AKTUALNO VPRAŠANJE Volitve v občinske zbore so za nami, v soboto, 26. in v nedeljo 27. oktobra pa bodo izbrali odbornike za zbore proizvajalcev še volivci - proizvajalci. Na Okrajnem sindikalnem svetu v Kranju smo se pozanimali, kako so posamezne proizvajalske skupine na to zbore pripravljene, kakšna je izbira kandidatov, kaj so obravnavali na zborih volivcev in podobno. Prejeli smo tole pojasnio: »Proizvajalci so imeli v kranjskem okraju 165 zborov volivcev. Enajst od teh ni bilo sklepčnih (kmetijska skupina in skupina zasebnih obrtnikov), sicer pa je bila udeležba precej večja kot na zborih na terenu. Povprečno je bilo navzočih 60% volivcev. Zbori so bili z nekaj izjemami dobro pripravljeni. Volivci so na njih razpravljali o komunalnih zadevah, o gospodarjenju podjetij, o gradnji stanovanj itd. V kmetijski skupini so se zanimali predvsem za davčno politiko, za ure- ditev katastra, za perspektive kmetijskih zadrug in možnosti investiranja. Kandidati za zbore proizvajalcev so po letih nekaj mlajši od kandidatov za občinske zbore. Od 627 predlaganih jih bodo izvolili 298. Mladincev do 25. leta kandidira 44 aH 7%, do 30. leta 115, žena pa 67 ali 10,7%. Večino kandidatov so volivci izbrali iz vrst neposrednih proizvajalcev. Delavcev je 547, kmetov 86, obrtnikov 38 in uslužbencev 156.-« -ey AKTUALNO VPRAŠANJE OB PREDLOGU PROGRAMA DELA ObLO KRANJ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. ST. 83 — CENA DIN 10.— Kranj, 25. oktobra 1957 Volivci so na predvolilnih zborih prispevali mnogo koristnih mnenj in predlogov glede dela občin in ljudskih odborov. Po tej, vsebinski plati, so bile letošnjo predvolilno priprave bogatejše kot katerekoli prejšnje, zlasti še, ker smo jih v našem okraju začeli dejansko še pred poletjem in torej niso bile omejene na nekajtedensko kampanjo. Nikakor pa seveda no bi bilo prav, 'če bi predlogi volivcev ostali le v zapisnikih zborov volivcev. Pobude volivcev uporabimo pri sestavljanju perspektivnih, petletnih planov občin, kolikor je moč pa tudi že v 'dnužbeni'h ptlanli'h občin za prihodnje leto. Občinski odbor SZDL Kranj jo na podlagi pobud z zborov volivcev sestavil predlo>g programa za delo novega občinskega ljudskega odbora. Ta pri volitvah r Občina Štev. volilnih upravičencev Glasovalo število % NevelJ. glasovnic ste ilo % BLED 6.240 5.316 85,19 299 5,62 BOHINJ 3.942 3.114 89,17 139 4,46 CERKLJE 3.283 2.234 68,05 153 6,85 GORENJA VAS 3.966 3.141 79,20 107 3,41 JESENICE 16.111 14.008 86,95 897 6,40 KRANJ 27.920 23.194 83,07 1768 7,62 RADOVLJICA 7.747 6.779 87,50 370 5,46 ŠKOF J A LOKA 7.367 6.331 85,94 316 4,90 TRŽIČ 7.197 6.306 87,62 442 7,01 ŽELEZNIKI 4.184 3.421 81,76 98 2,86 ŽIRI 2.418 2.080 86,02 86 4,13 Skupaj 89.925 75.924 84,43 4675 6,16 v občinske zbore v okraju Kranj 84,43 To dni so bila v delovnih kolektivih številna zborovanja kot priprava na volitve v občinsko zbore proizvajalcev. V »Iskri« Jo ne. zboru govoril ljudski poslanec tov. Boris Ziherl (desno), v tovarni »113!« Kranj pa ljudski poslanec Roman Albreht Bralco bo gotovo zanimal tudi socialni sestav izvoljenih kandidatov. — Med njimi so 103 delavci, 78 kmetov, 98 uslužbencev, 9 obrtnikov, 4 upokojenci in ena gospodinja. Kljub temu, da je kandidiralo precej žena, je bilo izvoljenih le 10, mladincev do 25. leta starosti pa komaj 6. Članov Zveze komunistov je 136. Na nedeljskih volitvah v občinske zbore so v kranjskem okraju zabeležil', v celoti vzeto 84,43 % udeležbo. Točno tolikšen je tudi odstotek volilne udeležbe v LR Sloveniji. To je kar lep rezultat, posebno še, čo upoštevamo veliko število opravičeno odsotnih, bodisi zaradi bolezni (gripa), bodisi zaradi drugih vzrokov. Tajnik okrajne volilno komisijo tov. Pavle