Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 11, · št. 2, s. 169-184, Ljubljana 1973 UDK 634.0.181.62:53:175.2 Pinus silvestris L. (497.12)+(497.11) O KRHKOSTI KROŠNJE PRI RDECEM BORU (Pinus silvestris L.) Dušan MLINŠEK Sinopsis Proučena je krhkost srednjedobnih sestojev na rastiščih v Sloveniji in delno v Sr- biji. Uporabljena je naprava za ugotavljenje upogibne trdnosti vej (6rkp/cm2). Os- nova: 3000 vzorcev na 30 ploskvah po 10 dreves. Ugotovljene vrednosti znašajo efr = 250-430 kp/cm2. V Sloveniji je težiščec""''''""~"~""-""'~W'i~,. Med mehansko labilne sestoje spadajo pri naših rastiščnih razmerah sestoji rdeče­ ga bora, predvsem zaradi svoje iz:r~d,t10 krhke krošnje. Znano je, da tej drevesni vrsti moker sneg zelo' lomi in def;r~ira''krošnje: Dokaze za to imamo prav v Sloveniji (ZUPANČIČ, 10). Večkrat so "polomije" tako močne, da postanejo se- stoji brez prave gozdnogojitvene vrednosti. Navzlic povedanemu pa moramo gojiti sestoje rdečega bora, saj gre za gospodarsko in biološko izredno pomembno dre- vesno vrsto, brez katere si na nekaterih rastiščih gozda sploh ne moremo zamiš- ljati. Med različne gozdnogojitvene načine utrjevanja sestojev proti nezaželenim mehanskim vplivom spada tudi iskanje in izbira odJ>ol'nejših I?!OJ(;).t1/Elnc_i11 tistih . osebkov v sestoju, . ki so odporni proti mokremu ~n~gu.. ..• ., ..... Opažamo, da moker sneg, kljug sorodnim ekološkim razmeram, ne pusca v sesto- jih enakih posledic. Stopnja odpornosti je odvisna od starosti sestoja, od njegove zgradbe, prav gotovo pa tudi od geneze in od razvojne poti sestojev v preteklosti, Predvsem so občutljivi mJ~Jši in srednje_cl2,l?,aj, __ /!Ql!l2S:(;)!!2 __ pJ:>_li,~QY:ani i:iestgJ!, ki niso bili nikdar deležni primerne nege. Pri poškodbah v sestojih zasledimo podr- tice, odlomljena debla in oblomljene krošnje, Podrtice so mnogokrat posledica neprimerne izbire rastišča za rdeči bor (npr. šibka zasidranost rdečega bora na svežih, globokih aceretalnih tleh). Odlomljena debla so večkrat rezultat nepravil- ne vzgoje, till.:ej....šibkih .. d.ebm., in. 11e.pravilno. raz.vi1Jh. lg-9~e1,1j. Vzroke za oblomlje- na debla pa je treba iskati poleg pomanjkljive nege predvsem v notranji konstitu- ciji posameznega osebka. Problem V predloženi študiji so nas zanimala predvsem naslednja vprašanja: l. Ali se oseb- ki rdečega bora iz različnih nahajališč razlikujejo po krhkosti krošenj? 2. Kakšne so razlike v krhkosti krošenj med osebki istega sestoja? Nahajamo se na tistem robu naravnega areala rdečega bora, kjer se ta vrsta že utaplja v morju balkanskih listavcev. V tem mejnem prostoru se pojavlja rdeči bor teritorialno zelo razčlenjeno. Na jugu Balkana najdemo v morju listavcev le še posamezne otoke tega bora. Do takšne nesklenjenosti areala prihaja zaradi šibke tekmovalne moči rdečega bora in zaradi neugodnih snežnih razmer, ki decimira- jo njegove sestoje. Prav zaradi tovrstnih "borbenih pozicij" rdečega bora bi bilo mogoče najti v tem prostoru posebne rase; toda to bo treba šele dokazati. 171 O krhkosti rdečega bora pri nas ni posebnih študij. Doma in v tujini najdemo le splošn~ ugotovitve, Z rdečim borom so se ukvarjali pri nas predvsem v fitoceno- loškem pogledu med njimi HORVAT (1), STEFANOVIC (5, 6, 7, 8) pa tudi v pri- rastoslovnem pogledu: STOJANOVIČ (9), v gozdnogojitvenem pogledu pa MLINŠEK (3, 4). V zadnjem času je izšlo obsežno delo - monografija MIROVA (2), ki zaje- ma rod Pinus; v njem je obravnavano tudi območje Balkanskega polotoka. O METODI PROUČEVANJA KRHKOSTI KROŠENJ Krhkost krošenj smo ugotavljali na odsekanih svežih vejah. V ta namen smo upo- rabljali doma izdelano pripravo za preizkušnje mehaničnih lastnosti lesa (glej fo- tografijo in skico!). Vzorce smo obremenjevali na upogib, dokler se niso zlomili. Uporabljeni instrument je opremljen s skalo, na kateri je mogoče odčitati obreme- nitev v kilopondih. Naprava za odčitavanje je izvedena tako, da ostane kazalec po- tem, ko je preizkušanec že porušen, v položaju rušilne obremenitve; to omogoča zanesljivo odčitavanje. Instrument, ki deluje na principu