H :or--^^To':oioic^£^S^SS3;< C5LRSIL0 SloVm^KKR Štev. 49. V LJUBLJANI, dne 8. novembra 1907. ssi Leto II. DfLflVSTVR Izhaja vsak «- petek. ■*• Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah ~ štev. 2. ♦ naročnina znaša: celoletna . . K 3’— poluletna . . „ 1‘50 ietrtletna . . 075 Posam. štev. „ 0‘10 Delavska nedelja. Prihodnjo nedeljo smemo pač imenovati delavsko nedeljo. Sklenilo se je namreč, da se v nedeljo, dne 10. t. m., ob 4. popoldne vrši na Jesenicah v »Delavskem domu« ustanovni shod vseslovenskega delavskega političnega društva, ki ga sklicujeta naša državna poslanca Gostinčar in dr. Krek, ki na shodu tudi poročata. Pozdravljamo novo društvo. Potrebno je. V naših časih splošne volivne pravice ne smemo pozabiti, da imamo delavci tudi politično moč. Velja zdaj glas delavca pri državnozborskih volitvah ravno toliko, kolikor bogatašev, tvorničarjev ah pa plemenitašev. S. L. S. dela že več časa na to, da se združi naše ljudstvo v političnih stanovskih zvezah. Po širni Sloveniji se snujejo »Kmečke zveze«. Obrtniki imajo tudi že svojo »Obram-beno zvezo«. Pravila vseslovenskega delavskega političnega društva so potrjena že precej časa. Ni pa bilo še ugodnega trenotka. da bi se bilo vršilo ustanovno zborovanje. Priznati moramo, da je v naši delavski organizaciji zadnje čase sem nekoliko stopilo v ozadje politično delovanje. Osredočuje se delo na delavskem izobraževalnem in pa na strokovnem polju. Naša stvar pač vsekakor napreduje. Zdaj so že dobro vkoreninjena naša delavska stanovska društva. Potrebno je pa, da pričnemo tudi odločnejše delovati na političnem polju. Veseli nas sicer politično živahno delovanje drugih stanov, sami pa tudi ne smemo nikakor počivati. Moramo pričeti z živahnim političnim delovanjem prav povsod, kjer živi in se bori za kruh naše slovensko delavstvo. Ne smemo biti zadovoljni, da se je dosegla splošna votivna pravica za državni zbor. Kje je še naša pravica za deželne zbore, občinske zastope. In ženske, naše sotrpinke, tudi še nimajo političnih pravic. Koliko se čuje in toži in v svojih želodcih in žepih čutimo posledice draginje. Gledati moramo, da i v politiko zanesemo boj proti draginji. Zahtevati nam je, da se odpravijo vžit-ninski davki, ki nas najbolj zadenejo. Pa naše postave, kako so še pomanjkljive. Zopet vzroka dovolj, da ne počivamo glede na politično delo. Naši nasprotniki tudi politično delujejo vsaj po shodih. Ne zaostanimo za njimi. Bodimo pridnejši, kako so oni. Zato pa želimo, da naj novo društvo, ki se ustanovi v nedeljo na Jesenicah, uspešno in blagodejno deluje v korist slovenskega delavstva! Delavci, delavke, kdor more, pridi na naš ustanovni shod! Za tobačno delavstvo. Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani bo imelo v nedeljo, dne 10. listopada, ob 8. uri zjutraj, sv. mašo v cerkvi sv. Jakoba za umrle svoje člane v tekočem letu. Tem potom vljudno prosimo in vabimo naše člane, da se je v obilnem številu udeleže vsi. Pokažimo s tem, da tudi po smrti so nam še dobro v spominu. Molimo za mir in pokoj njih duš! Odbor. Občni zbor »Zveze avstrijskega krščan- vrši 5. in 6. januarja na Dunaju. Spored se še objavi. Glede na odposlance k občnemu zboru, določa § 11. pravil: Načelništvo vsake krajevne skupine odpošlje k občnemu zboru za 200 članov po enega delegata. Plačilnice in krajevne skupine, ki imajo manj kakor 200 članov, se po kronovinah združijo in pošljejo za 200 članov po enega delegata. Vsaka kronovina, ki ima kako podružnico ali plačilnico, pa pošlje vedno vsaj enega delegata. Glede na predloge velja: Predlogi na občni zbor se morajo štiri tedne pred občnim zborom vposlati načelništvu, ki jih mora objaviti dva tedna pred občnim zborom v »Zvezinem« glasilu ali pa na način, ki ga določi občni zbor. Krajevne skupine in plačilnice se opozarjajo na ta določila. Generalno ravnateljstvo in zahteve »Zveze krščanskega tobačnega delavstva avstrijskega. Poročali smo že, da je odgovoril »Zve-zini« deputaciii glavni ravnatelj tobačne režije, da se leta 1908 izboljšajo plače, a da se napravi le korak, ne pa skok. Majeszkyjeva je odgovorila, da pričakuje tobačno delavstvo uspešno izboljšanje. Glede na ta odgovor piše nemško strokovno glasilo krščanskega tobačnega delavstva, da odgovor glavnega ravnateljstva nikakor ne zadovolji delavstva. Storiti, kar je mogoče, je pač sprejemljiv odgovor. Upoštevati se pa mora, da smatrajo na vodilnih mestih marsikaj za