosto gosti dogajanja kot prošnje in želje za ponovno zedinjenje kristjanov v vesoljni cerkvi.
Dobro razpoloženi in z novimi spoznanji smo se v večernih urah vrnili v središče slovenskega hmeljarstva in v Hotelu Žalec osnovali načrt za 14. strokovno ekskurzijo jeseni v eno izmed držav EU.
KGZS Žalec Marko TEVŽ
+
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
(j 7'	:
ISa i
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o.
Celjska cesta 3a, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 20 50
Na podlagi določil Odredbe o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih in drugih preiskav živali v letu 2006 (ULRS št. 3/06) razpisujemo SPLOŠNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI.
Psi morajo biti enkrat letno obvezno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
Pse privedite na katero koli mesto cepljenja. S seboj obvezno prinesite to obvestilo in knjižico.
Upravna taksa, veterinarska storitev in DDV znašajo ob skupinskem cepljenju 7.800,00 SIT (32,55 EUR).
Obveščamo vse lastnike psov, oziroma naše stranke, da lahko privedejo pse na cepljenje v ambulanto vsak dan razen nedelje vse leto. Ambulantni čas:	Žalec	Vransko, Polzela
od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure od 8. do 9. ure sobota	od 8. do 11. ure
S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE TO OBVESTILO IN KNJIŽICO!
PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA!
Direktor
FRANC ZBAŠNIK, dr. vet. med.
RAZPORED CEPLJENJA
SOBOTA, 1.4. 2006			9.00	Šentrupert	pri Lešnik
8.00	Ložnica	pri gasilskem domu	9.30	Orla vas	pri Cafuta
8.45	Vrbje	pri gasilskem domu	10.00	Topovlje	pri Završnik
9.30	Šempeter	pri zadružnem domu	10.30	Parižlje	pri Božič
10.15	Doberteša vas	pri Divjak Franju	11.00	Kamenče	pri Baš Francu
10.45	Žalec	v veterinarski ambulanti	11.30 12.00	Podvrh Sp.Gorče	pri Turnšek-Rak pri Puncer Jože
					
PONEDELJEK, 3.4. 2006			12.30	Braslovče	pri Francu Ušenu - Krčniku
8.00	Zabukovica	pri gasilskem domu	13.15	Gomilsko	pri KZ Gomilsko
8.30 9.00	Zabukovica Zabukovica	pri Minervi Kurja vas - pri križu	14.00	Grajska vas	pri gasilskem domu
					
9.30	Pongrac	pri Uduč	SREDA, 5.4. 2006		
10.00	Pongrac	pri Matijeve	8.00	Gotovlje	pri zadr. domu
10.30	Sp.Griže	pod Naprud. klancem	8.30	Gotovlje - Jedert	pri Nahtigal
11.15	Zahom	pri Poteko	9.00	Gotovlje - Zalog	pri Zupanc
11.45	Zahom	pri Pinter	9.15	Zalog	pri trafo postaji
12.15	Liboje-Zagreben	pri Švare	9.30	Podlog	na križišču
12.45	Brnica	pri Keiner	10.00	Zg. Grušovlje Sp. Grušovlje	pri Črepinšek
			10.15		pri Hramec
TOREK, 4.4. 2006			10.30	Roje	pri zbir. mleka
8.00	Prelska	pri kapeli	11.15	Griže	pri zbir. mleka
8.30 9.00	Vinska Gora Pirešica	pri zadr. domu pri Drev	12.00	Migojnice	pri Leskovšek
					
9.30	Lipje	pri Vranu	SREDA, 5.4. 2006		
10.00	Lopatnik	pri Zajc	8.00	Podvin	pri Malik
10.30	Janškovo selo	pri cerkvi	8.30	Polzela	pri veterin, ambulanti
11.00	Črnova	pri Jevšenak Pavel	9.15	Breg	pri Anželak
11.30	Črnova	pri Breci	9.45	Ločica - Polzela	pri Smrečnik
12.00	Stebovnik	pri uti	10.15	Ločica - gmajna	pri Srebočan
12.30	Podkraj	pri Kutičan	11.00	Kale	v vasi
13.00	Ponikva	pri zadr. domu	11.15	Kale	Grče
13.30 14.00	Studence Studence	pri kapeli Vrhe	12.00	Ruše	pri Kramer
					
			ČETRTEK, 6. 4. 2006		
					
TOREK, 4.4. 2006			8.00	Hramše	pri Pušnik
8.00	Zakl	pri Šeligo	8.45	Velika Pirešica	pri Fervega
8.30	Trnava	pri Zadobovšek	9.15	Pernovo	pri gasilnem domu
10.00	Pernovo - Gorca	pri vodovodu
10.30	Podgora	pri Podpečan
10.45	Podgora	pri Janezu Žonirju
11.15	Galicija	pri zadr. domu
