Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. nezna številka 20 stoiink. Izhaja: vsako sredo popoldne in soboto zjutraj. Stanc za celo leto 15 L. „ pol leta 8 „ „ četrt leta 4 „ Za inozemstvo celo lcto 35 L. Na naročila brez do- poslanc narocnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik : Polde Kepennlc. >lov. fasizimi's in ga temeliito oerta- vali, da se je našemu Ijndstvu narav- nost zagabil. Osramoeeni se skrivafo sedai po naših v a sell in trgih njego- W nekdanji stebri in lastne sence jih je sram. Prokletstvo odpadništva! Kaj se godi po svetu? v V zadnji štcvilki smo označili, k.ie Se tlijo iskrc pod pepelom, ki le čakajo Jl^odiic sapc, da izbnihnejo v plamen. *Poz()rilj smo, da je od izid'a nem- ^ih volitev d,osti. dosti odvisno ali Sl bo Kvropa odaehnila ali si bo mo- fj'la še tesneie opasati meč in bajonet. ^edeljske volitve v Nemčiji so poka- ^c, da bo sletdnje držalo. Evropa bo p naprej živela brez miru. sosed se ^ bal meiasa, politika oboroževanja, Llinih sej in ustvarjanja vojaskih zvez D° Sla naprej. Kje bo konec? Dokler j^ ne bo človeštvo začelo daviti v lslstni krvi. Po marčnih volitvah. v » marcu niso neinške volitve odlo- •?'¦* za nobcncffii karodkl'ata. Treba se P? Mo še cnkrat vreči v volivni lx)j. , "'* bloka, monarhistov in republi- a'iccv, sta niorala za ponovne volit- .e skrčiti šte\ilo kandidaitov. Vsak ^niec je vedel, da ne gre zdai za po- t) a'' socialni program te ali one 0Si|nTezne stranke, ampak le za: mo- tir''«Ja al.i republika. Le ti dve ideji ^tcl se borili za ljudsko diišo. Ncmci ;° bili razdeljeiii na dva tabora. Re- j^'blikanske stranke so doljro koleba- j!i ria katercga inoža bi zedinile svoje ^usove. §Io je za izbiro med Brann- °^ in Marxom. ?J^-.^öno so se le vsi remiblikanci ^ ^'mili za vodjo katoliškega centru- Ul drja Viljema Marxa. Komunisti so I)a še vedno tiščali v ospredje svoje- .ira kandidaita Tli^Imanna. Tež.ie je bilo za desničarski blok. Ozirali so se po pripravni osebi za knndi-d'ata, ki bi vlckel. Kandidata iz prvih volitev dr. Jarresa so vrffli čez krov. Tedaj so se spomnili starih Vi- ljemovib generalov Ludend'orffa in maršala Himdenburga. Zvlekli so ju v politični vrvcž. Tu sta se oba sene- rala vlekla čez zobe, dokler se ni pr- vi rnnaknil in je preostal le Hinden- burj? kot kandidat. Ostžil le pa še tretji kandidat komu- nistov. 'I'h'ilinan:1.. Stranke weimarske koailiciie so se trudile, dlne rok,e del a, blago za nje je silno poskočilo. §olskim otrokoni so v šoli razdeljevaili male praporce, dti so jih vihteli po berlinskih ulicah in vzklikali za enega ali drngega kan- dSdtita. V soboto zvečer sta imela oba kan- didata svoja zadnja načelna govora. Oovorila sta vsak v svoji delovni sobi v brezžični aiparat, ki je raznesel nji- ju bescde širom Nemčije in Rvrope. Prvi je goivortl von Hindenbnrg, da je treba združiti vse ncmške sile, da se Nemčija reši. da je za sodelovanje z vsetni sosedi in da hoee miru; nje- govo najveeje prizadevanie bo, se iz- ogniti vsaki novi vojni. S temi bese- d'anii jc hotel nblažiti strah vseh tis- tih, ki so še videli njegov meč krvav izza zadnje vojne. Ni pa spregovoril bescde o deinokraciji in po kaki pott bo krenila njegova politika. Koj za njim je govoril Marx. Pou- darjail je, da je le demokracija rešila Nemčijo; ta je prinesla nemški repub- liki zaupanje zunan.iega sveta; le na ta način bo možno vstvarili v Evropi mirno sožitje vseh ljudstev. Svoj go- vor je sklenil z bescdami: »Pozdrav- Ija.m srečnO' bodočnost Nemčije!« Odločilna nedelja. Temiia, deževna noč je za torn za- vila vso državo. Le vodiitelji posamez- nili sknpin so se posvetovali in pri- pravljali za glaisovanje, ki je pričelo že ob sed.mih zjutraj. Vse kar je nio- glo lezti so spravili na volišca. Pripe- til sc je celo slnčaj, da so privedli na voJišce bolnika, ki je umrl. komaj je vrgel glasovnieo v žaro. Po večjih bolnisnicah so kar notri imeli volivne komisije. Tu pa tarn je prišlo do s|x>- padov med republikanci in monarhi- sti. Po ulicah so koiakali močni od- delki nacionalistov in delali raz]x>lo- ženje za Hindenburga, za stare dni nemske slave. Proti vcčeru so se jele zbirati nepreglednc množice ljudstvai l>red ured'nistvi glavnih listov in čaka- le številk. Uredništva so postavila kar posebne kino-aparatc in so od časai do časa na platnu kazale. kdo z-magu- je. Do enajstih ponoči je imel Marx še prctežno vcčiiio. Potem pa se je razmerje preobruilo. Izid volitev, V poud.djek zjutraj jc že šel po ce- lem svetu glas: vojskovodja, vojni maršil Hindenburg je bitko dobii. Vo- litev se je udcležilo 78.5 odstotkov volivnih upravičencev t. i. 30,306.217 volivcev. Öd teh je dobil Hindeiiburg 14,639.399 glasov ali 48.2% . Mn.'rx 13,751.640 glasov aili 45.2%. Thälmann 1,915.178 glasov ali 6.5%. S tern je monarhistični kandidat zniagal nad republikanskim z 887.759 gltusovi večinc in je s tem izvoljen za predisednika rieni&kie republike. Kake dalekotseižne posledice imajo nedelj- ske državne volitve v Nemčiji nele za hvropo, ampak tudi za druge dele sveta, bomo videli v naslednji šte- vilki. Prijavite naknadne terjatve do Avstrije. Run, 25. aprila 1925. Kmetsko - delavska zveza me le ze koj od zaeetka pozvala, naj posre- diiiem pri vladi, da podaljsa rok za prijavljenje tirjatev