Ljubljana, petek 12. avgusta 1932
Cena t Din
Nar učni na cnaia mesečno Lha 25.— za lo<wetn*tvo Qfn 40 —
Uredništvo; Ljubljana. FCnaflJera ulica 5. Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 fa 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13l Telefon št 2440 (pono5d 2582). Celle	ol S Tri It TO«
Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Parlamentarne počitnice
Nekateri ministri in skoro vsi poslanci in senatorji so odpotovali iz Beograda — Včeraj je tudi senat odobril novelo k trošarinskemu zakonu
Beograd, 11. avgusta, p. S sprejetjem zakona o trošarinah je Narodna skupščina snočj izčrpala svoj dnevni red ter so bile seje odgodene za nedoločen čas. Če ne bo prišlo še kaj posebnega, bo Narodna skupščina s tem najbrže nastopila svoje poletne parlamentarne počitnice. Večina na-roanih poslancev je že snoči odpotovala, ostali pa so odpotovali v teku današnjega dne. tako da je zavladalo v Narodni skupščin"' že popolno počitniško mrtvilo.
Tem živahnejše pa je bilo danes ves dan v prostorih senata. Finančni odbor senata ce ie sestal že ob 9 dopoldne in začel razpravljati o trošarinskerr zakonu, ki ga je sn-rejela snoči Narodna skupščina. Popoldne ob 5. se ie vršila plenarna seia senata pod predsedstvom podpredsednika dr. Frana Novaka. Finančni odbor senata je
prišel do enakih sklepov kakor Narodna skupščina ter je po svojem poročevalcu senatorju Miloju Jovanovi6i predlagal, naj senat odobri predloženi zakon neizpreme-njeno, kakor ga je odobrila Narodna skupščina. Po njegovem poročilu je senat s 40 proti 2 glasovoma v načelu in podrobnostih zakon sprejel. S tem je tudi senat izčrpal svoj dnevni red in je predsedujoči siporočil, da bo prihodnja seja sklicana pismeno.
Snooi in danes je tudi več ministrov zapustilo Beograd. Nekateri so odšli na odmor, drugi so se odpeljali le za par dni. Ministrski predsednik dT. Srškič, ministra brez portfelja dr. Kramer. zunanji minister Roško Jevtič, prometni minister inž. Ra-divojevič in vojni minister general Stoja-novic so odpotovali na Bled. minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič pa v Zagreb.
iifelji španskega upora aretirani
Vlada je revolucionarni pokret popolnoma zatrla in aretirala vse glavne voditelje — Nekateri uporniki so bili že obsojeni in usmrčeni
Madrid, 11. avgusta č. V pretekli noči so se uporniki tudi v Sevilli vdali vladnim četam. Ponoči je okrog 15 tisoč mož vladne vojske obkolilo mesto. Preden je pričela borba, je sedanji vodja vstašev general San Jurio pobegnil z aeroplanom. najbrž na Portugalsko.
Uradno poročilo pravi, da je s>edaj po vsej državi red in mir. Vse gamizije .so zveste vladi. Dopoldne je bilo odposlano v Sevillo vojaško sodišče, da takoj sodi vodje upornikov. Dognali so, da bivSi kralj Alfonz prj uporu ni sodeloval. Bivši kralj je sedaj na češkoslovaškem. Zaradi govoric, po katerih se je uporu vojaštva v Sevilli pridružila vsa pokrajina Andaluzija je vlada danes mobilizirala jacje kontingente vojske, že v pretekli noči Je odplulo pet torpednih rušilcev proti Sevi].li. Danes v> odposlali v eSvillo dva pešpolka iz Oor-• :ove in Algecirasa. V Sevillo so odposlali tud: tri eskadrile letal. Delavske organizacije v SeviLLi so proglasile generalno stavko, da bi preprečile nakane upornikov. Poveljnik v Gibraltarju je prepovedal vojakom in civilistom iz tujine stopiti na šoan&ka tla.
V Kataloniji vlada popoln mir. Politični krogi obsojajo vojaškli upor. Polkovnik Macia je poslal predsedniku republike Za-morri in ministrskemu predsedniku Azani pisma, v katerih zagotavlja lojalno republikansko čustvovanje katalonskega prebivalstva.
Madrid. 11. avg. g. V odgovor na mo-
narhističnl upor so socialistični man.ife-stantje ponoči zažgali kazino piememtašev v Sevilli, ki je pogorelo do tal. Tudi po
dr u grl h mestih je prišlo do velikih protimo-narhdstičmh demonstracij delavstva. Vlada je dala oblastveno zaipreti vse monarhi-stične društvene lokale. Obe monarmstični glasili »ABC« in »El Debate« bosta prešli v državno lasit, ker do zdaj nista povrnili k redu to v v višini 6 milijonov pezet, ki sta jih v času diktature Prlma de Riivere pr<> Jeli iz javnin sredstev.
Pariz, 11. avgusta g. Vesti iz Madrida zatrjujejo, da je bil že včeraj popoldne sestavljen preki sod, pred katerega bodo prišli uporniki. Vlada je že radala nalog za usmrtitev več častnikov, ki so bili udeleženi pri uporu. Poznejša poročila celo zatrjujejo, da je bilo nekaj častnikov že davi usmrčenih.
Madrid, 11. avgusta AA. Predsednik vlade in vojni m-imster Azana je davi podpisal ukaz, s katerim se odstavljajo e svojih dosedanjih mest španski generali San Jurio, Mola, Barero in Fernando Perez. Vsi ti generali so bili v zveza z včerajšnjim pučem.
Madrid, 11. avgusta AA. Včerajšnji dogodki v Madridu niso v Barceloni imeli nobenega odmeva. V Barceloni je vladal popoln red in mir. Vlada jo v Madridu prepovedala izhajanje 7 listov, ki so pisali proti današnjemu stanju.
Poslanska zbornica je danes izrekla vladi soglasno zaupnico.
Sevilla, 11. avgusta AA. Generala San Juria so prijeli v Certegani. Kraj leži v pokrajini Huelvi tik ob portugalski meji. Ge-nerala San Juria, ki je potoval v avtomobilu so prepeljali v Madrid, kjer bo postavljen pred vojno sodišče.
Sporazum na britski imperijslri konferenci
Konferenca je zadnje dni prebrodila glavne težkoce in bo prihodnji teden zaključena
NEOBIČAJNA PROSLAVA OBLETNICE
NEMŠKE USTAVE
V slavnostnem govoru je notranji minister ostro napadel weimar-
sko ustavo in zahteval njeno revizijo
Hindenburg noče dati vlade
Hitlerju
Nepričakovan preokret v razpletu nemške krize — Hindenburg pristaja na sodelovanje hitlerjevcev, odklanja pa vlado pod Hitlerjevim vodstvom
Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIII., štev. 187
C pravruštTO; Ljubljana. Koatijeva
ulica 5. — Teletom it 3122, 3123, 3124 3123 3126. Inserat-ni oddelek: Ljubljana Selen-bursova ul 1 - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandroma
cesta St 13. — Telefon it 2455. i Podružnica CeMe: Kocenova ulica !
št 1 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praga čislo 78.180, $♦ 105 241
London, 11. avgusta. AA. Včerajšnja pogajanja med angleškimi in kanadskimi delegati so bila uspešna in so ustvarila na ot:awsk<i konferenci prijazno razpoloženje. Med angleškimi in kanadskimi delegati je bilo več sestankov, nakar so obojestranski strokovnjaki pričeli skupno proučevati nove kanadske prediloge- v luči svežih podatkov. Ta analiza je privedla kanadsko delegacijo do tega. da je bistveno izpremenila svoje predloge o angleških železnih in jeklenih izdelkih. Posledica bo. da bodo angleški producenti dosegli kakih 80 odstotkov onih ugodnosti, ki so iih zahtevali od Kanade. Po drugi strani pa bo kanadska delegacija dosezla na drugih področiih to. da njeni lastni producenti s temi koncesijami ne bodo oškodovani.
Med tem pa so angleški delegati pridno nadaljevali svoje razgovore z zastopniki drugih dominionov. Prav tako pa so na-
Jialijansbi protest a Dunaju
Dunaj, 11. avgusta. A A. Listi prinašajo vest, da je italijanski poslanik na Dunaju Auritti včeraj obiskal ministrstvo zunanjih zadev in opozoril na pisanje nekaterih dunajskih listov o zadevi italijanskega fašističnega filma. Posebej je Auritti poudaril, da je tisk razen napadov na njegovo osebo tudi sramotilno pisal 0 današnji Italiji. V zunanjem ministrstvu so italijanskemu poslaniku izrazili obžalovanje zaradi načina kako mnogo tukajšnjih listov piše o italijanskem fašističnem filmu.
Hud notres na Turškem
Stambul. 11. avgusta. A A. Potres je raz-deia! skoro ^ol naselbine Vadije. Prebivalstvo prenočuje na prostem. Vlada je poslala pomoč.
Stambul. U. avgusta. AA. V pokrajini Mugli ie bil ootres, ki je porušil 100 poslopij- Prebivalstvo je moralo prenočiti na prostem.
predovala tudi pogajanja med posameznimi dominioni. Zato je danes na ottawski konferenci položaj tak, da bo konferenca po vsej priliki zaključena že sredi prihodnjega tedna. Zaključna plenarna seia bo po sedanjih dispozicijah prihodnji četrtek. — Angleški ministri Thomas, Raldwin in Chamberla;n se nameravajo vrniti v Anglijo zadnje dni prihodnjega tedna, sir Philip Cunliffe Lister bo potoval po Kanadi, lord Hailsham pa bo pred svojim po-vratkom v Anglijo posetil Ca!gary.
London, 11. avgusta, A A. »Ev en ing News« poroča, da je doseženo soglasje med angleškimi in kanadskimi delegati na ottaw-ski konferenci tako popolno, da so »Menili, naj bo zadnja plenarna seja konference 18. avgusta. Na tej seji bodo objavili vse podrobnosti tega sporazuma.
List navaja, da s*ta se Baldwin in kanadski predsednik Bennett sporazumela tudi o tem, naj ta pogodlba traja 10 let.
Napad na madžarsko noslaništvo v Bruslju
BruSelj, 11. avgusta. A A. Včeraj je v belgijski prestolnici priš'o do krvave madžarske demonstracije. Okrog 15 madžarskih Komunistov, kii živijo v Bruslju, je prišlo v prostore madžarskega poslaništva, kier so začeli demolirati pisarne in napadati uradnike. Madžarski komunisti so uradnike poslaništva tako pretepli, da so dva izmed njih morali odnesfti v bolnico. Preden je prišla policija, ki io je poslaništvo samo poklicalo n« pomoč, »o se napadalci že ra?bežali. toda policij? se je vendar posrečilo aretirati Štiri mned njiih. Napadalci so na poslopju poslaništva razbili okna in po sobah precej poškodovali pohištvo.
Razkol v angleški delavski stranki
London, 11. avgusta. A A. Na izredni konferenci v Bradfordu so zastopniki neodvisne delavskp stranke sklenili izstopili iz angleške delavske stranke. Njihova organizacija bo odslej popolnoma avtonomna.
Berlin, 11. avgusta, č. Dopoldne so v prisotnosti vseh članov vlade v lepo okrašeni dvorani parlamenta proslavili obletnico vveimarske ustave. Proslave se je udeležil tudi državni predsednik Hindenbug.
Slavnostni govor je imel notranji minister GayL
Svoja izvajanja je pričel z izjavo, da so ostali doslej brez uspeha vsi poskusi, da bi postala obletnica weiniarske ustave praznik vsega naroda. To je dokaz, da ustava ne druži duhov nemškega naroda, marveč da jih celo razdvaja. Spričo tega bo morala vlada porabiti današnji dan, da premisli, kaj bi bilo treba napraviti, da bi bilo dano nemškemu narodu zadoščenje in prilika, da izpolni svoje dolžnosti napram generacijam potomcev. Weitnarska ustava se mora spremeniti. V okviru svojih parlamentarnih demokratskih principov je ustava zaostrila razvoi političnega in strankarskega življenja tako zelo, da so postale stranke pravi vladar v državi. Onemogočile so vsako pravo delo vlade. Potrebne so reforme in pričeti Je treba pri onem členu ustave, ki določa volilno pravico. Narod noče več voliti številk, marveč osebnosti. Nihče noče razumeti tega, da se dajejo po ustav] enake pravice nedoraslim, kakor onim, ki morajo skrbeti za družine in potomce. Volilni red se mora spremeniti tudi tako, da bo omejeno število malih strank, katerih glasovi nikomur ne koristijo. Nemška vlada mora dejansko prevzeti odgovornost in zarati tega Je potrebno, da dobi v poslanski zbornici
Bsrlin, 11. avgusta, č. Dočim je /elik del nemškega tiska še včeraj zagotaVjal javnost, da bo vodja nacijonalnih socijalistov Adolf Hitler imenovan za državnega kancelarja, so listi danes nenadoma umolknili, nekateri pa pričeli že napovedovati, da se je razvoi političnih razgovorov okrenil v drugo smer. Sedaj ni mogoče več z gotovostjo reči, da bo Hitler imenovan za predsednika nove državne vlade. Kakor v tisku, tako prevladuje ludi v političnih krogih mnenje, da Hitler bržkone ne bo imenovan za državnega kancelarja.
Spričo zastoja pogajanj z nacijonalnimi socijalisti, se je iznova pojavilo vprašanje kako zagotoviti Papenovi vladi njen obstoj in ji omogočiti nadaljnje delo. Kakor znano, je Papenov kabinet takozvana preziiijalna vlada, ki se opira v prvi vrsti na zaupanje državnega predsednika, ki bi pa v parlamentu lahko naletela na velika nasprotstva, spričo katerih bi mogla navsezadnje še pasti. Vladni krogi menijo, da bosta Papen in Schleicher skušala ponovno pridobiti na-cijonalne socijaliste na ta način, da jim bosta ponudila poleg nekaterih ministrskih resorov še mesto državnega podkancelarja. Če bi vlada v parlamentu ne našla dovolj-ne večine, bi moral državni predsednik znova razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Razpust komaj izvoljenega parlamenta pa bi vsekakor izzval resne politične posledice. Zatrjuje pa se, da je postal vodja nacijonalnih socijalistov Hitler zelo popustljiv, ker si hoče ohraniti odprla vrata za eventualni poznejši vzpon. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da bo za državnega podkancelarja in istočasno za predsednika pruske vlade imenovan Georg Stras-ser.
Državni kancelar Papen se je danes pričel pogajati z voditelji centruma. Hitler, ki se še vedno mudi v Berlinu, bo sprejet pri državnem kancelarju bržkone popoldne. Pri teh razgovorih bo Papen na željo ored-sednika republike brezpogojno vztraial pri načelu takozvane predsedniške vlade, neodvisne od parlamenta in posameznih strank.
Berlin. 11. avgusta. A A. Državni kancelar von Papen se bo danes začel pogajali o sestavi vlade. Najvažnejša in za nadaljnjo usodo sedanje vlade odločilna bodo pogajanja med državnim kancelarjem Paoenom in voditelji nemškega centruma. Mnogi že ugibajo. kaVSni bodo pogoji in kaj bo centrum zahteval ra primer, da bi pristal na sodelovanje s Hitlerjem. Po informacijah iz katoliških političnih krogov, bo centrum po vsej priliki izjavil Papenu. da ie skrii-ni čas. da Hitler prevzame odgovornost in da s tem dokaže, ali tudi na vladi tako siguren samega sebe, kakor je bil oblasten v opoziciji. Kot vodja državne vlade naj Hitler predvsem pokaže tudi to. kakšne sd njegove zmožnosti pri praktičnem upravnem in socijalnem delu. Zato bi katoliški poslanci podprli Hitlerjev kabinet s tem. da bi se vzdržali glasovanja. Navzlic temu na si hočejo ohraniti proste roke in bodo novo vlado spremljali z največjim nezaupanjem Centrumu gre predvsem za to. da prepreči protiparlamentarne solucije, ki bi vzele cent/umu za deli časa vsak vpliv na iavno in politično življenip v Nemčiji.
Pariz. 11. avgusta. AA Pn najnovejši informaciji iz Berlina, je Hidenburg opustil
dejansko pomoč in zaščito, ne da U bila morala klonit] pogojem, ki iih diktiralo trenutna razpoloženja in obziri do volitev. Nemški parlament mora jamčiti za stabilnost državne politike. Končno je potrebno, da se uredijo tudi onošaji med državo in deželami v smislu ožje zajednice. Da bi se mogla Izvršiti ta reforma kiivb težavam, ki jib je pričakovati, mora ravnati državna vlada tako, da se bo dejansko zavedala svoje odgovornosti pred Bogom in narodom. Izvesti mora kar pripozna pravično in ne sme se ozirati na interese ene ali druge stranke, marveč mora ravnati do besedah Bismarcka: država hoče, da ji služimo, ne pa, da ji vladamo.
Govor notranjega ministra Gayla je napravil na vse navzoče velik vtis in ga je večina sprejela z živahnim odobravanjem. Nato je imel državni kancelar Papen kratek govor, v katerem je nagdasil, da so nemšlke nacionalne sile pred polomom. Narod mora obnoviti svoje nacionalno življenje v meščanskem duhu, da se obnovi skupnost nemške nacije.
V vsej državi so praznovali praznik ustave s tradicionalnim porrupom. Vse javne zgradbe, poslopja prometnih institucij in tudi mnogo privatnih hiš je izvesilo zastave. Tudii vsa inozemska poslaništva in konzulati v Berlinu so izvesile svoje zastave. Iz-vešene so bile tudi zastave posameznih nemških dežel.
Proslave v parlamentu se je udeležil tud! diplomatski zbor. Pred zgrabo parlamenta
načrt, da poveri Hitlerju sestavo nove nemške vlade. Navzlic temu pa nadaljujeta Hindenburg in v. Papen pogajanja s hitler-jevskimi voditelji.
Berlin, 11. avgus-ta. s. Glede kombinacij o vprašanju spremembe v vladi 6e na merodajnih mestih z vsem poudarkom naglasa, da vztraja državni predsednik slej ko prej na smernicah, po katerih je poklical v življenje sedanjo vlado. Po včerajšnjem poročilu državnega kancelarja je daj državni predsednik Hindenburg razumeti, da ne namerava poveriti mesta državnega kancelarja Hitlerju kot voditelju največje, t°da preveč enostransko odmerjene stranke. Državna vlada se v tem ozira strinja z mnenjem državnega predsednika, kar bo imelo praktično za posledico. «'.a bo državni kancelar v. Papen prosil Hitlerja za razgovor in. ga pozval, naj mu imenuje osebnosti v stranki, ki bi vstopile v državno vlado.
Hitlerjevci so ogorčeni
Berlin, 11. avgusta, g. Narodni socialisti vztrajajo v zahtevi, da se mora Hitler imenovati za državnega kancelarja. »Eter An-griff« razglaša danes še enkrat z vso ostrostjo narodno socialistične (zahteve glede vodstva v vladi in izjavlja, da bodo narodni socialisti v nasprotnem primeru prisiljeni začeti najostrejšo borbo proti vladi. Srednje poti ne priznavajo. List poudarja izrecno, da to ni morda mnenje kakršnekoli opozicije v stranki, temveč da se glede te točke mnenja voditelja in vseh njegovih podrejenih voditeljev popolnoma ujemajo.
Novi atentati
Vratislava, 11. avgusta, s. V pretekli noči je bilo zopet več atentatov z revolverji !n ročnimi granatami. V Reichsbaohu, Pietschelu in Prubusu so neznami storilci streljali v skladišča delavskih konzumov in stanovanja levičarsko orijentiranih voditeljev. Prav tako je bil v Konstadtu izvršen atentat na hišo nekega trgovca in neke?" lekarnarja.
Haaško razsodišče o klaioedskem sporu
Haag, 11. avgusta, s. Stalno mednarodno razsodišče v Haagu je danes dopoldne izdalo svojo odločitev v sporu zaradi raznih ukrepov v klajpedskem ozemlju. Po tej odločitvi je bila odstavitev oredsednika di-rektorija v gotovih okoliščinah dopustna, vendar s tem ne bi bila smela biti združena ustavitev poslovne dobe direktorija. kakor tudi ne razpust klajpedskega deželnega zbora.
Hoover za delno ukinitev prohib»ciie
London, 11. avgusta. AA. Po poročilu iz Washingtona bo imel Hoover o priliki svoje 58-Ietnice važen govor o ameriških •'stavnih vprašanjih m o prohibicijskem zj-'-onu. Hoover bo nastopil v tem govoru za delno ukinitev alkoholne prepovedi, zlasti kar se tiče varenja piva.
se je zbrala velika množica ljudstva, ki ie pričakovala državnega predsednika. Maršal Hindenburg je prišel v parlament tik pred poldnem Ljudstvo ga je burno pozdravilo. V parlament je vstopil v spremstvu nemško - nacionalnega poslanca Kardorffa in ministra za narodno obrambo generala Schleicherja. Ko je vstopil v dvorano, so vsi vstali s svojih sedežev. Med tem se je zbrala pred parlamentom še večja množica liudi, ki je čakala, da se vrne predsednik iz zbornice. Razporedila se je pred palačo tudi častna četa pod vodstvom mestnega komandanta.
Ko je maršal Hindenburg zapustil zbop-nico, mu je množica iz nova priredila viharne ovaciie. Predsednic je čvrsto stopal mimo čete do poveljnika ter se ž njim nekaj minut razgovariai Prisoten je bil tudi general Schleidher. Godba je zaigrala državno himno. Nato se je predsednik med viharnim pozdravljanjem z avtomobilom odpel i a L
Berlin, 11. avgusta, g. Govor notranjega ministra Gavla smatrajo v političnih krogih za pričetek že dolgo pričakovane ustavne reforme. V glavnem so tri točke, v katerih je po naziranju državne vlade ustava potrebna spremembe. Vlada zagovarja predvsem novo volilno pravico, ki naj bi bolj poudarila osebno vrednost izvoljenega, kakor tudi njegovo osebno odgovornosL Razven tega zahteva vlada ustanovitev druge zbornice kot nekakšne protiuteži državnega zbora in ustvaritev tesnejše skupnosti med državo in Prusko.
Ministri na Bledu
Bled, 11. avgusta, v. Davi so prispeli z jutranjim ekspresnim vlakom na Bled iz Beograda minister dr. Albert Kramer, prometni minister inž. Lazar Radivojevič in vojni minister general Stojanovič. Minister dr. Kramer se je nastanil v svoji vili, ministra Radivojevič in Stojanovič pa sta imela pripravljene sobe v Parkhotelu. Z opoldanskim brzovlakom sta prispela na Bled še ministrski predsednik dr. Milan Srškič in zunanji minister dr. Boško Jevtič. Tudi ta dva sta se nastanila v Parkhotelu. Vsi ministri so se v teku dneva vpisali v dvorno knjigo.
Popoldne ob 5. je Nj. Vel. kralj sprejel v daljši avdijenci ministrskega predsednika dr. Srškiča, takoj za njim pa okrog 7. zvečer ministra dr. Kramerja. Nj. Vel. kralj je tako ministrskega predsednika dr. Srškiča kakor ministra dr. Kramerja pridrža.1 na večerji.
Izredni občni zbor Narodne banke
Beograd, 11. avgusta, p. Na snocnfi seji upravnega odbora Narodne banke je bilo sklenjeno, da se skliče za 21. avgusta ob 9. dopoldne izredni občni zbor delničarjev Narodne banke. Najvažnejša točka dnevnega reda bo pristanek na določbe čl. 8., te dni sprejetega zakona o kovanju srebrnega denarja.
Odlikovanja
Beograd, 11. avgusta. AA. Na predlog ministra za trgovino in industrijo so bili odlikovani: z redom jugoslovenske krone III. stopnje: Stjepan Krpan, načelnik ministrstva trgovine in industrije, dr. Ognje-slav Aranicki, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri kr. banski upravi savske banovine in dr. Avgust Pavletič, inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo. Z redom sv. Save III. stopnje je bil odlikovan g. Paul Collinet, profesor pravne fakultete v Parizu.
Beograd, 11. avgrusta. p. S kraljevim ukazom je na predlog prosvetnega, ministra odlikovana z redom sv. Save V. stop. nje učiteljica v Brezovici Marija Raši<\
Proces
proti newyorškemu županu
Newyork, 11. avgusta, č. Vsa Amerika pričakuje z veliko napetostjo proces proti newyorškemu županu Jimmvju \Valkerju. Proces se prične danes v Albanvju, glavnem mestu države New Yersey. Proti Wal-kerju so, kakor znano, vložili obtožbo, da je sprejemal velike vsote denarja za razne usluge. Ko je Walker prišel danes v Alba-ny, ga je pričakovala velika množica ljudstva, ki mu je priredila viharne ovacije.
Japonska še ni priznala tnandžurske vlade
Washington, n. avgusta. AA. Stimson je imel z japonskim poslanikom Debuši-jem sestanek. Japonski poslanik je izjavil, da njegova vlada še ni formalno priznala nove mandžurske države in da nastopa japonski general Moto Japonsko v Muk-denu le poluradno.
S čolnom preko Oceana
Halifa*, u. avgusta. AA. Danes je iz Nove škotske norveški kapetan Gerald Falergo odpltil preko Atlantskega oceana v 18 m dolgem čolnu, čoln je zgrajen po vzorcu, ki so ga rabili stari Vikingi. Z Islanda bo kapetan Falergo plul na Ner-veško.
V februarju 1873 je španska ustavodajna skupščina po uspeli revoluciji z veliko večino ustanovila špansko republiko. Republika se je držala ravno dve leti. Nato je neki general razgnal parlament, drug general je oklical zopet monarhijo in postavil na prestol Alfonza XII., očeta od s topi vsega španskega kralja Alfonza XIII. Španca je klasična dežela vojaškfti vstaj.
Tudi v sredo je na enak način španska republika preživljala nevarne ure. Že deli časa se je govorilo in pisalo, da
tam ni vse v redu. Pred kratkimi meseci so odkrili cel arzenal orožja, o katerem se ni nikdar točno izvedelo, ali pripada monarhistom ali komunistom. Toda pri revolucionarnih poskusih v Španiji med tema dvema ekstremoma ni delati velike razlike. Kadar so komunisti pripravljali kak udar ali generalno stavko, se je vedno v Madridu domnevalo, da imajo tudi monarhisti svoje prste vmes. in narobe. Dejstvo pa je, da se španska fevdalna aristokracija, ki je še pred dobrim letom bila s cerkvijo absoluten gospodar v državi, ni mogla nikakor vživeti v nove razmere in da doma in v inozemstvu neprestatio ro-vari proti obstoječemu redu. Agrarna reforma je tem krogom odvzela ogromna veleposescva in s tem glavni vir uo-hodkov, reforma vojske jih je pa iztisnila iz armade in s tem z odločujočega položaja v državi. Izrecno ie treba poudariti, da tem krogom ne gre morda za monarhijo kot tako, marveč le za moč in privilegije. Ako bi monar-histični režim izvedel agrarno in vojaško reformo ter se otresel varuštva cerkvenih dostojanstvenikov, bi se generali in fevdalci ravno tako puntali proti njemu, kakor se puntajo sedaj proti republiki.
Neuspeli puč je tipičen primer pro-slulih španskih »pronunciamentov«. Izšel ie iz vojske ali bolje rečeno, iz kroga nekaterih užaljenih visokih oficirjev. Španska armada je ostala v republiki, kakor ie bila v monarhiji, sicer najvažnejši, ob enem pa tudi najbolj nezanesljiv činitelj notranje politike. Kljub splošni vojaški obveznosti španska armada ni nikdar bila prava narodna vojska, temveč bolj nekaka oficirska četa. Dočim pride v ostalih evropskih državah povprečno na 30 mož en častnik, pride v Španiji že na vsakih 10 vojakov eden. Ta premočno zasedeni in premalo zaposleni častniški zbor si je vedno krajša! svoj dolgi prosti cas s politiziranjem. Ustvarjala so se razna oficirska udruženia tako zvane »juTite«. ki so v resnici zadnjih 50 let skoro izključno odločale o španski državi. Tudi diktator Primo de Rivera se je opiral na tako »junto«. ko je izvedel državni udar. Novi režim je sicer po-
Puč v Španiji
metel s temi ostanki fevdalizma, ni pa mogel odpraviti vkoreninjene navade oficirskega politiziranja. Ce so bila tudi politična vojaška udruženja razpuščena in prepovedana, ostal je še vedno kazino, kjer se lahko razpravlja, kdo bi v Španiji bo*je vladal od onih, ki ravno sedaj vladajo. K temu se je pridružilo še nezadovoljstvo, povzročeno med fevdalnimi oficirji pri gori omenjenih socialnopolitičnih in gospodarskih reformah republikanskega režima. tako da so postali generali in drugi visoki oficirji še bolj revolucionarni kakor so bili že od nekdaj.