11.45	Zavrh	pri zbir.mleka
12.15	Mala Pirešica	pri zbir. mleka
12.45	Arja vas	pri zbir.mleka
13.30	Drešinja vas	pri Drev
14.00	Levec	pri Strenčan
ČETRTEK, 6.4. 2006		
8.00	Male Braslovče	pri stari sušilnici
9.00	Letuš	pri Rovšnik
9.30	Letuš	pri Flere
10.00	Podvrh	pri Dragu Maroltu
10.30	Dobrovlje	pri Francu Vratniku
11.00	Dobrovlje	pri Domu borcev
11.30	Dobrovlje	pri Ramšak Francu
PETEK, 7.4. 2006		
8.00	Dobrič	pri Drobež
8.30	Dobrič	pri gostilni Zabukovnik
9.00	Lovče	pri Krašovec - Melanšek
9.30	Andraž	pri Vaši
10.00	Andraž-Podsevč.	pri Satler
10.30	Založe	pri Likeb
11.00	Založe	pri Čede
11.30	Založe	pri Rakun
SOBOTA, 8.4.2006		
8.00	Petrovče	pri zadr. domu
8.45	Ksaze	pri Arčan
9.15	Liboje	pri Škoberne
10.15	Liboje	pri Frece - sklad, goriva
10.45	Žalec	v veterinarski ambulanti
Priporočamo vam, da poskrbite za zdravje vaših živali tudi s preventivnimi ukrepi:
•	cepljenje psov proti kužnim boleznim (paraviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, paraviroza, coronavirusna infekcija),
•	cepljenje mačk proti kužnim boleznim (kužni nahod, mačja kuga, mačja levkemija),
•	redno odpravljanje notranjih zajedavcev (vsaj trikrat letno),
•	označevanje psov z mikročipi (zagotavljanje boljše sledljivosti psov ob morebitni izgubi hišnega ljubljenčka).
GflRANr
Polzela
MALI OGLAS
Za pomoč v STREŽBI v TUŠ CENTRU v Žalcu zaposlim dekle ali fanta. Dobro plačilo.
Tel.: 041 710 879.
GARANT d.d. Polzela
Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31
VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA
od 1. do 29. aprila 2006
-	DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA
-	PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV DO
-	50 % DO RAZPRODAJE ZALOG
-	SPALNICA ADRIA NEW LINE Z BELIMI VRATI
-	35 % POPUST
-	MODERN REGAL ZA DNEVNO SOBO ZA 83.990,00 SIT OZ. 350,48 EUR
-	KOTNA SEDEŽNA GARNITURA ZA 89.996,00 SIT OZ. 375,55 EUR
-	HITRI KREDIT DO VREDNOSTI 300.000,00 SIT OZ. 1.251,88 EUR
Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
Delovni čas prodajalne:
od pon. do pet.: od 8. do 18. ure, sob: od 8. do 12. ure Informacije na telefon: 03 / 70 37 130, 70 37 131 E-mail: info@garant.si, spletna stran: www.garant.si
MALI OGLAS
PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO NA POLZELI, 26,5 mio. Hql., d. o. o., Parižlje 15, 041 649 234, od 7. do 8. ure.
MALI OGLAS
ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE posreduje za vsa starostna obdobja na področju celotne Slovenije in ima temu primerno že tudi mnogo članstva.
Informacije: 031 505 495, 572 63 19.
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon; 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
V. d. odgovorne urednice Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev.
V SPOMIN VLADU JAGRU
Med ljubitelji športa in med člani družbenopolitičnih organizacij v Žalcu je boleče odjeknila vest o smrti Vlada Jagra.
Vlado Jager je bil od leta 1970 do 2005 predsednik Medobčinskega društva invalidov Občine Žalec, bil je odličen športnik - kot namiznoteniški igralec je v letu 1959 osvojil naslov državnega prvaka v Ljubljani. Za svoje delo je prejel tudi ostala visoka športna priznanja, tako od Društva invalidov Slovenije kot tudi od družbenopolitičnih organizacij Občine Žalec. V letu 1962 seje iz Slovenj Gradca preselil v Žalec in se zaposlil kot računovodja v Kmetijski zadrugi Vrbje. Po invalidski upokojitvi pa seje preselil v nov dom v Vrbje. Poln moči in dobre volje je bil še pred leti honorarno zaposlen kot računovodja v Mirosanu v Libojah. Nazadnje je stanoval v Celju.
