Leto IV.» ttev. 99. Posamezna s&eirillsL&i stane X I>in. V Ceiju, čefrleH due 3t* avgusta 1922. roštniBS r-lstans ? ptatfnt. Studiiska kniiznica K'^^M ^^m ^^B ^^H ^^B ^^| ^^H ^^^KK^^^F ^^m l^H dolž. iztis Ljubljana H^V ^^H^^H ^B^^^V ^ft. ^B ^^K^^B ^HhmJ^K . Stane ietno 48 Din, mesefiio 4 Din, za inozemstvo Ictno 120 Din. — OglasJ jza wn višine stolpca 40 p. Reklame mcci tekstoin, osrnrfnicc in zahvale 50 p. Posamezna Stevillta stune 50 p. Izhaja vsak totems četriek In soboto» Uredništvo Strossmajerjeva til. St. 1, 1. nadstr.- Telefon St. 53. Upravnietvo Strossmajerjcva ul. št. 1 prltličje. Telefon St. 65. C=a Račun kr. poStnega Cekovnega nrada Stcv. 10.066. «=3 i. BR1NAR: Örgattizäcija projVctc 4 oblastib. Z ryzdclitvijci na.se držitvc im 33 upraviiih cnot. na takozvaue oblasti, sc jo iudi sledc organizaciie solstva in Iuilturiiiii naprav sploh uokazala nuiiia poiTtiui, da temeljito in vseslransko pyemotrimo, kako bi se našc dosedanie prosvetne institucije najprimcrnejc priia- godile noveinu držuvneiiiii usfcroju. 2c prcd1 VLČ kot sto )eti so uvkleni držav- niki naglašali, da je šolstvo »nolitikum«, ki nai bi mu posvečali pozoriiost najšlr- k\ sloii v državi; zato je yotovo tiuli u- ¦luestiio, da ne razpravlianio o f.cm vpra- -san]u sanio v šolskem, strokovnern ea- sopisju, ainpak da zancscmo razmotriva- uje prcd širše občinstvo noroni političniTi easnLkov. Zastaviino si k;ir glavno, naeelno vprašanjc: Ali naj v Sloveniii povodom razdclitve politiene upravc v liubljansko in mariborsko oblast dosledno razdeil- iiio tudi dosvdanjo solsko oixanizacijo v dve samostojui skupini. v mariborsko in liubljansko prosvetno oblast? Ali pa nai rnorebiti ostane pri doscdanji ured- bi, t. j. da bi višji šol.ski svet in oddelek ax prosveto in vcro v Liubliani šc uada- )je upravljala vse prosvetne ooste za ce- lo Slovcnijo, torej tudi za mariborsko oblast? Povsem naravno ie. da ima mi- ¦vel nerazdeljene Sloveni-ic obilo prista- sev že po načelu tradicijonalnosti, a naj- «Corečnojsii zagovornikj cnotne orosvetne tiprave za eelo Sluveiiiio se pojavljaio, sevc, v dosodanjeni našein srudiscn — v Ljubljana. Pristaši ncrazdeljone pro- svetne upravc v Sloveniii navajajo po- Seg drugega naslednje razloi?e: »Vpra- sanjc jo, če je za državo dobro, ako.a.k- ceptiraino politicne oblasti tudi kot pro- svetne oblasti, ako je to v interesu u- stvarjenja enotiie jiiÄOslovanske. kultu- i'c, ki bodj skiipna last vseh treh pie- men troedinega naroda... tfazdeli-ti se- danie kulturnc skupine (t. i. Ljubljana. Zagreb itd.) s politično razd'.'liWijo drža- vc, se pravi o-slabiti sedanje žc organi- zirane kulturne celote na skod'o kultiiT- nemu napredku njili sarnih in na škodo z-bHžanja in kulturnemu n.iedinjeiiju ten ci-lot v močno edinstveno .iu^oslovansko kulturo; to se pravi pognati iih v centri- ! iiigaini vrtinec. šc v vcC KulturniJi snic- j ii; to se pravi vzeti iiin živlicnsko moč \elikopoteznega kuliurneiru življenja. Cim več prosvetnih objasti. spin \rc t-ay,- hčnosti in tem inaiij cnotnosfi. Zn enotno solsko upravo obeli poli- ticniJi oblasti v Sloveniii se ie izrekei due 19. junija t. I. tudi sosyet liubljanskejca sÜdriizciija ju«H)slovanske.ii"a uCMteJjstva«. luda s pristavkoni. da moraia biti obc oblasti enakoinerno zastommi' v korpo- raeiji, kateri se bo povcrila šolska upra- va. Pozneje se je pojavilo iz vrst učiteli- stva mnenje. naj bi se »ad l.uibliansko m nmriborsko prosvetno obiast postavil nckak prosvedii direktorii. Povdarlti pa jo treba, da Ijudskošolsko neiteljstvo mariborskc oblasti, ki je na tcm liajbolj prfzadeto, dozdaj še ni podaW) po svo- iih okrajuih učiteljskili društvih nikake obvezne izj'nve o orjraiiiznciii soistva po oblast ill. Tudi druga stanovska društva in kultuntc in politicne orjranizacije na o- zcmljti mariborske oblasti se niso pre- cizirale svojega stališCa. Za razdclitev prosvetne upravc v dve skupini, t. j. v ljubljansko in mari- borsko prosvetno oblast. se najvee na- vajajo nastopni razloffi: K Delokrog Visjcx'a soi.M-^.-sa svcia v Ljubliani ic veliko preobširen; zaradi tega je postalo niegovo Doslovanje po- casno in dolgotrajno. Spričo nrenakupi- cenilj poslov se njegovo poslovanje nai- \eč oiiiejnjc iia personalna' vprašanja u- citeljstva ter se ne more dovolj peeati z akttialninii prosvetnhni zadevami. Nad V išiini šolskim svetoni ie še otui višja u- praviia oblast, uaniree oddek-k za pro- sveto in vero v Ljubljani. kior je zopet uaknpičcno obilo nrosvetnih noslov. Preobilica dela v cni prosvetnl ob- liisti za celo Slovenijo pa so bo še siliio povečala, ako se ukinejo okrajni solski sveti, kakor je to zasiiovaim v »Načrtu zakona za osnovno Šolstvo« ter pridejo tüdi ti bolj lokalni šolski dosIj na oblast- Mo upravo. 2. Ako je teritorialni obsey prosvet- uc oblasti prevelik, obse^aioc vso Sfove- nijo, se ne more zadevam boli lokalnega značaia posvečati roliko wazliiv-osti, ka- kor bi bilo to baš v podrocju mariborske obJasii potiebno. (lako u- ur.: zaosialo sulstvo v Prokiuuriu; solskc. vaz-inerc v Apaški kotlini in ob jezikovni nieji; iiki- ujenje meščanske sole v Žalcu, za ka- tero se ie generaeija starcisüi spoclnje- štajerskih politikov tolikani trudila; na- rodna vzgoja \' napol poncna narava. Koval ie sa- mo načrte, a kvršil ni rričesar; bil ie frrginen^ist kot nemški Herder. Najvc- čjo pozoTnost ie obračal na Drevode in hotel je tudi Schillerja prevesti na ru- ščino. Do tega ni prišel. oač an. ie spisal takrat prvo izvirno xlelo ;>Bedni Ijudje - (leta 1845.). S strastio in solzami je pi- sal to. delo, poiožii je svoio duso- in živ- lje^ie vanj. 2e v inženirski šoli mu Je rojila ideja tega roniana on ülavi. Feo- dor je ime! Ie malo literarnih znancev; Njegov priiatelj Dimitrij Grifforovic mu je poinagal spraviti ta rornan ni.-d svet, ko mu je Dostoievski izročil rokopis. Origorovie in Nekrasov sta ga z drugkiri literati brala vso noč. Na vse zgodaj pa sta šla k Feodoru, iim častitala in ga zn- čela vsa navdusena poliubliati. »Pojavil se ie novi Oogol.i!<; ie vz- kliknil Nekrasov s solzami v očeh. S tem Tomanom se ie pričela nova doba v življenju Dostoievskega. Na man je postal slave« in znameiiit in daleč na okoli so spoznali mladega geni-ja. Splo- šno se je govorilo, da se ie pojavil dru- gl novi Oogolj. Gogolj je namTeč začet- iiik »prirodne« sole; z niirn zaoenja nova epoha v obsirni ruski književmosti. Pre- vrat v ruski beletristiki je ravno Gogo- Ijevo delo; obenem pa ie tudi njegova zasluga izbob'sanie kniiževnega jczika. Feodor Dostojevski ie Z4.išel v lite- rarno stru>o, kjer so se nahaiali najboli- 5i tedanji literati; vodil jo io /nani ruskr kritik BjeHnski. Ta je Feodora zelo hvti- lil in ga bodri-1 k vztrajnosti. In res! Tu ic- postal Dostoievski živahen, oživei je in postajal odloceu in vztraien. Morai- ne zaslombe je imel tudi v velikanskem vspehu svojega prvega romana »Bedwi ljudje«. V tej struji se je iRleleževal vseli literaTiiib vprasanj, vedno ie prodrl s svojirn mnenjem ter prj tein kazal po- nos in vzvišenost. Vsled teda si je nako- pal jezo ndkaterih svo.iih tovarišev — iiteratov; začeli so ga zbadati. kar je se povcčalo njegovo nervoznost in razdraž- Ijivost. Posebno ga ie zaniceval pesnik Turgenjev, ki se je ba.? takrat povrnil iz Pariza; to ga jc» tako ir/aJilo. da je ves potrt zapustil ta literarni krožek. Scdaj se je še z več.io energijo lotil dela; pisai ie noČ in dan, dokler ni prf tem zbolel. Pisal ni takrat radi imietno- sti, temveč radi dnevne nlače. Bai se ie že sam, da izgubi svoi talent in postane pisae. Tudi kritiki so ternu nritrdili re- koč. da so njegova dela »sanie duševno bolnega človeka«. On pa ie naoenjal vse inoci, da bi prlsel nazaj v stari tir, toda bofezen ga ie vedno bol.i in boli napadala. Obup se ga ie polascal. smrti ie že gle- dal v obraz in videl je lakoto in uboštvo. Odpirala se mu je pred ocmi Ie temna