Tako se zlasti republikanska vlada za primer upora ni mogla zanašati na armado; njena glavna opora pa je iz-borno organizirana »guardia civiil«, ki dela čast Španiji. Kakor že ime pove, je to po izvoru nekaka narodna milica; ustanavljati so jo začeli sredi minulega veka, ko orožništvo samo ni moglo omejiti m zatreti bandatstva, ki je bilo taktrat silno razpaseno. Zato so se javljali tudi drugi državljani, ki so prostovoljno pomagali žandarmeriji in se polagoma vojaško organizirali. Iz te pomožne policijske ustanove se je tekom let razvila krepka sila javnega reda. Pri tem »guardia civil« ni nikdar prelomila s svojo tradicijo, ki je obstojala v brezpogojni pokorščini svojemu vrhovnemu šefu, notranjemu ministru. Ravno tako lojalno in zvesto, kakor je prej služila monarhiji, služi sedaj republiki. Ko je njen prejšnji poveljnik general San Jurjo kazal neka absolutistična nagnenja in se zamislil v vlogo španskega Schleicherja, se je vlada hitro zavedla hude nevarnosti, ki ji preti od te strani in je San Jurja odstavila. Generalu je šlo to tako k srcu. da je sedaj potegnil z uporniki, čeprav so bila izgledi za uspeh že vnaprej minimalni.
^ Puč španskih oficirjev izgleda po načinu, kako je bil izvršen, bolj kot nekaka politična opereta, osvetljuje pa težaven položaj, v katerem se Španija danes nahaja. Vlada s težavo vesla po ozki soteski med reakcijo in komunizmom. pri čemer si oba nasprotnika složno podajata roke v uoaniu. da bosta kasneje v nastalem kaosu že kako drag drugega obvladala. Tako izbruhnejo krvavi nemiri enkrat v industrijskih centrih, potem na deželi, potem zopet med votsko. Vedno imajo svoje prste vmes i fevdalni reakcionarci i anarhistični in komunistični desperadi. Oba skrajna eikstrema, dasi se sovražita do smrti, hodita roko v roki. kakor smo to do nedavna lahko opazovaJi tudi v Nemčiji. Vlada ima zato težko stališče in Španija Ho še za dogledno dobo rabila odločmh in nesebičnih mož, preden se bo konsolidirala.
Sestava nove rumunske vlade
Načeluje ji dosedanji ministrski predsednik Vajda Vojevod - Tudi večina drugih ministrov je ostala
Umetnikom kruha!
Narodna galerija je na seji _ 22. julija pranotrila težavni gmotni položaj slovenskih likovnih umetnikov in sklenila, da z naslednjm pozivom opozori našo javnost, naj ne pozabi, da je umetniški stan bistven clel ku.!turnega naroda, ki ima zato do njega tudi čisto določne, četudi nikjer zapisane dolžnosti Ker vemo, da so 6kraino izčrpana razpoložljiva sredstva naših javnih zavodov in ob'a štev. ki so doslej po možnosti n razpoložljivih sredstvih za celoto izpolnjevali to našo dolžnost do umetniškega stanu, zato tem bolj nujno pozivamo posameznike in zavode, da ne zamude nobene prilike, pri kateri Im se dalo pomagati umetnikom.
Mnogo je načinov, s katerimi lahko izpolnijo svojo dolžnost do umetnikov. V prvi vrsti je še vedno ta, da kupujejo dela umetnikov in z njimi krasijo svoja stanovanja. pisarne, lokale, zborovalnice. Je pa še neštevilo drugih načinov, kako jim pomagati: Društva m zavodi naj redno naročajo portrete svojih predsednikov in drutfih važnih funkcionarjev, prometne pisarne, 5-akaln'ce in shajališča naj bi se okrasila s slikami naših naravnih lepot. k2r bi ustrezalo tudi koristim našega tujskega prometa.
Opozarjamo nadalje posebno na eno priliko. ki se v ta javni namen le premalo izrablja: V našem mestu in v vsej S.ove-
smislu vsaj najmanj, kar moremo, pa bo umetnikom in naši kulturi mnogo poma-gano!	Narodna galerija.
ni ji se po vojni in
tudi še danes mnogo zi-
da in se samo čudimo, da dobe na* umetni tako tnalo m on umen talnih naročil. Milimo, da bi se pri vsaki javni ali vsaj n« pol javni zgradbi že v naprej mora določiti gotov odstotek ki bi se porabil samo z* likovni umetniški okras teh poslopij. Vseeno je pri tem. ali je nujno, aa se sravhe krasijo s slikami in kipi ali ne, gotovo pa je da socialni čut do vsega stanu, Vi je oroanično utemel;en v svojem obstoju. zahteva, da mu omogočimo vsaj de.o >o
življenje.	„ .. ,
So pa še druge nesete prilozmostj ko je rno<Jo*e zaposliti likovnega umetnika, slikarja kiparja al! arhitekta, pri katerih pn nas vs«,k dan pozabljamo, da so tudj one merilo naše kultura os ti. Mudimo tu na
mše" knjigoveznice, tiskarne m reklamna podjetja, vi so ns
Mislimo tu rekla naši drža
podjetja. Drugod, pa tudi ze v naši drža-vi SO rn čelu tiskarn, posebno pa grafičnih podjetii ugledni umetniki. Ako se pri nas ne novzmnemo tako daleč, bi morali vsaj oledaM. da" razna d*'a. ki Jih doslej izvr-6-,jejo obrtniki po svojem okusu, prepu-ct:mo umetnikom. Pofiehno mnogo bi se 7« umetnike storiti na reklamnem po-p-., Redek ie pri na«, plakat, ki ga je a-
v rs
n:netn'k.
za
Tako vid'mo neštevilo zamujenih prilik, kamere je zadnji čas. da jih naša družba pooraH. če noče. da ne bo enkrat obsojena, da ie zanemarila celo generacijo produktivnih ljudi Mislimo tudi da je prišel cas. b , lahko za kličemo na5i javnosti, da ,e njena ddžnost z naročili, nnkirpi in zaposlit-mi podpirati izključno svoie ljud^ Umetnost je res mednarodna, toda. kadar gre " ob^oi Hudi. smo si sami narbtizj, m ne
mortno opravičiti zaposlitve
Izprašajmo svo*o vest v tem ozmi. pretep tajmo svoje možnosti in storimo v gornjem
Katastrofa italijanskega letala v Budimpešti
Budimpešta, 11. avgusta M. Pred par dnevi se je sredi Budimpešte ponesrečilo italijansko vojno letalo tipa »Caproni«. Pilot in njegov pomočnik sta bila ubita, več spremljevalcev pa hudo ranjenih. Madžarskim listom je bilo strogo prepovedano o nesreči poročati. Izvedelo pa se je kljub temu za podrobnosti te nesreče. Znano Je. da dobiva Madžarska redno rz Italije sestavne dele letal tipa >Capronf«, ki jih nato v Budimpešti montirajo in po preizkušnji izreče madžarskim oblastem. Tudi tokrat. je šlo za poizkusno vožnjo, ki pa je končala tako tragično. List >Nepezava<r, ki je kljub prepovedi poročaj o tem dogodku, je bij zaplenjen.
Manevri angleške mornarice v Sredozemskem morja
London, 11. avgusta. AA. Davi sta angleški prestolonaslednik in njegov brat Georg odpotovala z letalom v Pariz. Njuna pot ju vodi na Krf, kjer se bosta vkrcala na poveljniško ladjo >Queen F.lisabeth«. S Krfa bosta odplula na Malto, da se udeležita hitrostnih vežb angleške sredozemske flote. Tvori pa je sedaj pet vojnih ladij, 2 eskadri križark, ladja za letala, 3 flotile rušilcev, 1 flotila podmornic in razne pa možne ladje.
Anamski kralj se po desetletni odsotnosti vrača v domovino
Pariz, 11. avgusta. AA. Minister za kolonije Sarraut je priredil banket v čast anamskega kralja Bao Daja, ki se bo danes vkrcal v MarseHl-i, da se vrne v Anam po lOletnem bivanju in študiju v Franciji, Na banketu so bile izmenjane zdravite. Predsednik francoske vlade Herriot je želel Anamu, naj bi pod novim kraljem dosegel visoko stopnjo blagostanja in napredka. Mladi kralj se je zahvalil za iskrene želje.
Most kot spomenik angleškemu diplomatu
London. 11. avgusta. A A. V Ullsvterju bodo izročil? prometu most v spomin na sira Cecila Springrioa, angleškega veleposlanika v Zedinjenih državah od leta 1913 do 1918. Most so zgradili s prispevki pokojnikovih prijateljev in tovarišev v diplomatski službi in bo nosil napis, ki pravi, da noben drug diplomat ni opravil za svojega življenja tako delikatnega posla in 6 tolikšno odgovornostjo in ga dokončal s tolikšnim uspehom. Žarnice! takega spomenika je sprožil bivši angleški veleposlanik v \Vashingtonu lord Howard.
Zubkov v kabaretu
VarSava, 11. avgusta. AA. Poljski listi javljajo da bo znani Aleksander Zubkov, ločeni mož sestre bivšega nemškega ce. sarja Viljema n. v kratkem Drisnel v Varšavo, kjer je angažiran kot igralec v ne. kem lokalu.
Bukarešta, 11. avgusta, p. Po ostavki volilne vlade, ki ji je načeloval Vajda Vojevod, je kralj že včeraj pričel konzultacije. Vlada je odstopila, ker je izvršila svojo misijo z izvedbo parlamentarnih volitev. Ker se je parlament včeraj definitjvno konstituiral, je smatral Vojevod svoio misijo za končano ter se je tudi iz drugih, političnih razlogov odiločil podati ostavko, ki jo je kralj sprejel. Po končanih konzultacijah ie kralij najprvo ponudi! mandat za sestavo vlade predsedniku narodno zaranistične stranke Maniu. ki pa se je za izkazano zaupanje zahvalil in predlagal, naj bi se mandat poveril podpredsedniku njegove stranke Mihalaku. Ko pa je tudi ta odklonil misijo, je kralj davi poveril sestavo vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku Vajdi Vojevodu. ki je po kratikih posvetovanjih obnovil svoj prejšnji kabinet z nekaterimi manjšimi spremembami. Poleg ministrskega predtsedništva je sam obdržal tudi zunanje ministrstvo, dočim je notranje ministrstvo prevzel podpredsednik narodno zaranistične stranke Mihalake. Vojni minister je general Samsonoviu, minister za Erdelisko pa Haciegan. Vsi ostali resori so ostali neizpremenjeni. Novi ministri so že popoldne prisegli in takoj prevzeli svoje posle.
Bukarešta, 11. avgusta, g. Okoli poldneva, se je posrečilo designiranemu ministrskemu predsedniku Vaidi Vojevodu sestaviti vlado na narodno zaranistični podlagi. Vlada ie sestavljena iz 12 ministrov in 9 državnih pedrtajnikov. — Sestavljena ie tako-le:
Aleksander Vajda Vojevod — ministrsko
predsedstvo in zunanje zadeve;
Mihalake — notranje zadeve:
Mironesca — finance;
general Samsonoviu — vojska:
Madgearn — trgovina;
Popovič — pravosodje;
Mitescu — poljedelstvo;
Dimitriu — pouk;
Mirto — promet,
Joanitescu — delo in narodno zdravje;
Haciegan — ministrstvo za Transilvanijo:
Panhalipa — ministrstvo za Besarabijo.
Kot zastopnek Nemcev je bil kot državni podtainik za manjšine sprejet v vlado dr. Brantsch. Ob prisegi je imel kralj kratek nagovor na ministre. Jutri se bo nova vlada predstavila obema zbornicama, pri kateri priliki bo ministrski predsednik Vaida Vojevod Drečital vladno izjavo. Takoi do-tem, se bo pričela debata, v kateri bo v imenu liberalne stranke zavzel stališče glede vladne izjave rojen vodija Duca.
Petdeset tisoč ljudi utonilo
Grozna poplavna katastrofa v Mandžuriji — Med milijoni beguncev
morita lakota in kolera
London, 11. avgusta g. Sedaj šele priha- ne. Elementarna katastrofa še ni dosegla jajo podrobne vesti o ogromni poplavi v	viška. Mnogo tisoč beguncev se je zateklo Mandžuriji, ki je zavzela strahovit obseg	na višje ležeče kraje, kjer pa bodo najbrž Skoraj pred tednom dni je velika kitajska	umrli strašne smrti lakote, ker jim ni reka Sungari prestopila bregove in popla-	mogoče pribaviti živil. Razen tega je zavila obrežne pokrajine; pri tem je bila	čela v opustošenih krajah divjati kolera, uničena vsa žetev in pogin M o je mnogo ži-	ki je zopet zahtevala' na tisoče človeških vine. Ljudi je utonilo okoli 50.000 in morda	žrtev, še več. Ljudi brez strehe je baje oa milijo-
Danes ob 4., %8. in 9.% zvečer velefilm ljubezni, petja in športa:
»Požar v operi"
(Barcarola) V glavni vlogi: Gustav Frohlich, Alexa Engstrbm, Jarmila Novotni
»Paramount zvočni tednik«
Elitni kino Matica
Telefon 2124
"»••	. • 4 • ■ - . t > ,. •
- : ' » ' V t v.',:, v'.*.??.
Napredovanje profesorjev in učiteljev
Beograd, 11. avgusta p. Z odJokom prosvetnega ministra so napredovali ▼ višjo skupino Fran Bračun ta Janko Leskovžek, profesorja klašTčne gimnazije v Mariboru, Parvle Kuntarič, profesor realne gimnazije v Kranju, Alojzij Eolhar, strokovni učitelj na gimnaziji v Celju ter učitelji in učiteljice Kristina Stur.m v Marlenu (srez Črnomelj), Zora Uršič v Krškem, Julijan šiligoj v Vojniku, Roza Sprager ipri Sv. Miklavžu, Josipina Voddšok na Rakeku, Alojzij Veber v Zeljni, Ju-dita Splihal v Grižah, Ivanka Prosenc r Gor. Šiški, Ana Miterhamer v Toplicah (srez L/lfcjja) in Metod Komelj na šoli za gluhoneme v Ljubljani.
Beograd 11. avgusta p. Z odlokom ministrstva proavete so napredovali v VI. oo-ložajno skupino naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Leopold Kemc v Tržiču, Ljnba Lendorvšek v škof j i Loki, Gabrijela Pipan v Trati, Oiril Kafol v Ptuju-okolica, Alojzij Hofbauer v Hrastniku, Marija Komar v Iijutoljaai, Janko živko v Studencih r.rt Mariboru, Viktor Lapajnar v Podbrezi, Olga šavntk v Kranju, Marija JarecPettr-lin v HmSici pri Ljubloani. H!nkd Klenov-8ek pri Siv. Vidu pri Ptuju, Tomo -Tetr^nič v Ljubljani, Emilija Jug v Mariboru, Franjo Urbančič v Kranju, Emilija Grčar v Mariboru, Marija tutman-Vokač v Račah, Olga Andrejčlč v Novem mestu, Viktor Ro-de v Mariboru, Marija Lorber v Mariboru. Angela Sehalda v Krčevfrii, Amalija Ekor v Stari eerfcvl, KarneMja Istentč v Hlačah, Marija žirovnik v št. Vidu nad Ljubljano, Ivnna Kramarič v Krškem, JoSko Jaklič v Kočevju, Roza Seliškar v Ljubljani, Josip Vutkovfč v KrSkem, Mirko K^vač v Celju, Franc Kogelnik v Muti, Marija Vidlc v Ljubljani. Janko Trošt v Ribn:c'. Maks Koman v Stranjah, Alojzija Verbfč v Dolnjem Logatcu, Mirko Klanjš^k v Vnf-!H vasi, Berta Lattajne v Sodražicl, Mirko Ravter v Mariboru. Ni kol a Fabiančič. v Ljubljani, Neža Zadnfk v Celju. Marija Kern v Celju. Milan Vanda ■» VojnVkn, Amalija Sorrč pr! Sv. Ožboltu pr> Pre-vaMah, Albin Zavrl r Trbovljah, Ljodevit Belšak v Dolnji Lendavi, Ivan Kunst v Ljubljani, Terezija Ceriak v Mariboru, Emilija Ažman v Celjn, Stanko Gradišnik v Celju, Ivana Runovc v MaTiborn, Ivan Val-njai v Humi' pri Ptuju. Olsra Kabaj v Cerk-HaS ob Krki, Helena Potočnik v Ltn^janl Mihael Plaš v Velenju. Feliks Tavčar. v9-roučltelj v Ljubljani, Gratns Kostanjšolt veroučitelj v Mariboru in -Ivan Žerjav, vo-roučitelj v Ljubljani. V IX. poiožamo skupino so najpredovali: Andrej Debenak pri Sv Marjeti nrl Ptuju. FTanjo Kotnik v Vužli va9i, Franc Cebohln v Starem tren pri Rakeku in Milar. Vertačntk pri Sv Duhu pri Logatcu.
Razrešena veroučitelja
Beograd, 11. avgusta, p. Z odlokonv ministrstva prosvete sta razreSena službe veroučitelja Ivan Spendal, kaplan in vero. učitelj v Naltlem pri Kranju in Anton Jer. man, kaplan in veručltelj v MoravCah.
Akcija poslanca Ureka
Beograd, 11. avgusta, v. Kakor smo že včeraj poročali, je narodni poslanec g. Ivan Urek pripravil zakonski predlog, s katerim zahteva, naj se zakon o zaščiti kmetov razširi na vse denarne zavode brez izjeme, torej tudi na regulativne hranilnice in na zadruge. Predlog je podpisalo 80 narodnih poslancev iz raznih pokrajin države. Predlagatelji utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da se mnogi denarni zavodi, ki jim je zakon o zaščiti kmetov priznal izjemno stališče. ne zavedajo v dovoljni meri svojih moralnih dolžnosti in da v mnogih primerih brezobzirno postopajo s svojimi dolžniki, ki po tem zakonu niso zaščiteni. Zato zahtevajo, naj se kmečki dolgovi enako obravnavajo ne glede na to, v kako vrsto denarnih zavodov sprada upnik.
Predlagatelj so prvotno »ah te vali za sivoj predlog nujr.ost. Od te zahteve pa Sb odstopili, ker so dobili na merodaJnJh mestih zagotovilo, da se bo strogo pazilo na .postopanje vseh onih denarnih zavrov, k} niso vezani na zakon o salčifci kmetor, in da bo poskrbljeno za energično reme-duro.
Iz poštne službe
Beograd, 11. avgusta, p. Z odlokom pro. metnega ministra je premeščena poštna uradnica Brigita Jurač iz Marenberga k pošti Maribor IL
Nov konflikt med fašizmom in Vatikanom
Rim, II. avgusta. M. V fašističnih krogih je nastalo znova veliko nezadovoljstvo za. radi tega, ker je bilo postavljeno na indeks delo fašističnega filozofa Crocea »Zgodovina Evrope«. Fašisti poudarjajo, da je Vatikan obsodil to delo šele, ko je tretjič izšlo in v času, ko so se odnošaji med Vatikanom in Kvirinalom zopet ohladili. Fašisti sodijo, da je hotel Vatikan, s tem dejanjem pokazati neljubo gesto napram njim. Na obsodbo filozofov Gentilea iw Crocea se nanaša tudi knjiga, ki jo je pred kratkim izdal senator Vincenzo Mo-rello pod naslovom »Nasprotja po spravi«, v kateri govori o nanovo napetih odnošajih med Vatikanom in fašističnim režimom. Senator pričakuje, da bo konkordat med Vatikanom in fašistično Italijo spremenjen.
Bolgarska trgovinska bilanca
Sofija, ii. avgusta. AA. Po uradnih podatkih je bilanca zunanje trgovine Bolgarije za mesec julij t. 1. zaključila s pasivnim saldom 94 milijonov levov, medtem ko je za isti mesec lanskega leta znašal aktivni prebitek 106 milijonov. Prav tako ne. povoljna je tudi skupna bilanca zunanje trgovine za prvih 7 mesecev tega leta, ki izkazuje deficit 225 milijonov levov, med tem ko je v Istih mesecih lani bilanca izkazala aktivni pebitek 582 milijonov levov.
Poslovilni nastop plavalne reprezentance
Sinoči ob 20.30 je jugoslovenska plavalna reprezentanca, ki bo jutri v nedeljo nastopila v Mills tattu proti Avstriji, še enkrat pomerila svoje sile na nočnem mitingu v idealno razs/etljenam kopališču Ilirije. Pnreditev je v sportno-propagand-nem in tehničnem oziru uspela prav lepo. Občinstva je bilo do 1000.
Podrobni rezultati so bili naslednji: 200 m prosto: l. Bonačič (Jd) 2:35.2, 2. Jesih (I) 2:37, 3. Bibiča (Jg) 2:39.6, 4. Dabrovič Joso (Jg), 5. Mihelak (I).
Ta točka je bila zamišljena za določitev rezerve za štafeto 4X200 m za Millstatt, ker bodo Bonačič, Bibiča in Dabrovič nastopili v waterpolu.
50 m prosto juniorke: 1. Grošelj 38.1, 2. Lavrenčič Eška 42.7, 3. Lavrenčič Lela 43.8, 4. Fine 53.8, 5. Vidmar, 6. Luck-mann (vse Ilirija). Talentirana Grošljeva je sigurno izvojevala zmago.
100 m prsno; 1. Kramer (I) 1:30.1, 2. Sever (I) 1:31, 3. Hribar (I) 1:37, 4. Bi-rimiša (Jd), 5. Grkinič (V).
Birimiša in Grkinič sta pri tej točki zaradi pogreška razglaševalca pri prvi točki nalašč zaostala in sta se hotela na ta način nekako revanžirati ljubljanski publiki, ki sicer spremlja pot naših reprezentantov na Koroško z velikimi simpatijami. Publika je to nesportno gesto sprejela z glasnim žvižganjem.
50 m subjuniorji: I. skupina: 1. 2iža 36.1. 2. Tavčar 39.1, 3. Orehek. n. skupina: Lenart 39.2, Kurnik 41.1, 3. Koblar 42.2 (vsi Ilirija).
100 m hrbtno; 1. Wilfan (P) 1:16.9 (za 1.3 sekunde boljše od rekorda, ki se pa ne more priznati, ker je plaval brez trikoia). 2. Marčeta (V) 1:19, 3. žirovnik (Ilirija) 1:19.7.
100 m prosto: 1. Senjanovič (Jd) 1:03.3, 2. Mini (V) 1:06.1, 3. Frič (I) 1:06.8. Senjanovič je plaval eno desetinko sekunde slabše od rekorda.
Štafeta 4X50 m: 1. Ilirija trn. (šerbee, Mihalek. Fuks, Lavrenčič) 2:06.2, 2. Ilirija sen. (Svetek, Turnšek, Jamnik, žirovnik) 1 cm zadaj. Zmago je odločil odlični Lavrenčič.
Po plavalnih točkah sta t skokih nastopila reprezentanta Kordelič in Ziherl (oba Ilirija), ki 6ta izvedla po pet skokov, prvi je bil Kordelič s 64.92, drugi pa Ziherl s 60.66 točke.
Kot zakUnčns točki se it vrSlla ■vaterpolo tekma med drž. reprezentanco in Ilirijo. ki je bila v golu ojačena z Jadranašem Maj i čem. Zmagala je reprezentanca s 7:0 (3:0).
Nove vesti z olimpijade
Los Angeles, 11. avgusta, g. Med včerajšnjimi plavalnimi konkurencami je treba omeniti še umetne skoke dam, pri katerih so tudi vsa prva tri mesta zasedle Američanke, in sicer prvo Coleman z 86.52, drugo Ravls z 82.56 in tretje Fauncz z 82.12 točke. Četrto mesto je pripadlo Jordanovi (Nemčija) z 77.60, šesto pa gdč. Epplv (Avstrija) z 63.70 točke.
V	plavanju na 400 m prosto za gospode se je ustavila serija japonskih zmag. V tej disciplini je Američan Crabbe kot zmagovalec s 4:48.4 postavil nov svetovni rekord Drugo in tretje mesto za njim sta zasedla Taris (Francija) in Oyoka (Japonska).
V	predtekih za plavanje na 100 m hrbtno za gospode je izmagal v prvem Kvokava (Japonska) z 1:08.9 pred Američanom Ker-beri em, v drugem Zehr (Amerika) z 1:09 pred Nemcejn Kiippersom. v tretjem Ire (Japonska) z 1:113 pred Kanadcem Burne-om, v četrtem pa Carlsen (Norveška) z 1:13.7 pred Američanom Chalmersom.
V	sabljanju moštev je porazila Madžarska Mehiko s 14 : 2 in Holandska Dansko z 9 : 5, med tem ko sta se borili Italija in Amerika neodločeno 8 : 8.
V	telovadbi je v posameznih konkuren-cah na bradlji zasedel prvo mesto Guglie-metti (Italija) s 56.8 točke, za njim pa sta Italijan Neri in Finec Savolainen. Na krogih sta zasedla prvo in drugo mesto Madžar Pelle in Italijan Lertorra s po 56.7 to^ke. tretji pa je bil Neri (Italija).
V	jadranju je zmagal v star-razredu francoski -»Tremontaine« pred Anglijo. Ameriko bi Švedsko. Zaključno stanje v tem razredu je: 1. Amerika 38. 2. Francija m Anglija po 29, Holandska 26 točk itd.
Rokavsfri preliv v znaku plavalnih rekordov
London, 11. avgusta. AA. Davi je londonski trgovski nameščenec Temme zapustil Dover, da preplava Rokavski preliv. Cilj mu je rtič Cap Gris Nez. Morje je mirno, vreme izborno. Temme je že pred petimi leti preplaval preliv v 14 urah. Angleška plavalka Sonny Lowby, ki ja včeraj poskušala takisto preplavati Rokav, ski preliv, je morala 4 milje pred rtičem Cap Gris Nez opustil nadaljnje napore, Ker je bila morska temperatura nizka.
Vremenska naocved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, le mestoma oblačno. Toplo, stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon še vedno prevladuje na kontinentu. Barometrska depresija se je stvorila deloma nad Islandijo, deloma v vzhodni Evropi, deloma tudi nad južnoevropskimi morii.
Dunajska vremenska napoved za petek: Poletno lepo vreme.
žrebanje v drž. raz. loteriji
V. razred.
Dne 9. avgusta so bili Izžreban! naslednji manjši dobitki:
Din 5.000 »t. 52.250. Din 2.000 8t. 5.914, 35.535.
Din 1.000 št. 129, 4.405, 5.937, 10.871, 10.898, 13.044 3.052, 13.086, 13.095, 19 569 19.583, 22.711, 22.760, 31.106, 31.145, 35.515, 37.019, 37.032, 37.033, 37.038, 37.097, 45.707* 52.210. 52.228, 52.233, 52.283, 52.300, 54.231, 54.245. 58.348, 58.362. 58.378, 62.262 65 3?2' 65.373, 65.378, 69.427, 69.444, 73.348, 75.631, 75.677, 75.680, 80.242, 81.701, 81.705 84 405' 84.497, 86.615, 86.645, 86.684, 88.210, 88.281, 88.300, 93.037, 93.049, 93.090, 98.682, 98.695!
2rebanje se bo vršilo vsak dan do 4. septembra in bodo največji dobitki izžrebani
šele h koncu žrebanja.
Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da ima vsak Igralec priliko Igra« do konca, to je na največje dobitke.
Zadraina hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
kra|t In ljudje
Rogaška Slatina in njena 200 letnica
Nekako v sredini med Celjem in Mariborom leži železniška postaja Grobelno, kjer se odcepi od glavne proge lokalka, ki veže evet z Rogaško Slatino. Kmalu od Št. Vida navzgor se odpre divna pokrajina z neštetimi ljubkimi griči, posajenimi s sočno vinsko trto, na višjih vrhovih se blešče bele vinske kleti in lične cerkvice, a spredaj pa pozdravlja potnika ponosna Donačka gora, naš Rigi, simbol Rogaške Slatine. Kamor sega oko, povsod zelenje, pisana polja, gozdovi in travniki, vmes pa kmečki domovi. Na severni strani je gorovje Boč in daleč v ospredju Krapinska gora ter Ivan išči ca, ki te pozdravljajo iz sosedne savske banovine.
