POROČILA režimov Darja Lihteneger dHr¡H.lihLenegK[-@güv.si Marjan Krisper Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko marjan.krispe rfšjfri.un i-lj, si Povzetek Zbirka provnih režimov spada v širši koncept sistema zbirk prostorskih podatkov, ki je usmerjen v vzpostavitev temel|nih evidenc na področju urejanja prostora in k postopkom spremljanja stanja v prostoru. Sistem zbirke pravnih režimov je namenjen predvsem funkcijam prostorskega načrtovanja in pripravi poročita o stanju na področju urejanja prostora Vključuje podatke o sprejetih prosLor-skih in drugih aktih, ki predpisujejo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru ter podatke o prostorskem območju. Zasnova sistema zbirke pravnih režimov temelji na principih geografskih informacijskih sistemov, povezljivosti z drugimi zbirkami podatkov, upoštevani so principi metodologije EMRIS - Enotna metodologija razvoia informacijskih sistemov in uporabo grafičnega jezika za modeliranje UMI. Abstract Modelling the legal regimes system The legal regimes database is part of the broader concept of spatial data system that contains basic databases related to spatial planning and management, and supports the processes monitoring the spatial planning and management situation. The legal regimes system is basically oriented tn support spatial planning processes and the preparation of the spatial report on the situation in spatial planning and management. The legal regimes database presents data about spatial planning ducuments and data extracted frnm other documents, laying down spatial arrangements, implementation measures and spatial planning restrictions, including spatial data. The legal regimes system modelling process is based on the geographic information system, interconnections between different databases, principles used in Unified Information System Development Methodology and the graphic modelling language UML E3 Zasnova sistema zbirke pravnih 1 UVOD Prispevek povezuje okvir organizacijskega sistema državne uprave in delovnega področja urejanja prostora s prostorsko informatiko (Imenovano tudi geoinformatika) in s posebnostmi geografskih informacijskih sistemov. Urejanje prostora je opredeljeno v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-1) [1], ki ga je sprejet Državni /.bor Republike Slovenije decembra 2002, posamezni sklopi pa so podrobneje opredeljeni tudi v podzakonskih predpisih. Pomembni novosti v zakonu sta dva koncepta - spremljanje stanja na področju urejanja prostora z rednim poročanjem in sistem zbirk prostorskih podatkov (SZPP). SZPP obsega temeljne evidence na področju urejanja prostora. Temelji na treh osnovnih zbirkah prostorskih podatkov, na povezljivosti z nepremičninskimi evidencami in z drugimi zbirkami podatkov ter na določitvi pogojev, pod katerimi se lahko v sistem vključijo različne zbirke podatkov. Med osnovne zbirke prostorskih podatkov spada zbirka pravnih režimov, v kateri se bodo vodili podatki o prostorskih aktih in podatki iz drugih aktov, ki predpisujejo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru. Omenjeni akti torej predpisujejo pravne režime in določajo prostorska območja, v katerih veljajo ti pravni režimi. Poimenujemo jih lahko tudi s skupnim izrazom akti o pravnih režimih. V njih lahko zasledimo opis obsega prostorskih območij, večinoma pa so območja prikazana tudi grafično s kartiranjem na geodetskih topografskih podlagah. Grafična ponazoritev prostorskih območij je lahko izrisana karta na papirju ali pa vizualni prikaz slojev prostorskih podatkov (prostorskih