nemogoče, kar je po sodbi navadnih smrtnikov lahko izpeljivo. Zahteve tobačnega delavstva niso pretirane. Kar zahteva delavstvo od glavnega ravnateljstva, ni nič drugega, kakor to, da se omogoči delavstvu, da se dostojno preživi, to se pravi, da se delavstvu omogoči pri delu varovati tudi zdravje in pa sposobnost za delo. Delavske zahteve glede na izboljšanje..plač so le naravna posledica sedanji draginji. Boljše eksistence delavstvo nima zagotovljene, dasi se tudi zdatno izboljšajo plače. Zahteva, da se izboljšajo plače, ima le namen, da se spravijo dohodki in stroški v prejšnje razmerje. Višja plača se ne bo porabila za izboljšanje življenjskih razmer. Pokrila bo zgolj primanjkljaj v delavčevem proračunu. Gotovo zato zahteva za izboljšanje skega tobačnega delavstva, in sicer tretji, se Ah ata, moj ata! Slika iz predmestja. (Konec.) »Kaj, ti kosmati Hrvat, boš pustil dekle, pa za najino stavo se brigaj! Glej, tu je žganjče, tako-le ga pa «reba tvoj brat kranjski Janez, r oglej!« . Hrup v gostilni se mahoma poleže, ko se dvigne z litrom žganja v roki kranjski Janez. Srepo upira oko v pijačo in ponosno dvigne posodo. »Ata, ah pojdiva no domov, mama so rekli,« pretrga napeto tišino Francka in ustnice se ji krive. »Tiho, mladi gad!« hi ponosno nastavi kranjski Janez liter na usta In luk-luk teče žganje v grlo. Vedno manj ga je v steklenici, vedno bolj in bolj se nagiba glava nazaj, roka se trese; še pet požirkov, še štirje, samo še trije, dva, zdaj — Bledi ženi ob oknu je udarjalo srce ob vsakem požirku, ki je videla, da ga je vlil njen mož vase. Grizla si je suhe ustnice in toliko, da ni razbila okna in zakričala na ljudi, ki so z začudenjem in zaničevanjem gledali njenega moža. češ: »Glejte, pošteni ljudje božji, golca in lempa kakor krava!« Zagrizla bi jim v zadovoljno lice' zobe, nabrušene z gladom, zasadila bi jim v tolsto brado prte, vsled bede podobne krempljem, nataknila bi jim šiloma Franckino raztrgano suknjo in očitala z glasom, ki bi jim bobnel v ušesih kot angelska trobenta na sodni dam »Vi ste krivi tega, samo vi, farizeji, ki ste pri zavesti, pa si pustite s tem žgačkati za ušesi, pa ne on, ki ne ve kaj dela!« Od razbrujenja se je tresla žena in je pozabila na mraz, ko je gledala, kako nagiblje mož glavo, vlivaje v sč zadnje požirke. Samo še trije, dva, zdaj — posinela, zabuhla glava se nagne sunkoma in kot zmagovalec je zro-potal vznak na tla kranjski Janez, prazni liter se je razbil na drobne kose. Čuvstvo žalosti, sramote in ponižanja je stisnilo ženi srce. Drhteč vzklik ljubezni in skrbi za moža se ji je iztrgal iz ust. Zbežala je proti veži pogledat, kaj je z možem, toda od zadaj jo je zgrabila za ramo trda pest. Prestrašena se je ozrla in zagledala redarja. Že dolgo je bi! stal za njo trr jo opazoval, ko je zamišljeno gledala skozi okno. Za redarjem pa so se bila nastavila v polkrogu radovedna zijala ter pričakovala zanimivega presenečenja. In redar se je hotel po dolgem času zopet proslaviti vpričo toliko ljudstva, pa je izdrl zarjavelo sabljo in zarohnel nad zbegano ženico: »Aha, ali smo presenetili lisico ravno na pragu v kurnik. Kaj pa vohunarite tod okrog? Se že poznamo s takole gospodo, ki ne seje in ne žanje, pa vendar spravlja. Ora ladro, kaj se pa še obotavlja, kar z menoj, prosim, v vizite! Tam se že zgovorimo, kdo drži vrečo in kdo noter meče.« S povešeno glavo je šla žena pred redarjem, za njo so se pa prerivali radovedneži. Iz gostilne je prijokala Francka. Molče se je prijela maminega krila. Izpodtikala se je ob svojih velikih čevljih, oči so ji zalivale solze, da ni videla stopinje pred seboj . . . Začelo se je mračiti. Zapoznel kmet je sedel na sani ter zavihal ovratnik čez ušesa in sani so odcingljale ob globoko zajedenem tiru. Iz gostilne »Pri razbitem vrču« je donel zamolkel glas, kakor bi brenčal čmrl v praznem panju, vmes je pa javkal krčmar Vrček. Po ulici sta počasi prigazili mimo mama in Francka, lučaj za njima se je pa 'plazil ob plače ni pretirana. Seveda bi veljalo izboljšanje nekaj milijonov. A sredstva so državi na razpolago. Manjka le dobre volje in pa potrebne razsodnosti na merodajnem mestu. Glede na ta odgovor je storila »Zveza« vse, da se vresničijo zahteve tobačnega delavstva. Interpelacijo v tej zadevi je vložil tudi poslanec Kunschak. Ureditev pcnzij. Minuli teden se je mudil glavni ravnatelj tobačne režije v Linču. Zasli-šaval je tudi delavstvo. Glavnega ravnatelja