Zupančič sodi o organizacij9ko-tehni'čnem delu občinskih komisij takole: »Občinske volilne komisije so pri teh volitvah prvič prevzelo nase vso težo dela, medtem ko je bila naloga okrajne komisije le ta, da jih nadzoruj o in jim v primeru potrebe nudi svojo pomoč. Na splošno lahko trdim, da so občinsko komisijo svojo nalogo dobro opravile, nekatero med njimi naravnost odlično. V času predvolilnih priprav kakor tudi med potekom volitev nismo imeli nobenega primera, ko bi morala naša komisija posredovati. Menim, da je to zadosten do- kaz za dobro delo komisij v posameznih občinah. Glavna hiba so bili tudi pri teh volitvah pomanjkljivo sestavljeni volilni imeniki, predvsem v Kranju, Skorji Loki, na Bledu in v Cerkljah. Zabeležili smo vrsto primerov, ko so bili volivci nepravilno vpisani al pa sploh ne. Polonco teh pomanjkljivosti je treba pripisati objektivnim razlogom, pol pa malomarnosti tistih, ki so imenike sestavljali. Organizacijskih predpriprav na volitve smo se namreč lotili dovolj zgodaj, 2. avgusta. Nekatere občine so to časovno prednost žal zamudilo in tako do 16. septembra niso imele brezhibno urejenih imenikov. Napake bodo verjetno tudi v imenikih proizvajalcev, vendar upam, da jih spričo mesec dni daljšega roka za popravke le ne bo toliko. Razen tega je le-te v podjetjih laže sestavljati. Volitve so na večini volišč potekale v redu. Naša komisija je ugotovila le nokaj primerov, ko so volilni odbori premalo pazili na tajnost. Zgodilo se jo tudi, da je volilni odbor nepravilno tolmačil volivcem, koliko kandidatov naj volijo. Ponovno volitve bodo 3. novembra v dveh volilnih enotah, v Cerkljah za 4 odbornike in v eni volilni enoti v Kranju za enega odbornika, ker kandidati niso dobili dovolj glasov. predlog bodo osnovne organizacijo SZDL in /sindikalne podružnice v občini proučile na sestankih svojega članstva. Množično obravnavan in izpo-po'njen predlog naj bi novi ljudski odbor smatral kot priporočilo množičnih organizacij za program njegovega dela un hkrati ikot njegovo politično obveznost do članstva SZDL. Predlagani program govori o razvijanju občine kot osnovne družbeno-ekonomsko skupnosti, o organizaciji in delu občinskih organov, o usmerjanju občinskega gospodarstva, o urbanizmu, gradbeništvu in komunalnih zadevah, o gradnji in razdeljevanju stanovanj, o šolstvu, ljudski prosveti in telesni vzgoji ter o zdravstvu lin socialnem varstvu. Program zelo konkretno govori o nalogah na posameznih delovnih področjih, dasi-ravno ne zahaja v nepotrebno drobnjakarstvo. Volivci morejo iz tega predloga programa izluščiti jasno podobo bodočega razvoja občine ter bodo zato bržkono bolj in tudi laže sodelovali tudi pri čisto konkretnem uresničevanju posameznih nalog iz programa. Taksno povečano sodelovanje volivcev pa pomeni naijsolidnejšo krepitev komunalnega sistema. Želeti bi bilo, da bi 'pobudo Občinskega odbora SZDL Kranj povzeli tudi v drugih gorenjskih občinah. Z, Več kot polovico novih odbornikov v blejski občini Občinski abor blejskega občinskega odbora bo imel 28 članov. Od teh jo bilo minulo nedeljo izvoljenih 16 povsem novih odbornikov. 20 odbornikov jo članov ZK. Do 30. leta starosti so izvoljeni 3 odborniki. Zanimivo jc tudi, da je od predlaganih kandidatk bila samo 1 ženska izbrana za odbornico. — Med izvoljenimi odborniki je največ uslužbencev, in sicer 11, 6 je delavcev, 9 kmetov, 1 obrtnik, 1 ostali poklici. Od skupnih 6.240 volivcev jih je volilo 5.316 ali 85,2 %. Iz opravičenih vzrokov jih ni ivo-Lilo 924 ali 14,8%. Največjo udeležbo na volitvah jo dosegla 11. voirfnri enota v Poljšici, ki je zabeležila 89.6 % (z opravičeno odsotnimi 99/»%",. Najmanj pa jih jo volilo v Ribnem, in sicer 76,3 %. -jb