slojev) na zaslonu, ki nastanejo z interakcijo z geografskim informacijskim sistemom, v katerem so shranjeni prostorski sloji. K slednjemu mora biti usmerjena tudi zbirka pravnih režimov. V prispevku podrobneje predstavljamo-eno izmed možnih zasnov zbirke pravnih režimov. Pri zasnovi zbirke pravnih režimov je potrebno poznavanje prob- 100 uporabna INFORMATIKA ?0H5 - žt«Vilka 2 - letnik XIII Darja l.rhlenrr:c!, Marjan Krispcr Zasnova listoma zbirke pravnih režimov lemskega področja, namena in pogojev sistema zbirk prostorskih podatkov, principov povezljivosti prek prostorskih podatkov ter značilnosti prostorskih podatkov in geografskih informacijskih sistemov. 2 PROBLEMSKO PODROČJE 2.1 UREJANJE PROSTORA Urejanje prostora [1] je širok pojem, v katerega se vključujejo različne funkcije, s katerimi se načrtujejo prostorske ureditve in pripravljajo pogoji za kasnejšo graditev objektov. Med te funkcije sodita tudi prostorsko načrtovanje in vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov, ki sta neposredno povezana z zbirko pravnih režimov. Pristojnost na področju urejanja prostora je v rokah države za državno raven, kjer se pripravljajo prostorske ureditve, ki so državnega pomena in v rokah lokalnih skupnosti oziroma občin, ki pristojnosti na lokalni ravni prvenstveno urejajo v administrativnem območju občine (trenutno je v RS 193 občin). 2.2 PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN PROSTORSKI AKTI Prostorsko načrtovanje je v ZUreP-1 [11 opredeljeno kot interdisciplinarna dejavnost, s katero se načrtuje namenska raba prostora, določajo pogoji za razvoj dejavnosti v prostoru in njihovo razmestitev, pogoji za umestitev načrtovanih objektov v prostor in njihovo izvedbo ter ukrepi za izboljšanje obstoječih fizičnih struktur, pri čemer se upoštevajo varstvene zahteve in razvojne možnosti. Prostorsko načrtovanje v ožjem pomenu predstavlja načrtovanje prostorskih ureditev in pripravo ter sprejem prostorskih aktov na podlagi predpisanih postopkov. V teh postopkih sodelujejo upravne in strokovne institucije, organizirana javnost in prebivalci na območju, ki se obravnava v prostorski ureditvi. Pristojne institucije posredujejo smernice in prostorske podatke, ki jih pripravljavec upošteva pri pripravi prostorskih aktov. Iz navedenega izhaja potencialna povezava med zbirko pravnih režimov in postopki prostorskega načrtovanja. Prostorski akti so splošni akti in nastopajo tudi kot temeljni izdelki prostorskega načrtovanja. Vrste prostorskih aktov so na podlagi pristojnosti urejanja prostora razdeljene na državne, občinske in skupne, po namenu pa v strateške in izvedbene. Vrste prostorskih aktov lahko po pristojnosti urejanja prostora uredimo v hierarhično strukturo. Državni prostorski akti so: strategija prostorskega razvoja Slovenije, prostorski red Slovenije in državni lokacijski načrti. Občinski prostorski akti so strategija prostorskega razvoja občine, prostorski red občine in občinski lokacijski načrti. Prostorske ureditve, ki so skupnega pomena za državo in občine, le-te načrtujejo s skupnim prostorskim aktom, to je regionalna zasnova prostorskega razvoja. Med prostorskimi akti mora obstajati skladnost, razen tega pa so nekateri med njimi povezani tudi po vsebinski plati, kot je na primer; prikaz ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta na podlagi namenske rabe iz prostorskega reda občine. Ti dve zna- pnosTonsKi AKT SPHS PRS DLN i 3 DRŽAVNI PA SKUPNI PA OBČINSKI PA RZPR SPRO PRO OLN Legenda: PA - prostorski akt SPRS - strategija prostorskega razvoja Slnvenije PRS - prostorski red Slovenije DLN - državni lokacijski nairt RZPR - regionalna zasnova prostorskega razvoja SPRO strategija prostorskega razvoja občino PRO prostorski red občina OLN - občinski lokacijski načrt Slika 1 Ur ste prostorskih aktov 3005 - številka 2 - letnik XIII upgbaiina INFORMATIKA 101 Darja Lihienegor. Marjan Krisper Zasnova sistema zbirke pravnih režimov čilnosti odpirata nove možnosti pri zasnovi digitalnih prostorskih aktov ali geografskih informacijskih sistemov, ki podpirajo prostorsko načrtovanje ter izdelavo prostorskih aktov. Eden izmed ključnih elementov prostorskih aktov je t, im. kartografski del, v katerem so na grafični način in v prostorskem koordinatnem sistemu prikazana prostorska območja, značilnosti in režimi, ki jih določa prostorski akt, Prostorski akti so tudi prvi temeljni element zbirke pravnih režimov, 2.3 DRUGI AKTI, KI PREDPISUJEJO UREDITVE, UKREPE IN OMEJITVE U PROSTORU Drugi splošni akti, ki predpisujejo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru, izhajajo iz različnih upravnih resornih področij in predpisujejo posebne režime varstva ali varovanja na določenem prostorskem območju ter načine rabe prostora in razmestitve dejavnosti, Najbolj pogosto so prisotni na področjih varovanja okolja, ohranjanja narave in trajiiostne rabe naravnih dobrin, ohranjanja kulturnih spomenikov in kulturne dediščine, pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za obrambne potrebe [1 j. Ti akti predstavljajo drugi temeljni element zbirke pravnih režimov. Veliko institucij je že vzpostavilo lastne geografske informacijske sisteme, v katerih vodijo registre in številne prostorske podatke, med katerimi so tudi tisti, ki so opredeljeni v samem aktu. Ti sistemi so velikokrat obsežnejši od predvidenih prostorskih podatkov, ki bodo kof del akta o pravnem režimu vključeni v zbirko pravnih režimov. 3 SISTEM ZBIRK PROSTORSKIH PODATKOV 3.1 KONCEPT SZP1J je po osnovni opredelitvi [1] sistem priprave, zbiranja in vzdrževanja zbirk podatkov s področja prostorskega načrtovanja in drugih zadev urejanja prostora. Namenjen je spremljanju stanja na področju urejanja prostora. Kontekst SZPP, ki je prikazan na sliki 2, izhaja iz določil Zakona o urejanju prostora llj in podzakonskih predpisov, ki podrobneje določajo način in pogoje delovanja sistema [2][3][4j[5]. SISTEM ZBIRK PROSTORSKIH PODATKOV SISTEM /HIRKE: PRAVNIH Rti]MOV ARHIV PROSTORSKIH AKTOV PRAVNI REZlM PROSTORSKI AKT AKT O PRAVNEM REŽIMU ZBIRKA PODATKOV O UPRAVNIH AKIIH Z8IRKA DE JAMSKE RABE PROSTORA KATALOG ZBIRK PODATKOV DRUGE ZBIRKE PODATKOV -----> :----> ZEMLJIŠKI KATASTER KATASTER STAVB ----) REGISTER PROSTORSKIH ENOT POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE REGISTER PREDPISOV SLOVENIJE ZUNANJE ZBIRKE PODATKOV Slika 2 Kontekst sistema ihtrk prostorskih porfalkou in ihirke pravnih reiimov 102 uportitni INFORMATIKA 2005 - številka 2 - letnik XIII Darja Lihteneger. Marjan Krisper Z.isnnvj sistema zbirke pravnih režimov Povezljiv je z zbirkami nepremičninskih in drugih geodetskih podatkov, zagotavljati pa mora tudi usklajenost s statističnimi zbirkami podatkov. SZPP predstavlja tudi širši okvir sistema zbirke pravnih režimov, ki mora prav tako izpolnjevati predpisane pogoje za vključitev v ta sistem. 