I" MrnUlorenlkid^evnilc "| T A C^ A T| A | ^Theonly sLveniaL'daifr 1 1 ▼ Zediitjenih jlržavah.1 | | /\ W J\ I 111/% B in the United States1 I Velja za vse Teto— $3.00 f V-J X^JX^kJ H W VfJLf Q Issued eve'ry" day except ft I r^TT-T"« f List slovenskih delavcev v Ameriki, g -: Sundays and Holidays:- fl TELEFON PISARNE; 4687 COR TLAWDT, Entered as Second-Claas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 68. — ŽTEV. 68.__NEW YORK, TUESDAY, MARCH 23, 1915. — TOREK, 23. MARCA, 1915. TOLUMB yyttt ^ LETNIK n™, j f RUSKA ARMADA ZAVZELA AVSTRIJSKO TRDNJAVO PRZEMYSL. AVSTRIJSKA POSADKA JE BILA PRISILJENA KAPITULIRATI. RUSI VJELI9 GENERALOV, 300 ČASTNIKOV IN 50.000 MOŽ. PO DVESTODNEVNEM OBLE GANJU SE JE MORALA AVST RUSKA POSADKA UDATI. — AVSTRIJCI SO VPRIZORILI ZADNJI IZPAD 19. MARCA. HR ANE IN MUNICIJE JE POPOLNOMA ZMANJKALO. RUSKI OBLEGOVALNI ARMADI JE PO VELJEVAL GENERAL RADKO LpiMITRIJEV. VRHOVNO POVELJSTVO NAD TRDNJAVO JE IMEL FELDMARŠALLAJT-■ANT HERMAN KUSMANEK. VELIKANSKO NAVDUŠENJE V PETROGRADU IN DRUGIH ■TESTIH. IZGUBE SO BILE NA OBEH STRANEH OGROMNE. PRZEMYSL — NAJMODERNEJŠA TRDNJAVA V EVROPI. Petrogradsko porodilo. flpetrogT&d, Rusija, 'SI. marca. H»dnjava Przemvsl je danes ka-^Vfuliralii; posadka se je brez bo-H udala. Rum so ie bili zadnji Hs prepričani, da se trdnjava ne Horn ve«"« doltro časa vzdržati. H.led česar ni napravila vest o Ht samo 25,000 Avstrijcev). I Poveljnik oblegovalne armade, •►ivši bolgarski general Dimitri-Kev, je bil odlikovan s križcem »v. Ju rja tretjega razreda, veli-Bf i knez Nikolaj XikoIajevič pa M' ifttim redom drugega razreda. Ko je do»pf»la novica o padcu ■ V/ernyhla v Petrograd, se je po-Horilo ljudi velikansko navduše- ■k- Pred uredništvi raznih listov H pred vladnimi poslopji se je Hirala tisočglHV« množica. 1*0 Heh ruskih cerkvah se je bralo ^Bhvalne »hvzbe božje. Zahvalna ■asa je bila tudi v glavnem sta-Hi ruske armade. H Navzoči so bili skoraj vsi cast- ■ ki ruskega generalnega štaba, ■a k or tudi ear in veliki knez Ni-Holaj Nikolajevi«-. H Padez l*rsemy«la je za Ru^e ■elikega pomena, ker bodo sedaj Hthko uporabili oblegovalno ar-■tado v Karpatih ali pa na Ru-Hko Poljskem. Avstrijska posadka. ■ London, Anglija, 22. marca. — ■leseca septemhra je bilo v Pr-■etnvHltt 80,000 vojakov; zadnji ■as *e je zmanjkala posadka na ■o.OOO mož. Angleško časopisje T>ravi, da se je trdnjava častno udala. V sedanji vojni se ni no-lena trdnjava tako dolgo in tako junaško vzdrževala kot se je ravno Przemysl. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija. 22. marca. — V rad no poročilo se glasi: — P-i štirimesečnem ohhganju se j? trdnjava Przemysl častno udala Ruaom. Vrhovni poveljnik je bil dobil povelje, mesto izročiti sovražnikom. ker sp je dognalo, da ■"a vojaštvo in prebivalstvo sa Hn za tri dni hrane. ■Avstrijci so notranje utrdbe ■edejali, uniči K vse topove in Bnicijo. Padec Przemysla nima ■akega vpliva na splošni vojni Božaj na vzhodnem bojišču, ■osno zvečer je izdalo avstrij-Qvojno ministrstvo sledeče po-Bo: — Zadnji teden je zace'o Bdki primanjkovati živil in ■icije. Feldmaršallajtnant p!, nanek je sklenil vprizoriti ■i izpad. 19. marca ob šestih ^kj so vdrli avstrijski vojaki Bftilo iz mesta. Vnela se je Boča bitka, ki je trajala «r -neprenehoma. Ker se I niso mogli ustavljat« ■noči. m se umaknili za ■od 19. na 20. marec so ■dli trdnjavo od sedmih ■reeti je pa mso mogli, ■n 19. marca se je do-■ imajo vojaki samo za ■sue in municije. Trd-||-veljitfk je dobil nato ■f po preteku treh dni uniči ves vojni materijal in naj kapitulira. Obleganje Przemysla. Petrograd, Rusija, 22. marca. Gtirnizija trdnjave Przemysl seje danes udala ruski oblegovalni ar-, madi. Vojaški krogi so mnenja, , da je padec te trdnjave za Ruse j velikega pomena, ker bodo za-mogli sedaj Rusi kontrolirati • skoraj vso vzbodnjo Oalieijo in 'uporabiti armado, ki je oblegala Przemysl na drugih mestih. V Petrogradu vlada silno navdušenje. ("'asopisje izhaja v posebnih izdajah, ljudje se zbirajo pred uredništmi listov in hočejo izvedeti podrobnosti. Pred par tedni j? začela prodirat! iz Karpatov proti Przemysl i* velika avstrijska armada, ki je imela nalogo prepoditi Ruse izpred trdnjave. Ko je dospela ar- ! mada skoraj v neposredno Miži-1 no mesta, so Rusi z vso silo navalili nanjo in po pognali v beg. V tem hipu je bila usoda Prze-m.Vsla zaipečfltena. Začelo je primanjkovati živil in vojnega ma- j terijala. Na Dunaj in v druga av- i strijska mesta so prihajala nepre- J stano poročila, da so izbruhnile j v mestu nalezljive bolezni, kate- j rih skoraj ni mogoče preprečiti, j ker primanjkuje zdravnikov in i zdravil. Medtem se je pa ruska) armada vedno bolj oklepala mesta. Ruska artilerija je neprestano obstreljevala utrdbe, infante-rija se je pa pod njenim varstvom približevala okopom in kopala strelne jarke. Zadnje dni je bila artilerija oddaljena od utrdb komaj štiritisoč metrov. Zadnji poskus. Petrograd, Rusija, 22. marca.— Ko je vprizoriJa posadka v soboto zadnji izpad, je stopila v«*a trd-njavka artilerija v akcijo. Vojaški strokovnjaki pravijo, da so Avstrijci pri tej priliki porabili vso svojo mitnici jo. Lakota. Lvov, Galicija, 22. marca. — Oni avstrijski vojaki, katere so Rusi vjeli pri izpadih i/. Przemysla. so izpovedali, da vlada v mestu lakota, in da med prebivalstvom grozno gospodarijo nalezljive bolezni. Razen konj ni bilo v mestu nobene živali, katere meso bi se dalo i porabit i za hrano. Zadnji čas! so začeli klati tudi konje. Vojaki so se hranili večinoma le s kon-serviranirn mesojn. kaT je najbrže tudi vzrok, da «o izbruhnile nalezljive bolezni. Ruske izgube. London, Anglija, 22. marca. — Vse hvali branilce Przemysla, katere se smatra za najhrabrejše vojake sedanje vojne. Przemysl je bila najmočnejša in najbolj moderna evropska trdnjava. Rusi so izgubili od začetka obleganja pa do padca trdnjave kakih 70.000 mož. Rusi so začeli oblegati Przemysl septembra lanskega leta. Oblegali so ga dvesto dni. 3. oktobra je prodrla iz Karpatov proti severu močna avstrijska armada in pregnala oblegovalce. Dva tedna posneje se je približala mestu nova ruska armada in ga začela oblegati. Od tistega dne je oblegalo trdnjavo neprestano 120,000 do 150.000 mož, ki so pripadali T., 9., 10. in 11. armadnemu zboru. Armadi je poveljeval general R-adko Dimitrijev, ki je rodom liolgar in , se je udeležil obeh balkanskih vojn. Mesto je bilo zgrajeno v 8. stoletju, v 17. stoletju so ga pa razdejali Tatari, Kozaki in Švedi. V 19. stoletju se je razvilo v važno trgovsko mesto, ki je štelo 50,000 prebivalcev. V Przemyslu je bilo za časa obleganja veliko slovenskih vojakov. Feldmaršal Herman Kusma-nek je bil pred vojno poveljnik 28. infanterijske divizije s sedežem v Ljubljani. Rusi zapustili Memel. Berlin, Nemčija, 22. marca. — Oddelek nemške armade je pregnal Ruse iz pristaniškega mesta | Memel, katerega so bili pred dvema dnevoma zasedli. Rusi se umikajo proti vzhodu. V severnem delu Rusko-Poljske so Nemci odbili skoraj vse ruske | napade in vjeli kakih 4O0 ruskih ■ vojakov. Uradno poročilo, ki ga j je izdal veliki nemški generalni jštab, se glasi: Včeraj smo po hudem boju pregnali Ruse iz Meme-jla. Severno od Mariampola, v gu-•berniji Suvalki. so vprizorili Rusi na na»e obrambne črte več odločnih napadov, katere smo pa z lahkoto odbili. V severnem delu Ru-sko-Poljske je položaj neizpreme-njen. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija, 22. marca.— Po mestu se je razširila vest, da se Rusi niso umakniti iz Memela in da so vsa tozadevna poročila neresnična. Hindenburg ima na Rusko-Poljskem premalo vojaštva, da bi ga zamogel pošiljati v severni del Vzhodne Prusije. Neka brzojavka naznanja, da so Nemci oddaljeni od Ostrolenke samo deset angleških milj in da še vedno obstreljujejo trdnjavo Osovec. Boji v Galiciji Petrograd, Rusija, 22. marca.— Ob celi gališki meji. od Gorlic do rumunske meje, se vrše vroči spopadi med našim in avstrijskim vojaštvom. Avstrijci stoje na nekaterih mestih v ofenzivi, kljub temu so pa zelo ogrožene njihove postojanke pri Stanislavu. Pri Gorlicah so bile naše pozicije v veliki nevarnosti, vendar se nam je slednjič posrečilo pognati sovražnika v beg. Bitka v Karpatih. London, Anglija, 22. marca. — Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila z Dunaja brzojavko, ki se glasi: V Karpatih se bije ob celi fronti vroča bitka, katera bo skorajgotovo odločilna. Najhujši spopadi se vrše v okolici prelazov Dirkla. Užok in Lup-kov. Rusi so dobili velika ojače-nja in si na vse načine prizadevajo priti preko Karpatov v ogrsko nižino, odkoder bi jim bila prosta pot do Budimpešte. Na cesti med Strvjem in Munkačem stoje Avstrijci v ofenzivi. Sna prod Čemovicami. j London, Anglija, 22. marca. —I Iz Bukarešta naznanjajo, da so se Rusi približali reki Prut, čez katero so že začeli graditi pontooske . . •• J - „V . Z zapadnih bojišč. Položaj neizpremenjen. Nemci so razstrelili francoske za-i kope pri Bagatelle. Delno napredovanje Francozov. ROJI PRI LORETTE. V Alzaciji se še vedno vrše boji za posest pozicij na višinah pri Reichackerkopf. Berlin, Nemčija, 22. marca. — V današnjem uradnem poročilu nemškega generalnega štaba se poroča, da se je odbilo francoske naskoke na treh različnih točkah na zapadnem vojnem po-zorišču. V poročilu se glasi: ''V zadnji noči vprizorjeui posku«. * da se zavzame nemške pozicije ■ na južnem obronku Lorette-gri- > ča. se je popolnoma izjalovil, i Istotako je ostal hieuzspešen ne- > ki drugi francoski nočni naskok na naše pozicije severno od Mes- - nil-les-Hurlus. v Champagne. ' Preko 800,000 vojnih jetnikov. > V Nemčiji se nahaja sedaj ) 90W> častnikov in 801.000 vojakov v vojnem jet ništvu. Toza- . devno poročilo je bilo danes ob-. javljeno. V nemško-francoski . vojni je znašalo število vojnih jetnikov 383,000 mož. Francosko poročilo. Pariz, Francija.-22. marca. — Francosko vojno ministrstvo je objavilo danes popoldne sledeče poročilo: "Severno od Arras, pri Notre Dame de Lerette. so nam odvzeli Nemci preteklo soboto potom protinaskoka del naših pozicij, katero so pa včeraj zopet dobili nazaj. Pri La Roiselle, severoiztočno od Albert, se nadaljuje z minsko vojno. Razstrelili smo eno utrdbo Nemcev ter zasedli večji del nastalih d^lplin. V mesto Rheims je padlo v nedeljo približno ">0 granat. V Ar-{ronih smo potisnili sovražnika na dveh mestih nazaj. V bližini Bagatelle smo razstrelili tri mine. V večernem poročilu francoskega generalnega štaba se glasi. da drže. Francozi na višini pri Lorette vse pozicije, za katere se vrše že dva dni boji. Pri Les Eparges so vprizorili Nemci pet zaporednih naskokov ter so skušali s tem zopet dobiti nazaj izgubljene pozieije. Vseh pet naskokov se je odbilo. Francozi so nadalje napredovali severno od Badonvillers. Zeppelini pri Calais. Calais, Francija, 22. marca. — Zeppelini so se pojavili včeraj ponoči, skoro ob isti uri. ko se je vprizorilo zračni napad na Pariz. Sprejelo se jih je pa s tako ostrim ognjem, da so se obrnili, predno so dospeli v bližino mesta. Zepelini so prišli od morske strani, a šumenje motorjev je predčasno naznanilo njih prihod in francoska artilerija je namerila topove proti zračnim križar-kam. Domneva se. da so hoteli Zeppelini metati bombe na železnico in pristanišče. Izgube Kanadcev. Ottawa, Canada, 22. marca. — Glasom danes izdanega seznama izgub znaša število v Franciji padlih, ranjenih in pogrešanih Kanadcev 375 mož. Skoro vse izgube so se za vršile v bojih pri Neu ve Chapel le. mostove. Reko bodo poskušali prekoračiti in zasesti glavno mesto Bnkovine, Cernovice, katero so imeli v sedanji vojni že dvakrat v svojih rokah. Avstrijci proti Črnogorcem. Havre, Francija, 22. marca. — Iz Cetinja poročajo, da je avstrijska artilerija 17. in 18. marca z vso silo obstreljevala črnogorske postojanke. Avstrijska infanteri-ja je nameravala pri Grahovu vdreti v Črn o goro. toda Ornogor- • ci so jo vrgli nazaj. V poročilu je i omenjeno, da so črnogorske izgube v primeri z avstrijskimi ma- ^ lenkostne. I Italija se pripravlja z mrzlično naglico. Vsled padca Przemysla se je tudi izpremeni1. položaj z ozirom na zahteve Italije. POTEK POGAJANJ. i Italija je ustavila ves železniški i promet z Nemčijo preko Švice. Zračno brodovje. Rim, Italija. 22. marca. — i Vlada je odredila prekinjanje to-' voraega železniškega prometa z Nemčijo preko Švice. Kaj pome-i ni ta odredba je jasno. Pomeni - namreč, da bo segla'Italija po o-, rožju. ako bi ne imela sedaj vr-. šeča se. pogajanja zadovoljivega ' uspeha. Vest o padcu avstrijske trdnjave Przemysl je vzbudila splo- ■ šno pozornost. Padez znači. da je bila avstrijska vojna umetnost ■ popolnoma ponesrečena stvar. Tz Benetk se poroča, da so se pričeli seliti iz Trsta starejši ljudje. V mesto pa prihajajo av-i strijske in deloma tudi nemške čete. obstoječe iz artilerije. Italijanska mornarica je že do- ■ bila povelje, naj poostri pozornost. Italija se očividno priprav- i Ija na morsko ekspedicijo. vendar se pa še ne ve. ali ima italijansko brodovje za cilj polotok Gal i pol is. kjer bi podpiralo fran-• cosko-angleško brodovje ali pa iztočno obal Jadranskega morja. 20 novih podmorskih čolnov. Iz zanesljivega vira je znano. > da se je pomnožilo italijansko mornarico za 20 podmorskih čolnov. Italijansko zračno brodovje. Polkovnik Morris, poveljnik italijanskega zračnega brodovja. je izjavil, da obstaja italijansko zračno brodovje v sedanjem času iz 300 aeroplanov in iz 20 vodljivih zrakoplovov, kar je dosti za eventuelno vojno. Policija je dobila naročilo, naj strogo nadzoruje avstrijske in nemške podanike, ki se še nahajajo v Italiji. V oceni vladne odredbe, da se ustavi ves tovorni promet z Nemčijo, pravi '-Giornale d' Italia", da je tak korak potreben, ker mora, imeti Italija na razpolago ves železniški raaterijal. Potek pogajanj. Rim, Italija. 22. marca. — V diplomatičnih iji političnih krogih so mnenja, da f=e je situacija z ozirom na padec Przemysla popolnoma izpremenila. Padec po-menja hud udarec za avstrijsko-nemško orodje m pogajanja se morajo vršiti sedaj čisto v drugačni smeri. Domneva se. da bo izvajala Nemčija na Avstrijo hujši pritisk, da ugodi zahtevam Italije. Vsled tega je še vedno mogoče, da se bo doseglo sporazum. Mirovna pogodba z Rusijo. Washington. 1». C.. T2. marca. — Tajnik Bryan in ruski poslanik Bak-hmetev sta podpisala o mwl obema državama. Ta ik> i*od]>a je ena izmed številnih, katere je sklenil tajnik Bryan z inozemskimi državami. Našim čitateljem. Sredi prihodnjega tedna pričnemo priobčevati v "Glas Naroda" na zadnji' strani nov roman "BEDAK". Roman je res umetniško delo, eno najboljših, kar nam jih je nudila moderna, nemška literatura. Pisatelj Bernhard Keller-mann, ki si je pridobil s svojimi deli namah svetovno slavo, nam slika tu na mojstrski način značaje ljudi. Upamo, da bomo n-stregli s tem romanom svojim či- i tatdjem, v svesti si, da smo jim nudili res dobro čtivo, ki je vzvišeno nad navadnimi "šund"-romani. Uredništvo Glas Naroda. i Mir v Dardanelah. Ojačenje brodovja. Koncentracija turške armade za napad na Egipet. Poročilo turškega poveljnika, Džemal paše. NOVA POROČILA. Neki nemški poročevalec slika boj med turškimi forti in zavezniškim brodovjem. Tenedos, 22. marca. — Trajno neugodno vreme je včeraj oviralo vse operacije zavezniškega brodovja v Dardanelah. Kakor seje danes zaznalo, so druge bojne la-dije sprejele na krov eelo posadko potopljene angleške križarke "Ocean". London, Angliia. 