Vrelec Tempel
Misli uhajajo daleč nazaj v zgodovino, v čase, ko so še goste šume pokrivale zemljo, kjer stoji zdaj moderno zdravilišče. V duhu vidimo grofa Nikclo Zrinjskega, ki je 1. 1640. kot lovec prebredel vse te naše gozdove, ko pije iz mineralnega vrelca. Pravijo, da je bolehal na jetrih in ledvicah jn da mu je zdravje vrnil baš ta vrelec, ki
teče še danes na tistem mestu, samo da je oblika vrelca sedaj povsem drugačna. Nac vrelcem ie bil postavljen 1. 1819. tempelj z joničnimi stebri, zaradi česar ie dobil ime Tempelj.
Leta 1679. je opisal zdravilno moč tukaj šnie mineralne vode dr. Pavel pl. Sorbait v svojem obširnem delu »Praxis medica« Iz leta 1685. izhaja obširna razrnava o naših vrelcih (mišljen je v glavnem Tempelj), ki jo je napisal dr. Benedikt Griindel prvotno v latinskem, pozneje pa še v nemškem jeziku. Kip sv. Janeza Nepomuka z Latinskim napisom, ki stoji še dandanes v bržLn.i vrelcev, nam pove, da so ga postavili 1. 1732. dunajski lekarnarji iz hvaležnosti za »privilegium privativum«. to ie ea izvoz in prodajo slatine in za srečno dovršeno delo na zajetju prvega, naista-rejiega slatinskega vrelca.
Nastanek mineralnih vrelcev v Rogaški Slatini je posledica nekdanjega mogočnež^ eruptivnega delovanja. Ekshalacija ogljika ve kisline predstavlja zadnje ostanke vui kanskega valovanja, ki je vrglo v miocen-ski dobi lehnjake in andezite na svetlo. Kdo ve, koliko tisoč ali stotisoč let je od te dobe! In vendar ni prestanka! Vedno in vedno bljuva ogljikova kislina vodo iz podzemskih razpoklin, nasičena s plini in rudninami, pa bodisi da se imenujejo natrijevi sulfati ali magnezijevi bikarbonati, ogljikova kislina ali radij eva emanacija ali naposled »genius loči«, kakor je te »kreposti« slatinske vode imenoval dr. Benedikt Griindel, ki je najtočneje in prvi opazoval znamenite uspehe pri zdravljenju bolnikov pred 200 leti.
S ponosom gleda Rogaška Slatina nazaj v preteklost, na katero jo najlepše in naj-dostojneje spominja spomenik sv. Janeza N pomuka, čuvarja in zaščitnika rogaških slatin. Dne 14. t. m. bodo zasijale tisočere lučce v zdravilišču in v pestrem sporedu se bo razvila slavnost 2001etnice zajetja vrelca in 200letnice odkritja častitljivega spomenika sv. Janezu Nepomuku
Stara hiša na vogalu Gajeve in Dunajske ceste
ki so jo pričeli v
v začetku tedna podirati po dogovoru med mestno občino ljubljansko in Pokojninskim zavodom, po katerem je mestna občina dolžna hišo podreti, čim bo nebotičnik gotov. V hiši je stanovalo več strank, ki so se že morale izseliti, pa tudi trgovski lokali so že izpraznjeni. — Ko bo hiša podrta, bodo k
nebotičniki in ostalim stanovanjskim poslopjem od vseh strani lepi dohodi in bo ta del mesta gotovo najimpozant-nejši, kar jih moderna Ljubljana premore. Na sliki je hiša, ki jo že podirajo, ob levem kraju je pa videti ogrodje ob najvišji ljubljanski stavbi.
Frei otvoritvijo potikorenske postaje
Daleč v stare čase sega zgodovina vasi Podkorena, o čemer dosti jasno pričajo stare masivne hiše z letnicami in že skoro porasla, na več mestih v živo skalo vsekana prvotna (rimska) cesta čez Podkorensko sedlo. Francozi so v dobi Ilirije leta 1804.
dobro obiskovano letovišče, posebno priljubljeno Angležem in »Pri stari pošti« se nahaja stara tujska knjiga z imeni najrazličnejših grofov, baronov in drugih vplivnih osebnosti.
Leta 1870. se Je pričela gradnja železni-
jegradili novo cesto, ker prejšnja ogromnemu prometu ni več ustrezala. Stari vaščani vedo še povedati, kako se je vršil takrat osebni in tovorni promet z vnrežno živino, kako so se težko naloženi vozovi in lahke ekvipaže boljše gospode ustavljali pred pošto v Podkorenu, da sta se človek in živina odpočila in se pripravila za težavno potovanje čez Koren.
Že pred 100 in več leti je bil Podkoren
Verske igre v Rušah (1680-1722)
Ob priliki, ko pripravljajo Rušani svojo prvo uprizoritev na prostem, je umestno, da se spomnimo tistih prvih gledaliških iger, ki so jih uprizarjali v Rušah pred več ko 200 leti in ki so se istotako vršile na prostem. Iz stare latinske kronike, ki jo hrani ruško župnišče, se da v teh igrah posneti naslednje:
Uprizarjale so se igre od 1. 16S0., ko jih je uvedel takratni župnik Luka Jamnik. po rodu Rušan, pa do 1. 1722. Predstava leta 1680. se izrecno omenja kot prva, 1. 1722. kot zadnja. Med tem razdobjem jih srečujemo v kroniki skoro vsako leto; izvzeta so leta 1601., 1710.. 1713 in 1719. do 1731. Morda v teh letih res ni bilo predstav, mogoče je pa rudi. da jih je kronist pozabil zabeležiti: vsekakor pa je zelo verjetno, da se vsaj 1. 1713. v resnici ni igralo, kajti takrat je 2. avgusta pogorelo župnišče z vso vasjo vred. izvzemši cerkev.
Vršile so se predstave v tesni zvezi z ruško latinsko šolo. Z njimi se je najbrž zaključevalo šol. leto, kajti na več mestih rmenja kronist, da so se obenem razdenla darila (praemia); tako v letih 1692. do 1697., 1716. in 1717. L. 1698. se posebej (torej kot nekaj izjemnega) poudarja, da se darila niso iflila (tistefa leta je umrl Luka Jamnik): ;rav tako 1. 1718. Dvakrat čitamo, da st ie obdarcsnje izvršilo z velikun pompom: med bobnanjem (1692), oziroma i med bobnanjem in trobenjem (1716). Vse I
ce. Prvotno je bil projektiran kolodvor v Podkorenu, kjer naj bi se zgradila tudi tovarna. Glavni štab inženjerjev in tehničnega osebja je bil nameščen v vasi, ker Kranjska gora takrat še ni razpolagala z nobeno tujsko sobo. Na hud odpor domačinov pa je naletela železniška uprava pri projektirani gradnji, ker so se Podkoren-čani bali, da bi zaradi kolodvora trpel promet čez sedlo in bi s tem v zvezi izgubili
prebivalci 9voj zaslužek. Tedaj pač niso pričakovali, da bodo njihovi potomci primo-rani, na lastne 6troške zgraditi postajališče, in to prav zaradi povzdige tujskega prometa.
Postajališče Podkoren se je pričelo graditi po načrtih, izdelanih od progovne sekcije na Jesenicah, v začStku meseca maja. Opremljeno je z vodovodom in električno razsvetljavo. Pred nekaj dnevi ie bila zgradba z vsemi pritiklinami kolavdirana in bo v nedeljo 14. t- m. izročena svojemu namenu. Otvoritev, združena z zabavo na prostem, se bo vršila svečano in je pričakovati ob tej priliki mnoao tujcev, osobito turistov, ker je lega novozgrajenega postajali šča kakor nalašč ustvarjena za lznodišče tur v Karavanke in Julijske Alpe. Ko pa bodo zopet bele naše gore. se bo odprl nov svet vsem onim, ki ljubijo beli šport, in bo Podkoren edini, ki bo imel neposredno ob postajališču najidealnejše smuške terene.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri je-tičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tragična smrt uglednega trgovca
Sv. Urh pri Ptuju, 11. avgusta
V	ptujski bolnici je umrl 9. t. m. daleč na okoli znani trgovec g. Ignac Horvat od Sv. Urbana pri Ptuju, star šele 38 let. Pokojnik je bil tukajšnji domačin in je bil deseti sin ugledne kmečke rodbine. Po dovršenih 6 razredih gimnazije se je po. svetil trgovini, katero je vzorno vodil do svoje smrti.
V	svojem življenju je bil že večkrat v smrtni nevarnosti; tako je ležal med vojno v Tirolah tri dni zasut v snegu, pred leti pa je padel v strugo nevarne Pesnice, kjer je komaj ušei smrti. Pred tremi tedni ga je užulil čevelj na nogi. Rani ni posvečal posebne pozornosti. Nenadno pa se je iz rane razvil šen in nato je nastopila flegmona. Moral je v bolnico, kjer mu pa kljub vestni negi niso mogli več pomagati.
Pokojni je bil miren in pošten mož ter splošno priljubljen. Njegovi ostali bratje so ugledni posestniki in obrtniki v okolici Sv. Urbana. Pokojnega so prepeljali 11. t. m. iz bolnice k Sv. Urbanu, kjer so ga potožili na domačem pokopališču k večnemu počitku. Preostalim naše sožalje!
Milijoni še gredo v dim
Ljubljana, 11. avgusta Človek, ki je taval zadnja vojna leta po širnih ravninah italijanskih, je slučajno, v nekem lepem kraju poleg Vidma naletei na drobno knjižico, ki jo je rešil plamenov, ko so vojaški kuharji zaradi pomanjkanja drv kurili vojaške kuhinje z lepimi in dragocenimi knjigami, pobranimi v kopicah iz bogate privatne knjižice. Naslov knjižice, ki je bila spisana haš med vojno, je bil enostaven: »Tobak in vojna«. V njej je stalo vprašanje: »Zakaj vojak potrebuje tobak?« Odgovor: »Tobak so kmalu, ko ga je Kolumb vpeljal iz Amerike v Evropo, začeli vojskovodje dajati vojakom kot lakoto tolažeče sredstvo. Spoznali so, da je vojak pri vseh napo	'abil na kruleči želo-
dec . • .< In v svetovni vojni je bil med vojaki res pravcati boj za tobak. Mnogi so ponujali celo kruh za borne ogrske cigarete.
Za sedanje čase gospodarskih težav je prav poučna statistika o konzumu tobaka in njegovih izdelkih. Za enkrat le splošno zbrani podatki govore, da kljub krizi in pomanjkanju na vseh plateh v dravski ba-
novini ni nazadovanja v konzumu tobaka,
opažati je le. da so se strastni kadilci vrgli iz boljših na slabejše vrste, ker so cenejše. Kaj purzičan, kaj Vardar in Drina, samo da je Zeta ali Sava!
Koliko milijonov gre v dim? V prvi letošnji polovici je Ljubljana z okolico pokadila tobaka različnih vrst za 17,483.745 Din. Na posamezne mesece odpade: januar 2 milijona 784.332 Din. februar 2.702.967-50, marc 2,927.217.50, april 2,872.100, maj 3 milijone 116.673.50 in junij 3,080.454.50 Din-V maju — mesecu ljubezni — je torej kon-zum tobaka dosegel višek! Splošni pregled o konzumu posameznih vrst kaže. da so Ljubljančani in okoličani pokadili največ cigaret slabejše vrste, in sicer: Zeta nad 27 milijonov, Sava nad 25 milijonov, Vardar le 2 milijona in Drina 1,800.000 komadov. V Mariboru se v prvi polovici spustili v zrak 12,972.555 Din. prav tako največ Zete in Save (18.800.000 in 16,600.000), dočim Vardarjev 1,100-000 in Drin 680.000 komadov.
V dravski banovini je 37 glavnih zalog tobaka, ki prejemajo iz ljubljanske tobačne tovarne razne vrste izdelkov in jib ootem razpečavajo posmeznim trafikam. Poznavalci razmer računajo, da je dravska banovina od januarja do konca junija porabila za tobak nad 80 miliionov Din! Pač čedna vsotica. Lani je Slovenija izdala za tobak blizu 200 milijonov. Konzum tobaka torej ne nazaduje kljub podražitvi.
RESTAVRACIJA RURZI Plastnik i Bršner, Zagreb
Draškovičeva ulica 28, priporoča prvorazredno hrano, kavo tn ostale pijače po najnižjih cenah. 243
HOTEL MILINOV
Zagreb
NA JELAČIČEVEM TRGU
Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah tn ves ostali komfort. —
ZMERNE CENE.
219
HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ,
ZAGREB. GAJEVA ULICA 6T. 31. TELEFON 73-35.
Zajamieno 6ist« sobe po ?5—35 Din. Prvor aj domača kuhinja. Izbrana naravna vina. Velik ui hladen vrt. Pri triva-nju preko 24 ur IS % popusta. — Pri-poroča se laataik DJUR0 PAJ1C.	261/»
Tri žalne svečanosti na pokopališča
v Dovjem
Ob veliki udeležbi občinstva se je včeraj izvršilo odkritje nagrobnika Heinzu Miiflerju, nato pa pokop Janka Derniča in Bogomile
Smerketove
Mojstrana, 11. avgusta. V globoki resnosti, ki so jo izražali naokrog tudi gorski oriaki, se je danes vsa (Mojstrana s širšo okolico in mnogimi Lju-bittaliji planin poklonila spominu treh mladih idealnih ljudi, ki jih je ugrabila smrt v cvetu živlijemja ter jih iztrgala iz sicer različnih, a vendarle skupnosti posvečenih delokrogov.
Ob 11. je bilo na pokopališču v Dovjem posvečenje spomenika nemškega akademika Heinza Mullerja, ki je našel smrt pod Triglavom 12. junija 1930. Na to pijetetno svečanost je prihitelo iz Munchena 7 akademikov, Miillerjevih tovarišev pod vodstvom profesorja Neuneja. Mullerju v spomin so govorili na grobu pred skromnim spomenikom prof. Neune, v imenu naših planincev g. Milan Kham iz Ljubljane, ravnatelj društva za razvoj tujskega prometa g. Winzig in v imenu evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani g. Reichl. Vsi govorniki so naglašali vročo ljubezen pokojnika do planin ter se spominjali tudi lepih živilienijskih pozicij in nad. ki jih je mlademu planincu presekala usoda na zadnjem planinskem pohodu.
Planinsko pokopališče je bik) že ob tej komemoraciji polno domačinov, okoličanov in letovišča r j ev, kajti vse je privedla na to tiho mrtvaško njivo tudi zadnja triglavska tragedija. Mnogi so ostali kar na pokopališču in v njegovi bližini, sledeč pozivu dveh novih grobov. Prvi od teh je bil namerni en uglednemu domačinu, g. Janku Derničn, ki ga je smrt pokosila, starega komaj 33 let Splošno priljubljen! Janko je brl po rodlu iz Radovljice iz znane ugledne Demičeve rodbine. Poleg mlade vdove, gospe Gizele, hčerke hotelirja g. Janeza Rabiča, dn dfveh sioič&ov je zapustil v globoki žalosti tudi mnogo sotrud-nikov za blagor in prosveto naroda. Bil je vedno zaveden Sokol in je kot nekdanji starosta in dolgoletni odbornik žrtvoval vse za napredek domačega sokolskega društva. Vojna vihra ga je zanesla na razne fronte, bil je večkrat ranjen, boril pa se je za naše osvobajemje tudi na Koroškem ter so tudi telesne in duševne muke, ki jih je prestal v avstrijskem ujetništvu, med vzroki njegove prerane smrti. Bil je požrtvovalen član vseh domačih naprednih in narodnih društev, ki jim je po svoiih močeh redno rad pomagal. Gasilca, smučarji, turisti m lovci ga bodo težlko pogrešali. Kot velik ljubitelj pri rod e je posebno rad hodil na lov in je na lovu večkrat spremljal tudi naš kraljevski par. Vsa domača društva so se polnoštevitao udeležila njegove zadnje poti. Društveni zastopniki so položili na grob okoli 30 krasnih vencev. Zalostinke je svirala jeseniška sokolska godba. Triglavski pevski zbor pod vodstvom učitelja g. Bitenca pa je zapel pred hišo in na grobu. Obrede so opravili štirje duhovniki pod vodstvom domačega župnika g. Pečariča, od blagega m zclednega pokojnika pa sta
se poslovila na grobu gg. Košir in Miha Potočnik.
Ni še bila zravnana zemlja nad zemeljskimi ostanki prerano umrlega moža dela in požrtvovalnega narodnega delavca, ko se je vsa velika množica užaloščenih po-grebcev od blizu in daleč obrnila k drugemu grobu, namenjenemu ponesrečeni planinki Bogomili Smerketovi. Ravno tako kakor nepozabnemu domačinu Derni-ču, je tudi niej svirala žalostinke jeseniška sokolska godiba. Triglavsko pevsko društvo pa je zapelo ob njenem grobu pretresljivo »Človek glej...« Rodbina blago-pokojne je z mnogimj prijatelji vred že zjutraj prispela v Mojstrano in je bila neutolažljiva v svoii bolesti. Globoko grajen se je na grobu poslovil od blage mladenke njen službeni predstojnik, nadtmravitelj mariborske bolnišnice g. Jože Stegnar. Tudi zastopnik zdravstvenega odseka ban-ske uprave g. Alojzij Adamič je poudarjal v svojem poslovilnem govoru, da ie tragična nesreča uničila zelo sposobno uradnico ter iztrgala iz življenja mlado, svežo silo, ki je imela pred seboj odprta pota najboljše bodočnosti. V imenu moj-stranske podružnice SPD se je poslovil od tragične žrtve lijubezni do naših diivnih planin g. Jože Se rajnik.
Tudi ta prerani grob so pokrili mnogoštevilni venci in šoipiki in je prelepo planinsko cvetje najboljši izraz duš, ki jih ie v cvetu življenja in dela tako nenadoma in v tako globoko tugo rodbine in mnogoštevilnih prijateljev ugasnila kruta usoda.
Po polno razvitem kurjem očesu povzročena bolečina je skoro enaka oni, ki bi jo povzročil s konico na prstni člen postavljeni klin v teži 1 kg.
Burgit-obliž zoper kuija očesa,
zdravniško priporočen se je 22 let sijajno obnessel s svojim radikalnim učinkom in je vpeljan po vsem svetu. Ker pokrije delujoča masa samo kurje oko, in pride zdrava koža samo z nevtralnim zalepilom (Heftpflaster) v dotiko, so vnetja kot se često dogajajo pri enakomerno namazanih obližih — pri Burgitu popolnoma izključena in to je glavni vzrok priljubljenost Burgita in njegove brezprimerne svetovne razširjenosti.
Burgit-obliž zoper kuija očesa
Originalni zavojček z 1 komadom 4.— Din. Originalni zavojček z 2 komadoma 7.— Din.
Burgit-obliž zoper otiščance
Originalni zavojček z 2 komadoma 8.— Din.
Burgit nožna kopelj
Originalni zavojček ••••••• 6.— Din.
Zahtevajte izrecno Burgit. Burgit pomaga zanesljivo in ne povzroča bolečin I
to spominja na jezuitske gimnazije. Sklepamo lahko iz teh podatkov, da je šola bila urejena po vzorcu jezuitskih latinskih šol, predstave pa da so imele značaj juzuitskih šolskih komedij. Vodili so jih brez dvoma duhovniki učitelji (instructores), posebnih zaslug pa si je pridobil zanje, kolikor moremo doumevati iz skromnih kronistovih podatkov, elementarni učitelj in »aedituus« Jožef Puepaeher, doma iz Brezna. Nastopil je službo leta 1695. in tam čitamo o njem, da je bil »bonus actor in comicis. L. 1720. se je zaradi starosti in bolezni odpovedal službi, 9. maja 1721 pa je »poln zaslug« (meritissimus) umrl. Eno leto za njim so umrle tudi predstave. Kot igralci so nastopali učenci latinske šole (1680: a domesticis acitoribus; 1603: a studiosa juventute; 1717: a scholaribus); 1702 se omenja kot de-k lama to r domači duhovnik Anton Jakob Weinzedl, enkrat (1709.), tudi tuj igralec, neki kapucinec p. Germanus.
O odru zvemo, da je bil napravljen na pokopališču, in sicer »iz raznega zelenja« (1680); 1. 1689. so postavili m oder, deloma znotraj, deloma zunaj obzidja: leta 1693. so ga z velikimi stroški razširili (napravili »dovolj prostornega« — sat amp-lum).
Namenjene so bile igre v prvi vrsti romarjem, ki so prav v tisti dobi v nenavadno velikem številu prihajali v Ruše na božjo pot. Prav v letu, ko se je uprizorila prva p-edstava (1680), poroča kronika, so začele prihajati iz soseščine številne procesije (con fin ere coeperunt turmatae ex variis vi-ciniis devotae processiones). Število letnih obhajancev je znašalo v tem času 25 do 36
tisoč. Tako je verjetno, da je tudi občinstvo pri predstavah bilo zelo številno, čeprav v tej točki kronist brez dvoma pretirava. Po njegovem so bili gledalci (audito-rium) mzielo mnogoštevilna« (numerosissi-mi: 1685, 1689, 1700, 1715, 1722; copiosissi-mi: 1682), bilo jih je »brez števila« (sine numero: 1682, 1703;' innumeri: 1702), leta 1701. baje celo preko 20.000. Tega sicer ne moremo verjeti, gotovo pa je bila udeležba tolika, da so igralci lahko bili zadovoljni.
Ker so bile predstave predvsem namenjene romarjem, je naravno, da so se uprizal jale skoro izključno na ruško soboto, oziroma ruško nedeljo, ko je v Rušah glavni cerkveni shod. To je prva nedelja po Mali Gospojnici — praznik Marijinega imena. Po večini so se vršile igre na večer pred praznikom, v soboto (1680—1682, 1684 do 1689, 1700, 1701, 1703, 1704; 1706 do 1708; 1714, 1715), manjkrat v nedeljo (1699, 1702, 1705, 1709, 1711, 1716, 1717), včasih pa tudi ob obeh dneh (1698. 1712, 1718). V zadnjo skupino bo treba šteti pač tudi tiste primere, ko se na splošro omenja, da se je igralo dva-, tri- ali večkrat (1690, 1692, 1694 do 1697). Ob drugih dneh kakor na »ruško« se je uprizorilo le malo iger: 1683 — zaradi Turkov — na »malo ruško« (en teden po »r*škem«\ 13. jun. 1700 deklamacija, ki pa se je potem ponovila tudi na »ruško«, na Štefanovo 1702 deklamacija na čast Štefanu Jamniku, 4. februarja 1717 (pustna?) igrica ter zadn ja predstava, ki se je vršila, ker jo je na »ruško« prekinila silna nevihta na ro-ženvensko nedeljo 1722.
Snov igram je bila povečini izbrana tako, da se je proslavljala v njih Marija, poseb-
no ruška Mati božja: njeno mogočno varstvo (1680), njena milost, ki jo v tem kraju deli (1681), Marija kot zdravje bolnikov (1682) in pomoč kristjanov (1683—1687, 1689, 1690, 1692 do 1697, 1701, 1702, 1708, 1712, 1717). Izjemno se navajajo tudi drugi motivi: 1699 »de S. Disma Latrone poeni-tente«, 1706 »de Joviniano Imperatore mire correcto«. 1707 »de Quilielmo Aquitaniae Duce«, 1711 »de S. Joanne Nepomuceno«. V deklamaciji na čast Štefanu Jamniku 1702 je ddelamator (morda tudi avtor) Anton Jakob Weinzedl govoril »de Florinda a Jesulo conversa«. Kakor se vidi je vzgoj-nost imela važno vlogo. L. 1709. je kapuci-ne Germanus skušal predstavljati pekel (proti volji domačega župnika!), pa si je pri tem ožgal oči, brado in lice. V ostalih primerih snov ni naveden.«« (1698, 1703 do 170(5. 1714—1716, 1718, 1722); isto velja o deklamaciji 1. 1700. Tudi pri »kratki ko-mičeni igrici«, uprizorjeni 4. februarja 1717, ki bi nas posebno zanimala, ker morda ni bila nabožnega zftačaja, ne zvemo za motiv.
Avtor je naveden samo na dveh mestih: pri deklamaciji 1. 1700. benedikanec Aegy-dius, pri predstavi »Jovrnijanu« 1. 1706. benedikanec Sigefridus iz St Pavk na Koroškem.
Na več mestih pa se omenja uspeh predstav; bil je gmoten in nraven. Že pri prvi igri (1680) se zatrjuje, da se je izvršila »z veliko koristjo za cerkev« (in gen ti cum ecclesiae fructu); podobno L 1689.: non absque fructu. Predstava leta 1690. je pripomogla, da je darovanje na ruško nedeljo
gin j eni, da so darovali 208 fl, eno leto po-vrglo 300 fl. L. 1699. so bili gledalci tako zneje 260 fl. A tudi v moralnem oziru so predstave učinkovale. O gledalcih čitamo, da so »brez prestanka ihteli« (auditoribus continuo lachrvmantibus. 1683), da so bili ganjeni in »se. topili v solzah« (in lachry-mas soluti, 1699; gl. tudi zgoraj gmotni učinek!), da so se mnogi spokorili (1714) in poboljšali (1715). Ni torej dvoma, da so predstave ugajale; o eni (1693) pa se tudi izrecno poudarja, da je bila sprejeta »z velikansko pohvalo«. L. 1606. zvemo, da je predstava prinesla »mladini zasluženo nagrado« (juventuti benemerita praemia con-tulit); v čem pa je ta nagrada obstajala, ni zabeleženo.
Vsi ti uspehi so bili mogoči samo, ako je občinstvo igram res lahko sledilo in jih umelo. To je važno za rešitev vprašanja, v katerem jeziku so se predstave vršile. Kronist sam govori o tem samo na enem mestu: 1. 1700. Takrat so na nedeljo posve-čenja (Dominica dedicationis; ta je bila tisto leto 13. junija) prednašali nemško pesem. na ruško soboto in nedeljo istega leta pa so »pred zelo številnim ljudstvom« (co-ram numerosissimo populo) isto pesem ponovili v slovenskem nrevodu (in lingu-am Sclavonicam versa) Bila je torej potreba da pesem prevedejo in se je še enkrat nauče. ako so pred mnogobrojnim občinstvom ruških romariev hoteli doseči kak uspeh. Tz tega in fe zgoraj navedenih uspešnih predstav smemo pač z veliko verjetnostjo sklepati, da so bile predstave v Rušah vsaj po večini slovenske.
Janko Giaser.
V nedeljo,
14. avgusta 1932 ob 18. uri
JAVNA TELOVADBA
z veliko NARODNO VESELICO v Mostah
poleg narodne šole na Zaloški cesti.
Sokol Moste
Pomace vesti
•	Pomočnik bana g. dr. Pirkmaj^r danes v petek zaradi odsotnosti ne bo aar**-jBina sijamk.
*	Na kmetskem taboru na Krškem polju tudi veliko manifeetacijsko ln stanovsko kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili minister 'Ivan Pucelj, mirnl-steT dr. Kramer in več narodnih poslancev iz Srbije, Hrvatske Ln črne Gore.
*	Slavnostni sprevod na KrSko polje ob priliki kmetskega praznika 14. t. m. bo leto® doLg, kakor je soditi po dosedanjih prijavah cela 2 kilometra. Na čelu sprevoda se bo vozilo od o00—400 kolesarjev. Za kolesarji bo jezdi! vodja sprevoda z zastavo a 30 jezdeci. Za jezdeci bo svira-la krška godba. Prvi za godbo bodo šli člana Zveze kmetskih fantov in deklet z zveznim praporom na čelu. Takoj za njimi pridejo narodne noše iz dravske in savske banovine. Za narodnimi nošami bo vozilo 30 do 40 okrašenih vozov, ki bodo prikazovali prizore s kmečkega življenja. Za vozovi bo šlo ostalo občinstvo. Ker bo letos ves sprevod od Krškega, Le-skovea do Krškega polja filman, prosi pri-pravlalni odbor udeležence, da se drže v sprevodu lepo, živo in dostojno. Vozniki" avtomobilov, motornih koles ln drugih vozov ae naprošajo, naj za časa sprevoda na cestj ne motijo.
« Ob priliki proslave 200 letnice zajetj? slatinskih vrelcev in obstoja spomenika sv. Janeza Nepomiuka priredji Sokol Rogaška Slatina slavnostno akademijo 14. t. m. ob 20. na prostem pred Zdraviliškim domom v Rogaški Slatini.
•	50-letnico meščanske šole, ki jO je ustanovil vladika Strossmaver, bodo v kratkem proslavili v Osijeku. Ravnatelj stvo šole pripravlja jubilejno šolsko poročilo, ki bo obravnavalo delovanje te važno šole skozi polstoletja.