3.2 TEMELJNE ZNAČILNOSTI SZPP Posebej je potrebno omeniti nekatere temeljne značilnosti SZPP, ki vplivajo tudi na zbirko pravnih režimov, kot so: ■ uporaba prostorskih podatkov; . jedro SZPP, ki je sestavljeno iz treh specifičnih in medsebojno povezljivih zbirk podatkov; ■ odprtost SZPP in pogoji za vključitev zbirk podatkov v SZPP; ■ načini povezovanja prek prostorskih podatkov in . pomen kataloga zbirk podatkov. Prostorski podatki Zapis prostorskih podatkov v SZPP mora ustrezati osnovnima metodama zapisa prostorskih podatkov v geografskih informacijskih sistemih, to sta vektorska metoda, ki temelji na matematičnem zapisu osnovnih geometrijskih elementov v koordinatnem sistemu -točke, linije in območja {zapis v vektorskem podatkovnem tipu), in rastrska metoda, s katero se prostorski pojav zapiše v obliki polja celic (zapis v rastrskem podatkovnem tipu). Za oba podatkovna tipa so se v geografskih informacijskih sistemih razvile različne metode prostorskih analiz in medsebojne transformacije. Kljub temu je vektorski podatkovni lip priporočljiv način zapisa prostorskih podatkov v SZPP, saj omogoča enostavnejše geolociranje, povezovanje z opisnimi podatki (atributi) prekrivanja prostorskih slojev in kartografsko obdelavo oz. ustrezno predstavitev pravnega režima na karti. Tri osnovne zbirke prostorskih podatkov V SZPP so določene tri zbirke prostorskih podatkov [1], ki v predpisani obliki še ne obstajajo, vendar pa se že vodijo nekateri podatki, ki se bodo lahko vključili v te zbirke. Tri temeljne zbirke podatkov v SZPP so: • zbirka podatkov o dejanski rabi prostora (ZDR) [3], ki vsebuje podatke o dejanski rabi zemljišč in podatke o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture; • zbirka podatkov o upravnih aktih (ZUA) [4|, v kateri se vodijo podatki o posamičnih upravnih aktih, ki se izdajajo na podlagi predpisov s področja urejanja prostora in graditve objektov (npr. gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, upravni akti, izdani v inšpekcijskem postopku) in ■ zbirka pravnih režimov (ZPR) [5], ki vsebuje podatke o sprejetih prostorskih aktih in drugih aktih, ki predpisujejo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru, vsebuje pa tudi arhiv prostorskih aktov. Pogoji za ukljočiteu zbirk podatkov v SZPP SZPP je zasnovan kot odprt sistem, v katerega se lahko vključujejo in povezujejo zbirke podatkov z različnih področij v zvezi z urejanjem prostora, vendar morajo izpolnjevati dva predpisana pogoja, in sicer, da je zbirka podatkov: • povezljiva z drugimi zbirkami podatkov prek prostorskih podatkov po enem izmed treh pred- ' pisanih načinov in • vpisana v katalog zbirk podatkov. Osnovni vektorski podatkovni tipi točka, linija in poligon 0 1 stolpci vrstice Rastrski podatki v svojem lokalnem koordinatnem sistemu Slik» 3: Vektorski in rastrski podatkovni tipi prostorskih podatkov 2005- itevilka 2 letnik XIII vpohabna INFORMATIKA 103 Darja Lihteneger, Marjan Krisper Zasnova sistema zbirke pravnih režimov Način povezovanja prek prostorskih podatkov V SZPP so določeni trije osnovni načini povezovanja zbirk podatkov prek prostorskih podatkov [2]: ■ prek geolokacije, - z določitvijo povezovalnih identifikacijskih oznak nepremičnin in prostorskih enot ali • kot gostujoči podatek v zemljiškem katastru in katastru stavb. Katalog zbirk podatkov Katalog zbirk podatkov služi dokumentiranju zbirk podatkov, ki bodo vključene v SZPP. Poseben del predstavlja dokumentiranje prostorskih podatkov. Temu namenu služijo metapodatki o prostorskih podatkih. Z uporabo uveljavljenih standardov za metapodatke o prostorskih podatkih, kot je na primer standard ISO TC211 - ISO 19115 [6], je omogočen enostavnejši vstop prostorskih podatkov v slovensko, evropsko ali globalno prostorsko podatkovno infrastrukturo. Katalog deluje kot metapodatkovni repozitorij in kot osnovna vstopna točka za iskanje in vpogled v podatke SZPP, kar vključuje tudi prostorske podatke. Podoben katalog o prostorskih podatkih vodi Geodetska uprava RS kot Centralno evidenco prostorskih podatkov (CEPP), ki je objavljena tudi v svetovnem spletu [7], Po tem zgledu je lahko zasnovan tudi katalog zbirk podatkov v SZPP, kot je prikazano na sliki 4. 