22. marca. — Poročevalec "Daily Mail*' naznanja iz Aten. da so dospela nova ojačenja brodovja v Dardanelah. ki bodo omogočila nadaljevanje operacij, kakor hitro~še izboljšajo vremenske razmere. Na Mee mesta je dospelo več francoskih in ena angleška bojna la-dija. Carigrad, Turčija, 22. marca. Džemal paša. poveljnik turške armade, ki je koncentrirana za vpad v Egipet. je sporočil vojnemu ministrstvu, da je dokončal vse priprave ter da bo v par dnevih odkorakal proti Kajiri. Poročevalec slika boj. Berlin, Nemčija. 22. marca. — Poročevalec Wolffovega urada slika v nekem poročilu boj med ladijami zaveznikov in turškimi forti dne 18. marca, ob kateri priliki so izgubili zavezniki tri bojne ladije. Boj je trajal sedem ur ter je bil tako silen, da so se tresla tla na več milj daljave. Dira in od krogel j v zrak vržena prst je zatemnjevala ozračje v okolici fortov. Tekom najhujšega obstreljevanja je zadela bojna ladija "Bouvet" na mino ter se kmalu potopila. Malo časa pozneje sta bili poškodovani dve angleški bojni ladiji. ki sta se bili umaknili v uhodu v Dardanele. Poročevalec pravi, da je bilo to prvi pot. da so se. mudile ladije zaveznikov dalj časa v bližini turških fortov in da je bil uspeh za Turke izvanredno ugoden. Brodovje je izstrelilo preko 2000 granat, ne da bi razdejalo en sam fort. Prekmorska agent ura poroča, da leži v bližini otoka Tjemnos sedem angleških in francoskih bojnih ladij, ki so bile poškodovane pred Dardanelami. V nekem poročilu z Malte s^ glasi, da je bila francoska križarka "Amethyst" za dalj časa stavljena izven boja. Amerikanci so utonili v Bosporu. Carigrad, Turčija. 22. marca. Pri poskusu, da pridejo na kanonski čoln Združenih držav "Scorpion", so utonili v soboto zvečer tekom viharja poročnik Briekner in trije možje posadke. Poročnik Babbit in en mornar sta se rešila. -o- Podmorski čoln pri Dover-ju. Dover, Anglija. '-2. mar<-si. — Neki nemški podmorski eoln so je prikazal danes prod Deal, osem milj severno od Doverja In komaj pol d rušo miljo od obali. Zapazili so mi ribif-i, ki so oddali nato alarm. K<» so dospele na liee mesta lM>jne ladije, je t»°d'noi"ski čoln že izginil. MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. - zvezek; 5. Slovenske večernice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopošlje »T* 1 DOLAR. Knjige odpošljemo, ali po polti, ali ekspresom. Slov. Publishing Co. < Položaj, v Mehiki. Washington. f>. C., 22. marca. —• J7. vst-fi ]H>rtK~il. ki so došla danes semkaj. je razvidno, da se pripravlja največja bitka, ker se jih je vojevalo tekom sedanje revolucije. Vršila se bo v bližini pristaniškega mesta Tampico. <5en»*ral Alvaro Ob repo n se nahaja s svojimi :;o.ooo možmi iz Mexico City na jHiti z namenom, da odreže jrenerala Vlilo od njegove vojaške ojieracfjske baze ter ^a na ta način uniči. Villa se nahaja s svojimi 20.(XK) možmi v Monterey ier se domneva, da ima vet- tisoč mož ob železniški projri iz Monterey v San Lilis potosi. ob kateri se približuje sprednja straža armade generala Obre-jrona. Iz današnjih poročil, ki so došla državnemu dejKirtmentu. se da sklepati. da se nahajal K^neral Villa v par dneh v t i Tampica in carinskih dohodkov tega mesta. V Tampico bo najbrž ostal toliko časa, da opremi svojo armado s provijantom. nakar bo prirel s konečno kampanjo proti Car-ranzi. ki se nahaja v Vera Cruzu. Domneva se. da 1m> administracija priznala vlado Ville v Mehiki, kakor hitro bo vlada v Washinjrtonu prepričana. da Im» u lope i Villa vzdržati v .Mehiki mir in red. Vlak .skočil iz tira. Bridgeport, Conn., TJ. marca. — Boston >-kspresni vlak. iz New Yorka v Boston. je *k«K*i 1 danes iz tira na Washington mostu v Connecticut. Lc slabotna ograja je obvarovala vlak pred uni-čenjem, ki hi si<-er jiadel v reko. Težko se je iHUiesrečil le neki Henrik Bul>ee iz Sprinjrfielda. ki je skočil iz vlaka, ko je slednji zapustil tir. Prevedli so jra hitro v neko bolnico v New Haven. < i la vn i manager J. A. Droege, ki se je takoj informiral glede vzrokov lie-sreee. je izjavil, da je bila kriva nesre-ee prevelika naglica, s katero je vozil vlak. Ker so se |ia zlomile tračnice, s«' tudi glasi, da je pripisovati temu dejstvu krivdo. Boston ekspresni vlak se ne ustavi v Bridgeport. Potnike se je prevedlo nazaj v Bridgeport. Nad pet milijonov analfabetov. Washington. JT C., lil!, marca.__ v Združenih državah je ."»..Vmi.im«) nu»ž- kih. žensk in otrok, starih nad «)esef. let. ki ne znajo niti pisati, niti čitati. Tozadevno poročilo je objavil hišni koniitej za vzgojo. Avstrijska cenzura. Iz Benetk se hrzojavJja, da se izvaja v Avstriji najstrožjo cenzuro in da prebivalstvo prav ničesar ne ve o resničnem položaju stvari. Gotovo je. da ne vt.Jo sedaj še ničesar o padcu Przemysla. Rim, Italija, 22. marca. — Odlična oseba, ki pride večkrat v stik z nemškim poslanikom von Buelow. je izjavila, da so pogajanja glede odstopa Trenta in Trst t zelo otežkočana vsled zahtev Rumunske, ki je baje izjavila. da hoče na vsak način Sed-mograško v slučaju, da bi se od-stopilo Italiji Trento in Trst. Nižje cene za denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjsko« Štajersko, Primorsko, Koroško« Tirolsko, Češko, Hrvatsko in 0-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi so* daj signrno v roke naslovnikov« Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, in nam skoraj vsako pošiljatev za vojake c. kr. poštni urad vrne. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order* V ter priložite natančni Vaš naslov, in one oeebe, kateri se ima izpUi Sati. Onij K $ K % 5---- .90 120 .... 20.4e 10____ 1 80 130 22.1C 15 ... 2.65 140.... S3.80 20..„ 3.50 150.... 25.60 25.... 4.35 160.... 27 20 30 ... 5.20 170.___ 28.90 35.... f. 05 180.... 30.60 40____ 6.90 190____ 32.30 «... 7.75 200.... 34 00 60 ... 8.50 250.«.. 42.50 55 ... !».35 300.„o 51.00 60 ... 15.20 360.... 69 50 65 ... 11.05 400...« 68.00 TO ... 11.90 450...» 76.50 75 ... 12.75 600.... 84. oe 80.... 13.60 600.... 100 80 85____ 14 45 700.... 117.60 90.... 15.30 800.... 134.40 95.... 16 15 »00.... 161.20 ioe— 1700 iooo.__. 168.0» 110 18 70 Ker se cene M bi Jako spre OMj rojaki rednm ttoda}« n» m ti erfM, TVftDKA 71 LARK IAXSE), 8t Oortl uitlklw Toeft GliAS NARODA, 23. MARCA, 1 91b. FGLAS NARODA" (SJovenic Daily.) 0*pned and published by the Hovenic Publishing Co, (a corporation.) /SANK SAKSER, President. LOUIS BEXEDIK, Treasurer. * Fl*ce of Business of the corporation and addresses of above officers : & Gortl&adt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za e^o leto velja list za Ameriko in Ctnado.........................$3.00 * ir,» iota ....................... 1.50 " !*to za mesto New York........4.00 * po! leta ta. mesto New York ... 2.00 1 Kvrorc* za vst-ieto...........4.60 pol I«= ta...........2.55 .....fetrt leta............ 1.70 'lilAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemži nedelj in praznikov. UGLAS NARODA** (' Voice of the People") mc.v r-v ^ry d a $ except Sundays and Holidays. u<*- 'ription yearly $3.00. MT«rtUement on agreement. Ooiwsi ":»re? podpisa in osobnosti se ne pn občujejo. Cestar .-t - »lagovoli poSiljati po — V'oney Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-« rrr dh se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje na iemo naslovnika. D> jn!*om ;n po&iijatvam naredite ta naslov: "XILA3 NARODA" V Cortlandt St.,_New York City. Telefon 4t'87 Cortlandt. «^^Wtffl |p Italijanska vlada in njeno stališče. i ,-ilij;-.:].sk;i vlada opravičuje svoj morebitni vstop v svetovno vojno na sledeči način. — Do leta • Hmis, v (vmi aneksije Bosne in ! 1 i : irovine. j,- obstajalo v Kvro->i ravnotežje med skupinami dr-. ki ji' »lajalo dosti pa rane i j za <»1,1 ;inj, (i],' miru v Evropi. Po iz-\ I'm ni ai: li-i.ji od strani Avstrije ..s • r. vnotežje premaknilo !.*r p sta > skoro iluzorno. Ko je ! . , ! i:ij.-i v zwzo z Nt-mt-ijo in A^sr: jo ti-r postala članica tr v«/.', j storila to le v intere- ' i ? " t. l*ri t < • i a pa j«' pustila vsi- s \ ■ j i' stare narodne aspi- i i , ki vsebujejo politično ■-t vstli ljudi, govorečih i" ;; -ki jezik. Opustila je za- 1 !.'>•■', da dobi južno Tirol- \ si< t. Dalmacijo in njene o- 8 t nI- ' r > i-])csiiih balkanskih vojnah * j-* p.»!oi:aj na Balkanu zelo iz- ^ !•: -11.' nil. in sicer nikakor v ko- ( j -t i:.< i .io. Na Balkanu ni bila ^ inti r> ii ;:ia le Avstrija, temveč v Nt i nori tudi Italija, njena na- , ravna tekmovalka. Ko je napove-data pi t klega julija Avstrija j Srbiji \i jno in to na j>ritisk Nem- ^ eij<\ ni vprašala svoje zaveznice 1 Italija, kako stališče bi zavzela , slednja glede takega koraka. S j t<'m pa s-* je Avstrija sama odpo- j V'-ilala zvezi z Italijo ter se po- j j »Inoma vrgla v naročaj vele- ? ii--m.;i«e propagande. It- 1 . C i sedaj prosta vezi nena- ^ i.ivue zveze, je imela na razpo- T ' > dve poti: ali ostane nevtral- { na, ali se pa vdeleži vojne na , s? :a5ii zaveznikov in proti Avstri- g ji in N' niriji. Dočim bi bila voj- j ii » proti J-Yaneozom, Angležem in fin- h okrajno nepopularna, bi i bila proti Avstriji nad vse popu- *] lama, k>»r bi se £lo za pridobitev ^ novih provinc, predvsem prista- , ni>>va Tr»1a. r \ t< n notranjem sporu je osta- l !a Italija nevtralna ter čakala, ka- i ko so bodo razvili dogodki. Pri- p pravljn'i je oboroženo silo na e-}\ ventm !t u spopad in zavarovala r svoje meje. j Sedanji nastop Italije je logic- 1 na posledica vseh prejšnjih do- J god kov. Italija zahteva zase to, i do e.'sar je upravičena in kar mo- d ra dobiti, na ta ali oni način. — 1; Z italijanskega stališča je to v umevno, dasiravno se v oficijel- d nih poročilih zamolči, da se gre z Italiji za dežele, v katerih ni no- z be ne ga domačega italijanskega d prebival-rtv«. Kdo more trditi, da ji »<> na (Soriškem Italijani domači-j rt i, ako pustimo na stran Porla-!n ni jo ? K lo bi si npal reči, da je » Dalmacija italijanska, da ao dal-;E matinski otoki naseljeni od Itali-ij< jan#v? Pri tem ne pridejo v po-1 p ?Š*<>v m sta, ki imajo jezikovno s^ im^no prebivalstvo. Gre se za-k cic2elo in gro« prebivalstva. In | Neuki Italijani so seveda prepričani, da so te dežele izključno italijanske in da živi tam narod, ki si želi združitve z materjo Italijo. To napačno naziranje se je ■ v Italiji umetno razširjalo in s tem je tudi rasla popularnost e-ventuelne vojne proti Avstriji. S slovenskega stališča, s stali-* šča našega naroda, katerega bi se . pri tem razkosalo, je treba energično protestirati proti tej italijanski nakani. Upravičena je Ita-J lija le do južne Tirolske, a drn-) gače do ničesar. Ako sanja o zo-) petni ustanovitvi starega rimske-j ga imperija, bi morala v takem ) slučaju obsegati Italija eelo srednjo Evropo, polovico Azije in tako naprej. To pa je utopija, kateri se ne udajajo niti največji šoveni. Kupna cena za italijansko nevtralnost naj bi bila slovenska in - hrvaška zemlja. Oslabljena in po- - ražena Avstrija se ne bo mogla s dosti ustavljati sveži sili, ki bo . stopila proti njej. Od razvoja situacije v prihod- - njih dneh pa bo odvisna usoda slovenskega naroda. Dopisi. Sprigg, W. Va. — Dela se pri nas slabOj le dva do tri djii na teden. Sporočiti pa imam žalostno novico, ki se je pripetila tukaj „ našemu rojaku Alojziju Rusu, po domače Miklavžev, doma iz Brezovice pri Ljubljani. V Združenih - državah je bival že pet let ter je , delal največ, v Pennsvlvaniji, večinoma v Moon Run, Pa, V pon- . deljek lo. marca okoli 8. ure zju- , traj se je napotil v bližnje meste- ; ee po železniški progi ter skočil ] na tovorni vlak, ki je ravno ta- ] > krat vo/.il v isti smeri. Pred me- , ) stoin pa ga je prijel stražnik, ker j j je prepovedano voziti se na ta • i način ter je bil kaznovan na $2 , globe. Ker ni imel denarja, so ga , pridržali in poslali na delo, da od- ; t služi kazen. Delal je ob neki vodi j ter je hotel pobegniti z dela čez ( njo, ki je globoka tam kakih 25 ( j čevljev ter pri tem utonil. Iskali } ^ so ga Še tisti in prihodnji dan, pa ) dosedaj še ni o njem nobenega ( sledu. Ako ima kjo kakega sorod- t i « d nika, naj se obrne na spodaj o- c značeni naslov, da poizve bolj na- ( tančno. — Frank Vrhovec, Box s 17, Sprigg, W. Va. Yale, Kansas. — Delavske razmere so slabe kakor povsod drugod. Gospa Štorklja se je v našem kraju zelo privadila ter se oglasi, kadar se ji poljubi. Pri nas je mnogo Slovencev iz Avstrije ! ter se pogovarjamo včasih o evropskem klanju. Eni smo za to, drugi pa za drugo stranko. Jaz L mislim, da jih je več na strani svoje domovine. Berem dopise rojakov Slovencev, ki se pritožujejo, da so morali s trebuhom za kruhom. Mislim, da vidite tukaj v svobodni deželi tudi drugih na-i . .. r rodov dosti, ne samo iz Avstrije. . i Ne bom Avstrije hvalil, pa tudi ^ grajal je ne bom, poglejte pa, ko- ^ liko Italijanov, Srbov, Rumunov ^ in drugih narodov si je služilo ... ....1 r svoj kruh v Avstriji. Zakaj bi si j ga mi ne bi, saj tukaj ne letijo'. vrabci pečeni iz zraka, ampak se ^ moramo presneto mučit. Kar se' E pa Slovenske lige tiče, je pa tu ^ vse tiho. Tudi jaz želim združitev slovenskega naroda. Pozdrav! — - J. P. J s BeligTad-Biwabik, Minn. — Delavske razmere i tu prav slabe. r Tu je dosti mladih in krepkih, za vsako delo sposobnih mož, pa ne|z morejo dobiti dela. Kapitalisti ^ nam obetajo sicer boljše čase, ais kdaj bo to na vrsto prišlo, tega!^ ne vem. Vendar se tolažimo in's pričakujemo boljših časov. Prav1}, j veseli me, ko prebiram Glas Na- r roda, kako se bratijo Slovenci po ^ Ameriki in stopajo v Slovensko j ligo. Tu pri nas pa je vse mrtvo. Lj Nihče se ne gane, da bi se pričelo |s in ukrenilo kaj v tem oziru. Men-; g da so temu največ krive slabe de-, ^ lavske razmere in pomanjkanje n vsakdanjega zaslužka, ker vem, £ da nas je tu več rojakov, ki se u zanimamo za Slovensko ligo. Po- b zdravljam vse zavedne slovenske delavce v Ameriki! — Josip Hab-'p jan. !t Blacktown, Wyo. — Dela se sa- k mo po en do štiri dni v tednu, a j v Jše takrat se jako slabo zasluži, v Brezposelnih je vse polno, vzrok j t i je seveda ta, da veliko rudnikov j ei ! počiva. Seveda hodimo ponujat ;n svoje moči vsak dan, kjer vidimo! r j kak dimnik. Ravno ko to pifiem/si me potrka prijatelj po rami in me d b- vpraša, kam jo mahneva danes to vprašat za delo. Kam naj greva, 3, ko sva pa že bila povsod! Nato i- potisneva klobuk postrani ter si je zažvižgava ono: s Kaj maramo samici, e- ker ženice nimamo! Smo prosti kakor ptiči i- in še vince pijemo, »e Pozdrav vsem rojakom Sloven-r- cem širom Amerike in listu pa ve-i- liko uspeha! — John Tegelj. i- Fort Mills, Philippine Islands, i- Zopet sem se namenil malo pisati )- od tukaj, ker imam ravno čas. Po-sebnih novic ravno ni. Tukaj v n Manili so imeli velik karneval od 1- 30. januarja do 8. februarja in je i- tukajšnje vojaštvo priredilo lepo i- parado po mestu. Bilo nas je 14 ji tisoč skupaj, od naše obrežne ar-tilerije so bile štiri kompanije, to r- je 600 mož, pri udeležbi. Posebno 'i zanimiva je bila skupina 110 mož rodu Igorotos, ki so še bolj v div-a jih krajih. Imeli so orožje ravno ° tako kakor mi. oblečeni so bili pa samo na polovico. So namreč brez I- vsakih hlač in čevljev, samo klo-a bilk. bluzo in neko rdečo cunjo okoli ledij so imeli na sebi, izvež-bani so j>a po amerikanskem na-«"inu. Sploh so napravili prav dober vtis na opazujoče občinstvo, ki jim je burno ploskalo. Sedaj se imamo kakor po navadi. Nekaj . mož od naše kompanije je takoj 1 po paradi ušlo po mestu, sedaj so jih pa polovili in zaprli, ker brez . dovoljenja ne srne nikdo proč od kompanije. Nekaj sem tudi slišal, ° da bomo imeli zopet strelne vaje s topovi, kar se nam čudno zdi. ker smo jih že imeli decembra. — 0 Trgovina se tudi prav lepo razvija v teh krajih in sčasoma se bo tudi industrija začela, ker so na-L~ šli velike sklade železne, bakrene! in nekaj zlate rude po različnih 1 krajih. Velikanske sklade asfalta, ki so ga odkrili, so že začeli iz- * rahljati v velikih množinah. Vse r kaže, da bo ta dežela še bogata.