Gibčne je urejati žgoča vprašanja V današnji številki predstavljamo bralcem tovariša In*. Alojzr. Poharja, kandidata za zbor proizvajalcev iz kolektiva jeseniške železarne. Za nekaj odgovorov na zastavljena vprašanja smo ga zaprosili že tisti dan, ko so ga na zboru volivcev (proizvajalcev izbrali za kandidata. Predvsem nas je zanimalo, kaj sodi o delu ObLO rin kateri problemi občino najbolj prizadevajo volivce. Iz njegovega obširnega odgovora na kratko povzemamo tole: »Dela ObLO im svetov pravzaprav ne ipoznam, ker nisem kot Ljudski odbornik oziroma član sveta šo nikdar delal. Daleč sem od tega, da bi to lahko ocenjeval in na delo ObLO gledam le kot državljan, ki živi v občinski skupnosti in presoja samo tisti del dejavnosti ljudskega odbora, kn neposredno prizadeva volivco mesta Jesenice. Navedel bom lo nekaj stvari, za katere sem prepričan, da zahtevajo takojšnjo rešitev. Na Jesenicah bo treba predvsem smiselno urediti prehrano; tu mislim na način prevoza, skladiščenja in predajo živil. Z gradnjo tržnico ne bomo prišli niiti na pol pota. Jese-n'co so raztegnjeno naselje z več centri in slabimi komunikacijami, zato ni bilo nikdar centralne tržnico in tudi v bodočo verjetno no bo opravičila investicij. Ker mesto nima zaledja, tudi no moremo pričakovati, da bo tržnica zasedena. Eden važnih problemov, ki so prepočasi in premalo učinkovito rešuje, jc šolstvo. Sola bi danes morala biti zgrajena, ne pa, da šele razpravljamo o načrtih. Tu smatram, da jo izgovor o pomanjkanju denarja neutemeljen. Ce ga ni možno dob i i v občini ali okraju, naj bi ga dobili v republiki. Otroci morajo v redu obiskovati šolo v primernih prostorih in primernem času. Dvomim tudi, da se stanovanjsko vprašanje rešuje dovolj elastično. Preusmeritev na 9tolpne hiše je spričo drage gradnjo blokov zelo pozitivna, čo se bodo stanovanja res pocenila za okoli 40 %. Sicer pa tudi lične barako ne bi pokvarile sike mesta in bi za noko obdobjo rešilo stanovanjsko krizo. Glavna nvdoga bodočega ObLO je, da uvede v delo sistema/t.ko. Vedeti moramo, kaj hočemo ter kdaj in kako bomo to ustvarili. ObLO mora "torej imeti perspektivni plan z določenimi prioritetami za posamezno dejavnosti, O tem naj bi seveda razpravljali tudi zbori volivcev. Ce bo ljudski odbor znal in hotel dobiti stik z volivci, potem sem prepričan, da bo imel pri delu tudi uspehe. -ey 9999999 U/UDJE IN DOGODKI DRUGI SESTANEK A Ljubljana, 22. oktobra. — Danes sta se prvikrat po letošnjih parlamentarnih počitnicah sestal r. oba zbora Ljudske skupščine LRS. Republiški zbor je med drugim potrdil izvolitev ljudskega poslanca Rika Jermana, na izpraznjeno mesto po pokojni Niki Pokornovi. Ob?, zbora sta nato na skupni seji prisostvovala poročilu poročevalca odbor?, za organizacijo oblasti in upravo Mirka Zlat-narja. ki je obrazložil poročilo o uveljavljanju komunalnega sistema. Komunalni sistem se je namreč izkazal kot pra-vilnr. oblika za razvoj socialističnega upravljanja, se uveljavil in razvil do tiste meje, ko celo lahko trdimo, dr. jo v osnovi formiran in stoji pred norim obdobjem svojega razvoja. A Včeraj, 24. oktobra, je ves svet praznoval Dan Združenih narodov. To jo pomemben datum v zgodovini človeštva. Od prvotnih 51 držav so jo Organizacij:, Združenih narodov mogočno razvila in je dane; v njej 82 držav. To je v pravem pomenu besedo svetovni parlament. Ta parlament sicer nima nobene izvršne moči, zato pa ima tem večjo moralno avtoriteto in prav v tem sta moč in ugled te organizacije. Če bi se ta organizacija naslanjala na surovo silo, ne pa na moralna, etična in človečanska načela, bi kaj kmalu izgubila svoj pomen. To jo univerzalna organizacija, ki združuje skoraj vse nazore vse kontinente, vso