4 ZBIRKA PRAUNIH REŽIMOV (ZPR) 4.1 KONTEKST SISTEMA ZBIRKE PRAUNIH REŽIM D l/ Uporabniki sistema zbirke pravnih režimov pričakujejo javni vpogled v akte o pravnih režimih, upravne in strokovne institucije pa možnost vpogleda in uporabe prostorskih podatkov v svojih lastnih postopkih. Različni uporabniki torej pričakujejo različne storitve, ki morajo biti pripravljene tako, da jih ne obremenjujejo dodatno (finančno, kadrovsko, organizacijsko ipd.). Sistem zbirke pravnih režimov mora omogočali zanesljiv vnos podatkov, ki jih pripravljajo in zagotavljajo pripravljavci aktov. Pri vzpostavitvi sistema zbirke pravnih režimov je treba upoštevati tudi principe e-uprave in enotne vstopne točke za različne storitve. Podobno storitev je vzpostavila Geodetska uprava RS z aplikacijo e-Kataster, ki omogoča vpogled v digitalni zemljiški kataster [8J. Navedene osnovne zahteve so predstavljene v diagramu primerov uporabe na sliki 5. Uporabniki in akterji v sistemu ZPR Akterji v sistemu ZPR so: • fizične osebe oz, posamezniki, prebivalci, ki imajo možnost javnega in brezplačnega vpogleda v podatke o aktih o pravnih režimih s pregledom prostorskega območja ter Motapodatki o prostorskih podatkih vsebujejo informacije o vsebini, namenu, uporabnosti in kvaliteti prostorskih podatkov, o koordinatnem sistemu in prostorskem obsegu, informacije o lastnikih, upravljavcih tn distributerjih, informacijo o naiinu postopku, ceni in pogojih pridobitve ter druge informacije. "K KATALOG ZBIRK PODATKOV + ID i šifra zbirke METAPODATEK +10 Meta m EVIDENCA VPISA +ät .prijave +daturn_prijave + izjavau prnv tjavca +datum_vpisa KRATEK PREGLED OSNOVNI PREGLED PODROBNI PREGLED POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE Slika 4 Katalog tbirk podatkov 104 l i* o u j, u s * INFORMATIKA 2005 - Številka 2 - lotnik XIII Darja Lihioneger. Marjan Krisper; Zasnova sistema zbirke pravnih režimov Stika 5: Diagram primerov uporabe - osnovne zahteve . drugo pravne osebe, ki imajo enake možnosti javnega vpogleda. Posebne vloge predstavljajo akterji s področja urejanja prostora, ki so po principu generalizacije urejeni v hierarhično strukturo: • nosilci urejanja prostora (nosilci UP) bodo sistem ZPR uporabljali pri nalogah in odločanju v lastnih procesih urejanja prostora, zato zahtevajo možnost naprednega vpogleda v ZPR, ki obsega delo z zemljiškim katastrom in katastrom stavb ter prekrivanje prostorskih območij, na katerih veljajo pravni režimi; . pripravljavci aktov so tisti nosilci urejanja prostora, ki so vključeni v pripravo prostorskih aktov {pripravljavci PA) in aktov o ukrepih, ureditvah in omejitvah v prostoru (pripravljavci PR), odgovorni pa so tudi za posredovanje podatkov o sprejetih aktih v sistem ZPR. Akterji naj bi imeli tudi možnost naročanja in prevzema prostorskih podatkov iz zbirke pravnih režimov ter geodetskih podatkov, vendar le v skladu s predpisi in pogoji, ki jih določijo lastniki ali upravljavci prostorskih podatkov. Pogoji izdajanja prostorskih podatkov bodo zapisani v katalogu zbirk podatkov kot del me ta poda tka o prostorskih podatkih. Z razvojem elektronskega poslovanja v okviru e-uprave je treba upoštevati tudi izvedbo celovite elektronske storitve vključno s plačilom in ustrezno avtorizacijo. 