nasprott Avstrtji in Ogrski, ker je nemogoee. da bi vsi naši Ijndir zvršili predpisano delo do 2/. aprila. Sporoeil sem finanenemu ministerstvu zahtevo Kmetsko - de- lavske zveze, toda odgovorili so mi, da je podaljšanje roka nemogoee, ker se protivita avstrijska in ogrska vlada. Pretekli teden sem dobil tznova po- ziv od Kmetsko-delavske zveze, naj se potegujem navzlie vsemu še en- krat za podaljsanje roka. Sei sem na finaneno ministerstvo in zvedel na- slednje: italijansko zunanje minister- stvo se je obrnilo s posebnim irismom na dunajsko in budimpestansko vla- do in ju prosilo, naj podaljšata rok za prijave za par meseeev. Veeraj 24. aprila je došel odgovor od obeh vla-d. Obe sta prošnjo odklonili. Rok se iorej ni podaljscd. Dunuj in Budimpcšta sta na oblju- bila, da bosta prijave. ki pridejo po 24. aprilu, kljub temu dobrohotno proueila in morda naknadno sprejela. Stran 2. >GORISKA STRA2A« Avstrija in Ogrsku nista torej rekla nie goiovega. Upajmo pa. da bodo prosnje, ki pride jo po 24. anrilu ven- dar sprejcte in zato pozivamo VSF: OSKODOVANCl:, KI SO ROK ZA- MUDILI, NAJ VLOZlJO ČIM PREJ PRIJAVE NA PRISTOJNO OB- LASTVO. Dr. Engelbert Besednjak drž. posluiicc. DNEVNE VESTI. ČČ. gg. poverjenikom Goriške Mo- horjeve družbe! S 25. apriloin se jc zakljudlo na- biranje člaiiov za »Gori&ko Mohorje- vo družbo«. Nabiralne ix)le smo po ve- čini prejeli. Maujkajo nam lc sc nc.ka- tere. Prosimo čč. gg., ki še niso po- slali nabiralnih pol, da to nemudoma store. ODBOR. Naš čolnič izide začetkom inaja. Dopisnike p-ro- simo, na.i z dopisi pohite. V odgovor na nesiane napade, s kiaterimi sc je zaganjala »Kdinost« v na'so »Pros vet - no zvezo% so darovali v Prosvetni sklad: Člani in članice dmštva v idriji oh Bači 10 lir, društveniki iz Slapa oh Idriii 15 lir, Svetolucijan 3 lire, društvenik iz Pcčin 2 liri. To je v resnici krepak odgovor in zasluži, da se mil pridružijo še druga id'rustva. Našo delavno in mogočno »Prosvet- no zvezo« hoste pustili pri mini, go- spodje svobodomiselci, sicer se hoste pošteno opekli! Vreme. Letos je zelo nenavadno vreme. Deževja je že toliko, da ni mogto ljud- stvo IK) dcžeii se niti vsega posejati. Par djii sem. je pa skoro jesenski mraz. Predsinoči je pa celo sneg po- belil polovico Cavna. Pa smo skoro v maju! Koj po božiču smo pa videli že trobentice. Rimski romarji. l)o 20. aprila jc prišlo v Rim za sveto leto 95 romarskih vla-kov iz Ita- lije in 63 iz tujine. Pripeljali so 40.987 romarjev. Upajo, da se bo obisk v letnein. časn zvišaJ. Kdo je „ta pravi?« Prejeli smo neko okrožnico, kjer se vabijo vsi mestni in okoliski toba- karnarji na skupščino v prvi polovici inaja. Dnevn.i red hi bil: ustanovitev gori'ske strokovne podiružnice narod- ne zveze tobakarnar.icv in razna vpra- š-anja, ki se tičejo tobakarn. Na tej okrožnici je podpisan Bruno Piccioli kot zastopnik podružnioc iz Vidma. Koj za to okrožnico je prinesel pismo- noša v uredništvo drugo od faišistov- skega sinidikata. Tu svari tajništvo fašistovskih sindikatov, da nima oni gospod pravice zastopati tobakarnar- jev in da je vse njegovo delo škodlji- vo. — No, slovenskih tobakaniarjev menda ne bo ne eden ne drugi zasto1- pal s posebno vncmo. Gre za prvenstvo. Kakor znano se je že dosti expedi- cij na Mt. Everest, najvišjo goro sve- ta, ponesrečilo. Drugega julija odpo- tuje pa nemška expedicija, da stopi na teme zemlje. Tudi te bo bržkone častihlepje umorilo. Za enotno fronto. V n&foljo so se scstali v Ljubljani vod'itelji SJoveuske Ijudske in hrvat- ske puc'ke stranke. da se pomenijo o složnem nastopanju ofoeh strank, ki imata popolnuma ista načela. Je bil pa tudi že zadnji čas. Iz mrtvega mesta. Bo'lgorija se še vedno koplje v svoji krvi. Najprej je hotel Cankov zvniiti vso krivdo za atentate na holjševike in — svojo bivso prijateljico Jngosla- vijo. Pa se mn ni posrečilo ne eno ne drngo. Zdaj se pa krvavo mirščuje do- ma. Po izjavah angleških zastopni- kov je zaprtih preko 6000 zeinljorad- nikov. Novine pojejo ved'jio isto pe- sem: ker se je ta in ta zarotiiik uoiral aretaeiji, so ga na mestu nstrelili. To je pač čiidmo, da se vsi upirajo areta- eiji. Glavno mesto Sofija je kot iz- umrlo. Po cestali drd'rajo le oklopni avtoinobili in odinevajo koraki pa- truli, ki love koinuniste in zeml'jorad- nike. Vlada je dala te dni razgkusiti, da je dobila v svojc roke načrt aten- tatov na zbornico, na glavno pošto in tako naprej. Pa iina spet v rokah po- vod za ubijanje in klanje. Zdi se, da piska klarinet pri tej polki nek tajen svirae. Tolstojeva zapuščina. Literarnai zapuščina pokojn^jja rnskega plsatelja Tolstoja je zdaj pripadla njegovi hčeri Tatjani. V za- puščLni je sila dosti ncobjaivljenih spi- sov. Te je pa zelo, težko zbrati, ker so pisani na posanieznLh majhnih li- stičih. Tols-toj je iinel namreč pravo strast, da je s papirjem štediil do skrainosti. Teoretično praktični tečaj o seji sviloprejk. Podravnateljstvo urada za kmetijski potovalni pouk obyesca kmetovalce, da bo priredil doktor Detalmo Tonizzo v nedeljah 10., 17., 24, in 31. maja t. 1. od 9. do 11. ure predpoldne v pro- storih kmetijske sole v Gorici, via Trieste 43 teoretično praktični tečaj o reji sviloprejk. Tečaja se morejo vdeležiti vsi, ki se ustmeno ali pismeno vpišejo do 30. aprila t. 