narode, vso rase in kulture. Palača ob East Riverju, kjer jo sedež Organizacije Združenih narodov, predstavlja simbol teženj vsega človeštva. A Na povabilo predsednika grške vlade Konstantina Karamanlisa jo podpredsednik Zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj uradno obiskal Grčijo in se tam zadržal od 21. do 24. oktobra 1957. — Med obiskom str. imela podpredsednik Kardelj in predsednik grško vlado Karamanlis razgovore, v katerih str. proučila vprašanja skupnih koristi in splošnega značaja ter ugotovila prisrčno sodelovanju med obema državama. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da tesno sodelovanjo obeh vlad lahko zagotovi miroljubno in prijateljsko koeksistenco obeh narodov in da razen tega predstavlja činitelja, ki služi miroljubnim odnosom .v tem delu •veta. Obo vladi, trdno privrženi idealom miru in pripravljeni tudi nadalje usmerjati svoja prizadevanja med vsemi narodi, sodita, da je utrditev ugleda in avtoriteto OZN največjega pomena za uresničenje tega cilja. — Razgovori so potekali v ozračju iskrenega prijateljstva. Bonn, 23. oktobra 1957. — Po prekinitvi diplomatskih stikov med našo državo in Zahodno Nemčijo, je še vedno nekaj neurejenih vprašanj. Na današnjem sestanku z novinarji v zveznem zboru so novinarji najprej vprašali, kako gleda vlada na pismo, ki ga jo poslal jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popović generalnemu sekretarju OZN Dagu Hammarskjoldu. Na to vprašanje predstavnik vlade ni povedal nič določenega o stališču Vlade, ker da Zahodna Nemčija ni članica OZN in da zategadelj tudi ne more zavzeti uradnega stališča. Na naslednjo vprašanje, ali bo prekinitev diplomatskih stikov povzročila tudi ukinitev konzulatov v obeh deželah, jo odvrnil, da sdaj to vprašanje proučujejo prek diplomatskih predstavništev dežel, ki sta privolili v to, da zastopata koristi eno deželo v drugi, so pravi prek francoskega veleposlaništva v Beogradu ter švedskega veleposlanika v Bonnu. Konzulati obeh dežel do zdaj še normalno opravljajo svoje delo. — Ob koncu jo bilo tudi poudarjeno, da prekinitev diplomatskih stikov med obema državama v nobenem primeru no bo vplivala na gospodarsko odnošaje. našu . ir IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-1S5 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Tudi za običajno dobro obveščeno kroge jo bila presenetljiva novica o sestanku med ameriškim predsednikom Eisenho-werjem in britanskim ministrskim predsednikom Macmilla-nom. Do sklepa o tem sestanku jo prišlo zelo. naglo, tako d?, so morali vprašati celo angleško kraljico za dovoljenje. Ta se je prav to dni mudila na uradnem obisku v ZDA. Po starem britanskem zakonu pa ministrski predsednik vlado Njenega veličanstva no smo brez vladarjevega dovoljenja zapustiti britanskega otočja, kadar je kralj, oziroma kraljica na tujem. Vendar so pozneje za nekaj dni preložil] Macmillanov polet prek oceana, tako da jo britanski premier šo v torek zjutraj pričakal kraljico na letališču, zvečer pa z istim letalom odpotoval v ZDA. Prav ta naglica in nepričako-vanost sestanka dveh največjih političnih veljakov Zahoda je sprožila cel plaz ugibanj o vsebini razgovorov. Nedvomno bo eno glavnih vprašanj doslej še neobjavljenega reda vvashington-skih razgovorov - BližnjiVzhod. Umetno ustvarjena napetost okoli Sirije je kljub vsemu znatno zaostrila splošni položaj na Bližnjem vzhodu. Eisenho-vverjeva doktrina doživlja neuspeh in se jo pokazala kot neučinkovito nadomestilo za poraženi anglo-francoski vpliv. — Britancem pa je prav zato spet zrasel greben na glavi. Znova so pripravljeni ponuditi »bogatim toda politično neizkusnim« Amerikancem svoje dragocene diplomatsko izkušnje, zlasti