cENA LIR 25 Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II g?. GOSPODARSTVO leto vh. št. 155________ ______________________petek, 28. avgusta 1953 ~ trst, ul. geppa 9 - tel. ss-ss FRANCIJA NA RAZPOTJU Hova vlada zahteva gospodarske žrtve - Ogromna škoda tritedenskega stavkanja Novosti angleške industrije na zagrebškem velesejmu Francijo je prve dni avgusta zajelo sravkovno gibanje, ki je s kratkimi Presledki trajalo dobre tri tedne. Fran-coski narod se še do danes ni popolnoma umiril. Stavkali so vse vprek, de-avci, nameščenci zasebnih in javnih “bratov. Stavke so dosegle višek v sPlošni stavki. Angleški turisti, ki so v naglici zapustili Francijo, so v trenutku, ko so ^topili na angleška tla, vzkliknili: »To Je skoraj kakor leta 1940!« Tedaj je Pod vtisom naglega napredovanja nem-vojske prebivalstvo bežalo na vse stfani in angleška vojska se je za ceno ''“likih žrtev komaj rešila skozi Dun-•tergue. Razčlemba gospodarskih in socialnih 'Urokov, ki so dovedli Francijo do te Katastrofe, bi zahtevala preveč proslo-ra. Značilno je, da so stavke izbruh-Pile iz notranjega splošnega razpolo-zenja Francozov brez posebnega priti-slta sindikalnih organizacij, ki so navadno poilitično pobarvane, in da so se stavkajočim pridružili sindikalisti vseh vrst. Tuji opazovalci trdijo, da pome-Uiju te stavke obsodbo splošne gospodarske in socialne politike dosedanjih y*ad, ki je Lanielova vlada ni utegnila Spremeniti čez noč; hkrati pa izražajo stavke strah pred novimi davčnimi bremeni, ki jih sedanja vlada mora na-‘ožiti francoskemu ljudstvu, ako hoče r“šiti deficitne državne finance. Stavke so predvsem naperjene proti Kričeči razdelitvi bogastva v Franciji Feio konservativni angleški list »Daily Pelegraph« vidi glavni vzrok zadnjih stavk v »vznemirjajočem prepadu med j^žkošjem bogatih in bedo ubogih«. Kljub vsem statistikam, ki govorijo o Francoski general in pasa proti sultanu Novi francoski guverner v Maroku gen. Guillaume je odstranil maroškega sultana Sidi Mohameda ben Jusifa, ki S svojima dvema sinovoma in tremi mnami zapustil Maroko. Sultan je vla-uul že od leta 1927 na podlagi sporazuma o francoskem pokroviteljstvu iz le-m 1912. Sporazum določa, da mora Francija ščititi sultana. Toda zadnji sultan je bil hud nasprotnik Francije n ie sporazumno z voditeljem nacio-Ualistov Isqualom delal za popolno ne-“dvisnost Maroka. Spori med maroškimi »veljaki« so ''“želo razjedalj še mnogo bolj pred Prihodom Francozov. Vsak paša se je ahko proglasil za sultana, ako so ga Pozneje potrdili veljaki. Zdaj je 'vstal Paša iz Marakecha El Glaui in na zborovanju 2350 imenitnikov v Marakechu Predložil, naj se sedanji sultan odstra-ni in postavi na njegovo mesto nje-Sov bratranec. Francozi so se nekaj “asa obotavljali, boječ se notranjih ne-'edov, nato pa so sultana odstranili, “m Glaui je njihov prijatelj. 15 arab-sWh držav je že pred sultanovo odstavitvijo protestiralo pri OZN proti fran-c°skemu naklepu. perzijski sah zopet na prestolu Komaj nekaj dni po begu perzijskega (iranskega) šaha iz dežele so nje-govi pristaši pod poveljstvom genera-a Zahadija izvršili državni udar in maknili v ječo ministrskega predsednica Mosadeka, šahovega nasprotnika. ab je danes zopet na prestolu. Dr. Mo-sadek je vladal dve leti, opirajoč se J^aj na nacionaliste in njihovo stran-..° »Toudeh«, zdaj na levičarje. Poro-Cl'a zahodnih listov trdijo, da se je pre-v,ee omejil na boj proti zahodnemu »imperializmu« •— znan je njegov boj Pr°ti anglo-iranski petrolejski družbi 2aradi perzijskega petroleja. V zad-ajem času je izgubil tudi oporo Tou-,eha. Ker se je približal celo nekak-snim nacionalsocialistom v organizaciji »Sumki«, ki je izvedena Po hitlerjev-vzoru, je zgubil še simpatije lesarjev. Pariški »Le Monde« trdi, da s“ šah mora zahvaliti za svoj uspeh »''njaškim, verskim in reakcionarnim -lernentom«. Na Zahodu računajo, da Se bo dalo s šahom laže delati kakor 2 dr. Mosadekom. EPRAVNA VLADA v ITALIJI , Ko ni uspel podpredsednik demo-''stjanske stranske Piccioni, sestaviti Politične vlade, je predsednik Italijan-republike Einaudi poveril mandat pivšemu finančnemu ministru Pelli. °Prej so telefonično povprašali za mnenje De Gasperija, ki je na oddihu Rolli di Valsugana na Južnem Tirolcem. Pella je sestavil začasno »uprav-0(! vlado, ki se ne bo lotila posebnih ažnih političnih vprašanj. Za vlado 0 glasovali tudi liberalci, republikan-»l 'n monarhisti. Glasovanja so se vzdr-ali social-demokrati in misini, proti « so glasovali komunisti in Nennijevi p°oialisti. Glede tržaškega vprašanja je e,lla izjavil, da njegova vlada vztraja ri De Gasperijevi politiki. POGODBA MED ZSSR in VZHODNO NEMČIJO ^ Sovjetska vlada je sklenila z Vzhodno Nemčijo mirovno pogodbo, v kateri 6 ifi' odpovedala vojni odškodnini. J PRAVI NOVI AMERIŠKI Planik .^aahingtonu je prisegel nove ame-QSCi Poslanik v Beogradu James W. .Jddleberger. Po prisegi je izjavil, da , med drugo svetovno vojno z obču-“vanjem sledil osvobodilnemu boju v goslaviji. Dodal je, da so diplomatski 2 Jugoslavijo realistični in do-. 1 in da bo deloval za njihovo zbolj-B "J6 v korist svetovnega miru. Novi lifč "ik j6 v Zahodni Nemčiji po-j !Cni svetovalec visokega komisarja Ujbna J. MacCloya. Dosedanji posla-George W. Allen je bil imenovan Poslanika v Indiji. naglejšem napredovanju plač kakor življenjskih stroškov, trdijo angleški turisti, da se v Franciji z delavskimi plačami od 20 do 30 tisoč frankov na mesec ne da živeti. Nova vlada hoče najti kritje za primanjkljaj v državni blagajni s povišanjem davkov in s strožjim pobiranjem, ker ne more državna blagajna dolgo živeti od najemanja posojili pri narodni banki (»Banque de France«); z druge strani ni mogoče računati na večno pomoč iz Amerike, ki naj! bi krila primanjkljaj Francije v trgovinski in plačilni bilanci. Minister za finance in gospodarske posle socialist Edgar Faure je označi! gospodarski načrt Danielove vlade takole: Vrsta novih ukrepov naj zagotovi nižje cene in dvig kupne moči plač; vlada naj izvede revizijo vojaških in civilnih izdatkov, da bi kaj prihranila; davčna reforma naj zagotovi pravičnejšo razdelitev davčnih bremen med vse sloje francoskega naroda; nova vlada naj zagotovi vrednost francoskega franka, sicer ni mogoče računati na dvig hranilnih vlog. Minister je V svojem ekspozeju omenil, da so se prav pred izbruhom prviti stavk pokazali prvi znaki splošnega finančnega in gospodarskega zboljšanja: cena zlata in dolarja v frankih je padla in znižala so se tudi cene na debelo in drobno. Primanjkljaj Francije pri Evropski plačilni zvezi je padel od 52 milijonai dolarjev v juniju na 2,24o milijona dolarjev v juliju. Faure je obžaloval. da so stavke skrčile proizvodnjo, ki bi jo vlada rada pospešila. Od Francozov je zahtevali, naj se sprijaznijo z zmanjšanjem uvoza. V Žalcu v Sloveniji' ki je središče hmeljarske proizvodnje v Jugoslaviji, je bil sredi avgusta drugi kongres evropskih hmeljarjev, ki so organizirani v Evropskem biroju za hmeljarstvo. Skupščine se udeležijo nad 100 slovenskih hmeljarjev, poleg njih 4 predstavniki hmeljarske organizacije v Angliji. 15 predstavnikov iz Francije, 10 iz Belgije, 67 iz Nemčije in 3 iz Vojvodine Med udeleženci je bil tudi pfedsednik Evropskega biroja za hmeljarstvo Charles Lux. Predsednik je čestital stoletnici hmeljarstva v Savinjski dolini. V svojem govoru je opozoril evropske hmeljarje, da morajo spričo zmanjšanja hmeljarske proizvodnje v lanskem letu v Evropi ter nadproduk-cije v ZDA, posvetiti kakovosti hmelja največjo pozornost, če hočejo ohraniti ravnotežje na svetovnem trgu. Poročila predstavnikov hmeljarskih organizacij v Angliji, Franciji, Belgiji in Zahodni Nemčiji so podala podatke o pridelovanju hmelja v teh državah in o uporabi hmelja v pivovarski industriji. Predstavnik angleške hmeljarske organizacije je predložil, naj bi bila prihodnja letna skupščina v Angliji. Iz poročila belgijskega predstavnika se vidi, da se prideluje v Belgiji hmelj na površini 747 hektarov zemlje. Letno potrebuje belgijska pivarska industrija okoli 50 kvintalov hmelja, to je približno dvakrat več kakor ga Belgija pridela. Leta 1952 so Belgijci pridelali 22.430 kvintalov. (Kvintal računajo po 50 kg.) Predstavnik slovenskega hmeljarstva je omenil, da so pričeli pridelovati hmelj v Savinjski dolini leta 1880. Hmeljske površine so se zmanjšale do leta 1945 na 500 hektarov; na hektar so tedaj pridelali 651 kg. Do današnjega dne so se hmeljišča v