1. pri podravnateljstvu nrada za kmetijski potovalni pouk v Gorici (Via Trieste 43) steles on 111). Mestne novice. Lastnikom psov! Ker se je poja-vila v več krujib pas- ja steklina določa goriški mestni nia- gistrat, da morajo vsi psi na javnih prostorih imeti nagobdiik m biti pri- vezani na vrvici. V nasprotnem slu- čaju bo pes oddan v opazovalnico za doho šestih tednov na lastnikove stroške. Poleg tega bo lastnik še za- pa del glohi. :;: Goriški zupan v nevarnosti. Predziidnjo nedcl.io jc šla posebna kn- misija gledat na Lokve, kje hi bil najpripravnejsi prostor za zdraviliš- če. Po končanein o!srlt-dn se je koniisi- ja z goriškim županom senatorjem Bombigem vračala čez Prsval v avtu proti Gorici. Na nckern ovinkn se je pa avtu med dirom snelo kolo in sc trklialo prav dol do Soče. Lahko hi sc pripetila velika nesreca. >db katere Pa k sreči ni prišlo. Slučaj je obvaro- val našega župana. !lt Sumouinor. V pctek proti vcčeni si je pognaJ v mestnem vrstu kroglo v glavo grof Alexander Behizzi, clan in vodja ninogih nacionalističnih or- gan izacij v Gorici. Doma ie bil iz Ritna. Bil je baje v slabih gmotnili nizmerah. Priredili so m.u nad vsc sijajen pogreb. Pokojnik ie bil tudi napram Slovenceni zmercn. zato se va spominjattio. * Cene na goriškem tramvaju se bodo od pojutranjem dalje t. i. od pr- vega maja spremenilc. Ne bo več kot dnslej dvojna cena po 40 in 70 stotink, ainpak bo vpeljan euotcn listslk po 50 stotink. * Modernu vzgoja. Vzgojitelj nam piše: Vojna je menda vse pojme na glavo preobrnila. Kar jc hilo prej prav, je bržčas zdaj napak. To zlasti 0'paza.m pri vzgoji rnladiine. Gonica, čeprav pokrajinsko mestece. se lahko ponasa kar s tremi kini. Amerikansko kričave rekla me tc nehotc ustavijo. Pa kaikšne so te slike pred katerimi sc ustavlja zlasti šolska ni[adtna> na ix>ti k ix)iiku in nazaj; po večini napol razgaljcne ženske ali pa prizori, ki so izbJjuvek najbolj bolne fantazije.. Vse to vabi nezrelo mladež v kino.. Posečanje vzgojno silno slabo vpliva- jočih kino - predstav se je neka-m ta- ko udomačilo med goriško šolsko niladežjo, da se kvarne posled.ice ve- dtio holj kaže-jo. Najhuje jc pa, da ce- lo ix)klicani vzgojitclji in učitelji silijo Miladino v kino, češ to je kulturna reč. Pred ncdavnim casom jc dal učiteli na neki gorlški srednji soli kot šolsko nalogo >^Prvič v kinu«. V zadfiji klopi se dviftiie slovenski diijaček z dežele in se nakremži, da še ni bil nikdar pri tei stvari in ne more zato napisati ta- ke šolske nabge. Gosi>od.in i>o vzroii, da je to škandal, če ni bil še nikdar v kinu in je začel nckaj innnrati a barbnrskcni narodu. Pa šc ena leps'a! Neko popokljie pridrdrata no Korzu dva kamijona. Raz voza jc zrla glava pri glavi l.iudskoišolskih otrok nekje z Brd nienda. Ustavijo se pred ki- uom na Korzu in stopajo lepo v vrsti za ucit'Jljem h kino - predstavi, ki ni bila prav nič prikrojena zn šolsko niladmo. Sicer je pa dancs žc vsake- liiii jasno. da je najbolj nedolžna ki- nopredstava za ljudskošolsko mladi- hi) neprimerna. Ne čitumo li daii za1 din em o mladostuih zločincih. ki jib je ravi/o kino pokva.ril. Zatoi kličem vscm, ki mislijo, da je kino vzgojno sredstvo: ne naklanjajte nam take kulturne in take »moderne« vzgojef V tern pogledu ostanemo raje »bar- barski«. Darovi. Za Alojzijevišče so darovali po 10 L vlč. gg.: mons. dr. Jos. Ličan, nions. A. Berlot, mons. Ign. Valentinčič, ravn. I. Reščič, D. Doktorič, A. Rutar in dr. St. Brajša. Vsem Bog stotero poplačaj! Za „Slovensko sirotišče": V spomin blago- pokojne gospe Lucije Marusič iz Solkana daruje gospa Gabrijela dr. Frankova 50 lir. Za „Slovensko sirotišče": Kmečka poso- jilnica v Podmelcu ustanovnina 200 L, di- vaški fantje potom „Malega Lista" 6 L. Srčna hvala! Listnica uredništva. A. Uk., Branica: Sola še obstoja. Vogersko: Osebno in brez podpisa, zato ne more v list. Kaj je novega na cleželi? Sv. Križ pri Ajdovščini. V zadnjem dopisu smo rekli, da se siri komunistična kuga iz raznih sre- dišč po oeli dolini. V naši občini se sicer ne nahaja noheno tch središc, a ob mcji ohčine obstoja že dol go vrsto let neko pridobitveno podjetje, ki širi konuuiističnc nauke. Iz tcga srcdišča črpajo med drugimi tudi naši koinu- nisti, kakor tuidi preje socialni demo- kraitji'j, svojo dmsevno hrano. Možu kupčija s komunističnim blagoin do- bro uspeva. Nagromadil si je lepo premoženje — pravijo, da ne manjka ninogo do miljona — in postal jc ko- ncčno res pravi »čisti« kouiuuist, vsaj tako se mož raid1 naziva. Zdaj nam je jasno, da obstoja dvoje vrst komunistov: čisti in logično vzeto ne- čisti — jX) domače umazani. Kakšni so ti poslednji, hi res radi vedeli. Tu se hero, oziroma so se čitali časopisi, kakor »Delo«, »Goriški Slovenec«, »Nova doba«, »Novice« in zadnji 6as nienda tudi »Rdinost«, a nase glasilo > Straža« se čita le tedaj, če jo kaiteri U'ost v žepu s seboj prinese. V tej trdnjavi »čistega« komunizma se do- ločujejo bodoCi občiuski zastopniki za vse ohčinc njihovega območja — pred vsem za našo občino. Ob enajsti uri svetu.ieimo' temu vzor komunistai, da se ne vinešava v tuje zadeve, ki ga nič ne brigajo, sicer pridenio z dej- Tu na tem le potu me je vrag premotil. Spisal Peter Rosegger. Podomacil Zagorski. »Saj tudi ti nisi bil truden in si vendar sedtel. To je grdo in sramota zate, da se zdaj delaš tako nedolž- nega.