so prosile prejeinalke tudi za izboljšanje penzij. Generalni ravnatelj je odgovoril, da so sedanja določila glede na penzije le začasna in da se penzije ob novem letu urede na novo in sicer primerno zaslužku. Celovec. Socialni demokrati na 1 o v u. V soboto dne 5. oktobra je sklicala so-cialno-demokraška krajevna skupina shod. Mrzlično so agitirali socialni demokrati za udeležbo. A shod je izpadel jako klaverno. Niti toliko sodruginj ni bilo navzočih, da bi bili sklepčni glede na nameravano zvišanje prispevkov, dasi so povabili na shod tudi kršč. tobačno delavstvo, ki se pa shoda ni udeležilo, ker že tako ve in pozna socialno-demo-ktaške laži. In res. Ni se varalo krščansko tobačno delavstvo. Namesto, da bi bili govorili rdeči govorniki stvarno, so zgolj psovali ne-navzoče krščansko delavstvo. Da se zabavlja po vseh predpisih, so poklicali celovški sodrugi na pomoč znanega dunajskega Pattermanna, ki je govoril kakor kak glumač, ne pa kakor govore govorniki. Poznalo se mu je, da ga tišči krščansko delavstvo v želodcu, kateremu je odrekal vsak nastop za koristi tobačnega delavstva. Patermann je navedel nekaj takozva-nih socialno-demokraških uspehov, seveda previdno je pa zamolčal uspehe krščanske tobačne organizacije. Gotovo se je bal, da ne izvejo zanje njegove rdeče poslušalke, ki bi mu ušle ko bi revice znale, kako da jih farbajo rdeči judovski podrepniki. Maloštevilna udeležba na tem shodu dokazuje, da se jasni tudi v celovški tobačni tvornici. Prav tako. Upamo, da sčasoma i v celovški tobačni tvornici pomedejo s stranko rdečih ljudskih sleparjev in delavskih izdajalcev. Dve novi plačilnici »Zveze avstrijskega tobačnega delavstva sta se ustanovili, in sicer ena v Fiirstenfeldu na Štajerskem, druga pa v Saccu na južnem Tirolskem. Napredujemo. Veselo znamenje. Družinski večer priredi v nedeljo, 25. t. m. krajevna skupina »Zveze avstrijskega tobačnega delavstva« v Linču. Za predpustno veselico našega »Podpornega društva« V Ljubljani se že zdaj delavstvo pripravlja. Prav tako. Izborno pripravite za vaš večer in postavite se tako, kakor se spodobi najstarejšemu in najmočnejšemu krajevnemu društvu tobačnega delavstva v Avstriji. Prometna zveza. Rdečim izdajalcem po boju! Končan je boj pasivnega odpora. Zdaj pa iztezajo rdeči izdajalci svoja umazana usta in trobijo pa lažejo in mečejo ljudem pesek v oči, kaj da so vse storiti hoteli za železničarje. Socialni demokratje so pa zahrbtno napadli železničarje, da, izdali in prodali so jih. Ko je poslanec Bufival stavil v državnem zboru za železničarje važni predlog, je izjavil socialno-demokraški glavar dr. Fllenbogen, da hoče glasovati s svojo stranko proti predlogu. Taki prijatelji železničarjev so socialni demokrati. In Tornschik si je upal psovati železničarje z nerazsodno maso. Menda je storil to zato, ker so molčali sodrugi takrat, ko si je zaračunil ob udeležbi železničarskega shoda v Curihu 534 goldinarjev in je postavil v račun celo dve srajci, ki s.i jih je kupil. Dejstvo ostane pribito: Ko bi bili železničarji na vseh progah nastopili z odporom, bi bile izpolnjene zahteve v 48 urah. Izdajalski socialni demokrati so to preprečili in tako so bili železničarji v boju prisiljeni, da so se dolgo časa borili za upravičene svoje zahteve. Pečat izdajalstva ostane pritisnjen rdečim socialno-demokraškim voditeljem. Voditeljem krajevnih skupin in plačilnic. Oktobra so umrli: Martin Fras, Maribor; Ana 1'oth, Bosna, Brod; Barbara Aufinger, Beljak; Anton Mayr, Blindenmarkt; Hugon Strobl, Na-gy-Kanicza Marija Zauzerl, Lambach; Marija Barnthaler, Ljubno; Julijana Millonig, Št. Vid ob Glini; Aleksandra Lob, Dunaj; Karol Lich-me, Inomost. Za deset smrtnih slučajev po pet vinarjev, se naj kasira od vsakega člana toraj 50 vinarjev. Shodi »Prometne zveze«. Dne 21. septembra je zborovala »Prometna zveza« v Ino-mostu. Shod je priredila krajevna skupina 1. južna železnica. V Altrang Puchheimu je bii shod »P. Z.« 22. septembra. Shod »P. Z.« je bil 29. septembra v Riedu. V Wiltenu Inomostu so imeli shod naši organizirani železničarji 4. oktobra. Dne 6. oktobra je zborovala »P. Z.« v Neiumarkt Kallheimu. V St. Valentinu je blil shod »P. Z.« 6. oktobra. Dne 13. oktobra je zborovala »P. Z.« v Klein Reiflingu. V Gais-bachu je zborovala »P. Z.« 13. oktobra. Dne 13. oktobra je zboravala »P. Z.« v Freistaatu. »P. Z.« je priredila zborovanje 13. oktobra v Altenmarktu. V Haagu je bilo zborovanje »P. Z.