Jugoslaviji razširila na 1541 hektarov. V Savinjski dolini bodo letos pridelali okoli 1,300.000 kg hmelja. Jugoslovanske pivovarne bodo potrošile 12% tega pri-tielka, ostali pridelek bo prodan na zunanjih trgih. Računajo, da se bo posejana površina v prihodnjih letih povečala še za okoli 500 hektarov. Zdaj gradijo v Savinjski dolini velike zadevne sušilnice in opravljajo razna melioracijska dela; zgradili so že institut za hmeljarstvo. Letošnji pridelek hmelja bo približno enak lanskemu. V smislu poročila predsednika Evropskega biroja za hmeljarstvo bo Evropa letos pridelala okoli 837.000 kvintalov hmelja, to je okoli 120.000 kvintalov več kakor lansko leio. Največ hmelja bodo pridelale: Anglija 300.000 kvintalov, Češkoslovaška 100, Francija 42.000, Jugoslavija 30.000. Svetovna proizvodnja hmelja v lanskem letu je znašala 1,345.493 kvintalov; skoraj polovica te količine so pridelale ZDA. Razprave o predlagani resoluciji so se zlasti udeležili predstavniki Jugoslavije in Francije. Sprejeta resolucija določa tudi, naj se hmeljarske površine ne povečajo. Resolucija predlaga tesnejši stik z Združenimi ameriškimi državami. EKSPLOZIJA SOVJETSKE VODIKOVE BOMBE Moskovska »Prada« je objavila obvestilo Sovjetske vlade, da je eksplodirala prva sovjetska vodikova bomba in da je njena učinkovitost mnogo hujša kot učinkovitost običajne atomske bombe. Ameriška atomska komisija je potrdila, da je sovjetska bomba eksplodirala 12. avgusta. CENZURA V AVSTRIJI ODPRAVLJENA Na predlog zahodnih sil je bila končno v Avstriji odpravljena cenzura 4 zasedbenih držav (ZDA, Britanije, Francije in Sovjetske zveze). Sovjetska vojaška cenzura je bila odpravljena 8 dni poprej, vojaška cenzura zahodnih sil pa pred 6 leti; ostala je še skupna cenzura 4 držav, ki je bila zdaj odpravljena. Zadevala je pisma, telefonske razgovore in brzojavke. Gospodarske posledice zadnjih stavk so hude. Silno je bil oviran razvoj proizvodnje jn gospodarskih poslov sploh. Zmanjšali so sd dohodki od davkov. Veliko škodo so pretrpele francoske državne železnice; v času stavk je njihova zguba znašala po I milijardo na dan. Država bo morala zaradi tega zvišati podporo od 10 na 15 milijard. Zamujeni potniški promet se ne da več nadomestiti, le glede blagovnega obstoji to upanje. Tudi pošta in brzojav sta zgubila okoli I milijardo frankov. Finančniki računajo, da bo morala Francija razpisati novo posojilo. Davčna reforma bo pokazala svoje uspehe šele prihodnje leto. Zaradi stavke bo trpel francoski izvoz, ker je delo v tovarnah več dni počivalo. Ako bi biia vlada prisiljena še skrčiti uvoz, da bi zmanjšala primanjkljaj trgovinske bilance, bi nastala nevarnost povečanja brezposelnosti, ker bi tovarne ne imele na razpolago dovolj surovin. Trenutno bo Francija pokrila svoj primanjkljaj pri Evropski plačilni zvezi z ameriškim predujmom na račun vojaških naročil »cff shore«. Prav tako mora plačati do konca avgusta obrok 8 milijonov funtov šterlingov na račun angleškega posojila. Francoska gospodarska in socialna kriza ima seveda tudi mednarodne posledice, ker je francosko gospodarstvo povezano z gospodarstvom drugih držav. Ze samo zmanjšanje uvoza pomeni udarec vsem državam izvoznicam. V Združenih državah sledijo notranjemu razvoju v Franciji silno pozorno, ker predstavlja Francija važen steber ameriške politike v Evropi, Afriki in Aziji. DOBRA LETINA V EVROPI Iz Pariza poročajo, da bo žitna letina v zahodnih državah zelo dobra. Menijo, da bo to najbljša letina po zadnji vojni. Le pridelek vina bo letos šibkejši. V sami Franciji je bilo mnogo pšenice. Tudi vina pričakujejo skoraj za 2 milijona hektolitrov več kakor ga je bilo lansko leto. V Švici je mraz poškodoval žito; zaradi tega ga bo manj kakor lansko leto. Zaradi slabega vremena rie bo švicarski krompir tako dober kakor lansko leto. Zanimivo je, da bo Holandija letos pridelala več pšenice kakor lansko leto, čeprav se je zasejana površina zaradi poplav v februarju zmanjšala za 9%. V Avstriji računajo s pridelkom pšenice in rži, ki bo za 10% večji kakor lansko leto in bo dal 810.000 ton nasproti 750.000 ton v letu 1952 Računajo, da bo pridelek krompirja rekorden. Proizvodnja mesa se je povečala za 35%. Pridelek pšenice v Zahodni Nemčiji je bil za 5% večji kakor lansko leto, krompirja in sladkorne pese bo za 2% več. Proizvodnja mesa od 1. julija 1952 do 30. junija tega leta je dosegla 1,98 miliiona ton (lansko leto v istem času 1,88 milijona ton). Mnogo Nemcev v Avstriji. Letošnja turistična sezona v Avstriji je bila izredno ugodna. Samo v juliju so nemške banke izplačale za nemške turiste v Avstriji 22 milijonov mark. Atene, julija Prvi stik z moderno Grčijo dobiš ko te vlak potegne nekaj kilometrov od Djevdjelije po plodni makedonski ravnici, in se ustavi: Idomeni — grška obmejna postaja. Grški obmejni organi vstopijo in natančno »predelajo« vse potnike. Vedeti hočejo mnogo več kot na kateri koli drugi evropski obmejni postaji, in pozneje se to še ponavlja med vožnjo od Soluna do Aten. Kaže, na nimamo samo na Tržaškem tako veliko število policistov in drugih podobnih funkcionarjev. Sicer so vljudni, s francoščino si kakor doma. Obleka in obnašanje spominja na Italijo, vendar se pa ne da prikriti, da je dežela mnogo manjša, revnejša. Razen relativno male industrije se njeni civilizaciji,' ki je sicer moderna, nedvomno poznajo tudi posledice vojne in povojnih nemirov. Na finančne težave te opozori strogost carinikov, ki vsakomur vpišejo fotografske in druge aparate, kar zlasti potujočim1 Američanom ni šlo v glavo. Potem valutne prijave, ki so obširne in zapletene. Nočni ekspres, ki nas je.pripeljal na solunsko postajo, je obstal pred improvizirano menjalnico i>Banque de Grece« na peronu. Tu smo nenadoma postali milijonarji. Zamenjali smo namreč razne valute za grške drahme v razmerju 30.000 drahem za 1 USA dolar. Ker sem prvotno nameraval izstopiti v Solunu, sem moral kupiti vozni listek do Aten. Nova izkušnja: v naglici se ne znajdeš in za nekaj metrov poti — da ti pokaže blagajno v podzemlju, je zahteval možakar, ki se je ponudil za vodnika, kar 10.000 drahem bakšiša. To je bil prvi bakšiš in potem me je sistem »bakšiša« spremljal, dokler nisem bil zopet v Djevdjelijl. Kolikšna razlika: v Nišu sem bil na postajni pošti oddal brzojavko. Mlada u., radnica, še malo vešča, mi jo je pomotoma dvojno tarifirala; nekoliko začuden sem odhitel nazaj na vlak. Kmalu nato se ustavi človek pri meni, in ko ugotovi, da je biia brzojavka moja, Na letošnjem zagrebškem velesejmu bodo razstavljeni izdelki približno 30 vodilnih britanskil tovarn industrijskih strojev in producentov surovin — samo blago, ki je posebno važno za, razvijajočo se jugoslovansko industrijo. Med razstavljajočimi podjetji bo tudi Harris & Dixon Ltd., ki je bila ustanovljena leta 1797, ko se je začela industrializacija Velike Britanije; ta družba bo razstavila med drugim tudi precizijske drobilne stroje, od katerih je že prodala dva novi tovarni orodja v kmetijskem okrožju Trebi-nje. Razstavljene bodo nadalje električne talilne peči za kovine, avtomatične naprave za kontrolo vročine v pečeh, električni svedri, pirometri in introskopi. Na ogled bo tudi nov hiter in popolnoma avtomatski livalni stroj za livarne. Med opremo za lesno industrijo bo visokofrekvenčna ogrevalna stiskalnica za sodobno izdelovanje vezanega lesa in motoma lesna žaga za enega samega moža. Jugoslovansko rudarsko industrijo bodo ziv nimale turbinske črpalke na visoki pritisk, ki jih bodo poslali v Zagreb, nadalje rudarske naglavne svetilke, ki jih uporablja že 80% angleških rudarjev, in električni premogovni sveder, Pelc Slavko je v »Kmečkem glasu« opisal pomen najnovejših jugoslovanskih zakonov o kmetijskem' zemljiškem skladu -in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam ter o odpravi viničarskih razmerij. Oba zako. na pomenita skupno z uredbo o premoženjskih razmerjih in o reorganizaciji kmetijskih delovnih zadrug važen mejnik pri nadaljnji graditvi socializma na vasi. Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu določa, da pride v ta sklad vsa kmetijska zemlja, ki je splošno ljudsko premoženje. V načelu te zemlje ni mogoče odtujiti, pač pa se lahko zamenja za zemljo enake vrednosti. V zakonu je določen novi zemljiški maksimum za kmečka, gospodarstva, ki znaša načeloma 1» hektarov obdelovalne zemlje. Določen je z vidika, da 10 hektarov obdelovalne zem-jle pri o-bičajnem številu članov kmečkega go. spodarstva in pri povprečno dobri kakovosti zemlje povsem zadošča kmečkemu gospodarstvu za redno obratovanje in da je to površina, ki jo povprečna družina lahko v glavnem obdela z lastno delovno silo; tako je o-nemogočeno stalno izkoriščanje tuje delovne sile in bogatitev na račun drugih. Zakon o zemljiškem kmetijskem skla-v katerih se splošno določeni maksimum obdelovalne zemlje lahko zviša na 15 hektarov. To se izvrši lahko tam, kjer so v navadi družinske zadruge, kakor n. pr. v Srbiji, z več ožjimi družinami, ali kjer je zemlja pretežno slabe kakovosti. Kraje, kjer se zemljiški maksimum lahko zviša, določi republiški izvršni svet. Družinskih zadrug v Sloveniji ni. Slaba zemlja prevladuje v Sloveniji predvsem na višinskih kmetijah, ki imajo pretežno malo obdelovalne zemlje, a velike površine košenic, pašnikov in gozdov, ki ne pridejo v poštev pri izvajanju novih zakonov. Zaradi tega bo novi zakon zajel samo nekatere kmetije v hribovitem svetu; po večini bodo te ohranile poleg določene površine obdelovalne zemlje, košenice, pašnike in gozdove do površine, površino, ki jo dopušča zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. mi vrne polovico vplačane vsote, opravičujoč svojo kolegico. Mnogokrat sem se spomnil na tega »Nišlijo«, ko sem v Grčiji oddajal brzojavke in sem moral paziti, da sem dobil ostanek pravilno nazaj. Pot od jugoslovanske meje do Soluna gre skozi najplodnejšo ravnico Gr. čije — Makedonijo. Vsaka ped zemlje je obdelana in cene na solunskem trgu, ki so včasih za polovico nižje od atenskih, povedo, kaj pomeni ta ravnina, ki nas je pravzaprav spremljala ves čas poti ob Vardarju, za sicer skromne grške razmere. Solun se nam je drugikrat v jutranjem soncu pokazal kot mravljišče makedonskih kmetov, ki so trumoma vozili vanj, se pogajali na »čaršiji« in dajali pečat gospodarske razgibanosti. Seveda današnji Solun ni več predvojni. Najbolj poudarjajo zmanjšanje števila prebivalcev, ki so trgovsko naj-dinamičnejši, Zidov namreč, ki jih je bilo okrog 60.000 in ki so jih nacisti med okupacijo skoraj vse odpeljali. Tisti, ki so se kakor koli rešili, tvorijo današnjo malo izraelitsko kolonijo, ki jo je opaziti ob njenih praznikih okrog sinagoge. Makedonski kmet, predsednik neke poljedelske zadruge, ki je oni dan pripeljal bombaž v solunsko luko, je hudomušno pristavil, si ti »povratniki« precej pomagajo z nepremičninami vseh tistih, ki jih ni več. Kakor Skopje ima tudi Solun dvojno lice: moderno in staro — turško. Požar leta 1917 je uničil največji del staroturškega mesta in tako pripomogel k modernizaciji. Mesto ima danes približno velikost Trsta, seveda mu manjka tržaška industrija. Pristanišče ima »svobodno cono«, ki je poleg one v Pireju edina na Grškem. Poseben del te cone tvori »jugoslovanska svobodna cona«, ki smo si jo ogledovali med tem, ko smo na nasprotnem pomolu nadzirali nakladanje bombaža. Ko smo napravili nekaj fotografij, so nas obstopili pristaniški delavci, misleč, da smo novinarji. Eden njih nam je v polomljeni nemščini prigovarjal, naj ki je zelo važen izum za angleški me-hanizacijski program sam. Najnovejši napredek v plinskih turbinah bo razviden iz fotografskih posnetkov. Eno teh plinskih turbin bodo uporabili za dobavo vse elektrike, ki jo bodo rabili na letošnji jesenski razstavi varilne industrije v Londonu. Ista tovarna izdeluje Dieselove lokomotive in ročne „GOSPODARSTVO“ BO OB LETOŠNJEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU ("OD 12. DO 27. SEPTEMBRA) IZŠLO V POVEČANEM OBSEGU. Podjetja, Ki nameravajo jzKorismi to redko priložnost, da se lahko seznanijo s posredovanjem »Gospodarstva« z novimi jugoslovanskimi odjemalci, naj pohitijo z ustreznimi oglasi! Dieselove stroje za Jugoslavijo. Nadaljnji važni izdelki bodo molzni stroji, separatorji za smetano, žične vrvi, vrvi iz sisala, nylona in konoplje, oprema za geološka vrtanja, strugalni-ki, talilniki za visoko temperaturo, optična in posebna stekla, mornarske leče in oprema za razsvetljevanje. Zakon o zemljiškem kmetijskem skladu daje še posebno zaščito kmečkim gospodarstvom z velikim številom članov in z zemljo, ki ne daje zadostnega dohodka za to gospodarstvo. V takšnih primerih lahko okrajni ljudski odbor pusti prejšnjemu lastniku v uživanje zemljišče, ki pride v kmetijski sklad, čeprav bi ga lahko dodelili kmetijski organizaciji. V novem zakonu je posebej zajamčena lastninska pravica kmetov do zemlje. Odvzeti mu je ne more nihče, v kolikor ne presega zemljiškega maksimuma obdelovalne zemlje, ki ga določa ta zakon in ki znaša 10 hektarov obdelovalne zemlje. Kakor rečeno, se v hribovitih krajih s slabo zemljo pusti kmečkemu gospodarstvu lahko več hektarov obdelovalne zemlje. Zakon izrecno prepoveduje, da bi kakšno kmečko gospodarstvo imelo več obdelovalne zemlje, kakor je določeno v zakonu. Nobeno kmečko gospodarstvo ne sme imeti v svoji lasti pa tudi ne uživati večjih površin od določenega kmetijskega maksimuma. Zakon izključuje zakup in vsak drugi način uživanja zemlje čez določeni maksimum. Za obdelovalno zemljo se štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki in takšni pašniki, ki so nastali na obdelovalni zemljj. V katastru so zadevni podatki glede nekaterih gospodarstev zastareli. Zato bodo okrajne komisije za kmetijski zemljiški sklad v takšnih primerih ugotovile dejansko stanje. Zakon postavlja načelo, da se kmečkemu gospodarstvu tudi v primeru, da je zemlja lastnina več članov tega gospodarstva, pusti samo 1 maksimum obdelovalne zemlje. Obdelovalna zemlja vseh članov gospodarstva se sešteje in od te skupne obdelovalne zemlje izloči za kmetijski zemljiški sklad presežek nad 10, oziroma 15 hektarov ne glede na to, na čigavo ime je v lastninski knjigi vpisana lastninska pra. vica. K osebam, ki sestavljajo kmečko gospodarstvo, je treba šteti vse tiste, ki delajo skupno na isti kmetiji ali pa si delijo dohodke od nje. pišemo o krizi njihove luke, češ naj svet zve, da nimajo dela. Tiste dneve je bila pristaniška gladina res skoraj prazna. Zato so tudi prekrcevalni -in drugi stroški nizki in špediterji se z delavci pogode za smešne cene. Del luke je moderno opremljen, deloma pa je pretovarjanje dokaj primitivno in razkladanje s tovornih avtomobilov ročno, kar pa daje zaposlitve več rokam, ki utegnejo biti cenejše od žerjava. Se pozneje sem tudi v Atenah ugotovil, da znese delavska plača okrog 1 dolar na dan, torej 625 lir. Jugoslovanska cona ne obratuje, potrebna je temeljitih popravil; letos bodo pričeli s popravljanjem. Zvečer smo sedeli ob obali, srkali močno grško vino in prigrizovali janj-ca na ražnju. Kuhinja je tod skoraj enaka kakor v Srbiji in Makedoniji. Tudi fizionomija ljudi ne taji sorodstva. V daljavi proti polotoku Halki-diki se je svetlikalo tisočero luči, ki tvorijo od »Belega stolpa«, srednjeve- 200.000 GRKOV Na Jonskih otokih Itaki, Zanti (Za-kymthosu) in Kefaloniji je silen potres porušil okoli 20.000 hiš, ki so pod seboj pokopale 381 ljudi. Brez strehe je ostalo okoli 200.000 Grkov. Potresni sunki so trajali 8 dni. Bilo jih je 231, med temi so bili 4 katastrofalni. V mestu Zanti na otoku Zanti so ostale po koncu samo 1 cerkev, 1 šola in 1 stanovanjska hiša. Pomoč ponesrečecem prihaja z vsega sveta. Prva je prispela po angleških in ameriških vojnih ladjah. Na prizadetem področju je mobiliziranih za pomoč okoli 10.000 mož ameriške vojske, letalstva in mornarice. Države tekmujejo, kako bi čimbolj pomagale ponesrečencem. Jugoslovanska vlada bo poslala na grške otoke 20 že napravljenih hiš. Mednarodno zborovanje hmeljarjev v Žalcu Evropska proizvodnja hmelja GRČIJA LETA 1953 TRŽAČAN V SOLUNU Koliko zemlje lahko ima jugoslovanski-kmet Obveznice Južne železnice * nesejo zlate franke Komite imetnikov obveznic nekdanje »Južne železnice« (danes »Železniške družbe Donava-Sava-Jadran«) je objavil poročilo o sporazumih, ki jih je sklenil z državami dolžnicami. Po sporazumu, ki je bil sklenjen 20. junija 1953 z Avstrijo, bo ta leta 1954 plačala v obvezniški sklad 950.000 zlatih frankov in leta 1955 1 milijon zlatih frankov. Vplačilo se bo izvršilo v dveh obrokih, 1. maja in 1. novembra vsakega leta. Dogovor velja za dve leti (od 1. januarja 1954 do 31 decembra 1955). Madžarska je do 30. junija 1953 vplačala na poseben račun 23,777.388 frankov. Novejši francosko-madžarski sporazum (21. maja 1953) predvideva vplačilo 35 milijona francoskih frankov za čas od 1 maja 1953 do 30. a-prila 1954. Italija je plačala