*	Maturantje mariborskega moškega učiteljišča iz I. 1894. naj se v nedeljo 14. t. m. zanesljivo udeležijo tovarniškega se-fetanka. ki bo ob pol 11. v Gambrlnovl dvorani (odnosno na vrtu) v Mariboru.
» Upravitelji osnovnih In meščanskih šol naj takoj prodlože unikat in dupllkat za september. Tomesečne sezname lahko predlože po izplačilu prejemkov. JUU
« Z naše rivijere. V Poljski dom na otoku golti je iošla skupina 50 poljskih turistov. Iz Brna je dopotovala skupina 55 čeških učiteljev, ki bo ostala mesec dni •v Dubrovniku. Naša dijaška počitniška ikolonitja 200 članov, ki je prebivala več tednov v Jelši in Vrbovski, je odpotovala v Dubrovnik, kjer se bodo člani razšli. V splitsko lnko jo dospel angleški turistični parobrod »Prezident Johnson«, s katerim potuje 350 angleških turistov, k! si ogledujejo Split in Solin, nakar bodo od-pluli proti Benetkam.
*	Smrt zaslužnega narodnjaka. Po daljši bolezni je umrl ugledni most.arski meščan Cmer Palilč, zaslužen narodni in kulturni delavec med muslimani, ki je poleg ra::nih muslimanskih društev ustanovil tudi Hrvatski klub v Mostam. Požrtvovalnega narodnjaka so pokopali ob veliki soudeležbi muslimanov in katolikov v sredo popoldne in se je na grobu poslovil od pokojnika predsednik društva »Itihad«, Mustafa čižič.
•	Smrt zavedne koroške rojakinje. V Bačah na Koroškem je preminila po dolgem bolehanju ga. Ivanka Mttllerjeva. rojena Raivtarjeva, v najlepši življenjski dobi 40 let. Pokojnica je bila po rodu iz zavedne Ravtarjeve družine na Brdu v Ziljski dolini in oe sestra veterinarskega svetnika g. Josa Ravtarja v Kamniku. V plebiscitni dobi je prišla .kot gospodinja na Fonarjev dom v Bače, kjer so se prav tedaj zbiral! zavedni SlovenoS Iz Gornjega Roža. Vrli koroški slovenski gospodinji bodo ohranili! vsi, ki so jo poznali, trajen spornim! Preostalim, posebno sivolasim staršem in hudo preizkušenemu soprogu velja naše iskTeno sožalje!
« Vsak zaveden kmet se udeleži' velikega kmetskega tabora na Krškem polju, da s tem pokaže svojo stanovsko zavest.
*	Polovična vožnja za kmetski tabor na Krškem polju. Na veliki kmetski tabor na Krškem polju 14. t. m. je dovoljena polovična vožnja na vseh železnicah v dr-žaivi, in aicer od 11. do 16. t. m. Na odhod-r.i pest r j* se kupi ce] vozni listek v Krško, kjer pa se ga ne odda, temveč ga Je shraniti!, ker velja z leg.lt/lmaciijo, ki ee bo dobila na prireditvenem prostorni, za po-vratek nazaj.
♦	Prijave konj In kolesarjev za dirko na Krškem polju sprejema do 13. t. m. g. Anton Gliha, Krško. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale.
•	Dovoljen madžarski Ust. Z odlokom notranjega ministra od 8. t. m. je dovoljeno uvažati in širit; v naši državi madžarski list >.Jugoslav-Magyar Koezgazdasatri zemle« (Jugoslovenskomadžarskl gospodarski pregled), ki izhaja v Budimpešti.
•	Nove telefonske zveze. Z odlokom prometnega ministra so bile otovorjene t.t»-le nove telefonske zveze: Velika Kiklm-da—Trst (taksa 3.45 zl. fr.), Bell Mana-stir—Genova. Millano in Trst (takse 4.80 zl. fr., 4.20 zl. fr., 2.85 zl. fr.), Sisak-Ho-mutov (češkoslovaška, 5.40) ter Banatskl Karlovec—Prasa in Bratislava (5.10 in 4.5). i
*	Išče se g. Anton Kmific, ki ie bil leta 1922 tovarniški delavec v L;nh!jan'l in j n faarat snr-očil podatke o JVtacij Šmidu, s katerim sta bila skupaj v !t<t »-janskem ujetništvu v bolnici Tappa C*-il-donazzo Zarad5 ponovnih podatkov naj se javi osebr.o ali pismeno pri ob astn^m odboru Udruženja vojnih invalidov v T/mh-Ijani. Sentneterska volašnica Mogoče se osrlasf na isti naslov tudi Dekil Ztnitfk, ki je bil istočasno z njima v uietw;š?vn
•	Tobačni pridelek bo ocenjen te dm1
V področju mos^arske mononolske nprave im tobačnega odkupnega urada, Na področju rcKsta.rske monopolake uprave je nasajenih 18 milijonov tobačnih sadik in bo tobak ocenjen tako, da se bo vzelo povprečno 30 kg na 1000 sadik. Na mnogih mesftlh je tobak precej slab zaradi slalv» letine same in raznih V»'pmi, nekatere nasade pa so močno oškodovale tudi kobilice.
•	škoda po toči v Sremu m Vojvodini.
Poeeb-D« komisije dunavske banske uprave so ocenile škodo zadnjih hudiih neviht a točo. Skupna škoda je cenjena na okroglo IGO milijonov Din in je še enkrat večja od škode, povzročene od nevih/t ln toče v lanskem poletju. Največ Škode Ima okraj &ld, kjer je -toča potolkla 22.647 hektarov raz njih nasadov ter znaša Skoda okrog 22 in pol milijona Din. Tudi v sta-ropazovokem, batimskem in drčanskem okraju znaša škoda preko 70%, po vseh drugilh okrajih pa varlra med 10 in 70 odstotki.
•	Strašna smrt na železnišk; progi. V
sredo zvečer so našli na železniška progi blizu Nove Gradiške moško truplo z odtrgano glavo. Ugotovilo se je kmalu, da Je nesrečnež 42 letni kmet Mičo Luzaič iz Medare, ni pa mogoče ugotoviti, na kakšen na&In je našel smrt. Luzaič se je pred letd vrnil iz Amerike ter je s svojimi prihranki kupil v Medarj majhno posestvo. V zadnjem času je bil sicer čudno zamišljen, ni pa nobenih pravih razlogov za prostovoljno smrt.
•	Nc*'»»n samomorilec. Pred nekaj dnevi se pojavil v Dravogradu na levom 1-regu <_>rave neznan moški, kd se Je približal reki in skočil v vodo. Voda g* .1" t?koj « rs oltnila in odnesla truolo naprej. Neznan: samomorilec, čigar trupla dosie' še niso našli, je bil visoke precej močne >ostave, zagorelega neo^nHega, močno za-i-«ščene«a obraza in dolgih črnih br«. oblečen v temno obleko. Na glavi je nosil t« men VI it.uk.
•	M*tev novorojenček na progi. V ponedeljek v jutranjih urah je opazil žele7 niškil čuvaj pri Zidanem mostu med t.-ač-nicami mTtvega novorojenega. Novjrojeu ček je padel najbrže skozi straniščno odprtino nočnega brzovia^a ali pa .pega ^.aka, ki jc peljal !z I jtbljane woi Zadanemu mostu ali obratno. V zadevi je uvoden i preiskava.
•	Obsojen požigalec. Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča se je zagovarjal 37 letni posestnik Franc Matzele iiz Talčjega vrha, obtožen, da je lani oktobra zažgal gospodarsko poslopje svojemu svaku Jožetu Vidmarju v Rožičevem vru. Požig je bil izvršen po polnoči ter so boli gospodarjeva mati in dva otroka občutno opečeni, ko ©o bežali iz gorečega poslopja. Posestniku Vidmarju povzročeno škodo so cenili na preko 160.000 Dim, zavarovalnina pa je znašala komaj 15.000 Din. Takoj po požaru so sosedje osumi'1 i Mat žela, ki je večkrat v pijanosti dejal, da se bo nad svakom maščeval, ker daje potuho svoji sestri. Matzele se je namreč s svojo ženo, Vtdmarjevo sestro, večkrat prepiral in ta je ob vsaki taki priliki iskala zavetja pni svojem bratu. Proti obtožencu, kj je znan alkoholik, je nastopilo več prič, ki so pripovedovale o grožnjah, ki jih je izrekel proti svojemu svaku že pred le ta, posebno pa še malo pred ^ usodnim požarom. Druge priče pa so zatrjevale, da obtoženec nI duševno zdrav. Senat je odredili preiskavo obtoženčevega duševnega stanja in sta pslhijatra, ki sta ga dalje časa opazovala, naposled izčaivila, da je sicer duševno oslabel, vendar pa ga ni moči smatratii za slaboumnega. Pripustila pa sta možnost, da je bilo njegovo duševno stanje v dobi zagrešenega člma še slabše, kakor navadno. Senat de vpošteval to mnenje psihijatrov ter ae obsodil obtoženca na dive leti ječe.
•	JEMLJITE LIZOFORM SAMO V ORIGINALNIH OMOTIHI
•	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In Skrobljeno Derllo v najlepšo Izdelavo.
•	Srce, živce, ledvice zdravi Slatina • Radenci.
u— Skupina 35 angleških profesorjev,
ki biva sedaj v Logarski! dolini, prispe v soboto 13. t. m. zvečer v Ljubljano. Med rotim j je več botanikov, geografov in dru-eih znanstvenikov, ki se trudijo, da M spoznali naše alpske pokrajine ln nj-Ib prebivalstvo. V to sivrho bi se radi sestali 7. našimi znanstveniki (profesorji M.), tn prosijo, da se jim po možmositi pridruži-do pri ogledu ljubljanskega muzeja, šol itd., ali jih obiščejo v hotelu Um ionu 14. ali 15. t. m. Nekateri izmed njih govorijo nemški in francoski. Isti dan, 13. t. m., prispe v Ljubljano tudi druga skupina angleških profesorjev, !ki je sedaj n« Bledu in bo bivala 14. in 15. t. m. v Mšikličevem hotelu.
u— Inž. Ivan Prešel Po kratkem trpljenju je včeraj dopoldne ob 11.15 umrl v Leonišču g. inž. Ivan Prešel, viSji stavbni svetnik v pokoju. Pokojnik Je bil ugleden strokovnjak, ki s svojimi velikimi sposobnostmi nikdar ni silil v ospred-nje, pač pa si je njegovo delo samo znalo pridobiti trajno veljavo. Stoično muren Jn skromen je bil po značaju blag ta vzor no delaven mož. Njegove sposobnosti so mu pridobile tudi najvišje priznanje, odlikovan je bil z redom sv. Save III. stopnje. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri otj 17. izpred mrtvašnice na Stari poti 2 It Sv. Križu. Blag mu spomin, žalurtočlm nafte iskreno sožalje.
u— Alojziju Koširju v spomin je napisal K. Avgust Ktifbar. upokojili šolski upra/viftelj, naslednje vrste: Pred (tednom dni Tvoje nenadne smrti »va govorila o Tebi s Tvolo ženko. Bil si zdrav 5m krepak — pa si podilegel po tridnevni ibolev m!. Učenec moj si blil, zelo nadainjen. 1j&-boren risar im »ploh med najboljšimi. Vzljubil sem Te. Marljiv in skromen si dosegel s svojo pridnostjo ln vztrajnostjo ugodno življenjsko pozicijo. Večkrat sva se sešla v Ljubljani in vzbujala spomine na ona srečna mlada leta, ko si pohajal v šolo k meni v Preserje. Btl si nnl vedmo hvaležen, vedno navduSen Sokol, narodnjak - namredn iak. Dragi Lodze, kruta smrt Te je pobrala v najlepši dobi. Počivaj v miru, blaga dušaf Z bridkostjo v srcu se na Te spominja in T® ne bo nikdar pozabil Tvoj nekdnnji učitelj.
u— Iz Belgije Se vračajo. Včeraj zjutraj je prišla preko Jesenic družba sedmih delavcev, ki so si doslej služIli kruh deloma v Franciji, deloma v Belgiji. Možje, ki bo
po večini doma iz imotskega sreza, so se vrnili v domovino skoro brez vsakih sredstev, ker so prihranke porabili v tujini, misleč, da bodo le še dobili zaslužek. Z obmejnega komisarijata so jih odpravili na ljubljansko policijsko upravo, kjer so jim morali dati prisilne potne liste za vožnjo v domače kraje.
u— Razstava ge. Nevenke Stelndlove se otvori v soboto 13. t. m. ob 9. zjutraj v Jakopičevem paviljonu. Specijal!«tka na polju narodne umetnosti je zbrala zanimiva in značilna ročna dela Egipčanov, Arabcev, Kitajcev, Špancev, Peruancev, gotske, kootične, renesančne in biderma-jerske narodne umetnosti ter je na podlagi teh študlo izdelala razne vzorce. Vrtnar g. Herzmansky bo razstavo 8 cvetjem iz svoie velike in renomirane vrtnarije pravilno dekoriral, tako da pride vsak slog do popolnega izraza. Razstava bo odprta
vsak dan od 9__12. in od 15__19. Vstom-
nima 5 Din za osebo se po kritju stroškov uporabi za brezposelne. Razstavo prired« Splošno žensko društvo.
u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov obvešča članstvo, da je 14 dnevna ekskurzija zagotovljena. Ker nujno potrebujem zaradi podrobnejšega programa in sestave posameznih skupin število udeležencev tovariško vabimo članstvo, da nam javi udeležbo, odnosno za širša pojasnila svoje počitniške naslova
u_ V ooernem gledališču v LJubljani
uprizori delajv-aki oder »Svobode« v ponedeljek 15. t. m. ob pol 21. Cankarjevega >Hlapca Jerneja in njegovo pravico« v režiji Ferda Delaka. Predstava je v čast kongresi sitom Uedinjene zveze železničarjev Jugoslavije. Pred predstavo bosta na kratko Dodana v angleškem, francoskem, nemškem esperantskem jeziku oris te predstave in kratka vsebina tigre.
u— Zagrebška »Svoboda« je povabila delavski oder »Svobode« iz Ljubljane, da
v	zagrebškem gledališču odigra Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegovo pravico«. Igralci delavskega odra se odo el jejo v solK>to 13. L m. v Zagreb, kjer !«t zvečer mredstava.
u— Slovensko planinsko društvo prlpO' roča članom, da kupujejo polovične vozov niče na podlagi uiverenja zaradi evidence v podružnici »Putn.Ika« na Masaryko
vi	cesti v hotelu »Metropol« nasproti glavnega kolodvora
u— Društvo »Soča« bo imelo v nedeljo 14. t. m. piknik v Mednem. Senca, solnee, mirvka in voda za kopanje, vsega dovolj. Nadalje za kuho peč, drva, vsa posoda na razpolago. Izletniki; prineso s seboj samo , pribor im nekaj dinarekov za dober golaž, domači kruh in dobro kapljico, ki bo lačnim In žejnim na razpolago. Izletniki za ta plkmlik naj se takoj javijo pri Ivančlču, Prešernova ulica 54, da naročimo pravočasno dovolj hrane jn pijače. Odhod s op vim popoldanskim vlakom ali pa s tramvajem do St. Vida.
n__ Društvo »Tabor« vabi člane ln prijatelje, da se v nedeljo udeleže v ftlmveC-jem številu ustanovnega občnega zbora društva »Edinost« v škof jI Loki In njegove popoldanske prireditve. Odhod z glavnega kolodvora s turistom bo ob 5.10, povratek s turistom. Vozov-i so rezervirani. Lepa prilika za kopanje.
u— Mias Ljubljanica. V nedeljo 14. t. m. bo na kopališču »Ljubljanica« pod p«-kmvlteljstfvom ge. Tilnce Grošljeve volitev najlepše kopalke. Volllci in lepe kopalke na kopališče!
u— Zadruga avtotaksijev In Izvoščkov javlja, da ima nove postaje: Mestni tre pred bolnico In v Zvezdi.
n— Tujski promet v LJubljani napreduje. Kljub mnogima gospodarskim težavam zaznamuje statistika tujskega prometa zadnja dva meseca prav po volj en napredek. Dotok tujcev junija in Julija se je znatno povečal naisiproti prejšnjim mesecem, toda še ni dosegel višiine, ki jo zaznamuje statistika za 1. 1931 in 1930. V prvem polletju navaja statistika letos 49.912 premočmin, dočim jih je bilo lani 5S.512. če računamo, da je vsak tujec pn-stiil najmanj 100 Din na dan, je ostalo v Ljubljani letos v prvi .polovici 4,991.200 Din ali okroglo 5 milijonov dilnarjev. Tuj-skoprometnl svet mestne občine stori vse, da bd dvignil dotok tujcev v LJubliano, ki je postala že prav zaželjeno letovišče za mnoge naše državljane z Juga. Mnoei odlični ljudje se na tujslroDrometnil sve«l obračajo z raznimi prošnjami za nasvete povprašujejo za primerna stanovanja. Ugleden Sarajevčan je te dni naprosil stanovanjski odsek tujskega prometa, da bi mu preskrbe! udobno sobo t dvema no-steldama in 8 prostim vhodom eventualno s rano. Namerava ostati v LJubljani'. 15 dnii, da natanko prouči vee kulturne in eo-spodarske prilike LJubljane. Eventualne ponudbe naj se pošljejo na g. Dragotlna Sobenlka, magistra/tnega ravnatelja in šefa ekspedloijskega oddelka Za avgust ln september računajo, da bo tujski promet dosegel višek. In to navzlic Ljub lian lcl!
u— Kontrola mleka In živil. Mestno tržno nadzorstvo de Julija itzvedlo strogo kontrolo mleka to mlečnilh isdeikov Pri mlekaricah je vzelo 89 vzorcev, ki j<h jo odposlalo v preiskavo državnemu higijei ekemu zavodu. P?o!skava .1« imela praiv razveseljiv rezultat. Ugotov^enih Je bilo ie 5 slabih vzorcev mleka, ker je bilo alti nesnažno, z nizko stopinjo maščobe ali pa % volo potvorjeao. Dotične mlekarje so bile primerno kaznovane in so morale piačaiti stroške preiskave Tržno nadzor stvo je hkratu izvršilo kontrolo nekat.-n.Ii živil. Rezultat preiskave je bil povoljon V preiskavo je bilo med drusnim poslanih 13 vzorcev klobas, salam ln hrenovk. Vsi vzorci shill dobri in eo popolnoma odgovarjali predpisom zakona o živilih S sladoledarvl je križ. Pri kavarnarjib. sla ščičarjih in (Izdelovalcih sladoleda j i bil<» vzetih 13 vzorcev. Državni higienski zavod je razum pri enem povsod dosn-u 1 a-kozvane coll-bakterilje, ki prav za prav v malem niso nevarne zdravju, druesče pa
dr« (Prodan
»6 cfdintra do teonea t. m.
za
ISlatinske/a&/e*e
hu jšanje odstranijo oso preobilno tolsčo in Vas napravijo , vitke, mladostne in lepe.
' Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
so bili vzorci po kemični sestavi primerni. Tržno narzorstvo želi kar najstrožjo 6i stoto pra 'zdelavi tlado'e<1a u— življenje in umiranje v LJubljani.
Po podatkih mestnega fizikata Je bilo julija rojenih 97 dečkov in 98 deklic, mrtvorojenih pa po 3 dW:ki in dekblce. Močno je nazadovalo število smrti. Umrlo Je le 57 moških in 36 žensk, domačinov 47, tujcev 46. V raznih zavodih je umrlo 49 moških in 24 žensk. Vzroki bolezni so b!ii: tifus 1, škrlatinka 1, dušitvi kašelj 1, druge nalezljive bolezni 2, jetlka na so-pilih 11, jetika na možganih 1, rak 3, vnetje možganske mrene 1, bolezni na srcu S. akutna bronhitis 2, pljučnica 4, druge bolezni na sopilih 1, bolezni na želodcu 3, krčentie jeter 2, vnetje ledvic 3, porodniška mrzlica 1, druge bolezni! ob porodu 1, prirojena slabost 11, starost 7, nezgode 9, samomor 1, druge bolezni 19. Največ ljudi je umrlo v starosti od 40. leta naprej Umrlo je do 20 iet starih 38, od 20 do 40 let 25, od 40 do 60 let 16, od 60 do 70 let 9 in nad 70 let 14. Julija so bile mestnemu fizikatu prijavljene tole nalezljive bolezni: skupina tlfuznih bolezni 2, škrla-tlnka 2, ošpice 1. daviea 4. dušljivi kašelj 2, krčevita odrevenelost 1 in po prav dol gem času 1 trahom.
u_ Nepotreben import. Prejeli smo:
Po nekat"T!,h zabaviščih v S'ovenij1, zla?*1 v večjilL m< stih nastopajo v zadnjem času številni inozemski arfst: ln artlstlr.;e, k* pa seveda niso baš yivorazredmi. Menimo, ia razpolagamo s taic;rai; ume4ti kt tudi sam., zaradi česar je 'napori takih moči popolnoma nepotreben, ker se ti tuj-*5l pr:x* radi omalovažujoče, včasih na <■* skrai jo žaljivo izražajo o naših vral h m lin'eb Sevoda so med t j1mi tn+i d&le me. a \nnv redke. Dokazano je pole« teea tudi, da prihajajo taki ljudje v nn.V> <ir .avo po nerednem potu, včasih tudi* Irtoviščarjl, potem pa si poiščejo name. ščenjo
u— Vsiljivi prodajalo! zlata. V kolodvor
skem okraju so se pojavlM nekateri mladi prodajalci »zlatih predmetov«, ki jih ponujajo v obliki prstanov, uhanov ta »ličnih izde-fcov. Izdelki! seveda niso zlati, marveč ilfe neke svojevrstne zlitine, vendar najdejo prodajalci, ki »o frrtu-i z naše?* juga. vedno žrtve zlasti med ženskim »vetom z dežele, ki jim plačuje- te predme-11 visoko nad ceno. Prodajalce, ki so Izredno vsiljivi, je pričela preganjati tn.M že policija, vendar jim ne m^re prav do z' Tt ga, ker po navadi kupčujejo s svojo robo po skritih gostilniških kotih
u— Dve tatvini. Z avtomob' a, k! je stal brez nadzorstva na Kongresnem trgu, jt? nekdo ukradel hladilnikov vijak s toplomerom v vrednosti tisoč Din. Lastnik graščak Klement Bebovskjr iz Zapuž pri Alirni je tatvino opazili šele, ko je hote! spet stopiti v vez. Dijak Marjan Brezov-šek je pustil na prostoru Sokola III 3000 Din vredno zlato žepno uro z verižico, ki jo je o-VožU med telovadbo. Uro jo pogrešil šele zvečer loma Izginula je !>o»fe kam.
u— Napad na palm« v Tivoliju. Delavci mestne vrtnarije so te dni opazili, da sta bili podsekani v tivolskem parka dve izredno lepi palmi. Na prostoru poleg palm &o našli tudi srebrno tkan vojaSkt portope. Palmi sta bili oči vidno podsekani s sabljo. Mestna občina trpi na palmah 700 Din škode in je uvedena preko i»oi>> je preiskava v nekaterih ljubljanskih vojašnicah.
u— Okraden na Savi. Te dni se je šel v
dopoldanskih urah kopat na Savo na Ježl-ci Grga Percan, slekel se je na prostem ob vodi. Ko ae je kopal, mu je spreten tat odnesel par skoro novih črnih čevljev in športno čepico. Tatvine so osumili mladega fanta, ki ga poznajo pod imenom Rudolf ln je baje doma iz Rume. Fant je brezposelni natakar, po potrebi pa tudi glumač in se vozi s kolesom okrog po deželi.
u— Ukradena aktovka. 8 klopi r Zvezdi je nekdo ukradel Josipu K. precej obrabljeno aktovko z rasnimi listinami ln bloki ŠK Primorja ln nekaterih drugih organizacij za inkasiranje članarine. Vrednost, ki jo predstavljajo še ne inkaslrani bloki znaša okrog 3200 Din. Tatvino Je izvršil neki 401etni moSki srednje velike postave in oblečen v sivo obleko.
u_ Dispanzer Osrednje protltuberkuto*-ne lige v Ljubljani ne posluje od 13. do
ai. t. m.
u_ V mestni klavnlol ljubljanski aa bo
v soboto 13. L m. ob 15. prodajalo na prosti stojnici goveje meao.
u_ Dancing v hotelu Tivoliju vsak večer do jutra. Pivo 6, vino 15 do 20 Din.
Iz Celja
e— Zagrebški »okoli, 25 članov ln Članic, se bodo v nedeljo udeležili žuipna plavalne tekme v Rimskih toplicah in javne-ga nastopa. Gostje se bodo odpeljali zvečer v Celje. Tu bodo prenočili in bodo igrali na praznik dopoldne na Glazijl prvenstveno tekmo v odbojki proti prvaku celjske sokolske župe. Popoldne bodo pohiteli v celjsko okolico in se vrnili zvečer v Zagreb.
e— Sestanek absolventov trgovskih gol.
Pripravljalni odbor društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju vabi vse absolvente ln absolventinje trgovskih Sol na sestanek, ki se bo pričel v nedeljo ob 9. do. poldne v mali dvorani Narodnega doma. Vsak absolvent in absolventinja trgovske šole naj se zaveda važnosti svoje organizacije in se udeleži sestanka.
e— Koncert »Svobode« v Laškem. Moški zbor celjske »Svobode« pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja bo priredil v nedeljo koncert b pričetkom ob 20.30 v zdraviliški dvorani v Laškem.
e— žrtve nesreč ta napadov. V G&brcah pri Rogaški Slatini je zadel velik hlod 731etno prevžitkarico Terezijo Gaberščko. vo ln ji poškodoval levo nogo. 551etnega hlapca Franca Hrena z Dobrave pri Konjicah je v ponedeljek 8. t. m. zgrabila mla. tilnica in mu razme3arila deraiico. V Ga. brovcu pri Vojniku je vrgla neka ženska 151etni poscstnikovl hčerki Neži Sitarjev! v prepiru kamen v glavo In jo občutno poškodovala. Na Gomilskem je v torek 9. t. m. zvečer neki fant napadel 151etnega delavca Alojza Travnerja, ko se Je vozil s kolesom po cesti. Sunil je Travnerja s kolesa, da si je občutno poškodoval levo nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici.
e— Za uslugo ga Je nkradal. V torek popoldne se Je pridružil posestniku PuSnlku Iz LIboJ, ki vozi premog v Celje, ?3!etni sluga Dominik Koser lz So. GaSteraia nri Sv/ Juriju v Slovenskih goricah. Pušnik se je vračal s praznim vozom iz Celja domov. Kmalu se Je pojavil tudi blvSl Puš-
nlkor hlapec. Koser ln hlapec sta pros&a Putoika za delo. Pušnik ae je domenil z njima, da mu bosta poiuaga'a pri mlačvi, in ju je vzsi s seboj na voz. Spotoma je
stopil z njima v neko gostilno in plačal liter sadjevca. Pri plačevanju je Koser opazil, da ima Pušnik večjo vsoto denarja pri sebi. Ko so popili iu nadaljevali vožnjo, je Koser neopaženo izmaknil Pušniku iz žepa denarnico s 1500 Din gotovine. V P reži nji vasi je Koser z nekim izgovorom iztopil z voza in izginil. Pušnik je šele v Petrovčah opazil tatvino in javil zadevo orožnikom. Koserja še niso izsledili.