-1 Z zanimanjem čitam Glas Naroda - o vprašanju glede bodočnosti Slo-1 vanov. Jaz se prav strinjam z Va- ■ šim stališčem in z dopisniki, ka-1 ker T. Blatnikom, F. Gramom in L drugimi. Le tako naprej in bo-> dočnost je gotova. Prej ali slej 1 bodo tudi tisti z nami. ki so zdaj; 1 v zmoti ter so proti temu, ne.ve-. 1 doč, da s tem škodujejo samim - sebi. 1"V slogi je moč", to naj bo ■ geslo vsakega zavednega Sloven-1 - ca! Pozdrav! — Josip Marela, ^ slovenski vojak. Akta. i ^ i Zgodovinski roman iz Neronovih časov. \ Spisal Aleksander Dumas. i (Nadaljevanje.) ' IV. ; ' Naslednjega dne se je bil Ivo- rint že navsezgodaj odel v slav- , ! nostno obleko. Dirkam z vozovi, ki so se imele vršiti, so pripiso- ( vali največjo važnost, čeravno ta ( vrsta iger ni bila najstarejša. Sa- , . mo one so se vršile v prisotnosti', . božjih kipov, ki so jih bili prejšnje noči zbrali v Jupitrovem ^ templju, ki se je dvigal v vzhod- ( nem delu mesta. Morali so jih . i vsled tega nest i v slavnostnem . sprevodu po vsem mestu, ker se . je nahajal cirkus ravno na t111-,] sprotni strani. Ob desetih zjutraj, to je po'] rimskem štetju četrta dnevna!] jura, se je začel pomikati sprevod ] ■z namestnikom Lentulom na čelu. ] Oblečen v triumfatorja, je stal na i J svojem vozu; sledili so mu sinovi j ■ plemenitnikov, mladeniči štirinaj- j ] stih do petnajstih let na krasnih 3 konjih z živordečimi, z zlatom ob-; ( robljenimi odejami. Za njimi so 1 šli tekmovalci za nagrade, na čelu j Lucij, zmagovalec prejšnjega i dne. Oblečen v zeleno tuniko in s stoječ na zlatem vozu, je vodil 1 štiri krasne vrance. Zaman bi bil. 1 kdo iskal na njegovi glavi venec; t mesto njega se mu je svetil nad i čelom zlat obroč, s katerim dičijo a umetniki čelo solnčnega boga. Da c , bi bil še bolj podoben temu bogu, i 1 si je natrosil po bradi zlatega c prahu. Sledil mu je mlad Grk iz š ; Tesalije, oblečen v rumeno tuni-js ko in lep kakor Ahil; vodil je t voz iz brona, v katerega so bili > i vpreženi štirje črni konji. Sledil" je Atenec, ki se je izdajal za Al- p jeibladovega potomca, in neki Si-' z ; rec, čegar koža je bila že vsa za-' p j rjavela vsled solnca.'Prvi je no-!I 'sil modro tuniko, lasje so mu bili s dolgi in dišeči; drugi si je nadel t s belo obleko s perzijskim pasom, , in kakor Ismaelovi sinovi, je tudi a on imel glavo ovito s turbanom, i ki je bleščal kakor sneg na gori Sinaj. Nato je sledila kot nekaka prednja straža božjih kipov truma godcev s harfami in piščalkami. preoblečena v satire in silene. - Pridružili so se jim bili tudi pod- - uradniki, ki so opravljali službo pri dvanajsterih bogovih. Nosili L so skrinje in posode z dišavami i ter srebrne sklede, v katerih so - gorela prijetno dišeča kadila; na-v to so sledi'* bogovi, sedeč, stoječ 1 ali ležeč zaprtih nosil niča h ; e vlekli so jih krasni konji, sprem-d ljali so jiii vitezi in patriciji, ki 1 so bili zadnji v sprevodu. Ta se je pomikal skoro skozi n vse mesto, čegar hiše so bile okra-t) šene s slikami, s kipi ali pa s pre-ž progami. Pred Amiklejevo hišo - je pogledal Lucij kvišku, da bi 0 kje zagledal Akto. Pod škrlatnim a pogrinjalom, ki je krasilo proče-z lje hiše, je opazil plašno in zarde- - vajočo glavico mlade deklice, odi-r> čeno z zmagovalskim vencem, ki - ji ga je bil večer prej položil prec - noge. Akta je presenečena izpu- - stila pogrinjalo, toda kljub temu ', je čula Rimljanov glas, ki ji je j dejal: ''Ko se vrnem, pridi mi j nasproti, lepo dekle, da ti znme-j njam oljkin venec z zlato kro-^ no F * 7- Proti poldnevu je dospel spre-t vod pred vhod v cirkus. Bilo je j to velikansko poslopje, dolgo dve- 1 sto čevljev in široko osemdeset • čevljev, v sredini razdeljeno po " nekem šest čevljev visokem zidu, " na katerem se je nahajalo polno 3 oltarjev, svetišč in piedestalov, "j kamor so ob takih slavnostih postavljali kipe raznih bogov. Na 1 enem koncu cirkusa so se naha-' jali hlevi, na drugem vzvišene vrste sedežev. Dirkači so s<- bili opremili z barvami strank, v katere se je bil v 1 tistem času cepil Rim. Oni, ki so že vnaprej stavili visoke svote, so nosili barve "agitatorjev", ki so s svojo zunanjostjo, s plemenom svojih konj ali pa vsled prejšnjih .'zmag vzbujali največje zaupanje. j( Skoro vsi sedeži so bili zasedeni od gledalcev, ki niso bili le na-, vdušeni za igre, temveč so se po-t sebno zanimali za osebe svojih , klijentov. Tudi ženske so tvorile j stranke in so nosile pajčolane in pasove v barvah dirkačev, katerim so bile naklonjene. Ko je množica čula, da se bliža sprevod, je čudno završelo po vsem cirkusu, kakor da bi električni tok pretresel to človeško morje, v katerem so se zdele glave kakor živi, šumni valovi. Oim so se odprla vrata, so se napolnili stranski prostori z novimi množicami, ki so poplavile zidove tega kameni-tega kolosa kakor prodirajoča povodenj. Samo četrtina radovednežev, ki je korakala v sprevodu, je mogla dobiti prostora. Ostale so morali odklanjati prokonzulo-vi stražniki, zato so splezali na drevesa, na zidove in na strehe I bližnjih hiš, s katerih je bilo videti v cirkus. Oim so bili prostori zasedeni, so i so odprla glavna vrata; ob vhodu v cirkus se je pojavil prokonzul Len tu 1. Med prej tako razburjeno in pričakujočo množico je nastal globok molk. Bodi vsled zaupanja v Lucija, ki je bi! že prej zmagal, ali pa zato, ker je bil bo-žanstveni cesar Klavdij Neron I pristaš zelene stranke in ker se je , zavzemal zanjo: prokonzul si je . bil nadel zeleno tuniko mesto škr-lata. Počasi je jel krožiti po cirkusu, vedno v spremstvu božjih kipov in spremljan po godcih, ki so nehali svirati le tedaj, ko so postavili kipe na določene blazine ali postavke. Nato je dal Lentul znamenje s tem, da je vrgel v sre-! dino cirkusa kos bele volne. Takoj je planil v areno glasnik, ki je predstavljal boga Merkurja na iskrem, neosedlanem konjiču; s svojo krivo palico je v diru pobral volneno cunjico, ki je plapolala po zraku kakor zastava. Nato je skokoma jezdil okoli notranje ograje. Ko je dospel do hlevov, je zalučal palico obenem s cunjico čez zid, za katerim so ča-i kali vozovi. Na to znamenje so se odprla vrata in prikazali so se štirje tekmovalci. V tem trenutku! j so položili njihova imena v koša-! rico. kajti usoda naj bi odločila vrsto, po kateri -naj bi se vrstili. : Imena so bila napisana na pa- j 'pirnatih zvitkih; prokunzul jih je ' {zmešal in jih razvil po vrsti. Kot J i prvi je bil proglašen Sirec z be- 1 ilim turbanom. Zapustil je takoj svoje mesto m se postavil k zidu, tako da je bila os njegovega voza • - » vsporedna Črti, ki so jo bili s kre-i do zarisali v pesek. I Drugi je bil Atenec z modro 1 tuniko; postavil se je poleg svojega tekmovalca. Tretji je bil Tesa-1 lee z rumeno obleko. A četrti in zadnji v vrsti je bil Lucij, ki mu je usoda naklonila najneugodnej- • še mesto, kakor da bi mu zavidala zmago, ki si jo je bil izvojeval 3 prejšnjega dne. Oba slednja sta 1 se postavila ob stran svojih na-1 sprotnikov. Nato so stopili k vo-1 zovom mladi sužnji, okrasili konj-J ske grive s trakovi svojih gospo-" darjev in mahali pred očmi ple-» menitih živali z zastavicami, ka-" kor da bi jim hoteli s tem pod-1 žigati pogum; medtem so pa drugi sužnji postavili vozove v vrsto, 1 iti sicer s pomočjo verige, ki je bila pritrjena na dveh krogih. Sledil je trenutek burnega priča-D kovanja. Stave so podvojili in so 1 predlagali ter sprejemali nove. 1 glasovi so se izgubljali v splošni zmešnjavi. Naenkrat je zatrobil rog in za hip je zavladala tišina ; " gledalci, ki so stali, so polegli po 1 tleh. in to morje, ki je bilo ravno- * kar tako zelo razburkano, se je " zopet pomirilo in je bilo podobno 1 travniku, ki se je lesketal v tiso- - čerih pisanih barvah. Ko je za-1 trobil rog poslednjikrat. se je od- * pela veriga in štirje vozovi so od- - dirjali z vso naglostjo. Dvakrat so obkrožili nasprotniki dirkališče in so še precej vztrajali v isti vrsti. Toda izurjeni gle-" dalci so jel i kmalu spoznavati t lastnosti konj. Siree je komaj brz-1 dal svoje vrance z močnimi gla- • vami in vitkimi udi, ki so bili va-1 jeni svobodno set at i se po pušča-j vi. S potrpežljivostjo in spret- - n ost j o se mil je posreeilo, saumm, vihar, ki so ga v šir-' nih puščavah ob vznožju judej-) skill gora in ob Mrtvem morju ) večkrat prehiteli. Atenec je prive- > del svoje konje iz Tracije, toda i ponosen in razkošen kakor junak, i s čegar potomstvom se je pona-. šal, je prepustil njihovo odgojo . svojim sužnjem, in zdelo se je, da . ga njegova vprega v odločilnem . trenutku pusti iia cedilu, ker jo i je vodila tuja roka in ker je ko- > "je podžigal tuj glas. Kar se Te- t salca tiče, se je zdelo, kakor da: . bi bil duša svojih eliških vraneev, . ki jih je bil krmil sam in ki jih je najmanj stokrat uril na pro-. štoru med Penejem in Enipejem, kjer je nekoč tudi Ahil uril svoje iskre konje. A Lucij je bržkone kje našel ono čudovito konjsko pasmo iz Mizije, o katerem pripo-; veduje Vergil, da ima veter za : pradeda. Dasiravno je moral premerit največji krog, ni nikoli zaostajal in vse se je zdelo, da bo zmaga njegova. Pri tretjem obkroženju je bilo razločneje spoznati resnične in pa . le navidezne prednosti. Atenec je bil prehitel Tesalca, svojega sprednjega tekmovalca, za dve su-lični dolgosti. Sirec je z vso silo krotil svoje arabske konje in se je dal dohiteti, ker je bil gotov, da prehiti drugega. Zdelo se je, da Lucij opazuje to tekmo z neko brezbrižnostjo, kakor da vsa stvar ne zanima njegove osebe; njegove poteze so bile mirne, njegovo čelo je bilo vedro; smehljal se je kakor solnčni bog, čegar podoba je bila v njem vtelešena; gibi so bili VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi dr. Večernica št. 13 S. D. P. Z. v Baggaley, Pa., v soboto 10. aprila 1915 v prostorih rojaka Ant. Mauserja na Hostetter, Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop-' nina za moške $1, dame so vstop-; nine proste; pijača prosta. Tem potom, vljudno vabimo vse' rojake in rojakinje, posebno pa člane društva sv. Alojzija št. 13 J. S. K. J. in društva sv. Barbare postaja št. 72, da se te naše veselice polnoštevilno udeleže. Za dobro zabavo, fino postrežbo in svežo pijačo bo dobro preskrbljeno; rojak Anton Mauser bo igral naj-J, boljše komade, da se bo vsak z veseljem vrtiL J j Zajedno pa naznanjam članom' našega društva, da smo pri zad-'nji seji sklenili, da plača vsakdo ' po $1 v društveno blagajno, če se seje udeleži ali ne, oddaljeni čla- j ni plačajo le 5ln. Izjavil je. da je absolutno potrebno, da delajo delavci v liver|M»olskrm pristanišču s polno silo ter tako prepn-eijo na gromadenje blaga v pristanišču. Pozneje je pisal pismo na tajnika Sexio-na liverpooKke zveze pristanišenih .Iglavcev. \" pismu izraža svoje začudenje, ker niso hoteli delavci delati v soboto. V pismu pravi Kitchener, da se delavci gotovo ne zavedajo dalekosežnosti njihovega postopanj;i. V l.iverpoolu leži sedaj do parnikov in nagrotiiadenega blaga s«* ne more poslati k fronti. Draginja na Dunaju. Frankfurtarice in druge drobne klobasiee so podražili dunajski prekajevalci, č- š. da je cena klavni živini poskočila. l NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. znancem in prijateljem žalostno vest, da je dne 11. marca smrtno ponesrečil na železnici moj preljubi mož ANTON DEŽMAN. Ranjki je bil doma iz vasi Ster-lac, fara Šmarjeta na Dolenjskem. I»il je član društva sv. P»ar-bare št. .1. S. K. .1. in podružnice sv. Družine v -loliet, i I!. Tem potom izrekam najprisrč-nejšo zahvalo vsem društva m, ki so ga spremila z zastavami na katoliško pokopališče sv. Vincenta. Pogreba so se udeležila sledeča društva: .sv. Barbare št. :i .1. S. K. J., sv. Martina K. S. K. ./.. sv. Barbare št. 7, spadajoče v Forest <'ity. Pa., sv. I »nižine št. ."> K. S. K. -J., Triglav št. 2 S. N. P. .1., sv. Marka št. 4«:o N. I!. Z., podružnica sv. Družine. -Joliet. I!!. Zahvaljujem se tudi društvu sv. Barbare št. 3 J. S. K. J. in Local 1 "ion No. 1722 za krasne vence, ki sta jih podarila rajnemu v zadnje slovo. Prisrčno se zahvaljujem tudi gospodu župniku Rev. Francis Kalovanu za njegov ganljivi govor v cerkvi sv. ii^ka. Ostnne naj vsem v dobrem spominu! Spa va j sladko v tuji zem- Zal ujoča: Marija Dežman, soproga. Marija Dežman, hčerka. La Sal le, m., 18. marca 191.7. Kje se nahajata moj brat JOSIlfl NUCIČ in teta JERICA U5U LEK ? Brat je* bil pred 7. le J v državi Michigan in teta piH pred 9. leti nekje v ChicaguH III. Prosim cenjene rojake, čfl kilo kaj ve o njima, naj blagofl voli poročati, ali naj se samfl javita sestri oz. nečakinji: HeH len Nucieh, 1927 Main St., Van® couver, B. ('., Canada. (22-24—3) 1 Hotel na prodaj. I Radi družinskih razmer 1 prodam edini slovenski SA-LOON in RESTARANT v Johnstown in okolici, kjer živi več tisoč Slovencev. Polovica vsega prebivalstva je | slovenskega. Mimo saloona vozi več pouličnih vozov in tu je ravno prostor za presedanje. | Saloon je tudi blizo želez-ničnih postaj, do ene je dve j minuti in do druge pa tri (minute. Prvo postajo grad J na novo in bo največja meM ; Pittsburghom in pa Phil M !delphijo. Za podrobneja p<8 j jasnila in ceno uprasajte pfl lastniku ■ JOE BOŽIČ, Lincoln Hotel, ■ Johnstown, PB DRUGI IN TRETJI ZVEZEK V IMENIKA padlih, ranjenih iofl vjetih naših vojakov v sedanji ev-H ropski vojski. Sestavljen j»o izvirnih j>orocilib^B j vojnega ministrstva s ozirom nal j tretje zborno poveljništvo (corps)B i i>ri katerein »lnžtmjejo izkljiirnofl skoraj sunil Slnv<-n«:i. T« so na- ^H vedeni vojaki Ijul>ljanske«;a. spod-H rije-šiajersUc^a, . spodu je-koroške- H fra, trža>kesa i. t. d. i»e>]n.lka; na-I šili lovskih bataljonov, dragonske- B ga iti domobranskih polkov; Slo- ■ venci drugih oddelkov in vojne jI mornarice, skupno n:nl -41 WH"» imen. > I Vkui>no je ilo aloj nave«len!b nad'H aoj .................... 5 9.00 Ml mgr- .