Vlado Jager bo ostal v spominu prebivalcev Vrbja, Žalca in Celja ter v Medobčinskem društvu invalidov Žalec. Nikoli ni odrekel nasvetov in pomoči, ki jih je tako nesebično razdajal. Vedno si je vzel čas za pomenke s prijatelji - imel jih je veliko. Ni poznal besed: »Pridi kdaj drugič!« O svojih težavah ni govoril, ni tožil. Le rekel je, da je samo utrujen od dolgega dela. Želel si je počitka. Neozdravljiva bolezen je Vlada položila k počitku. Ostala je velike vrzel in praznina - v domu njegovih najdražjih in prijateljev. Ob njegovem odhodu je na pokopališču v Celju spregovoril predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec Janez Meglič.
Vse dolžnosti je opravljal vzorno, vestno in častno. Zatorej, Vlado, hvala in slava Ti.
Jože Grobelnik
Zahvala Milanu Dobniku od švicarskih prijateljev
Tudi švicarski prijatelji se želimo posloviti od Milana Dobnika, saj smo bili zadnjih petnajst let povezani z njim kot s politikom, učiteljem in prijateljem. Takrat, v letu 1991, smo se, samo nekaj dni po krvavi intervenciji vojske razpadajoče jugoslovanske države, zbrali v knjižnici v Žalcu, da bi ustanovili društvo za tesnejše slovensko-švicarsko sodelovanje.
Dr. Paul Parin, v Ziirichu živeči dedič graščine v Novem Kloštru, nam je svetoval, naj to idejo uresničimo v Žalcu, v občini, ki ga je nekaj let pred tem povabila na literarni večer in predstavitev njegovih spominov na Slovenijo. Milan Dobnik, Anka Krčmar, Eran Sadnik in Slavko Košenina so mu kot gostitelji ostali v lepem spominu, prav tako Milena Pobežin, ki jo je priporočil kot prevajalko.
Na tem srečanju smo govorili o svobodi in neodvisnosti, o Sloveniji in Švici. Na srečanju, ki smo ga organizirali Milan Dobnik, Parin in jaz, se je zbralo približno štirideset udeležencev. Takrat se je rodilo društvo SLOVICA - združenje Slovenije in Švice. Povezali smo se z namenom, da bi izmenjavali izkušnje demokratičnih institucij in spodbujali mednarodno prijateljstvo med podobnimi alpskimi narodi. Milan Dobnik je prisegal na junaško zgodovino švicarske konfederacije, Paul Parin je poudarjal pravico do uveljavljanja in demokratizacije Slovenije, vsi pa smo se dobro zavedali, daje to začetek novega razvojnega obdobja za deželo in ljudi, začetek dobrega sodelovanja.
Leta 1992 je sledila formalna ustanovitev konfederacije SLOVICA v Švici in Sloveniji. Milan Dobnik se je z delegacijo udeležil srečanja v Ziirichu, v Žalcu pa je bil izvoljen za predsednika slovenskega dela društva.
To je ostal vse do nepričakovanega konca svojega življenja. On je bil tisti, ki je z mirno roko, z realno daljnovidnostjo in človeško odprtostjo spremljal marsikateri projekt: medsebojne obiske predstavnikov oblasti, srečanje učiteljev, zborov ter ljudi, ki poznajo deželo in njene prebivalce, institucije in življenjske razmere in so želeli spoznati nove prijatelje.
Milanu Dobniku dolgujemo dragoceno zapuščino medsebojnega sodelovanja, mnogo lepih prijateljskih ur, dni in let, ki so bili za vse več kot družabnost prijetnih večerov in srečanj v krogu njegovih prijateljev, njegovih domačih in nam ostajajo v prijaznem spominu.
Kot župan Občine Žalec nas je popeljal v Novi Klošter do dediščine Paula P arina, kije tu preživljal svojo mladost. Zdelo seje, daje zgradbi usojen propad. To se vendar ne sme zgoditi, smo se odločili. Mora se ohraniti kot kamnita priča srednjega veka, kot dom Paula Parina, potrebno mu je dati vsebino, da bo postal kulturno središče. Milan Dobnik nam je izročil ključ, tudi v drugo, ko je spoznal našo pošteno voljo za uresničitev projekta.
Tako sta bila SLOVICA in Novi Klošter osnova tesnega sodelovanja, kije temeljilo na treznih medčloveških odnosih inje uspevalo tudi potem, ko je Milan Dobnik končal županovanje in se vrnil v šolo, ki mu je pomenila ravno toliko kot politične obveznosti in javne funkcije župana. Sodelovanje je uspevalo tudi potem, ko je novonastala Občina Polzela od Občine Žalec prevzela dediščino Novega Kloštra.