prihodniost. * • # (Daüe prih.) Stfau 2. »NOVA I) O 8 A « og teiu, Ua je uašu dtžuva inostraiisu ii j mnogo vec dolzna, nego irna tain lerja- I ti, kar poineni, da iivažamo več nego lz- j važamo. Toda to ni ediiii vzrok. NaSa j država ie dolžna plačati ouroiiuie svote.j za anuitcte raznih državnih posojil, ! koje svote se bodo še znatuo povecale, ko bonio regulirali iiašc d-olgove in dru- ge obveznosji, ki so povzročeiie zbog vojne in mirovnih pogojev, ali vsled uo- vih potreb in investici.i. Naša država vzdržuje tiidi v inozemstvu znatno šte- vilo di.iaküv, ki tarn študirajo, iina na- claljc v inozemstvu staluo neb roj koini- sij, katerim sc mo-rajo placati dncvaicc ! In. stroški v tnji välnti. Razen tega po- j tuie tiidi razmei'oina veliko stevilo Pi'i- : vatnlh ose'b v inozemstvo, ne da bi inte- ¦ Ii tain posebnih poslov. Zdi se, da .so v<> j samo malenkoslue stvari. todn nko bi ' se potrudili, da vsaj pribliz.no izraetmn- Uio koliko tuie valute .ic v ic svrlie u>o- trebno. bi se zaeudili. Ni euda, da snio iuieli prvu iota po koiicaui vojui ogromen deficit, vsaj smo bili vsi, osobito v Srbiji in Crui gori goli in bosi, toda ta deficit sc jc ipojavliul tn- di naslednja lcta, in ako sešteicnio defi- cits vsch povojnilj Jet, tcdaj clobinv.) svoto, ki ni mogla ostati brez posledlc za starije uaše valute, Veiikauski deficit je tedaj posledica svetovne voine, je Pa tudi posted ie-a pogreškov in hib, nas sa- mm. Naši državniki so obravnavali in obravnavajo še danes to usodepolno vprašanje z uevcrU-tno lalikoto. V casu, ko bi bik) ua incstu naibolt inten/ivno delo, izgubljaJi snio Cas z reševanjeni kompl'ciranili in ekouomskn snbtilnil» agrarnili in socijalniii vprašani. Z nc- verjetno lahkomhselnostjo sc jc uuičllo cclo vrsto vzorno obdelanili knltnr, v casu, ko jc bilo trebu i dvojiu» silo delati jr. proizvajati, sc je uvedio 8-urni in krajši delavnik. Na mesto. da bi sc si- stematieno iu postopno izvršik d-obro premisljeiie socijalne in agrarne refor- me, sc na vse sile povzroča kaos, dcia- mržuost. ueposlušnost, sabotaža. gonja po lalikem zaslužku, razkošic. Tudi v državjii admiuirraciji inia- j mo priliko opaziti istt skodlHve pojavc. Ako nc bi država taiko po nepotrebaem rfejjsipala denar, nc bi prisli do tako n- gronniih deficitov, c\a ie bila država priniorana zadolžiti sc pri Narodni ban- ki za štiri milijardc dinarjcv: da bi se le količkaj štedilo, bi nc znašal ta deiicit i.iti za poiovico sedan.ic svotc. Tudi se- dan.ii prvi proracun nam ne midi nubenc garancije, da koncaino bndžetno teto brez vecjih deficitov. Toda krivično .bi bilo zvalili odgovomost za danasuij po- ložaj naše valute na državo samo, krivi smo vsi, in to ne samo, ker v zasebnem zivljenju potrosinio več ncgo je potrcb- no, iirnpak se pri nas denar uprav raz- sipa. jNikdar se ni živelo pri nas tako razkosno kakor sedaj. Kdor oozna nasc življcnje po mestili, bo ternii brezdvoin- iio pritrdil, toda opasuejše je razkošje, ki se razvija po deželi. med kmeti v Voj- vodini, Sremu in v zadnjeiu času v Sia- voni.ii in rm lirvaskeni. Tarn živijo po- Ijedelci v preobilici denaria. davki so neziiatni, donia iiuajo vsc kar potrebn- jejo in ker ue nioreio zbog agrarne rc- forme uporabiti denarne prihraiikc za nakup zemlje, trosijo na vse inogocc na- čine denar zlahka in naravno je, da sc pri ta'ketn življenjn inanj dela in slabse producira. Prišli bodo §e dnigi časi. In kako bo tedaj, ako se liudje privadijo lalikomisclneniu troscujn in odvadijo inteiizivjienin delu? .lasno je, da sc rno- ra poljedelce v vsakem oziru podpirati, ker so oni glavni steber države, toda lo 'kar se pri nas dela ie že demoraiizacija in ue pospešcvanje poljedelstvy. Pri znatneni delu nase inteligcnce in tudi drzavuikov, ki imajo precej§en vpliv na drzavue posle, se opa/a vclik afront proti kapitaiu To ojstro it! ne- razumljivo tejidenco opažanio večkrat tudi pri ministrih, ki so v iiajožjih stikili s kapitalom in ki bi si pri pravilncm po?- Hiovanjn državnih interesov uiti ;ie mo- jjli predstavljati naprcdek države brcx sod'elovanja dobrn orKanizifa.nega do- inacega privatnega kapitala. Naš doma- ci kapital je do sedai še zelo slato, naha- ia se še v povojih iJi ravno za to bi bila tu podpora s strani države prcpotrebna. Toda mesto podpare, se delajo doma- oemu kapitaiu vsepovsod ovlre in Lc?.. koce. Ako želimo staluo dobro vaiuto, moranio med drugmi z vseini mogoc-iml sred'S'tvi delati na to. c!a se dornači ka- pital ponvnozi in ojaci. Glavni element za to jc iuteiizivua pi'o'dukeiiu potuiw iuicijative podjetnili JJudi na vsih poljih naroduega gospodarsfva. Tej luicijati\i se ne sine delati liobenih težkoe, ne sine se jim naložiti nobeiia fis'kahui all Jruga škodljiva breniena 0 srbski in hrvaiki zadrugi in o nazivih za sorodnost zadrugarjev. (Konec.) I Sorodstvo po krvi. ta/hiui iii prijateijstvu. i o .MModstvo lioceui i>redoeiti po ri;doslovjii dveh giavnih laniilij, Id sta «itoipili v sorodstvo pa ženitvi; ona teh SL1 uai inienuje iSaviči, druga l>a Proti^i. Saviči Alcksa Savič Jena Janju iSavič Mato Stevo Lija žcna žena rnož Mara,r. Protič Jela, r. iiranič S. Kostič djeveruši AÄirko, Julija Vinko, Müka Pranjo, Elsa Protiči Stojan P rot it' Angela ProtW Mara, Olivera Nikola moi mož žcna Mato Savič, S. Ljubibrattč Irena pasanea Aleksa Savie jc occ. ded, sveker. tast in pri.iateli; oče je svojim trem oiro- 'korn. lim} otrokom svojih treh otrok, sveker zenama svojiii d-veli siuov, tast Kosiicu, soprogu svoje hčeri Lije, a prijatclj familijam, v katerc ali iz kate- i"ili so se njegovi otroci ženili O'dnosno inožili, to je liraničem, Kostieeut in l-Voričem. Njegova žena .«anja je sve- krva zenama svo.iih sinov, a tašča su- progu.hčeri l.ijti. Mato Savie je sin, brat, stric, ujak in oCe. djever. (brajo) /.uui svojega biata, šura Kostiču, so- progn sesfre Li.je. /ei Stojauu l^roflču. svak Nikoli. Protiču in Oliveri Proticcvi, n pafeauac Ljubibrntiou. S fauiilijo Pro- üeevü, ')¦/. kaierc je v/.^l sv^j -/eii.j .'\^a- ro m '/ Ljubobraticern stoji v sorodswu tazbinc, s Mrauici in Kostiei pa v prija- teljstvu. Jsto voija v glavuem y,a njego- \;ega brata Stcva- Lija Kostič. roj. Sa- \iC, ie zaova zenama svojiii bratov la suaiia v liisi Kosticevi. Mara Savie, roj. Protie im Jcla Savič, roj. Hranic, sta st- nalii (snasi) v liisi Saviccv, ined seboj Pa ietrvj (ženi dveh bmtov). Šimc Ko- stie j. zet starisem svoje žene Lije. njejiiina bratoma pa svak. S svojiiU' ta- stoin Aleksom Savicein in njegovjr.i koljeuom stoji v sorodstvu taLbine. Stojan Protie je tast Mati Savicii in Savi Ljubibraticu, sveker Ireui in pri- jatelj Savicem. Mara Sa vie ic sva.st Ljii'blbrarlcu. Olivera Ljubibratič Mali Savicii. a njima soproga sta rn^ed *eboj pašanca (mwn dveli sester). Nikoja rjrotic je sura soprosorna svojiii .sester. ta pa sta nm svaka. Irena je ^«rjakhija Mati Savicii in Ljubibmtiču. Stojanu Proticu iu uiegovima hčerima pa snaha (nevesta). Mirko Savič ic sinovgc fbra- tie) svojauiu stricu Stevi Savicii, nje- govi žcni. Jeli pa djeveričie (sin ujenega djevera. Male Saviča); Julija Savie*'je stricu sinov ic a (bratučeda), njegovi žc- iii pa djjeverlčna: Liji Savič-ev.i, omož. Kostič-evi ie .Mirko bratie (sin od bra- ta). .lulija pa bratučeda (brati-ena): Oli- veri Pn>tic-cvi, omož. Ljubibratič-evi, tetki od materine strani, je Mirko seg^ri^ (sin od sestre). fulija pa sestrična. Kar vclja za Mirka i .Inliio Savie, velia tudi za Vinka in Milko Savie. Franjo in Eisn Kostič, otrolta toj. Uje Savie, sta otro- kom ujcev (Mate in Steve Saviča) te- ti(5a, ker je tem njUiova mati tetka, uj- cema sainhu je Frauio Kostič. Lijiai sin, nesiak (sestrič), a Elsa Kostič nečakinja. Nečak ic bratn na prvem mcstii sestriu sin, v Boäih pa tudi bratov sin, tako da znači ueeak (netjak) toliko kolikor sino- vac in bratič. Naziv »bratic- rabi ,sestra za sina svojega brata, za njegovo heer pa