« »Nič sc ne delam ncdolžnega, to pa tudii vem, da me mores slepiti, koli- kor ti je ljubo; le na to glej, ali ti hocem verjeti ali ne, da sem jaz bil ediiiii, kateremu si zaupala, da te pe- lje skozi gozd domov.« »Verjami ali ne, moj dragi Nande, to mi jc malo mar, le da mi drugi vcr- jamejo,« »Marica!« SunH je s prsmi proti plotu in je krcevito grabil s pestmi proti njcj, onai pa je odstopila za dva koraka od pJota. »Glej, divji fant,*tak si zmeraj,« je dejala; »če im&š kako rad ali pa bi jo hotel zadaviti, takoj se spraivis na njo z vso silo. Vidim, dia danes s te- boj ni govoriti, pa zato je še čas. Dam ti čas, da prernisliš, Nande, ali hočeš sam odpovedati pri Mrakovih, ali naj jaz to storini, Nič si ne domisljaj, lju- bi, da bom odstopila.« »Ali me mores prisiliti, koniederče- va hči, da te poročim?« »Tega ne. Hočeim le, dti te tudi dirn- ga ne bo imela. In kot poznam Mraka pa. njegovo hčer, mi ne bo- prav nič težko, da to reč dožcnem. Bog s fceboj, Nande!« Odšla jc. Škripaje jc zrl za njo. — Ta ženska je pravi hudič! Poitem je preslo več d.tii. Povsod so dclali priprave za veliko ženitnino. Tinčkai jc živela v tiIII sreči. Mogla hi bila poročiti fincga sinu z oskrb- ništva na Gradišču. Dolgo se je v njej borila ljubezen s častiželjem. slednjič je zniagala prva in deklc se ie odlo- čilo zcti revnega mežnairjevega sinu; njegova srčnost jo je premamila, o njegovi ljubezni je bila prepričana, na njegoyo zvestobo je prisegala. Oče ji je v teh zadevah piistil svobodb in je bil prepričan, da ho njegova pamiet- na hči sfcorila panieten sklep. V teh dneh je Nande nekoč na.pe- ljal pogovor z njo na nestahiost v ljubezni, ki da se tako pogostoma do- gaija. In zvedel je kar hitro, kako mi- sli njegova nevesta o tern poglavju: proklela je nezvestobo ženske in pro- klcla je lažnivost moža. Raje da bi u- mrla, ko da bi postaJa nezvesta; in nezvestega moža ne bi nič na odgo- vor klicala, dala bi sc brž ločiti od njega. Zato vzame moža, ki pred njo ni še iinel razmerja, o kaierem sine hiti prcpričana, d'a je ona prva in zad- r.ja njegova ljubezen. Nande sicer ni maral besed, zdaj pa je rekel, da je vendar mnogo žena, ki tako močno Ijubijo moža, da včasi celo raje skozi prste pogledajo, ko da hi mislile na ločitev. »Prijatelj!« je odvrnila, »če bi tudi rncne pfišteval med take, bi se pač grdo motil. Z dušo in telesom hočem tako živeti, da boš imel pravo ženo; in to zalitevani tudi od tebe.« To je bila jasna beseda. Dnevi so tekli, komaj teden dni Je hilo do ženitnine. Nandie je znal tako napeljati, da je v skritem kotu na Kaiuncm zopet enkrat srečal Marico. Naiucnil se je zgrabiti JO' pri srai. »Ce me imaš še make rada, ne me- či mi ovir na pot!« Smejala se mu je v obraz: »Ravno zato, ker tc preveč rada imam, te ne pustim no'beni dirugi. Mordia* da znaš ti to umctnijo: eno rad imeti in driij-i0 poročiti — jaz tega ne znam.« :;Ljuhimkanje je pri vas zenskalj prvo in zadnje in ste uverjene, da ni nič drugega na svetu, na kar treba nusliti.« »Pri vas sc ljubinika.nju pridruži šc lažnivost, zato jc seveda treba ffl^' vc.« »Za našo gkivo ne praišate, ko ic res, prej za našo roko, ki naj van1 pridobiva kruha.« »Vain moškini je seveda ljubezen le za kratek čas. Me pa. mocamo za to tisočkrat trpeti. Greh, ki visi na vas> moranio me izbrisati s propastjo »n smrtjo.« (Dalje pride.) »GORlSKA STRA2A* Stran 3. stvi na dan, ki inn ne bodo v cast in ne v korist. Podgora. (Zanimive sličnosti dveh komisarjev.) V »Straži« čitamo, da imajo v Sol- kanu komisarja in verno, da je to g. M. M. Tudi mi imamo komisarja v osebi g. M. M. Oba ta gospoda usta- navljata gospodarsko stranko za bliž- nje O'bcinske volitve in obema služi v ta mimen »biročin«. Ko'lika sličnost kaj?! Pa še nekaj! Lepega due potegne »biročin« nasega komisarja v Pod- sabotin in se kot tak ne vrne več. — Gotovo poskrbitc tudi tarn v Solkanu, da vsiljeni vam oče kornisar, ostane sanio še krčmar. Torej tudi tukaj sličnost. V tako važnih občinah, naj si ljudstvo samo izbira gospodarje. In to se bo v kratkem tudi zgodilo na izrecno željo g. prefekta in našega ljudstva. Poljubinj. Izobraževalno društvo v Poijubinju naznanja svojo prircditev due 3. inaja t. 1. ob 3 popoldne v prostorih g. Fr. Luznika (pri Kacjanovih). Spored je i sledeči: 1. Giacoino Leopardi, II Sa- | bato del. villaggio, 2. Janez, Jalen, »Dom«, drama v štirih dejanjih, 3. V. Vodopivec, Ti plakaš, 4. O. Dcv. Kako bom Jjubila. Ker bo prireditev v za- prti'h prostorili, se bo vrštla ob vsa- i kem vremenu. Bratska dnistva in vsi, ki se zanimate za kul.turni razvoj naše mjadinc, ne zaimudite lepe prilike in ste prav vljudno vabljeni. Igro »Dom« so doslej vprizori l.i pri nas io v Gorici, zato upamo, da bo tudi de- žela sprejela z veseljem to lepo novo dram.