« 20. oktobra, v Stendorfu 27. oktobra, v Moravski Ostravi 3. oktobra, v Knittelfeldu 26. oktobra, v Kirchdorfu 6. oktobra in v Gmun-denu_13. oktobra. Škandal v Derventu, Bosna. Delavci po postajah so pač veliki reveži. Sužnjem starega veka se je godilo mnogokrat bolje, kakor se pa godi zdaj dninarjem na bosanskih železnicah. Ne bi človek verjel, kako surovo, brezsrčno in nasilno postopajo proti posameznim delavcem. Vse morajo v Derventu delati delavci. V na-\adnih razmerah se mora popolnoma pripraviti 18, v nenavadnih razmerah pa 24 lokomotiv. Izkladati se mora premog, oskrbeti se morajo premikalnicei, nakladati in izkladati se mora blago, mazati premikalnice in čistiti svetilke. Kratko: Isti delavci delajo dela na postaji, v skladišču in v premogovi zalogi. Razume se, da nima delavec niti pet minut prostega časa podnevi. In ponočno delo! Postaienačelnik zagrozi vsakemu delavcu z dvekronsko globo, če niso do jutra izpraznjeni desettonski premogovi vozovi, ki pridejo zvečer. Gorje mu, ki popolnoma do pičice ne izpolni strogih povelj. In vsa ta dela morata opraviti dva moža z ogromno dnevno plačo dveh kron. Če to ni barbarsko, ne vemo, kaj da je še barbarsko! Če pa ima delavec slučajno službe prost dan, se mora popoldne javiti v službo. Za to pa ne dobi niti vinarja. Zastonj mora ob službe prostih popoldnevih izkladati premog. Slug pri blokih ni. Ta posel morajo izvrševati delavci. Ne smemo se zato čuditi, da tako izmozgani delavec prezre in pozabi prestaviti premikalnico. Gorje mu, če se mu kaj pripeti. Čaka ga občutna kazen. In stalno nameščenje! Ko delaš 10 do 12 let in če po natančni preiskavi izjavi zdravnik, da si sposoben za železničarsko službo, potem si nastavljen s kako malenkostjo. Če pa nimaš sreče, osiviš pri delu in vržejo te na cesto, da lahko beračiš. Promet je vedno večji. V Avstriji imajo najbornejše železniške družbe delavce na postaji, v skladišču, za premog, blok-ne čuvaje itd., samo na bosansko-hercegovskih železnicah tega ni. Menda sta okupacijski deželi res za to, da se uvajajo suženjske navade brez človeških pravic. A ne postopajo nečuveno le z delavci. Ro skrajnosti izkoriščajo tudi železničarje, poduradnike in uradnike. Nečuvena umazanost je običajna pri nas. Dervenski po-stajenačelnik Brebetin ima kamenitno srce. Ne čuje upravičenih pritožb. Le s strankami je včasih prrazen, kadar pričakuje, da bo kaj padlo. Načelniku se godi prav dobro. Samoob-sebi je umevno, da ne privošči tudi definitivno nastavljenim železničarjem poi 24-urni službi 12-urnega počitka. Z lastnimi močmi. s. k. s. z. Prihodnji torek, dne 12. t. m., predava v veliki dvorani »Slovenske krščansko-socialne zveze« g. dr. Aleš Ušeničnik. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vsi k predavanju ! Zagorje ob Savi. Nanovo ustanovljeno društvo premogarjev je spravilo naše nasprotne tovariše v zadrego. Poslužujejo se vsakovrstnih sredstev, laži, obrekovanja in natolcevanja, da bi odvrnili delavce od započetega dela. Toda, naj pomislijo, dragi zaslepljeni tovariši, da so to možje, ki znajo sami misliti! Ki ne pustijo vsužniti svojega duha, kakor ga je njim vsužnil znani brezdelni pritepenec Co-bal. Nemaramo vas blatiti in grditi, ker dobro vemo, da boste v teku let še vsi naši najboljši prijatelji. V spomin hočemo vam poklicati le oni usodepolni čas, ko je Ribič za socialno-demokratično premoženje pil in breskrbno živel, dokler ga niso odslovili. Žalostno je pa to, da ga niste odslovili vi, ampak židovske pijavke, katerim ni hotel pošiljati vaših trdo prislu-ženih mesečnih doneskov. To pa ie dokaz, da ste bili neprevidni in z žalostjo moramo potrditi, da ste neprevidni še danes. Človek, ki^ je vsužnjil vašega duha, prinesel je| vso hišno opravo in vse posteljno perilo v ruti, je danes nad vami gospod. Dragi tovariši! Ali se niste tudi vi trudili z vsemi svojimi močmi, da bi osrečili sebe in svojo družino? Pa ste na ravno tistem stališču, če ne še na slabšem, kakor ste bili takrat. Kaj pa morete pričakovati od soc. demokraškega društva, ko gre denar v nenasitne žepe židovske, pod imenom avstrijska unija? Tam odločujejo in razpolagajo z vašim premoženjem drugi. Zopet dokaz vaše neprevidnosti. Tako trdo prisluženi denar, pa si ne upate sami gospodariti. Temveč ga daste v tuje roke, kakor mali, neizkušeni otrok, ki ga mora še enkrat prositi dotičnega, ki mu ga je izročil, da mu ga da nazaj. Mi pa smo si sami osnovali