Iz Maribora
a— Obisk bana. V sredo popoldne je prispel v Maribor ban g. dr. Drago MarušiČ-V spremstvu župana g. dr. LipoJda in obeh sreskih načelnikov g. dr. Ipavca in g. Ma-karja si je ogledal razstave Mariborskega tedma in poseti! akademiio Sokola I.
a_ Odkritje spominske ploSče na stolni cerkvi žrtvam vojnih let bo drevi ob l/;19-Spominsko ploščo odkrije ob sodelovanja vojske mestni župan, nakar ploščo blagoslovi in prevzame mestni stolni župnik.
a— Zanimivosti iz »Prodane neveste«. »Prodana nevesta« se bo izvajala tako, kaikor si jo je v duhu Smetana sam zamislil, v popolnem dejanju. Običajno se v zaprtih gledališčih ne predvaja tako. Pomožno osobje, kj bo izpopolnilo gledališko, ie zelo srečno sestavljeno. Posebno vidro bo v cirkuških prizorih. Cirkuške akrobate bodo na pr. ahrsolvrrali znani, na akrobatiko specijalizirani člani Sokola Matice. Balet bo prvovrsten, kajti nastopila bo celotna baletna skupina ijmibdfianske opere pod vodstvom baletnega mojstra g. Gotovina v originatojih čeških kostumih. Videti bo ra ne. tudi tropične živali. Vsi režijski za-misleki g. Skrbinška bodo prikazovali popolnoma živo sliko vaškega žegnania. Vse to v zvezi z umetniškim podajanjem Smetanove kotmipo-ziciie bo nudilo občinstvu velik užitek, kaiiti velevažno vlogo Kecala bo kreiral g. Križaj, ki je v tej vlogi znan ne le v naši državi, temveč tudi daleč po Evropi. Jatika bo pel simpatični tenorist g. Buria, San bratislavske opore, ki je v tej vlogi dosegel na Češkem zavidljive uspehe. Marinko bo pela gdč. Udovičeva, /Ci je giasovno, kakor po svoji igralski dispoziciji ustvarjena za to viogo. Prav to je poudaril slovenski glasbeni kritik gosp. Adamič ob prililki njenega uspelega gostovanja v Unijami. Ostale razne partije bodo aibsolrvi.rali naši priznani pevci narodnega gledališča, ga. Zame<jičeva, gdč. Bar-bičeva, gxfč. Cepičeva in gg. Neralič, Ko-vič Pavle, Skrbinšek, Medtven in Tovornik. Sodelovalo bo tudi vse dramsko solistično osebje. Vodstvo uprizoritve »Prodane neveste« je v rokah priljubljenih gg. Herzoga kot dirigenta in Skrbinška kot .režiserja. Prodaja vstopnic v naiprej napredni;-e kakor še niikidar in bo najibrže precej zamudiri-kov ostalo brez sedežev.
a— Jadralno letalstvo v Maribora. Pionirji breemotornegia letanja v Mariboru so otvorili svojo drugo razstavo, ki je pokazala vdiik napredek tako v tehničnem kakor v moralnem oziru. DokazaK so, da se more tudi s skromnimi sredstvi, predvsem pa s trdno voljo in zaupanjem v svoje delo, marsikaj doseči. Razstavljeno je letalo, ki je bilo zgrajeno že lani, vendar pa je z nekaterimi izpopolnitvami preurejeno iz šolskega letala v prehodno. Lansko leto je s sijajnim uspehom prestalo okrog 50 startov. Čeprav večina teh, ki so letaM, še ni-fcoii ni sedela v letalni, se vendar ni pripetila niti najmanjša nezgoda, kar dokazni e, da je letalo odlično zgrajeno. Razstavljeni so nadalje modeli jadralnih in dnsalrrfh letal, diagrami ugodbih vetrovmlh razmer za letanje ter rasne skice m načrti za visoko-rmožno jadralno letak), ki ga namerava zgraditi letalska sknptaa drugo leto. Po zaključku razstave se bo vršil pod Cmim vrhom na Pohorju tečaj za brezmoto-rno letanj«. Trajal bo 14 dwi in se ga more vsakdo udeležiti, ki čuti le količkaj veselja do jadranja. Teren pod Črnim vrhom ima stalen tugoden veter in je naravnost idealen za brezmotorno letanje. Razstava je odlprta dnevno od 9. do 18. v telovadlnici meščanske šole v Krekovi ulici. Traja do ponedeljka 16. t m.
a— Tekme v odbojki. V nedeljo 14. L m. bodo v S3. Bistrici tekme v odbojki med našimi četaSi. Kako je ta lepa igra prodrla med narod, kaže leipo število prijav!'?enih čet iz našega okrožja (8), ki bodo med seboj tekmovale za naslov okrožnega prvaka. Isti dan in tudi naslednjo nede&o (21. t m.) pa bodo tekme med društvi v Mariboru na telovadišču Sokola matice. Kakor vse kaže, bo boj srdit zilasti za prva tri mesta. Prvak okrožja bo tekmoval nato 28. t m. s prvaki drugih okrožij in zmagovalec nato s sedanjim župnim prvakom Mariborom matico.
a— Izbirna tekma štafet. V nedeljo 14. t. m. bo izbirna tekma štafet sokolskega okrožja, ki bo dala tekmovalca za župno prvenstvo. Tekma bo na telovadišču Sokola Maribor I ob 1/27. url. Ob raznih prilikah so naše štafete pokazale Izredno kvaliteto, v nedeljo pa bo odločilna bitka med Mariborom-matlco, Mariborom L, Mariborom 'II in Hočami.
a— Začetek šolskega leta na državnem učiteljišču. Poipra»ni učit. dipl. izpiti 29. t m., vpisovanje učencev In učenk v I. letnik 2. septembra, popravni In razredni l«pit1 1. sentembra. vpisovanje dosedanjih In novih učeneev in učenk v učit šolo 5. In 6. septembra, vpisovanje. v obe va Anici 1. septembra. Podrobnejši podatki na razglasu Ih tablah šole v Koroščevi 13 ln v Razlago vi 26.
a— Predavanja za mojstrske Izpite so
bila včeraj prekinjena. Nadaljevala se bodo prihodnjo sredo v dosedanjih prostorih in ob o-bičajmi uri.
a— Pisarn« mariborske sokolske *ups v Narodnem domu ima uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Telef. štev. 28-35.
a— Otvoritev promenadne pešpoti ob Dravi bo danes popoldne ob 15. a spremljanjem godbe >Draive«, to! priredi pri Balonu po otvoritvi kratek koncert
— Ocena izložb mariborskih trgovcev. Kii pobudo gremija trgovcev v Mariboru in Slovenskega trgovskega društva je bilo za dasa Mariborskega tedna razpisano nagradno tekmovanje trgovcev za učinkovita izložbena okna. Priznati moramo, da se je mariborsko trgovstvo zelo potrudilo izložbe okusno urediti. V nekaterih izložbah vidimo popolnoma novo, velemestno Hoijo, kar vzbuja med občinstvom, ki pred nekaterimi izložbami trumoma obstaja, mnogo zanimanja in občudovanja. Ocenjevalna komisija ie imela težko stališče zaradi velikega obsega izložb, vendar je objektivno določila diplome, odnosno diplome z nagradami, ki so jih dobile naslednje tvrd-ke: manufaktuTa: Franjo Majer (z nagrado), Ivan Preac (z nagrado), Tekstilana Budefeldt, Anton Macun (z nagrado), Feliks Skrabl, Dolček in Marini (z nagrado), Karel Jančič (z nagrado) in Ivan Pregrad (z nagrado); konfekcija: Jakob Lah in Franjo Mastek; krano: Ela Granite; dežniki: Betka Lešnik; čevlji: Vilko Blatnik (z nagrado); torbarstvo: Ivan Kravos; moda: Anton Paš 5n R. J. Turad; papir: Vilko W&jxl (z nagrado); Heinz V. in Tiskovna zadruga; drogerija: Ivan Thnr; parfumerija: Franc Weiler; nožarstvo: Franc Tomascbitz; železni na: Pinter & Lenard in Rudo M Po vh; ■steklo: Ivan Kovačič (z nagrado); pohištvo: E. Zelenka (z nagrado); urarji: Franjo Bureš in M. Flgerjev sin: kolonialno blago: Zdravko Anderle (z nagrado), Julio Meinl in Josip Klima; delikatese: Ludovik j IJhler; cvetlice: Filomena Welt (z nagra-
do). Morda bo tn in tam zamera, da niso prišli v poštev eni ali drugi, vendar tri obupati, ker se pa mora sledit) tok« časa in se prilagoditi okusu modernega stila izlaganja blaga v izložbe. Večina mariborskega trgovstva je še vedno mnenja, da mora biti v izložbi vse, kar se nahaja v trgovini. Tudi se je opazilo pri nekaterih mamifakturistih pri aranžiranju izložb kvar-Jenje blaga, kar se je moralo pri oceni tudi upoštevati. Izložbe morajo biti aranžirane tako, da se z malo predmeti napravi izložba kar naiokusnejša in da se pri tem blago ne kvari. — Gornje diplome in nagrade bodo razdeljene na izrednem občnem zboru gremija trgovcev 27. t. m. v spodnji dvorani hotela »Orla«.
a— Huda nesreča. V tovarni »Mirim« je predvčerajšnjim zadela huda nesreča 29-letnega delavca Alojzija Beigotta, ki mu je na mokrih tleh spodrsnilo in je padel v kotel, v katerem ie vrel sirup. Pri tem je dobil nevarne opekline po vsem životu. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico.
a— Žena mu le zbežala. Na policiji se je zglasil železničar France H. s Ptujske ceste in prijavil, da mu je pobegnila žena. S seboj je vzela lOletno hčerko Katico in odnesla nekaj obleke in perila.
a— V Ranči so napadli fantje že priletnega mlinarja Franceta Moma, ko ie spal rra skednju. Obdelali so ga z noži in mu prizadejali tri nevarne vbode na desni strani prsi.
Gospodarstvo
K povišanju trošarin
Trošarina na električni tok
Kakor smo že včeraj med brzojavkami
poročali, je bil v teku skupščinske razprave načrt zakona o spremembah trosarinske-ga zakona nekoliko omiljen. Izmera nove t-ošarine na porabo električnega toka |e nekoliko znižana, in sicer tako, da bo sedaj znašala pri toku za razsvetljavo TO par na kilovatno uro (po prvotnem predlogu l Din), pri toku za pogon motorjev in za ostale instalacije pa ie znižana od prvotnin 25 par na 10 par za kilovatno uro pri porabi do 1000 kilovatnih ur na leto in na 5 par pri porabi preko 1000 kilovatnih ur na loto. Na tok, ki se rabi kot nekaka sirovina za elektrokemične in metalurgične svrhe, se ta trošarina ne bo pobirala, kar ie zla*ti važno za nadaljnje obratovanje tvornice za dušik v Rušah, ki pri sedanji težki borbi na svetovnem trgu dušika gotovo ne bi prenesla nikake obremenitve. Na drugi strani pa je treba omeniti, da je bila trošarina aa porabo električnega toka prvotno mišljena kot nadomestilo za trošarino na električna žarnice, sedaj pa naj trošarina na električne žarnice ostane poleg trošarine na porabo električnega toka. Vrh tega se črta določba glede oprostitve od trošarine za pegonski tok Iz lastnih naprav.
Tzmera obremenitve
2e včeraj smo omenili, da bo podvojitev davka na porfovni promet v prvi vrsti obremenila Slovenijo, kajti od skupnega donosa tega davka, kolikor se pobere v notranjosti države, odpade na Slovenijo nič manj kakor 30 odstotkov, ker se v drugih pokrajinah ne pobira v redu in ločno oo zakonu. Naključje je hotelo, da bo tudi drugi pomembni zakon, ki naj omogoči državi večje dohodke, zadel mnogo težje one pokrajine. kjer je elektrifikacija dosegla večji razmah, in to je predvsem dravsko banovino, ki porabi približno eno tretjino -sega toka, proizvedenega v naši državi, tako da bo morala tudi v tem primeru Slovenija prispevati približno eno tretjino.
Kolikor nova trošarina obremenjuje razsvetljavo. stvar ne bi še bila tako občutna, če bi se istočasno povečale tudi trošarine na ostale vrste razsvetljave. Tako pa bo trošarina na električni tok precejšnja ovira za nadaljnji razvoi elektrifikacije v držav; in tudi v tem pogledu bolj enostranska obremenitev. Ker imajo vsi narodnemu predstavništvu predloženi davčni zakoni edino namen, pomagati državi v trenutni težki finančni stiski, zato moramo vsekakor pričakovati, da ho ta davčna oblika, ki bolj eno«transko obremenjuje nekatere pokraji ne. takoj zopet ukinjena, čim se bo stanje naših državnih financ obrnilo na bolje.
Finančnega efekta nove trošarine na porabo elekt. toka ne moremo zaenkrat oceniti. ker nimamo na razpolago niti približ: ni h podatkov o tem. koliko električnega toka se v naši državi, odnosno banovini porabi za razsvetljavo in koliko za pogon Samo za Ljubljano lahko navedemo naslednje številke. Doslej je znašala običajna cena električnega toka za razsvetljavo 5 Din za kilovatno uro. Po uveliavlieniu trošarine pa se bo tok podražil na 5.70 Din za kilovatno uro. Ljubljana porabi okrog 2.300.000 kilovatnih ur za privatno razsvetljavo in bo torej trošarina znašala približno 1 milijon 600.000 Din na leto.
Tudi obremenitev toka za pogon nI tako neznatna kakor se vidi na prvi pogled, zlasti ker se v pogonskem gospodarstvu porabi io razmeroma nenrimerno večie količine toka kakor za razsvetljavo. Za primer naj navedemo, da porabi tvornica za dušik v Rušah skoro polovico vsega toka. proizvedenega v dravski banovini. Pogonski tok pa je seveda tudi neprirnorno cenejši kakor tok za razsvetljavo m znaša cena v bolj in-dustrijaliziranih delih dravske banovine tudi za mamše obrate večinoma manj kakor 1 Din za kilovatno uro. Večji obrati pa imaio seveda izjemne cene. Pri ceni 80 par za kilovatno uro pogonskega toka pomeni trošanina 10 par na kilovatno uro že 12.fi0>'« povišani? stroškov 5w električni pogon, trošarina od 5 par pa 6*/o povišanje stroškov. Čim nižia ie seveda cena. tem višii ie odstotni delež povišanja stroSkov. Ker znaša pri povprečni ceni 5 Din za kilovatno uro toka za razsvetljavo trošarina približno 14 "/o. je iz gornjih primerov razvidno, da obremenitev pogon, trtka i trolarino * odstotnem razmerju ne bo mflogo tnaniŠa kakor obremenitev toka ca razsvetljavo, čeprav ie tarifa precej nižia. V§ekakor bi bilo mnogo pravičneje, da bi se trošarina na porabo električnega toka računala v odstotkih odškodnine, ki se plača «a porabo toka. kakor pa da se odmerja od kilovatne uro
Mnenje strokovnih krogov
če računamo, da bo trošarina na tok za razsvetljavo obremenila v dravski banovini le 40 milijonov kilofatnth ur,, bo obreme-
nitev že samo iz tega naslova znašala 28 milijonov Din. Pa ne samo zaradi višine obremenitve, tudi iz drugih razlogov Je ta način obdavčenja zelo neprimeren. V ponedeljek je zagrebški klub strojnih in elektrotehničnih .inženjerjev sklical zaradi zakonskega predloga o trošarini na električni tok posebno konferenco, ki so ji prisostvovali predstavniki Udruženja Inženirjev, Saveza »odu&trijcev, Saveza električnih central savske banovine in komisije za elektrifikacijo savske banovine, ki je poslala na pristojna mesta obširno resolucijo glede trošarine, ki jo objavlja včerajšnji »Jugoslovenski Lloyd«, Ta resolucija najprej poudarja ogromno važnost pospešene elektrifikacije za gospodarski napredek naše driave. Zato so tudi strokovni krogli vedno zahtevali, da se čim prej izda zakon o elektrifikaciji, ki naj vsebuje usioešne olajšave za podpiranje racijonal-nega gospodarstva po vzorcu drugih naprednih držav. Toda namesto zakona o podpiranju električnega gospodarstva je bil Narodni skupščini predložen zakonski načrt, ki ograža tudi sedanji razmeroma lep uspeh privatne inioijative na polju električnega gospodarstva. V podrobnostih navaja resolucija med drugim, da izme-ra trošarine zlasti ne upošteva prodajnih cen za električni! tok. Zato b<> tak sistem povzročil, da bodo v odstotnem razmerju težje obremenjene električne centrale, ki so racionalizirale svoj pogon in so si taiko ustvarile možnost, da ceneje prodajajo tok, nego zaostale centrale, ki prodajajo tok po visoki ceni. Tak način obremenitve je z nafodno-gospodarskega stališča pogrešen ta kvarn.
Resolucija nadalje ugotavlja, da ni upravičeno nalagati na električni tok davščino, ker se na ta naWn ovira razvoj te najpopolnejše oblike prenosa energije. Zakonski načrt kaže znake formirane nujnosti ui4; v posameznih tehničnih določbah (glede odvajanja toka v posameznih primerih preko posebnih števcev, kar pogosto ni izvedljivo brez večjih investicij). Resolucija v celot! zavrača zakonski načrt. Le če je uvedba te trošarine glede na stanje dr4av-mih financ neizbežna, potem naj se obremenjuje le trošarina na hišno razsvetljavo do največ 10% cene, dočim obremenitev pogonskega toka in toka za razsvetljavo obratov ne bj smela presegati 2.5% fakturnega zneska odškodnine.
Trošarina na sladkor
Glede trošarine na sladkor smo tudi 2e včeraj omenili, da se ima po spremembi zakonskega načrta v narodni skupščini povišati ta trošarina tako, da bi znašalo po višanje pri kristalnem sladkorju 1.25 Din (od 6.25 na 7.50 Din pri kg) pri kockastem sladkorju pa 1.50 (od 6.55 na 8.05 Din pri kilogramu). Pri tem pa je narodna skupščina odloČila, da mora od tega povišanja nositi industrija 65 odn. 75 par, tako da se bo kristalni sladkor podražil le za 60 par, kockasti pa za 75 par pri kg. Da industrija ne bi mogla vsega prevaliti na konsumen-ta, določa spremenjeni zakonski načrt, da veljalo za to spremembo troSairinee dol^ be zakona o ureditvi cen sladkorju od 26. sepitembra 1931., ki vsebuje stroge kazni za primer, da bi tvoomlce v večji meri podražile sladkor
v valutah 0.6 (— 0.2), v devizah 215.4 (— 2.8); posojila na menice 2011.8 ,'— 0-0); lombard 355.1 (—); stari dolg driave 1807.9 (+ 0.1); začasni avans gl. dri blagaine 600 (—); pasiva: obtok bankovcev 4872.5 (+ 17.4); obveznosti na pokaz 603.5 I— 25). od tega nasproti državi 4-2 (+ 1.5). po ii-rovnih računih 430 (— 44.5). po raznih računih (žir. vloge drž. gosp. podjetij) 169.3 (+ 18); obveznosti z rokom 1416.4 (+12.6).
Insolvence v Juliju
Državni statistični urad je pravkar objavil podalke o številu konkurzov in poravnav v letošnjem juliju. V tem mesecu je bilo zabeleženih 53 konkurzov (lani v Juliju 49) in 108 poravnalnih postopanj (lani 55). tako da smo imeli v«eea 161 insolvenc (lani 104) nasproti 169. 154. 164. 210. 209 in 185 v predhodnih 6 mesecih tek- leta. V dravski banovini 'e bilo ta mesec 8 konkurzov (lani 5) in 19 poravnalnih postopanj (lani 7)). torej skupaj 27 insolvenc (lani 12)). V ostalih banovinah ie bilo zabeleženih naslednje število insolvenc; vardarska banovina 12 (lansko lelo 6); vrbaska 8 (2)., drinska 14 (7). dunavska 24 (31). zetska 3 (2). moravska 6 (6). primorska 11 (4). savska 46 (27). Beograd 10 (7). Insolvence so se v vseh banovinah pomnožile le v dunavski banovini ne. kier pa je bil že lani insolvenčni val zelo občuten.
Skupaj je bilo v prvih 7 mesecih t I. zabeleženo v naši državi 1245 insolvenc. in sicer 477 konkurzov in 768 poravnalnih po-»tooanj. Naraščanje insolvenc nam kažejo naslednje številke, ki se nanašajo na prvih 7 mesecev zadnjih treh let:
kon- poravnalnih jan.-julij kurzov postopanj skupaj
1930	443	66	509
1931	288	438 , 726
1932	477	768	1245 Število insolvenc je leto9 1Vt krat večje
nego pred dvema letoma. Zanimive so tudi številke za dravsko banovino. Letos smo imeli v dravski banovini ie 174 insolvenc nasproti 97 v istem razdobju lanskega leta, in sicer 55 konkurzov (lani 44) in 119 poravnalnih postopanj (lani 53).
Eno leto dela Hmeljarske
prodajne zadruge
Žalec, 9. avgusta.
Po večmesečnih pripravah je uresničila lansko poletje peščica delavnih hmeljarjev dolgoletno težnjo vse doline po lastni prodajni zadrugi. Mnogo ovir je bilo treba premostiti in premaeati nebroj resničnih *n podtaknjenih predsodkov. Toda pokretniki niso omagali.
Lani je začela zadruga s skromnim vidnim delom, ko ie otvorila za svoie člane vzorčni hmeliski seiem v Žalcu. Početno nezaupanje hmeljske trgovine se je kmalu poleglo, ker so tuji kupci videli, da zadruga ne dela nobenih ovir reelni trgovini, temveč jo povsod podpira, saj ji je pomagala boš t vzorčnim sejmom do naglega kritja potrebnih količin izbranega blaga Tudi hmeljarjem ie dala zadruga poguma v teh hudih časih in zato ni bilo lani pomembnejšega ponujanja kakor v prejšnjih letih. Zadruga ie zelo olajšala svojim članom prodajo in ie prav ugodno vplivala na splošen potek prodaje in kolebanje cen. Dočim smo druga leta dosegli komai četrtino žateške cene, so se lani cene razvijale prav po položaju na svetovnem trgu in so se gibale celo nad svetovno pariteto. Vsem, ki so imeli blago na sejmu, je preskrbeia zadruga v najugodnejšem trenutku prodaio po najvišjih sezonskih cenah, ki so se plačevale v lanskem letu. V prvem letu je posredovala zadruga prodajo več sto metrskih stotov. Od več strani so bila zadrugi oonu iana zastopstva veletrgovin iz inozemstva, ki iih je pa ta odklonila, ker bi to znalo posebno v početku motiti priroden razvoj zadružnega dela.
Poleg tega vidnega dela je izvršila za druga zelo važno in obširno pro^^ndo za naš hmelj zlasti v tistih krajih inozemstva, kjer je bil doeedaj »e nepoznan. Večletno opazovanje, da ječmen v Savinjski dolini zelo dobro uspeva, so nagnila zadrugo k poizkusom 9 pridelovanjem pivovarskega ječmena, ki ga naša pivovarska industrija še vedno v velikih množinah uvaža iz inozemstva. Poizkusi so kvantitativno zelo dobro uspeli in bo poslala zadruga vzorce v strokovno analizo. Če bo ta potrdila pričakovano odličnost pridelka, bo zadruga pri čela 9 širjenjem te važne kulture po dolini.
Občni zbor, ki se je pod vodstvom načelnika g. Mihelčiča sestal preteklo nedeljo, je bil prav zadovoljen z delovanjem zadruge in je soglasno sklenil, naj »adruga v-ztraja tudi v bodoče in uspešno deluje a prospeh našega hmeljarstva. Prvo leto je štela zadruga 59 članov. Vztrajno in »nio-treno delo njenih voditeljev pa bo. kakor za gotovo upamo, pritegnilo še nove zadmž-nike pod nieno okrilje, da bo nastala i t nie tako v nekaj letih osrednia vnovčevalna zadruga za vse kmetijske pridelke doline, ki bo us»merjala tudi pridelovanje Ver varovala naše gospodarje pred nepremišljenim zaletništvom.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t- m. ponudbe glede dobave 600 kg cikorijt, 2400 kg svinjske masti. 3600 kg koruznega zdroba in 1200 Kg terpentinovega mila za pranje. Direkcim državnega rudnika Banja Luka sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave ključev za matice, francoskih ključev, klešč za cevi itdM glede dobave električnega materijala in vijakov i maticami. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Borze
U. avgusta.
Na ljubljanski borzi so devizni tečaji ostali dane® v glavnem nespremenjeni. Do-viza London se ie ponovno nekoliko okrepila. Od ostalih deviz sta se za malenkost okrepili devizi Berlin in Amsterdam.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie Voj na škoda po zadnjem močnejšem dvigu danes nekoliko popuščala. Za ka90 se je trgovala po 210. 207. 205 in 203, za avgust pa ie bila zaključena po 203. 7°/o Blairovo posojilo pa ie nadalje Čvrsto in se ie t*govaio po 4150. 41.25, 41.75 in 42. dočim je bil v 8"'« Blairovem posojilu zabeležen zaključek po 45. Promet ie bil še v begluških obvez nicah po 33 in 84.
Devize.
Ljubljana Amsterdam 2290.96 — 2302.32, Berlin 1852.08 - 1362.88. Bruseli 789.41 do 793.35. Curih 1108.35 _ 1113.&5, London 198.64 — 200.24, Newvork 5666.59—5694.85. Fariz 222.92 — 224.04. Praga 168.23 do 169.09. Trst 290.46 — 292.86.
Zagreb. Amsterdam 2290.90 — 2302.32, Berlin 1352.08 — 1302.88, Bruseli 789.41 do 793.35. London 198-64 — 200.24. Milan 290.46 — 292.86, Newyork Ček 5666.5S do 5694.85. Newyork kabel 5688.59 _ 5716.85 Pariz 222.92 — 224.04. Praga 168.28 do 109.09. Curih 1108.35 — 1113.85.
»Vzdržnost fe
ttesege K&d reetzi, ki Jih /te
pove Wllhelm Buscb. — Časi se spreminjajo. Znanost ter tehnika sta nam v marsičem napravili vzdržnost v veselje. Na pr. pri kftvL Čeprav se moramo vzdržati kofeina zaradi njegovih draži ji vih učinkov na srce in živce, smemo vendarle piti pristno, krasno kavo, — namreč kofeina prosto kavo Hag. Kava Bag je zajamčeno neškodljiva tn nudi največji užitek. Ako Hočete prizanašati svojemu zdravju, izberite si po pametnem prevdarku kavo Bag! Vsaka dobra trgovina z živili jo Ima; tc3 v hotelu ln kavarni se oa željo servira.
Pred kmetskim slavjem na Krškem polju
Krško, 10. avgusta. Samo par dni nas še loči od velikega kmetskega praznika na zgodovinskem Krškem polju. V nedeljo bo ob 8. otvoritev živinske razstave in nato premovanje konj in goveje živine. Do 12. se zberejo slavnostne skupine konjenikov, narodnih noš peš in na okrašenih vozovih v drevoredu pri župni cerkvi v Krškem. Sprevod krene opoldne iz Krškega skozi Leskovec na
__________Krško polje, kjer bo ob 14. otvorjen kmet-
Čnr ihT Pari t 20.1125, London 17.93. New- I sM tabor, na katerem bodo govorili gg.
Jork 513.25. Bruseli 71.225. Milan 26.25. Madrid 41.25. Amsterdam 206.70, Berlin 122.175. Stockholm 92. Oslo 89.75, Koben-havn 95.75, Sofija 3.73. Praga 15.18. Varšava 57.65, Bukarešta 3.05.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 203 — 204, za avgust 203 _ 204, za september 206 bi., za december 197 — 200. 7°/o investicijsko 49 den.. 4"/n agrarne 25 den., 6°/o begluške 34 — 35. 7°/o Blair 41.625 — 42, S°/«» Blair 45 — 48, 7"/o Drž hipotek, banka 43 — 48; bančne vrednote: Narodna banka 4400 den., Priv. agrarna banka 212 _ 216-
Beograd. Voina škoda 205. 200 zaklj.. investic.iisko 50 zaklj., 6°/o begluške 35, 34.75 zakli.. 7% Blair 41.25 zaklj.. Narodna banka 4300 den., Priv. agrarna banka 220, 215 zaklj
ministra Ivan Pucelj in dr. Albert Kramer, domači poslanec Alojzij Drmelj in več poslancev iz ostalih delov države. Ob 15. se prično konjske dirke, katerin se udeleže konjereje! iz vse dravske banovine, takoj nato pa bo sledila kolesarska dirka. Vstopnina na razstavo, veselični prostor in dirko za ves dan je 3 Din. Na Krško polje bodo vozili tudi vozovi, avtobusi in avtotaksirl po že dogovorjeni nizki ceni. Po dirkah se bo razvila velika ljudska veselica.
Ker imajo kmetje v okolici še precej dobrega rdečega in belega vina na prodaj in to iz znanih vinskih goric Trške gere, Tršljavca, Drenovca in od drugod, bodo na veseličnem prostoru pripravili tudi vinsko razstavo, kjer bodo interesentom po-
^	„ TJ n« o. .-i kušnJ'e na razpolago, železniške zveze so
Dunaj. Dunav - Sava- Jadran 13 Staatsei- prav ugodne in je posetnikom omogočeno senbahngesell. 14.80, Trbovlje 17.60, Alpina- da že v jutranjih in dopoldanskih urah
Montan. 8.95, Sečerana 25.
Stanje Narodne banke
V izkažu Narodne banke od 8. t. m. ni opaziti večjih sprememb. Podlaga, ki ee je v zadnjem izkazu porečala za 17.5 milijona Din. le v novem ižka*u popustila z? 8 na 1978.8 miliiona Din. Tudi posoiila (menična in loffibardna), ki 90 v zadnii četrtini JulMa narasla M 81.4 milijona Din. se v prvi četrtini avgusta niso nadalje dvignila in kažeio malenkostno nazadovanje za 0.6 na 2396.9 milijona Din. Ostale postavke med aktivami ne kažejo bistvenih sprememb.