Kadarkoli mu je bilo mogoče, se je Milan Dobnik udeleževal prireditev v Novem Kloštru, literarnih srečanj, vsakoletnih proslav švicarskega državnega praznika v Novem Kloštru, udeležil se je tudi maše, ki jo je vodil pokojni škof Grmič.
Sedaj, ko se njegovi švicarski in slovenski prijatelji in slovenski prijatelji Švice z vsemi, ki smo Milana Dobnika in njegovo prijazno naravo tako zelo cenili, za vedno poslavljamo od njega, se bridko zavedamo, da ne bomo več deležni njegovih prijateljskih nasvetov, da ne bomo več občutili njegovega dobrosrčnega gostoljubja in njegovega sočutja in tolažbe. Kako težko sprejemamo to žalostno resnico, kako težko nam je, ker vemo, kako je njegovo slovo za vedno boleče zaznamovalo njegovo družino, sorodnike in najbližje prijatelje! Njim je namenjeno naše sočutje in hvaležnost za vse, kar nam je Milan Dobnik podaril v letih sodelovanja. Ostal bo dragocen in ljub spomin nanj, ostal bo kot spodbuda za nadaljevanje in dokončanje skupnih projektov. To naj velja za društvo SLOVICA in njene cilje glede ureditve Novega Kloštra, predvsem pa za osebne, pristne človeške odnose, kakršne je bilo tako lepo in vredno gojiti z Milanom Dobnikom.
V imenu njegovih prijateljev iz Švice in prijateljev SLOVICE
Traugott Biedermann - SLOVICA ZÜRICH
Usoda nam je namenila bolečo preizkušnjo v življenju.
V soboto, 28. 1. 2006, smo se poslovili od ljubečega sina, moža, očeta, brata, svaka, strica in zeta
ROBIJA PERKA
iz Arje vasi
(27. 8. 1964-25. 1.2006)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji poti. Hvala za vse vaše misli, pisne in izrečene besede tolažbe, darovane sveče in cvetje. Hvala pevcem, govorniku g. Iztoku Uranjeku, g. župnikoma ter vsem, ki ste sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo oddelku za nevrologijo Splošne bolnišnice Celje.
Se enkrat vsakomur iskrena hvala.
Žena Mojca, hči Daša, sin Nejc, oče Jože, mama Dragica in brat Mitja z družino
V SPOMIN
PAVLI CUKALA
z Vranskega (16. 1.1918-2. 4. 2005)
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
(S. Jenko)
Vsi njeni
ZAHVALA
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate
MARIJA RAKUN
iz Založ 9, Polzela (21. 2.1945-15. 3. 2006)
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mamice, mame in tašče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala vsem, ki prižigate sveče na njenem grobu.
Žalujoči: mož Milan, otroci Robi, Darja in Mateja z družinami ter Emi z Božem
Bolezen te je premočno objela in ti če zadnjo moč vzela. Sedaj se prižiga luč spomina, a v srcu ostaja skrita bolečina in nenadomestljiva praznina.
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric, tast in svak
ZUPANC - ZVONKO
iz Založ pri Polzeli
Ob njegovem odhodu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali za svete maše, cvetje in sveče, izrekli pisno in ustno sožalje, se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za opravljen pogrebni obred, govornikoma za izrečene besede slovesa, pevcem in trobentaču za zapete pesmi in odigrano žalostinko, zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje, domačemu zdravniku in pogrebni službi MORANA. Posebno se zahvaljujemo prijateljem konjenikom Malteške konjenice Polzela in Konjeniškemu društvu MUSTANG Gomilsko za častno slovo.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko v spomin.
Njegovi
ANTON
POGREBNA SLUŽBA in CUETL1ČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, bo vedno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in tasta
FRANCA KRALJA
s Polzele 91
(7. 4. 1924-28. 1. 2006)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, gasilskemu društvu Polzela, podjetju Garant Polzela, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Morana ter gospe Skornšek za poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno hvala, da ste mu poklonili svoj čas in spomin ter ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: sinova Bojan in Franci z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
SILVE REBERŠAK
iz Žalca
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izrečena pisna in ustna sožalja.
Posebna zahvala Občinskemu odboru ZZB NOV Žalec, pevcem, govorniku gospodu Dušanu Banku, gospodu Kisovarju, pogrebni službi Ropotar, dr. Vlatkoviču in sestri Jožici ter patronažni službi, posebno sestri Idi.