dogovorjeni znesek 2,623.628 zlatih frankov (300 milijonov francoskih frankov) na račun zaostalih obrokov; 437.271 zlatih frankov (50 milijonov fr. frankov za obrok v letu 1951 in enako vsoto za obrok 1952. Sporazum je potekel 30. junija 1953. Zdaj pričakujejo nova zadevna pogajanja. Jugoslavija je plačala v smislu dogovora v 120,634.023 francoskih frankov. Razsodba pariškega sodišča (dne 12. decembra 1951) se protivi razdelitvi vsot, vplačanih po 2. decembru 1939 med imetnike obveznic. Glavni državni tožilec pri kasacijskem sodišču je vložil pritožbo proti tej razsodbi. Po stanju 31. septembra 1952 izkazuje aktivna stran sklada imetnikov obveznic 14,175.743, dalje 31.041 frankov druge aktive; na pasivni strani pa 9,395.976 frankov za razne provizije in 2,652.802 frankov za 866.674 obveznic, ki so sporne zaradi brionskega sporazuma. Zlalo upropatt brae pppptp V Južni Afriki, ki je glede pridobivanja zlata ena prvih držav na svetu, je zadnje dni nastopila huda gospodarska kriza, ker so Združene države odbile vse predloge južnoafriških državnikov, da bi se uradna cena zlata povišala. Združene države vztrajajo pri dosedanji finančni politiki ini nočejo menjati sedanje cene zlatu, ki znaša 35 dolarjev za unčo. Južnoafriški finančni minister Havenga ne pojde na bodoče zasedanje Mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu, ker noče doživeti osebnega poraza; gotovo je, da bi mednarodni denarni sklad zopet odbil njegov predlog za povišanje cene zlata. Zlata kriza v Južni Afriki je že zahtevala mnogo žrtev. Tako o zaradi nje propadli trije borzni agenti. Zlati rudniki poskušajo v zadnjem času izboljšati svoj položaj s pridobivanjem uranija, in sicer kot vzpore-nega proizvoda poleg zlata. Toda proizvodnja uranija zahteva ogromne investicije. KOMISIJA ZA PROUČITEV AMERIŠKE ZUNANJE GOSPODARSKE POLITIKE Clarence Randall, ki ga je predsednik Eisenhower določil za predsednika nove 17članske komisije za proučitev ameriške zunanje gospodarske politike, velja splošno za pristaša liberalne trgovinske in carinske politike. Randall je predsednik Ameriške jeklarske družbe (Inland Steel Company) in namestnik predsednika NAM (National Association of Manufactures) ter znan strokovnjak za gospodarska in zlasti tarifna vprašanja. Do leta 1948 je bil sicer izolacionist, navedeno leto pa ga ške ostaline tik ob obali, solunsko riviero z nizom vil in vilic, kopališč, vse dalje, ko se mesto izgubi v prirod-no obrežje. Naš znanec, mladi predsednik okoliške poljedelske zadruge, je pripomnil, da so vsi ljudje, ki prihajajo iz Jugoslavije v Solun, zelo .mladi. »Eksport mladine«, je dodal v šali Pa sem mu dejal, da je tudi on mlad in da se tod prav tako vidi tudi dovolj mlajših moči. Pozneje sem v Atenah dobil enak vtis, čeprav ne glede ključnih položajev. Govorili smo še o Trstu, ki je tam, vsepovsod, med mladimi in starimi, zelo znano mesto. Grki sploh mnogo čitajo časopisje in se za vse zanimajo. Noč nas je popeljala proti Atenam. Se eno simpatično novost, ki je vsa ostala Evropa ne pozna, so mi pokazali, ko jim skoraj nisem verjel: spalni voz III. razreda, udobno in čisto urejen, kabine s tremi posteljami, prostorne. Ni slaba ideja. Potem je pričela 12-urna vožnja proti Atenam, grški »mali prestolnici«, kamor vodi tudi 603 km dolga asfaltna cesta. Proga je ves čas gorska, polna predorov in, razen morja in Olimpa (2918 m) na drugi strani, od Soluna dalje ni kaj prida zanimivosti. Vsi predori so zastraženi in na vseh važnih točkah opaziš bunkerje. (Se nadaljuje) B. Z BREZ STREHE je poslal Paul Hoffman, upravnik Marshallovega načrta, v Evropo kot strokovnjaka Uprave gospodarskega sodelovanja za jeklo, in v Evropi je popolnoma spremenil svoje izolacionistične nazore. Gradnja orjaškega suhega doka. V škotskem pristanišču Greenok bodo zgradili 366 m dolg in 40 m širok suhi dok, v katerega bodo lahko sprejeli ladje s pogreziljivostjo do 13 m. Dok, ki bo stal tri do 3,5 milijona funtov šterlingov in bo največji na svetu, bodo zgradili v treh letih. nn nase I I I nenae Zakaj pri nas ni tega poguma? Sredi avgusta je bil v Ženevi, Kjer je bil nekdaj sedež Zveze narodov, 4. svetovni židovski kongres. Prisostvovali so predstavniki židovskih verskih občin iz 50 držav, predstavniki svetovnih židovskih organizacij, kakor je »Jeuiish Agencgv., diplomatski predstavniki 9 držav, odposlanci UNESCO in predstavniki raznih švicarskih ob-lastev. Na kongresu so razpravljali tudi o položaju židovskih manjšin v ZSSR in njenih zavezniških državah ter sprejeli posebno resolucijo, v kateri se postavljajo določene zahteve glede priznanja popolnih državljanskih pravic Zidom v teh državah. V ZSSR in njenih zavezniških državah živi danes še okoli 2 milijona Židov. Za te so zahtevali pravico ustanavljanja Vastnih šol kakor tudi pravico, da se lahko izselijo v Izrael. Veliko upanje je med Židi zbudila obnovitev diplomatskih odnosov med ZSSR in Izraelom. Živahna je bila zlasti razprava o povračilu škode, ki so jo pretrpeli Židje zaradi plemenskega preganjanja, ki ga je začel Hitler. V tem pogledu so izrazili pohvalo Zahodni Nemčiji, ki je v posebni pogodbi priznala odškodnino Izraelu. Tega še nista storili Madžarska in Romunija, čeprav sta to obljubili. O pomenu sporazuma z Zahodno Nemčijo je obširno govoril novi predsednik svetovnega kongresa dr. Goldman. »Vsakdo bo razumel kaj pomeni nemška dobava blaga Izraelu v vrednosti 822 milijonov dolarjev (222 milijard Ur). Poleg tega bo Nemčija plačala 115 milijonov dolarjev (73 milijard lir) Zidom izven Izraela. Dr. Goldman je dodal, da z zgodovinskega vidika ne odtehta gmotna stran pogodbe med Nemčijo in Izraelom dejstva, da ta sporazum ustvarja precedent silnega moralnega pomtna, »da namreč noben narod ne sme zatirati in oropati ne posameznih pripadnikov drugega naroda ne tega naroda samega, ne da bi prevzel nase odgovornosti za posledice«. Kongres je nato izrazil pohvalo nemški vladi in nemškim socialistom ter večini nemškega naroda, ki je izrazila svojo pripravljenost, da povrne Zidom škodo, povzročeno za časa hit-lerizma. Povojni Nemci so torej našli v sebi toliko moralne sile, da so s priznanjem odškodnine Izraelu in posameznim Zidom poskušali vsaj deloma popraviti to, kar so zagrešili Hitlerjevi ljudje. Tržaški Slovenci, ki so toliko irpeli za časa fašizma in zgubili milijarde premoženja, še danes zaman čakajo na odškodnino. Ce se med odgovornimi italijanskimi politiki v Trstu, oziroma v Italiji ne najdejo pogumni možje, ki bi se upali svojim rojakom povedati vso resnico in prevzeti odgovornost za poravnavo škode Slovencem, bi se pač morali 'končno najti takšni možje pri ZVU, oziroma v Londonu in Washingtonu, ki vzgajata svoje ljudstvo v lemokratičnem duhu in ki zavzemata v svetovni politiki vodilno mesto. Samo poguma je treba! Mnenje drugih Rimski list o Slovencih Stelio Rosolini skuša v rimskem gospodarskem listu »II Globo« pobiti zgodovinsko resnico, da so se Slovenci naselili na Primorskem že pred 13 stoletji. Pri tem se sklicuje na brošuro istrskega duhovnika Angela Marsicha iz leta 1887. Sicer navaja po Marsi-chu, da so Slovani izvršili prvi vdor v Julijsko krajino leta 568; vendar so jih Latinci zavrnili. Poskusi so se ponovili, dokončno so se Slovenci in Hrvati naselili v teh krajih šele v turških časih. Rosolinijevi zgodovini ne bi pritrdil niti fašistični zgodovinar Attilio Tamaro. Prerekati se s takšnimi publicisti ne bi pač imelo smisla. Nekaj poguma pa je Roselini vendar pokazal. V zaključku namreč navaja karakteristiko Slovencev po Viljemu Urbasu iž leta 1873 in jo vsaj deloma zavrača, »Splošno je Slovenec močan, odporen proti mrazu, vročini in lakoti, pi-še Guglielmo Urbas; toda pretirano uživanje alkoholnih pijač in kajenje polagoma razjeda njegovo močno naravo. Ponosen je na svojo narodnost, a njegov ponos je večji kakor čustvo časti; ljubi domovino, toda rad gre v svet, kamor ga žene nedoločena želja, tavati okoli; boji se javnega mnenja; njegova pobožnost je samo svetohlinstvo; prepričan je, da s svojim nastopom lahko prepriča tudi Boga ...