4.2 PODSISTEM »VPISUZPR« Lahko si predstavljamo, da je vsak akt večinoma zgrajen iz več prostorskih slojev in da zbirka pravnih režimov s tega vidika obsega zbirko zbirk. Analiza aktov o pravnih režimih je pokazala, da so prostorski podatki pripravljeni v različnih podrobnostih in pozicijski natančnosti (merilu). Zaradi le značilnosti je treba razmisliti o dvonivojski zasnovi ZPR. Na osnovnem nivoju se vodijo prostorski podatki, ki so pripravljeni z natančnostjo manjših meril, npr. 1:25.000 ali 1:50,000, in v primerjavi s podatki večje pozicijske natančnosti predstavljajo generalizirane podatke. Naslednji nivo je podrobni nivo, kjer se vodijo prostorski podatki, ki so pripravljeni v taki natančnosti, da so povezljivi z nepremičninskimi evidencami. D vo ni vojska opredelitev podatkov ima lahko prednosti pri uporabi v posplošenih ponazoritvah prostorskih podatkov ali za informiranje, omogoča pa tudi dokaj preprosto razporeditev prostorskih podatkov na več podatkovnih strežnikov in porazdelitev obremenitev. Podatke za vpis v zbirko pravnih režimov pripravijo pripravljavci aktov. 2005- številka 7 - letnik XIII uporabna INFORMATIKA 105 □arja Lihlenegor, Marjan Krispcr Zasnova sistema zbirke pravnih režimov Slika 6 Diagram primerov uporabe ia podsistem »Upi; u ŽPR« Z akti o pravnih režimih se vzpostavljajo zelo različni tematski prostorski sloji. Zato je treba pozornost nameniti tudi minimalnemu naboru prostorskih slojev ter minimalni vsebinski usklajenosti v okviru ene vrste aktov z uvedbo ustrezne standardizacije, V slednje sodijo predvsem vsebine namenske rabe prostora v prostorskem redu občine. Usklajenost vsebin je izrednega pomena tudi pri spremljanju stanja na področju urejanja prostora, saj omogoča medsebojno vsebinsko primerljivost podatkov. 4.3 PODSISTEM »VPDGLED« Za uporabnike sistema zbirke pravnih režimov je vpogled v podatke najpomembnejša storitev sistema. Pri tem igrajo ključno vlogo dejavniki, kot so: . ustrezni iskalni mehanizmi, ki vključujejo podatke o aktih o pravnih režimih in metapodatke o prostorskih podatkih, • ustrezno oblikovan grafični uporabniški vmesnik s funkcionalnostmi za delo s prostorskimi podatki in . vizualna predstavitev prostorskih podatkov - kartografija, ki uporablja zaslon kol medij in sredstvo komunikacije. 106 iiponitin* INFORMATIKA Če želimo zbirko pravnih režimov približati uporabi v različnih postopkih v upravnih in strokovnih institucijah, bo treba zagotoviti različne storitve, ki bodo prilagojene njihovim potrebam. Uporaba nekaterih prostorskih podatkov je lahko omejena na določen tip uporabnikov in zaščitena /. avtorizacijo. Najosnovnejša storitev pa je vpogled v akte o pravnih režimih z vizualnim prikazom prostorskih območij 4.4 STATIČNA STRUKTURA ZBIRKE PRAVNIH REŽIMdU Akt o pravnem režimu (pravni_režim) je prostorski akl ali akt, ki predpisuje ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru, o katerem se vodijo podatki, kot so datum veljavnosti, organ, ki je sprejel akt ter podatki o uradnem glasilu (objava), v katerem je akt objavljen. Obstajajo različne vrste aktov o pravnem režimu (vr-sta_PA, vrsta_PR). V aktu je opredeljeno prostorsko območje (prostorsko območje), ki je zapisano s prostorskimi podatki v vektorskem ali rastrskem podatkovnem tipu, kot samostojni prostorski stoj ali kot gostujoči podatek v nepremičninskih evidencah. Prostorski podatki, ki so zajeti v manjših merilih, se vodijo na osnovnem nivoju (osnovno_po), ostali pa 2005 - številka ? - letnik XIII Darja Lihtcneger. Marjan Krisper Zasnova sistema zbirke pravnih režimov Slika 7 Diagram primerov uparahe la podsistem »Vpogled« na podrobnem nivoju (podrobno_po), ki je povezljiv z nepremičninskimi evidencami. Zbirka pravnih režimov bo povezana z zunanjimi zbirkami (sistemi), kot so: katalog zbirk podatkov v SZPP (katalog_zbirk), poslovni register Slovenije (PRS) in register predpisov Slovenije (RPS). 