Obtok bankovcev se Je povečal za 17-4 na 4872.5 miliiona Din. vendar ie ia skoro 200 milijonov Din manjši ne*o lani ob tem času. Povečanje obtoka pa fe v celoti pripisati le zmanjšanju žirovnih obveznosti, obveznosti na pokaz so namrelf nazadovale za 25 na 603.5 milijona Din: predvsem zaradi tega. ker so denarni zavodi nadalje pretvo rili del svojih žirovnih naloSb v bone Narodne banke in se ie zaradi tega postavka »obveznosti r. rokom« nadalje dvignila za 12.6 na 1416.4 milijona Din.
Razmerje kritja je ostalo skoro povsem nespremenjeno. Kritje obtoka in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša 36.13 */« (zadnii izkaz 36.14 "o), v samem zlatu pa 32-19 •/« (32.14 •/«).
Stanje na dan 8. i m. ie bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasnroti stanju ob koncu Julija): aktiva: rodlagc 1978.8 (- 3.0), od tega v zlatu 1762.8 (—),
Gospodarske vesti
= V trgovinski register so se vpisala
nastopne tvrdke: Avtomatični buffet »Daj-dam«, družba z o. z. v Liubliani (osnovna glavnica 50.000 Din: poslov. Oset Fr., trg> vec. Sv. Peter v Savinjski dolini; Julij Zupan, trgovec. Ljubljana); »Rafinerija dragih kovin, družba z o. z.< v Ljubljani, Ilirska ulica 36 (osnovna glavnica 20.000 Din; poslov, dr. Inž. Robert Pavlin. Ljubliana): I. Andlovic. trgovina z vrvarskimi izdelki. Ljubliana; Valentin Dežman, trgovina z lesom, Lancovo pri Radovljici.
a V likvidacijo je stopila Prva jugoalo-venska lesna industrija, drulba *«.».* Celju.
— V sadruini register sta se vpirali: Zadružna elektrarna v Pirničah, r. z i o. z. in Samopomoč učiteljskih otrok ▼ Ljubljani, r, l t o, t
B Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. i m. ponudbe slede dobave 1200 ktr bučnega olja, 3400 k« riža, 600 kg kave in 20.000 k e pSenične moke. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 25 i m. ponudbe glede dobave raznega železa in pločevine ter materijala za popravljanje avtomobilov, (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici ta TOI.)
= Dobave. DJrek. drž. rudnika Velenl* sprejema do 18. t. m- ponudbe glede 100 komadov hrastovih pragov; direkcija drža»-nega rudnika Kreka pa do 28 t m. flede dobave krovne lepenke. Dne 10. avgusta se bo vršila pri upravi Zavoda sa izdelav.i oblačil za vojsko v Beogradu licitaciia glede dobave 400 komadov vojaških pokriva! (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOL)
dopoldanskih urah dospo v Krško. Izkaznice za polovično vožnjo se bodo dobile na razstavi m i?a dirkališč
Iz letovisčarskega raja
Kranjska gora. d ivgusta. v brezskrbnem življenju, ki ga preživljajo prav te dni naša letovišča, pač ne opa-
Blagovpa tržišča
ŽITO.
4- Novosaduka blagovna borza /11. t. m.) Tendenca mlačna. Promet 32 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednje-baška in gornjebaška. 79 kg ter baška, okolica Sombor, 78 kg 152.50 — 157.50; baška.	_	......
ladia Tisa. 79 kg 157-50 — 162.50; baška | zamo ničesar, kar bi neprijetno motilo lepo
potiska, 79 kg 155 — 160; gornjebanatska	idilo, ki jo kaže vsako letovišče v živih, ve-
150 — 155: banatska, pariteta Vršac, 78 kg	selih slikah. Človeku se zdi. da naš svet
147.50 — 152.50: baška. sremska, nova	nima drugega zanimanja, nego da se nepre-
76 kg 142.50-147-50; banatska. nova, 76 kg	sta.no ukvarja samo z vremenom. Vremen-
140 I- 145; baška. ladia Tisa, nova, 76 kg	&ki preroki so postali najvažnejši faktorji
147.50 — 152.50.0ves: baški. sremski, novi	v borovškem letovišču in teh je pri nas v
115 _ 120. Koruza: baška 114 — 116; oko-	izobilju; njihove napovedi se prenašajo od
lica Sombor 115 — 117; banatska 111 do	kraja do konca vasi bolj ko vsaka še tako
113; sremska 118 _ 120; sremska, pariteta	imenitna krajevna ali letoviščarska senz^-
Šid 118 — 120. Moka: baška, banatska >0g«	cija. In ni čudno — borovški vremenski
in »Ogg« 240 — 255; »2< 220 — 230;	preroki so zanesljivejši nego dunajske ali
200 — 210; »6* 185 — 190; >7< 150—155;	zagrebške vremenske napovedi, saj se v sto
»8< 100 — 105. Otrobi: baški, sremski, ba-	primerih ne zmotijo niti enkrat. Le šk>da.
natski 75 — 80.	da ne morejo prerokovati tako. da bi bila
+ Ljubljanska borza (11. avgusta). Ten-	obenem vsem letoviščarjem všeč. denca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. — Vreme je bilo doslej kolikor toliko ugjd-
Nudi se pšenica (slov post., no mlevski ta-	no za razvoj tuiskega prometa. Predvsem
rifi plačljivo v 30 dneh): slavonska, okoli-	ie prevladoval hlad, ki so ga prav usodno
ca Sombor 79 kg po 205 — 210. potiska,	občutili zlasti letoviščarji, ki eo prišli iz
80 kg po 215 — 217 50; moka: baška »0<	južnih mest. A ta hlad je vprav v Kranjski
franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po	gori skoro zatrl kopalno sezono, ker vro-
315 — 320. banatska po 835 do 340:	čega solnca le ni hotelo biti. Bleščeča Jas-koruza (slovenska postala, plačljivo v W | na, vabeča s svojo mladostjo in lepoto, ni-
dneh): baška, po mlevski voznini po 170 do 172.50; pri navadni voznini po 175 do 177.50.
Tatvine in vlomi na deželE
Ljubljana, 11. avgusta
Orožniško poveljstvo v LJubljani in druga varnostna oblastva so prejela *r zad njem času iz raznih krajev poročila, da se množijo prav drzni vlomi ln tatvine.
Včeraj ponoči Je udri neznan potepuh v trgovino Ivana Groseka v Trebnjem ter odnesel okrog 1000 komadov raznih cigaret, par kilogramov tobaka, več metrov različnega manufakturnega blaga ter okrog 5000 Din gotovine. Skoda znaša okrog 7000 Din.
V	okolici Mokronoga ss je pojavil pred nekaj dnevi svojih 26 let star moški, oblečen v sivo ponošeno obleko s športno čepico na glavi. Pri ljudeh se je izdajal za tesarskega pomočnika, doma iz okolice Velikih Lašč. Ponoči se je pruepel v Gornje Zabukovje, nato pa v dopoldanskih urah vlomil v hišo Jožeta Kafola. Odnesel je dokajšen plen. Prisvojil si je zlato uro z verižico, dvocevno lovsko puško, nekaj avstrijskega denarja in pa nekaj čekov za zavarovanje delavcev. Poleg tega je odnesel tudi Kafolov orožni list. Po tatvini je izginil kakor kafra in ga ni več videti v tamošnjih krajih.
V	Čatežu je bil okraden posestnik Josip Tomše. Nekdo se je splazil v njegovo šu-po poleg hiše ter mu odnesel dve kompletni konjaki opremi, obiti z medeninastimi ploščicami v skupni vrednosti 2000 Din. Dalj« je bilo te dni vlomljeno tudi v hišo posestnika Andreja Valentinčica v Brinju. Tam ae Je potepal neki 241etni mladenič srednje postave, kodrastih in nazaj česa-
kakor ni mogla priti do sv-n^Ta pomena. To pa je res škoda, če pomislimo, da rs ravno asna ono, kar daje borovškemu letovišču šele pravi znak letoviščarskega življenja. Avgust bi moral prinesti izpremeni-bo v Jasno, kakor je bil običaj skoro še-vsako povojno leto. Toda o letošnjem avn-stu borovški vremenski preroki previdno molče.
Če človek postopa po letovišču in za kratek čas opazuje življenje in stavbe, najdu marsikaj, kar mu ne more biti všeč. Toaa to so le posameznosti, v celoti pa napravita vas dober vtis že zaradi velike sna^e in reda, ki vladata na zunai in ?e bolj na znotraj- Zmešnjavi, ki je nastala zadnja leta v gradbenih načrtih in zidan ju nekateri a stavb, je napravila banska uprava defini-tiven konec s tem, da je prepovedala <ra'i-bo poslopij, ki eo v nasprotju s planinskim slogom, z naravnim obeležjem in z bodočim regulacijskim načrtom. Banski upravr moramo biti le hvaležni, da je Kranjski gori s svojim ukrepom zagotovila men pristni planinski značaj, zakai vprav v gradbenih zadevah se je pri nas pogrešilo mai-sikaj, česar v resnici ni bilo treba.
Mnogoštevilni gozdovniki in skavtje, kt so taborili in še tabore po borovški okoli.-!, so mnogo pripomogli, da ie letošnja sezona pri nas tako prijetno živahna kakor že dolgo ne. Posebno dobro so se odrezale Rut«, ki so kakor nalašč ustvarjene za taborenje, zlasti še v Martulikovih predelih, ki predstavljajo še popolnoma nedotaknjen, divji prvotni značaj, kier najde človek še vse<?a. kar si more ustvariti le v svoji domišljiji in romantičnem razpoložen]u. Zato moramo gledati, da propagiramo naše Rute prav v onem smishi, zaradi katerega jih je narava oblagodarila v najvišji meri — kot izvrstno letovišče in še izvrstnejše torišč? tabornikov, pa bilo že organiziranih ali n<»-oreaniziranib ali le slučajnih. Prostora najdejo tam vsi. a ne samo prostora, 'emveč
nih las, temnega obraza oblečen v precej
ponoieno obleko. Fant Je iz Valentinčičeve J vsega, kar iim more nuditi le naša. popol-omare odnesel nekaj nad 500 Din gotovi- | noma nedotaknjena planinska narava, ne ln pa več raznih drugih vrednot.
Tatovi in vlomilci tudi na 31edu ne počivajo. Pred nekaj dnevi se 1e vtihotapil drzen svedrovec v drugo nadstropje hote-la »Astorije«. kjer Je vdrl v eri sobe ter odnesel letoviflčarlu Stanku Vujafkoviču zlato starinsko verižico z obeskom sv. Jurija, starinsko zlato broio z diamantom in še par dragocenosti v vrednosti 5150 Din. V sobi Georga Hemma Je ukradel moško spalno obleko, nekaj ženske obleke, več toaletnih potreoSčln ter razne druge predmete v vrednost: okrog 1000 Din. Na Ikodo Grete Schwam>ve je ukradel nekaj obleke in toaletnih potrebščin v vrednosti 1200 Din. Teh tatvin je osumljen neki SSletnik precej zagorelega, gladko obritega obraza. Mož je prej beračil po hotelu.
Vitae discimus
Britski admiral v p. John Weston potuje po svetu s svojo ženo, dvema hčerama in sinom. Vzrok njegovega potovanja je kaj originalen. Pravi, da šola ne more nuditi otrokom tiste vzgoje, kakor se spodobi mladim ljudem v sedanjosti, zato je sklenil. da bodo njegovi otroci zajemali repo-sredno iz življenja. Dosiej je admiral z družino prepotoval Kapland. južno Afriko. Kongo. Sudan. Egipt. Palestino, Trak. Turčijo, Bolgarijo in našo državo. Obiskal bo Se Italijo, Švico in Francijo, potem se bo vrnil na Angleško. O preprostem ljudstvu veli admiral,~da je povsod dobro, ker še ni zastrupljeno po Pridobitvah civilizacije, ki ustvarja med narodi zlo in nesrečo.
Iz življenja in sveta
K predstoječi preosnovi nemške vlade
Pojdite za mesec dni na brezplačni dopust"
Odprava sibirskega mraza
ANEKDOTA
črni boksač se je čutu malo negotovega pred svojim. slavnim nasprotnikom. Nje. gov manažer mu skuša vliti poguma: »Reci sizmag-al bom, zmagal bom — m gotovo boš zmagal«! — »O ne,« je vzdih-uil črnec, 2>v8in predobro, dci sem velilc lažnivec!«
KARIKATURA
Američanka Helena Madlson Je zmagala v plavanju prostega sloga na 100 m
Amerika se vrača k rodhi grudi
Ameriško ministrstvo za poljedelstvo je iadalo statistični pregled, iz katerega je razvidno, da je lani prijelo za motiko zopet poldrug milijon brezposelnih in strada-jočih Američanov. Ti so zapustili svoje hiše in stanovanja v mestih ter se izselili ra kmete, kjer so se lotili farmarsikega poklica.
Ta pojav je posebne pozornosti vreden zategadelj, ker je v zadnjih sto letih v zgodovini ameriškega življa prvič, da beleži statistika dotok iz mesta na kmete, ne pa v obratni smeri, kar se je zadnjih sto let redno ponavljalo. Ker se je poleg tega lansko leto ra kmetih rodilo skoro pol milijona otrok, se lahko reče, da se je emeri-ško podeželsko prebivalstvo okrepilo in pomnožilo skoro za dva milijona duš. Značilno pri osebah, ki so se vrnile iz mest na kmete, ie tudi to, da gre večinoma za far-marske sinove, ki so prišli prej s farm v mesta v dobri veri. da bodo tam brezskrbne »še živeli, pa so morali žal sprevideti, da v mestih zanje ni kruha.
Nov izliv Donave v Črno morje
Kapitan italijanskega tovornega parnika »Speranza« je odkril v donavski delti nov rokav. t>o katerem se voda izliva v Črno mxx"ie. Sreča mu ie bila v toliko mila, da je no tem izlivu brez posebnih težav nre-pelial svoio ladio. za katero mu ni bilo treba plačati nobenih carinskih pristojbin.
Tretii start mrs. Bruce
Letalka Bruce, ki hoče za vsako ceno zlomiti svetovni rekord v vztramostnem poletu in se ie morala zaradi defektov v stroju že dvakrat vrniti na zernlio, je te dni s+artala v tretiic. to pot v Felixtownu. V zraku kani ostati štiri tedne.
Newyorški župan Jimmy Walker je imel v ameriškem radiu govor, v katerem je opozarjal ca silne gospodarske težave ameriških mest, ki imajo prazne blagajne. Pozval je magistratno uradništvo, naj nastopi enomesečen brezplačni dopust, kar bi prineslo
blagajni prištedek poldruge milijarde Din
Znanost, kakor za marsikakšno drugo I vsakdanjost našega življenja, tudi za zeha-nje še ni našla dokončne razlage. Ena naj- | novejših teorij je ta, da je zehanje kakor | pretegovanje refleksno gibanje, ki mu je namen spraviti kri iz odvodnih žil v do. vodne zaradi boljšega krvnega obtoka v možganih. Zehali in pretegovali bi se torej tedaj, kadar nastopi v možganih pomanjkanje krvi, ki ga je treba odpraviti.
Tej teoriji ugovarja dejstvo, da se možgani baš v spanju bolj napolnijo s krvjo in zehanje bi tedaj spanje pospeševalo, a ne odpravljalo zaspanosti. Sploh je veliko vprašanje, da-li zehamo, da preženemo utrujenost, ali pa zato, ker smo trudni..
Prof. Albreeht Peiper je tu nastopil z novo razlago. Po njem je zehanje samo neka vrsta dihanja, in sicer nižja in razvojno zgodovinsko primitivnejša vrsta dihanja. Da je temu tako, dokazuje že dejstvo, da prezgodaj rojeni očitno zehajo. Na tej stopnji pa delovanje velikih možganov še ne pride v poštev in center zehanja tedaj ne more biti v teh možganih. Zehanje in pretegovanje je razširjeno med vsemi sesalci in pticami, glede plazilcev in rib ne
I vemo še natančnejšega.
Po Peiperjevem naziranju je zehalni center del dihalnega centra kakor hliptal-I ni in goltalni ali hlastalni center, ki je bil prvotno z dihalnim ozko zvezan, kar dokazuje nižje živali, ki dihajo s tem, da goltnejo. A tudi zehanje se konča z golt-nim gibom, kar kaže na medsebojne ozke zveze.
Hlastanje je najnižja oblika dihanja pri človeku in lahko nastopi kot nekako dihanje za silo — n. pr. pri umirajočih, ki jim dihalni center ne deluje več. In tako nastopa tudi zehanje kot pomožno dihanje, kadar se pravi dihalni center utrudi, čim pa se je sprožilo, nastopi ovira, ki ga zadržuje v normalnem stanju, in nastopi običajna oblika dihanja.
Odrasel-človek lahko poljubno sproži ze. halni refleks, a ne zaporedoma, temveč po nekem določenem, kratkem pre^iedktu. Potemtakem je zehanje samo posledica utrujenosti, a brez vsakega učinka na telo, in nadomešča za kratek čas pravo di. hanje kot njegova nižja stopnja.
če ta. teorija v vsem drži, to bo treba šele dokazati.
Zalivski tok teče, kakor znano, mimo skandinavske obale in se potem obrne proti južnemu delu Nove zemlje. Tu se sreča z enim najbolj mrzlih morskih tokov na svetu, ki izvira iz Karaškega morja. In tu se neha tudi vpliv toplega zalivskega toka.
Kakor poročajo sedaj ruski listi, pa hoče inženjer Avdejev zajeziti mrzli tok ob Karaških vratih z velikim jezom, na kar bi zalivski tok imel prost prehod do severne sibirske obale. Posledica tega bi bila ta, da bi se temperatura v teh krajih znatno zvišala, kar bi pospešili še s tem, da bi usmerili reke, ki tečejo s svojo relativno toplo vodo v Karaško morje, v južnejše močvirnate kraje. Z zvišanjem temperature bi pridobili mnogo rodovitnega ozemlja, ki je danes brez koristi. Avdejev misli, da je njegov načrt tehnično razmeroma lahko izvedljiv.
Največje evropsko letalo
V Berlinu pričakujejo prihodnje dn prihod največjega evropskega celinskega letala »ANT 14«, ki je last sovjetske Unije in Ima prostora za 40 oseb. Aeroplan je opremljen s petimi stroji iin lahko doseže brzino do 180 km na uro. Med poseb.iosti tega letala spada radio-naprava za prejemanje in oddajanje vesti ter posebni pripravi za nočne polete in za letanje v megli. Rusija izdeluje tovrstna letala že v serijah. Odločeno ie. da bodo oskrbovala vožnje na rvrogi Moskva—Vladivostok, ki znaša 10.000 km dolžine. Ko bo otvcrjema ta zračna črta. bo vzpostavljena najhitrejša prometna zveza med zapadno Evropo in Daljnim vzhodom.
Konec Ku Klux Klana
Pravkar izišla številka ilustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET"
H. SMREKAR: — 40° C v senci OPAZOVANJE ZRAČNEGA PRITISKA (Dr. Oskar Reya) TELO IN PODNEBJE (s slikami) VIHAR V KOLONIJI (Dr. Ivan Lah — z ilustracijami Fr. škodlarja) ODKOD RAZLIČNO STARANJE ŽENSK IN MOŠKIH OSKAR DEV t
JAPONSKA V SLIKI IN BESEDI SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA BEDAKOVA OSVETA (Iv. Podržaj) S SUŠAKA V AFRIKO (Dr. Stanko Jug — s slikami) MEDNARODNO POLARNO LETO 1932—33 (s sliko)
SMOTER NOVEGA PICCARDOVE-GA VZLETA (s sliko i ZANIMIVE NAJDBE V GAZI (s sliko)
ČLOVEK IN DOM (Praktično urejene kuhinje — s sliko) TRI MINUTE POTOVANJA (Que-bec, košček stare Francije v Kanadi — s sliko)
POTOČEK (G. TyroIler — lesorez) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (najbolj znani samec na svetu — s sliko) ŠAH
ANEKDOTE
ŽEN IN GOSPODINJ JE ZMEROM MANJ
HUMOR (A dam .s on)
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
številke 2 Din po vseh trafikah
Posamezne
Olimpijska rekorderka
Univerzitetne četrti
Pariz prednjači v Evropi s svojimi visokošolskima napravami in po njegovem vzoru gradijo zdaj vseučiliške četrti vudi ra Masarvkovi univerzi in na Tehnični visoki šoli v Brnu ter na Komenskega univerzi v Bratislavi. Brno dobi poleg tega poseben »Akademski trg« z univerzitetno knjižnico ter poslopja za medicinsko kliniko. Vse te zgradbe bodo stale v neposredni soseščini.
Ameriška ustrahovalna organizacija Ku Klux Klan, ki je imela še 1. 1925 devet milijonov privi Vencev, je popolnoma propadla. Njen vodja Clarke je v norišnici, mistični vitezi pa so se po nočnem sestanku, ki ga je zajel fotograf na zgornji sliki, razšli
Poročila lz stratosfere
V nekaj dneh se bo dvignil prof. Piccard iz Dtiben-dorfa pri Curihu k novemu vzletu v stratosfero.
Kot edini v Jugoslaviji smo si na podlagi pogodbe z učenjakom pridobili pravico priobčiti tri njegova izvirna poročila, od katerih bo vsako obsegalo kakih 1SOO besed.
Prvo poročilo bo vsebovalo izvleček iz dnevnika, ki ga bo pisal prof. Piccard med svojim vzletom v stratosfero. Drugo in tretje poročilo pa bo vsebovalo znanstvene rezultate novega vzleta v stratosfero. Prvo poročilo bo odposlal učenjak takoj po svojem povratku na zemljo.
Uredništvo tedenske revije ,,ŽIVLJENJE IN SVET"
Revija se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 5, in stane mesečno samo 8 Din.
general v. Schleicher
Vsak las pove tvojo starost
Zadnje priprave za Piccardov vzlet
Prof. Piccard pregleduje na letališču Diibendorfu pri Curihu posode vodika, s katerim bodo napolnili njegov balon, preden se bo dvignil v stratosfero. Curiški meteorološki zavod je opozoril učenjaka, da mu grozi od 10. do 14. avgusta v višini nad
16.000 m trčenje z meteoriti Perzeidov
Nenavadna avtomobilska nesreča
V okolici Dunaja se je te dni primerTa nenavadna avtomobilska nesreča. Dunajski zdravnik dr. Singer je drvel s svojim avtomobilom, v katerem je sedela poleg njega zdravnica dr. Berta Weiss, po veliki cesti, ki drža naravnost v mesto. Razsvetljava velike ceste pa je bila tako pomanjkljiva, da je vozilo v največjem dira naletelo na voz lesa in s polno paro zavozilo vanj. Na vozu so bili drogovi različne dolžine. Neki drog se je v trenutku sunka z vso silovitostjo zaničil v zdravnikov avtomobil, predrl stekleno napravo in preluknjal zdravnici dr. Weissovi vrat ter jo tako hudo poškodoval, da je kmalu po nesreči izdihnila na mestu nesreče, ne da bi se bila poprej zavedla.
Kulturna zgodovina vrtnice
Artur Kunert je napisal z nemški vest-niik »Atlantis« kulturno zgodovino vrtnice. V svojem zanimivem sestavku opisuje, kako jc prišla vrtnica iz svoje pradomovine Perziie v svet. se po njem razpirostranila in kakšno vlogo si ie osvojila v življenju ljudi, verstev in v življenju narodov.
Kongres mednarodnih pravnikov za ločitve
V Oxfordu trenutno zboruje kongres mednarodnih pravnikov za ločitvene zadeve V imenu International Law Assosia-tion ie sklical zborovanje lord Blanes-bourgh. Poglavitna naloga kongresa obstoji v tem, da se Izdelajo predlogi za loČ;t-vene postopke v posameznih državah ki bodo veljavni tudi v drugih državah. Doslej namreč zevajo v tem pogledu med posameznimi državami jako občutne vrzeli.
Američan GaJlitzen, zmagovalec v umetnem skakanju v plavalnem športu
»No, kako z vami, gospa?« »Hvala. Samo bolj samotno je, odkar je umrla moja draga, zlata ribica!«
X»Everbodys Weekly« )
vita. Cim starejša oseba, tem počasnejša je rast; in stari ljudje imajo seveda več krogov na laseh nego mladi. Hood je ugotovil, da ima las 201etnika na vsako dese-tinko milimetra šest krogov, las 40Ietnika pa dvanajst. Poskusi so pokazali, da je ta starostni simptom zelo zanesljiv.
Toda dr. Hood hoče s posameznim lasom v roki še ugotavljati, koliko časa je že preteklo, od kar si je dala kakšna oseba ostriči lase, d» H kadi in pije, kako se češe itd. Ce se mu to posreči, bo imela kr:-minalistika velik dobiček, kajti zločinec lahko ostavi kraj zločina brez prstnih odtisov, ne more pa skoraj preprečiti, da bi ne izgubil kakšnega lasu.
Hajat-kana je angleška vlada imenovala za guvernerja indske province Punjab. To je prvi primer, da so imenovali Angleži domačina za guvernerja v svojih indskih kolonijah
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Chicaški kriminalog dr. E. Carleton Hood je napravil senzacionalno odkritje. S skrbnimi mikrofonskimi preiskavami je dognal, da ima vsak človeški las kroge, ki izdajajo njih starost kakor letnice pri drevesih. Krogi nastajajo med rastjo las, ki ni enakomerna, ampak *"ako rekoč sunko-
Prvi indski guverner
Spor
Zmagati moramo!
Jugoslovenski plavalni reprezentanci na pot v Millstatt.
Po večletnem presledku je uspela plavalnemu savezu skleniti meddržavno plavalno tekmo z Avstrijo.
Ni dvoma, da smo b»H pred leti potisnjeni v ozadje,, ko nismo uspeli v srečanjih s Poljaki in Čehoslovaki.
Naš plavalni šport je malo zastal, nato pa se je z velikim trudom in še večjimi materi j aininri žrtvami plavalnih klubov zopet dvignil na odlično mednarodno višino.
Plavači morajo zdaj pokazati, da niso bili zaman napori in ŽTtve klubov za trenerje, plavališča ,td
Rezultati tekmovanja v Splitu so takšni, da brez strahu pričakujemo rezultate s tekmovanja v Milstattu.
Birimiša in Drašiko bosta in morata dati vse_ za zmago štafete 3 krat 100, in Senja si je kot tretji sigurno svest svoje odgovornosti!
Draško mora še v hrbtnem plavanju pokopati, kaj zmore,
Waterpoli«ti Jugovci, vi reprezentanti našega morja na skrajnem jugu, pojdite v boj brez bojazni in z voljo do zmage!
In Kordelič ter Ziherl morata pokazati v? več!
Boj bo trd! Oči vseh pTavačev in prija-teliev vodnega športa so uprte v Vas. Zavedajte se. da je zrnata pot v svet.
Zmagati morate, da dvignete visoko zastavo naše mlade majke Jugoslavije!
Dvodnevno gostovanje SK Orienta (Susak)
Na igrišču SK Ilirije bo gostovalo v nedeljo in na praznik 14. in 15. t. m. nogometno moštvo susaškega SK Orienta, prvaka primorske župe ZNP. Moštvo uživa prav dober glas, na svojem terenu velja skoro za neipremagljdvo. V zadnjem času se ponaša z neodločenim 2 : 2 proti Hašiku, enak rezultat je doseg'o tudi lani proti Iliriji.
Oba dni se prične tekma ob 17.30, v nedeljo se pred tekmo vrši lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Slovenije, ki se prične že ob 14.30.
Motokolesarski dan
na igrišču Hermesa
•j
Flermesovo novo dirkališče bo v nedeljo športna arena, ki bo privlačna ne samo za kolesari, temveč prav tako za publiko, ki od takrat, k o je imela Ljubljana svoje dirkališče v Tivoliju, ni več videla kolesarskih di-k na dirkališču. Popolnoma nova bo nedeljska prireditev za dirkače, ki niso vajeni voženj na ograjenih prostorih; ti bodo morali razen tega pomeriti svoje sile z močnimi inozemskimi in domačimi vozači. Tekmovalci iz Hrvatske so takšnih tekem bolj vajeni in zato ni pričakovati, da bi naši vozači odnesli preveč zmag. Vsekakor so rudi naše sile prav dobre in med njimi ae smemo pozabiti na Abulnarja, Prodana, Rozmana, Valanta, Poliča rja, Kačiča, Kesi-čfl. Smrek a rja in druge.