^gfc^BtjA Slivovitz zal»oj ...................... $13.00H 0^311^11 66 RyC WUiskey 5 let star- zzbol •••• $H.00i ■R^^^kB ^H Rodeča Ohio vina per gal.....55c., GOc., 65cfl HT^f^^J^PjH Catawba in Delaware per gal.......75c._80efi§ Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, zM 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonH Naročilu naj se priloži denar ali Money OrdA ^^^^^^ In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčim® ^T^j The Ohio Brandy DistillinglB 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, J I PRAVNA in NOTARSKA PISARNA 207 HANOVER ST^ MILWAUKEE, WIS. H prevzema v Lzvriitev v»e avstro-ograke »odniUk, in Tojaike xadeve. z.mljttk. H kopne pogodbe, pooblastil«, doli nice pobotnice, odstopa, pi.mi; ixj.rein JH ne listin^ notarsko in konzularno potrjene, potrebne zlasti v zapuščinskih xad**dH ____VAŽNO! Mnogoletne izkušnje (v tem poslu »cm približno že 20 let) in teJHifij "i1 fP^*' P"»vi!noin usi^no izvršitev vsake naročene zJH SV llufc frin*«ls«»diiik. Kg (Viril*mit sr., New York, N. Y. Tajniki: Iduard kalish. «11» St. Clair Ave., Cleveland. Oblo. Kudidf Trosi % :r« \\*. Central 1'ark, New York, N. Y. •lulm Blatnik, (ieiieral driirivy, Seattle, Wash. John 'laitfr, blagajnik, r»L'41 Fpton Ave. So., Minneapolis, Minn. Ik-nar, kolikor ga podruiub-a sama ne |»otrchnje, naj blagovolijo jtfislali Mr. John Jagru. Vsaka vplačana KVota bode |MtCrjena jio blagajniku in razglašena po skprenalclh Ustih. ■IDKCŽMCAM SU>VENSKE UCiE. iBajniki vseh podružnic naj Idaguvo-I naznanili imena in naslove njih Imtwv Irr ste\ i I« rlanov. da bode na Harin onioc«xViio poslovanje in dopi-Biijf. OdlMiri podrn/nic in število, Huv bodo prinlut-ni v l.igi pri jay uib Hnskih Ustih. K K AN K SAKSEK. K"! Curl land t SI. New York. It.IK. jr<.0Sl.i»va\l! Hir |o. mar«-a 1!»1."» s** je vršilo v H'ugu. Ilk., v dvorani liol^la I«a Salto. HmIho zlxtrovaiije, katerega nanim Hiil |tre«l vvui ir-iiiraž.-iiim svetom li. ixjavili. kaj smo mi, narod slo-H*kcgu juga. llrvati. Slovenci In Sr-■olo -um in kaj ImkViuo. 1'ri tem na-■ kiii »borova n ju j«* btlo navzoeih ■ članov, katerih štiri petiue >o bili ^Mopniki raznih |»>sam«*znih »Iruštev, ^Blauili i/. Z»lru/.«*uili držav An»«-rik«* H Kanade. vsi preskrbljeni s |*ilMi-Hii pooblastili. Ena |>etlna j«* bila Hiif/.nikov. ki s<( ni« 11 narodom s|iluS-I znani |m imenu iu f •• > svojem ilflo-Inju ki narod. \a t »-ni narodnim /.!«►-■vanju. pravi narodui skupščini, je Ha sestuvi jena. enoglasno proglašena. l«lolKorrajn«'tn odobravanjem sprejeta I |k*«lravljena sl«*«li*<"-a resi»lu<*ija: Zastopniki Jugoslovani«* iz Avstro-»grške. kateri žive v Združenih «lr-■žavah Severne Amerike, /.Kratii lo. Biiitri-u mir. na rlmrovanju v 1'hiot->ii, država Illinois, izjavljamo: ■ Hrvati, Srhi iu Slovenci so en in H*ti narod. katere veže en jezik : |>re-H>iv a jo | nmI raznimi imeni v (»okraji-Hiah jugovzhodne a v str« »-ogrske iint-^■arhij«-. v kraljevini Srhiji in kralje-^Vini <*'rtiigori. V liimniijejo se Jugoslovani. H Jugoslovani a v str« »-ogrske mouar-Hiije, v kateri vladala «lneiii su-^■etijstxu. 1'olitičnih |»rav h- nimajo B<4aMiili. v ek.4i«auskeni |»crxko mo-Bnarhijo in da |iot«*tu. ko si zasigura-■nio svoj olistauek. skrhimo sami za "razuiij in naprc«l«-k v državueut organizmu vrteli Jucitsliivaiiinr današnji* avst ro-ngrske monarhij«' in kraljevine Srhije. i\»ieg tega želimo. «la se , združijo vse jugoslovanske |n»krajine I aVKtro-otrrske monarhije in kralj«-vi-I ne Srbije v eno državno eelolo. r Zategadelj ne z za U| mu jein obra-[ čamo naše ofiravUVne želj«« i ill težnje. <'e s<> to ZgiMli. IhmIo na .lil-^ni zavladale normalne razmere, ki so I h »k« > j za ravnotežje metluaroil- ■ »Mlnošaj«'v v Kvro|tl. Hn resolucijo tuno složno in eno-^■io naznanili eeh'niu svetu, da ne ^Ki tfč hla|H-i in sužnji nikogar, am ^Larotl. ki je prost v svoji < lomov in i Ben nje. Naroil. ki se zamore via-Bui v svoji roilui. svolMidni in sa-^■ni ilržavi. Beli tleh. ki so |tosvc«Vna svobodi. Bbivill. da je za nas skrajna po-HivreiM vs»» [Hilitb'ne vezi. ki so Bi«* z ilni^inii narotli. potrelta ■ li mi mrzi'Qiamn mesto, kate-Hutmejo druge države, ker stuo Brnela (M>|H>lnoma opravbVni ^■n človeških postavali. Treba Bi iMlicH-ujemo o svoji usodi. B>iti srečni in zad«>voljni. V ^Biui IkmVuio biti doma. toda Hka ni naša domovina, v njej njej smo vtnlno ln pf>vsod Bral sui«i samo Mijekt za lz-B Izsesa vanje tujcev. Naše B»otrel>e nasprotujejo korl-H»ain ostalih narodov v Av- ^katem. da se osvobodimo Bnas tlači, mi ne Imno več Mlkost tiranske dinastije, B po iMikolenjn. stoletja Hio. na« Izrabljala, pitala B-ojnlml krivicami, vero-I Lažnjiviml obljubami; B Ukaza vala svojo de«po-m In zaničevanje. ( To moramo storiti v interesu naših koristi in |M>treh. v interesu »'-loveske «"-:isti iu dostojanstva. sr«*<"-«» in napred-k ka naših |M>toui<-ev. To moramo sloriti. da ImmIo naš«» kosti mirno ]»o«Mvale v ( grobu. Kadar se limV narisi z nepre-( slanimi krivicami uničili. Iiilaj je narodova dolžnost, da vlado, ki ga hoče |NMlvreči, savrže iu da si |m»iš«V novih i-uvajev. T«»da zgodovina habsburške dinastije in sedanjega vlailarja ,lug«e slovanov dvojne monarhij**, Franca Jožefa, je zgodovina neprestanih krivi«- in zlorab, s katerimi se j«» zasledovalo »-diiii eilj: «la bi se nas čimprej i ,. spravilo v stran. Vladar ;>a. ki ima iste lastnosti kot jih ima tiran, ni pripraven za vladarja sviJnidiiega naroda. Narodni pregovor pravi: "Vse kar marka izvali, miši lnvi". Kakršen j«* ta vladar, taki l»odo njejrovi nasledniki. Že A. Starčevi«* j«> rekel, da vladarji iz habsburške dinastij«* niso I .i 1 i vladarji, pa<~ rahlji. Naša vlada j«* bila v n«'srei**i in | k »t nebi vedno |>onlxno jag-nje. Ko j«> pa nevarnost minila, je jm»-stal iz jumtja krvohič»'ii volk, ki |«o vrsti |»odavi vse. kar more. Avstrijska vlada dela samo zato |M»godln'. da jih more poteptati. Avstrija ne gleda pri prisegi ne nič drugega kot na to, da oskruni vero in Boga. Avstriji ni razen lastne sebičnosti ničesar svetega. V K v ropi divja strašna vojna. Nemčija. mati neznosnega militarizma, hoče z brutalnostjo in kruto silo razširiti ter utrditi svojo oblast in moč proti jugu in jugovzhodu (Hrang na«*h »Men umi Suedent. t«»raj preko nas. dočim -t si zavezniki ]N»stavili za program: os vol Midi t«* v in hI jarmi jenih narodov. Mi. i««ljarmljeni. se moramo priilm-žiti zaveznikom, s katerimi m- za«*n«. Imjiijejo miijoiii naših slovanskih bratov. I!oiiižni stražniki reak«-ije. divji jaiii«'*arji tiranstva. verni hla|H*i Hahsburžanov. Nas nista m* Iiog. ne prirmla oh$UMii-la. da bi bili ve«lii«» iu da visim, ostanemo uaivtii otroci. Kar je bilo. je bilo. I'la<"-ali sin,i skupno šolnino. s**daj j«* pa našsi dolžnost, da upi »rabimo priliko. Avstrija s»> j«« zapletla v vojno, v kateri l»o našla sv«»j pobiti. Mi zahtevamo samo združenje in svi»-ImsIo. borimo se samo za združenje in SVoImmIO. , Pot k tema dvema ciljema nam kaže zgorajšnja n'soimija, ki je temeljni! kamen celemu našemu bodočemu «lelu. ki j«* dogma našega narodnega «ielo-vanja. t »na s«* ne 1st izpremenila. nje se m* snu* nikdo dotikati. uikd«t je ne sme izpremenitL j Kdor je z nami. In» delal z dušo in' lelesouj. z vsemi svojimi silami in moč-j jo. ne Ik» si» plašil noltene žrtvi-, samo da pride do cilja. Kakor je bilo omenjeno -i. julija leta 177U v proglasu neodvisnosti trinajstih Združenih ameriških ilržav, tako pravimo tudi mi : — Trdno zaujiamo v varstvo Imžje previdnosti in s** medse-iMijno zavezujemo s svojim življenjem, sv« »j i m imetjem in s svojo sveto častjo. -o-— Izobčenka. - ' Frank Albrecht. Ko jo je opazoval in motril tako natančno, kakor da šteje g-u-be njenega cela in tiste tlrobne, komaj vidne zareze krog ust, ki jih piše na naše liee čas in življe-ko jo nato z nelilinjeno prekanjenim pogledom iskal v njenih očeh sledove preplakanih noči in se je naposled 8 sam olj ub- • nim in samozadovoljnim usme-. vom zaatrl na njeno, prej tako | polno, skoro preveč izzivajoče, a zdaj udrto in neznatno oprsje — se ji je namah razodelo, zakaj je pričel. Kakor osramočena je po- vesila glavo pred njim, a takoj nato stisnila svoja ustna ter se visoko vzravnala. j — Ne. dragi moj. goljufal si se! X«' boš našel hrane za svoje malenkostno, nizko maščevanje, j je pomislila v sebi in kakor še nikoli je začutila, da ima — vsa sama na svetu — pravieo, biti ponosna pred njim. Pozdravljala je goste, znanee in tujce in jim predstavljala svoje d oni o v je. "Da. tukaj sem zdaj kakor kraljica... v solneu, zraku in samoti živim kakor orel. In nič mi ni mar, kaj s«1 godi tam spodaj pri vas. — Ah, tu se navadi človek ponosa!" je vzkliknila nepričakovano s trpkim. osornim glasom. "Sicer pa imam celo graščino, ali nc? Izvolite!" Odpirala je vrata šolske sobe, vodila goste po mračnem, de'mot-nem in vlažnem koridorju, ki je zares spominjal na zapuščen gorski gradič, in potem iz izbe v izbo. Vse pa je bilo prazno, tako ubogo prazno in zapuščeno in izumrlo. kakor da ni nikogar, ki hi poživil to zaspano, po vlagi dišeče ozračje s svojim svežim dihom. Neprestano je govorila. Pripovedovala j«» tako naglo, zmedeno. skoraj brez zmisla in zveze o tem svojem življenju in samotar-slvu. kakor da hoče prepričati ves svet, da se ji godi sijajno, dobro brez primere. Ni pazila na to. kakšen učinek napravija njeno pripovedovanje na goste; v neskončni množici besed je hotela zatreti svojo skrito osramoče-nost, svoj neumljivi srd napram njemu, ki je hodil tam zadaj nekje za drugimi in ki je prišel pogledat, kako se ji godi. Ni ga videla, a vzlic temu je čutila sleherni njegov pogled, ki jo ji1 meril oil zadaj in od strani s hladno in trdo premišljenostjo, da jo je stresalo kakor v mrzlici. Celo njegov smehljaj je slutila. njegov škodoželjni. samoljuhni smehljaj. in bilo ji je, da bi zbežala katn daleč proč od teh sovražnih in osovraženih ljudi, utopila se kam v nevidnost, pozabila svet iu ljudi, sovraštvo in ljubezen, zatrla vse svoje sanje in hrepenenja in spomine za vekomaj, samo da bi bila čisto tiho skrita in varna pred temi očmi. pred tem smehljajem. — C emu vse to? In ta laž? Čemu pravzaprav? je kričalo v njenih prsih in se upiralo. S smehljajem na ustnih je razlagala go-( stotn svoje življenje: "Oh. nikakor ne! Zakaj pa bi bilo samotno? Prvič imam malo časa za to na razpolago, drugič pa... no. saj so tudi tukaj ljudje. Ž;ipnik na primer, zelo praktičen mož... in drugi. (Jlejte. človek se pač mora privaditi ob-čevanjti s temi ljudmi na gopah. Nekaj posebnega so. vam pravim. In jaz sem si postavila tako svetel. tako jasen cilj: zaglohiti se še bolj v njih narav, razumeti jih. ceniti. Oh, biseri leže v teh ljudeh zakopani, samo zdramiti jih je potreba, pokazati jim ceno in lepoto življenja. Vse to jim hočem dati iz sebe: nekaj svetlega, mirnega, dobrega. Da bo solnčno in vedro njih življenje, prikovano na te trde. temne gore— Sploh pa — jaz verujem v razvoj mase. Ali vi ne?"' Kakor za dolgo, globoko debato pripravljena je stala pred go sti z razpaljenimi lici. hegajoči-ini očmi. Hotela je z vso silo u-dušiti solze, ki so ji sameobsebi plale v oči. jo tiščale v grlu in 'prsih. | — Čemu je prišel pravzaprav? , se je mučila vedno iznova. Ako 'mislim pravo, mu pljunem v lice ,in ga vržem na cesto! Sposobna sem. ako je tako ordinarcn... Sicer pa kako bedasto, kako neskončno nezmiselno je vse to! Stara, pozabljena mladostna neumnost ! Pričela se je smejati z bolj sta-rikavim, nego mladostnim smehom in se je brez povoda jela sukati po sobi kakor pri plesu. Gostje so zrli nanjo z neprikritim, pomilovalnim začudenjem in niso razumeli ničesar. '"Kaj pa se čudite, gospoda iz doline!" se je smejala ona z bučnim, glasnim smehom, požvižgavala si tiho in plesala po izbi. "Kaj pa se čudite, prosim Vas! Glejte, tako se zabavam, kadar sem žalostna od neumnih reči. Sama s seboj plešem, žvižgam i^ pojem, pa se zahavani in vso zlo voljo si preženem. Kaj mene bri-'ga svet, ljudje, znanci in prijatelji. če sem vesela in mlada!" "Ah, kako smo še mladi!" je vzkliknila čez hip in se visoko vzravnala pred gosti, da so se ji napele grudi, obočile in razširile. V očeh, v teh navidezno mrtvih, otopelih očeh se je pojavil skrit,l tajnosten ogenj in je legel kakor [trak zarje preko njenega finega, upalega obraza. j Pokazati je hotela, kako je še |mlada in sočna. In ko je opazila na sebi željne poglede gostov, ki j so jo merili s tihim začudenjem in občudovanjem, se je v trenot-ku začutila bolj svobodno, njen glas je postajal drzen in odkrit, njene besede ne toliko pretirane. Tako postane človek, ki laže, predrzen in nehote odkritosrčen, a-ko misli, da mu ljudje verujejo. Lahko, skoro veselo ji je bilo srce. Začutila je nenadoma vso divno slast mladosti v sebi, kakor v tistih najlepših dneh, ko so prvič vzhrstele kali njenih hrepenenj. ko ji je zvalovalo preko duše, toplo, mehko, neumljivo sladko in bridko čustva, ah. ir% kaj bi dala, da bi spet iu spet. priklenila nase onega, ki je zdai tu, poleg nje, a ne more pogledati nanj! Naslanjala se je na omreženo okno in razkazovala naokrog stoječim gostom okolico, ki se je solnčila pod hribom v vso neskončno, čarobno dalj, kakor zlato jutranje morje. Duša njena pa je tačas hitela svojo pot. lepšo in še bolj solnčno, kot so pota tam zunaj,- iskala besed in izrazov, tako preč-udežno zvenečih, še. ne ustvarjenih... Misli so se ji zapletale v minulost, opajale se ob nji in se razsanjale kakor v lihi, bolestni nasladi. — O, Aleksander, o, Saša. ti edini, ki sera te ljubila zares! Tvoje belo in visoko čelo sem ljubila najbolj in tvoj veliki ponos, ('emu si se poniževal pred menoj. Aleksander? Tvoje strmo in gladko čelo je bilo polno brazd in gub. fej. vse tako grdo in sta-rikavo je bilo, kadar se je šalila nad njim moja svilena dlan in so se igraje giibili v tvojih voljnih kodrih moji rožnati prsti... Saj si dejal. Aleksander, da je svilena moja dlan in da so rožnati moji prsti, ni li res?... Glej. ta svilena dlan, ti rožnati prsti so lomili in drobili tisti veliki tvoj ponos, ki se i»i uklouil nikoli in nikomur, kakor drobno trhlo bilko... Zakaj to, Aleksander, zakaj poniževanje? Zakaj si bil tolik otrok preti menoj. Aleksander. ali nisi vedel da ženska ne ljubi otroka, temveč moža? Čemu nisi hotel razumeti te moje jubezni. ki je bila tolika, kakor nisem niti sama slutila? Večja, »širja. in globlja je bila ta moja ljubezen. Aleksander, ko si šel. strt in ubog. a se nisi več povrnil— in je prišel drug, ki sem ga sovražila že takrat! Ti si beračil za to kar je bilo tvoje, ker »»e ljubil. On pa, ki me ni Iju->d. je vzel brez prošenj, kar ni !