pri obvladovanju Bližnjega vzhoda. Sodelovanje bi se lahko pokazalo tokrat v obojestransko ko- rist. Upi Macmillana v uspešen zaključek razgovorov so zato precejšnji in tem večji, ker so po Edenovi sueški pustolovščini v VVashingtonu napravili gluha ušesa za vse britanske zamisli o zahodni politiki na Bližnjem vzhodu. Seveda pa je tudi še vedno dosti spornih točk, zlasti raznih nasprotij med petrolejskim! družbami obeh dežel. Toda morda upa Macmillan, da bo to ostalo v senci potrebe po koordiniranju skupno politike Zahoda na tako občutljivem področju Bližnjega vzhoda? To bo vsekakor zelo važno vprašanje izmenjave dveh zahodnih voditeljev, vzlio temu pa bo morda prvenstvena važnost na razorožitvenem vprašanju in znanstvenem sodelovanju med obema državama. Sovjetski umetni satelit je povzročil zmedo v zahodnem taboru in načel vrsto vprašanj, ko je zrušil mit o popolni premoči zahodne znanosti nad sovjetsko. In medtem ko satelit še naprej nedolžno kroži okrog zemeljske krogle, se okrog njega sučo vrsta političnih načrtov, razgovorov, naklepov in računov. Očitno zaostajanje Zahoda za napredkom sovjetske znanosti jo potegnilo na dan boleče vprašanje znanstvenega sodlo^anja med ZDA in Veliko Britanijo. Kljub svečanim izjavam o najtesnejšem prijateljstvu med obema deželama, Amerikanci kaj ljubosumno čuvajo svoje znanstvene izsledke in dosežke. S kakšnim hrupom so samo objavili skromno novico, da so britanskemu obrambnemu ministru dovolili stopiti (!) na ameriško atomsko podmornico »Nau- tilus«! Resnica pa je ta, da je ameriška vlada strogo vezana s posebnim zakonom iz leta 1946, da no izdaja strogo zaupnih informacij nikomur, niti najbližjim zaveznikom. V Londonu poudarjajo »očitni nesmisel« takih zakonov, ki pri-siljujo obe deželi, da vsaka zase trosita velikanska sredstva za ista raziskovanja, medtem ko bi sodelovanjo med obema prihranilo mnogo časa in denarja. Zato se Macmillan bržkone pripravlja, da bi predlagal okrepitev znanstvenega sodelovanja in zaupnejšo izmenjavo tajnih informacij. Prednost SZ z umetnim satelitom in daljnometnih raketah jo glavni argument v prid njegovi tezi. Baje pa sta se tudi žo Eisenhower in njegov zunanji minister Dulles omehčala, tako da z naklonjenostjo gledata na takšno pobudo. Prepričati bo treba le še trgovratne člano atomske komisije in ne preveč naklonjeni kongres. Da pa bo precej govora tudi o znanstvenem sodelovanju na področju jedrsko energije priča žo sam sestav britanske delegacije, ki spremlja Macmillana. V njej jo namreč med drugimi tudi Edvvin Plowden, predsednik britansko komisije za atomsko energijo. V diplomaciji pa je takšna drobna novica zelo pomemben migljaj. Oba zahodna velmoža in njune vlade čutijo torej potrebo, da s tem obiskom okrepijo psihološko kampanjo in dvignejo oslabljeno moralo po sovjetskem uspehu. Glavni cilj obiska naj bi torej bil: utrditi razrahljano vero v moč In trdnost Zahoda. MARTIN TOMAZlC kratko, vendar zanimivo RAZSTAVA DOKUMENTOV OKTOBRSKE REVOLUCIJE Na dan volitev na kamniški gimnaziji ni bilo živo le na volišču v pritličju poslepja, temveč so se državljani zanimali tudi za razstavo v gimnazijski mali galeriji. V prvem nadstropju je bila namreč organizirana v počastitev 40 - letnice Oktobrske revolucije razstava slik in dokumentov iz zgodovinskih oktobrskih dni. V .posebni vitrini so tudi razstavljena Leninova dela. V drugem nadstropju jo bila urejena razstava risarskih del danskih učencev gimnazije iz Kopenhagna in iz Murske Sobote. Obo razstavi sta zelo okusno urejeni iin upravičeno vzbujata pozornost starih in mladih. »TOVARIŠTVO NA CESTI« ZA KOMANDIRJA LM V RADOVLJICI V prostorih Grajskega dvora r Radovljici je bila v torek zvečer