vzmeti je lahko px;enaša- ti in tehta 6,10 kg. Z njim lahko na terenu merimo na svežih vzorcih. Skala na- prave je bila umerjena na trgalnem stroju Amsler 4 DBZF 120. Napravo je skon- struiral dipl. inž. Aleksander KOSTNAPFEL. Vanjo vpnemo vzorec (izseček veje) med dve konzoli, ki sta med seboj oddaljeni 240 mm. Vzorec smo vpenjali v na- pravo tako, da smo pritiskali na vejo, podobno kot jo obremenjuje sneg v naravi. Z napravo smo ugotavljali upogibno trdnost (6'r) preizkušancev. Hkrati smo ugotav- ljali tudi obliko loma, Razlikovali smo tri kategorije oblik loma: razcefrano, glad- ko in zalomljeno. Vse meritve smo izvedli na terenu še isti dan, ko so bile veje odsekane. Rezultati so torej ugotovljeni pri lesu, ki je bil nasičen z vodo; nasiče­ nost je bila vedno nad 30%. Tako smo izločili morebitni vpliv različne stopnje nasičenosti lesa z vodo na rezultate meritev in s tem homogenizirali vzorce. Vzorce smo lomili v lubju, Izbira ploskve in vzorcev V Sloveniji in Srbiji smo izbrali trideset sestojev (šest v Srbiji). Orientacijsko smo objekte izbirali hkrati z zbiranjem gradiva o razširjenosti rdečega bora v Sloveniji in pri proučevanju kakovosti te drevesne vrste pri nas. Zato so naha- jališča raziskovalnih ploskev za proučevanje kakovosti precej identična z nahaja- lišči sestojev za proučevanje stopnje krhkosti (MLINŠEK, 4). Izbrani raziskovalni objekti predstavljajo kakovostno vrednejše sestoje v Sloveniji. Če na istih nahaja- liščih sestoji niso ustrezali merilom za izbiro sestojev za proučevanje kakovosti, smo šli izbirat drugam, Ploskve v Srbiji smo dodali za primerjavo, Na vsakem od tridesetih objektov smo izbrali deset dreves, vsakemu drevesu pa vzeli deset vej (vzorcev) za analizo stopnje krhkosti; skupno torej 3000 vej in prav toliko meritev. Izbiro ploskve dreves in posameznih vej smo izvedli takole: Vseh 24 ploskev je razporejenih po Sloveniji na mestih, kjer se rdeči bor močneje pojavlja, Sestoji so stari 40-60 let ali bolje, to so sestoji v razvojnem stadiju drogovnjaka, rela- tivno dobre kakovosti in vzrasti ter normalno ohranjeni, Srbske ploskve (6 plos- kev) smo izbrali v ekološkem optimumu za rdeči bor v jugozahodni Srbiji, Od pri- kazanega skupnega števila ploskev smo oblikovali: dve seriji po tri ploskve v raz- 172 p [kp] 1 1-l -- 1=240 mm ___ __, _,.,) M Pxl 2 o r W = 4 X 0,ld3 /kpcm- / Naprava za merjenje upogibne trdnosti vej 173 P /kp/ odčitamo na merilni skali naprave M ••••• upogibni moment (P x 1/4) W ••••• odpornostni moment (NO, ld3) ličnih nadmorskih višinah in en par objektov, podobno v dveh nadmorskih višinah - vse na koroškem gozdnogospodarskem območju, Namen raziskave na tako razpo- rejenih objektih je bil proučiti vpliv različne nadmorske višine na nastajanje bolj ali manj krhkih krošenj. Na vsaki ploskvi smo izbrali deset dreves po načelu slu- čajnosti med osebki v bioloških razredih 110 in 120 (IUFRO klasifikacija), Vsa drevesa so imela normalno razvito krošnjo in so bila večji del življenjske dobe neutesnjena, Veje za analizo krhkosti smo vzeli iz srednje tretjine krošnje, in to v vseh primerih na objektu vedno s sončne strani krošnje, Pri izbiri vej je odlo- čala tudi debelina v srednjem delu veje, kjer smo izsekali vzorec za lomljenje, Pregled debelin vej je namreč pokazal, da znaša premer dominantnih vej v sred- njem delu krošnje borovega drogovnjaka približno 20-30 mm, To nam je pomaga- lo pri izbiri vej, Vzorce smo izsekali iz srednje tretjine vej, Vitkostni koeficient (l : d) je znašal na eni ploskvi 12, na dvanajstih ploskvah 10, na sedemnajstih ploskvah pa 11. Statistična obdelava in preverjanje podatkov Statistična obdelava temelji na enostavni analizi variance in na primerjavah sred- njih vrednosti (6r). Pri tem je bilo treba zbrano gradivo preveriti in ugotoviti, ali smemo dobljene vrednosti upogibne trdnosti (dr) in njihove standardne odklo- ne med seboj primerjati in sklepati, 1, Pri izbiranju bolj ali manj enako debelih preizkušancev so se vedno pojavila manjša odstopanja od izbranega premera, Bali smo se, da se bo pokazala do- ločena odvisnost