>ilo njegovega... Sovraštvo njemu ! Stala sem sredi vaju in se igrala. Vse je bilo saino igra, nevarna igra... —Nevarna igra... je odmevalo po njeni duši dvoje besed, idih in mračnih. In sama ni znala, da se je ob tem strastnem navalu neizgovorjenih besed nehote okreuila od okna proč in se z razpaljenimi, vročimi očmi zazrla nanj. V trenotku ji je planil spomin, žareč in pekoč, preko duše in jo kar v nemi ekstazi vso obvladal. "Vi nas seveda malo pospremite, gospodična iMirni", je predramil tišino tih, zamolkel, ukazovalen glas Aleksandrov. Gostje so se pripravljali k odhodu. Mirni je sklonila glavo kakor ob tajni zapovedi. C'e bi ji ukazal, naj ostane, sedla bi, sklonila glavo in hi ostala. # * * Kolikokrat ji je bilo tako, ko se je namah začutila tako strašno osamljeno in zapuščeno. V tisti 1 neskončnih, melanholičnih večerih je prihajalo tisoč in tisočkrat vse prejšnje njeno življenje, šumeče in vriskajoče, vsi daljni sladki in grenki spomini, vse se je spojilo, zmedlo, zlilo v en sam polblazen krik hrepenenja: Proč, proč! Ljubezni, življenja mladosti! In s svojimi drobnimi, ostrimi prsti si je rula tedaj po laseh, s pestmi se je bila ob prsi in čelo in klicala s svojim onemoglim srdom: "Zakaj, o zakaj sem jaz ženska, zakaj nisem jaz mož!".. In nato je bežala. Hotela je daleč,-tja v črne, mrtve lesove, ki se kopičili v svoji nočni temi kakor ogromni grobovi, med samotno skalovje, še dalje od sveta, še bolj od ljudi, še globlje v pozabi jen je, pa naj jo ob tem zagrnejo črni prepadi, zasujejo sneženi navali. Be- ] zala je iz'hise, iz te erne, zamrežene jetnišniee, postavljene visoko na goro, begala je okoli in v njeni dnši se je boril strah z mo- gočno strastjo, ki je vabila v. pozabljenje in smrt. j Tako je drevela okrog, kakor \ blazna, brez smotra, zadevaje se i ob kamenje in dračje. ki je ležalo po tleh, včasi v snegu in mra-1 zu, padala, vstajala in zopet hi-J tela naprej, dokler se ni, onemogla in težko hropeča. krvaveča na rokah in obrazu zgrudila brez I moči kje na tla in zajokala z' divjim, glasnim jokom. Pozabljena, zapuščena in — sama, sama! Tako je vstajala pred njo resničnost, nesramno razgaljena, po-tvorjena od njene bolne, vročične fantazije: leta beže brez haska. najlepša leta. Cvetje mladosti ve- , ne brez duha, usiplje se brezplodno in ona — devetindvajsetletna' starka, zgubana in vela — živo-1 tari na tej strašni gori, izobčena ' iz vsega resničnega življenja, ki ' hi ga imela pravieo tirjati tudi 1 zase... Kje je izhod iz te neskončne, proklete samote, kdaj bo konec teh enakomerno tekočih, brezbarvnih dni, ki padajo nanjo s svojo monotono ravnodušnostjo I liki udarci biča. da se vije telo in | blazni duša v nerazumljivi, neza-! služeni bolečini; Ni izhoda, ni' konca! Danes je tako, jutri zopet in vse. vse dni, dokler je ne vržejo v tisto črno prst tam gori kje za cerkvijo... Čeprav je vedela, da je nezmiselno misliti na to, je vendarle mislila zopet in zopet. Slast je čutila, ako se je mučila in si slikala bodočnost, kolikor mogoče črno in brezupno; slast je čutila, ako si je napenjala možgane, rvala po duši: naslanjala se je ob lastni bolečini svoji. S trpko gorjupostjo se je spominjala časov, ko so še. romale preko domovine njene brezuspešne prošnje za premestitev. O. temu je davno! Zdaj je tako zadovoljna, kakor pravijo njeni višji — res, ustvarjena je za samoto in za hribe! Zasmejal a se je in njen smeh je tekmoval z blaznimi disakordi tulečega vetra. In spomnila se je časov, ko je še ob nedeljah in četrtkih hodila v dolino. Z srdito, onemoglo bolestjo ranjenega srca se je spomnila, kako so tekmuje letali za njo vsi. od golo-hradega učiteljskega suplenta pa do sentimentalno-pobožnega kaplana in oženjenega župana, laskali ji v njeni navzočnosti s komplimenti, ki so vsekakor pričali o njih duševni kvaliteti, vili oči s proseči mi, vdanimi smehljaji. za hrbtom pa si šepetali spolske frivolnosti in nesramnosti o njenem telesu ter brili dvoumne burke na račun ' hribovske dame". "Sodrga. svinje!" j,» kriknila Mimi. planila kvišku in s tisnje-nimi pesmi in razljučenimi očmi strmela na pokrajino, ki je počivala nizko pod njo. mirna in pokojna. Zvezde so sijale na nebu kakor zlati bleščeči draguljč-ki: kakor drobna, mežikajoča o-česea otrok so se plaho in nemirno utrinjale male luči v dolini ter zrle iz mrakov in teme tako zaupno in milo. kakor nedolžni detinski smehljaji... Toliko lepega miru in pokoja je bilo tam spodaj, kakor da plovejo nevid-an?'"!« nad to dolino, čuvajoči jo in neslišni, roseč le mir in pokoj in ljubezen... "Ilinavščina! Vsa ta zemlja se bo utopila v močvirju brezmejne svoje hinavščine!" In do zvezd, daljnih, nedosež-nih bi rada zakričala svoje sovraštvo: kako sovraži to zemljo-do-m oviri o, ki jo je zasužnjila, da ne more od nje. te Ijudi-rojake, in ta hinavski mir in pokoj, ki jo ubija. Preklinjala je svojo mladost in svoj stan in svoje telo ter vse svoje želje, ki se ne uresničijo nikoli. Preklinjala je svojega očeta, ki ga ni nikdar poznala, ki je izdal mater in njo, še preden je bila rojena, ne da bi čutil v sebi dolžnost, biti ji oče.. Preklinjala je svoje nekdanje prijatelje, ki so ji nekoč govorili lepe, zlagane besede, kojim je ona odgovarjala lepe, zlagane besede. . . In tako se je naposled morje njenih kletev razlilo preko vseh moških. Klela je, kakor bi molila: z zanosom in patosom. ki je del ženske narave. In niti slutila ni, da je tudi to vse — laž.. Ko se je spomnila svoje pokojne matere, pa je postala namah vsa mirna, bolno resignirana. Videla jo je tam v tisti tesni pod-Istrežnici ob svitu petrolejke sklonjeno nad belim perilom, kako ,vbada, neprestano vbada.. Vsak njen vbodljaj je molčeč, trpek protest proti krivičnemu življenju, a njena ustna so zaprta tožbam in vzdihom, v njenih pol- f I i ugaslih očeh je molčeča vdanost i j brez upa. I "Mučenica si bila, mati", je šepetala iskreno, "tudi tvoja Jiči je obsojena v uemo mučeništvo. 'Življenje krivično." j Tako je stopala proti domu, I jetnišnici z zamreženimi okni. Tiho je stopala z upognjeno glavo. Vse je ugasnilo v nji in otope.- ( lo. solze pa so ji še žgale v očeh in na licih. Legla je na posteljo oblečena, kakor je bila. Narahlo so se ji stresala ramena v pridušenem ječanju. Oh, saj morebiti i jo bo čul kdo... In tedaj so se počasi in brez1 šuma odprle duri na stežaj in v 1 ,njeno temno izbo je. stopil reše-nik... Prišel je o«l daleč, iz tujine. In kakor blesteč, širok cvet izza mraku se je zaiskrilo belo čelo, visoko in strmo, in pod njim, globoko pod njim dvoje oči. po-'dobnih silnim plamenom, dvoje žarkih, zahtevajočih. energičnih oči. katere najbolj ljubijo ženske. .. * • * Kakor pijana, omočena od svojih željnih sanj in pričakovanj I je spremljala Mimi svoje goste [skozi gozd. Ljudje so se smejali, šalili se tik nje, Mimi se je sme-'jala ž njimi iu jih ni poslušala. Samo čakala je. x vsakim drht-, 1 ja jem srca je pričakovala, kdaj se bo zgodilo tisto nepopisno, ne izrazno, kar ima na mah in takoj na mestu odločiti usodo njenega življenj^, uistinititi vso nepojmljivo srečo njenih obupnih sanj. Kaj vse te besede, ti laskavi pokloni, te šale in besedičenje tujih ljudi, ki ne dosežejo brzega poleta njc-) nega srea! Kaj celo višnjeva lepota tega brezohlačnega neba. jkaj vedra tišina gozda, ko se ima ^daj zanjo vsak trenotek zgoditi čudo vseh čud! Tesno ob jijeni desnici j«* hodil Aleksander, čil in možat. Včasi so je. osmelila pogledati vanj, v njegovo lice. njegove oči. njegov smehljaj. In če sta se nenadoma .srečala s trenutnim pogledom, jo 'je pretreslo od temena do nog. kot da sta se njuni srci dotaknili I v begoten poljub. Kri je prope-Ivala po njenih žilah s pijano o-pojnostjo... | — Zdaj-zdaj... si je dejala, če se je njegova roka dotaknila nje ne. I Srce ji je hotelo zastati od bur-jiiega navala neizgovorjenih besed in čustev, in čutila je. da bo morala vse povedati, po resniei j in pravici, vso veliko izpoved svoje izgrešene. izgubljene mla-idosti. Kako je bila sama, tako J krivično in neznosno sama. kako so vse njen«- želje, obupane in zhičane, klicale in zvale k s«*hi j sleherno nro. sleherni hip njega, samo njega edinega! Kako g:i je z ust mi tajila, kako ga je s >rcem 'ljubila! Kako j«* begala okrog v i blaznem nemim, neiitešeueiu pričakovanju. ženski nemoči, kako |je juvklinjala in molila, rvala si lase in se bila ob prsi ter kako je naposled, utrujena in bedna, za-snula v eni in edini misli nanj. Nanj. ki je njen edini rešenik iz teh krajev, nanj, ki jo edini mo-re peljati nazaj v življenje — v vihar in mladost! Aleksander je popisoval svoje življenje v tujini, pripovedoval o vtisih, črtal obraze znancev in znank. Govoril je z mehko ironijo. z lahkotnim neprestanim smehljajem na ustnih. "Pa saj vas vse to ne zanima, kakom vidim!" je vzkliknil končno, ko se je ozrl na Mimi. ki je stopala poleg njega vdano, z bledim, brezizraznim obrazom. "No. seveda, vi živite tu gori tako enolično in lepo. tako proč od sveta kakor svetnica. Kako vas more zanimati, če se tako alj tako pehamo v dolini mi posvetnjaki! Ah, kdo naju bi pred leti sanjal, da bo življenje tako temeljito vse preokrenilo! Ali ne, pravzaprav je čisto enostavno: v nas vseli se kri umiri, poleni, človek izgubi zmisel za tisto blodno življenje, ki ga tira semintja, vzljubimo samoto in tišino ter se vdajamo svojim živfjjenskim dolžnostim Ali ni tako?" Ozrl se je vanjo s svojim smehljajem. Tudi ona je pogledala vanj in vse njeno telo je vztrepe-talo od nenadnega protesta, ki je bil tako silen, da bi mu zakričala v liee. da to ni res, da je laž! Kri se ne pomiri, kri se ne poleni, kri ostane kri! Človek se ne zapira v samoto, ako nima zmisla zanjo, in ona nima ne zmisla ne volje za to, da je zapuščena, o-samljena, izobčena na tej gori ^ Ali molčala je kot da soglaša, čez njeno srce pa je zavel strupen dih. "Saj se pravzaprav še vedno razumeva kakor nekoč!" je vzkliknil Aleksander s šumno ve-selostjo. "Dajte mi še enkrat to svojo roko! Kako sem že govorOT Iv tistih nerodnih letih? Da. da., svilena dlan, rožnati prstki!"..-Hoj. kako staromodna poezija, kaka petošolska fraza! No, zakaj i pa se. branite t" i Dala m n je naposled svojo roko. s studom in gnusom, z vsem naporom svojega srea. | "Menda vas vendar nisem u-žalil? Kako je mrzla vaša roka.. K j, da, kri se poleni in umiri in ohladi. Glejte, tudi ineni se že poznajo leta..." t Izpustil je njeno roko, odkril se in sklonil svojo glavo nizko 'pred njo. da je obstala. S kazal-'ceui je naznačil na mesto, kjer so se mu sredi temena redčili voljni, ko427 Homer Avenue. X. E. Cleveland, Ohio. J0HX KR2ISNIK, Box 133, Burdine, Pa. porotniki: FRAX JUSTIN. 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—C. St., Rock Springs, Wyo. G. J. POR EX T A, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI OLBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itv. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo ____ Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Na jezo. —o— Spisal Milan Pugelj. Spri se je z ženo. razbil v veži tri največje lončene sklede in premišljal med tem, kaj bi na to jezo še napravil. Takoj mu j«' šinila prava misel v gLivo. Planil je nazaj v hišo. kjer je šumela žena gor in dol, upirala loke ob bok«' in vsa zaripljena zmerjala J in zmerjala. Odprl je tnalo rdečo, omarico v steni in vzel iz nje ve-lik ključ. — V zidanico mi že ne greš, je prsknila žena. na mestu obstala in udarila s peto ob tla. — Pa se poskusiva, če ti ni prav! Ciledal jo j*' samo z belino, posadil na glavo klobuk in trdo in* brezbrižno odšel. — Fej ti* bodi, fej te bodi, so letele besede za njim. a on je zavil za hišo in preko polj. Bilo je koncem maja in vse je zelenelo in cvetelo. Škrjanci so peli v zraku, metulji so križali jK)t. in solnca je bilo toliko, da se je zdelo, kakor bi se vsa o-gromua krajina na glas smejala. Tu in tam po njivah so delali moški, nekje pod mejo so pele ženske, a kmet je korakal neusmiljeno po nežnih travieah. ki so rast le iz pota. V koščeni, obriti obraz je bil rdeč, dihal je globoko in debelo, gledal j«' v tla in skreni žil večkrat ustne, kakor tla lioče zakleti. Onstran njiv je stopil v gozdiček in onstran gozdička jo je mahal z hlastnimi koraki proti goricam. Kol ikon solnca je bilo tam, koliko zdravega in milega sijaja! Podolgovata holraa ob desni in levi kakor božja kolena, a mod koleni samo zeleno božje krilo, kjer se koti od »liha nebeških ust in razvija od božanja-blagih nebeških rok edino zem-sko dete božje, vinska trta in njen tajni sveti cvet iu sad. He, tista bela glava, ki gleda tam iz rebri, to je prvi zidanica. V njej je hlad in mir, in ob njenih stenah spijo temni in visoki sodi in za njihovimi dogami leže rdeča in rumena jezera, čista in hladna in opojna, skrivajoča v sebi mogočen vonj, ki poživlja naše prsi in moč, ki draži kri in jo podi po žilah, da je starec mlad in bi se igral z mladenko, ki ji poganja iz neder prvi cvet. Tu so doma vinski duhovi, ki šče-betajo jeseni od posode do posode svoje tajne pomenke. Kluet porine v vrata ključ, o-obrne ga in obstane pred pragom. Vrata zacvilijo in zlezejo daleč nazaj. Iz nizke temine se vlije val močnega in hladnega vonja, ki je opojen in močan, kakor da bi bil živ duh, ki se je privalil oblaku enako iz črnega Kmet stopi v hram. seže na po- ■ iieo nad vrati iu izbere dve lan- J č«-ni posodi. Xese jih na prag. o- J gleda jih. če ni na dnu pajka ali ' pajeevine. *topi k velikemu sodu ■ in natoči obe posodi do vrha. Od ' stene si prinese malo mizo. pri- " vali tnalo, sede nanje in prične ! [»iti. Pije nekoliko in že je pozab- ' ljena žena. ki z jezikom pika in ' griz«\ še nekoliko pije in že. so ' zatonile skrbi kakor solnce za gore. in že j«- posijalo novo. s\v- ! Jtlo solnce zadovoljnosti in dobre ! , volje. lie. bili so časi. se domisli. 1 , ko je iiuel dvoje deklet zares in ' tri dekleta za kratek čas in vseh • pet se je pulilo za njegov fantov- ! ski stan. — E — lie. katera mi ga vza- J me? Ti. Marijana, že ne, ker ho- ' diš kakor gos, in ti tudi ne. Všpe- I ta. ker vidiš okoli vogrla. in tudi 1 ti ne. Lucija, ker imaš usta tako velika. kakor nebeška vra- ' ta. A ti, Doroteja, imaš nekaj. ] kar poznava do zdaj samo jaz in 1 ti! To mi je všeč in kaj se ve. če ; me ne zmoti vrag. da se za vezem : s teboj za vse kvatre! ! — lloladra. mrmra kmet. lepe i misli in dobro je, da sem sam! 1 Ali že mu šine v glavo spomin ! na kmeta, ki je ugnal sodnika sa- 1 mega, in žal mu je, ker je sam I in ne more nikomur povedati do- | brc. in važne prigodbe. Pije in pi- I je, oddahne se. potegne z dlanjo * preko ust. stopi na prag in gle- j da po jasni rebri. Gleda nekaj ča- ! sa in zagleda nekaj črnega, kise j premika tam spodaj med zele- i njem. — He, lic. kriči. Turek ali kristjan, ali kdor si božji, stopi k meni, prijatelj ! Postava obstoji, obrne se in naenkrat jo mahne kar počez proti zidanici. — Ila, ha, se smeje kmet. to si pa ti! Tisti mlinar, kogar mlin mleti noče, kadar je kaj moče, kadar je pa suša, pa posluša. Mlinar, dolg. suh, kocinast in škrbav, pravi, da je nesel vrečo moke konjedercu za hrib. Slišal je pa tam izza nekega zidu take glasove, kakor bi imela siva baba konjederska k jaslim priklenjene vrage mesto konj. Se po dnevi ga je bilo groza. — Stopi naprej, pravi kmet. pa poskusiva tega-le, ki bolj pogreje kakor vsako dekle! — Pa ga daj sem, Urh! Baba, veš, pa že tako gleda, da ti ne gleda, da ti ne gre iz spomina. — Katera baba? — Konjederka! Preklel bi jo. če bi se je ne bal. Kaj veš, s kom je v zvezi? — Z moškimi je bila, dokler je bila za kaj. zdaj je pa taka. da še zadnji petelin za njo ne kav-sne! — I"rli, primi se za jezik, da ti ne prekliče more v hišo ali pa bolezni k svinjam! — Ce bi bil videl, mlinar, da bom tako mevžo dobil za tovari- ša, pa bi vzel svojo babo s sefoj, 'če sva tudi skregana. Zakaj ona 'se ponoči vsega boji, samo moža ne. Pij, mlinar, na, natoČil sem. že! Mlinar pije in pije in ko postavi posodo na mizo, oblizne šeeti-naste brke, išče z očmi po temnih kotih, najde vlažno tnalo, ga privleče k mizi in sede nanje. — Kaj pa zdaj misliš! vpraša kmet. Kaj se ti zdi, da boš pil, pa molčal zraven? Povej mi kaj, če nimaš take glave, kakor lanska repa. ki je bila vsa šnpla. — Hej. ali ti veš. da jo je vrag ponesnažil? O res je tako: lani je vso