«. Glavni motiv draime je: rešiti lasten doin. Dranio oživljajo lepi pri- zori, ki vsporedrio oživljajo vse de- janje. Zatolmin. Pieteklo nedeljo dne 26. t. m. smo se divili razmahu naših gorskih dru- štev. Dmštvo v Zatolminu jc nastopi- lo s svo'jim že napovedanim progra- lnom, Občiiidmali snioi toeko zai toč- ko; vse je bilo tako točno izvajano, da moramo pohvaliti in častitati dru- štvu na lepem vspchu. Pesmi »Kiša« in »Laliko noč« sta; nas naravmost presenetili. Občudovali smo pa na- ravnost izborno podano güoboko Ja- lenovo delo »Srenjo«, ki smo jo prvič videli na naših odrih. Predmašanje v.seli oscb io bilo tako vzorna in taiko živo, da smo se resno vprašali, ali smo v gledišču in ne v podeiželskem društvu. Glavne vloge, kakor tudi Postranske, vse so bile srečno poda- ne. Le par manjšili pogreškov bi bilo omeniti, ki pa celote niso kvajrili. Martina je mcstoma zašla deloma v • ifektiranost, Gros je preveč sekal be- Svid'c. Ti in še par malih pogreškov pai Popolnoma izginejo, ako primerjamo celoto, ki so nam jo podali izborni nasi mladeniči in dekleta. Cast dru- •Štvu za tako lepi užitek, ki ste nam ga nudili. Le po začrtani poti! Kazlje na Krasu. Dne 22. t. m. smo dofoili v svojo snedo domacega, prav v naši vasici rojenega du&nega pastirja prceustite- ga g. mons. Antona Kjudra. Do se- daj je bil v službi 25 let v Barkovljah pri Trstu. Sedaj si je izvolil svojo bor- no rojstno vasico, da v njej preživi svoj pokoj. Pred napovedanim priho- domi se je zbrala velika množica ob- činstva ter pričakovala novo d-oslega dusnoga pastirja, da ga počasti. Med ^nnožico sta ga pričakovala tudi na§ Prcč g. župnik iz Torniaja in preč. g. naš dosedanji. dušni upravitelj. Naj- prej ga je pozdravil g. župnik, kako da smo ga z veseljem pričakovali in sodaj dobili v svojo srcdo mcd naß. Prečastiti g. monsiiijor se je do solz Kinjcn lepo zahvalil in izjaviil, da ni pričakoval takega sprejema. V imenu dinuštva »Dneva žar« ga pozdravi niegov prcdsednik, in v imcnu obči- ne pa naš občinski zastopnik, nakar niu podeli še šolska deklica šopek cvetlic z lepim. nagovorom. Potern se Je prcč. g. podal v cerkev ter nam Podelil sv. blagoslo'V z Na.jsvetejsim; Pevci so zapeli »Hvala bodi Gosix>d Bogu«. Našemu preč. g. monsinjorju želimo, da bi ga nam Bog ohranil na mnoga leta. — Ob enem se tudi za1- livaljujemo našemu d!osedanjemu du- šnemu upravitelju preč. g. Alojziju Žgurju za vso njogovo ix)žrtvovalnost in ljubezen do nas; bil nam je pravi tolažnik, posebno par bolniin in umi- rajočim. Na tern mestu mu izrekamo srčno zahvalo in mu kličemo ljubi Bog Vani povmi vse kar ste za nas storili. Občani. Iz Kanalskega. Prejeli smo pismo kmeckega fanta iz Kanalskega. Podajani« njegovo sodbo o napadih na našo »Prosvetno >,vez(>«, da vidijo naši bra.vci. kako sodi ljudstvo po deželi o tern. Bral sem v »Edinosti«, da jc po njeni sodtoi članek s podpisom »Clan društva včlanjenega v Z. P. D.«, na- pisal dr. Besednjak. M koncu pozivih omenjcni list »Gor. stražo«. naj piscu izda, čenrav ve, da je ta nien liinavski !)oziv brezploden. Če je v članku re- snica, naj jo »Edinost« prizna in ne stiče za dopisnikom; če ne. naj pa stvarno odgovori, brez takih »atov- skili« pozivov! To je moja skromna sodba. Sicer se pa itak zgodovinai ponavlja. Bral scm v knjigi. da sam dr. Prijatelj, vseučiliščni pflofesor v I-jubljani, oeita starim libcralnim vov- diteljcm, dia so vsekdar skrili prav« barvo, ko so jim, nasprotniki povedali, kaj delajo. Začdi so govoriti o slogi, kma/lu so jim pa zopet zrastli rožički. Danes je pri nas isto. Scdaj govore o slogi in o, razkolnikili, svo.iecas.no je pa »Edinost« pisala (v četrtek ali l">etek po državnozborskih volitvaih), da je ločitev duhov potrebna in na- viija kot vzgled za to tirolske Nemce. — Enkrat tako, drugič narobe, kot sapa piha. Naša skrb pal bodi, da z:be- remo vse ennkomisleče v našili kr- ščanskih organizacijah. Kdor hoče z nami delati dobrodosel, kdor ne. svo- boidino muj mi si pa tudi ne pustiino svobode kratiti od nobenih gospo- dov! Šturije pri Ajdovščini. Dne 2. maja ob 8. uri zvečer in dne 3. maja ob 3. uri popoldne uprizori šturska šolska mladina krasni mla- dinski igri .1. Ribičičevi s petjem: »V kraljestvu palčkov« in »Kraljica palč- kov.« — Pridite vsi, ki ste že lani videli naše malčke na odm in se di- vili iijili krasnim izvaijanjeni omenjc- nih iger. Pa tudi vi, ki niste bili ta- krat navzoči, pridite, ne bo vam žal. Pokaži.te s svojo udeležibo ljubezen do naše mladine. Da se ne boste dol- gočasi.li so vam porok naši malčki, ki vas bodo zvabili za nekaj ur vsak- danjega življienja v čarobno krftljestvo bajk. Idersko. »Bralno društvo« v Iderskem vprizori dne 3. maja. ob 3. uri popol- dufč .lurčič-Bajukovega »Tihotapca«, dranio v petih dejanjih. Med odmori svira društvena godba. V slučaju sla1- hega vremena se bo vršila igra pri- hodnjo nedeljo. Lokve. Lokve kmalu ne bddb več vas, am- pak moderna zdraviliščna naselbina. Komisiije že hodijo merit in ogledovat prostore za bolnišnico, kamor bodb baje lahko spravili do 500 mestnüh otrok. S tem hoče.io proslaviti petin- dvajsetletnico kraljevega vladanja. Kobjeglava. Društvo »Kraški Slavček« praznu.ic letos 20 letnico svojegn obstoja in priredi v ta liamen na binkoštni pon. vesdico. Na spwedu je igra »Dnev- nik« terrazlične pesmi in kupleti. Pro- simo vsa sosedtnja drušvta, d'a bi na ta dan n,e prirejala prireditev. Na- tančen vsporod bo pravocasno «b- javljen. „ Štanjel. V znanje sosediiim. bratskim društ- vom: Pevsko bralno društvo- »Šta- njel« v Stanjelu priredi prvo nedeljo meseea maja, to je 3. majnika, veliko spomladansko veselico z bogatim vsporedjoni, ki se objavi o pravem času. Zato prosimo sosedna bratska