be- sedo ftbratična«. ali »bratuceda«; pa tudi brat bo rabiJ za sina svojega brata izraz »bratie«. »bratuoed«. m-, za h^er »bra- tuceda« namesto besed slnovac in si- novka. Bratiči ali pa bratučedi so si tu- di med seboj sinovi dveh bratov (Ge- schwisterkinder). Bescda bratučod, i f. rabi sc tudi koleklivuo z* vso bralovu deco, ker besede sinoveadi ni. Bratic, bratueed je tudi sin enega brala \\tyx\ drugega brata. Izraz $e$ir^ rabi 5u^U'a /u saw svoje sestre, za njeiio hC^r pa sestriewa; pa tudi briit natricsio l)esed »ncčak«. >'iiecakinja^. Nečak sem zapravo samo it/akiit a sestri utoje nsatere, \o je moji leiki od lnaterine strani, sen» sestrič. Srbski iu hrvaški na rod razUkuie tiuii locno ^uro ud svaka. šurjakinjo od svasti. Hr;U moje ženc mi je sura, nje- gova žcna surjiaklnja, ali njegovn sesira mi jc svast, a ja/, sem braüi in sostri nioie žene svak. v.Mi snin rodjaki Iro- gjaci)'-, značš loliko kolikur mi .siuo si- novi nasili stricev, mi smo strieeviä aii pa v spiosneiii: mi smo si \' rodn. mi smo sorodiiiki. Ce zberemo vsc (e uazive za s\ o.l- tu, dtrbitno- sle-deCL red: roditclji - otac (čnča) ¦— moti ded --baba —- praded — prababa - • prapraded ~ praprababa •-- äukua-ded - - šukunbaba — sin — kči —- tirmk —'iinuk;i —- miLiče — unučaci (koieklivno) - brai - bnüic (braia- nitf, bratanac) -- bratiena (bratiieeda) •- bratueed (koleküvno) - sesira ¦ se- striu — scstriciia •- sestrici — stric (čiča, dundo) - stari stric - strina siričevič (strinič, slricič) ¦ strieevka (strinisna) - stričcviči — rodjak - »'u- cijakinia. (rodica) - ¦ rodjaei - 'stričeviči — iiiak -— ujna— ujcevič (njic) — uj- eicna •¦- iijecvici • ictka -- tetak — te- ti6 — tetična - tclici — tast..... tašta - punac • puuica -•- svckar ----- svekr- V;i _ zet — sinalia (siiaha, snasa, ne- vesta — mlada) -- djcvcričič - dicvc- rična — zaova - svnk — svast fsvaja) -- šurjak (sura) -- šuriakinjn - jctrva — paŠHiiac (pašoi — uiuž» čovje-k —¦ /ciia. K teiu imeiiom šc imamo dodaU: oOuh (oCmiv) —¦ mačuha - pastorak pastorka pastoree —- polubrat — ?o- iusestra polnbraOa (kolt-ktivno) — stoočim -- poocima. pomnjlca -— posinak ..... posinka posinčad (kolcktivno) — privi>dčitd (otroci, ki jMi je zena iinela v prvcm zakonu pa iih dovedla \' luši) ilrugcga možn>. 5. Sorodstvo po knin tvii iu pobratimstvii. Y kiunstvo se šte-ie krstni. krv/jvcui (birmeni), vcnčr.ni iu šišani (stiiženf) kuin. Zadnje po/.najo pravoslavni in ri'oh:imechinski Srbi. Ono obstoji v lein, tia se kirmuje deckn, ko se mu prvokrat ua sveeau nncin osirizejo lasje. Srbi žc poznajo tudi kumstvo po mr/di (siliK ee kdo koga v ncvarnosti okumi. Kumstvo iu pobratinnstvo sc smatca pri Srbili kor rodbina. Kršteiio kumstvo stvarja duliovno sorodstvo vse do 7. ko- iena, Sišrmo in venčpno kimvstvo obve- zuie sanio niih dvo.ie. ktima in kumče. Poiwavck. V člaiiku od 24. VIII. treba izpustiti vejico v VIII.. VIL VI. in V. sLcpeiiu. in naincsto praunuCad pra- umičadi trcba da sto.ii prnimuead pra- ))raimučadi. Politične vesti. Prekiuursku železnica se nrične gra- diti. -9. tin- s^ jc vršila ovi uokrajinski upravi seja komtsiic za rcvizijo trasc in ZR dodelitcv postaj proicktiranc želez- uice Murska Sobota — Ljutomer — Or- \\\w.. Kredit za zgradbo želcznice v znesku 90 milijonov diwincv ie od ml- nistrskega svcta že odobren in denar v finančiiein mnUstrstvn že nakazan. Minister NiiiOic in Draški novinarji. Minister dr. Ninčic ie 'il. tm. sprcjel pra- ške novinarje tor jim podal pojasnila r» svoiem potovaniu in o zunaiijepoHtič"- ncm položaiu. Ugolovil je. dn je dose- gel v Pragi popoien sporazum. (jlede av- strijskega protolema so pripravili zastop- «iki Male antante in Poiiskc pocllago II- nanönega in splošno - gospodarskega značaja za resiiev tega vpra^ani.i s tern, da se iz-boljša gospodarski položaj Av- strije. Nadalk je govoril dr- ^lc «raz- meriu .lugoslavije do Madžarskc. 1 ov- darjal je. da je Madžarska navezar.a vsled svoje zemljepisne leffe na svojc sosede, kljub tcnm pa vodiir» ?ntovi mad- žarski krogi hudo agitacijo proti Jugo- slaviji. Praška posvetovania. Protoklo ne- deljo se je price la v Pragi konferenca držav Male antante \\ Poljske.. udelcžlli so &e lo jugoslovanski zunatiji minister dr. Ninčič, rumunski zunanji minister Duca, pooblašecni minister Piltz kot za- stopnik i>oljskega zunanieea ministra in ministrski prcdscdiiik ter zunauji mirit- ster dr. Benes. Obravnavala so se vsa vprašanja, ki so na dnevnein redu prt- liodnjega zasedtiiija društva naroilov. Sklcnili 00, du bodu pri zasedanju dru- šlva narodov ostale vse 1 državc v tcs- uejn stiku. Zelo nataučiio se je razprav- jjalo 0 i)oložaju Avstrijc m Srednjc Ev- n>pe. Posvetovanja so se vršila in kon- čaiu v znamcnjit absolutne solidarnostf in prijateljstva in sc je diisegel popofn sporazimi- Obuovitev pogodbe s Cehi. V beo- grajskih političnih krogih .ie izvalo pr>- daljšanjc čelioslov.iške - jugoslovanslcc /veze vsplosno zadovoljstv.). PiKlaljšarjje pogodbe jc najboljši odgovor našin; na- sprotnikom, ki so kriüali v gotovih n*- sprotstvih med Celioslo.aško in Jugo- siavijo. Madžart spletkarijo sporazumno z Italijo. Kini lioče skupno z Buditnpešto diskrcditirari uglcd Male antante, zato je spravil v svet vcsti 0 taini agrcsivnf vojaški kouvenciji, ki je bib bajc skie- njeiia v Pragi. »Nazione« DišV. s strahom 0 prctcči zascdbi avstrijskega ozemlja no jiigoslovanski'u četah. ki bi \- tern .slucaji! odkorakalc na Koroško, 5ta- jcrsko in rukalcra važneiša avstrijska mesta. Ameriški parlamentarci obiščejo Ju- goislavijo. V Beogradu se nripravljajo na čim slavnostncjši sprejem nmeriških parlamcntareev, ki posetijo 1. septembrn našo državo. Obiskati nameravKluba napr. slov. akademikov v Celju«. ki se vr§i ob nje- govi 15-leluici dne 7. seotemibra t. 1. ob 8. uri /večer v vseh zgornjih prostorlh Nar. doma. Ker so vse pre.isnie klubove prireditvT ostale vsem obiskovaloem v najboljšem spominu, nam tudi tokra* obeta njegovn prireditev izvanredno lep večer. Vse cenjene dame, ki so bite vablje- ue k sodelovanju pri veliki Jiudski slav- •nosti »Kiuba napr. slov. akademikov v Celju« in one, ki se za sodelovanje pr! prireditvi zanimajo, vftudno p>rosimo, da Stev. 99. »NOVA 0084i Straa 3. sc sigurno udeleže sestanka. ki se vrSi v cetrtek, tine 31. tin. ob 6. uri nopoldne v Oitalnici Nar. doma. Odbor. 1 Popravck. V zadnji štev. giede pri- reditve proslave petnaistlet.uice kluba uaprednih slov. akademikov v Celju sc jc vrinila neljuba pomota. Protektorica prireditve je go.spa zupanto fir. Hrašov- čeva. JugoslovansJvi urheologl v Ceiju. V spremstvn univ. prof. dr. Murka in šera c-lnografiönega oddclka liubljanskega mii'zeja dr. Niko Zupaneica sta se vrnila \z Dobrne v torek, 29. tm. univ. prof. L. Vuli'c in ravnatelj beograiskefa muzeja dr. Vlad. Pelkovic. Pri td priliki sta si ogledala znamenitosti naSega mesta. Za- stopnika celjskega muzeiskeffa druStva sta ji)i peljah ined drugirn v celjski mi:- zej, kojega zbirke nista inotda dovoij prehvali. Soglasno sta bila imienja, ca spadajo tako dragoceni sDom^niki slav- nc ccJjskc preteklosti pnč v primernej- s"e prostore in nckam na vidno me-slo. "ludi Celje in okolica je naoravila na oba zuanstvenika najkpši utis. S popol- danskim vlakom sta se odpeliala v Ptu>, da obišceta tndi tamkajšnii muzcj. Slika demokratske vlade na celj- hliein magistrate Pod iew tiaslovoin napada brczvestni dopisnilv »Napreja« celjskega žnpana. in ga naravnost obdof- zuje, da je on povzročil smrt občinske- ga ubožca Fiirendratha. ki se je obesii na dvorišču mestnega majristrata. Pisec te !