repo vrag ponesnažil, zato je bila taka. To mi je povedala tista Katra s Kravjega roga, ki vidi samo na levo oko iu še na tisto skoro nič. Pravi, da ga je videla. — Ti si desetkrat slabši od moje babe. Zakaj moja baba ni za nič, je pa le za tisto dobra, za kar je, ti pa, fej te bodi, imaš bab ji gobec, pa še baba nisi. — No, no. mrmra mlinar, kaj me pa nabadaš? — Povej mi kaj. kar bo zame, gb j ga hudimana! Pij. na. pa o-brni jezik po človeško. Mlinar pije, kakor vidi kmeta, postavi posodo na mizo. se obriše in reče: — Ti. Vrh, ki hočeš biti bolj muhast, kakor so muhe, ene pa vendar ne ves! — Pa jo povej, če je kaj prida. — Tega ne veš. kako je ugnal kmet orožnika. Kmet se čoha po temenu, včasih potegne vase tako globoko sapo. da zalirči. mrda zaničljivo z Ustnicami in reče: — Mlinar, od tebe pa ne pričakujem prave. <'V pa kaj velja, ga bova pa še vsak pet takih mer. oa še ne pojdeva. — No, vidiš, to j»- bilo tako. Moj stric, ni res, moj ujec, ker je bil moje matere brat — bog ji daj dobro, naduha jo je strla — moj ujec je imel tako-Ie slabost za divje zajčke. Če je zvo-hal, da hodi kateri v deteljo, pa si je izbral krepelce, in če je le mogel, ga je kresuil za dolge uhlje, tla še zacviliti ni imel časa. Imel je tudi pihalnik. ki ga je nabijal po ves večer. Če je ponoči '.aplašil ž njim kakega zajčka, je pa tako nazarensko počilo, da j«* bila vsa bosta pokonci. In tudi vaščani smo mislili, da gredo Turki nad nas, pa je bil le našega ujca pihalnik. Xo, le čakaj, da ti povem naprej. Ravno zato pa. ker je imel ta pihalnik tako strašsn glas. je naš ujec nekaj drugega potuhtal. Pri nas v vasi ni konj. kakor veš, samo vole imamo in krave. Včasih pa pride Ribničan z rešeti in piskri. on pa ima konja. tistega sirca. ki nima nič repa. Tisti sirec pa je imel rep, ker bi drugače ne bil dobil naš ujec žime, iz katere je spletel zanjke. Sicer je bil privezan pod Dehelo-glavčevim kozolcem in tam ga je naš ujec omulil. Vidiš, in zdaj ti bom šele povedal, kako in kaj. Ujec je nastavil zanjke po tistih krajih med grmovjem, kamor se hodili zajčki. Pa je marsikaterega dobil, ki je cvilil in otepal. Hitro mu je vzel sapo in ga stlačil pod plašč. Veš, enkrat pa — poleti popoldne — ti gre ujec in se muza, ker že od daleč vidi dol-gouhca, kako se zaman sili iu pu-ii naprej. Stopi dalje, postopi malo tako-le, prime zajčka, se ozre' okoli sebe in — o, satan in kro-ta! — zagleda tam orožnika, ki je vse videl in prihaja bliže in bliže. Ujca prične nekaj ščegeta-ti pii tilniku in zadaj po glavi. Naenkrat sname zanjko z zajč-kove noge, dene ga bolj na rahlo med kolena, pa ga prične tepsti po zadnji. In zraven govori: — Ti capin grdogledi, ti! Torej dobil setn te, uho tatinsko! Ali boš še hodil moje zelje glodat, kaj? Ali boš še hodil moje zelje glodat, kaj? Orožnik pride in pravi: — Kaj pa vi počenjate? — Zajca sem ujel, ker hodi v moj zelnik. Že prej sem mu obetal, da jih bo dobil, zdaj ga je pa doletelo! Ujec izpusti nato zajčka, ki jo odbriše med steljo in grmovjem, orožnik gleda v tla in nekaj zase brunda. — Kaj pravite, vpraša ujec, ali bo še prišel v moj zelnik, ali ga ne bo več ? — Hajd k vragu, buča zvita, je odgovoril orožnik in šel svojo pot. — To-le sem mislil povedati., neha mlinar, ali je prava, aH ne? — Še smejati se ne morem, pravi kmet. Nič prida ni. Vidiš, jaz vem pa tisto, v kateri je ugnal kmet sodnika samega! — I, ta bo pa bosa! — Jo bomo pa obuli. Pij. mlinar, da boš laglje poslušal. Pila sta in pila in nista opazila, kako zahaja zunaj solnce. Cim , manj svetlobe je prihajalo skozi | vrata, tem svetlejše so jima bile oči. In dihala sta globočje in težje. j — Ali ti veš, kje je Cirknica? je vprašal kmet. — Na Notranjskem kali. — Kaj pa je tam, mlinar? — I, župnik menda, cerkev, kmetje! —Ali misliš, da je Cirknica vas? — Trg bo! — Xič trg, mesto, mlinar! — Trg bo! — Mesto, moka spridena. je zakričal kmet. Mesto je! Tam je moja baba doma. pa misliš, da ne bo mesto? Kaj pa ti veš, ki še čez hrib nisi nikoli pokukal! — Da je trg, to pa le prav vem ! — Ni, je udaril ob mizo kmet. Misliš, da ti v vasi odštejejo petsto tolarjev, če jih re.šiš nepreskrbljenega dekleta? Zakaj pa že sedmo leto poslušam, da je ona iz mesta doma. jaz sem pa za rob- , ljen kmet? Če mi ne daš prav. pa te vržem skozi vrata! — No, po bodi kakor želiš! Če- ; prav je trg. pa le naj bo mesto! I j — Nič zavoljo tega, ampak za- ] to, ker je! — No, dobro! : — Kaj, ti boš mojo pamet po- j stavljal narobe? , — Ne zameri! Pil sem preverili jezik se. mi vali po ustih kakor sirov štrukelj, ki ga ne moreš < pogoltniti! Zdaj sam več ne vem, ] kaj je Cirknica: ali je trg. ali j»- i mesto. — Kaj si ti misliš, kaj je nada- i lje pri Cirknk-i? — He, to pa vem ! Tisto jezero. ki spomladi izgine in jeseni spet pride. Poleti kose po dnu. j jeseni se pa vozijo v čolnih in ribe love. To vse vem. < — No. zdaj pride tisto, mlinar. 1 kar sem ti mislil povedati. Veš. ! moj žlahtovee, moje žene po po- ] lu stric — pri hiši se je reklo pri 1 Kapunu — ta je bil tisti, ki je ; ugnal sodnika. — E. e! — Kaj pa meketaš kakor ov- J ca? Ugnal ga je! 1 — Kako pa? — Vidiš, ta je pa taka le, ml i- 1 nar. Tisti žlahtovee moj, trden kmet. je rad kako ribo pohrustal. 1 Posebno so mu dišali sulci, ki so 1 imeli včasih po osem in tudi po 1 več funtov. Sam si je izpilil doma ^ iz starega železa osti. pa je tako- 1 le pod mrak sedel v čoln in po- ' gledal, če leži kje blizu kakšno ' ribje poleno. Večkrat je kaj na- ' bol in prinesel domov. Enkrat pa 1 ga nekdo opazi, in birič mu pri- ; nese papir, ki ga je klical na sodišče. Tisti kmet gre in pride ! pred bradatega sodnika, ki ga 1 vpraša, če ve. zakaj je. prišel. — Čeprav gledam in govorim, reče kmet, tega pa, zakaj sem po- 1 klican, le ne vidim, in ne vem. — Vi ste. pravi modro sodnik i in gleda a* sive papirje, vi ste lovili ribe. Zakaj ste jih pa lovili? 1 — T, ker so bežale, gospod! — Le pametno govorite, ga i svari sodnik. Ribji lov v jezeru je prevzel graščak. ! — E — he, gospod sodnik, pomaha kmet, saj jaz nisem lovil na njegovem, saj jaz sem lovil na svoji parceli, nad svojim travnikom ! — Nič, maje sodnik glavo, vsa voda je grašeakova! — Če je pa taka. kima kmet. in zahteva s kazalcem, potlej pa rečem enkrat za vselej kar na tem mestu to-le: Graščak mora v štiriindvajsetih urah spraviti vodo z moje parcele! — Kam? vpraša začudeno sodnik in kmet se obregne: Kamor hoče, kaj me to briga! Volk je lužo izpil, pa je zato počil, graščak pa menda ne bo počil, ker ima trebuh kakor kovačev meh! Sodnik čečka nekaj po papirju in reče: — Oče, vi ste bik! Kmet, moj žlahtovee. tudi premišlja. Gleda v tla, se muza, pa dvigne čez nekaj časa oči in poni glavo povpraša: — Kaj ste vi. gospod sodnik, vol? — Hehehe, hehehe, se smeja mlinar in preklada omahujočo glavo z desne na levo. Hehehehe, hehehe! — Tako je ugnal z besedo sodnika, neha kmet svojo zgodbo. Jaz pa, doda, bi ugnal še koga drugega. Se koga drugega ti pravim! Ugnal bi, poslušaj, mlinar, ugnal bi hudiča samega! — Ježeš pomagaj, zastoče mlinar in se stisne kakor mokra kokoš. — Pa veš, s čim bi ga ugnal? S pijačo, ti povem, s pijačo bi ga, (da, hudiča samega, če je prav žejen kakor devet kovačev! | — Ježeš pomagaj, za javka mlinar in se še bolj skrči. Drži jezik, da ga še res ne prikličes! | — Toliko mer, kolikor jih po-cedim jaz, jih tudi sam satan ne spravi pod streho. Pa naj pride sera, če ne verjame! Mlinar zdrsne naenkrat pod mizo in obleži pijan in prestrašen. — Ježeš pomagaj, stoka od tal. ne «rovori tako. ker je pod mizo tako čuden duh, kakor bi po peklu smrdelo. — Kar sem dejal, sem dejal, pravi kmet in udari s posodo po mizi. Zunaj je že večer, a ves svetel in jasen. Zvezde gore in luna sveti naravnost v hram. Okoli in okoli vse cvrči in šumlja, vse se giblje ill ziblje v tihi sreči, ki jo izdihava to nebo z zvezdami in mesecem. V dolini pojo fantje. Kmet naenkrat sliši neko drobljenje in zdi se mu, kakor bi tekla okoli hrama srna. Priine vrč. pije in pije in preko vrča vidi naenkrat črnega kozla s kratkimi rogmi in dolgo brado. KozM preskoči prag. postavi se na zadnje in iz sprednjih so naenkrat roke. Oči se mu svetijo kakor mački. Oblizne s z rdečim jezikom in nič ne zine. Kmet čuti. kakor bi mu kdo zabadal v hrbet in tilnik iglo za iglo. ali z očmi ne trene in ustne malomarno zateguje. — Na, pij, pravi, če si zakaj! Kozel stopi bliže, sključi se in sede h kmetu, ki se odmakne. Kmet ga gleda od strani, viha nos in reče: — Sedi dalje od mene. na ono stran! — Zakaj? — Ker nesramno smrdiš! — Saj gnoj tudi smrdi, pa si ga le vajen. — Na k, kmetu pa tie smrdi gnoj, hudič! Vidiš, kako si neumen in kako nič ne veš! Kmetu gnoj lepo diši. tako mu diši kakor škricu gartroža! Gnoj je za kmeta smetana, ker je smetana za naše njive! — Kako pa torej smrdim? — Kakor bi cunje paliJ, žgal kosti ali pa staro usnje, razlaga kmet in viha nos, in še huje smrdiš! Odmakni se, trkajva preko mize! Kozel sede res na drugo stran in spet pijeta in pijeta. Kmet toči iznova. postavi vrča na mizo in trči. In spet pijeta in pijeta. Kozel se liže, ali že ne. more ujeti vseli kapljic, ki mu uhajajo ob desni in levi strani ust v brado in kapijejo od tam na grdi in kosmati trebuh. Nenadoma prične kašljati in kmet pokaže s kazalcem vanj: — A-lia, pravi, sem te že n-gnal! Do grla ti sega vino! Še enkrat trči! Trčita še enkrat in nagneta vrče. Kozel samo parkrat požre, postavi vrč na mizo in v tistem hipu omahne. Pade po črnih tleh in leži tam smrdljiv in kosmat. Kmet potrka ob mizo in se zadovoljno zahohota: — Ugnal sem samega hudiča mlinar! Brcne pod mizo, ali mlinar smrči in se ne gane. — Zdaj pa. pravi kmet, vržem oba skozi vrata in grem domov. Umakne mizo k steni, tipi je za mlinarjem, zagrabi ga, nese čez prag in vrže v travo. — Ježeš pomagaj, zastoče mlinar in spi naprej. Kmet gre nazaj, tiplje za kozlom, zagrabi spredaj in zadaj, ali dvigniti ga ne more. — Težka je, mrmra, mrli a peklenska, kakor bi bila iz svinca. In še enkrat prime, močneje se postavi na noge, ali ne dvigne ga. — He, prekleti kocinar, mrmra, v vinskem hramu* te pa ne pustim. Tudi pri babi bi te prej pustil, tukaj te pa ne bom! Jn vnovič se postavi, zagrabi spredaj in zagrabi zadaj, ali kosmatinca ne premakne. Stopi najprej, oprime glavo in skuša dvigniti samo prednji del. Ali glava se ne gane. — He, se jezi, težak je ta capin kakor cerkveni vogal. Kaj ima neki v sebi mesto mesa in kosti? Stoji nad njim in spet čuti po tilniku in hrbtu, kakor bi kdo zabadal igle v kožo. — Zdaj pa imam res hudiča, mrmra in groza se ga poloteva. Zgrabi naenkrat klobuk, zaklene vrata za seboj in teče na vso moč v dolino. Beži skozi gozd. in od desne in leve mahajo za njim smreke in bori, on pa ravno toliko, da jim sproti uhaja. Leti čez njive in mlado žito nejevoljno šumi in ga zbada. Po- gleda kvišku, in luna se jezno 1 cmeri. i Kmet pa teče in teče skozi ti- ' ho vas in butne na vso moč ob 1 vrata farovža. Ves je upehan, ne 1 gleda nikamor drugam nego v 1 kljuko. In ker dolgo nikogar ni. i buta s čevlji v vrata, bije s pest- mi po njih in vije kljuko, da od- ] meva dolgočasno po kamenitih hodnikih. Čez dol«ro časa prideta župnik m kuharica in mu odpreta. Ko izve župnik, kako in kaj, ga n-mije z blagoslovljeno vodo. To takoj pomaga. Kmet gre domrrv tn se spravi v postelji z ženo še tisto noč. Poslej ne preklinja in s hudičem nista bila nikoli več skupaj. Pariški listi v vojni. Berlinski listi priobčnjejo zanimiv dopis, ki ga je poslal pari- : ski ko res pond en t Windingen ko-danjski "Politiken" svojemu listu o razmerah francoskega časopisja v vojnem času. Vojna je tudi v tem oziru mnojro spremenila: mnogi poprej veliki in mogočni listi so izginili, oziroma izgubili vso svojo popularnost, na njihovo mesto pa so stopili poprej neznatnejši ali pa popolnoma novi dnevniki. Takozvani bou-levardni listi so skoraj popolnoma izginili. Prenehala je "Lan-terne" in bonapartistična "Au-torite", svoji redakciji sta zapr- • la tudi Caillauxev "Gil Bias" in -radikalni "Rappel". Tudi znani < ''Matin" je moral mnogo pretizpeti, število njegovih naročnikov je padlo od 800,000 na 300,000. -Tudi "Journal" je padel v začetku od 1,400.000 izvodov na 1 500.000. Ko pa je začel pi iobče- i vati sijajno pisane vojne slike 1 svojega sotrudnika Ilernmnta: i "Heures de guerre de la famille 1 Validier", ki popisuje učinke in < vtise vojne na malomeščansko < rodbino, se je kmalu zopet ti vi- 1 snil in se danes morda bolj čita < kakor kedaj poprej. "Petit Pari- i sien" si je vedel ohraniti svojih ] 1,600,000 naročnikov, ravnotako « tudi "Petit "Journal" svojih < 1,100.000. Ta dva lista sta zlasti zunaj na deželi silno razširjena, i Vodilni jutranji pariški list j^a je ; postal "Echo de Paris", list kon- j zervativnega nacionalističnega značaja, ki je preje imel komaj ; 100.000 naročnikov. Sedaj jih ima najmanj 600,000! V 'Echo"de Paris' piše Paul Bourget in vsakdanji uvodni Članek je iz jieresa Maurica Barresa, ki je tolmač javnega mnenja višje francoske ' buržoazije. Informacije o avstrij- , škili razmerah podajo bivši dolgoletni dunajski korespondent Louis Bresse, mož precej objektivnega naziranja. Tudi 'Figaro' in "Gaulois" imata precej čita-teljev. toda izgubila sta izdatno na uplivu. Kakor "Gaulois", tako zastopa tudi "Action Fran-caise" težnje rojalističnih kro- ; gov; antisemiti razvijajo za oba lista živahno agitacijo. Značilno za cenzurne razmere v Parizu je dejstvo, da smeta oba popolnoma odkrito nastopati proti republiki n proglašati potrebo rojalistične revolucije po vojni. Clemenceau-jev "Ho?nme enehaine" se čita iz radovednosti. Njegov izdajatelj stari, pretkani žurnalist se ve vsak dan skregati s cenzuro, kar daje listu pri pariški publiki pikanten značaj. Pikantno špecija-liteto brez posebnega vpliva predstavlja tudi list nekdanjega skrajnega antimilitarista Gustava Herveja "La guerre social". "Paris Journal" si je vedel o-hraniti svojo publiko s tem. da objavlja privatne sezname ranjencev (v Franciji ne izdajajo uradnih izkazov izgub). 'La Liberte'. popreje neznatna, si je zaslužila priimek domoljubnega, pa tudi zanesljivegal lista in je mogla svojo naklado zvišati od 60,000 na 250,000. Najboljša vojna poročila pa prinašajo — pariška iz-danja angleških, oziroma ameriških listov. "New York Herald" in "Daily Mail" imata ogromne naklade in "Times" so v Parizu razširjene kakor nikdar poprej. Vzrok je enostaven: angleški žur-ualisti so se pokazali mnogo boljše poročevalce, kakor njihovi francoski tovariši. Najresnejša francoska lista sta danes "Journal de Debats". ki si je ohranil svoj konzervativni, morda nekoliko staromodni značaj, pa tudi svojo znano vestnost, ter 'Temps*, ki je ofieijozno glasilo francoske vlade in — list francoskih protestantov. "Tempsovi" politični . članki se Čitajo vedno z veliko ■ pozornostjo. — Tudi francosko ■ časopisje je "obrzdano" a cenzu- ro, ki je dvojna: vojaška in ciH na. Nad vojaško se listi ne pifl žujejo, ker postopa korekfl tembolj pa so ogorčeni nad fl postjo civilnih cenzorjev, katefl načeluje finančni minister Klfl in ki ne vedo, da bi upravni svojo eksistenco in "na zgorfl pokazali, kako zaslužno deroB vršijo. f ... Omejitev glede na odvetn štvo. I C. kr. korespondenčni urad po* roča: Od leta do leta se vedno bolj prenapolnjnje odvetniški stan in se je v nekaterih okrožjih že tako pomnožil. da postajajo posledice nevarne^ ugledu stanu, koristim pravosodja in prebivalstvu, ki išče. pravice. Vojno .stanje je približalo nevarnost, da se s hipnim skokom pomnoži število odvetnikov v okrožju dunajskega višjega deželnega sodišča, ker se priseljujejo zunanji vetniki. Veliko odvetnikov, ki fl zaradi vojnih dogodkov zapik^l I i svoje bivališče, je naziiarfl da se preselijo na Dunaj aifl kak drug sodnijski kraj v okfl ju dunajskega višjega sodiščafl se tako nenadoma pomnoži šfl lo odvetnikov v omenjen eni krožju, bi bilo to v sedanjih fl merah naravnost nevarno, kcfl vojno stanje pridobitno možfl odvetništva izdatno znižalo. ~fl •la je zato sklenila, da nastofl obrambnimi sredstvi. 