društvo našemu stanu primerno, sami poslali pravila v potrjenje. Pa tudi sami naložili denar v hranilnico. In reči moramo, da društvo, ki se je šele ustanovilo, ima denar naložen. Kje pa imate vi kaj podobnega? Zato kličemo danes vsem našim tovarišem, katerih ne vodi samo slepa strast sovraštva do bližnjega, da se združijo z nami in pristopijo v naš tabor. D. M. Polje. Mnogo je bilo pred štirimi leti pri nas ljudi, ki so dejali, čemu nam bo društveni dom, saj ga ni potreba. Danes podamo kratek pregled o notranjem življenju tega društvenega doma, da bodo čitatelji prav lahko iz-previdcli iz teh vrstic, kako napačno da so menili oni, ki so nam odrekali društveni dom. Dne 20. oktobra t. 1. je bila seja, pri kateri se je določil sledeči red za poučevanje: V ponedeljek od pol 8. do 9. ure je pouk v pevskih notah kakor tudi za godbo. V torek od 7. do 9. ure se poučujejo dekleta v šivanju pod spretnim vod-stom učiteljice Marije Dejak, ki je dobro U' učena šivilja. Društvo si je nabavilo najmodernejši stroj ter daje svojim članicam brezplačc pouk. V torek je tudi vaja telovadnega odsek in sicer od 8. do pol 10. ure. V sredo je PetJ*-za moški zbor. Od pol 8. do 8. ure je pouk «i oglu hiše kot senca redar. Jezilo ga je, da je trajal njunin obisk tako kratko, zato ju je hotel na vsak način zalotiti pri tatvini. Ko je žena začula glas iz krčme, je porukala Francko za suknjico ter obstala. Deklica je oprostila roke, ki jih je bila navzkriž potisnila v široke rokave, pa je začela greti z njimi premrzli nosek. Nista dolgo čakali pred vežo. Sobne duri so se hrupoma odprle in krčmar Vrček je jezno zahropel: »Zastonj pri meni nihče nima stanovanja! Še lastni pljunek zamažem pod mizo, če imam preveč sline. Pošten gospodar ima rad v svoji hiši mir, mizni gostje pa ravnotako. Mola, na noge . . . sapra ... Saj nisem pestunja, ti pa tudi ne dete, da bi te na rokah nosil. Če ne moreš hoditi, pa steci po kimpeš, da se pelješ ž njim domov! Svojih nog ti to pot ne morem posoditi, ker mi je zaloga pošla. Srečno torej, priporočite me milostni!« Krčmar Vrček se je veselo zasmejal, na cesto je pa zakobatil kranjski Janez. Padel bi bil ter pomeril dolgega moža v mehkem snegu, da ga ni prestregla bleda žena. »Ah, Janez, vendar si prišel. Glej, mrači se že!« Kot otroka ga je prijela za roko, Francka pa za rob suknje. Toda mož je otepal z rokam? okrog sebe, da mu je klobuk uhajal na levo uho, pogledal je debelo svojo ženo in otroka. »Kaj . . . mene na cesto. Vrček . . . ro-komavh, pijavka ... ki sem zmagal! Na-a-ak!« In široko je zastavil noge ter se uprl. Zamahnit je in udaril Francko na glavo, da je zastokala: »Ata, oh moj ata!« Krepkeje je potegnila za suknjo. Zena je povesila glavo. Tako sta ga vlekli, on se je pa vpirai in široko zastavljal noge. Deklica je krčevito vlekla za suknjo, nagnila se je naprej ter stokala: »Ah ata, moj ata.« Prišli so minm branjevca. Iztegnil je glavo izza vrat, rekoč: »Glej no svojat gosposko, v delavnik jc-nuhari po beznicah, v petek pa pride beračit. Da bi jih!« Ni povesil pijanec glave, ženi sc je nagnila prav do prsi. Francka se je nagnila še bolj naprej in zaihtela: »Ata, ah moj ata!« Celo noč je naletaval sneg, toda globokih sledov pred krčmo ni mogel zamesti. notah, od 8. do 9. ure je pa petje. V sredo od 9. do 10. ure je tudi vaja za vaditelje telovadnega odseka. V četrtek od 7. do 9. ure je pouk v Šivanju, od 8. do pot 10. ure je pa telovadba. V petek je cerkveno petje ter mešan zbor od. pol 8. do 9. ure. Sobota ostane prosta, a kljub temu jo porabi g. učitelj Hlebec za pouk v petju za deklice, ki so nehale obiskovati šolo. Ravno tako je prosta soba v nedeljo od 8. do pol 10. ure za pouk pri dečkih, ki ne obiskujejo več šole. Od 8. do pol 10. dopoldne pa se vrši v nedeljo tudi telovadba. Popoldne od pol 4. do 5. je cerkveno petje, poleg tega pa tudi narodno petje moškega zbora. Ako ni kake veselice ali predavanja, se popoldne tudi telovadi. Če bravec te vrstice pazno prebere, izprevidi gotovo, da se to izobraževalno društvo v resnici trudi za to, da stori vse potrebno, kar je mogoče storiti za izobrazbo in omiko ljudstva. Žalibog, da nam nedostaje prostora, kar je bravec že sam izprevidel, da je vse prenapolnjeno. Goreča in tudi prekoristna želja je, da se vpelje kuhinjski pouk, zlasti za tovarniška dekleta, da bi dobile brezplačen pouk o kuhi. loda pri vsej dobri volji se vsled premajhnih prostorov to ne