>esrainne laži, ki sain sedi v obein- skcm svctu, k na prvi posrlcd razkrln- kan. Ako inia Se količkaj dostoinosti fn poštenosri v sebi, gu bo moral a obliti ntdečica, ko se bo vsedol zooet med ob- einske odbornike, katerih volilci pač ni- so po&lali na mcstni magistral za to, da bi obrekovali in motali uolenn pod noge onirn» ki pozrtvovalno delaio in se po- Slcno trudijo za blajsor mestnega prebi- valstva, ampak za to, da bi resno sode- lov-ali pri zbolišaniu današnHh komunal- nih razmcr. Mcstni očetje iz «ocijaldcino- l;ratskih vrst imajo prilike dovoij, da pokažejo svoje talente nri sanrranju lriestuega gospodarstva. Zastopani so proporcijonalno v vseh odsekih in kor- poracijah obe. odbora. Ako so postern, rnorajo tudi priznati. da se niih'ovi pred- logi, ako so stvarno utemcljeiii, vsikdar aSpektirajo. Da bi iih bilo 1c mnogo! Občinski odbor Se ni niti enn moinje ?.& zboljšanje gmotnega položaja najpotreb- nejših odkJonil; uasprotno, delavna vc- čina se pri reševanju prošeni za eksi- vStenčni minimum ne ozira «ikdar na po- liti^no pripadn.ost, kakor to delajo pri nizSirjcvanjti svoje patronanco socijal- demokrati. Koren - LeskovSckovi pri- staši se proporcijonalno zastopani tudi v U'boznem svetu, kjer iniaio nrilike do- voij, udjestvovati svojo skrb za me.slne ubožce. Demokratski obč odboniiki niso niti v enem odseku ali v kornoraciji za- stopani z absolntno večino. In vendar se najde človek, ki pavšalno obtožuje stranko, ozir. strankinega reprezenianra K. žnpana, ki je, kar inora biti vsakeimi političnemu analfabetu znano. le izvrši- tlej sklepov obč. odbora. nikakor pa «i- ma pravice samolastr.o deliii milosti ali nemilosti na mestnem niagistratu. a. Koren kot župan tudi ne bi mo«;el druga- ce ravnati. Dopisnik lahko obrekuje, kcr ne pozna resnega dela in ca nreživlja lc demagogija in krvavi žulii delavskih mas. Ko se bo enkrat pošteno trudii v svojem življenju, ga bodo minile raznc Hcrnotovc halncinacije, v katerih hočc kovati iz tragiCnega slučaia strankarskl kapital. Za vzgled mu nai služi agilno.st in požrtvovalnost g. žnnana, ki vodi po- ieg svojega težavncga poklica, nehva- l^žne posle na mestnem masistratu r. velikimi žrfvami in z redkini samozata- kvanjem. , >n ^jašk|r)ku!li»ii v Celiu ie darovala IiO K ga R,či Major, odvehiikova so- proga v Sostanjii pod imenom »Anče^ Zapisnlk o Izrednem občnem /born Gremlja irgovcev Celje. ki se je Vr511 v petek due 25. avgusta 1922 ob s. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim sporedom: I. Kolck- rivna pogodba s poniouiiškiin zborom pri Oremiju trgovcev Celje. 2. Sliičajno- s(i. Zn ta dan ob pol 8. uri zvečer je bil sklican v ravnoiste prostore z istlm dnevniin redom izrcdni občni zbor Ore- niija trgovcev Celje, ki pa radi neza- dostnega štcvila doŠIih člnnov ni bil sklepčen. Vršil se je tedai ob 8. uri drug občni zbor. Jcatert jp v smi'slu grernijaT- niii pravil bil sklepčen ob vsakem štcvilu navzočih članuv- Ob 8. uri otvori pred- sednik g. R. Sterrnecki občni zbor, kon- s'raiira, da je bil isti v smislu pravil skli- ean tcr da je sklepčen. Navzočih je 22 elanov üreinüa in 4 zastor>niki Pomoč- nßkega zbora. Predsednik R. Stermec- ki prečitav celoti dopis Poniočuiškega zbora pri- Orciniju trgovcev Celje /. dne 27. julija 1922, s katerim isti: 1. Poja- sjii fiuančni položaj nastavltencev radi vedno se povisujoče draffinit;. 2. Zahte- va uvedbo 8 urnega delavnika. 3. Mini- malnc place po službenih letil»- 4. Naba- \ni prispevek uslužbencem. 5. Ih-editev dopustov. C\ Odpovedne roke. 7. Zahtc- va, da sc prizna osrednie dniitvo trgov- sklli nastavljencev za Slovenijo v I-jun- Ijani kot edino legitimno zastopstvo ir- R-ovskih nastavljeiicev. 8. Ureditev vpra- šania inladostnili delavcev. 9. Vcljav- nost pogodbe s I. 7. 1922, 10. Obvcr- nost pogodbe za vse clanr oben pogod- nikov. Predsednik DOja&ni današnji po!o- Žaj trgovstva napram svoiim nasiavljen- cein, povdarja, da je v prvi v-rsti obram- ba -prott naraščajoči drasrinii, zvisanje produkeije in podaljšanjc delavnega ča- sa. Vsak dclcxlajalec je radevol.ie v svojo lastno korisl pripravljcn svojega im- stavl-jenca po njegovem dein nJačati tu- di vcč kakor bi to določovala kak^na pogodba. Predložena pogodba Pa uviUc- va v prvi vrsti znižanje že stak kraike- ga dclavncga casa in je njena tedenon lc, ščititi delomržnosa nastavltenca proti nastavljencu, ki se res zaveda svoie cloi- žnosti in nele potrelvc zalitevka P« plu- či ampak tudi dela. Povdari.'i. du je ua- eelstvo greinija v siiorazunni z v.'ciimi dclodajalci storilo odklonilen sklep, v o- stalern pa bo danaünjemu obäienui zhu- ru o tem koneeno sklepati. Na prediog K. Strupija in g. Leskovšekn se skienc soglasno: Kolcktivna pogodbn po pred- iogru pomočniškega zbora sc v princlpu odkloni. Delavni čas v trgovmah ostane isti, kakor doseduj, dokler Zveza trgov- skih zadrug in greinijev za Slovenijo nc ukrene v tem pogledu kai druzega. Do- ločijo se siedele minimalne place za kva- lificirane •nastavljenoi.1 mesečno: do clo- vršenega 18. starostne-ga lein K 2.400, do dovrš. 21. starostu. letu K 3.200, do do- vršenega 25. sta rostn, lein K 4.000, pre- ko dovrs. 25. starostn. Jeta K 5.000. Kot doklado se izplača letiio vsakemu kvali- ficiranemu nastavljencu enn meseeno plaoo in sicer takrat, kakor se to dogo- vori z delojemalcem. Te novourejene place veljajo s 1. 8. 1922 in so obveznc za vse Clane Oremija trgovcev Celje, ki zaposlujejo nastavljence. Zenski kva- lificirani nastavljenci dobe 20% manj, oženjeni oz. omoženi nastavlineci 20*5 vcč gori navedenili temelinih minimal- nih plač. Ako ima nastavlienec v IilSi svojega delodajalca celotno oskrbo,, se dogovori direktno s šefoni irlede plačila in nima pri tem gremij kakor tudi ue pomočniški zbor nobenega vpliva. Ne- kvalificirani nastavljenci se nlacajo po dogovoru. Qlede vseh drugih, tu ne o- menjenih določb, veljajo v celoti zako- niti predpisi. Slučajnosti. Pri tej tocki se sklene: Pravico udeležbe nn občnih zbo- rih Pomočniškega zbora nri Oremiju tr- govcev Celje imajo samo člani tega po- moöniskega zbora; ako bo nn katerem zboru navzoč raziin upravičenili članov in delegatov Oremija ter zastopnika ob- lasti še kdorkoli, nima tak zbor pravice sklepati kakili sklepovin \o nevcljaven. Celje. dne 25. avgusta 1922. Tržne cenc v Celj«, dne 25. avgusia 1922. Qovedina: v mesnicah I vrste CUt II. vrste 56, na trgu 1. vrste 56, If. vrsw 36 ~ 48 K za 1 kg, 1 kg Vampov 24, pljuč 24, loja 50 — 60 K. Tel-tina: 1 kg I. vrste 60, II. 56. Svinjina: l kg praSlsi- jega inesa I. 100 II. 90, slanine U">0, ins- sti 160, Sunkt prekajene 130, prekaienc- ga mesa I. 140, II. 130, prekajenili par- kljev 30 ~ 40. prekajene glave 50 — 00, jezika 160 I<; klobase no kakovosti i kg od 120 do 360 K; perutnina: pigCa- nec majhen 50, piščanec večji 70, kokoS 100, petelin 110, raca 100, domač zaXcc manjši 40. domač zajec večii 70 K za kos. 1 Wer mleka 10 -- 12 K, eno jajcc 5 -4) krön. Kruh: 1 kg belega krnlia 32, sirnc- ffa 25, rženega 20, žemeli 38 K za 1 kg. bad je: 1 kg jabolk 16 - 20. hrušk 16 — -0 breski-v 36 — 40, češpeli 16, sliv 14, suhih češpelj 48, grozdja 48 _ 60 K za 1 kg. Specerijsko blago: 1 kg kave od 144 — 212, praženc kave 160 — 3^0, kristal belega sladkoria 80. sladkorja v kockah 90, kavue jirimesi 68, Tiža 36--42, krön za 1 kg; 1 liter namiznecra olja 108, buCnega olja 168, vinskega kisa K>, na- vadnega kisa 12, petroleja 26, spirüa de- in t 52 krön, l kg s-)li 15. celega popra 112, mletega popra 128, paprike 2ow, sladke paprike 280, riževi^a škroba %. p^eničnega škroba 52, testenin 48 - 56, rnila 56 — 72, karbida IS krön. Mlev- ski izdelki: 1 kg moke št. 0 29 - 31. št. i 29 -- 30, Jt. 6 22.40 -- 27, ržena inoka 22.40 ¦-- 26, kaše 24, jcspreiiia 2J.80, o- lrobov 8. koruzne mol\: 19.-10. konizne- ga zdroba 22.40 — 24. iJŠeniC-nega zdro- ba 29 — 31, ajdove moke 30 — 32 krön. Kurivo: q premoga, črni. 120, rujavi 65.50 krön, in'1 drv, trdili 124. inelikih 70 ki on. Zelenjava: 1 kg solate 3 — 5, zgod- njega zelja 20 — 26, ohrovta. 