Vsi njeni
Čas v tebi obstane, se več ne premika in reka je žalost, brez belih peruti.
Vase povabi nas tiha senca, ni te, ni laboda,
a luč, luč bela kot sneg, bo gorela v dlaneh. (Glorjana Veber)
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage hčere in sestre
MAJE MOŽINA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili pisna in ustna sožalja, se prišli poslovit od nje, ji darovali sveče, cvetje in svete maše. Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, njenim sodelavcem Mercatorja - Žane Žalec, Gasilskemu in Športnemu društvu Ločica ob Savinji, donatorjem denarnih prispevkov za otroke iz Vrtca Polzela, Dejanu Podbregarju za zaigrano Tišino, sošolcem in razredničarki Poslovno-komercialne šole Celje, sošolcem Abiture Celje, sošolcem OŠ Polzela, zdravnici dr. Vlasti Matjaž, dekanu Jožetu Kovačecu, podjetjema SIP Šempeter in Izoles Nazarje, Mesarstvu Čas, Gostišču Štorman ter pogrebnima službama Ropotar in Morana za vzorno organizacijo pogreba.
Žalujoči: mami, ati in brat Uroš
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
V globoki žalosti smo se poslovili od našega dragega
VINCENCA PRAPROTNIKA
z Vranskega 78 (11.2. 1920-10. 2. 2006)
Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna zahvala govornikoma, gospodu župniku Turineku za lepo opravljen obred, pevcem Francija Lesjaka in pogrebni službi Ropotar.
Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Vsak človek je zase svet, čudežen, svetal in lep kot zvezda na nebu ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame in orne
MARJANE DEBENJAK, roj. VOJSK,
iz Celja, Pucova 2,
nazadnje stanujoča Na zelenici 6, Prebold
Iskrena hvala celotnemu kolektivu Vrtca Prebold za vso pomoč in razumevanje v času bolezni moje mame. Enako velja tudi gospodu ravnatelju Milanu Jezerniku in gospe tajnici iz OŠ Prebold.
Posebna zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Prebold, dr. Veri Rupel, patronažnima sestrama gospe Martini in gospe Anici ter sestri Valeriji za ves trud in strokovno pomoč.
Vso priznanje in pohvalo tudi internemu oddelku bolnišnice Slovenj Gradec. Posebno se iskreno zahvaljujem za skrbno nego Jožici Huš, sosedi Zdenki Kregar in Tilčki Oprešnik.
Vsem sodelavkam vrtca, ravnatelju, tajnici OŠ Prebold, upokojenkam Banke Celje, prijateljicam, znancem in sosedom hvala za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče in za številno spremstvo na njen zadnji dom.
Hči Majda z Juretom in vsi njeni
V Preboldu, 16. 3. 2006
Nad nami zvezda žari, to je zvezda večnosti.
Ob grobu tvojem postojimo, solzo zate potočimo, ker lepi so spomini nate, ko smo skupaj še bili, zato še težje je spoznanje, da te več med nami ni.
V SPOMIN
JOŽETU VERDELU
s Pernovega
22. februarja je minilo deseto leto, odkar je odšel v večnost naš dragi mož, ati in stari ata.
Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepimi mislimi, postojite ob njegovem grobu in prižgete lučko večnosti.
Žena Fani, sin Stanko in hči Jožica z družino
Srečko,
prehitro si odpotoval v svetove, ki sijih od daleč občudoval.
Verjamem, da so zdaj vse zvezde Tvoj dom.
(J. K.)
ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste nam ob njegovem odhodu stali ob strani.
Njegovi Nevenka in Lucija ter drugo sorodstvo
Prav tako kot sredi zime k nam ne pride mesec maj, nikdar več, čeprav bi radi, ti ne vrneš se nazaj.
V petek, dne 24. februarja 2006, nas je zapustil mož, oče, dedi, tast in brat
STANE MARTINŠEK
(Slovo je bilo v ožjem družinskem krogu.)
Vsem, ki ste se od njega poslovili, govorniku in pogrebni službi Ropotar iskrena hvala.
Posebna hvala g. mr. sci. IVANU ŽURANU, dr. med. spec. int., in ga. dr. med. REINI DOVČ, spec. int. med., Splošne bolnišnice Celje za vso skrb pri njegovem zdravljenju.
Njegovi najdražji
Ni te na polju, ni te v hiši, nihče tvojega smeha ne sliši. Zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih vedno še živiš.
v SPOMIN
FRANČIŠKI PETRE
iz Petrovč
Minilo je žalostno leto, odkar smo te za vedno izgubili. Še enkrat hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli s teboj.