more izvršiti za sedaj. Bog daj mnogo dobrotnikov, ki bi pripomogli do večjih piostorov. So sicer ljudje, katerih dolžnost bi bila, podpirati dobro stvar. Na tem mestu jih ne imenujemo za enkrat. Sicer pa naj vsak, ki se zaveda časa, vidi tudi njegove potrebe. Sklepamo z željo, naj se člani čvrsto poprimejo ter z agitacijo še bolj povzdignejo društveno življenje. Naj bi ne bilo hiše v župniji, ki bi ne bila vpišana v društvo, če že ne cela, pa vsaj no eni osebi. Krščanskim strokovnim društvom avstrijskim. Državna strokovna komisija sklicuje na nedeljo, 17. novembra t. 1., ob 9. dopoldne prvo strokovno konferenco na Dunaj. Začasni spored se določi sledeče: 1. Načela krščanskega strokovnega gibanja v Avstriji; 2. Poročilo o stanju krščanskih strokovnih društev v Avstriji; 3. Bodoče dolžnosti krščanskih strokovnih društev avstrijskih. Tovariši! Neprestano napredovanje našega gibanja zahteva, da se razgovorimo o nadaljnem našem delu. Ker nas čaka veliko dela, potrebujemo nujno agitacijo, da se ne razcepijo moči, marveč da se združijo in uveljavijo. Končno je pa tudi nujno potrebno, da pregledamo dovršeno delo. Ne dvomimo, da razvidijo tisočeri delavci, da nam je resno za stvar. Povabimo zato vse naše organizacije, da se številno udeleže shoda. Za 500 članov se odpošlje en odposlanec, za vsakih nadaljnih 500 tudi po en odposlanec. Po enega odposlanca se pošlje tudi za dežele. Uredniki strokovnih listov in pa tajniki organizacij imajo pri konferenci po en glas. Osrednje organizacije se nujno poživljajo, da pazijo pri odpošiljanju delegatov po številu članov na to, da se določijo delegati po posameznih kronovinali. Število delegatov se mora naznaniti do 10. novembra 1907 in se morajo do takrat doposlati tudi predlogi. Kolegialni pozdrav! Državna strokovna komisija. Med brati in sestrami. Javornik. Povodom praznovanja mojega 40-letnega službovanja pri slavni »Kranjski industrijski družbi«, bil sem obdarovan s častno kolajno za zvesto službovanje. Ker se ne morem za obile čestitke, koje so mi došle v dan slavnosti, vsakemu posebej zahvaliti, zahvalim se vsem gosp. tovarišem delavcem tem P°*OIT1 .neiskrenejše. Mihael Ravnik, tovarniški mojster na Javorniku. Slovenske gorice. Ko smo zadnjič brali vnso »interpelacijo o pravosodju«, smo že res obupavali, ali se še najde pravica na svetli. Kapnil se nam je zdel izgubljen. Tožita sta ga Kotnig in Šantl, luida nemška liberalca, radi žaljenja časti, ker je ta nas vrli odbornik primerno ožigosal njuno pristransko- postopanje napram društvu. Iznašel pa se je Judež, naš ud, celo iz Marijine družbe, za 330 srebernikov, ker za samo žvižganje nič ne dobi, metla pa mu nese o počitnicah. Dr. Rozina, liberalni mokrač v Mariboru, jc željno poizvedoval, kdo da neki od nas piše v »Našo Moč«! Kaj, da se ne obrne naravnost na vaše uredništvo? V tožbo je vrinil priimek »Naše Moči«, da je »strogo klerikalni list«, menda je to izvedel od rdečih bratcev, katere zastopa v pravdah. Skoda, da še nimamo katoliško mislečega odvetnika, ki bi imel srce za nas. da bi nas »iz- pipal« izdatneje nasprotnikom, ko dr. Pipuž, ljudje se obračajo rajše do Nemcev za pomoč. Neko nedeljo je naš bogatin rohnel v krčmi, da mora zastonj letati radi Žmavca k sodniji, žan-darja pa sta se muzala tej molitvici. Zdaj hodi spet Kotnig na Ritiže poizvedovat, kaj je W. v turščici videl, ker pravdanje ga bolj veseli, ko pa pouk v branji. Pa mi mu povemo tu: »Nur Geduld, Jokl!« in »Aufbiks« bomo že izbili, če mu ga Bobnarca ni kos! Kotnig, roke na klop, pa mir! Glej, da dobiš v svojo kaso kaj, da ne bodo ljudje toliko plačevali dr. Rozini za posredovanje pri mariborski posojilnici, kot zadnjič Očkrlca, ki je od naprošenih 500 kron okoli 150 kron morala odšteti! Tudi Šantlu svetujemo, da za letno svojo plačo, ne pa za tri krone dela prošnje za brezobrestna vinogradniška posojila! Čujfe te lepe kritike, ne pa svoje oslarije in kozla/ije v »Štajercu«, da vidite kdo je lepše oblečen! Včasih ste Šantla zmerjali »brezabecedarja«, zdaj pa kujete z njim tožbe in »banke«, ki pa jo celo »Čebelica« presega v prometu. — Šantl je prigoljufal Kristlov podpis na tožbo, rekši, da mora občina dati kaplanu priporočilo za župnijski izpit . . . Schaut dir gleich! SOCIAL NO-DEMOKRAŠKI GOLJUFI.