1 glava i ga bii uaznanil politični oblasti ludi Unc J6. avgu^ta (J. pri Sv. Katariui nad Tr- bovljarni iii sicer raz cerkvenih stopnlc. Godilo se je to v kraju, kjer je Ijudslvo že i>o koiniurizmu prežcto z anarhizmoin in vsled vcllkc gospodarske. odvisnosti od tukaj sc nahajajoče bivši» nemške in- dustriK1. zclo apatično naprani narodm in državni ideji. Vsaka i>roti dižavi na- perjena beseda je olje na ogenj in ute- gne irneti zle posledice vobče, Okrajna organizacija JDS za laški okraj je vsled t(.ga vložila sledečo ovadbo na državno pravd-ništvo v Celju: Dne 16. avgusta tl. vršila se je pri podružnični cerkvi sv. Katarinc nad Trbovljami Rokova proce- sija. Po ccrkvenem opravilu čakal je SLS poslanec in urednik Zebot iz Man- bora na stopujicah v zvoniku na ljudi, katere k poprej župnik na orižnici opo- zarjal, naj poslušajo katoliškega gospoda ki bo govoril pred cerkviio. Zbralo se je okrog Žebota precej l.iudi. zlasti žensk, nakar je ^cbot držal silno huiskaioč go- vor. Pripovedoval je, koliko davkov plačajo slovenski in lirvatski kmetje, po- žrejo pa vse Srbi, ki so nas zasužnjili, nas hočejo popravoslaviti. sveto katoli- 5ko vero uničiti. Minisiri nimaio nhi tro- liicc poštenja, udirajo nljogo slovensko in lirvatsko ljudslvo, dajeio naše žulje za Sokole, tirajo križ iz sole, daieio mastnc place uradiiikom in učiteliem. ki ne lio- dijo v ccrkcv iu k spovedi. na hočejo v šoH sami krščanski nauk učiti. Koliko- Ijard stane vojska, koliko miliard ame- rikanskega posojila se je že potrosilo ?a nvtomobilc, Sokolske zlete Jrd. Številkc si k pri tcni kar poljubno sproti izmišlje- val. Ves govor pa je bil ena sama velika Inijskarija zaper državo in Srbp. Dinevna kponika. Jugoslovanslii arheologi iu zgodo- vinarji so imeli v nedeljo dne 27. avgusta v Oobrni pri Celjii scstanek, da se po- govore o možnosii prvega znnnstvenega kongresa arheologov in zgodovinarjev v naši državi. Udeležba je bila prav do- bra, h starodavnega. Splita je pohitel Ic nam sivolasi učenjak svetovnega sTo- vesa msgr. Fran Bn\\Č - »Soalatinus«, kakor se je sani podpisal v spominsko knjigo, v spremstvu ravnatelja split- skega niuzeja dr. Abratniča: nasa beo- grajska prestolica je poslyhi tia sestauek univ. prof dr. Vujiča in Petkoviča, Sa- rajevo je zastopal muzciski direktor Čnrčič, pakrajinsko tipravo za Slove- nijo šei oddelka /a prosvcto dr. Skabei-- ne. Navzo^i so bili nadalie jz Ljubljane ilr. Mantoni, dr. Zupanič iu dr. Stele, lz Celia za muzejsko društvo ravnatelj Jeršinovič iz Pttija konservator Skra- bar. Aied drugimi omemin še. univ. proi. dr. Murka iz Prage, v Dobrni bivaločega arheologa Ružičko in kot eosta univ. prof. Reischa '/ Dunaia. — Po daljšem razgovoru, ki niu ie predsedoval vedno zivahni in čill starina Bulič. se je skk-- nilo pripraviti statute z.-i »ndruženje vseh jugoslovanskih arlieoloSkih in zgo- dovinskih društevf. in prircditi v ietu 1924. prvi znanstveni kongres na klasl- ČMiih tleli v Splitu. S poudarkom se je naglasala važnost takeffa ndružeaija ka- kor tudi prirejanja sestankov in kongrc- süv za povzdigo naše kulturc; kajti ž njimi ne samo povzdigamo k!ejo edln- sivenosti v kultttrnein ozi-ru, obračamo tudi osobito pažnjo ny. to. da se narn o- hranijo znameniti spom-eniki kulturne proslosti, ki jih treba pomnožiti in izpo- polniti z bogatMni zakladi, skrito ležečirni \ naši zemlji in Se nepoznantmi. Ako je res, da narode sodirno po niihovi kul- turi, tedaj moraino — osobito vzpričo splošnega inaterijnlističneea naziranja. ki se je po vojni /,al tako mociw) raxpa- sk> tudi rrfC'd nami— započeto akeijo kul- turnih delavcev najtopleie oozdraviti in \ sestrausko podpirati- - A. .1 V ^inarju pri jclšah je umrl g. Rd- vard Leigvart, ključavničar in hišni po- sestn'k, član tanikajšnjcga Sokolske^a društva. Marljivemu delavcu na polju Sokoistva trajen soomin! Prostovoljno «asllno «iraštvo v Kogatcii priredi 3. sept. tl. ob 3. uri ix>- poldan veliko vesdico. natančnejše- po- ve oglas. V nedeljo dne 3. scptcinbra t. I. naj- lepši i/Jet v La^ko, kjer ima tamoSnji So- kol v divneni kopališkem narku svoj javni nastop, združen z veselico. Laščant so se velikem številu udeleževali prlre- ditev sosednjih in daljnih, radi česar pn- čaknjejo, da se bodo tudi druga druStva spomuila njih slavlja. Na svidenje torej v LaSkem. Sokolsko društvo v Raihenburgti pviredi javno telovadbo due 10. septem- bra. Vabijo se bratska dru^tv« k ude- Ifžbi. Priprava za III. mnetnisko razstavo kluba »örohar« v Mariboru so v najlep- šeni teku. Umetnine, ki bodo razstavDe- ne od 8, do 17. septeinbra v telovadnici dckliške Ijudske in meScanske Sole v Cankarjevi ulici v Mariboru, so bile vc- činoina že dostavljene razstavnemi: od- boru in jih bo te dni pregledala poseb- na jury, ki bo sestavljena večinoma vz ljubljanski'li umetnikov. Za razstavo, ki bo nudila celotno sliko upodab'jajoce u- metnosti v našem severnem ozemlju, viada vsestranska zanimanje. Otrok zanetil požar in zeorel. Stiri- letm otrok posestnika Breznika na Plo- deršnici pri Sv. Jakobu v Slov. Gorieali k zanetil ogenj v listnjaku. Ko je začelo goreti se je skril pred plam^nom najbr- že pod mlatilnico, kjer so po požaru na- šli samo okostje. Požar v Poreziiu. Te dni je uniCll požar pri posestniku Obidn pred Porez- iiom hiso in gospodarska poslopja. Re- šiJi so samo živino in golo življenje-, Za- žgali so nnjbrže po neprevidnosti tilio- tapei. Vojak padel v prepad. Na trigia.v- skem pogorju postavljajo voiaki mejna znamenja med našo državo in Italijo. Taka vojaška četa je šla 23. avgusta v Planico in od tarn na Ponco. Dva vojaka sta zaostala in zašla na nanačno pot. Nenadoma zdrsne eden po gramozu in je padel 150 m globoko v preoad, kjer je obležal mrtev. Ponesrečenec je 22-lctni vojak Anton Mali, bivši tovarniSki (Te- lavec na Javorniku. Dijak iznašel nov nisalnl stroi. Iieograjsko »Vreinc« poroča. da je dijak telnnčne Me T. A. C. dal ministerstvu trgovine in industrije svoi patent pisal- nega stroja na preglcd. Stroi je sestav- Ijen tako, da se ž njiin ni5e Iahko tudi v vezane knjige. Razen te«a se da stroj razstaviti in obrabljeni deli nadomestiü. Ministrstvo je dalo to iznajdbo strokov- ujakoin v proučavanie. Stran 4. »NOVA DOBAfl Štev. 99. Dr. Ante viigiuina, zdravnik v Opa- tiji, je in.ciivan za docenta zagreb. vseuC. Svoje lmenovauje ima zahvaliti nov> me.oui prciSAüvanjs in razlikovanja n-o- tiaiij.ii buiezn.. Me,< ternelii na po- «.uSaiiju zvoaov, ki prodiraio skozi te- •u u pr: icni möiijajo svoie urvojie pn- zvoivi po gostosti tkanin organov, slea- zy ^aiere prihajaio. Znaiiiejiiti Jdiničarji prgroAujejü tcj iznajdbi voliko bodoc"- nost. Priuc üjorgfeva zadeva. Iz Beo- gruda porcčajo, da ie Drrnc Gjorgje sprejel vse predloge vlade. nied tern tudi predlog o apanaži 1 H miljona dinarjev ali 50.000 frankov. Princu se bode prl- pravilo stanovanjc hi se inu bode dal tudi njegov dei vojne odškodnine. Maiicvrl naše volne moruaricc. Naša vojiia ekskarda bo irnela tri diii manevre v kvarneskew zaJivu. Eska- dra, ki obstoji iz 6 minonoscev je prr- plula 28. tm. v Bakar, kjer jo je sprc- jclo prebivalstvo z velikim navduše- njem. Pouarelalcciu znamk je prišla Ijub- Ijanska policija na sled. Ponarejanje ziiarnk se k vršilo v Blasnikovi tiskarni v Ljiibljani na Bregu. Družba jc ponarc- iene znamke prodajala filateüstom. Dali so jih pod kliikS. Qrozeu ziociii v Beogradu. 23. tin. okolu 9. ure aa večer Jc šcl neki vaje- nec Kodjevčeve tvomice v vinograde ira topčklersken» brdu, da bi oral grozdje.