\Tad vse zanimive bodo tudi motocikli-stične tekme predvsem dirka pomožnih motorjev, kolesarska vožnja z motornim vodstvom in pa propagandne moto cikl is t i čne etirke. Dozdaj je prijavljenih okoli 100 dirkačev iz 30 domačih in inozemskih klubov. Za dirke je razpisanih okoli 50 nagrad, ki b^do do sobote razstavljene v izložbi »Zvezni knjigarni« pred glavno pošto.
Ker bo poset Hermesovega dirkališča, ki leži gorenjsko in kamniško železnico, v nedeljo gotovo velik, se občinstvo naproša. da se brezpogojno pokorava navodilom rediteljev.
Zbirališče za udeležence (dirkače) je ob 13.15 na Kongresnem trgu, odkoder bodo
nato z godbo »Sloge« odšli skupino na dirkališče. Dirke se bodo pričele ob 14.30, zvečer ob 20.30 pa bode pri »Stepicu« razdeljene nagrade.
Odhod jugoslovenske plavalne reprezentance v Millstatt. Z gorenjskim braovla-kom odpotuje naša plavalna reprezentanca v Mšllslatt na Koroško, kjer nastopi prvič proti avstrijski plavalni reprezentanci. Ekipa je do zadnjega moža kompletna: ker so vsi reprezentanti v odlični formi, pričakuje vsa jugoslovenska športna javnost, da bo končnr izid dvomateha z Avstrijo za naš plavalni šport ne samo časten, temveč celo zmagovit. Pod vodstvom gg. dr. Spe-hara. Esaipoviča. Bedenka in Sancina potuje 1° tekmovalcev, ki bodo branili naše barve v naslednjih disciplinah: 100 m prosto: Senjanovic (Jadran), Wnlfan (Primorje); 200 rn prsno: Birimiša (Jadran), Grki-nic (Victoria): 3 krat 200 m (prsno, hrbtno, prosto): Birimiša (Jadran), \Vilfan (Primorje) Senjanovic (.Jadran); 400 m prosto: Senjanovič (Jadran), Mina (Victoria); 100 m hrbtno: \Vilfan (Primorje), Marčeta (Victoria); 4 krat 200 m prosto: Senjanovic, Gazzari (Jadran). Minii (Victoria). V/i 1 far (Primorje). Skoki z deske: . Ziherl Kordelič (oba Ilirija). Waterpo!o: FaSris. Samardič. Bibiča I. in II., Dabro-vic I in II.. Sandinger (vsi Jug), čulič in Majič (Jadran)
Shižbene objave LHP, (Iz seje u. o. 10. avgusta 1932.) Na znanje se vzame 6e-srnam igralk Borca za pokalne tekme. Izjava Tržiča o nadaljnjem sodelovanju v pokalnem turnirju se vzame na znanje. Denarna globa, naložena Tržiču, ostane v veljavi. Z ozirom na odstop Tržiča od nadaljnjih tekem se verificira tekma Tržič : Atena. ki bi se morala odigrati 14. t. m. v Tržiču, s 6 : 0 za Ateno. Za 14. in 15. av. pasta se določijo sledeče pokalne tekme: 14. Atena : Bratstvo, ki jo preoušča Atena Bratstvu par forfait s 6 : 0. kar r.aj vzame Bratstvo na znanje. Za 15. Borec : Svoboda (sodnik g. Zaspan) in Ilirija : Brafrstvo (sodnik g. Jaksič). Zaradi evhari-Pt'čnega kongresa, ki se vrši na Jesenicah dne 14 t m.. =e nreloži prvotno na 14. določena tekma Borec : Bratstvo na soboto 13. t. m ob IS.30 (sodnik g. Zupani. Verificira se poVVna tekma Atena : Svoboda, določena za 7. avgusta par forfait s 6 : 0 za Atero. SK Svoboda kakor tudi vsi ostali klubi se opozarjajo ponovno, da ne morejo in ne smeio sami odpovedovati tekem. zlasti pa ne v zadnjem hipu. Klubi naj se zadevno ravnajo po prrmoricii^h za to tekmovanje. ki so jih prejeli. SK Iliriji se dovolj odigramje prijateljske tekme s
SK. Fruškogorcem v Šidu. Na znanje se
vzamejo prijave istega kiuba za prijateljske tekme z raznimi klubi ZHP. 3K Ilirija se obvešča, da je državno prvenstvo preloženo na september.
Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se: v nedeljo 14. t. m. igrišče Ilirije : Ilirija — Orient (Sušak) g. Pevalek, event. predtekma g. Dolinar;; v ponedeljek 15. t. m. igrišče Ilirije: Ilirija—Orient g. Luke-žič. event. predtekma g. Zupan. — V Domžalah 14. t. m.: Disk—IITrija rez, g. Mah-kovec; v Trbovljah delegira sodnike za tekme ob priliki proslave 10 letnice SK Trbovlje v dneh 14. in 15. t. m.OZDS pri MO. V Laškem 14. t. m.: SK Laško—Atletik SK rez. g. Janežiie.
Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. Razvrstitev tekem dne 13., 14. in 15. t. m. je naslednja: V soboto, 13. ob 18.15: Svoboda : Jadran (izločilna), igrišče Ilirije; v nedeljo, 14. ob 8. Ilirija I: zmagovalec Svoboda—Jadran (I. kolo), ob 9.15: Ilirija II: Morava (I. kolo), obe tekmi na igrišču Ilirije; nadalje na igrišču Hermesa: ob 8. Mladika : Drava (tolažilna); ob 9.15: Istra: premagani Svoboda—Jadran (tolažilna). Na praznik, 15. ob 8.: Hermes : Ilirija II (II. kolo) na igrišču Hermesa nadalje na igrišču Ilirije: ob 8 Morava: Zmagovalec Svoboda—Jadran (II kolo); ob 9.15: finale tolažilnih tekem med zmagovalcema prejšnjega dne. — Medklubski odbor poziva moštva, da nastopijo točno cb določenem času; vsako postavi svojega stranskega. sodnika. MO opozarja tudi, da je vsaka preložitev gornjih tekem nemogoča.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Zvečer ob 20. je v klubski sobi kavarne Evropa važna seja sekcijskega odbora. V nedeljo 15. t. m igramo pokalno tekmo z Bratstvom v Liubljani. Postava družine bo objavama jutri v garderobi na igrišča.
ŽSK »Hermes«. Danes ob 19. važen sestanek na igrišču vseh sodelujočih pri otvoritvi dirkališča dne 14. t. m.
SK «Jadran«. Drevi ob 20. obvezen članski sestanek celotnega članstva, posebno juniorekega moštva zaradi bližajočih 6e pokalnih tekem. Vsi in točno!
Kolesarsko društvo »Sava« v Ljubljani poziva člane, da se sigurno udeleže nedeljskih kolesarskih dirk na novem dirkališču ?.SK »Hermes«. Zbirališče ob 13. na Kongresnem trgu.
KoturaŠki savez, pododbor Ljubljana, poziva vsa včlanjena društva, da se udeleže v nedeljo mednarodnih kolesarskih dirk na novo otvorjenem prostoru 2SK »Hermesa«. Zbirališče ob 13. na Kongresnem trgu.
Pred otvoritvijo Sokolskega doma v Ribnici na Dolenjskem
Ribnica, 11. avgusta.
Le še nekaj dni nas loči od otvoritve Sokolskega doma. V domu samem je utihnil ropot zidarjev in mizarjev ter se umaknil mirnejšem delavcem, ki hitijo, da dovršijo zadnja dela. Okoli ponosne stavbe se pripravlja planiranje in ko bo še to končano', se odmerita telovadišče in veselit ni prostor. Tako bo v nedeljo 14. t. m. vse pripravljeno, da se otvorijo vrata novemu sokolskemu hrnnu, ki sta ga sezidala zavednost in daražljavoet naše lepe doline in celo iz Amerike so prispevale žuljave roke rojakov lepe vsote za utrditev Sokolstva v našem kraju.
Že v soboto nas uvede v nedeljsko slavje pestra telovadna akademija. V nedeljo ob pol 10. uri bo sprejem gostov na kolodvoru. Prošnji za posebni vdak je. bilo ugodeno ter se Ho ta vlak odpeljal proti Ljubi jami ob 21.35.
Takoj po sprejemu gostov bodo na teio-vadišču izkušnje za proste vaje, a popoldne ob 14. bo otvoritev, nakar krene sokolski sprevod po trgu nazaj na telovadišče. Po javni telovadbi bo v prostorih novega doma in izven njega rajanje ob zvokih naše mlade sokolske godbe.
Trški gospodarski odbor je sklenil, da popravi pešipot iz trga proti kolodvoru, kajti bil je res že skrajna čas. Na noto urejena in razširjena pešipot, obrobljena s cementnimi robniki, tik ob njej krasna stavba Sokolskega doma, kaže prav lepo sliko. Gospodarski odbor si je postavil 6 tem delom leip spomenik, zlasti še, ako naš Logar uresniči, kar obljublja, da nam novo pešipot okrasi pomladi še z lepim drevoredom nasadem.
Sokolsko društvo Rimske Toplice-Šmarieta
Rimske Toplice, 11. avgusta
Kakor smo že poročali, bodo v nedeljo dopoldne ob 9.30 na novem modernem športnem kopališču v Rimskih Toplicah plavalne tekme za vse področje celjske sokolske župe. Takoj nato nadaljujemo s tekmami v odbojki ,nakar se bo popoldne ob 16. vršil javni nastop na letnem telovadišču hotela »Stara Pošta«. Tekmovalci naj se strogo drže načrta. Tekmovalo se bo v naslednjih disciplinah: hrbtno plava, nje, prsno plavanje in poljubno za vse vrste — člane, članice, moški in ženski naraščaj. V skokih je določena za člane in moški naraščaj višina 3.50 m. za članice in ženski naraščaj pa 1.30 m. Člani in mo. ški naraščaj imajo pri skokih z višine 3 poljubne skoke, članice in ženski naraščaj le po dva.
Ponovno vabimo vse članstvo celjske so. kolske župe, da se polnoštevilno udeleži plavalnih tekem za župno prvenstvo. Vsf gostje in člani naj sft zglase takoj pred pričetkom tekem pri društvenem prosve-tarju, ki bo vršil informacijske posle na kopališki terasi ter Izdajal potrdila za po. lovično vožnio, izkaznice za popust v ter. malnih kopelih v gornjem kopališču, pove-rilniee za skupni obed v posameznih hote
Pedagoginjo
s tečajem za vzgojo dece,
perfektno veSčo srbohrvaščine, nemščine ln francoščine, eventualno tudi klavirja, dobrodušno in ljubiteljico otrok iščem kot od-gojiteljico za svoje 5 in pol leta staro dekletce. Nastop takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval in s sliko je poslati na
HERMINO POPOVTC, Grand hotel Toplice, soba 121, Bled.	10893
lih po znižanih cenah 8 Din na osebo kakor tudi vsa nadaljnja potrebna pojasnila. Vabimo vse iskrene prijatelje lepih Rimskih Toplic, da nas ob 51etnici obstoja na. šega društva počaste s posetom in si ogledajo delo v šmarješki dolini.
Sporočamo še vsem, ki so podprli akcijo za gradnjo Sokolskega doma v Rimskih Toplicah z odkupom srečk, da se loterija zaradi nepredvidenih težkoč ne bo vršila 15. t. m., temveč v prihodnjem letu. Srečke nikakor ne zapadejo.
Sokoisk] nastop v Sovodnjem. Med najmlajšimi in jako delavnimi sokolskimi edinicami v škofjeloškem okraju so bratje in sestre iz Sovodnjega, ki z velikim uspehom širijo Tyršev nauk v tem obmejnem kotičku naše zemlje. Po sklepu društvenih načelnikov javni nastop letos v Sovodnju ni bil predviden, a kaj — ko pa zavest, da nekaj sami zmorejo, telovadcem ni da. la miru in so se zato preteklo nedeljo predstavili pred domačo javnostjo, ki ceni sokolski trud precej bolje, kakor marsikatera inteligentna veličina. Sam kmetski narod s hribov in gričev je prispel na slavje. Kljub »krizi« so podprli Sovodenjčane še obmejni žirovci in vrli Gorenjevaščani, ki so vsi prispeli kar peš do novega, v prijetni senci prirejenega letnega telovadišča. Nastopili so vsi društveni oddelki s prostimi vajami. Moška in ženska deca je res lepo nastopala, Brezhiben je bdi tudi nastop članov, k* so bili deležni splošnega odobravanja. Po telovadbi se je razvila med navzočimi prijetna sokolska zabava, ki je v nekaljeni harmoniji znova utrdila lep sloves društva.
Iz žlvlfenfa na dež@l?
Z Jesenic
s— Zvezna strelska družina na Jesenicah
priredi v nedeljo 14. t. m. slavnost otvoritve dograjenega strelišča v Kurji vasi. Dopoldne ob 9. sprejem gostov na postaji, ob 10. odhod na strelišče, ob 10.30 slovesna otvoritev, nato pa tekmovalno streljanje. Ob 15. se prične v Sokolskem domu in na letnem telovadcu veselica s plesom. Slovesnosti se udeleže zastopniki oblastev, vojske in strelskih družin iz drugih krajev.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo
predvajal drevi ob 20.30, v nedeljo 14. tega meseca ob 18.30 in 20.30 ter na praznik v ponedeljek 15. t. m. ob 20.30 zvočni film »Zadnja četa«. Zvočna predigra.
Iz Šoštanja
š— Osebna vesta, šahovski klub priredi drevi ob 20. pri čerovšku odhcdnico svojemu članu in odborniku, živinozdravniku g. Josipu Koželju, ki odhaja v Celje, člani in prijatelji kluba vabljeni!
š— Na igrišču pri Sokolskem domu so odigrali celjski in naši Sokoli prijateljsko tekmo v odbojki. Prvi so se spoprijeli na-, raščajniki. Zmagali so Celjani z rezultatom 16:14, 12:15, 15:11. Pri naslednji igri so premagali člani domačega društva celjske z izidom 15:4, 6:15 in 15:12. Ta šport se je zadnji čas pri nas zelo udomačil in ga gojijo med Sokoli prav vneto.
/V Iz Ptmfa
<h- Mizarski tečaj za umetno luženje.
Na pobudo člana Zbornice za TOI g. Sen-čarja se je pod okriljem Mizarske zadruge v Ptuju vršil dvodnevni strokovni tečaj za umetno luženje. Praktična dela in predavanja je imel strokovni učitelj srednje tehnične šole g. Do'ak Adolf iz Ljubljane. Tečaja se je udeležilo 11 mojstrov i,n 16 pomočnikov iz mesta in okolice. Ob zaključku tečaja v nedeljo 7. t. m. je imel na prisotne lep govor g. Senčar, ki je poudarjal potrebo po talcih strokovnih tečajih. V imenu udeležencev se je zahvalil mizarski pomočnik g. Matjašič iz Ptuja, v imenu zadruge pa podpredsednik gospod Ambrož. Pripravljata se še tečaj za Ical-kutaciijo in knjigovodstvo in nato politimi tečaj.
Iz PfeVsnuria
pm— Pevski koncert. Dijaki iz Murske Sobote m okolice priredijo v soboto 13. t. m. večer slovenske narodne in umetne pesmi v zdraviliški restavraciji g. Marše-ka v Slatini Radencih pod pokroviteljstvom lastnice zdravilišča gospe Hohnove ter ravnatelja g. Jan/tka. Zbor vodi dijak Gre-gorc iz Murske Sobote. V načrtu imajo tudi gostovanji v Ljutomeru in Ormožu jn prireditev doma v Murski Solno ti. Čisti dobiček je namenjen v podporo revnih dijakov.
pm— Razstava prekmurskega tiska. — Prekmurski akademiki so se lotili naloge, da zberejo vse spise, ki se kakorkoli tičejo Prekmurja, in priredijo razstavo v telovadnici realne gimnazije v Murski Soboti, ki bo obsegala dela od 18. stoletja naprej. Na razstavi bodo predvsem knjige in časooisi, ki so izšli v prekmurskem narečju. V soboto 13. t. m. o^ 9. bo razstava otvorjena za dijaStvo. v nedeljo 14. t. m. ob 10. pa za ostalo občinstvo in bo dostorv-na le ta dneva. Ob navedenem času bodo tudi predavanja o prekmurski literaturi. Vsekakor je to svojevrstna in prva takšna kulturna prireditev v Prekmurki, zaradi česar se pričakuje tudi poln ost evi len obisk.
BOHINJSKA DOLINA. Lep sotaoni dan je v nedeljo izvabil v Triglavsko gorovje veliko število izletnikov. Največ j:ih je odšlo na planino Kraj, da prisostvujejo slovesni otvoritvi smučarske koče pod Bogatinom, ki jo je zgradila agidna podružnica SPD za Bohinj. Predsednik podružnice g. Janko Hodnik iz Srednje vasi je vso prireditev aranžiral prav spretno. Pogrešali smo le zastopnika osrednjega odbora SPD iz Ljubljane. Koča je zgrajena prav udoH>-no in preskrbljena z vsem. To je edino zavetišče med Črno prstjo in Sedmerimi Jezeri. Prihodnje leto si pa postavi klub »Skala« svoj dom na planini Vo^lu vrhu Rjave skale, od koder fe krasen razgled n« Bohinjsko jezero. Letovisčarjev je letos nekoliko manj kakor prejšnja leta, vendar je obisk še kolikortoliko zadovoljiv. Gostje pogrešajo zabave. Tudi Bohinj se bo moral modernizirati, ako »i hoče obdržati tujski promet na sedanji višini. Sezonska godba je postala nujna potreba. Uprava hotela »Sv. Janeza« vzdržuje 'rt. lastnih sredstev kinematografske predstave, da
Postani in ostani
član Vodnikove dražbe.*
nudi gostom vsaj nekaj razvedrila. Vreme je prekrasno. Kaže, da bo tudi v posezoni obisk dober.
MEDNO. Sem skoro dnevno v mestnem kopališču v Mednem. Zelo mi tu ugaja. Vse, prav vse, kar potrebuje človek za okrepitev ljubega zdravja, je tu na razpolago. Pa kak je razgled na prekrasno okolico! Le škoda, da odhaja kopalni vlak prezgodaj iz Mednega Posrečena je misel mestnega magistrata, da :rca tu svojo počitniško kolonijo. Otroci se kar vidno popravljajo. Sedaj so tu deklice. Pa kak tek imajo, čeprav trde njih mamice, da doma ne jedo mnogo! Pridne in ubogljive so kar vse. V nekaj dnevih so se privadile strogemu redu. zdaj gre pa kakor »po znorel«. Kopalci in kolonistke žlive tu v slogi in miru. Skupno nas dobiš, prijatelj, pri delu. Vedno se česa domislimo. Dokončali smo n. pr. jez. ki nam je poglobil in ogrel vodo. da je kar veselje broditi v njej. Zdaj začnemo zidati peči za društva, ki prirejajo tu svoje piknike. Dela torej čez glavo! Le to nas skrbi, da bomo morali prehitro zapustiti ta prelepi kraj, ki nam je dnevno ljubši. Posebno ob nedeljah nas je tu kakor listja in trave Vse je veselo in razposajeno, a vsi dostojni! Zaspanci, tu 6i ogrejte premrle ude na zilatem solnou. tu si oč;sfcite telesa v bistri Savi. tu si pomladite v krogu rajajoče mladine svoje duše! Lačne pa vas nasiti dobra Cirmanova mamica. Le vkuip. le vkup. ti uboga gmajna, ure zlatega solnca so štete, jesen je pred pragom'
PRIMSKOVO PRI KRANJU. Gasilsko društvo priredi v ponedeljek 15. t m. ob 2. popoldne proslavo 10 letnice obstoja z blagoslovitvijo novega Gasilskega doma r>od pokroviteljstvom ljubljanskega župaim g. dr. Dinka Puca. Sodelovala bo šenčurska godba. Po blagoslovitvi domača zabava na vrtu tov. Fendeta. kjer bo sodeloval poJeg godbe tudi pevski zbor. Ob vsakem vremenu. Vstop prost. Vabljeni!
SELŠKA DOLINA. Zadnjo nedeljo je bil ukin-'en Benedikov avtobus, ki vozi k opoldanskim vlakom. Vzroka za ukinitev pač dobro ne vemo. želimo, da avtobusno podjetje obdrži promet neokrnjen ker je v nedeljah tudi potreben. Cesto, ki vodi v Selško dolino, so popravili že skoraj do apnenic blizu mostu na Praprotnem. Kakor smo slišali, se pri tem mostu ustavi delo, ker težki motorni valjar ne more preko lesenega mostu. V interesu cele Selške doline bi bilo, da bi se cesta popravila še naprei. Posebno potreben je po-pravila leseni most na Praprotnem, ki vo-d: nrelrn Spre—Se^čice.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Krajevna organizacija JPKD bo imela v kratkem javen shod. za katerega vlada veliko zanimanje. Dan se bo še sporočil. — Sokol ie tudi pričel priprave z« ie«=f-n»ko nrire-ditev. na ka+eri <=e bo zaključilo kegljanje na dobitke. — To poletje je otb^kalo St. Jerrei in okolico precej tujcev. D-nmacnm se sedai resno b-aviio z rrr^iro. da bi ustanovili tuislko-nrometno društvo m podružnico SPD. kar Ki bilo za kra; velikega gospodarskega pcmema.
Kako je Sevnica proslavila zlati jubilej gasilcev
Sevnica, 11. avgusta.
Prijazno letovišče Sevnica je doživela v nedeljo velik gasilski praznik, ki bo ostal vsem udeležencem v prijetnem spominu. Ze v soboto se je odel ves trg s trobojnicami, da je tako počastil 50-letno delo domačih gasiloev in dostojno sprejel vse došle goste. Svečanosti so se pričele v soboto zvečer, ko se je ob 20. zbralo pred gasilnim domom 38 domačih gasilcev v kroju in gasilski godba. Sprevod z baklami in lampijon-čki je krenil po trgu in odtod v Šmarje do Trupejeve gostilne, nakar je bil razhod pred hotelom »Triglav«. Gasilska godba pa je priredila nato koncert na hotelskem vrtu Tudi streljanje možnarjev, umetni ogenj in r-kete so poživljali svečano razpoloženje.
V nedeljo zgodaj je zaigrala godba bud-nico, ob 8. pa so odkorakali gasilci k sprejemu gostov na kolodvor. Prispeli so gasilci iz Zagreba. Kapel, Krškega, Rajhenburga, Senovega, Blance, Roštanja, Studenca, Zi-dane^a mosta,- Loke. Celja, z Viča in Gline ter iz Mokronoga. Dolga četa Florjanovih vojščakov je odkorakala s kolodvora ob z-nkih koračnic v Sevnico, kjer so v drevoredu ob Savi sprejeli in pozdravili zveznega starosto g. Josipa Turka, ki je prispel ob 9.15 z avtom iz Ljubljane. Ob 10. se je podal sprevod k slovesni maši na trgu, kjer je bilo zbranih že mnogo ljudi. Po službi božji je g. župan Krulej izrazil hvaležnost vseh občanov gasilskemu društvu za 50-letno delo. Omenjal je tudi društveno nacionalno stremljenje, ki je že 1. 1912 doseglo prvi uspeh. V imenu sevniške občine je pozdravil vse gasilce, posebno zveznega starosto g. Turka, župnega načelnika g. Vaniča iz Krškega in sreskega načelnika g. dr. Grego-rina kot zastopnika bana. Čestital je vsem odlikovancem ter stavil njihovo delo v zgled mladini. Končal je z vzklikom: w£ivel kralj«. »Živeli gasilci«. Šolarki Metka Cim-peršikova in Dora Arzenškova sta poklonili sreskemu načelniku in starosti Turku krasna šopka.
G. sreski načelnik je izročil srebrne medalje gasilcem Francu Cimoeršku, Francu Koritniku, Francu Ledeniku ln Ivanu Sto-parju in jim obenem toplo čestital. Zatem je izpregovoril starosta Turk. Učinkovito je poveličeval uspehe polstoletnega človekoljubnega dela. Zaključil je z gasilskim pozdravom »Na pomoč«, nato oa je odlikoval gasilca Josipa Kladnika in Josipa Smodeja s kolajno za gasilske zasluge. Sledil je na trgu defile vseh gasilcev pred starosto, zastopnikom g. bana in županom.
Opoldne se je pričelo v osnovni Soli slavnostno zborovanje, ki ga je otvoril načelnik g. Alfonz Kastelic. Društveni tajnik je pre-čital čestitke bana dr. Marušiča. poslancev Ureka in Dermelja, župana iz Kamnika, gasilnega društva iz Zagreba, gasilske žup« trboveljske in gasilnega društva v Samobo-ru. Ob živahnem odobravanju je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravi ministru dr. Kraljeviču Zborovaici »o nato Se počastili spomin umrlih Članov, Poročilo o delovanju društva ▼ Poteklem polstojetju je prečita! poveljnik Ll-vio. K jubileju so nato izpregovonil s 5a-stitkami gg- Vanič iz Krhkega »taroste Turk, župan Virant z Blance, Pečarič in Stu-
denca in Turk iz Trešnjevke pri Zagreba.
Načelnik Kastelic je izročil v imenu društva spominsko diplomo, kot izraz vdanosti in spoštovanja zveznemu starosti Josipu Turku in častnemu članu Rudoliu Cimper-šku. Tudi starosto Turka je sevniško društvo imenovalo za svojega častnega člana.
Ob 13. se je sestalo na vrtu restavracije »Triglav« 33 članov in gostov, katerim- je bil prirejen slavnostni banket. Ob 15. uri se je pričela v drevoredu ljudska veselica, ki je trajala ob zvokih godbe pozno v noč. Slavnost je v moralnem in gmotnem pogledu uspela prav dobro.
Iz akvaristove torbe
O OKUNU IN DRUGO.
Vrli akvarist, paš ožji rojak, g, Josip
Jošt, ki živi v BeogTadu, je prinesel iz Podunavja ribice, med katerimi so tudi take, ki po lepoti prekašajo vsako tuje-^emko. Ena teh ribic je okun (Acerina cernua), ki je podoben ostrižu, a epada tudi v rod ostrižev. Život okuna .je bolj stisnjen in krajši, kakor pri ostrižu enake starosti. Hrbtna plavut je zelo dolga i« dvakrat izbočena. Z njo stalno igTa, postavljajoč in zguccnčujoč jo, i&Str js odvisno od vnanjih vtisov (strah, začudenje itd.) Hrbtna, kakor tudi vse ostale pia-vuti so belosive in prosojne z mnogima temnejšimi pikami. Prsni plavuti sta okrogli in široki, trebušni plavuti sta tik prsnih, predrepna plavut ima na dolnjem delu dve bodici, repna plavut je samo neznatno zarezana. Barva života je pepelna-tosiva s počezmimi temnejšimi pegami, manjšimi marogami in pikami. Na dolnjem delu telesa je barva rožnata. Glava je zelo velika- Gobček je na pol podstojen. Pod gobčkom, na škrgah Ln za njimi se okun leskeče v krasnih barvah. Očesi sta temni in precej veliki.
Okun je zelo gibčen in živi rad v društvu. Tam, kjer je zbrano največ ribic, je tudi on, če ni slučajno zaposlen na dnu, kjer pobira odpadke hrane. V tem pogl^ du je dvojnik globočka, babice, polzače in činklje, pa ga tudi ta lastnost priporoča akvaristu, kajti riba, ki se pase na dnu, snaži ribogojnico. Če ga hraniš s tarbifeksi in nastruganim mesom, pride kar k prstu, sicer pa je vse. Manjišin ribicam ni nevaren in ni tako požrešen kakor 06trižek. Dva do tri cent lin etra dolge okune vlovt-mo že v maju, v postranskih rokavih Donave, Morave in Save. Po knjiigi »Ribe v slovenskih vodah« pride okun tudi v iz-livni del Krke. Toliko o okunu, ki ga vsakomur priporočamo.
V poslednjem članku 6em omenil rastlino, ki je podobna rmancu, ker ima nit-kaste liste, samo da se niti rogovilasto razidelijo. Na nitih opazimo male, do 2 milimetra dolge jajčka ste mešičlke, ki so na prvi pogled podobni majcenim lističem. Rastlina spada v družino »Utricularia« no domače »Mešinka«. Majceni meiički .so pasti, v katere se vrivajo majcene vodne žniželke in tudi najmlajši ribi i zarod. Vra-trica na mešičkih je zgradila priroda tako modro, da pridejo zivaili.ee prav lahko notri. ven pa ne morejo. Ker ne najdejo v mešičku hTane, poginejo in ko razpadejo, jih vsrkava rastlina s posebno napravo v notranjosti mešička.