------------------ Idrija. Na zadnjem shodu je imenoval idrijski Atila vse delavce, ki nismo darovali kronic v njegovo culico, izdajavce delavstva. Nam, ki je nas ta psovka zadela, je pač vseeno, kako nas imenuje en tak salon-socialist, žal nam je le za naše tovariše, ki gredo na tak lim. Toda prišel bo prav gotovo čas, ko nam bodo rekli nasprotni tovariši: »Prav ste imeli, da niste ničesar dali!« Kako rdeči voditelji znajo porabiti tak »na-fehtani«, od delavstva s krvavimi žulji zasluženi denar, nam pojasnjuje, kar se je letos na Laškem pripetilo. Neki nemški list piše o tem: »Ko je v Argenti izbruhnil štrajk, obrnil se je tamošnji odbor na vse laške »sodruge« s prošnjo, »lačne brate« v boju proti zatiralcem podpirati. Denar je kar frčal skupaj. V kratkem času se je nabralo 103.140 lir. Od teh 103.140 lir so dobili štrajkujoči samo 66.174 lir; ostanek, namreč 36.966 lir pa so porabili voditelji za pota, hotele in pojedine in en del je bil izposojen na znance in sorodnike ! ! ! Celo »Avanti«, najradikalnejši socialistični list na Laškem piše k temu: »Komentar k tej dogodbi je brezpo-treben«. Gotovo!« Tovariši, delavci! Ali ni potem škoda vsa-cega vinarja, ki ga daste v ta namen. Naj vas vendar zgledi zmodre! Mi nismo dali in tudi ne damo vinarja ne; pa naj nas imenuje Haupt-kassier Kristan kakor mu drago. Denar, ki ga je Kristan z najgršim terorizmom nabral, je menda naložen v poštno hranilnico. To tudi da nekaj misliti. Kdor bo v posesti poštnohranilni-čne knjižice, ga lahko zmanjka eno noč, pa dvigne denar pri tisti pošti, kjer hoče, magari v Pragi, na Dunaju, ali še dalje. Tovariši, odprite vendar oči in izpregledajte! Glede na slanino nam naši rdeči bratci ne dajo nobenega odgovora, dokaz, da je vse resnično, kar je o tem pisala »Naša Moč«. Imamo pa še veliko gladiva glede slanine; vse pride počasi na vrsto. Za danes samo vprašamo naše ljube rdečkarje, zakaj ste ga lani v oktobru, novembru in decembru lahko dajali po 70 kr. kilogram, kar nam izpričujejo »Lohnzettelni«, medtem, ko ga letos, ko je cena nižja od lani, plačujemo čez 80 kr. kilogram? Idrija. Umevam, zakai je tako razburjeno ljudstvo na vaju, je rekel Kristan na shodu 28. pretečenega meseca. Skoraj neverjetno je, da se dobi še kakšen človek, ki je tako zloben, ka-, kor je naš dični Kristan; ker gre delavce-to-variše tako nalagat, rekoč: »Poglejte, to so tisti, ki so po prvem septembru • vložili neko zahtevo in jo nesli gori, v kateri zahtevajo manj kakor mi.« Iz tega se vidi, da njegove verne ovčice verjamejo vsem lažnjivim besedam, kar jih pride iz ust velemodrega in z zvijačo nadarjenega Ante Kristana. Samo to je pomilovanja vredno, da na shodu še toliko svobode ne pustijo nasprotniku, da bi povedal, kaj je na stvari resnice, ampak se kar vpije: Poglejte izdajalce, in se jih suje. Od nekdaj se jc na zborovanjih oziroma shodih obdržala potrpežljivost, da je lahko vsak človek povedal svoje mnenje, a v sedanjem kulturnem času pa tega ni mogoče. Žalostno! Lahko trdim, da je prav imela »Naša Moč«, ker je pisala, da so shodi le Kristanovi, kjer ne dobi besede noben drug, a če jo dobi, potem gorje mu, kakor tisti, ki so se navdihnili Kristanovega samodržtva. Če pa kdo med nami kaj misli in ima kaj izkušnje, in vč ceniti vrednost dela, tisti je v Kristanovih očeh, oziroma njegovih somišljenikov, pod solncem največji bedak. Lahko trdim, da na shodih te ali one stroke, tega ali onega stanu, ne glede na politično mišljenje, kadar se zbirajo skupaj, popolnoma slečejo politično prepričanje ter se edino razgovarjajo le o svojih interesih, tukaj pri nas pa tega še zdaj ni. To vse vč naš lepi Tonček, zato tako dela, ker to mu dobro nese. Za nas delavce je pa to jako slabo. Torej tovariši! Zdramite se vendar en-kiat iz svojega spanja. Delavec. Leše. Koroško. Protiverska zagrizenost. Pred kratkim se je tukaj dogodilo nekaj, kar mora vsakega krščansko mislečega delavca zabosti globoko v srce in kar postavi razmere v našem premogokopu v silno slabo luč. Naš »oberinžener« je dal namreč delavcem »befel«, da morajo tudi na praznik vseh svetnikov in vernih duš delati, kar se dozdaj nikoli ni zgodilo. Razume se, da je tako povelje rudarje silno užalilo. Poslali so zato k nad-inženerju dva zastopnika, ki sta ga v imenu vseh delavcev prosila, da jih vendar pusti počivati ta dva praznika, na katerih vsak pošten kristjan obišče grobe svojih dragih sorodnikov in moli za njih dušni pokoj. Poslušajte, kako jima odvrne ljubeznivi predstojnik! »Kaj bote klečali in molili na grobeh,« tako pravi, »vsak človek, ko umrje in ga pokopljejo, ni nič dru-zega, kakor kup prsti. Kaj bote poslušali petje faijev nad grobovi? vsaj je vse to le fibula-fabula pijanih duhovnikov (!!). le humbug. Prepuščeno je vaši prosti volji, da delate ova dva dneva, ali moja izrecna želja je, da greste v jamo. Sicer Kom pa že poskrbel, da se bo dejalo tudi na sveti dan, ker takega ne poznam.