« K tej podobi Slovencev je Stelio Roselini pripomnil, da se je v stoletjih in še v krajšem času marsikaj spremenilo. »Italijanski nacionalisti delajo napako, da tega ne upoštevajo in da hočejo stisniti Slovence v nižjo vrsto ljudi (sottocategoria di uomini). Slovenci so večkrat pokazali, da se znajo tudi s krvjo otresti teh verig«. Nekaj etičnih, oziroma plemenskih lastnosti, ki jih navaja Urbas, so Slovenci le ohranili do danes, zaključuje Stelio Roselini. Velika Britanija »svetovna delavnica" Angleška podjetja gradijo letališča, mostove, rafinerije in elektrarne po vsem svetu Druga polovica XX. stoletja bo prešla v zgodovino kot doba velikega kapitalnega razvoja, doba, ki v nasprotju z vzporednim razvojem pred sto leti obsega ves svet. Pred 100 leti so bile v glavnem »nove dežele«, to je Amerika in Avstralija, ki so odple svoja vrata gradnji železnic, voznega parka, pristanišč in luk. Danes so se tem deželam pridružila še obsežna področja v južni in južnovzhodni Aziji ter Afriki. Starejšim tipom gradenj pa so se pridružila še nova dela za razvoj dežel, kot gradnja letališč, jeklenih mostov in elektrarn. Ta sprememba v poudarku na gradnjah je zahtevala tudi ustrezajočo preusmeritev industrije kapitalnih dobrin, od katerih v prvi vrsti zavisi mednarodni razvoj. Zgodovina britanske industrije v teh zadnjih 100 letih nam kaže, kako je vedno krila povpraševanje, kako so bivši graditelji železnih tračnic in mostov sedaj postali dobavitelji konstrukcij iz jekla in armiranega betona starim razvojnim področjem in popolnoma novim. Vloga, ki jo je igrala Velika Britanija kot »delavnica sveta« v zadnjih sto letih, je splošno znana. Mnogo manj pa je znana prevladujoča vloga, ki jo igra njena industrija že od začetka povojnega gradbenega razvoja. Tako na primer je leta 1947 vrednost izvoza naprav, strojev, cestnih vozil, ladij m letal dosegla približno 45% vrednosti investicij za podobne namene doma; leta 1951 pa že kakih 65%. V tem letu so izvozili polovico britanske proizvodnje trgovinskih vozil, skoro polovico proizvodnje parnih turbo-generatorjev, nad polovico proizvodnje parnih lokomotiv, 55% proizvodnje poljedelskih strojev in 58% proizvodnje eksplozijskih motorjev. Težko je podati jasno sliko britanskih konstrukcij v tujini. Čeprav bii omejili področje na tista redka velika dela, katerih vrednost se suče okrog milijona funtov šterlingov ali več, bi jih ostalo še vedno na desetine, med katerimi bi morali izbirati: velik blok večnadstropnih stanovanjskih hiš v Južni Afriki in Južni Rodeziji, elektrarne v Singapuru, Nigeriji ter Južni Afriki in načrt za namakanje doline Tharthar v Iraku, ki bo stal 6 milijonov funtov šterlingov: z njim bodo preusmerili tok voda Tigrisa in zavarovali glavno mesto Bagdad pred poplavami. V Kuwaitu imajo britanska podjetja v delu razne gradnje od šol do naprav za čiščenje vode. Tako na primer je na konstrukcijski deski načrt za -Sidrišče, ki bo stalo 6 milijonov . untov šter lingov. Po britanskih načrtih so postavili rafinerije nafte v Italiji, izvedli) kanalizacijska dela v Izraelu in sezidali orjaški jez pri Assuanu v zgornjem Egiptu. K temu je treba dodati še načrt za hidroelektrično centralo na Južnem otoku v Novi Zelandiji, kjer sodelujejo britanska podjetja z neko švicarsko gradbeno družbo, gradnjo suhih dokov v Pakistanu in pomola v Freetownu v Sierri Leone. 62.39 POmOŠNJA CIGflBOT (Q ** DAVČNI DOHODKI MlIDjardr ogar«* 30 3 V Zahodni Nemčiji so se cigarete po cenile. Finančni minister se je končno vdal pritisku kadilcev in znižal davek na tobak. Naš črtež nam pove, da so bili v povojni Nemčiji davki večji kakor v predvojni Nemčiji; saj so v finančnem letu 1952-53 vrgli 1,9 milijarde mark, medtem ko so v predvojni združeni Nemčiji dosegli komaj 610.000 mark, čeprav je bila tedaj < v letu 1939) potrošnja dvakrat višja (62,39 milijarde cigaret). Po svetu je danes polno gradbenih načrtov v raznih razvojnih stopnjah, katerih izvajanje nadzirajo britanski strokovnjaki; tako načrt za regulacijo reke Snowy v Avstraliji, nadalje za gradnjo velikih hidroelektričnih central v Turčiji, letališča v Hong-Kongu in novih mostov v Iraku. Omenimo naj načrt za regulacijo reke Volta na Zlati obali in gradnjo električne centrale na reki Kafu v Severni Rodeziji, ki bo stala 27 in pol milijona funtov šterlingov. Priprava načrtov za velike petrolejske čistilnice sodi med velike uspehe britanski! specializiranih podjetij. Tako na pr. gradi neka britanska družba skupaj z Američani notranji pomol za pristajanje petrolejskih ladij in novo petrolejsko čistilnico v Malem Adenu. Delo bo stalo kakih 55 milijonov funtov šterlingov. Britanski material in strokovna delovna sila si utirata pot tudi v Združene države. Tako bo neko podjetje iz Sheffielda gradilo most iz cementnih blokov čez zaliv Tampa v Floridi, ki je največji te vrste na svetu. Po istem sistemu so zgradili tudi neki most v Portlandu, v državi Oregon in povečali letalsko tovarno Glenn L. Martin v Connecticutu. Britanska gradbena podjetja računajo na svoj delež tudi pri gradnji prekopa med reko sv. Lovrenca in Gornjimi jezeri. Po tem načrtu bodo ladje, zgrajene za oceansko plovbo, lahko plule 3.000 km daleč od atlantske obale do Detroita, ki leži že v osrčju ameriške celine. Za ta dela se je devet britanskih gradbenih podjetij združilo v konzorcij, v katerem bodo sodelovala s kanadskimi podjetji pri natečaju za oddajo del. Vseh devet podjetij predstavlja nekak »prerez britanske gradbene industrije«, saj zajemajo vse veje gradbene delavnosti: gradnjo stanovanjskih hiš, jeklene konstrukcije, melioracijska dela, železobetonske konstrukcije, kleparska in inštalaterska dela ter gradnjo hidroelektričnih central. Tako velike specializacije za razna dela, bi si človek še pred kakimi 70 leti sploh ne mogel predstavljati. Pred vojno so kovinski izdelki in stroji predstavljali 37% celotnega britanskega izvoza, danes pa že 46%. Povojni izvoz teh izdelkov je pripisati ne samo naraščanju povpraševanja iz pre komorskih dežel, temveč tudi odlični britanski strokovni industrijski delovni sili in njenim velikim tehničnim izkušnjam. Mednarodna trgovina TRŽAŠKI LESNI TRG Na trgu ni posebnih izprememb. Avstrijci zahtevajo za »tombante« f.co meja Trbiž, blago neocarinjeno okoli 21.000 lir kub. m. Včasih pa gredo tudi izpod te cene, n. pr. na 20.500 samo da bi zaključili kupčijo. ITALIJANSKI LESNI TRG Po poročilu italijanskih gospodarskih listov ni na italijanskem lesnem trgu prave jasnosti. Tu pa tam zaključijo trgovci kupčijo za manjše dobave lesa po precej čvrstih cenah, toda ti zaključki ne opravičujejo še domneve, da se bodo cene ohranile na tem položaju. Italijanski strokovni list »II Legno« navaja, da danes še ni dovolj podatkov o potrebah Italije in Nemčije po mehkem lesu, z druge strani še ni jasno, koliko lesa bodo lahko dobavile Avstrija, Jugoslavija, Romunija, CSR in Rusija. V Avstriji primanjkuje jelovine I. in II. kategorije. Jugoslavija ne razpolaga z blagom za takojšnjo izročitev. Zaradi tega niso kvotacije jugoslovanskega blaga obvezne. Za italijanske trgovce so cene romunskega lesa previsoke. CSR se je rajši usmerila proti Bližnjemu vzhodu kakor na italijanski trg. Tam- ji Avstrija ne more konkurirati. ZSSR je za Zahod še velika neznanka. Nemčija je zahtevala od Avstrije veliko količino mehke hlodovine za svoje žage toda Avstrija se upira. Podobno stališče zavzemajo italijanski proizvajalci na Južnem Tirolskem in Cadoru, ki postavljajo visoke cene za hlodovine, a ne morejo vzdržati avstrijskega žaganega lesa. POCENITEV MARGARINE V Zahodni Nemčiji je cena margarine padla v avgustu za povprečno 12 pfenigov pri kg. Doslej je stala prvovrstna margarina 2,40 DM, danes sa prodaja po 2,28—2,30; nekatere vrste so padle na 2 marki. VPRAŠANJE KREDITIRANJA NEMSKO-JUGOSLOVANSKE IZMENJAVE Kakor poročajo nemški gospodarski listi, se nemška narodna banka »Bank der Deutschen Laender« ni mogla odločiti za lastno kreditiranje trgovinske izmenjave med Nemčijo in Jugoslavijo. Nemška narodna banka je sama v težavah glede denarja. Danes je pri banki za nad 2 milijardi nemških mark odprtih postavk, ki so “nastale zaradi kreditiranja nemškega izvoza v razne države. Zaradi tega se nemška narodna banka nagiblje tudi glede kreditiranja nemškega izvoza v Jugoslavijo k drugačni rešitvi. Družba »Ausfuhr-Kredit-AG« naj bi ustanovila poseben bančni konsorcij, ki bi preskrbel za potrebne denar, in sicer za 35 milijonov nemških mark. Vprašanje je seveda, ali bo Jugoslavija sprejela takšno rešitev, ki bi bila povezana s plačevanjem visokih obresti za kredit. MEDNARODNI KREDIT TURČIJI Mednarodhi denarni sklad je sklenil podeliti Turčiji posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev, in sicer 10 milijonov v dolarjih ZDA, 5,6 milijona v funtih šterlingih in 4,4 milijona dolarjev v