- Ko je priSel do ograje, je zapazil en z*- voj. Bilo je nekaj zavito v t&sopise. Ko ga je razvil, je videl speceno otroSko truplo. Ustrašeni vaienec ie tekel takoj na komisarijat lopčidersKe uollcije »i povedal službujočeiiu uradniku, kaj ]e naSel. Komisija je 31a takol na lice mc- sta ter konstatirala, Ja je l/lo dete sta- ro tri do štiri niesece. Otrok je bi! taxo spečen, da je ostalo samo okostje, Ie ua levi roki se je držal kosček mesa. Naj- brže Je bil spečen v štediiuiku. Casopisu v katere je bi zavit, nosijo datum 8. tin. Usmiljenka — tlhotapka. To je seer redfcost, vendar se je pripetila to pot pn nas, ne v Ameriki ali Rirsiji. Usmiljenka Pelagija. Zanka alias Zankar iz Lichlen- turničiaiega zavoda ie opctovano poto- vala iz Ljubljane na Duna.l in v Trst. De- belu$ko njeno postavo so poznali ž,e vsi cariniki na progi, vendar so usmiljenko puš-čali v mini, ščitila io ie niena »unifor- ma«. To zaščito je pa spretno izrabliaia. Včeraj se je podjetna ženska vračala iz Oradca nekoliko debeleiša. kakor nava- dno, kar je končno vzbu-dilo simiuijo. Na vpraSanje službujočega carinskga orga- •na Je PeJagtja odgovorila. da nima pri sebi ničesar carini podvrženega. Tooa joj, brezbožni uradni'ki so bruin no pot- nioo povabili v pregledovalni carinsiti »salon« in pregledovalka ie našla pri sestri Pelagiji na telesu, v nogavican, prsili, pod krilom na razne Tiačine vio- žene, omotaiie in shranjene kose »šver- ca«: 6.8 kg snkna (okrü>r 20 metrov!>. 8 kg saharina in 2 in pnl kg »šnofeca«. Razen tega še tri termo-steklenice pol- . ne saharina. Carina za ta saharin znaSa 42.000 kron, globa pa desotkrat toliko. Vrhu-taga faka tihotapko zaporna kazen. Kaj poreče »Slovenec« na to? Morcra zopet, kakor v sluCaju roparskega na- pada v Orosupljem? Ali pa bn morda po- vedal, da je i to navaden «balkanizem« in da mora škof prekleti vse carinike — brezbožnc Srbe — ker so si uoali in pre- gledali celo — usmiljeno sesrro! Pa še z uspehom! Zapiski uinirajočcga. V Ameriki v mestu Milwaukee je vzel dr. A. Ilersh- hiasi, bivši konzularni agent za Avstrijo. dvanajst gnimov morfiia, nato je seaei in začel pisati svoje občutke. Na listu, iiaterega so našli poleg njega, ie bilo nn- p.sano: »Življenje ni drugega kakor vor- nja na vozu. Ko pridemo (io svoje po- sta.e, stop.mo z voza. •. Morfij je pov- zročil, da ne čutim nikakih holečin. Ne niarani se vračati v preteklost, še manj da gledam bodočnost, ker ne verujem v življenje onkraj sveta. Jaz vpnijem, da je smrt koncc vsemu. 2al mi je za žalpst, Kj jo born povzročil svojeem nroti svo;.* volji. Slabo zdravje in druee neprilike so me privedle do tega. Sedaj je 7.17 zve- eer. Ce ne bi bil prepričan. da sem vzel clovolj morfija, da učini svoje, bi tegn sploh he bi občutil. Samn sree hltrcjc b'je in napada me zaspanec. Ne nio- rtm se odločiti, da bi zapalil svnodko, ampak da tako čakam in krenem v brez- končnost. . . . Žena mi zvoni na tele- ton. Bojim se, da me naidejo ter mi nudijo pomoč.. •« Na potu v bolnico # li'ersliman izdilmil. Samonior s sa/nokresom. V Trstu v uiici Deli1 Almo \S sta živela dva bra- ta mizarja Conte pu imonu. ki sta imeia svojo delavnico v ul. Mulin a v.nto c. Po nava'di sta šla oba ükup.i.i domov, prtc< nekaj dnevi pa se ,ie staretsi nekoliko z«- kasnil ter pri&el eno uro zn svojirn bra- tom. Vedel, da ie im5l brat neko na- ! meščeulco v meshii bolnisnici, xaieto pa jc zap-ustil. Zadn.ie case pa se je sJie- i sal in se ji poskuša! zopet približati, ^c- daj pa ona ni hoceia nič vedeii o njem. To ga je bolelo in postal je neuavaclno zaTniSljen. Ko yi prisel stare-Si doniuv je zaslišal iz stranis\'a nekoliko strelov in bratov krik. Planil je proti stranišču. cia bi mu pomagal, a bilo je že prepozno. Revež je izsrreiil proti sebi 9 krogelj, ka- terili šest mu je šlo skozi prsa. Najvlš.U hrasti na zeiulii so v parxu angleškega lorda Powisa. Sredi obšrr- nega hrastovega gozda stole ttije rt- gantski hrasti, ki so vsi visoki nad In- desct metrov ter zuaša niiliov obseg dva metra nad zemljo okoli pet metrov. Vsi trije hrasti zavzamejo okoil 750 m pro- stora. Neaadna suirt. Redarstvu v Zagrebu so prijavili, da krovski pomočnik Slav>:o Leš t]i prišei na delo tor da ic prejSnji dan govoril, da ne bo moffel več dofgo zdržati pri delu. Qospodar Vrbančič je poslal nekoga v Lašcvo stanovan;e, tr- kal je dolgo na vrata: a ui dobil nobenc- ga odgovora. Skozi ključavnico je viücl l.eša ležati na slaml. Policim. Id je prl- Sla na lice mesta ie ugotovila, da Je Le§ umrl na srčni kapi. Stoiotnlca smrtl Vitiiclina Hcrschcl. 25. tm. je minilo 100 let, kar je umrl zna- ni astronom Hcrschel. V svoii mladosti ie T3il godbenik, a ga to ni veselilo, za- nimal se jo !e za zvezdoslovje. Lota 1781 jc odkril planet Uranus In leta 1787 one lnni Titanijo in Oberon. Stavka Unj.eriških žcle/.i»ičiu.iev. 148-000 članov eksentivneyra odbort',..že- leziiFČarJev se bode sesta'o v New Yor- kn, da odločijo, če sprejmeio predioge odbora, ki *eli posredovati v vpraf*"- ¦n.iu železiiiSkc stavke. Uspeh teh propozv- cij je odvisen od vpražania, kako se no zadržala prejšnja desnica. V Kariadi «stanove radiološkč z^- vod. »Times« poroča, da ic vlada ^ Quebecu udobrila svoto 100.000 doiarjev, da se ustanovi radiološki zavod, katen bo spojen z univerzo v Montreal». Ta zavod hi se pečnl specielno s proueav;»- njem raka. Elektrlka v DJakovu hi üaiilaluki. Djakovska občina je koncaia z inätala- crjskim deiom električne napeljave za luč in pogon. Osnovala ^>e k dužba, ki izda delnicc po 1000 K. Banialuka se ye dogovorila glede uvedbc elektrike = dništvum »Omiš« in čaka samo na Po- trditev saraK'vske pokrajinske uprave. Kongres pravoslavnih cerkva prirc- di srbska cerkvena siuoda, na katerem se bo reševal tudi predlog, da se refor- mat'or Jan Mus proglasi pravoslavuini svetnikom. Ubit razbojiiik. Ko se ic vračal neKi scjjak s kraljevega sejma skoz Maksi- mir, ga je napadcl neznanec. Skoči1. ic na voz iiti zakričal: »Daj mi donar ali živ- ljenje!« Kniet mu je odgovoril, naj po- čaka da potegne listuico iz 2epa. Ker ic bil inrak jc kinct potegnil nicsto listnicc samokres ter ustrelil razbojnika, ki je bil na mestu mrtev. Kmet je sei na prvo orožniško postajo in javil slučaj. HI. unieinUka raz^tava liluba >Oro- har« v Mariboru. Mladi in a^ilni slo- venski umetniSki klub »Qrohar« v Ma- riboru priredi letos od 8. do 17, sept., o priliki Pokrajinske obrvne razstave iji v zvezi ž njo, v tclovadnici dckliškc ljudske in meščanske sole v Can\-arjevi ulici v Mariboru svojo III. umetniŠKo razslavo. Raxs'tavc se udeleži krog 15 umetnikov iz Marlbora in inariborske oblasti, tako da bo nudila v vsakeni ozi- ru pupoln vpogled v stanic vpodablja- joče umetnosti v naSein severnem o- zcmlju. Priporočati bi bilo, dn bi se za to važno kulturno. prireditev ob nieji zanimala tudi širša Jivffoslo-vanska iav- nost ter jo posetüa v čim lenšem številn. Zdčotck šol. leta 1922 23 ua niestnl ženskl realni gJmnazIÜ v Uubüanl in im i. njo zdniženlli oüdelkih. Petrazreünn gimn. osnovna. sola. Vpisovanje v 5> razr. In ostale razrede sc vrši v torek, due 12. sept, od 9.—11, ure v posamer- iiili razredih v poslopju lieeia na Blei- weisovi cesti. Za vstop v 1. razr. je pru uesii s seboj krsini list iji izprK5evalo o cepljcnih kozah. V viSjc osuoviie ra?:- roje se ne sprejema nobejuh novih go- jenk. Pouk se priene v sredo. dne 13. sept. tl. za 1. razr. ob 9. uri. za ostale rasrede ob 8, uri. — Aiestni dekl. licej. S šol. letoin 1922/23 ostaneia le že raz- reda V. in VI. Vpisovanje za gojenke, lei želijo nanovo vstopiti v enega izmeu toli dveh razredov, se vrši v torek, U. sept. od 8.-9. ure. Qojeuke prinesejo 3 seboj zadnje izpričevalo in krsini list- Sprejcmiii izpit'i za te gojenke so v sre- do, 13. sept. ob 8. uri. Oo-ienke, kl so br- le že na zavodu, se javijo v sredb, due 13. sept. tl. od 9.—U. ure z zadTi.'ijri 5z- pričevahjin. — Mestna žen. real. in rei. real. gi-mnazija. ? Sol. 1. 1922/23 se o- tvori se IV. razr. realne in VIII. ra/r. re-f. real. giumazijo. Vpisovanje za im- novo vstopivšc goknke v I. do VIIT. razr. sc vrši v torek. dne 12. sept. o-o- 9. — 10. ure. S seboj jc prmesti /adnje izpričcvalo in krstni list. Sprcjcinni iz- Piti za gojenke za !. razr. in za gojenke v ostale višje razrede so v sredo, S3. sept. ob S. uri. Oojenkc. ki so bile že \-,j zavodu, se javijo 13. sept. od 9.