druStvu, da ne priredijo ta dan veselic. Grahovo. Pri nas vprašujemo eden drugega, ka-j je z našim gasilnim dništvom. Toliko truda in dbnarja smo zrtvovali, da si nabavimo potrebno orodje in obleko, pa jih nim'amo Wd'aj rabiti. Pod prejšnjim načeLnikom smo imeli vsaj vsak drugi ali tretji mesec vaje; pod sedanjim. načeliiikoni pa že čez pol leta nolwne. Morda se bo zdaj, ko se narava prebuja, tudi on vzdra- mil. V nedeljo smo imeli volitev no- vega odborai našc »Citalnice«. Go- spod podžupan Rink je kar na svojo ¦roko poklical iz Gorice nekega mila- dega doktor.ia Gruidlna kot oidposlan- ca edinjaske Zveze prosvetnih dru- štev. M'ladi gospod in pod'/upan sta na vse protege dokazovala, da se mo- ra čitalinica, ki ni bilai še nikjer vpi- sana, včlaniti v edinjaški zvezi. De- jala sta, da so diru&tva včlajijena v -Prosvetni zvezi« izrecno obvezana, da korakajo pod krščansko klerikal.no za.stavo, mcd tem, ko so pri svotw- domiselni »Zvezi prosvetnih drutšev« bolj prostet. (Op. uredniistva: Hvala lepa za to izjavo! Torej društvom včlanjenim v »Zvezi pr. dr.« ni treba korakati ]X>d krščansko zastnvo. Uvodničar »Ed'inosti« pa skuša doka- za.ti, da so vsi tarn okol.i najbolj kr- j šČLi.nski.) Na tem zborovanju. kjer je bilo razen petoriee gospod ičen v kratkih krilcih, le še peščica drugih, so sklenili, naj se čitalnica vpi'se tja, kamor liočc podižupan. Nairavno, da sta bili »soglasno« izvoljeni tudi Mi- cika in Pavlica, ker sta bili najbolj glasni. Podžupiin je tudi hotel zlesti v odibor tako, da je zdaj podžupan, vrtnar, mlekar, dlrustvani odbornik in tako naprej. Vsa rcč se je brez ne- sreče končala, odposlanec se je od- peljal domov, Mici in Pavlica pa» spat. Ljubinj nad Tolminom. Pret. nedeljo je priredilo twk. »Bral- no druištvo« ve.sel.ico ter vprizorilo >MikIovo Zalo«. Cudili smo se kako je niogoče v tej gorski vasici prirediti tako težko igro, ko ni na razpolago učenih moči ter primanjkuje vse: odra, prpstora in kostumov. In ven- dar so vrl*i f ant je in diekieta täiko iz- boTiio resMi svoje vloge, da se je vse občinstvo čudilo ter jih burno \k>- zdiravljalo. Velika požrtvovatnosl in trud naše mladine na Ljubinju je bila obilo poplačar.a. Občinstva se je zbra- lo iz To'lniina, od Sv. Lucije, od Podu melca in tudi oddaljenih vasi toliko, da je bil Bizjakov kozolec natlačen, ter ni moglo veliko oseb dobiti nro- stora. Cast vrlim Ljuhinjcem. Cast pa tudi pazrtvova'lncmu kaplanu g. !v. Semiču, ki je hodil cel postni čas v.ečkrat v tednu zvečer iz oddaljnega Tolinima na LjubLnj ter največ pripo- mogel h tej sijajni prireditvi. Razunie se samo ob sebi, da je bilo tudi petje pod vzomim vodstvoni g. kaiteheta A. Pavlina izborno, posebno čc pomi- slimo, da niso bili fant.ie sc nikdar na odru, Nemški Rut. Malokrat se oglasimo, dasiravno se tudi pri nas marsikaj zgodi, posebno to leto. Dne 16. inarca se je smrtno ponesrečil posestnik Maklavž Bizalj na potu med Strziščem in Rutom pri Rajt- larju. Pobil se je do snirti. Še huje pa je pretresel vse Gore drug slučaj. Bilo je dne 17. aprila. Posestnik Ivan Stentler je mlel v takozvanem občinskem mlinu. Zvečer ob 7. uri je bila še pri njem njegova žena. Nič slabega sluteč je šla domov in on ji je rekel, da pride čez eno uro. Pa ga ni bilo nikjer. Drugo jutro gre žena ila vse zgodaj pogledat v mlin; tu ji je nudil grozen prizor: našla je svojega moža mrtvega v mlinu s presekano glavo. Kaj takega se v naših krajih še ni zgodilo; mirni pre- bivalci Nemškega Ruta so vsi prepla- Šeni. Pričakujemo, da oblastva razkrijejo grozno dejanje. . Idrijske novice. Drumatično društvo. v Idriji vprizori v soboto 2. in nedeljo 3. maja v rudniškem gledališču »Si- mon««, igrokaz v petih dejanjih. Gle- dališčc jc scdaj prenovljeno ter služi zopet i>rvotnemu svojemu namenu. Po ti'iko. dolgi suši upamo. da se bo občinstvo v kar največjem števiiu vdclcžil« predstave, zJasti ker je na- men dobrodclcu. Cisti dobiček se namree porabi za zdravljenje bolnega dečka, ki se pošlje na morje. Niüse geslo bodi: Najnesrečnejšim največ ljul>ezni! Gasilni dorn se bo po zagotovitvi občinskega ko- misarja Angclclli-ia začel graditi za- čctkom mesecaitnaja. Z izkopavanjem tcrnclja pa se začne že s prihodnjim tednoin. Če se bo to res tako izvedlo, poteni gre velika zasluga zn to p:ič prefektu Ricci-ju v Vidmui, ki, kako-r se zatrju.ie, sam osebno no odldlelkili svojega urada priganja, da Ix) dobila naša občina v pmavem času vsa. za gradbo potrebna dovoljenja, tako od prefekture, dežehuga «dbora. in' tudi od stavbnega oddelka. Vojne sirote, ki so potrebne zdravljenja v rn'orskih kopelih vabi po posebnih lepakih ob- čina, naj se priglasijo. Prav je, da. se oblastva pobrigajo ked-.ij tudi za zdravje nevezcv. Občinskemu komisarju kav. Angdelli-ju je uinrl pretekli te- den v Riniiii ujegov oče v 86. letu sta- rosti. Izrekamo mn naše sožalje. Nesreča? V torek d,ne 21. aprila zvečer je fi- nančna straža obstreli.lia gospodarju »Zr<\\ Kovkam« 2 konja, izmeid' kateiriih je eden težko ranjen. imtMiovani go- spodar je namreč dvolustnik: posest- vo jc namreč na italijanski strnni, kü- riito kamor gonijo živino napadati je pa na jugoslovanski strani. Ko> je ime- novanega dne gonil hlapec konje na vodo, se je dogodila nesreča najbrže v znioti, da gouijo čez mejo, oziroma tihotairijo z živino. Rnjiževnost in umetnost. „Vdova RošHnka" in še kaj. V Gorici se je baje ustanovilo neko »sbvionsko glcdnlišče«. Pod tem na- slovorn ini razumemo seveda nekaj drugega, kot »umctniški« k'rogi, ki se zbirajo okroig Oramatskega društva v Gorici. Gledailisce naj bod'e sedež slovcnske umetnosti. Da je pa te-m »umctiiikoin« za vse kaj dlrugega kot za unietnost, so pokazali pfetekl« ne- dclio, ko so postavili na oder »Vdovo Rošlinko«. Kaj ne »umetniki«. trteba je kaj pikantnega, privlačncgu, da se priteun: okolica v Gorico in da se napolni blagajna — in to je pač glavni namen vaše »umetnosti«: računati z nizkotnim.i instinkti mladih Ijvdi, ki .