Navadna mešinka (utriicukria vu.lgaris) nima korenin in plaVa na površini. V mešičkih so namreč mali zračni mehurčki. « jo drže tik pod gladino. Tenki steblički poženejo v poletnih mesecih peclje nad gladino, na katerih se razvijejo grozdnato razporejeni, rumeni cveti. Rastlina je dokaj zanimiva, ali bolj redka v naših krajih. V ribogo;nici raste v tople jši vodi zelo na«lo in bujno in daje mnogo kisika.
O. S.
Izvleček lz programov
Petek, 12. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Dvoboj na harmoniki. — 19: prenos Weberjevega »Oberona« iz Salzburga. — 22: Čas, poročila, plošče.
Sobota, 13. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 18: Koncert tamburaškega društva od Sv. Krištofa. — 19: Gimnaetične vaje. — 19.30: Nekaj za starše. — 20: Samospevi g. Avgusta Zivka. — 20.45: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Mendelssohnova simfonija št. 3 na ploščah.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Lahka glasba. — 20: Godalni kvartet. — 20.30: Narodne pesmi. — 21: Orkester kraljeve garde. — 22 30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Mešan program. — 20.15: Koncert orkestra. — 21: Godba na pihala. — 22.20: Zabaven program. _ BRNO 19: Prenos iz praae. — 21.15: Plesna glasba. — 22.20: Mešan program. — VARŠAVA 18.20: Godba za ples. — 20: Večer lahke glasbe. — 22-05: Chopinove klavirske skladbe. — Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 16.55: Popoldanski koncert — 19.35: Schumannove pesmi. — 20: Koncert na sto citrah (iz Monakovega). — 20.50: Mešan program v dialektu. — KČNIGSBERG 20: Program kakor v Berlinu- — MČHLACKER 19.35: Večer operetne glasbe. — 20: Program kakor v Berlinu. — 20.45: Svabske anekdote. — 22.45: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17: Lahka glasba. — 18.45: Ciganska godba. — 20: Orkestralen koncert. — Plošče. — RIM 17.30: Instrumentalen in pevski koncert — 20.45: Večer orkestralne glasbe.
laije
v sobosliharsfvu /tri nas m& da danes io je za
SeBesiueft*
umetnika svetovnega gla• su moda bila lani. Zahtevajte tudi Vida Uam Vaš soboslikar brezpogojno pokaže Sepestf/en-ooe vzorec ga soboslikarstva.
Zastopnik teh vzorce?Je* .Oblih'Meaerad Obiličev Uenac 9
£udf
cr
Kdor ni »tal tega romana ta> ljubi napeto ln fantastično štlvo, naj ga takoj naroči pri upravi j>Jutra« za Din 30.—, vezan Dij 40.—.
Mlcfael Zčvaco:
116
Pardaillanov sin
>	Zgodovinski roman.
Sully je vzmahnil z rokami, kakor da bi se upiral talci nezaslišani misli.
»Prav, prav,« je dejal vrtez. »Ali se zanesete na tiste, ki so v^.* ga ovadili?«
»Ne,« je pošteno priznal SuHy. »Šele davi me je nekdo opozo '] nanj. Človek, ki ga niti ne poznam.«
»In to vam je zadoščalo, da ste ga ukazali prijeti? Vraga! AJi veste, da ta nagli postopek ni kajsi tolažiilen za poštene ljudi?«
»Razumem vas,« je resno odvrnil Sully. »A stvar, za katero g-\ }e silno važna. Sicer pa prav za prav nfi bilo govora o aretacij5. Ho<tel sem ga samo zaslišati. Šele po njegovih odgovorih bi se o', odločil.«
»Nu,« je zanioljivo dejal PaTdaiilan, »prepričan sem, da je vodi i a brezimnega ovaduha nizka maščevalnost. Boga zahvalite, da niste postali njegov sokrivec.«
»Prav imate,« je priznal Sully. »In ker ste mi porok za mladega človeka, ga odslej ne bom več vznemirjal. Vendar pa...«
»Vendar — kaj?« se je naježil Pardaillan.
»Naj pazi,« je hladno nadaljeval Sully, »dobro naj pazi, da se ne bo klaitiil okoli Montmartrske opatige. Okolica samostana je poslej smrtnonevarna za vsakogar, ki ga osebno ne poznam. Pov^re to Jehanu Hrabremu — za vsak slučaj.«
Pardailan se je posmehljivo naklonil, tako da ni bilo videti, ali "je hvaležen za to svarilo, ali ga prezira.
Nato se je prisrčno poslovil od Sullyja in io mahnil naravnost k »Velikemu odpiraču«, kamor je prišel natanko o poli sedmih.
Ko ga je gospa Nicole zagledala, ni glasno pokazala svojega veselja. Le blaženi smehljaj na njenem obrazu in naglica, s katero je jela pripravljati mizo, sta pričala, kako srečna je, da vidi vitcz\ živega in zdravega.
»Gospa Nicole,« je mirno rekel Pardaillan, »bodite tako dobri in vrnite mi pismo, ki sem vam ga dal. Zdaj, ko sem spet pri vas, ga ni več potreba.«
Ko je prinesla pismo, ga je raztrgal na kose in jih vrgel v kamin. Prav tedaj je vstopil Jehan.
»Bogme,« je veselo dejal Pardaillan, »prišli ste v pravem trenutku, da mi ni treba še enkrat hoditi k vam... Kar prisedite! N.č se ne branite, saj vem, da še niste večerjali.<
»Priznam, da mi niti na um ni prišlo,« je nekam malodušno >i-vrnil mladi človek.
»Saj sem rekel Semkajle sedite in pomagajte. Vraga, samem a mi je vselej dolgčas za mizo. In med jedjo se lahko kaj pomeniva.«
Pardaillan je z zadoščenjem opazil, da gre Jehanu večerja v slast, čeprav je bil videti ves zaljubljen, vznemirjen, žalosten n poparjen.
Mladi mož je povedal, kako mu je današnji dan minil ob jalovem iskanju. Našel ni bil niiti najmanjšega sledu. O Bertilli ni bilo duhi ne sluha!
Pardaillan ga je poslušal z nerzpremenljivo potrpežljivostjo. Skrbno mu je zamolčal, da se je bil dal prijeti namestu njega. Takisto mu ni omenil Saettove ovadbe iin načina, kako je bil vsaj za
nekaj časa odvrnil pretečo nevarnost.
Ko je Jehan Hrabri vstal in hotel oditi, ga je rahlo zadržal, rekoč:
»Prenočite pri meni... Zdi se mi, da se ne morete vrrci domov.«
»Kako to, gospod?« se je začudil Jehan.
»Zato, ker ne bi bili varni..
In da bi prehitel vsa vprašanja, je dodal:
»Ne pozabi/te, da vaših računov s Conciniijem še ni ko.ieo. Smrtno vas sovraži; bodite prepričamo, da ne bo odnehal. In ker ve, kje stanujete... Mogočen je pa dovolj, da vas lahko da prijeti.«
Jehan je zaničljivo skomignil z rameni in namestu odgovo d jezno udaril z roko po ročniku svojega rapirja.
»Vem,« je malomarno rekel Pardaillan, »hrabri ste in se ne b > jfte ničesar. Ali Concini vas ne bo napadel v čelu, to menda veste! Zaskočil vas bo nenadoma, v hrbet. Ce vas primejo ali ranijo, kaj bo potlej z gospodično Saugiško?«
»Bogme, gospod, vaši sveti so zmerom najboljši!« je vzkliknil Jehan in mahoma prebledel.
Pardaillan se je komaj vidno nasmehnil:
»Nu vidite! Ali sprejmete mojo ponudbo?«
»Srčna hvala, gospod,« je odvrnil Jehan. »Vem, kam mi je it!, bodite brez skrbi.«
Pardaillan se je uklonil ponosnemu nagibu, iz katerega je mladi mož zavračal njegovo gostoljubje; in ker bi bil sam takisto stori., je tem manj silil vanj. Le posvariti ga je še hotel:
»Bodite previdni; skrbite, da ne bo nihče ničesar vedel o vašem novem stanovanju. Niti...«
Cene matim oglasom
Zenitve in dopisovanja; vsaka beseda Dtn Z.— ter enkratna prt-tsofbina ta iifro ali srn dajanje naslova Din i-s Oglasi trgovskega in reklamnega enačaja: vsaka beseda Din I,—s Po Din L— ta besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-motoc, »Kapital«, »V najemu, »Posest*, »Lokali«, »Stanovanja odda»Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* bi »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« In »Zašla-fek«, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača ta
MaUoglosi
Za odgovor
3 Din
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt se zaračunajo po Din l.— Sa besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iifro aH ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo, Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. NajmanJSI znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, je Din 10.—,
Vi oglasih po J Din za besedo pa Din 15.—. 7** Pristojbtne ta male oglas* je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pisma obenem t naročilom.
Vajenci (U.o
Učenca
t dobro -vzgojo in zma-njem
»omščine sprejmem v večjo trgovi no meša nega bla ga v mestni na deželi. Hran« io stanovanje v hiši. Lastnoročno pisane ponudbe z zadTkjiin šolskim spričevalom m sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Perfekten računar«.
31 £4S-44
Učenca
poštenega, i vso oskrbo v hiš; sprejme takoj Drago-tin Laoh, pekarna, Zlaur.
31171-44
'/Hi DI'J
Vsai* beseda 50 pa.r: ia dajanje naslova, ali za Šifre pa S Din. (1)
Kdor
posodi ali založi v gotovini
06—.J5.000 Din, dobi stalil'« s.užbo in obresti. Nastop takoj. Javijo naj se samo resni reflektan.fi na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Din 35.000«.	31008-1
Trg. pomočnika
t znanjem nemščine, zdravega, sprejmem v večjo t.r-givino z mešanim blagom v m-estu na deželi. Hra.na in stanovanje v hiši. Po-ividbe s prepisi spričeval, siiko, navedbo zahtevkov in stroke v kateri je najbolje izurjen ped značko »Ariiem« na oglas, oddelek »Jutra«.	31350-1
Dve gojen k i
Iščem ta tambiiraško kapelo, proti plači 300 Din fe oskfbd. Ponudbe s fotografijo oa naslon: Dimid k?, ne'™ k. Vmkovoi, hotel »Slavonija«.	31ili64-l
Dekle
pridno, pošteno in priročno, vajeno vseh hišnih det. staTO 18—22 let, vzamem takoj v Službo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ►Pridno dekle«. 31.131-1
Trg. pomočnika
mladega, dobrega prodajalca. ki ima tudi šoferski fzpit. sprejmem v trgovino mešanega blajra. — Ponudbe na oglas, oddelek »JutrK pod »Pridnost šn poštenost«.	31081-1
Brivskega
pomočnika
▼eščega ondnlacije, ali samo ::a moško stroko, z oskrbo sprejme s 15. Martini Gjurin v Kamniku.
3! "382-1
Zobotehniškega praktikanta (vajenca) s predpisano izobrazbo sprejmem takoj v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31Č585-1	Tečaj za vkuhavanje zelenjave, sočivja in sadja na Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani bo od 22. do 37. avgusta. Zumanj.e plačajo 200 Din, notranje 350 Di® za vso oskrbo. 3T1365-4 Gospodično iščem, ki bi izprašala v srbohrvaščini za izpit dijakinjo II. letnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srbohrvaščina«. 311271-4
Služkinjo sprejmem takoj v restavracijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31266-1	
	
Kdioir išče mesto pot-	
nika, plača sa vsako betodo 50 par; sa dajanj« naslova ali sa šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din: Za dajanje naslova ah za šifro pa 5 Dan. (5)	BEB353
	Vsaka beseda 50 par; za dajonj« naslova aK za Šifro pa 3 Din. (2)
	Dobra frizerka išče mesto izven Ljubljane Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Spretna«. 31368-3 Pekovski pomočnik 25 let star, išče službo. Sprejme tudi vsako drugo delo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31380-2
Potnika sposobnega in agilnega, za prodajo avtomobil, pnevmatik iščemo. — Prednost imajo kavcije zmožni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fiksnim in provizija«. 31299-6	
iMSMš	
Kdor f š č « »asiužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, ps ca vsako beeedo 1 Din, za dajanj« naslova ali za šifro pa 6 Din. (3)	Mlado dekle pridno in pošteno, vajeno tudi malo kuhe, išče za tmkoj službo v Ljubljani. Najraje gre k otrokom. Pionudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna služba«. 31884-2
Agente za prodajo epohalne novosti, ki jo vsak kupi. sprejmemo takoj proti fik-suimu in proviziji, šapi r a, Dunajska cesta štev. 36. 31300-3	Mlad šofer nekadilec, s 3000 Din kavcije, ki bi opraivljal tudi druga dela, išče službo. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifno »Trezen« 31089-2
mTamrmsm MifMffOP	10—20.000 Din kavciiie položim sa sHitSbo inkasanta v velikemu podjetju. Ponudbe na ogflasni oddelek »Juitra« pod šifre »Spreman zastopnik«. 81301-3
ia besedo. Oglasi »o-eijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za šifro S Din, oziroma 5 Din. (M)	
	Prodam \
Moško kolo
narodno prodam. Naslov v o-glasaem oddelku »Jutra« 313&4-L1
Pouk
iiesicda 1 Din; za	dajanj« naslova aii	za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo ki« tr akcije, plačajo vsako besedo 50 parj za šifro ali za	dajanj« naslova 3 Din.	(4)
Inštruktorja (ico)
iščem takoj za politično aritmetiko. Ilirska ul. 17, »rizemno levo. 31181-4
Vinske sode
10 komadov, od 2000 do 5000 litrov ter 8 komadov od 200 do 300 litrov, prodam po ugodni ceni. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.	29604-6
Čevlji »Tempo« na obroke
Ljubljana. Gledališka alte* št. 4 (nasproti opere).
23001-6
Ogiaai Mg. enačaja pa 1 Dia beaeda; ta 4a janj« naslova	aa
šifro S Din. — Oglasi socialnega enačaja vaaka beseda 50 par: sa dajanje m#Iov» ali aa ®i£w> pa 9 Din. (6)
Otroški voziček
(Korbwagen) elegan/tem, zt lo malo rabljem, proda A. Bernifk, Mestni trg št. 4/1.
31288-«
Fotoaparat
9 X 12, Rodemstoc-k, dmoj-nii ainasttgmai, prodam. — Nas.lo>v v oglasnem oddelku »Jutra«.	31036-6
Edgar Rice Burroughs:
Tarzan9 kralj džungle
DRUGI DEL
Gramofon, plošče
od 15 Din — kakor tadi
gramofone
od 800 Din prodaja »Sla-ger«, AleksandrcKva št. 4, prehod »Viktoria« palače.
254-6
Lončeno peč
»k ora j novo. ki je stala 1G80 Din, poc-emi proda Josip Kelbel, Moste.
31-374-6
Otroška posteljca
večja, z mndrocem naprodaj v Tavčarjevi ul. lil/II levo.	31273-6
Otročki voziček
(Korbwa£rem) skoraj nov prav ugod.no naprodaj. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«.	31275-6
rt rt
Vsaka beseda 1 D4n: za dajaoje naslova ali Srfre pa 6 Din. (?)
Plinsko peč
v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za kopalnico«.	31132-7
Plinsko rešo
kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Juitra«, pod šifro »Nepokvarjen«. 31130 7
Posest
Vaaka aa dajanj« sa Utr* pa B Din. (80)
ID5
Hiše in posestva
od 35.000 Din dalij«, ter
gostilne in gozdove
prodaja Posredovalnica Mariboru, Sodna, wlka 30.
a:i2ai-20
Kot sostanovalca
k diomač-eimi sinu sprejmem dijaika z vso oskrbo. In-»*rukcdja in poučevanje jezikov. tetotavm oddam tudi
opremljeno sobo
s poseijmim vhodom., solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3U 084-22
Enonadstropna hiša
zgrajena leta 1914 na naj lepšem kraju, nasproti iup-ne cerkve v 2ireh, katera j« opremljena t električno razsvetljavo io vodovodom t gostilniško kooceaja, tr govskimi lokali, dvoriščem in vrtom naprodaj. Hiša je izrecni« tidana n gostil niško ia tegovsko obrt — katera se v hiSi od leta 1914 naprej vrži neprekinjeno. Za vse podatke ta ceno naj se interesenti o^b račajo pismeno aH osebn« na lastnika: Županstvo Zireh.	30599-20
Akumulator
13 voltov, aov ali »elo maki rabljen, v zelo do brem stanju kiuipim. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.	311047-9
Radio aparat
štiriceivra z mrežno anodo, SO volt, na ook F, z zvočnikom. vse kompletno po prav niizki ceni proda Stjepan Kralj, brivec v Ljubljana, Dunajska c. 58.
31310-9
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din: ta dajanja naslova ia *a Hfra pa S Din. (10)
Avto
StirisedeSen. v izlbornem stanju prodam. Kot protivrednost vzamem tnidi hranilno knjižico kakega denarnega zavoda. Naslov v oglasnem oddelkiu »Jmtra« SHi-34/6-.lO
BMW avto
zaprt, renovlran, ugcxi-no prodam. Informacije A. Goreč d. z o. z., Lj. kreditna banka.
30994-10
Cakland avto
odprt, 5-sedežnl, v prav dobrem stanju, poceni naprodaj. Informacije A. Goreč d. z o. z., Lj. kreditna banka.
30995-10
Vaaka beseda 1 Din: ta dajani« naslova ali ra »ifrm in g Din. (16)
Vsaka beseda m dajanj*
aa tttra p» 5 Dia. (10)
t Dia: di
Prostoren lokal
za uporabo javne kuhinje,
na prometnem kraju v mesto iščem za oktober. Ponudbe na oglasna oddelek »Ju-tra« pod »Primerna najemnina«.	31330-19
Lokal za mesnico
iSSem za takoj v okoli« Tabora: na Vidovdanski, Jegličevi ali Martinovi cesti. Lahko je tudi v Metelkovi ali Bohoričev; ul. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mesnica«.
sinete
Delikates. trgovino
dobro vpeljano v ceratru Ljubljane prodam. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod značko »Delika/tesa« 31096-19
V najem
Vaaka beseda 1 Dia; « feju* aaatoaa si
aa Ob« pa S Dta. (IT)
Lokal v Mariboru
na najprometnejši točki oddam v najem. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra«.
31306-1.7
Prideltci
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova aH sa 8ifro pa 5 Din. (33)
»Za nama!« Abdul je pokazal na postavo, ki je izginjala v senci. »Vse popoldne naju že zasleduje.« Tarzan je komaj ie opazil Arabca v višnjevem burnusu in belem tur banu. »Ali vidiš, kako skriva obraz? Pošteni Arabci tega ne delajo. Gotovo je kak hudobnež!« je jezno rekel Abdul.
Družabnika
z vflogo od 100.000 Din, katero bi bilo event. pozneje treba tudi zvišati, iščem xa zelo rentabilno podjetje. Dema.r bi bil na-ložem popolmoma sigurno. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurno«.
3fl283-<16
Kupim
Oglasi tr*. enačaja po 1 Dia beseda; sa dajanje aaakma aH aa Šifre S Din. — Oglasi socialnega sestaja vsaka beseda 60 par: sa dajanja naslova aii sa Šifro pa S Din. (7)
Vrtno m a relo
kupim. Naslov poslati na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Zave barve«.
31131-7
150—2001 tropice
prvovrstno, domače, dvakrat žgan«, po zelo ugodni ceni proda Kari Skof, Bvzeljeko.	311.74-33
Vagon sladke krme
s ceno po dogovoru proda uprava gradu Statenbreg v Makolah pri Poljčanah.
3130>33
Dijaške sobe
Vsaka beseda 60 par: sa dajanje naslov« aa ■a iifro S Din. (22)
Dva dijaka (infl)
najraje brata ia boljše družine, event. tudi tri sprejmem po dogovoru i centru mesta v lepo, veli ko, mirno in solnčno sobo. Na žeijio nemška konverza-cija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«, aH pa dopise pod značko »Mir in čistoča«.	300011-22
Za učiteljiščnika
nšče>m pri boljSi rodbini v bližini učiteljišča stanovanje z vso oskrbo, nemško k.orvrerzaoijo in souporabo klavirja. Ponnidbe z najnižjo oeno na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod žitno »Učateijoščndk«.
31290-22
Stanovanje
odtia
Vsaka_____
- dajaoje aasto*. J m litf * Sta. (S0)
Dvosob. stanovanje
oddam takoj. Pv>ixve se: Giimolje 34, St. Vid nad Ljubljano.	31(163-31
Trisob. stanovanje
v bližini bansk« uprave oddam. PonurKbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Udobno«.	31359-21
Dvosob. stanovanie
komfortno, g kopalnico oddam. Pormidfce na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •»Cemitrunt«.	31056-31
Šestsob. stanovanie
krasno, s kopalni**) in vsemi pritiklinaimi oddam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »November«.
31257-31
Dvosob. stanovanje
s predsobo, kiubinio, shrambo in priitSklinami ugodno oddam s 1. septembrom. Dgiedatfi med 2. in 4. uro popo'dme. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31055-31
Dvosob. stanovanje
brez kuhinje takoj oddam v najproirvetnej&i ulioi cen tra. Ponudbe na oglasni odd-eiek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 3009«.
90096-01
Sobo odda
takoj oddam s»Hdnem.u gospodu. Naslov pove ogl. oddefek »Juitra c. 31067-33
Veliko in lepo sobo
v bližini učiteljišča oddam 2 ali 3 osebam, event. tu di s brano. Primerno za dijake. Naslov v oglasnem oddelfau »Jutra«. 31016-33
Opremljeno sobo
v sredini mosrta oddam mlajšima gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31360-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam za stalno pri Vrtači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	311154-3»
Prazno sobo
veliko, lepo, čisto, solnčmo in mir.no, s parketom, elektriko in posebnim vhodom, blizu te+mike in banovine oddam s '1. septemibrom na Rimski cesti 33/1, desno.
31581-23
Opremljeno sobo
s strog« separiranim vhodom ter umivalnikom r. gorko in mrzlo vodo oddam v Aškerčevi ulici 17. kraij obrtne šole. 3ieST-33
Solnčno sobo
opremljeno ali prazno —
kamor se lahlko postavi štedilnik, takoj oddam v Trnovem, JelovaLova ulica št. 34.	31i312-33
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa S Din. (S8)
Dvosob. stanovanje
k-riihiTvVv m verando, v centru mesta oddam boljši mirni stranki s 1. novembrom. Naslov v ogla-tnem oddelkn »Jutra«. 3H272-2fl
Opremljeno enosob. stanovanje
al! veliko	prašno sobo —
everort. s	štedilnikom oddam v Sp.	Šiški, Kamniška ulica 19.	3U310-31
Tri9ob. stanovanje
solnčno im komfortno, v pritličju takoj oddam v Levstikovi ulici štev. 35. Informacije pri hišnici.
31607-21
Rezervno kolo
je izgubil Pečnikarjev avtobus. — Najditelj naj ga proti nagradi odda.
31313-3?
Sobe išče
Za dva dijaka
(7. gimnazije in 3. realke) iščem zdravo, eis»to in mirno sobo z oskrto in dobro hrano pri marljivi gospodinji. Ponudbe na naslov: Inž. Fr. Cervinka, Krmelj 311168^33,'a
! Vsaka Dbsmia 1 Din. I ia -dajanje naslova ala
ia šifro p« 5 Dim. (291 I
Bencin-motor
vozeč, nov, 5 HP, ugodno proda špedicija Balkan v Mariboru.	310.'«-26
Obrt
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (301
Mlatilnice
trljerje, slamoreznlce, sadne milne, stiskalnice ln vso drugo železnino kupite najbolje pri Pr. Stupica, železnlna — Ljubljana. Gosposvetska cesta 1.	30938-30
Dopiši
Vaaka beaeda 2 Din: aa dajanje naslova aH Hlre pa S Dia. (si)
most. Stanovanje, Stalna služfca, Stalen najemnik, Snažno, Suho in solnčno, Solnčno v cenitru, Strokovnjak, Solidna prodaja. Sortirano, S. I., Soliden in trezen, Slovenija, Sposobne, Sreča 975, Tiha sreča 1032, Točnost, Takojšnja poroka, Takoj ali pozneje, Trgovec, Trezen in zanesljiv, Treznost, Točen plačnik, Uspešnost, Uradnica, Uradnik, Uradnik 19S2, Vstrajna začetnica, Vi.no-prodaja, Vsa oskrba. Varčna, Zadravski, Za 15. avgust.. Zanesljiva kuharica. Zračno, Zvesta, Zauprao potovanje. Začetnica 1. avgust. Žensko kolo, 2k!80, 2767. 16. avgust, 44, 1933. 15. avgust, 785.
Vsaka beseda 1 Di,n; za dajanje naslova &£ za šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5
BAČVANSK2 MLIN IŠČE
za v tu- in inozemstvu poznano, v Sloveniji dobro uvedeno prvovrstno marko, pri vele-trgovcih in velepekih dobro vpeljanega
k?
Vsaka beseda » dajanja
m Ufes S Din.
3
(S^a)
Separirano sobo
s klavirjem, iščem. Po-mid.be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Klavir«.
31i36f7-33a
»Žalosno si roce «
Ljubljana, poš<no ležeče.
31340-24
V oglasnem oddelku »Jutra«
Je dvigniti sledeča pisma:
A. Seian 100, Abstinent, Avgust — september lese. Boljša kuharica, Boljše dekle, Ce! dan odsotni, Cisto 30, Cisto 116, Oista soba, Do 300, Direktor, Denar, Dvosobno, Dobro življenje, Družina, Dobro naložbo. Do 250, Eksistenca, Elegantno, Gotovina 06, Gotovina 500.000, Import. 37, -T. K. 1882» Jupiter, K svoji hčerki, K lun Helena, Kupim, Kavcija, Lepota, Lepa stavba 164. Likvidacija, Lepa prilika. Mlad par. Mirna stranka 32. Mlada 36, Motociklist. Mo.ri-mič Zo"a, Ne v cemt.ru mesta, Nizka najemnina. Nesrečna, N. F.. Napredek, 0. N. T., Odrastli. Opera, Pisarna. Pridna, Popolno-ma samostojna moč. Podjetna in solidna. Poštena, Takoj, Priporočila, Prometna <533. Priden in pošten, Plača točno. Podjetni, Premožen. Pomo?. Resna, Resna po-nudlba, Sigur-
Cenj. ponudbe na Interreklam d. d., Za-gTeb, Masarykova 28, pod »Mlin P-2584«. 10925
lPtedn&6tni papir
ki ga trgovci najbolj cenijo, so »Ju-trovk oglasi.
Zalivala
Vsem, ki so nas v naši žalosti tolažili, našega ljubega očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda
Mihaela Bukšiča
strojevodjo drž. žel. v pokoju
spremili na zadnji poti m ga obdarovali s krasnim cvetjem, srčna hvala. Posebna hvala njegovim stanovskim tovarišem tgr gg. uradnikom in zvaničnikom finančne kontrole v Ljubljani, ki so tako številno prisostvovali pogrebu.
Ljubljana, 9. julija 1932.
Žalujoči ostali.
10929
_ ~ ■'■■.' . _ • . ■ %--v-t	..t:?--- J^^j&^-A.-št
Občina Ljubljana Meseni pogrebni tavod
Dijaka
sprejmem na stanovanje t popolno oskrbo, poleg humanistične gimnazije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31035-22
Dijake (inje)
sprejme učiteljska rod/bima v prav dobro oskrbo. Soba velika in solnčma. V bližini poljanske gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31.363-32
Enosob. stanovanje
g kuhinjo iin pritiklinami, v mestu al« bližnji periferiji išče mflad zakonski par brei otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »S 1. oktobrom« 311362-31/a
Stanovanja
hi cele hiše
(vile) iSče m dobre najem nike real itetna pisarna v Ljubljani, Wolfova ulica 1 31076-31
Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj iskreno ljubljeni, predobri soprog, gospod
ing. Prese! Ivan
višji stavbni svetnik v pokoja in imejitelj reda sv. Save
HI. stopnje
dne 11. t. m. ob *4 na 12. uro dopoldne po kratkem mukepol-nem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 13. avgusta 1932 ob 5. uri popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu,
V LJubljani, dne 11. avgusta 1932.
Marija Prešel roj. Lokar, soproga, In ostalo sorodstvo
10935
Urejuje Davorin Eavljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Bibnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnarja Franc Jekerfiek. Za tnaeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi i Ljubljani