skromna slovesnost, na kateri so zastopniki AMZ Slovenije in sekretariata za notranje zadevo LRS izročili Alojziju Papiču, komandirju postaje Lj. milice v Radovljici odlikovanje AMZ Jugoslavije in sicer značko »Tovarištvo na cesti«. Hkrati je to prvi primer, da je prejel tako odlikovanje član AMD v Sloveniji. To je bil tudi praznik AMD v Radovljici, v katerega je vključen tovariš Papič in v njem aktivno sodeluje. Zato so se na slovesnosti zbrali tudi števakii člani radovljiškega arvto-moto društva in drugi. Mimo tega, da je tovariš Papič vesten v službi, je mnogo svojega prostega časa žrtvoval tudi za razvoj tega športa v Radovljici. Kot prometni učitelj je sodeloval pri vzgoji precejšnjega števila šoferjev - amaterjev, ustanovil je tudi krožek pionir-jev-.prometnikov, odlikoval se je pri organizaciji razstave o prometu, ki je bila ena najbolje pripravljenih v Sloveniji. Čestitamo! NOVE PROSTORE POTREBUJEJO Komunalni banki v Kamniku ne odgovarjajo več prostori v hiši, kjer jo tudi osnovna šola. Zgradila bo zato novo poslopje na mestu, kjer sedaj stoji edi- volitvah v občinske zbore Predsednik Občinskega odbora SZDL Kranj Martin Košir: »Volitve v občinski zbor so potekale zelo sproščeno in volivci so imeli tokrat dobro izbiro kandidatov. Udeležba v občini Kranj je bila zadovoljiva. Co odštejemo opravičeno in neopravičeno odsotne, jo le-ta znašala 83 %. Aktivi SZDL so bili v predvolilnih pripravah zelo prizadevni in rezultati bi bili lahko še boljši, če bi aktivi povsod dovolj razgtibali volivce. Na volilne rezultate je deloma vplivala neurejenost volilnih imenikov, zaradi česar marsikdo ni mogel voliti, nadaljo bolezen — predvsem gripa — in odsotnost tistih fantov, ki služijo v JLA. Menim tudi, da bi v nekaterih volilnih enotah lahko izbrali več kandidatov.« Predsednik Občinskega odbora SZDL Jesenice Ivo Sčavničar: »Z volilno udeležbo v jeseniški občini smo zadovoljni. Najboljša volilna enota jo bila Hrušica, kjer jo volilo 91,5% volivcev. Po procentualni udeležbi ji sledijo Rateče z rezultatom 90,6 odstotka. Precejšnjo število volivcev jo tokrait zaradi bolezni in odsotnosti opravičeno izostalo. Raz- položenj o volivcev je bilo kar najboljše in mnogi njiih so zatrjevali, da tako svobodno izbiro kandidatov ne pomnijo. Vsa volišča so bila tokrat zelo dobro urejena in volivei so lahko nemoteno odločali.« Predsednik Občinskega odbora SZDL Radovljica, Franc Jcre: »Volitve v občinski zbor so v nedeljo nedvomno pokazale enotno željo vseh občanov, da bi izbrali kandidate, od katerih lahko največ pričakujejo. Te volitve se bile tudi zelo demokratične dn vsakdo jo* lahko še na volišču nemoteno razmislil, koga bo volil. Velika udeležba dokazuje, da ljudje živijo z občino in da se zanimajo za sestavo bodočega' ljudskega odbora. Letos je volilo tudi dober del tis6ih, ki se na prejšnjih volitvah niso po-kazaili. Ce upoštevamo opravičeno odsotne, je rezultat letošnjih volitev (95%) boljši kot leta 1952. Članov ZK je bilo izvoljenih 46%, povprečna starost odbornikov pa jo kot prej 41 let. Za dober petek volitev imajo zaslugo terenski in vaški politični štabi, pohvalo pa zasluzijo rtudi organizacijo SZDL.