—n. ure v. zadnjim izpričevclotn. r;oiiavlj:«ini. '-n dodatui izpiti za licej in gimnazijo sc vr^e v sredo, 13. sept. ob S. uri. Vpism- n;i in prispevcl: za učila z:\ gojenke li- ceja in giTmuizijc 10 Din. Otvoritveiiü služba božja za ginin, osnovno solo, ta licej in za gimnazijo jc v čctrtek, H. sept. tl. ob 9. nri v nim-slci cerkvi in ]e obvezna za vse gojenke. Po slti2bi bo2ji se vrneio vse gojenke v 7avod, d:\ se jim naznani umik in prečita disciplinary iil red. Pouk se prične na iicehi in gim- naziji v polnem obsegu v petck, dne 1-'j. sept. tl. ob 8. uri. Finoldtni trgovski teCaj. Rok za vpisovanje je določen na pcteK. dne 29. sept. ad 15.-^17. ure. Sprejcmui h]v.t je v soboto, 30. .sept. ob 8. uri. - I'inoletTia gospodinisäka Sola. Rok za vpi- sovanje jc ctoločen nn dan 2. okt. tl. od 10.—12. ure. -- dojenkam in starišcm svetujc ravnateijstvo, dn sc toeno drZc določenih rokov, ker se nozneie ne sprejmc gojenk pod nobenim pogojem. Kavnatc'.jstvo. Pqyhz uetnškega Sovlniznia v BosüJ. NcmŠki »Kulturband* je sklical za i7. tin. veliko zborovanje nemških koloni- stov v Bosui v Vrbas. Od 10.000 priCa- kovanih se jih ic udeležilo naivcč 150n. Mala udeležba je iz7val-.i volikn pnpar- jenost. Ljubijanska borza. Dne J-l. tm. so sc ob 3, uri v začasnih prostorMi ljub- Ijanske borze sestali zaslopniki kolom- alnc stroke k posvetovanju. Knodusuo so pozdravljali skorajšnjo otvoritev borze in utemeljevaü ujeno potrebo, bodisi gled» poslovanja v valutah in iTe- vizah, efektih in blagu. Kolonijalna stro- ka jc od uekdaj tiave/nna na prekomor- ske dobave. Veliki inoz-jinski trgovci nasMm posameznikom v skoraj neznanl dcželi ne morejo veliko uiiditi, a vse drugače ugodno se bo stvar razvila, ko budo imeli priliko oferirati na borzi. Z'x naše narodno gospodarstvo bo to vsc- kako važna pvidobitev. Razpravljalo sc je potein o usancah, borznem razsodi- šču hi času otvoritvc borze. Povdarjaio se je tudi splošno pouebo ustanovitvc tranzitnega skladišča, leer tlanes na5e narodno gospodarstVo zbo? nepostoja- nja takega skladiŠCa giilii velikansicc vsole na korist Trsta. Istotako se Je sklenilo naj tudi borza nastopi pri me- rodajnih obln stih, da se pri pogiijanjih in sklepaujih konvencij s Ctvskos!ova?,ko varuje naže koristi zlasti v Pogledu iz- voza naših vin, žganja in zivil. --.Ob 5. iiri pa so se sestali trgovci z živtuo ni živhislu eksporterji. Razpravljalo se )e o usancah in se je sklcnüo U-, poseben sestauek za sestavo isüli. Ta se-stanoK naj bi se vršil ciinpre.i. Ustanovitev borze pozdravljajo vsi in posebno_rov- darjujo ponicn borznega razsoJisča. TroSaiina ua bencin. Oencralm ül rekciia posrednih poreza.ie z akiom br. 20475 sporočila generalni drrekciji carrn. da je v razpisu C. br. 5077 pogresuo po- stavljeno. da se Irošartoa na bencin pia- cu za 100 litrov, ampak se mora glasni za 100 kilogramov in se ima tedaj v tem smislu predmetni razpis popraviti. Gciicralna direkeija car!ne obvežCa, da se ima za izvoz otrobov osigurati vr- luto ravnolako kakor za dnifff* predme- te, za katere je osijjuranio vahite pred- pisano v smislu Clena 16. pravilnika. Nakup devlz in valut. Stranke, »;t prosijo pri odborih za promet z deviza- mi in valutami pri Narodui banki uli nje- nih podru/nieah odobreuja za nakup ae- viz in vaiut morajo od 1. sep-tembra i9^? naprej i>rez izjeme priloziti proSiijani potrdilo pristojnih davünih uradov o plaCilu davkov za 1. 1920. J921 in 1922. Od'boii za proraet / devi-zami in vaiu?a- ml nt> bod-o od 1. septembra vpo^tevaj! nobene prošnie, Če ji ni priložerio gori navedeno poirdiio davčniJi uradov in ee stra-nke niso .plač-ale prcdplsanih davkov • Dav^ni uradi bodo kdajali potrdila po predpisih naredbe generalnu>ca iriSpes- torata ministrstva financ / br. 12.219 i dne 1. avgusta 1922. Pobiianie trošarino na zcaiije. Kulw- uje žganja proti plačilu trosarine se iz/.a 1. septembra 1.1. ne ])rijavlia več pri uav- tinili uradih, tcmveč edhio le pri oddel- ki-h iinančne kontrole. Izza 1. septembra sprijenrajo davčni uradi le prijave za Kuhanje žganja v oiuh ZKaniarnah, ki i'inajo posebno dovolienje, da plačuje.io trušarino za prijavljen?) kirlianj.« žganja žele dva meseca Po prijavlienju. Kulia- rije žganja se mora prüiiviti vedno prr c-nciu odvlku finanune- kontrole, v kaic- rem okolUu se bo ?.ganic Kuhalo. Prlja- va se mora vloziii redoma vsaj 48 ur pred pricetorn kuhanja. vendar sme sia- rc.isiiia oddelka finaučne kontrole, avo dopusv-a kontrola, ia rok prirnemo skrav Sati. TroSarina se vplača s poštno po- ložnico, ki jo bvozplačno izda oddelcK fijianOnc kontrole, pj-i naibliÄnicm po5t- .uem'urudu. Tiskovine za prijave se <.*o- bivajo pri oddelku finanCive kontror^ proti povrnitvi nabavne cene po ?0 para za polo. II. Ljubljanski v/orču> ve4e>seinenj od 2. do U. septeml>ra W2 vrSU se bo v 70 paviljonih na sejiniscu ki obsega 40.000 m2. Nu tem prostoru raistavilo bo svoje najboljse izdelko 800 razstav- ljalccv. Trgovcem, obrtnikoin in polje- delcem nudi se z obiskoin te važne vc- Icsejmske prireditve najlepšn prilika za nakup prvovrstitcga blaxa. katero bo ravno na scimu najccneiSe na prodaj. Legitiinaciju veljavne za ves čas veie- seinia stanejo l'Jin 40.—. S temi segitilliA- cijami zdruzeiia jj ugodnost polovione vožnje po vsch želczuicah nase lrraljev.- ne do Ljubljane in nazaj, poljuben prosi vstop v vse velesejmske Prostore in v historičuo razstavo. Legitimadje dobijo se pri denarnih zavodih v vsch vcčjih inestih in trgih. Stanovaniski odsek Liub- ljauskega velesejma preskrhi na Žcljo ugodaia in zdrava stanovanja. Legitimn- cija za enkraten oblsk stanc Din 10. — Obis'čite II. Ljubljansivi veiesemenj. Dobra žena in mau ima vedno ne- koliko steklenic lekarnarje Fellerja pn- jetno dišečega «Elsafluida« pri hiši. Do. bro služi za drgnenje hrbta, rok, nog ih celega telesa, kot kosmetikom za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdar- nejši in dclujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali ! špecijalna steklenica skupno z zavojem in poštm- no za 72 K pošilja: Eugen V. Feiler, Stubica donja Elsatrg 356, Hrvatsko. n Izdaja in tiska: Zvezna tlskarua v Celju. Odgovorni urednik: Llc. Edvard Šlmnlc. Ppodo se 10 praznlh sodov razne vtllkosti, po 1, 3, 4 polovnjake, v gostilni pn Orenardirju pri Celju v 2 torek 5. septembra popoldne. * Trgovec tSče "»«-i lepo opremljeno sobo. plača do 700 K. Poizvedb^ pri upravi lista. Več različnlh m2~2 strojev u pletenje »e kus»f. Ponudbe pod ,A. M. 29' na upravo. Kupim po wi*ofei cei%i vsako množino jamsHcga lesa plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- • staj na naslov KoroScc Dragotiu, 67-7 lesna trgovina, BraslovCc. 834 kev. 99. »NOVA D OBA< Strati 5 !| Modele čevljev !' v celih serijah iz lepenke, po mo- |l dernih kopitnih oblikah ali aine- rikanskih oblikah izrezane, do- bavlja >:a tovarne obuvala in čev- i Ijarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. ' Zgarnje siele \ izdelujem iz öd tiaručnika mi do- poslanega materijala, prvovrstno* hitro in po ceni. Posebna dela- zmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne ohuvaila. Nakup, reparaturii in prodaja ! čevljarskih stpojev, Zahtevajte prospekte od Ralpn ! F. Richter, Subotioa VI. I Poučsva^je v vseii strokah, moderne, ineha- nične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78-16 Vdova brez olrok Išče goslilno tyb v najem ;ili na račun. 2 — 1 Was..:•¦•:¦: V. P. Ostrožno 49, p. Celje. »tev. 0103. Razglas. NTa držiiviii bubiski Soli v Ljubliani *e zrtvne due 2. noveinbra 1;>.?2 UCNI TECA.I ZA BABJCt: v. .slovcnskiju učiiini jcüikoni. Tcciii nn trajal do 31. avgusta 1923, t. i. deser me- secev. V hi teččij $e sprc.iernaio zcn.skc, ki so niso prekoračilv 40. let:-i svo.ie sta- rosti in ki so. ako so šc neomoženc, Jovršilc 24. leto lür so uwiejra jcziKa /inoznc \' besedi in pisavi, Pouk jc brez- PlaCvn. Vse prosilke iriurujo vložiti p!