Hčeri Marjana in Marjeta z družinama, vnuki Urška, Miha, Nejc in Špela pa svojo babi zelo pogrešajo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE OREŠNIK
iz Pongraca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala patronažni službi ZD Žalec, Godbi Liboje, gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar in sosedi Zdenki za pomoč.
Žalujoči: hčeri Jožica in Milica z družinama ter vnuki in pravnuka
POGREBNE STORITVE
h'an Ropotar, s.p.
tel.: 700 16 85 GSM: 01,1 613 269 GSM: 061 768 906 StaroVaška ut. 12, Šempeter DetoOni čas: od 00. do 26. ure
Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 19. aprila 2006 v uredništvu, Aškerčeva 9a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine.
V naših srcih ti naprej živiš,
zato nas pot vodi tja,
kjer ti v tišini spiš,
tam lučka ljubezni ti vedno gori
in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega sina, brata, nečaka in vnuka
ROBERTA LEKŠETA
s Polzele 202/b (27. 9.1982-15. 2. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem šivalnice POLZELA tovarne nogavic za darovane sveče, denarno pomoč in izraženo sožalje. Hvala tudi vsem sosedom, znancem, bivšim sodelavcem podjetja SIP Šempeter, sošolcem OŠ Polzela, gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za opravljen obred, govornicama, kvintetu Lastovka in pogrebni službi Morana.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Ohranimo ga v lepem spominu in naj nam čas, ki smo ga preživeli skupaj z njim, ostane kot darilo življenja.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko Te naše išče.
Ni več Tvojega smehljaja, le trud in delo Tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
SLAVKA ZAGOŽENA -BREZOVARJEVEGA
s Homa
(13. 5. 1928-24. 2. 2006)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v dneh slovesa kakor koli pomagali in izrekli sožalje.
Hvala vsem za darovanje cvetja, vence, sveče, svete maše in darove za cerkev svete Magdalene.
Vsem prisrčna hvala, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala pogrebni službi Ropotar, gospe Ropotarjevi za ganljive besede ob slovesu, gospodu župniku za govor in opravljen obred in sveto mašo.
Hvala pevcem, gospodu za odigrano Tišino, gasilcem iz Matk, hvala praporščakom.
Najlepša hvala Silvi Vodovnik za nudeno pomoč v teh težkih trenutkih.
Še enkrat hvala vsem, da ste mu poklonili svoj čas in spomin ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: Anica in sestri Vera in Vida ter ostalo sorodstvo
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti, čeprav resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker močno boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najdražje žene, ljubeče mamice in omice
AMALIJE RAJH
iz Braslovč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, za svete maše, potrebe cerkve ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala podjetju Garant Polzela, d. d., KGZS Zavodu Celje, BSH Nazarje, gospodu župniku Gosaku za lepo opravljen obred, pevcem z Dobrovelj, gospodu Debelaku za poslovilne besede, upokojenskemu pevskemu zboru, pogrebni službi Morana, posebna hvala pa družinama Marovt in Pecelj.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Gabrijel, hči Danica in sin Marjan z družinama ter ostalo sorodstvo
ALOJZU in FRANČIŠKI JOHAN - URANJEK
iz Podloga pri Šempetru
Minilo je leto dni, odkar smo ostali brez naše ljubljene mame, in že mnogo let od izgube našega ljubljenega očeta.
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Njuni najdražji, ki ju še vedno neizmerno pogrešamo
Pomlad se prebuja in vse cveti.
Le tebe, dragi ati, z nami že leto dni ni.
V SPOMIN
FLORJAN ZEME
(4. 5. 1932-23. 3. 2005)
Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi.
Hvala vsem, ki se kdaj ustavite ob njegovem grobu in se ga spominjate kot dobrega človeka, človeka, ki ga zelo pogrešamo.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Minilo je deset let, odkar smo za vedno izgubili našega dragega
IVANA MARKOVIČA
iz Žalca, Čopova 4 (19. 12. 1924-18. 3. 1996)
Hvaležni smo vam za cvetje, prižgane svečke in lepo misel nanj.
Njegovi: žena in otroci z družinami
Dokazali, da si zaslužijo novo šolo
Za zdravje na Sveto Jedert
Kulturni praznik na Mrzlici
pa je dokazala, da resnično »zna peti«. Skupaj z Dejanom Tam-šetom je tudi povezovala program, tudi tokrat pa ni šlo brez nagajive klovnese Mika Make - Eve Š. Maurer.