nemških markah. Prvič se je zgodilo, da je Mednarodni denarni sklad nakazal posojilo neki tuji državi tudi v nemških markah. Nemci so to dejstvo sprejeli z očitnim zadovoljstvom. MED ITALIJO IN IRANOM Iz Teherana poročajo, da bodo italijanska podjetja dobavila Iranu (Perziji) opremo za 2 bombažni tkalnici v skupni vrednosti 10 milijonov dolarjev in farmacevtske proizvode v vrednosti 1 milijona; dolarjev, in sicer v zameno za nafto. Opremo za tkalnice bodo podjetja dobavila v dveh letih. PROIZVODNJA ITALIJANSKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE Iz Turina poročajo, da se je proizvodnja avtomobilske industrije v mesecu maju dvignila na 14.997 vozil. V I. polletju letošnjega leta znaša proizvodnja 81.572, nasproti lanski proizvodnji v istem razdobju 65.832, kar pomeni povišek za 23,9%. Narastel je tudi izvoz, in sicer od 14.055 v I. polletju 1952 na 16.597 v prvem polletju 1953. Izvoz je torej narastel za 18,1%. Italija izvaža avtomobile predvsem v Nemčijo (2.745), Švico (2.603), na Švedsko (2.212), v Avstrijo (1.378), v Španijo (1.116), vBelgijo (1.059), na Holandsko (729), na Dansko (534). Skupna vrednost italijanske avtomobilske proizvodnje v letu 1952 je dosegla 186 milijard 384 milijonov 874 tisoč. V Piemontu pride 1 avtomobil na vsakih 33 prebivalcev, v Lombardiji na 37,4. V Italiji kroži 2,076.524 avtomobilov. STARI TAKTIKA Po dolgem natezanju se je Zavezniška vojaška uprava v Trstu odločila, priznati Jugoslaviji kontingent 140 milijonov lir za zadnji tržaški velesejem. V primeri s pomenom Jugoslavije za tržaški trg in za uspeh tržaškega velesejma posebej ne predstavlja višina kontingenta posebne koncesije. To velja toliko bolj, ako primerjamo višino tega kntingenta z višino kontingentov, ki so bili odobreni državam, ki so skoraj brez pomena za tržaški velesejem in za trgovino s Trstom. Kljub temu dela zdaj vojaška uprava, ki je po nesrečnih gospodarskih sporazumih iz leta 1948 v tem pogledu odvisna od dobre volje Italije, težave izvršitvi kupčij, ki so bile zaključene na zadnjem velesejmu med Jugoslavijo in tržaškimi trgovci. Za izvršitev zaključenih kupčij je namreč potrebno uvozno dovolenje, ki ga izda oddelek za trgovino pri ZVU Razumljivo je razburjenje tržaških trgovcev, ki so računali na dobavo zaključenega blaga, a so zdaj ostali brez blaga po krivdi trgovinske politike ZVU, ki je, kakor rečeno, v popolni odvisnosti od rimske poiltike. Takšno ravnanje ni v korist tržaški trgovini, še manj pa samemu tržaškemu velesejmu. Nemška trgovinska mornarica. Prometni minister Zahodne Nemčije je izjavil, da je treba nemško ladjevje v nekaj letih podvojiti. Mornarica naj doseže kar 35 milijona ton. Na Angleškem dovolj mesa. Angleški minister za prehrano je odredil, naj mesarjem nakazujejo po 20% več mesa, kakor je bilo doslej določeno. S tem je bilo racioniranje praktično ukinjeno. Ptomel v nem pristanišču JUGOSLOVANSKE LADJE »Skopje« je priplula 11. avg. z Bližnjega vzhoda in vkrcala 1200 kub. m lesa in 875 t drugega blaga ter odplula 20. avg. na Reko. »Užice« je priplula z Reke 12. avg.; vkrcala je 1500 kub. m lesa in 40 ton blaga za Turčijo; in Palestino ter odplula 14. avg. na Reko. »Drina« je priplula iz Benetk 13. avg.; vkrcala je 840 kub. m lesa za Turčijo ter odplula 14. avg. v Dubrovnik. »Ri-jeka« je priplula 18. avg. iz Severne Evrope; izkrcala je 225 t blaga ter odplula 18. avg. na Reko »Bosna« je priplula z Reke 19. avg. prazna; vkrcuje 11.000 t nitrata za južno Korejo. »Slovenija« je priplula 20. avg. z Reke; vkrcala je okoli 1000 ton celuloze za Severno Ameriko ter odplula 21. avg. v Split. »Sarajevo« je priplula 24 avg. z Bližnjega vzhoda; izkrcala je 180 t blaga ter vkrcala 200 ton blaga za Bližnji vzhod. Pričakuje se prihod nasledsnjih ladij: »Hrvatska« iz Severne Amerike 27. avg., »Romanija« iz severne Evrope 28. avg., »Solin« iz Turčije 29. avg., »Kragujevac« iz Emdena 29. avg. in »Učka« iz severne Evrope 9. sept. Zaradi poletnih počitnic niso bila objavljena poročila o gibanju drugih ladij. Kuga grozi Povzročil francoskim zajcem jo je neprevidni zdravnik Na posestvu francoskega zdravnika dr. Armanda Delille v pokrajini Eure-et-Loire so vsako leto divji zajci napravili veliko škodo. -Učeni zdravnik jih je sklenil. ugonobiti s posebnim kužnim sredstvom, ki so ga že prej preizkusili v Združenih ameriških dr. žavah, to je z virusom myxomatoze. Ta povzroči med zajci nalezljivo bolezen, ki/ pokonča vsakega zajca. Ameriški izum je uspel tudi na zdravnikovem posestvu. Zajcev ni bilo več na spregled. O svojem uspehu je dr. Delille poročal francoski akademiji za kmetijstvo. Zdravnikovo posestvo je sicer obdano z visokim zidom, toda kljub temu se je zajčja kuga kmalu razširila daleč naokoli in je do današnjega dne že zajela 30 francoskih pokrajin (de-partementov). Prizanesla ni niti domačim zajcem. Strašne bolezni se ne prenaša samo z neposrednim dotikom okužene živali z drugo, temveč jo prenašajo tudi muhe. Njeno razsajanje je pričelo razburjati vse vrste slojev francoskega prebivalstva. Zajec daje namreč dobro meso, ki je razmeroma poceni. Razburjati so se začeli tudi francoski lovci, ki so se vračali z lova brez plena in ki jih je kar 1 milijon 600.000. V imenu prizadetih se je oglasil poslanec izi iič-kdanje De Gaulove skupine Bardon: zahteval je, naj državni tožilec posta- LAS PALMAS Las Palmas je izrazito otoško mesto. Čeprav je samo 2fj0 km oddaljeno od afriške obale, ni Črni kontinent pustil na tem otočju prav nikakih sledov. Izvzetek so samo kamele, ki jih jih otočani radi uporabljajo kot prevozno sredstvo za svoje skromne pridelke. Mestu so dali pravo sliko njegovi odkritelji — Spanci, katerim je bilo že v starih časih važno pomorsko oporišče na njihovih čezoceanskih osvajalnih podvigih. Krasne patricijske palače v starem kolonialnem predelu La Vegueta zgovorno pričajo o bogastvu, ki so ga težko naložene španske karavele tod mimo vozile iz novo osvojenih zemlja. Ta predel mesta je še danes ohranil svojo zunanjost iz 15. in 16. stoletja, čeprav prebivajo zdaj v njem le manj premožni meščani. Gladka pročelja hiš, podprta z mogočnimi stebri in oboki, na katerih zob časa ni pustil sledov, spominjajo obiskovalca na zunanjost srednjeveških samostanov. Vsaka hiša tostran rečice Baranco Guiniguada, ki loči La Vegueto od svetskega življa v novem predelu mesta, predstavlja pravi muzej zgodovnskih zanimivosti. Vsaka izmed njih ima svojega starčka ali starko, ki ti za nekaj ncentavosovv. v senci figovega drevesa na prostranem dvorišču pove čudežno zgodbo mladega pomorščaka ali pa vojščaka, ki se je kot siromak napotil v Novi svet ter se iz njega vrnil neizrečno bogat. Kako si je ta potem zgradil palačo in si šel v Španijo izbirat nevesto. Kako je v miru in sreči dočakal visoko starost in končno neizbežen konec; kako so nehvaležni sinovi z lahkoto zapravili vse, kar je oče s tako muko ustvaril. Mene so seveda bolj kot te zgodbe zanimali številni predmeti, ki so krasili prostrane sobane teh propadlih dvorcev. Bila je to prava zbirka spominov, na katere često naletimo v do- SSS3fr62lVUA.ll UOVENUEGA COMOHCAKA: movih naših dalmatinskih kapitanov. Staro orožje in oklepi znamenitih španskih pešcev, srebrni okraski Inkov, posušene in nenavadno izpačsne male človeške glave — trofeji Indijancev ob Amazonki in nešteto drugih zanimivosti dela družbo mnogo bolj vsakdanjim predmetom sedanjih stanovalcev Na začetku mojega obiska La Ve-guete so vsi ti potomci španskih osvajalcev, pomorcev in pustolovcev le z nezaupanjem poslušali moja številna in včasih prav čudna vprašanja, pozneje pa se jih zato nisem mogel otresti, ko sem jim povedal, da sem tudi jaz namenjen čez Ocean s prav enako mero pustolovskega duha, kot njihovi pradedje. Sele kasno zvečer sem prekoračil 300 let stari most, ki spaja bregove skoro usahle rečice Guiniguada in se tako znašel na žuborečem sprehajališču novega Las Palmasa. Da je Las Palmas pravo podeželsko mesto potrjuje dejstvo, da sem že po nekaj korakih srečal skoro vse trpine z »Genove«. Na njej je stal samo vedno molčeči in zamišljeni mornar Cvetko, ki je v jedilnici pred stenskim koledarjem štel polne lune in reševal zapletene račune, ker se je prav liste dni imela njegova, družina povečati za enega člana. CHICITA IGRA PELOTO Ne da bi se dogovorili, smo se vsi zbrali v mali športni dvorani, kjer je brhka Chicita poleg svojih fizičnih lepot razkazovala neverjetno spretnost v igranju nam nepoznane