- stneno prošnjo za spreieiu v babiško *olo pri pristojnem okraineni trlavarslvn, ozironia mestneni liia.'-dstratii. clo due 10. oktobru 1022 Prnšnii iiaj pnlo/.e krstiii in ro.istni iiüt. fventimlnu -poročni lisi. ali cc so , dove, suirtiii Hsf svoje-Ka moia. dalje (»blast vono po trie no nravstveno izpriče- s'alo. potem izpričevalo uraclnü^a zdiav- aika pristojuetfa političnciru ohlasiva, da mt zdravc in tolosno in duševno spu- sobno za nk. potem izpricevalo. da irnajo koze aii ela so jim bile kozc iznova oep- iienc izpričevalo o šolski i'/obrazbi in. -C so ubožjie tuili /akoniti nbožtii list, urediiost imajo za ta icčai orosi'lkc iz mariborskc oblasti. Hue 2. noveinbra \()22 nb osmili sc moraio prosilke o&cbno iaviri v državni ženski boiiiici v Liubljani. Stara pot štev. o. *kkvr najprci opravijo prt'dnisrmi sm'L'- k'timi izpii. Vsc iičcnke nuiraio vi:s čas bivati \' .iitt'rnatu. l.'cenke. ki so uboznc in potr-jbuc, sc spre>nie.io \' internal brezp'lacno prc- •rožneišc pa niora.io piačevati hrano v inter natn. Zdravstveni odsek za Sldwnijo v Linbl'.iani. due 16. avtfustü 1922 S.iiiitetni šcf: ür. Katičič. s. r. Štev. 2969/22. Prijavii 2ganjekulie. üazglas. Na podlagi clopisa okrajne uprave finanšne kontrole v Celju z dne 24. av- gusta 1^22, štev. 1173, se razglaSa sledeče: Od 1. septembra 1922 dalje se mora ŽRanjekuha proti plačilu trošarine pri- javiti le pri pristojnem oddelku fi- nančne kontrole v Celju in ne več pri davčnem uradu. Celje, dne 26. avgusta 1922. Uradni predstojnik: Šubic 1. r. Ha hrano, stanouanjs se spreime 2 do 3 dijake i. boljše rodbin«?. Kje, p<»ve uprava lista. 10032-1 Frodaja posestva Dne 1. sept. 1922 se bo na javni dražbi prodalo posestvo v Govejpotoku pri Hrastniku. Izklicna cena znaša 60.000 kron. Dražbeni pogoji so na vpogled pri notarju Avgustu Drukarju v Laškem. 1006 1 Ma prodaj! Krasna graščina, velika vodna sila. žaga, lepa ekononiija, živi in mrtvi inventar, pohlštvo. Dobre gostilne in trgovine, mala in velika posestva, hiše, vile itd. Realitetna pisnrnu ,Rodna gr«da\ looo CELJE, Dolgopolje št.1 BUjard francoski, v jako dobrem stanju, SB proda. 1002 Cena K 30.000. Naslov pri upravi lista. Motocilcl xnamke »ALLR1GI1T«, 3 HP, 1 ciitn- der, 7. novo pnevmatiko, v najboljšem stanju. se proda K 25.000'—- Ogleda se v mehan. delavnici gospoda Gams, Oaberje pri Kind. 2—1 Učenec se išče za trgovino me5anega blaga, v malem mestu na Spod. Štajerskem z boljšo Solsko izobrazbo in dobrimi spri- čevali. Nsslov v npravi lista. 2—1 Sprejmem fakej d\*a čeuljarska pornočnika vajena boljšega dela. TanjSek Valentin, čevljar, Dobrna pri Celju, • r* ¦ 1007 l Pozor! Kam gremo v nedeljo? Na veselico! ki ;o priredi »Prostovoljno gasilno društvo v Rogatcn« dne 3. septembra 1922 ob 3. uri pcpoldne pri novopopravljenem gasilnem stolpu s sledečim bogatim vsporedom: Velika tombola, sre- ^j^fe^V pies na prostem (po- čolov, šaljiva pošta, ^VSaA polna godba Horvat). lov na klobase, ame- WHfmlzSßB Dobre pijače rlkanska ženitev itd., ^m^^y in JedJ v *»8tnl režijH Opomba: V slučaju slabega vremena se vr§i veselica ob «stem času v gostil- mlkih prostorih gospoda BrezinSeka. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Šivalni stroj »Singer« se po primerni ceni proda. Istega se lahko ogleda pri tvrdki Pelle, Celje. Ženitna ponudba. Artilerijski podčastnik. živeč sedaj v Banatu, 26 let star, simpatične zu- nanjosti, postane v kratkem oficir, želi se spoznati z gospodično prijazne zu- naniosti (ali vdovo), zdravo in izobra- ženo, dobrega srca. izvežbano gospo- dinjo, ne čez 30 let staro, katera bi bila zmožna tudi vsestransko za trgo- vino in gostilniško pvedstojništvo. — Prosim stari?e in dame, ki ustrezajo zahtevam, da piilože slike ponudbam. SHke se potem vrnejo, za kar jamčim s svojim polnim imenom, katero leži pri upravi. Ponudbe prosim poslati pod Sifro »Resnost in poštenje« na uprav- ni5tvo lista. 3 Hotelski „omnibus"-voz pripraven za kako pošto, kopaušče ali prevoznega podjetnika za 12 do 14 oseb, na strehi za prtljago, za- pirajoč, jako dobro ohranjen kakor tiov, se radi družinskih razmer pFOCia. Interesentje naj pišejo pod naslovom »Omnibus,« na upravništvo lista. 3 Proda se posestvo srednjeveliko, v bližini Celja, drugo zopet pri Novi cerkvi v bližini Dobrne. Interesenti se naj obrnejo na uprav- ništvo lista pod »Posestvo«. 3 W» 9 iimozijisflii ali učenka meščanske Sole iz boijše družine na stano- vanje in hrano. — Kje, pri upravi »Nove Dobe«. Učenec se sprejme v pekovsko obrt 2-1 Matevž Zadravec, Teharje 45. V 974 2-2 Zagoifina in za kupivo ppippavljen les se zopet oclcla.ja»« Papna zap I. jugoslöy. lesne IniastPije d. z o. z. Celje, Zavodna. Suite jab«, lipoVo cilctje, bti- ttjdo oljt in polists« pridelH« plača najbolje tvrdka 40—12 SIRC RANT, KRANJ ielefon int. At. 9, in nudi po najnižjih cenah na debe:o sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za povzorjene ponudbe gob. M Pozor! M Zawarujte proti požaru poljsht pridtlži, hmelj, gpzdovc, hue in gosp. poslopja Zavaruje se lahko za par mesecev. — Premije zelo nizke. — Pojasnila daje «stmeno ali pismeno Jfldransta zaoarovalna dpužbaut61iwii 949 zistip v Celju, bw 22 ^ Kupujem rrd in mehek, rezan in tesan les Cenjene pismene ponuebe z navedbo di - menzij, količine in cene franko oddajne pc»- staje prosim poslati na firmo Franc Vehovar, tovarna pohištva in lesna 976 trgovina v Celju. 10-3 Dobra domača hrana za opoldne in zvečer se dobiva od I. septembra naprej na Glavnem trgu at 10, I. nadstr., zadnja vrata. 987 2-2 Sprejme se dijak 1. gimn. razreda ali meščanske Šoie na stanovanje in hrano. — Naslov v upravništvu lista. 3—2 Dec vipcev in wjNk se sprejme pri tvrdki »ZLATARKA« v Celju. 857- 8 Češpljc sveže, kupi vsako množlno Robert Diehl, ~ parna veležganjarna Celje. Jermenarjf, sedlarji, lapefntKi, kolarji, pletarft in torbarjl, ne pozabite pogledati ILiUiil(lniL|ililll|šf.!24 od tvrdke 995 2-1 99:UOX&TT1ME'S d.d. trgovina jermenarskih, sedlarskih, tapetniSklh, kolarskih, pletarsklh in torbarsklh okov, potrebščln In orodja. Duga ullca 12 ZAOHBB Telefon 14*96 »Sofeolsko draüro« v Šraarju pri Jelšah naznanja tužno vest, cja jc premlnui njegov zvesti Clan in odbornik, brat Cduard keguart ključauničar in hišni posestfilk u Šmarju pri 3elšah, Društvo ohrani zvestemu bratu in marljivemu de- lav cu na polju Sokolstva trajeti spomin. V Šmarju pri JelSah, dne 28. avgusta 1922. Stran 6. »NOVA D 0 B A « Žtev. c Poštnl ček. rač. 10.598 edne lotex»ije. Itogistpow. kreditna in stavbena 3t»dpugaxoiK.iavt ^^IIbk "LÄSTNI DOM Sprejema hranilne vloge ln jih obrestuie 5° «!? *°ie 5 Din od »««I Pro« odpoveä« po S .V--, Din od sto. PH večjih naložbajh ^^^^S=^S PO dogovoru. ;—r» Hazširjaite »Novo Dobo!" Tüern/c a scm c c^ezm 'c\ tn (/fu^c/i rn ednih prec'mefev. ( 1 { r- ' / S - ! Senn, sinn im, pii, % brompir, solje' I in druge dezeine pridelke kupitje in prodaja ( ! Oset Andrej, Maribor i Aleksantfrova ceaia 5% 81869-H Telefon SS / BobičfccitosRO nift! SIwuq eksistenctt! Za nad 50 let staro, renomirano in daleč znano trgovino rezanega gradiva, z letnim prometom do 50 vagonov, »e iŠČe v svrho razširjenja podjetja ' I sposoben družbenik I z odgovariajočim kapitalom. Prednost imajo v tej ! stroki vešči Slovenci. Po dogovoru more sodelovati tudi tovarniško podjetje, ki se bavi z rezanjem lesa. Natančnejša pojasnila daje VILRO BRUME1STER, Brod n. Saui 989 2—2 poštnl predaJ 21. NflJFINFJšf MEDKINMLNI KONJflK ROBERT DIEHL ^k..________ ¦ i^iiiii...........«i>iii<»ngnnw Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja \z sadja izdeluje 891 60—7 PüRNfl VELEŽ6flN]9RN9, ROBERT DIEHL CELJE SLOVENUA C3E2ILiJ^: Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolom Iiiei Uiii MM v Celjo iZvPäu]e »agpotone spomenike, gr>ob- nloe,o\tai»je,pohiStveiie plofiöe, zidne obklade iz pohepskega granltalnvseh vpst ma^mo*.ja, aalje atopnice, pod- atavke in vsa v to sti»oKo spadajoča dela.