13. febrfl je razglasila cesarska odre.B ki poblašča pravosodnega tufl stra. da lahko zapre začasno fl ko višje deželnosodno okrožje fl hodu odvetnikov iz drugih olfl žij. Da se prepreči izogib prefl vedi. laliko pravosodni minisl ukaže, da se smejo v okrožju Ifl kega višjega deželnega sodišča! odvetniški seznam vpisati le t.fl odvetniški kandidati, ki so v tfl tičnem okrožju višjega deželnefl sodišča določeno najkrajšo dofl poslovali. Okrožna enota in ne fl krožje kake odvetniške zbornifl se je zato prevzela, da se delonfl omili dalekosežnost omejitve. Ofl vetnikom in kandidatom, ki fl nastanjeni v okrožju kakega ]fl Šje«a deželnega sodišča, se ne fl ba, ker ga je hotela kakor očeta. Saj jim je pa K tudi bil kot pravi oče. Rodom bil Mlekuš Čeh, doma pri Bn-■jcjovicali. 1'soda ga je zanesla Lot čvrstega mladeniča v Ljub-Bano, kjer je ostal kot vojak 20 lolgih let. Tu se je pred 11 leti in dobil družico iz znane Hbukovčeve rodbine. Sreenejše-I zakona bi si človek kmalu mi-■t i ni mogel: priden mož, zve-^■tfMi prijazna ženica in poleg H zalih in pridnih fantkov. Hreeen zakon! Ako bi ne bila Hhnila vojna, bi bil Mlekuš v pem postal vojaški uradnik, ■j pa je moral zapustiti ljud-■iio družino v najlepši moški ^■li. B>va vojaka umrla v Ljubljani: Zuljan, pešee domobranske-I poika št. 27. — Josip ltleščič, Bfc bon vedskega pešpolka št. C. ■Umrl je v Sori posestnik iti kr<"-lr Janea laištrek. po domače Hirmanov Janez. Holebal je eno Ho, a ležal je samo pet dni. Ril ■ do zadnjega hipa pri zavesti. Bkojnik j*' imel zelo dobro sree H je bil j :i k o odkritosrčen. Sko-■i moža v najl*oljših letih, ki je ■grl \ predzgodnji grob kot "žr-■a sorske afere kakor je sam Bietovano trdil. ■ Umrli so v Ljubljani: Marija I'i/eHe, kramarjeva žena. 74 I. — Butnil Mihe ve, ključavničarski ■ujetiee, 15. — Marjeta Kodrič, fllavka-hiralka, 77 let. — Ru-■lf Komun, gostilničarjev sin, H mesecev. — .losip Mrežar, te-H^kt pomočnik, 4h let. — Franc ■mm. čevljar, mestni ubožec, 61 I — Fran Smajd, bivši dacar, ■ let. — Olga Urbančič,, hči ko-^Kkcga mojstra, 3 mesece. — Hlev/ Kastelie, hlapec, ,">6 I. — ' ■ n Mojškere, bivši tovarniški Hav«e, 17 let. — Fran Vrtnik, B'jur. GH let. — Pavla Zlatnar. Htroga /elezniškega pristava, 22 H. — 1'ršula Rus, bivša delavka- ■ talka, H5 let. — Valentin Pin-■tr, k a jžardiiralec, 55 let. — ■ rančiška Tomšič, hči mizarskega ■oiuoeuika. lo mesecev. I V Žab niči pri Škofji Loki j** bi- < ■ V preteklem letu 27 porodov, mHičev, 3 poroke in 7H40 ob- Bijancev. I Izpred sodišča. Ljubljansko iz-riiiiio sodišče je obsodilo 2hletne-fru hlapca Franceta liergant iz ! r vetja radi požiga na osemletno ■ I /ko ječi*,' ltcrgant je 22. decern- ! iz maščevanja zažgal ^hu nezakonskemu očetu go-Hnka poslopja, ki so vsa po- 1 H Škode je bilo 5989 kron. : svetinjo za 401etno slu- • ■ je podelil kranjski de- 1 Hdsednik višjemu r« viden- V železnice Ivanu Petek. V>jen je trajno na lastno i I c. kr. deželni šolski nad- ' I dvorni svetnik Fračisek i H>b tej priliki mu je izrazil < wiinister za njegovo več-Hl ova nje v šolski nadzor- i Hibi popolno priznanje. B^anj« v Ljubljani. Za Bmestnega zdravnika II. ' K. plačilnem razredu je ^kn dr. Alojz Kraigher, B. julijem PU4. Napre-■ se mu iteje s 1. mar- , H Za mestnega stavb-Ha v X. činovnem raz-Hcnovan stavlmi krak-A Mrk lie, in sicer s 1. ■itnin&kega zakupa in proračun za H. je občinski svet Bril v svoji zadnji t Mestni občinski (xlklonil proš-■ za podelitev go-Hpije, ugodil pa ^vnčetove za pre-Hconcesije iz hi-fc na Sv. Petra Berjeve za pre-| jKoneesije iz hi- i ffeii i "^lilMijjg | še št. 14 na Dolenjski eesti v Lin-^ hartovo ulieo št. 4 in Marije Bii-i kovice ve za razširjenje izkuhar-i ske koncesije za prodajo kave. ŠTAJERSKO. 1 Vinske cene. V "Allgemeine Weinzeitung"' pravi nek poroče-> valee iz Štajerske: "Najbrž se 1 bodo vinske i^ne prav dobro o-krepile, če ne bodo naraščale. Se-" daj se sicer popije manj vina, pa r kasneje bode konzum zopet večji. 1 Množica bolnišnic in zdravilišč za vojake bo tudi rabila vina.. Leti-\ na v Nemčiji m Švici je bila sla-1 ba; zlasti v Nemčiji bodo kupo-■ vali naše vir.o. Zato ne prodajaj-mo prehitro letošnjega pridel-1 ka !"* 1 Najvišje priznanje je izraženo župniku Leopoldu Koleneu v Zi-1 danem mostu, ker je uspešno deloval /.a ranjence. Župnik je vsled napora zbolel, a je zopet 1 ozdravel. Požar. Iz Gradca poročajo: V delavnici mizarske zadruge v La-gergasse je v izbruhnil velik požar, ki je delavnico s stroji vred uničil. Zakrivil ga je delavec, ki je s svetilko tajal zamrznjeno su-i - • rovo olje. Prepovedani svinjski sejmi. Iz Maribora poročajo: Mestni svet | je nadaljnje svinjske sejme i/. . aprovizaeijskih ozirov prepovedal. Junaški Slovenci. Celjski list Deutsche Waeht" piše: Od čast- , nika 87. pešpolka na severnem bojišču smo prejeli dopisnico s sledečo vsebino: "Dne 28. in 2H. , jan. je imel naš polk častna dne- | va. Vjeli smo 1 ruskega štabnega častnika, 1 nadporočnika in 7iHI j Rusov. Pri tem si je pridobil naš I h d k največje zasluge. Divizijo je J jjiko pohvalil sam feldmaršal nadvojvoda Friderik." — Zopet " z drugega kraja se poroča: Imeli ^ smo dva vroča spopada z Rusi. Prvič so nas napadli z veliko pre- ■ močjo. Hile so hude ure in trdi j boji. Rusi so m* že zagrizli in udr- ^ li že čez našo črto: polk je stal j nasproti slabemu bataljonu. Od- j poslali so proti ruskemu krilu en bataljon hrabrega štajerskega • polka št. in dve stotniji 47. ( polka. Slovenci so naskočili štiri- T krat s "hura" Ruse, dokler jih niso vrgli nazaj. Ravnotako hrabro so se vojskovali vojaki 27. pešpolka na drugem krilu. Vjeli smo ( popolnoma tri ruske bataljone: t Ru«.i, Poljaki, Judi. Malo- in Ve- ^ likoruski. Mongolci. Tatari, vs«1 > zmcš;ino. Kmalu zatem se je izve- y d»-I silovit napad na našo sosed- ^ njo divizijo. Do večera j«* trajal j boj, v katerem je dosegla divizija j popoln uspeh; ujela je 6 častni- j kov in 700 neranjenih Rusov in ^ je vrgla Ruse z velikimi izgubami » nazaj. I Pegasti legar pojenjuje. Graški listi poročajo, da pegasti legar v taborišču galrških internirancev v Thalerhofu pojenjuje. Smrtnih slučajev je dan za dnevom manj. Ker so postavili dve novi baraki, se je prejšnja preiiapolnjenost nekoliko ublažila, kar je tudi na širjenje bolezni vplivalo. Te dni so iz taboriščne bolnišnice odpustili 70 oseb. ker se je izkazalo, j da nimajo pegastega legarja. V taborišču je doslej zbolelo na tej bolezni 5 -zdravnikov; eden (dr. Maver) je umrl, trije, dr. I^iv-acker, dr. Pollack in dr. Horina, se zdravijo v graški deležni bolnišnici. Pri dr. Steindlerju, ki je došel šele pred kratkim iz Trsta v Thalerhof, se še pegasti legar ni z vso sigurnostjo dognal. Tudi v Kapfenbergu je zbolel en vojak ^ v tamošnji ljudski šoli na pegastem legarju. ^ KOROŠKO. Pogreša sa od srede decembra Jakob Ogradnik. 7. pešpolk, 11. stotuija. Po njem poizveduje Ma- ^ tija VVutti, kmet. Ločilo, pošta | Reka rja vas, Zilska dolina. 1 v i Iz ruskega vjetništva se je o- t «»la>il poročnik bosensko-hereego- * vinskega pešpolka št. 2 Joško 1 Senk, absoivirani jurist iz Jezer- I skega. Piše, da je bil dne 20. de- j cembra v jet, potoval cel mesec in j se sedaj nahaja v Novo-Nikola- j jevsku v Sibiriji. Pismo je rabilo , sem 26 dni. Transport ranjencev. Med ra- j njenci, ki so došli v Celovec dne i 15. februarja, je bilo veliko poljskih legionarjev in tudi nekaj ru- ] skih vojakov. . I Zastrupila so je z lizolom 17let- J na Ida Lakner v Linseng v Ce- ' •• - ^ • lovcu. Prepeljali so jo v deželno • bolnišnico. Snežen plaz je pokopal v Rub-landu tovarniškega nadzornika Viljema Maurer. Poročil se je Slavko Luka ne, asistent južne železnice, z gdč. < Jrešovnikovo iz Podklanea pri Spodnjem Dravogradu. Z vlaka padel. Iz Krive vrbe se poroča: Z vlaka je padel črnovoj-n i k »Jožef Haas iz Milštata, ki j** hotel dne 15. februarja v Krivi vrbi. kakor je rekel, po pivo. ko je vlak vozil v postajo. Skočiti je hotel z vlaka, ki je se vozil, pa mu je spodrsnilo in je obležal hudo ranjen. Zlomil si je tudi nogo. Ko so ga za silo obvezali, so ga spravili v deželno bolnišnieo v (Vlovcu. Grczna nesreča. Iz Podkloštra poročajo: Strojnik v tovarni plajberške In i je na Žilici Jožef Kuhler se je podal dne 14. 1'ebr. v električno e<*ntraIo. da opravi pri strojib, ki so čez dan stali. Ker Kuhlerja le predolgo ni bilo nazaj. je šla njegova žena za njim pogledat. Našla jra je na tleh za regulatorjem z razbito glavo in zlomljenimi udi mrtvega. Regulatorjev gonilni jermen je bil raztrgan. Kuhler je bil star 47 let. pristojen v Glodnico ter zapušča ženo in pet otrok. V tovarni je bil uslužhen že deset let. Umrl je v Celovcu zasebnik in hišni posestnik Franc Maver, star 7."> let. PRIMORSKO. Odlikovanje. Nadvojvoda Fran Salvator je podelil Antonu Ma-rušiču, c. kr. poštnemu uradniku , v Cioriei, v imenu cesarja bronasto kolajno za zasluge za Rdeči ' križ. Električna napeljava po Furla- niji. Knmisijonelui odbor za kraje Kopriva, Rušič. Krmin, hra-čan. Medej 1 Skih farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu naSemu (love- , ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to s majhnim denar jem. Piiite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo B vsakemu zastonj, brez razlike, ako i kupiti farmo ali ne. Naslovite: Tfco Joms W. 6ood Gonpooy Dep. M Ashland, Wis.! AAAAJLAAAAA ^ ft ft WWW WWVW > LISTNICA UREDNIŠTVA. Browder, Ky. — Imena, kakor - Milka. Milan so pristno slovan-i ska. zato jih ne morete prevesti na angleško. Rabite jili tako ka-. kor so. Ludovik je v angleškem ■ Louis. V TEM VOJNEM ČASU •mo ixdali zanimiv cenile vojnih knjig: in razrlcd- nic, masivnih predmetov. «pomin«kih žepnih n< • žev. britev, vsakovrstnih knjitr in Se veliko vmžnih predmetov. Pošiljamo ktl rojakwn zastonj. Pišite ponj. SLOV. KNJIGARNA. 535 Washington St- Milwaukee, Wis. POZOR, SLOVENKE I Iščem Slovenko v starosti 30— 35 let; tudi vdova brez otrok ni izključena. Iščem jo v svrho, da bi mojim par mladoletnim otrokom nadomeščala mater. Tista, ki se razume na šivanje, ima prednost. Kraj je zelo prijazen. Torej lepa prilika za pravo osebo. Na zahtevo pošljem tudi stroške za vožnjo. John Doltar. Box 384. Grass Valley. C al. (23-24—31 Farme na prodaj i v državi Wisconsin. IZMEI) DOBREGA NAJBOLJŠE. štev. 1. Farma so :ikr«>v: s ;ik. <- j seja n i h s t nivo. Tri in»s!i»|ija. 1 milje 1 cul letovišea. Itlizu «lve veliki kjer se vrnlno lahko delo ilohi. iVna takoj s«- iilaea JS-KH»: «>st:ilo na lalike IMifinj«'. l^'jiii priliki. Štev. 7. 40 akr«»v lejie valovite zemlje. šola. trgovine. ]Mi>ia iu nilekarnn lilizu. 1 tovolj les:i '/m dom in prodsijo. I Cena Jako liiliki jdai'ihii |»oj?oji. | Štev. ir». Farma akrov: milje ) li- ; ilelanili. ostalo ima jn-et-ej dnhresn lesa. | I>\(»nadstro|>it:i liiia iz «>jH*ki>. \')'liki ( hlev. lo jrlav goveje živine, |«ir konj. . mašinerija in oritdje. Vs*- vkup Plaeilni jmiroji |«i do^ovitru. Najlepša ' prilika. 1 Štev. lo. Farma SO akrov: akro\ »r:iite zemlje, ostalo pašnik in ^ozd. < »1 > glavni akrov farma : !!0 akr. očišCenih. Hiša. hlev. Vse jn^trehne na- 1 prave hlizu. <>li glavni ccMi. Cena Sl."»oo. Takoj JjsVKI. Ostalo na dol^o T-asa. Štev. lil. Farma so akrov: l1^. milje < .Hi jnišle in železni«-«', -'i akr. orane { zemlje. I >ol»ra hiša. «lva hleva, mlin na ^ veter in dr. '2 konja. U trlav tr«»v. živine, j ."»O kir«ij«*. Vse t«*, kakor tudi milice drn^e far- I me, ki jih imam ua prodaj l«'ž»* v priznano najl>oljšem «lelu s«*vern<:»-srn«!:ij tu«li mnogo rodovitne neoltdelane farmske zemlje pt» $lo «1«» $"_'<► aker. Zakaj ]H»tem plaeevatl vee zji slsil»š«» zemljo in na slal»š«'iii kraju. — Moja veeletna izkušnja in moje zastopništvo mi oniogo-«*-a jmnuditi rojakom te izvanredne pri-like v nakup. — Pišite ali pri«lit«> na : LEO ZAKRAJŠEK, D. 2, državni našel, zastopnik za Wisconsin in zji Soo Line železni«-o. ( 309 First Ave^ Milwaukee. Wis. < NAZNANILO, Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin na . znan jamo, da jih bo obiskal na? potnik Hr. OTTO PEZDIE, kateri je pooblaščen pobirati n* ročnino ca "Gla» Naroda" in ii davati pravoveljavna potrdila b ga rojakom toplo priporočam«. Sedaj je v Chicago, BL S spoatovanjein Upravniitvo Glaa Naroda. OGLAS. " Cenjenim rojakom priporočam svoja NABAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 5Q galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4V* gal. [ $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak 31. Žngel. S spoitovanjem I S. JACK9E, Box 161, St. Helena, CaL Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ; asa leto 1916 Sedaj smo začeli razpošilja ti naš Koledar za leto 191» onim, ki ao nam 2e poslali na ; ročnino. — Letošnji koledar je > izvanredno sanimiv ter vsebuje * med drugim številnim itivozn tudi znamenito razpravo načelni ka tajne alulbe Zdrnlenih držav. William* J. Flynna: "ČRNA EOKA IN NJE DELOVANJE' v kateri popisuje pisatelj resnli- ' no Zgodbo, kako je s svojimi po- I močniki zasledoval in konečno gonobil zločinsko družbo, ki firi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih, umorov. Ze sama ta povest je vredna male rvote. Poleg tega je ie nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 80«. Ker je vsled nvedbe paketne poite poštnina za Koledar razlii-na, veljajo za posamezne države sledeče cene: Koledar stane SO centov • poštnino Tred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 36 centov s poštnino vred za iledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virgi- , aia, Wisconsin. " Sa še bolj oddaljene države stane , Koledar 40 centov s poštnino ▼red. — Te države s«; California, Washington, Ore- ! zira na te cene. Naročite ga prit ILOVENIC FUBUSHIN« M. Cortlandt St.. New York Oily. HARMONIKE feBkwSBcken mu MthjM la >«mTllui 90 MlalSJIfc Mornh, m <«to ?S«Sm to MneaUlvo. V poprmra eass- ' itflTo mklo pcilje, k«r Mm «• ul IS «• tikaj t tea poaln Is ndt] v m- < •m Ustnam Somu. V popnrtk i—m— , trujik* kakor m Aru s« hamaalki »•r nioM so d®lm kakorSm k4a m-ttava bras nirijtffc rprUul. JOHN WENZEL 017 K. ti. StM Cleveland, Ohio. < DOMAČA* NARAVNA OHIO - VINA kakor Delaware, Catauba, Iwes, in Conkord prodaja JOSIP SVETE j 1780-82 E. 28th St., I^orain. Ohio. j Concord rudeče vino: Sod 6 gal................$5.50 Sod 10 gal............... s.oo I Sod 25 gal.............. IG.50 [ Sod oO gal............... 30.00 Catawba belo vino: Sod 6 gal...............