igre — pe-lote. To je namreč igra podobna našemu tenisu, samo da si v njej nasprotnika mečeta žogo z nekakim zakrivljenim, žlebastim loparjem. Vsekakor zahteva ta igra od igralca veliko spretnost in gibčnost. Mlad fantin nam je vljudno raztolmačil, da bo ena igralka oblečena v rdečo in druga v modro obleko in da z malo denarja lahko dobimo 'veliko vsoto, ako stavimo na 'dekle, ki bo zmagalo. Izbira za nas ni bila težka, ker je nam mornarjem že po naravi najbolj všeč modra barva, drugič pa zato, ker je baš tedaj stopila na igrišče lepa Chicita oblečena v modro krilce. V začetku igre je Chiciti prav slabo predlo in si je v prvem polčasu priborila le malo točk. V odmoru je rdeča nasprotnica bahavo pozdravljala svoje znance med gledalci, dočim je naša izbranka malo začudeno opazovala dvanajst zagorelih mladeničev-tujcev, ki so v prvi vrsti tribune nervozno mečkali modre stavne listke. Ne vem, ali je ta žalosten prizor ali pa naše neusmiljeno kričanje in navijanje toliko izpodbudilo Chicito, da Sadolru -- UTRINKI ZMAGALE SO ZENSKE Na italijanskih volitvah v poslansko zbornico in senat dne 7. junija je glasovalo rekordno število Italijanov in Italijank — 93,78% vpisanih volilcev in volilk; od teh 93,5% moških in 94,0% žensk. Pri volitvah leta 1948 je glasovalo 92,2% vpisanih, leta 1946 89,1%, leta 1924 63,8%, leta 1921 58,4 odstotka, leta 1919 56,6% in leta 1913 60,4%. Dne 7. junija 1953 je glasovalo skupno 28,386.610 volicev, in sicer 13,471.073 moških (47,5%) in 14,915.537 (52,%) žensk. Glasovalo je torej več žensk kakor moških. Uvedba ženske volilne pravice je torej velikega pomena za razvoj političnega življenja v posameznlti državah in hkrati za usodo teh držav. FRANCOZI PO MESTIH IN VASEH V občinah z manj kakor 1500 prebivalci živi 14,400.000 Francozov, to je nad eno tretjino (35,5%) prebivalstva današnje Francije. V občinah z nad 20.000 prebivalci živi 12,700.000 prebivalcev (31,6%) vsega prebivalstva; v občinah s 1500—10.000 prebivalcev živi 25,5% prehivhlstva, V občinah z nad 10.000 prebivalcev 39%. vi preveč, iznajdlljivega zdravnika na zatožno klop. Vstal je tudi državni tajnik ministrstva za poljedelstvo in zahteval od ministrstva za pravosodje, naj uvede preiskavo o vsej zadevi. Država je pozvala »Institut Pasteur« in vse podobne ustanove, naj poskušajo sestaviti zdravilo, ki bi preprečilo nadaljnje širjenje te strašne bolezni, ki bi sicer v kratkem pokončala vse zajce v Franciji. Dr. Lepine, ki dela v ome-nenem institutu, je res sestavil cepivo, ki so ga pričeli uspešno uporabljati proti zajčji kugi, vendar se z njim dajo cepiti pač samo domači zajci. Sreča v nesreči je v tem, da se bolezen ne prenaša na druge živali. Vsa zadeva se komplicira še iz drugih razlogov. Zajčje meso je namreč eden izmed tistih 213 artiklov, ki jih upoštevajo francoski izvedenci pri sestavljanju tako imenovanega indeksa življenjskih stroškov. Poleg raznih drugih predmetov, kakor izdatkov za stanovanje, za obutev in obleko, predstavlja prehrana pri sestavi indeksa 58%, samo zajčje meso pa 2,2% upoštevanih izdatkov. Ako bi se cene zajčjega mesa podvojile, bi indeks življenjskih stroškov narastel za 1%. Tako bi se povišali življenjski stroški in iz vsega bi nastalo novo socialno vprašanje. Vsako povišanje življenjskih stroškov ima namreč za posledico zahtevo po zvišanju plač. V Združenih državah je 160 milijonov ljudi. Prebivalstvo Združenih držav, ki se poveča vsakih 12 sekund za enega človeka, je 10. avgusta ob 10.30 doseglo 160 milijonov. Mornarica DESETLETNI NAČRT ZA OBNOVO JUGOSLOVANSKE MORNARICE V desetih letih — od leta 1952 do 1961 — namerava Jadranska linijska plovba (Reka), ki vzdržuje promet na Jadranu, naročiti 52 modernih ladij. Ladje bodo zgradile domače ladjedelnice. Izvedba načrta bo stala 12 milijard dinarjev. Gradili bodo tudi potniške in izletniške ladje nosilnosti 420 ton tipa »Vladimir Nazor«. Pet ladij te vrste je že v prometu. V kratkem bodo splovili še šesto. Načrt predvideva nadalje izgradnjo 4 potniških motornih ladij nosilnosti 500 ton, 3 ladij tipa »Partizanka« nosilnosti 2.500 ton, 18 motornih ladij za promet med manjšimi lukami, 2 motorni ladji nosilnosti 1.000 ton, ki bi imele po 100 postelj, dva tankerja itd. Ta obnova je toliko bolj potrebna, ker bodo morali v kratkem odstraniti iz prometa 28 potniških ladij, ki so povprečno starejše kakor 24 let. Združene države so vrnile Zahodni Nemčiji 382 ladij. Združene države so v smislu dogovora, ki sta ga podpisala ameriški visoki komisar dr. James B. Conant in zvezni kancler dr. Konrad Adenauer, vrnile Nemčiji brezplačno 382 raznih ladij in drugih plovnih objektov, ki jih je v letu 1945-46 tristranska reparacijska komisija dodelila A-meriki. Nemška zvezna republika bo plačala le stroške tega prenosa. Nemčija bo spoštovala vse najemne pogodbe, ki zadevajo posamezne izročene ladje odnosno plovne objekte. KAKO BI LAZE UŠLI »JADRANSKIM SLOVANOM« Neki italijanski list poroča, da so prišli italijanski ribiči, ki ribarijo ob jugoslovanski obali, na novo misel. Ugotovili so namreč, da manjše motorne ribiške ladje mnogo laže uidejo zalezovanju »jadranskih Slovanov« kakor večje jadrnice, ki so jih doslej uporabljali. Velike jadrnice z motorji 20-30 konjskih sil so manj gibčne. Zanje je potrebna posadka 14-15 mož. Poleg tega ribarijo po več dni, medtem ko 'se manjše motorne ladje! vrnejo s plenom že isti dan. HOTEL „.TELOVICA” BLED Sodobno urejene sobe z vsem komfortom. Restavracija na senčnati odprti terasi in vrt. Prvovrstna kuhinja, izbrana vina in druge pijače. V neposredni bližini jezera in kopališča Za prenotacije za skupine in posameznike obračajte se na upravo hotela, telefon št. 316. si je v drugem polčasu z lahkoto osvojila zmago. Našemu veselju seveda ni bilo kraja. Hudomušno smo se smejali zelenemu obrazu blagajnika, ko nam je odšteval tako lahko zaslužene denarce in potem vdrli naravnost v oblačilnico začudene Chicite. Njen strah je seveda takoj minil, ko smo ji v naši skromni španščini dopovedali, da želimo v njeni družbi proslaviti ta : rečen dogodek. Nihče izmed nas si seveda v tem razposajenem razpoloženju ni mogel zamisliti, da bo čez dobro leto v Buenos Airesu prisostvoval poroki lepe Chicite in našega podjetnega potnika Stefana.. K. P. (se nadaljuje) Palače Hotel PORTOROŽ 200 luksuzno opremi enih sob; prvovrstna postrežba. Vse specialitete rib. Sprejemamo naročila banketov. Od 1. maja dalje igra vsak dan orkester na terasi hotela. NOG N IBAR - TENIS IGRIŠČA Garaže — Vsak dan izleti z lastnim motornim čolnom Vse informacije in prenotacije nep sredno pri upravi hotela PORTOROŽ, — Telefon štev. 44 Rabljeni ameriški pisalni stroji mDEWOOD - ROYAL R E M 1 N G TON Popravljeni v najboljšem porabnem stanju Neposreden uvoz iz Amerike Za izvoz na razpolago vsaka količma - Zahtevajte sezname m ponudbe pri tvrdki A. CMASSO Trieste - Piazza deila Borsa š ev. 7 Telefon St. 24-20/ £9ff{8eS€§£* dL C« * Zaloga istrskih in vipavskih vin ter krnskega terana Skladišče in uradi: TlKl^r, 11JJ,. KDEll, nPRHOlNJFO ŠT. 3 T JE JL, JE IF O T* ŠT JE V. 33=0^0 — i$. JO O M TJ : T JE JE. ŠT. 4.JL-1T3 Manj kavčuka Iz Washingtona poročajo, da ceni mednarodna skupina za kavčuk svetovno proizvodnjo naravnega kavčuka v prvem polletju 1953 na 827.500 ton. V I. polletju lanskega leta je znašala proizvodnja 857.000 ton. Proizvodnja sintetičnega kavčuka je znašala v I. polletju 1953 510.000 ton, v istem1 razdobju lanskega leta pa 473.405 ton. V teh podatkih ni zajeta proizvodnja Sovjetske zveze. Cene železa neizpremenjene. Na sestanku Združenja železarn in jeklarn v Bruslju je bilo sklenjeno, da ostane' jo cene železa in jekla za izvoz ne>z' premenjene. NENAVADEN NAPAD ČEBEL V okolici mesta Rotenburga v NeH1' čiji so čebele izvršile na kmete na P0* i lju neobičajen napad. Kakor blisk z neba se je vrgel na ljudi sto metro* * * * v j dolg in 50 metrov širok roj čebel PlaS; čebel na posameznih ljudeh je bila v«c centimetrov debela. Napad je bil tak0 silen, da so vozniki, na kolesih in tn°' tornih kolesih pustili svoja vozila 113 cesti in zbežali, da bi se rešili pre“: čebelami. Napad je trajal dve uri. ŠOLSKO LETO BO KMALU PRIČELO! STARISII Predno boste nakupovali za Vase otroke, oglejte si nar so zalogo najlepših modelov možkih ženskih in otroških čevljev. CALZOLERIA FIORENTINA Soc. ar. I. TRIESTE - VIA E. TARRABOCCHIA 2 - TEL. 96-53« TURIST RESTAVRACIJA in kopališče SV. NIKOLAJ (ANKARAN) Prvovrstna hrana in vsakovrstne pijače - Weekend hišice, krasna plaža drevored, športno igrišče, bar, itd. Zveza s parnikom iz Trsta - ob sobotah Upoštevajte redni vozni red! Ob nedeljah vozi parnik vsako uro Plačila v vseh valutah Cene zelo ugodne. tflouemja Ukm LJUBU AN A, Frankopanska !1 p. p. 145 TELEFONI 20-182 20-171 BRZOJAV: VINEXP0RT Ljubljana Ss^asasmo maJSsoSfSm vaipj&v« sSS&p BsraSKsi asa igtesKsi všma tea* ©a-aggisaadirsii l&a-8>.SS$.a SSalmLO) aaa. ssiEogji ansiJosSlic" nejisL IseSa s©a*4s»a skel&Iesaižffiisi vima iz ŠtajersKe GOSTILNA -4EX ESSAR0, 'Fitipuc Ivan TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41 HotKl „r.EI\ITRilI.