« Tako govori predstojnik krščanskih delavcev. »Smo imeli že brezverske nadzornike, ali tak brezverec, kakor je ta, pa še ni bil noben,« taka je splošna sodba ieških rudarjev. Taki so vaši madniki, g. grof Henkl! Prepričani smo, da se ne strinjate s takim brezbožnim govorjenjem in da bote kmalu omenjenemu nadinženerju temeljito dali na znanje, kdo da je gospodar le-ških premogokopov. Da bi bila želja krščanskega grofa, da delajo njegovi rudarji tudi ob rajsvetejših praznikih, si ne moremo misliti. G. nadinžener! pomnite, četudi vi nimate duše, mi jo imamo, če se vi štejete med potomce slavnih prednikov afriških in ameriških pragozdov, kaj nam to mar! Mi smo katoliški kristjani! Mi odločno protestiramo proti temu, da bi se naša najsvetejša čuvstva žalila na tako nesramen način, kakor ste storili vi. Mi hočemo vsaj ob naših največjih praznikih počivati in opraviti svojo krščansko dolžnost in bomo to dosegli tudi brez vaše volje. Mi pojdemo preko vas do naših pravičnih ciljev in če se vi postavljate na glavo. Eden v imenu vseh rudarjev. Kam?*) Nova močna ideja, ideja demokratična je prešinila ves svet. Zastonj so se bliskale proti njej sablje. Gromeli so zaman topovi, zastonj s,o se dajali zakoni, ki naj bi jo uničili. Upori so se polegli, ljudstvo je uklonilo glavo in se zadovoljilo z majhno drobtinico, a ideja je ostala sveža in krepka in se je po bliskovo širila med ljudmi. In slednjič jc prišla tudi k nam. Strla je težke vezi meščanskega liberalizma, ki so vezale in tlačile našega delavca, ki so dajale vso moč kapitalu, a delu nobene vrednosi. Liberalizem je padel. Njega, kot srce oživljajoče ideje ni več, on jc le še nekaj, kar je ostalo iz prejšnje dobe, on ne spada več med ljudi, ampak v muzej. Tako stojimo danes Slovenci, kakor majhna rečica pred svojim izlivom v veletok in se vprašujemo: Kam? Treba je vedeti, kam nas vodi ta nova ideja, ali nas bo privedla kdaj do blagostanja, do zaželenega cilja ali ne. Na to vprašanje je treba vedeti jasen odgovor, da se vemo kam obrniti dokler je še čas. Ko bomo enkrat v strugi, potem nas, ne ustavi nobena sila. Tok časa nas bo potegnil seboj, naj si bo tudi v pogubo. Kaj pa nam nudi demokratizem? Narodni pregovor pravi: Kdor ne dela, naj tudi ne jč. Po načelih liberalizma pa je imel le tisti vso moč, ki je imel denar. Denar, sveta vladar, je veljalo do sedaj. Mrtvi, brezsrčni kapital je sedel na zlatem prestolu in ponižno so se mu klanjali bogati in revni. To hoče demokracija odpraviti. Delu hoče dati zopet veljavo. Moč 'l To lepo razpravo našega novega sotrudnika objavimo neizpremenjeno. Upamo, da bo ugajala. — Ured.) jM|P rp { in oblast naj ima tisti, ki dela, in to je ljudstvo. Ljudje so po rojstvu enaki. Po svoji naravi in nič boljši oni, ki se rodi v palači, kakor revno dete, ki je zagledalo beli dan in bedo in tugo v leseni bajtici. Enakost je geslo demokraciji. Lepe besede. Srce ubogega trpina obide radost, ko jih sliši in brž je vneto zanje. In kako bi tudi ne bilo? Saj mu vendar priznavajo pravice, ki mu jih kapital noče dati. Zato pa začne pri takih besedah v trpinu vladati srce in ne razum. Enakost mu doni po ušesih, ne pomisli pa, kako jo doseči, ampak gre slepo za onimi, ki mu znajo bolj na srce govoriti, fn ravno tu je treba največ previdnosti. (Dal|e sledi.) Novosti te sezite! A. Lukič Ljubljana, Pred Mo štev. 19 Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dame, de£ke in deklice po najnižjih cena' - Solidna postrežba. - tSISSIS Orient & Mejne' Ljubljano, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ----- PF* novosti v konfekciji za dame. f/\>//ti/ri -/v ,yA niori/eo Tfbato/i Želijo (Ww, po ee/ii in Ktanesljivo- potovali na/ so obrncyo < -Sini c vi cT'J{ '/7i etetXa v JSVub/jani Jlblodvorske ulice J/O'. 'dsc//(cvrst/iaCl\y Ivan Podlesnik ml. - Stoti tri Sten. 10 trgovino s Klobuki in.Fonlii •/-»\ .V/> /"A V>A Y<\ SV/. s*7/. Vy>/,Sv/. / y* .v> .v> Y".\ .v> v. \V>/. v-*i\ v-t\ i- (••/■!> .nV>,/-S> •A* .< <^,\* mm Solidno Majo GD Zmerne cene ■h\>. Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar Tisk Katoliške Tiskarne.