üli vleöe ono1 sk.rivnostno sepetanje in iKimigavanje v »krščanskem« sloven- skem dnevniku: »Ceš, pridite, videli boste iiekaj, pa: ne:po\^rho kaj, sicer nas bodo »stri.ija.rji« raztrgali. Vse skrivnosti Rošlinke ležijo skrite za odnwu! Sa\nio pridite, le vkup, velika koinedija, interesantni prizori, halo, no-tri goispoda mioja!« Pa so prišli. Veliko jih sicer ni bilo in oni, ki so prišli, so se suvali s ko- molci in si stopali na noge. Hm, to bo nekaj. In kaj je bilo? Skoro petdeseletna vdova Rošlmka zapeljuje kmečkega fanta skozi vsa tri dejanja; konečno pa sc ji ven- darle izrnuzne in se oženi z nje- no hčeirjo Ma-nico. Kaj je ta brez- idejna krpuca'rija iz umetniškega sta- hsčar »Cei čas ne zaide med dejanja niti ena, najbolj plitva iniscL niti eno čustvo ne priklije na dan. Dialog o- \)\et'd dve uri krog suhotne snovi, ka- kor da krava z repom maiha, a bi lahko trajal še dalje, vso noč, in no- t ran jc razincrjc komedije se ne bi premaknilo niti za pcd. Vse skupaj je litcrarno našemljeno juhe-slovenstvo, — ajda, kamižola, sveti Duh, romar s svecko za klobukom in saprabo'lska baba — ViCiika pra-zna škatlja. Humor igre s-pomiiija na »Kmeta in fotogra- fa«. Tako sodi o tej novi slovensiki komediji (ki je res le komedija, pri- jetna za nedeljsko popoldamsko ob- činstvo) sloven ski literarni oconjeva- lcc' vseučiliščni profesor v Ljubljani dir. Izidor Cankar. Stran 4. »GORISKA STRA2A< Ta igra jc smcšcnje in blatcnje na- I šega kmečkicga življenja in našili slo- \-en skill ljudi po deželi. Kaj menite vi, unietniku, da je naš rod res rod niz- kotnosti, kakor ga predstavljate vi in (lolar? Pričakujemo, da vain bo do naši okoličani dali zaslužen odigovor, da jih vabite s tro;bentaini v Gorico in se pot em norca delate iz njihovega zivljcnja. Sramota, da »slovensko gledališčcv< v Oorici ne zna ceniti svo- je.ua rodn in ga opeva le v blatu! Če minute drugili prizorov, kot so pri- zori v postelji, pustite »unietnost« in otvorite hiše, ki niimajo z umetnostjo nieesar ojmiviti! Naj bo konec takega »umetuiskegfa« updzarjaiija v Oorici. Ce ne >boste sa- rni luvpravili konca, bo za to skrbelo naše lindstvo in zlasti naša okolica. Mi prihajamo v gledališče po team zdravo lira.no, poniije prepuščamo vam! David Doktorič : 7 Marijinih pesmi za mešani zbor. Gorica, 1925. Ooriški skladatelj P. Poktorič je raviiokar izdal zbirko Marijinih pesmi, ki bod'o brezdvomno dobrodošle mir- šim cerkvenim zborom. P. Doktorič spaida v ono vrsto nasih ustvarjajočih glasbenikov, ki so krenili na čisto no- va |X)ta. Pričujoče pesmi, sveže po svoji melodiki in harmonic.no bogato nasičene. so namicnjene v prvi vrsti boljšim zborom, ki stremč po vedno večjem napredku v pevski umetnosti; prisvojile si pa bodo gotovo tudi srea manj izobrazenih pevcev in po- siušalcev, kcr so po večini pesini tnelodiozne in gorko občntene. Zelo lepe se nani zdijo štev, 2. in 4., a zla- sti 5. in 7. Ltev. 6. jc pies em eisto svoje vrstc; štev. 1. kaže nekoliko sorodnosti s Premrlovo istega naslo- va. V 3. pesmi poje v prvem delu emo- glasen zbor s spremljanjem orgelj; svetovali bi, naj radi lažjega izvajanja po.iu prvo vrstico tega dela nižji gla- sovi (alti in basi), drugo pa visji (so- prajii in frenorji). Organisti in pevo- vo-dje naj te najnovcjše pesmi teme- Ijito proučijo in jili večkrat preigra- jo, da bodb začutili vso niih skrito lepoto in jo znali potcm vdaliniti tudi svojemu zboru. Zbirko, ki je na pro- da j v Katoliški knjiearni v Oorici, toplo pri.poročamo. Znamenito delo. Tzšel je »Slovenski bijografski Ic- ksikon«. To znamenito delo, pri kate- rem je več let delal znani slovenski kulturni delavec dr. Izidor Canikar s iwmocjo najodličnejših znanstveni- kov, pomeni v slovenski književnosti velik naprodek. Polgo je tlela ta misel med Slovcnci; strašili so se trudia in pa — založnika ni bilo. Končno se je vendar našlo velikodušno poldljetje Zadružna gospodarska banka v Ljub- Ijani, ki je to znanstveno delo zalo- žila. To bo spomenik slovenske moči vsein potomcem. Sedaj je izšel prvi zvezek; prinaša bijografije od A do polovioe fZ. Kratki življenjepisni po- datki in seznamek slovenskili mož, ki so na kateremkoli -nolju narcdiii kaj več kx>t le svojo dolžnost. V leksikonu so tudi tujci, ki so zaslužni za sloven- «tvo. Zc v prvem zvezku je naved-enih več naših primorskili poMtičnrh in kul- tumili delavcev. — ¦ Naroča se pri »Za- dnižni gospodarski banki« v Ljublja- ni in bodo stali vsi zvezki 600 minar- itv. Posamezen pa 70 dinarjev. Listnica Kmetsko - delavske zveze in političnega društva „Edinosti" v Gorici. 1. L. M. v P.: Rok je že pretekel. 