« na pritlična hiša na Titovem trgu. Novo bančno poslopje bodo po višini prilagodili sosednjim zgradbam. RAZŠIRILI BODO OBRAT Čevljarska delavnica v Kamniku se namerava razširiti v zadrugo in povečati obrat. Težava jo zaenkrat samo v tem, da ne more najti primernih prostorov. Z. TELEVIZIJA V KAMNIKU Kavarna na Titovem trgu in restavracija »Dom« sta si nabavili televizijski a^parat. Novost je V Kamniku vzbudila razumljivo zanimanje in gledalcev noben dan ne manjka. VEČ DISCIPLINE NA CESTAH Svet za splošno in notranje zadevo pri ObLO Kamnik je s sodelovanjem Tajništva za notranjo zadeve OLO Ljubljana, Avto-moto društva Kamnik in Združenja šoferjev in avtome-hanikov priredil teden prometa v Kamniku. V soboto dopoldne so slovesno odprli razstavo slik prometnih nezgod v gornji dvorani kavarne ob udeležbi zastopnikov vseh gospodarskih in množičnih organizacij. Govoril je predsednik ObLO Kamnik tovariš Janko Alfred. Na vseh šolah v Kamniku pa so prometni miličniki iz Ljubljane predavali šolski mladini o disciplini na cestah, med tednom pa so obiskali tudi vso šole v občini. Z. ING. MILOŠ VEHOVAR V KLUBU GOSPODARSTVENIKOV V torek je v Klubu gospodarstvenikov pri Trgovinski zbornici v Kranju predaval glavni tajnik Republiške trgovinsko zbornice LRS ing. Miloš Vehovar. Zbranim zastopnikom podjetij je govoril o razvoju zunanje trgovine in problemih zunanje trgovino pri nas. Občinski odbor ZB obve-iča vso organizacije ZB in sorodnike padlih v Begu-ojah, da bo 1. novembra organiziran prevoz z avtobusi in Kranja v Begunje. Odhod z avtobusno postaje bo ob 7. uri zjutraj. Prijave sprejema občinski odbor ZB (nad »Delikateso«) vsak dan od 8. do 12. ure. ZANIMIVOST Z VOLITEV Rezultati volitev so v kamniški občini pokazali, da je ponekod razlika med oddanimi glasovi za posamezne kandidate velika, drugod pa znaša komaj po en ali dva glasa. Tako je n. pr. v Tunjicah zmagal kandidat z enim glasom razlike, na Grabnu, kjer so volili dva odbornika, pa so med prviimi in tretjim samo 4 glasovi razlike, četrti kandidat pa tudi ni mnogo zaostal. PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC NA BLEDU Občinski sindikalni svet je sklenil na zadnji seji, naj bi v vseh sindikalnih podružnicah v občini imeli občne zbore najkasneje do 15. novembra. Na zborih naj bi razpravljali o tarifni politiki, o normah in premijah, o socialni skrbi za delavce, o higiensko - tehničnih ukrepih v podjetjih in ustanovah ter o potrebi izobraževanja. Člani sindikatov naj bi se tudi temeljito seznanili z gradivom kongresa delavskih svetov ter z osnutkom uredbe o delitvi dohodka, -jb KLUBE MLADIH PROSVETNIH DELAVCEV Pred dnevi je bila v Kranju seja predsedst. OK LMS, na kateri so razpravljali o delu in problemih med mladimi prosvetnimi delavci. Na letošnjem seminarju za mlade učitelje in posvetovanjih z njimi v nekaterih občinah so bila načeta nekatera vprašanja, ki neposredno zadevajo tudi organizacije LM. Zato je bil na seji sprejet sklep o ustanavljanju klubov mladih prosvetnih delavcev, ki bodo pospeševali družbeno politično in društveno — zabavno dejavnost mladih učiteljev. Prvi tak klub so že ustanovili za področje Selške doline, v tem mesecu pa bo ustanovljen tudi klub za področje Poljanske dolina. V ostalih predelih delajo iniciativne grupe. Klub je oblika dela organizacije LMS z mladimi prosvetnimi delavci. Na •seji so razpravljali tudi o problemih v TVD »Partizan« na področju okraja. Stanje na splošno sicer hi slabo, ker v vodstvih dela mnogo mladih ljudi, toda še vedno so primeri, ko vlečejo delo na nepravilna pota. Predsedstvo je z odobravanjem sprejelo misli tov. Ribičiča, ki podpirajo sodelovanje med LM in TVD »■Partizan«. Za taka načela so se namreč borila mladinska vodstva v občinah in večjih centrih, pri tem pa predvsem pri starejših tovariših naletela na nerazumevanja. Sklenjeno je bilo, da se s posebnim pismom opozori na probleme telesne vzgojo v podjetjih in šolah. okr. svet za šport in telesno vzgojo ter pripravi konkretne predloge za rešitev navedenih problemov. S. A. PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Pred sindikalnimi organizacijami z Bleda so številna vprašanja, ki jih morajo reševati. 