PohopaiišCe za slone. Lovec na slone, ki se je mudil d«lgo vrsto let na velikem otoku Sumatra pod Indijo med Malajskim otočjem, pripov.duje kot očividec sledeče: • »Lepega dne je prišel k meni v lovsko kočo v gozdu domačin in mi je pošepnil skrivnostno: »Pokopališče za slone« in je pokazal z roko dale. preko hribov. Dobro sem poznal posebnost doma.inov; malo govoriti, a več misliti. Kratko ter malo: z došlim možem sem se podal v najbolj gosti pragozd. Pokazal mi je sled cele črede slonov. Zmota je bila izključena. Niso bili posamezni sloni, katere se vzame na muho, ampak bila je kar cela čreda in srečanje z njo pomeni za lovca tudi nevarnost. Sled je bila od velike črede, fci je sestojala iz mladih in starih, samcev in samic, zelo mnogo je pa bilo mladih slonov. Nahaja!a sva se s spremljevalcem na kraju, kjer do tedaj sploh še nisem bil. Upal sem se vedno globlje v pragozd, ker sem zaupal spremljevalcu kakor samemu sebi. Po več dneh napornega hoda sva zadela na slone. Bila je mnogobrojna čreda, kakoršne nikoli nisem videl. Živali naju niso videle, niti ovohale. Skrbela sva s tovarišem zato, da sva se gibala vedno v pravi smeri vetra. Kaj bi naj storil? Bi li naj streljal? Ni me vzel domačin s seboj na lov, ampak da bi mi pokazal —• mrtvaški sprevod slonov. Pustil sem puško na miru in sem se omejil edino le na opazovanje. Zapazil sem, da nameravajo živali nekaj izrednega, čemur še nisem bil priča. Nikakor se niso hoteli preseliti, kar sicer večkrat napravijo tekom Ieta. Tekli so počasi, nekako slovesno ter so zgledali resiii In žalostni. Lahko bi bil prisegel, da gre v tem slučaju za mrtvaški sprevod. Čisto spredaj sta stopala dva zelo stara samca z ogromnimi zobi. Bila sta v letih, da sta se spodtikala pri hoji, kakor bi bila vinjena. Vsakega od te_ starcev so mlajše živali podpirale in ju porivale naprej. Samice so držale po koncu oba starca. Videti jc bilo, kakor bi ju pri teku vedno spodbujale, naj ne obstaneta ter se ne zgrudita, ampak naj zbereta vse svoje mo.i ter te.eta naprej. Na ta način je dospel Cuden sprevod do močvirnatega mesta. Tukaj je pustila čreda oba starca prosto, le samice so ju porivale naprej z rilci previdno in s sočutjem. Eden od onemoglih se je spotaknil in ni več vstal. Nato še drugi. Tudi ta je obležal. Naenkrat se je z_rala cela čreda krog leže.ih. Mlajši samci, samice in mladiči so pričeli tr»biti Vsi rilci so se dvignili kvišku in zatrobih pretresljivo v slovo. Na tla padla starca sta se vedno bolj pogrezaia v — mo.virje, jedva sta ge gledala iz blata njuna dolga rilca, Iz katerih sta so poslavljala. Nato se je obrnila čreda. PoCasi, svečano kakor družina od pogreba se je oddaljila, Kar sapa mi je zastajala pri tem doživljaju. Spremljevalec mi je poSepnil, ko je zakril pragozd .redo: »Go.pod, tukaj je pokopališče za slone.« N_C» mi jc še dal potrebna pojasnila. Sloni vzdržujejo pokopališča ravnotako kakor ljudje. Kakor hitro se je približal staremu slonu vodniku čas smrti, ga ženejo drugi sloni na pokdpališče. Saj je znano, da še ni nikdo naletel kje v pragozdu na ostanke od starosti poginuiih slonov. Midva sva pa na tem mestu odkrila pokopališče slonov in prisostvovala pokopu. Ko sva drugi dan za tem preiskala z doma.inom mo.virje, sva odkrila v blatu ogromna okostja. Ležala so pogreznjena v blato gotovo že stoletja. Med bkostji pa so bili tudi dragoceni slono¦vi zobi. Močvirje je krilo slonov zaklad, ki je bil toliko vreden kakor zlato polje. Radi odkritja tega zaklada se me je oprijelo ime »Kralj slonov«.