ARHIVI XVI 1993 ^cfuaii z zborov a ni 3 v Ncvi Gorici 15 Sodišču slovenske narodne "asti MILKO MJKOLA Sodišče slovenske narodne časti je predstavljalo izredno sodi>Če, k je bilo ustanovljeno na osnovi Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast z dne 5 6. 1945.' Kot ¡e že iz njegovega naziva razvidno, o bilo pristojno za sojenje tistim, ki so se med okupacijo k ;orkoli prekršili zoper slovensko narodno čast Za zločine in prestopke zoper slovensko narodno čast pa so se po zgoraj navedenem zakonu smat/ala "vsa namerno izvršena dejanja, ki jih sieer ni mogoče označit za veleizdajo ali za pomoč okupirtoijn p- :zvr>e-vaniu vojnih zločinov, ki pa so Škodovala ali bi utegnila škodovati ugledu in časti slovenskega naroda in njegovi odpornosti.. " Zakon je navajal tri Kategorije de'.inj, ki jih je bilo mogoče smatrati kot zločin oz prestope zoper slovensko narodno čait, in sieer: "a)politično, propagandno, kulturno, umetniško, gospodarsko, pravno ali upravno sodelovanje z okupatorjem ali domačimi lzdaialei...; b) prijateljski stiki s pripadnici okupatorske voj-ske in oblasti; c) delovanje na odgovorr. h mestili v letu 1941, ki ie prispevalo k sramotnemu porazu in kapuialaciji Jugo^lavi.j." Za zgoraj navedena de1 Jija je Sodišče slovenske narodne časi obsoj-neem kot redno kazen obvezno izreklo igubc narodne paitij kot stranske kazi pa je lahko urcklo Še lahko ali težko prLilno delo in popolno ali delno zaplembo nremoženja v kot 'St države, Za celotno območje Slovenije : bilo ustanovljeno eno samo Sodišče slovenske narodne čas ti, k' je nelo svoj sedež v L ibrar: Sestavljali so ga: predsednik, predsedEtveni t nik in najmanj 15 članov ter potiebno Štc1 lo tajnil ov pravn;kov. Vse navedene je menovalo Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNGS). Sodišče je sodilo v več senatih. Senati Sodišča slovenske narodne časti so bili ustanovljeni na vseh sedežih okrnz" (v Ljubljani, v Celju, v Mariboru in v Novein mestu) ter tudi v nekaterih drugih krajih kot npr. v: Kamniku, Kranju, Doli 'i Lendav Gorr!i Radgoni, Lj lito meni, Mnrsl Soboti. Ormožu, Ptuiu in v SlovensJ Bi -triei 2 Postoprk pred senatom Sodišča slovenske na-rodm; časti se je lahko začel na prijavo javnega tožilca, Oddelka za zaščito naroda (OZN A), narodnoosvobodilnih od bo. o- (k er ti še niso bin zvoj-cni. pa odborov OF) in posa- 1 Uradni list SNO"> in NV Slovenije, IL 7/194" 2 Navedeni aeuati SodiJca ilovcnjke tiiicdnc Cmti se omen ijo v Se/namih obi-ojencev n- zaplembo imetji. ki ,ib je bilajala Komisija na npnvo narodne imovine (KUNI) leta 1945. meznikov, Obtožnico je pred senatom Sodišča slovenske narodne časti zastopal javni tožilec Slovenije. Za izvedbo preiskave zoper osumljence ie Javno tož ;tvo Sloven' i imenovalo posebne preiskovalce. Obravnave pred senai Sodišča slovenske narodne časti so se začele v začetku ;uli|a 194*5. Prva obravnava je bna 4. 7 1945 pred senatom v Ljubi, ni, in sieer pron čluiom nekdanje Konzulte Pred senatom Sodišča narodne Časti v Celju je bi i npr. prva obravnava 7 7. 1945 Sodišče slovenske narodne časti je delovalo do 24. 8. 1945, ko gaje Predsedsh o SNOS s posebnim zakonom ukinilo.3 Istega dno kut je spnjelo zakon o uliinit Sodišča slovenske narodne ča^ti, je predsedstvo SNOS izdalo tudi Ukaz o pon lostnj?! oseb. obsojenih po Zakonn o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slover.sko narodno čast.4 Z navedenim ukazom je bila vsem, ki so bili obsojeni pred Sodiščem slovenske narodne časti, v ci Dti odpuščana -azen lahkega al težkega prisilnega dela, kazen izgube narodne čast pa se iim ;e omejila samo na izgubo političnih državljan ikih pravic. V no-Lcnem prmeru pa obsojencem ni bila oproščena kazen zaplembe premoženja Zakon, s katerim je bilo ustanovljeno Sodišče slovenuke narodne časti, ni natančneje določal njegovega poslovanja, ampak je dopuščal, da uporabi]^ kazenske predpi&e i postopke rednih sodišč. Tako s tem zakonom tudi ni bilo predpisano, katere evidenee mora Sodišče slovenske nar dne časti voditi n kako ravnati s spisi. Iz grpd.\a, k je' nastalo pri ooslovanjn Sod.Šča sloven: .ke nurodne časti, senat v Celju, lahko ugotovimo, da ie vsak senat Sodišča slovenske narodne časti vod l sv' vp ;nik Vp kje imel na; lednje rub xe: zap. Št.; št. Snč; p nek, me, dan in kraj r stva, poklic in b 'ali če obtoženca; kaznivo deja je; dan, ko ;e sp s ¡¡'ročen senatu; priimek in me predjed nixa, članov in tajnika senata; dan razprave; pi mek in . ne zagovornika; vsebina sodbe; kazen pris icga dela; opomba, Rubrika "vsebina sodbe" je imela več podrubr. , kamor so se vpisoval1 podatki o kazni, ki e bila izrečena obsoiencu. V rubriki "opomba" se navajajo podatki v zvezi z: oprostitvijo ali amnestijo obsojenca, z zavm..-v o obtožbe, rešitvijo m Mostne prošnje, odstopom p- imera drugemu sodišču itd. Via doku-mentaci v zvez, z obravnavanjem posameznega p'-mei je tvorila kazenski spis, ki : nosil oznako SNČ >n zaporedno štev ilko, pod katero je bil primer vpisan v vpisniku. Kazenski spir :e 3 Uradni lisi SNOS in NV Slovenije, ¡t. 29/1945. 4 Prav tam. 16 RSferati t. zborovania v Novi Gorici ARHIVI XVJ 1993 obvezno vseboval naslednj- dokumentu: popis spisov, priiavo zoper obdolženca, zapisnik o zaslišanju obdolženca, zapisnike o zaslišanju prič, obtožnico rrzpravni zapi,;i k, sodbo in rešitev v zvezi z amnestijo. V spisu pa se poleg naveden dokumentov lahko nahaj-i > Se prošnja za pomilostitev s p ložen priporočil', za pomilostitev obsojenca, mnenja oblastnih organov in političnih organizac j ghdt pomi-lostirve jn reiiitev prošnje ter dokumentacija, ki je nastala v zvezi z morebitno obnovo procesa pred pristojnim okrožnim sodiščem. Gradivo posamezn"1! senatov kolikor se gaje sploh obranilo, ss še liram v arhivih teme niti sodišč. I7;ema je gradivo flh '-senata v Celju, ki ga hra Zgodovinski arhiv v Celju in tvori sestavni ael fonda Okrožnega sodišča Celje. ZUSAMMÜNJ'ASSi ING D;u Gcricht der stowen i sehen nationalchrc MILKO MIKOLA In seim Beitrag beschreibt der Autor '