2. Skupini K. D. Z., Crni Vrh: Oškodovanca I. R. in I. M. morata vložiti prošnio za odšliodnino pri pre- fekturi v Vidinu potoni županstva. 3. P. R. Šlurje: V:, pridržite, 2/:; po- šljite ccntrali. 4. Skupini K. P. Z. v Sp. Idriji: a) navod'ilu gliedc hišnega d'avka smo priobčili že ponovnokrat v »Oor. Straži«; b) glede »večernih tečajev« homo posredovali, a nimamo mnogo upauja, da bi uspeli. 5. tup. — Ponikve: Polsljite nam seznam vseh prizadetih in navedite pri vsaki osebi sledeče podatke: 1. št. niv. knjižice in od kedaj jim je bila nakaza.na pokojnina; 2. po kom jim pritiče pokojnina. 6. 2up. — Hrzclj: Vložite prošnjo na prefektnro v Vidniu potoni goriš- ke podprefekture, Istočasno vložite prošiijo tudi na »Ctmnnissione Reale straordinaria per rainministrazione della Provincia del Priuli« — Udiue. 7. Zadnik Franc, Orgar — Rijavec Franc, Pol. Tribuša — Ba.it Peter, Kolübuda — Podrgiornik Alojzija, Vi- tovlju -- Mungherli Anton, Kožbana — Cjabrijelčič Ma.rija, Oorica — Fa- ganel Genovefa, Vrtojba — Cukjati Peter, Medana 25 — Gruden Ivan, Plužnje ~ Koren Franc, Budanje — Valentinčič Andrej, Sv. Lucija — Ke- bar Franc, Sempeter - Kuljat Anto- uija, Oorica Markič Kateriua, Oo- rica — Nicotti Fmilia, Oorica — Kete Franc, Lokovec -~ Ušaj Jožef — Cr- niče — Pavšič Martin, Lokve — zgla- site se ob priliki v tajništvu K. P. Z., Via Muuieli 5. 8. Cej Mctrija, Sturje — Če pokoj- nina, ki Vam je bHa nakazana ne od- govarja kategoriji, v katero spadate, iinate pravico rekurirati. 9. Urbancü Jožcf, Ukanje — Po- kojnina se Vam ne bo izplacala na enkrat. 10. /-'/. Ivan. ßukovo — Ali ste pre- jeli že odlok iz Rima, s katerim Vam je ministerstvo odrcklio pokojnino? Ako ga iniate, pošljite ga tajništvu. Ako niso minuli še 3. meseci. bo taj- uistvo vložilo rekurz. ^ 11. /Vf. vd. B. Trst, Via del Loyd 7: Sin iina pravico do skrajšane voj. službe. Nai vloži pravočasno prošnjo. 12. A. P. Šmihel, Postojmi št. 82: Pošljite nam natančne poidJatke nia- tere in brata: pri katerem polku je služil in kdaj je padcl. L^. t\ A. Trnovo K.: Pri katerem polku je služil sin F. I. in kdaii je pa- del? Odgovorite čimprcj. 14. As. L. v P.: Pravico bi imela, to- da rok je že pretekel. — Tajništvo. Socialni vestnik. Zveza državnih vpokojencev. Pne 19. aprila t. 1. so se sestali vsi državni vpokojenci iz lierpeli, Ro- dika in Pivače na zborovanje v Her- peliah. I>redsednik Roič je v sloven- sčiui in hirvaščini podal poročilo o delovanju zveze v letu 1924. Sogliasno se je sprejcl prod log, naj se razddi en odstotek iz društvcnega fonda med potrebne člane. Iz poročila je razvid- no, da se je število članov zelo po- množilo in so se rnorali osnovati od- scki v Zadru, Reki, Puliu, Rovcretu, Tridentu, I5ociiu in Meranu. S tern so se združili vsi vpokojenci novih po- krajin v mogočno zvezo, ki jo bo mo- rala vlada poslusati. Pru^tvcno prenioženie se je zvi- salo od lani od 12.468.70 lir in z do- hodki v 1. 1924. v zrnesku 36.199.15 lir na 24.2-16.05 lir; v rezervni zaklad je vodlslvo vložilo 10.356 lir. Poročik> je bilo sprejeto s pohvalo. Končno se je še sprcj,el predig, naj se ix>šlje zahva- la vsem oblastvom in parlamentar- cem, ki so organizaciji šli na roko. V bodoče se jim pa posebcj še pripo- roča.io potrehe /elezničarjev na prej- s-njih drzavnili zek'/nicah. Za tern se je sestanek zaključil. K zvezi so se priključili tudi vsi vpokojenci z Ooriške. —- Mesečni pri- spevek znaša 1 liro; zato pa dobe vsi Sviiorejci pozor! V Katoliški knjigarni v Gorici dobite preluknjan papir, ki se rabi pri prekladanju sviloprejk iz spanja. Naznanilo. Razstava Šivalnega tečaja po metodi Gentili bo odprta 1., 2. in 3. maja od 9-12 ure dopoldne in od 3-7 ure popoldne v uršu- linskem samostanu v Gorici. čiani brezplačne uasvete raznili ujiho- vili zadevali. Vpisuje zvezin zaupuik g. Karel Roghella, Gorica. Via Codelli stev. 12. - I. Izjava.*) Podpisani Ignacij Troha, posestnik v Srednji Kanomlji. St. 20 izjavljam tern potom, da so neresnične vse obdol- žitve, katere sem govoril due 14. aprila v gostilni pri Marjani Čuk v Idriji o gospodu Albertu Cesco nadpoštarju v Idriji; preklicujem vse te obdolžitve in se gospodu nadpoštarJLi zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega prega- janja. Idrija, due 25. aprila 1925. Ignacij Troha. *) Za članke pod tcm naslovoin odgovarja urcdništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Vabilo k pednemu občnemu zboru »Kmečke posojilnice« v Pliskovici vpisane zadrugc z neomejenim jam- stvom, ki se bo vršil v nedeljo 10. maja oh 3. uri v župnišču s sledečim redoni: 1. Poročilo načelstva in nad- zorstva. 2. Prečitanje in ix>trjenje bi- lance za leto 1924. 3. Izvolitev načel- stva in nadzorstva. 4. Sliičajnosti. K obilni udcležbi vabi načelstvo. MALA PRUŽINA sprejme takoj sluzkinjo, ki zna dobro ktihati. Obrne naj sie v trgovino Raštelj st. 6. Valuta. Dne 28. aprila si dobi! : za 100 franc, frankov 126.75 do 127.25 Lir za HX) belg. frankov 122.50 do 124.50'Lir za 100 švic. frankov 472.— do 474.— Lir za 100 češ-slov. kron 72.35 do 72.75 Lir za 100 dinarjev 39.20 do 39.40 Lir za 1 Sterling 117.70 do 117.90 Lir za 1 dolar 24.37 do 24.47 Lir za 1 zlato marko 5.79 do 5.85 Lir za 100 avst. kron 0.0340 do 0.0348 Lir Beneške obligacije. Dne 2