$ 7.00 Sod 10 gal............... 11.00 Sod 25 gal............... 24.00 Sod 50 gal.............. 4-2.50 Delaware belo vino, sod 10 galon $13.00. Sod, 25 galon $26.00. Sod 50 galon $50. nO. Pri vseh teh cenah je vojni davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, za ker jamnm. Naročilu je pridejati denar ali Money Order, Kaj pravijo pisatelji, nr-enjaki in državniki o knjigi Berte pl. Suttner "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega nel»r««j lepih misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael ni bilo na s^etu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote i»omisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno sri-a me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem:" Prebiral sem jo dva (lneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da Im» je tudi v fiolab ne smelo manjkati. Xa svetu so dnižl*\ ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družite, ki bi razširjala to ! knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral.... i C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali Ijuilje. ki se borijo za svetovni mir____ Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, santo imenoval jo bom. Vsakemu jo Lom po- , nudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje ai»ostolje, ki bi šli žnjo križemsvet in učili vse narode____ Finančni minister I>unaje\rski je rekel v nnkem svojem govo- 1 rn v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v jK.sebni knjigi 1 opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska £i»-rta j pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par tir temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. i CENA 50 CENTOV. 1 Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. ; Velika vojna mapa | vojskujočih se evropskih držav,? i Velikost je 21 p»ri 28 palcIH. i—Cena 15 centov. —» t Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država. I koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. » V zalogi imamo tudi \ Novo stensko mapo cele Evrope* ; Cena ji je $1.50. ! Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih | držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, > Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in f vsak stane 50 centov. ' t Naročila in denar pošljite nai i Slovenic Publishing Company, > 82 CortUndt Stmt, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega [sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika'je le ta, da^ potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom In znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $17.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 CortlandtoStreet, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ClJVS NAHODA. 2::. MARCA. l'H.%. ' Podoba izza mladosti. ! o . (Nadaljevanje}. "Ubožiea!*' vzdiline, "ko bi ti vedeLa s kakšnim sovražnikom ae ima nocoj boriti tvoja mama! Trikrat nbožica — tvoja mama se bori brez upa na zmago. To peče, to! Koga naj zmagam f Kdo naj premaga mene?"' Zopet je segla v nedrije po listek — krvavo rdeč listek. popisan s srčno krvjo: "Moja mala! Pridi ob 10. uri nocoj v hrastovo senco za domačo hišo. Petra ne bo nocoj; pije. Luna bo najina spremljevalka in varihinja. Pridi, pridi, mala! Željno te pričakuje tvoj Karel!" Petra res nI bilo domov, toda pričakovala ga je sleherni hip. Namestil Petra je priloinastil v hišo nekaj trenotkov prodno je spravila dete počivat, pijan voznik in ji je izročil ta listek. Iz njega so jo gledale one nepozabne uči. Iz njega so zlasti svetile besede: "Petra ne bo!" Zunaj se je dvignila megla. Mesec je pogledal na zemljo in se sočutno nasmehi ja I svojim znancem, češ: vidim vas. zopet vas vidim. Le. jKjjte veselo! In i'ainje v sosednji vasi so prepevali : J?e lun "ca sveti, moj "ga ljubčka še ni, kaj dela tak' dolgo, mudi — mudi ? M1 nko je zabolelo v srcu. Ali niso bile krasnejše one noči. ko je bila še prosta in ko je. še sanjala samo o gosposkem lovcu na klancu? Koliko prevare je do danes? Kaj se pa še pripravlja, da jo potegne kakor morski val za seboj v globino, v blato, pogubo ? Martiničevi nauki in krasne oči prorokovalca na klancu, bedno sedanje življenje iu nekdanje sanje o srečnejši bodočnosti, o-gliušela mati zunaj v kuhinji in pijani Peter v sosednji vasi, a slednjič ona sama z vabilom na tužni sestanek — vse to se ji je zmedlo v mladi glavici. Poleg tega jo je vabila na opolzlo pot in ji je klicala njena mladost: — "Prosta t*i nocoj! Uživaj! Pojdi. hiti 11111 v naročje!" In vendar jo je žgal listek na prsih vedno huje. Očitalo ji j« srce h' znano resnico: "Zakail" je on skvaril zlato mladost, obetal najsijajnejšo bodočnost, str! slednjič tvoje peroti. dobro ve-doč, da te ne more zasnubiti? Maščuj mu! Kdaj laže? Orožji* t. j<* v rokah. Minka! Samo Petru povej, pokaži mu listek k se vrne. p« bo maščevana tvoje prezgodaj strta mladost." Slad ka osveta! Kri ji je vrela kakoi hudourniki v možgane. Zdelo se ji je. da vsi kovači ne bi mogli tako razbijati, kakor tolčejo njej žile na sencih. Kako lehko se o-sveti! In vendar je bil to edini mož lei ga je ljubila zares. Ali naj se mu sedaj osveti? Ali naj vrne nemilo za nedrago? Ne. tako neple-menita ne more biti! Da, ko bi bil Karel drugačen! Mladostne sanje so se zopet dvi-. gnile izmeti pozabljenih spominov: Muka je šetala ž njim po hladnih -»sencah. pripenjala je cvetje z a klobuk, popravljala s: pajčolau in je mahala s svilenim solnčnikom. Nosila je rokavice, gosposka krila, a t laso ve črevljič k« in gospodinjila v visokih sobanah, ukazovala sobaricam, ki so glasno in tudi zavistno priznavale: naša gospa je najlepša dama v mestu! Ni čuda, če vse tišči za njo. kar moški živi in čuti! Zd rznila m* je in prebudila iz polsna. Strahoma je opazila, da že trepeee na kupu razdrapanih cunj v upu in strahu od rojstva pa do danes. Ali je moralo biti tako? Ali so vsega krive tiste o-či, sladke obljube in njena slepa zaupnost! Da je morala tudi oua ohviseti na njih!---V strahu si je tedaj priznala v sr-eu, da v resnici še ljubi Karla. Toda ne! Tukaj imaš! —-- Obupno zažene listek v kot. pa v istem hipu se premisli, ga zopet pobere ter skrije v nedrije. Ura deset. Težki udare: odmevajo i« vasi. kakor da jo vabijo tudi oni n« prepovedana tla. Minka potegne odejo erez glavo. Takole se je še otrok hotela skriti sleherni nevarnosti. Štela je tre-notke. težke kot svinec in dolge kot vernost, videla njega z zaprtimi očmi v hrastovi senci, kako ae željno ozira, kdaj se pokaže izza osla njena postava... Kaj |mi. Če bi vendar šla no- * «o U bi, .UWLl Tudi za pičico ga nc sme veljati! Ali je on storil vsaj za pičico tega, kar je obetal in učil?... Tako je vzdihovala v dvomih in mukah, a treiiotki so bežali, naglo, hlastno. V obupu se sklone nad malo Pavlo, kakor bi tam iskala pomoči. Vroče ji poljubi življenja in zdravja zardelo lice. tedaj začuti na prsih zopet žgoči listek. Proč ž njim ! Ali naj zavrže zaradi onih zapeljivih oči celo svoje dete? Že je dignila roko. da bi zagnala listek drugič v kot. Tedaj začuje zunaj stopinje. Ali ni to on? Ko bi se drznil! Da. čakal jo je in slednjič spoznal, da je ne bo. pa jo j« šel iskat tja. kj«*r je najde gotovo. Njega je opil. sedaj je pa — svoboda samo zanj. O nesrečna svoboda ! — Karel, tega ne dosežeš! Listek je v resnici zares »frčal za vrata iu Minka za njim napol oblečena da bi zaklenila vsi'jeveu. Tedaj se ji je zdelo, da bi tile koraki utegnili biti vendar le Petrovi. Težki so in prenerodni, da bi bili gosposki, Peter je pil in se o-pil, zato kolovrati po stopnjicah. O. da bi bil le Peter! Sto in tisoč misli ji je rojilo po glavi, sto prošenj v nebo. sto vzdihov za rešitev, ko zares pri-kolovrati Peter in zaropoČe s pestjo po durih. Urno inu odpre, ga prime za ramo da se ni zvrnil kakor klada na njo in na o-'roka. ga pomiri in mu pomaga, da je sezul č revi je O tej priliki ni pozabila pobrati listka na tleh in ga skrivaj stlačiti v žep. Potem je položila moža na posteljo in mu ne brez razburjenosti je!a razkrivati dosedanji strah pred — Karlom, skrbno zamclčavši nocojšnje vabilo. Peter je škripal v zobmi in ni mogel zaspati v noč. dasi je bil močno vinjen. Minka. meneča, da si s tem olajša srce. je poslej trepetala v strahu, če je bilo prav. da je možu razkrila bojazen pred Karlom, ko je vendar rada zrla v tiste krasne oči. raj-ša kot v lastno srečo. Burno se jima je poslej snova-'o življenje. Minka se je rešila ene nevarnosti. pa se je hkratu zapletla v što drugih. Peter je posta' neza-upen do nje. molčeč, škripal je ? zobmi, nele na samem, tudi doma pri mizi in kadar je. lioteč s-udobrovoljiti. pestoval otroka ob -gnjišču. Klel je. krčil pesti in ;e oziral na cesto, pa gor na klanec. kamor so še vedno skrivaj n očitno uhajali tudi pogledi njegove ženke. Oni večer, ko je Petru tožila, kako se boji Martiniča. je drgetala po vsem telesu, a poslej ji je lrhtelo srce vsako noč v bojaz-li. da je P»*tra kje zunaj zmogla jeza in je skrivoma počakal nasprotnika. Znano ji j- bilo. da nosi Karel s seboj samokres, do-•na pa ima psa. puške, bodalo, nože. . . Ž njim ne bo lahek boj. Zopet ii je bežal spomin v nedav-io minole čase. ko je s tresočo -oko v Karlovem stanovanju sama prijemala to orožje, zaupno se smehljala Martiniču in mu pomagala izpopolnjevati drzne načrte v rešitev človeštva. In zače-'a se ^e bati za oba. Izknšala je z mirno, prepričevalno besedo vplivati na moža. Toda dosegla ni drugega, nego da je tedaj nekega dne mož prvič iztegnil roko po njej. "Ti še nagovarjaš lmnpa: Ali si morda rato boljša od njega? Na-a-a!" To se je poslej ponavljalo večkrat, prevečkrat. Peter je izb-stajal z doma redno večer za večerom. Sele jutranja zora ga je spremila na ležišče, kjer je hro-pel. smrčal, klel m krčil pesti do poldneva. Kupčija je izostala, zaslužek prenehal, kup nabranih cunj se ni višal in nižal v kotu kakor prejšnje čase — gotov znak gospodarjeve podjetnosti in marljivosti. Začele so ga raznašati pod srane, razjedale so ga in na-1 pavljale v njem gnezda. Minka je opozorila Petra na to važno izpremeno v hišnem redu na nastopajočo bedo in nje žalostne posledicr. a konec je bil za oba skrajno nepovoljen. Bližala se je zima. Noči so bi-1 'e hladne. Rosed je trdil neko jutro. da je pri vodnjaku že videl led. in Peter se mu je za režal prepirljivo nasproti, da ie že več juter domov prede vohal pristno slano, ki pa ni posmodila, ker jo je povodila pred solneem nastala megla. Prav erdo so se mu zopet zavila usta. ko je končal svojo trditev, zakaj v njem je dozoreva! načrt, kako bi izpodkopal I Martiniča, ko ga najde na prepovedanem potu. Sled se pozna na • rosnih tleh, sled se pozna tudi na 1 slani. S tem se m a je zdelo, da * SLOVENSKO ZAVETIŠČE. •LAVNI ODBOR: rndMftBlk: Prank Bakwr, SS Cortland »t, Nav York. If T. Podpredsednik: Paul Hoho«U«r. Calumet. Mick tajnik: Frank Kerle. 1711 B. Millard At«., CMaaa«, M flscajalk: Oso. L. Hrodca. Mr, Mina OIMKTOItUi ' DlrektertJ obetojl ta Jednega ssstopnlka od vsot BloT«naklb »o4»oratb .»rssnlssctj, od va*t> Mi»v*n«klfe B«To» is od *eeb aamoetojblk druAtev. Sa anamta. knjltlce In vse drugo ee obrnite aa tajnika: Frank Karta, tni a. Millars A vs.. Chios so. III. Tudi vee denarne potlljatve »ndlljejte ka te Narod ki ne ekrbl u. «to)* rev«, nima poet arm med ctvUlaovanlial —rndl Jo»«k ki ne »odpira narodnih esvodov, nI vreden min awojegm naroda Spominjajte se ob vseh prlllkak Slovenskega SaveUMa mu je pomagala sama narava bliže k zvršetku. Pri hiši je bilo treba drv, ste. 1 je. živeža. Obleke ni poznala Minka že nekaj let drugačne nego vsakdanjo. Prejšnja krasna krila je poprodala v sili in poza-stavila brez nade. da bi'jih kdaj rešila. Denar j i ni bilo za krst, za botrinje. za njo na dveh porodih in za vpeljevanje v cerkvi. Ali naj da Peter? Odkod, ko on sam komaj donaša za največje potre be. Sedaj je pa vse še na s|-»h-šem. ker ne donaša Peter ničesar, j marveč je prodal konja za slepo ceno, zapil za konjem še voz in konjsko opravo. Peter pa pije Še. j pije. na kredo. pije. karkoli mu j ponudi kdo. Obleke je bilo treba njemu, o-1 t rokoma in njej. Peter se ni staral zato, ako je prespal ob nedeljah podnevi za plotom kar v vsakdanjih capah. Zvečer je zbral • poslednje novce in jih je nesel v ' vas za žganje. To snss>— i 4 «u rlfl o.^.riM. a*.H■■Hm, II. I, tr| "Oka**", "U Toonne", 'UikafklJ Glsrns agencija: 19 STATE STREET, NE^W corner Pearl It., Ohotebrongk Building, m ^oftnl paruiki odplujejo vedno ok sredak Is prlstaafl <&>&<&& NAJBOLJŠA i "SLOVENSKO-ANGLEŠKA J Prirejena za slovenski naJ delovanjem več strokovn® založila Slovenic Publishiiffl Cortlandt Street, New YJ tat v pbtH ToaiHl-OO. Kajaki v jj - Ml v peMaaei ft. Siber, 1604 Stjjl ■■ • Jr Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in'pa kolonij- Iskih posestev vseh yelesiL Obsega 11 raznih zem^evido?^ aa 20tih straneh in vsaka stran je 10* pri 131 palca velika. Cena samo 25 centov* Manjši vojni atlas I obMga^davet raznih;ie(nU«vidov I aa 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. I Cena samo IS centovj IVsEiemljevidi^scCnarejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi^označen obsegfpovršine, katero" zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. alifpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas.- Pri večjea odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, j82 Cortlandt Street, New York, N. Y. UnMharg, Pa. In aUkt: Vcnoa-«lav Palčič. Irwin. Pa. Ia skelica: Frank Demšar. Jahnrtow. Pm.: Frank Othrm]«. Uariaana. Pa. in akaliea: Vran* Gottlicber. Mwdiw Lands. Pa.: Gmrg Scbnlts. Moon Run. Pa. in okolica: Frank Maček. Pittmborcfa. Pn.: Ignacij Podvasnlk. I«na* Magister. Z. Jakfie In U. Ja-kobleb. Unity Sta^ Pa.: Jooeph SkerlJ. Steelton. Pa.: Anton M. PaptC. West Newton. Pa. in okolic*: Josip Jovan. Willoek, Pa.: Frank Seme In Joseph PeterneL Tode, Utah: Anton Paiat Winterquartera, Utah: Lonla BU-■Icb. Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale. Wash.: Jakob Horn Sak. Da via, W. Va. In okolica: John Bro-ateh. Thomas, W. V a. In okoUra: Frank Koeljan. Grafton. Wis.: John StampfeL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John Vodovnlk In Frank Meh. Sheboyran, Wis.: Anton Starlck In Frank Sepleh. West Allis, Wis.: Frank Skok In Loais Lončarlč. Rock Springs. Wyo.: A. Justin In Val. Stallch. F—mi. Wyo.: Jowl p Motoh. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem nalim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, da je za ta mošnji okraj naš zastopnik g. JAKOB RES NIK, 3599 £. 81. St.t Cleveland, O* kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravo vel javna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v sapadni Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naa posebni zastopnik g. VENCBSLAV PALČIČ, ki je pooblaščen pobirati naročnino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, vsled česar ga rojakom toplo priporočamo. Upravnistvo Glas Naroda. NajmodernejšaHB TISKARN« "GLAS NARODA" H U vri oje vsakovrstne tiskovine po nixkilf ceaaflj Mo ekasao. Isntaje prerode 14n$t )«Ai, j Unilako orf nltlranaj j foecbaeat se iraštreaa prarila. ekrataW^ paa^/aaad M. j Vaa naročila'poiljite wg Slovenic Publishing Company, g 82 Cortlandt Street, New York, N. Y j