Natalija Verboten tokrat v oddaji V telovadnici z Dejanom (Tamšetom).
Čeprav se v zadnjem času dobrodelni koncerti kar vrstijo, je Glasbena šola Risto Savin Žalec na svojem dobrodelnem koncertu v nedeljo popoldne uspela napolniti športno dvorano I. osnovne šole Žalec. Razloga sta bila vsaj dva - nastopi glasbenikov žalske šole so vedno odlični, z nakupom vstopnice pa so obiskovalci prispevali denar za nakup notranje opreme nove glasbene šole.
Gradnjo nove šole, ki bo svoja vrata odprla jeseni, financirajo vse spodnjesavinjske občine in Ministrstvo za šolstvo in šport, za nakup notranje opreme pa je zadolžena šola sama. Da bi zagotovili potreben denar, so se odločili za organizacijo dobrodelnega koncerta, katerega glavni sponzor je bila Občina Žalec, denar pa so prispevali tudi številni donatorji.
Na koncertu Ko skupaj zaigramo so nastopili šolski simfonični, pihalni, harmonikarski, kitarski in godalni orkester ter dekliška tolkalna skupina Šus, poleg njih pa tudi ansambli Ro-
berta Zupana, Za ka pa ne in Ta pravi muzikanjte, katerih nekateri člani so bili učenci žalske glasbene šole. Navdušil je tudi Dixie bend, v katerem igrajo učitelji, prav tako Aleksej in Natalia Ermakov ter tenorist Sebastjan Podbregar, ki je skupaj z Natalijo Verboten zapel Time to say goodbye. Občinstvo je bilo nad obema navdušeno, Natalija
Dveurni koncert je bil res velik glasbeni spektakel in organizacijsko zahteven zalogaj, saj je skupaj s spremljavalno tehnično ekipo v njem sodelovalo kar 220 ljudi. Odgovorna za prireditev, profesor glasbe Dejan Vajde in ravnateljica šole Tanja Cehner sta bila na koncu zadovoljna ne le z odzivom publike, ampak tudi s slišanim oziroma z izvedenim programom. Simfoniki, na primer, so zaigrali celo Fantoma iz opere, harmonikarji pa skladbo, s katero je eden od orkestrov zmagal na svetovnem tekmovanju v Italiji. Vsekakor je bil spektakel, ki bi ga bilo vredno ponoviti. Zagotovo bodo spet vsi nastopili ob odprtju nove šole. Čeprav morajo zbrati še precej denarja, so optimistični. Donacije seveda še vedno hvaležno sprejemajo. K. R.
Vsi orkestri žalske glasbene šole so bili odlični, na posnetku kitarski orkester.
Dobrodelni koncert je bil v nedeljo tudi v Domu krajanov Gomilsko. Udeležba je bila prav tako množična, čemur so pripomogli številni priznani glasbeniki, zbran denar pa bodo namenili za nakup novega gasilskega avtomobila PGD Braslovče.
Preboldski planinci pred planinskim domom na Mrzlici
PD Prebold organizira vsako leto na slovenski kulturni praznik zimski pohod na Mrzlico. Letošnjega pohoda se je udeležilo okrog 200 pohodnikov iz Občine Prebold in od drugod. Med njimi je bil tudi župan Vinko Debelak.
Tudi letos so se na pohod
podali izpred OŠ Prebold. Pot jih je preko Golave pod vodstvom Janija Zagožna vodila na Mrzlico, kamor so prispeli v dobrih treh urah. Mrzlica, ki ji mnogi pravijo kar savinj-sko-zasavski Triglav, jih je pričakala v jasnem in sončnem dnevu. V planinskem domu so člani PD Prebold ob skodelici
čaja na poseben način proslavili našega največjega pesnika. Prešernove poezije so romale iz rok v roke, vsak planinec je prebral iz knjige izbrano pesem. Večina je recitirala kar na pamet. Slovenski kulturni praznik na vrhu Mrzlice je minil v planinskem duhu in spominu na Prešerna. D. N.
Ob svetovnem dnevu zdravja bodo Žalske lekarne pripravile že peti rekreativni pohod na Sveto Jedert, ki so ga poimenovali Zdravju naproti. Pohod bo v nedeljo, 9. aprila, in to v vsakem vremenu.