“ Hotel „D 0 R 4“ Hotel „P 1 R A 41“ Hotel „PilRTIZfl4“ in sodobno urejena nočna restavracija in Bar ..VESNA" nudijo razne specijalilete na žaru, dobrega vina, prijetno zabavo ob najboljšem plesnem orkestru. ODPRTO VSAK VEČER! ISO MODERNO UREJENIH SOB S TEKOČO VODO, OKUSNA HRANA, DOMAČA VINA Prenotacije za skupine, bankete in posameznike. Telefonirajte naši. 31 in 34 PORTOROŽ SPLOŠNA TOOOVSKO i. d. - KOPER S. L IMPORT-EKPORT Zaslopoik za TRST: I. ADAMIČ, olica Valtto 10 - Tel. 29-449 _____________________ P € Ja* NI 0 8) < 8) N* e. Ni H NI < 9 d M 9 S s © * e-a E® P* J £3 2. ra 3 ^ '-a ra ! Sl £72 ec p S: ra !?b delavnikih.' 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, 17 30, 19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 s rtoseka), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE (Prosek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v tepnič Ln Briščke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob delavnikih: 1.30, 15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SA-jEZA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35, I. 50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, II. 05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADI-SCA v TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-ilča), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča) i.45, 10.50. Odhodi: Iz TRSTA v VELIKI REPEN ob delavnikih: 10.00 (skozi Ferneče), 12.30 (skoti Femeče in Repnič), iO.OO (skozi Rep-ii£); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; 8EPENTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30, 40.30 (skozi Ferneče). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikih: 5.00, 11.05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah. 6.30, 12.25, 17.25, 19.15, 21.30; iz REPENTABRA v TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1305 (sko-si Ferneče), 17.30, 19-20, 21.35 (skozi Fer-aeče), od 3. maja do 27. sept. ob 9.10, 40.30, D dh o d i: Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: /.30 15.00; ob nedeljah: 15.00, 20.30; v SfABREZINO ob delavnikih: 7.30 (sana-,orIj, do trga), ob 9 00, 11.30, 12.30 (v ?raprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 ,(do trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sanatorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v Mavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, (6.30 (trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30, 13.40. Iz CEROVELJ v TRST ob delavnikih: '1.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz /RAPROTI ob delavnikih: 6.00, 14.00; Iz (SEMPOLAJA ob delavnikih: 6.05, 8.45, 17.00; ob nedeljah: 16.35, 21.40; iz NABRE-ŽINE-SANATORIJ ob delavnikih: 6.10, 6.47, 14.12, 16.55, 17.05, 21.05; ob nedeljah: 1.50, 12.20, 14.00, 15.25, 16.40, 17.55, 21.45; iz NABREZINE-TRG ob delavnikih: 7.05, 3.50, 9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob nedeljah; 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 00.10. Odhodi: Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih: 6.30, 6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30, 40.30, 23.30; ob nedeljah; 6.30, 8.30, 10.00, 12.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; S PROSEKA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, 1.00, 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 11.30, 11.40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob tedeljah: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00, (1.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; 17.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; 42.00, 23.20, 00.20. „GOSPOD ARSTV 0“ Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugosjavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 14o din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. urednic dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls« Mehanična delavnica in prodaja motornih vozil Tassan Bruno TRST - ul. Udine 61 - Telefon 75-12 Vam nudi po ugodnih cenah motorje ,,MOSQUITO" motocikle ,,GANNA". dvokolesa priznanih znamk ter pribor za ..VESPE'- in ..LAMBRETT E" Radio- ANELLI TRST, ul. Udine 32-Tel. 51-75 Velika zaloga radiosprejemnikov, radio-elektro materiala, električnih štedilnikov ter šivalnih strojev priznanih znamk! Lastna specializirana radiotehni-čna delavnica. Sprejemamo vsakršna popravila. TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DREHER Ha naročila kličite nas na našo telefonsko ' ter. 22'505 Se priporoča Frankovič Leopold NABREŽINA ŠT. 73 Elektro-inštalacijsko podjetje V Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila ln naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo! Stavbeni in gradbeni izvedenec Carli-Kralj iltfillo Trst, Trg Ponterosso 5/III tel. 29-060 Izvršuje vsakovrstne načrte za zasebne, industrijske in kmetijske gradnje, opremo, ureditev, preureditev, prilagoditev- Sestavlja ocene preskrbi vknjižbe, ugotovitve, pripravlja listine za gradnje po Aldisijevem načrtu, vodi delo in prevzema odgovornost za gradnje. Proti nizkemu plačilu VIA PRIVAJA RIVA BI IRENTB, 24 TEL. 560.300 Proizvaja.- Moderne Heliografske aparate za reprodukcijo načrtov Aparate za razvijanje na polsuhi način in na bazi amonijaka Tehnigrafe in avtomatske mize za risarje Aparate za obrezovanje načrtov Izvršene dobave v Jugoslavijo: Litostroj in Merkur Iščemo zastopnike v Jugoslaviji PRODAJA SUHEGA MATERIJALA Stavbeni les - železo -omet - cevi ETERNIT cementne cevi i. t. d. Kupujemo storo železo in kovinske odpadke Prevzem in dostava na dom E. UGUSSI (ex Michelii) Trst. ul. deiristria 155 (Sv. Ana TEL. ŠT. 93-459 KAROSERIJA o e n » i C Izvršujemo vsa po/ravda avtomobilov in predelavo karoserij TRST, ul. Cologna 48 - Tel. 52-32 KAROSERIJA Mario Gregorat Trst, ulica F. Severo 12 Telefon št. 60-67 Hitra izvršitev naročil in takojšnja dostava Cene ugodne DIREKCIJA - RIJEKA Telegrami: JUGOLiNPA - Tel. 26-51, 26.52, 26-53 (poldne) 26-61 l/ZnimiJE REDKI POTNIŠKI! BLAGOVNI PROMET IZ JADRANA aa: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI B L IŽ N J I V Z H 0 D „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZI Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 78-13, 29-8-29 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1 AVIOPOflJETJE STAR KSEfl&BXffiKM&5re!CBENCEVXSSni Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi Metiatniena delavnice* AVTO €r A RAŽA - TRST ULICA MOREM 7 ppBALMATHA05 K?a^vaIZVOZ TRST - UL.! ANAL PICC0L0 2 - TELEFON 71 54 SPREJEMAMO ZASTOPSTVA ZA JUGOSLOVANSKA IZV O ZNA IN UVOZNA PODJETJA POŠILJAMO DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO PIŠITE SVOJCEM NAJ SE OBRAČAJO NA NAŠ NASLOV PROJEKTIRANJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO Trgovina z lesom na drobno in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boccaccio ši. 21 - Tel. 31-496 Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne! Uvozno in izvozno podjetje 1». M KRI TRST Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem plntovinc ter vse vrste lesa Teleg. KAPI Bali - Batni obročki Strgalo! obročki za vse viste motorjev za avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in pc-ijedelskh strojev Pooblaščeni zastopnik: TUFANI dott. GIUSEPPE Trst — Ul. Gatteri št. 38 Tel. št. 94-273 EXPORT - IMPORT POPRAVI LA PREDELAVA M A It I O KAROSERIJ isimisič ARTUBO BARVANJ E BUSSIAA TAPECIRANJE fBSIJLCOLOGNASf. 48-TELEFON 52-32 SILVIO SERIH Import s Kxporc TRIESTE VIA MADONNA DEL MARC 4 - TEL. 80-80 C U S C1N E T TI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumen ti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji SOSIČ S O S S I M A R IR OPČINE. IMS MONTE RE 4 - TEI. 21-155 Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,fZOPPAS“; radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO „IiI