5 SIMULACIJA ZBIRKE PRAUIMIH REŽIMOU IN UPDGLEDA Na podlagi statične strukture zbirke pravnih režimov je bila opravljena simulacija zbirke pravnih režimov (brez arhiva prostorskih aktov) in enostavnega vpogleda v prostorske podatke aktov o pravnih režimih. S simulacijo so se preverjali: . obseg dela pri pripravi podatkov za vpis v zbirko pravnih režimov, • funkcionalnost grafičnega uporabniškega vmesnika za delo s prostorskimi podatki in * potencialni arhitekturni model sistema zbirke pravnih režimov. Za pripravo prostorskih podatkov je bilo uporabljeno GIS (geografski informacijski sistem) programsko orodje ESRI ArcGIS ArcView. Prostorski podatki so zapisani v podatkovnem formatu ESRI "Shape" in so enostavno shranjeni na datotečnem sistemu. Vsi prostorski podatki so georeferencirani v državnem geodetskem koordinatnem sistemu {Causs-Krugerjev koordinatni sistem). Za vpogled v prostorske podatke je bilo uporabljeno programsko orodje ESRI Arc-Reader, ki je na voljo brezplačno. Uporabljeni so bili računalniki tipa Inlel/Microsoit Windows XP. 5.1 VPOGLED - PRIMER PROSTORSKEGA AKTA Simulacija iskanja: uporabnika zanima konkretni državni lokacijski načrt. Uporabnik vstopi v katalog zbirk podatkov, v katerem izbere želeni prostorski akt, pri tem pa si lahko ogleda tudi metapodatkovni opis o prostorskih podatkih tega akta. Predpostavimo, da je uporabnik izbral prostorski akt »Uredba o državnem lokacijskem načrtu za glavno cesto Zelodriik - 2005 -šlevilka2-letnik XIII Uporabna INFORMATIKA 107 LiMcneger, Morgan Krispfr Zasnova sistema ibirke pravnih režimov KATA LO G_Z BIR K GOSTUJOČI PODATKI AKT PRAVNI REŽIM Šifrant vrst prostorskih aktov 1\ VRSTA PA +sif_PA ♦vrstaPA ♦oznaka PA Šifram vrst aktov o pravnih režimih VRSTAPR -sif PR •vrsta PR PROSTORSKI AKT I r PRAVNI REŽIM +10 +vrsta akta ♦nazivakta +organ_matst +organ_naziv +datu m„ ve Ij a vriosti +datum konec +sprememba +sprem_akt ♦izračun datum veljavnosti() +izbe ri_os no vn o_po() +izberi _podrobno_po() +poveži_PRS() I- I l ZK Tir KS "7T RPE I PROSTORSKO OBMOČJE •!D OSNOVNO PO PODROBNO PO RASTER VEKTOR OBJAVA +ID_objava +naziv_kr ♦objava naziv +objava_st ♦o bj a vaje to +objava_datum +v pogled _R P S{) -1- m TOČKA LINIJA POLIGON PRS RPS Slika 8 Rajredni diagram - pravni rezilni v ZPR Mengeš - Vodice na odseku Želodnik Mengeš z obvoznico Mengeš« [9]. Vpogled v prostorsko območje, ki ga določa akt, je simuliran na sliki 9. Osnovni prostorski podatki o državnem lokacijskem načrtu prikazujejo mejo oz. obseg ureditvenega območja (DLN-CC-ureditveno območje) ter os ceste (DLN-CC os ceste). Prostorski akti sicer obsegajo obsežno dokumentacijo in tudi različne prikaze prostorskih podatkov, vendar mora pripravljavec zagotoviti vsaj minimalni nabor prostorskih podatkov, ki se bodo vodili v zbirki pravnih režimov, V primeru lokacijskih načrtov sta to lahko meja ureditvenega območja ter osnovni prostorski prikaz vrste ureditve [10], kot je v tem primeru os ceste. Prostorski podatki so pripravljeni v natančnosti merila 1:5.000 ter na osnovi parcel 108 u p o » j b n n INFORMATIKA 2005 - itevilka 2 - letnik XIII Darja Lihteneger, Marjan Krisper■ Zasnova sistema zbirke pravnih režimov <- DLri ■ ArtRMjor ffc fcn Bw W> »•ti, s R