Zbirališče bo ob 9. uri pred
I.	osnovno šolo Žalec. Pohod je namenjen otrokom in staršem, zdravim, pa tudi tistim z dolgotrajnimi boleznimi, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, skratka vsem, ki jim hoja pomaga do boljšega počutja. Potrebna je primerna obleka in obutev, hojo pa mora vsak pohodnik prilagoditi svojim sposobnostim in telesni pripravljenosti. Na približno uro in pol trajajoči poti bo potrebno premagati približno dvesto metrov višinske razlike do lovskega doma Rinka. Na startu bodo vsi pohodniki dobili bon za topel obrok na cilju, na cilju jih bodo pričakali s toplim čajem in jabolki. Približno na polovici poti bodo dobili bon, ki ga bodo na cilju zamenjali za spominsko majico.
Med pohodom jih bodo spremljali izkušeni planinski vodniki iz planinskih društev Žalec in Galicija. Poskrbljeno bo tudi za morebitno nujno zdravniško pomoč, na cilju pa bodo pohodniki dobili
še kakšen nasvet ali napotek, kako bolj zdravo živeti. Ker glasba prav gotovo dobro vpliva na počutje, bo za dobro razpoloženje na Rinki skrbel ansambel Happy band.	K. R.
Ko zacveti in zadiši
Predvelikonočni čas nas vabi, da se skozi štiridesetdnevni post približamo velikonočni skrivnosti Kristusovega vstajenja, ki ga proslavimo tudi z bogato obloženo mizo. Zato bomo v Drešinji vasi pripravili razstavo z vabljivim naslovom Ko zacveti
dren in zadišijo potice. Različne velikonočne dobrote bodo razstavljale naše gospodinje in Društvo podeželskih žena Občine Žalec - odbor Petrovče. Na ta način želimo prikazati in ohraniti del kulturne in verske dediščine našega naroda.
Prisrčno vabimo vse, da si našo razstavo ogledate v velikonočnih dneh, 15., 16. in 17. aprila 2006, od 10. do 19. ure v gasilskem domu v Drešinji vasi.
Turistična sekcija
PGD Drešinja vas
Za zdravljenje bolnikov z rakom
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije zadnja leta organizira tek - hojo za zdravje. Na tej prireditvi v žalskem športnem centru zbira tudi denar, ki ga nameni bolnikom z rakom.
Lani zbrana sredstva v višini
230.000	tolarjev je društvo namenilo oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje za nakup prepotrebne opreme, ki se uporablja pri zdravljenju bolnikov z rakom.
Simbolični ček je pred dnevi predsednica Viktorija Rehar izročila predstojniku oddelka primariju Jožetu Avžnerju, dr. med., ki se je tudi udeležuje teka - hoje za življenje v Žalcu. Letošnja prireditev bo 16. junija. K. R.
Smučarski skoki že četrtič
Nekaj dni pred letošnjo Planico je Športno društvo Marija Reka že četrto leto zapored organiziralo smučarske skoke na Uplazni-kovem hribu ob cesti Pre-bold-Trbovlje. Prireditev so nameravali izpeljati teden dni prej, vendar jim je to preprečilo močno sneženje.
Športno društvo s to prireditvijo nadaljuje tradicijo izpred 41 let. Leta 1955 sta namreč prvo skakalnico pripravila Jože Počivalnik in Žani Uplaznik. Vrsto let je bil najuspešnejši skakalec Peter Uplaznik, pozneje pa njegov brat Jože Uplaznik. Skakalno prireditev je tudi tokrat uspešno vodil Viki Stergar. Tekmovalci, ki sicer skačejo s klasičnimi alpskimi smučmi, so tokrat imeli bistveno slabše pogoje kot minula leta, saj je ta dan precej pihalo. Najdaljši skok je uspel Toniju Cestniku ml., ki je skočil 18 m, drugo mesto je s pol metra krajšim skokom dosegel Matjaž Mo-toh, na tretje mesto pa se je s 16 m uvrstil Matej Tratnik.
Najstarejši udeleženec tekmovanja je bil tudi letos 63-let-ni Tone Pančur, ki je tu skakal že pred 40 leti. D. Naraglav
Tekmovalci z osvojenimi medaljami in pokali in Viki Stergar
Čas za regrat je prišel
Letos je nastopil dokaj pozno, saj smo ponavadi v tem času regrata že siti. Pa nič zato, še bolj slasten se nam zdi. Čeprav se mesec marec počasi že izteka, pa je regrat le težko najti. Temu je seveda kriva dolga zima z debelo snežno odejo.
Kljub temu se ljubiteljem te odlične spomladanske solate, ki je še posebej slastna z vročim krompirjem ali trdo kuhanimi jajci, namesto z oljem pa zabeljena s slanino ali ocvirki, ne zdi škoda časa za nabiranje.	T. Tavčar
Ana Žagar pri nabiranju regrata