2o dalj časa pa se pripravljajo na praznovanje 40-letnice oktobrsko revolucije, ki jo bodo slovesno praznovali. Ob tej priliki bodo razvili prapor Občinskega sindikalnega sveta. Razen proslav bodo imeli tudi slavnostna zborovanja, posvečena tej pomembni obletnici. Na teh bodo seznanjali delavce o pomenu tega dogodka v mednarodnem delavskem gibanju. J. B. ObLO KRANJ SPREJEL NEKATERE DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA V četrtek, 17. oktobra, se je sedanji Občinski ljudski odbor zadnjič sestal. Na dnevnem redu te seje je bilo najprej poročilo o izpolnitvi/družbenega plana občine za prvo polletje in skicpčMi'. sm tudi o predlogu Sveta za splošne zadeve glede preimenovanja ulic in novega hišnega oštevilčenja. Potrdili so tudi sklep o krajevnem samoprispevku za naselji Orehek in del Stražišča, kjer gradijo vodovod. Po končani seji so si odborniki ogledali tovarno »Iskra« Kranj. 9999 99 Kran25. oktobra 1957 Glas »Gorenjske 3 NADALJNJA POT gospodarskega razvoja Poljanske doline Ustanovitev samostojnega lesno-predelovalnega obrata ne bi rešila perspektivnega gospodarskega razvoja doline - Proučiti bi bilo treba še ostale možnosti Gorenjesavska občna je ena izmed redkih občin, ki na svojem p drcčju nma razvito industrije. Na Gor>rjkem pa je mkmo cerkljanske o čine edina občina brez industrijskih obratov, če ne upoštevamo po ljeta »Marmor« v Hotav-ljah. St'-em'jenja in težnjo občino po razvoju indusi'. ije tuJi na 1em predelu lahko samo po-edrav mo in sdcu" amo pospeševati čimprejšnjo uresn.čitev njihovih zamisli. Seveda pa tu ne ame iti za kakrinokoli industrijo, temveč za industrijo, ki bi bila donosna po gospodarnost-r.e . izraiunu. Na nedavni seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ter Sveta za industrijo in cbrt OLO Kranj ro razpravljali tudi o bodočem gospodarskem ravoju zgornje Poljanske doline. Zastop-niiki. po-en .je vaške občine oziroma ljudski poslanec Tone Petemelj, so predlagali ustanovitev le-jro-predelovaln-gi obrata na območju zgornje Poljanske doline. To težnjo so utemeljili s GOSPODARSKA PROBLEMATIKA OBČINE ŽELEZNIKI V Selška dolina si glede komunalnih naprav še »i megla v celoti opomoči od zadnje vojne, ko je veliko pretrpela. Tudi od vojne sem 150 zgrajenih stanovanj ne pomeni mnogo, ker je bila velika večina ie obnovljenih in tako glede na-Peiki stanovanjskega fonda v Selški dolini, v nekem pomembnejšem smislu, no moremo govoriti. Zato bo izgradnja stanovanj tudi med osrednjimi nalogami bodočega občinskega ljudske^ i1 odbora. Gradnja vodovodov se pravzaprav bliža kon-eu, ]e še v manjših vaseh ga bo treba napeljati, ^ereči pa s^ problemi v zvezi s kanalizacijo in z<:rr enjavo že izrabljenega električnega omrežja. Zelo pomembna bo tuda elektrifikacija zgornjega deia Selške doline, kjer za sedaj še ni zasvetila električna luč. To so vasi Davča, Fotok, Osoj-nik, Zaordo, Torka, Danje in Ravne. Elektrifikacija še teh preostalih zaselkov pa lahko najbolj neposredno koristi dvigu življenjske ravni tik :jš ije^a prebiva'stva. 7elo zanimivo gospodarsko področje odpira Eelšk dolini turizem. Tu predvsem mislimo na Po^cavo s Primer.ko, na novo gradnjo ceste čez i ■ et.rovo brdo in seveda tudi na cesto Jam-nk—D:ažgoše. Vendar »o cesto le eno izmed vp.aanj, ki jih je treba rešili. Sem sodi seveda izboljšanje zunanje podobe vasi in naselij. Tudi prebivalci občine sami bodo morali v prihodnje pokazati več zanimanja za opremo tujskih lob K izboljšanju vseh teh okol.ščin, ki so tako lokalnega kot turističnega pomena, sodi *eveda tudi gostinstvo m trgovska mreža. Med Posrednimi nalogami ljudskega odbora je tudi Vgradnja novo pekarno in mlečne prodajalne ter izpopolnitev klavnice za predelavo mesnih Izdelkov. industrija se bo se nadalje razvijala *N ko« iz 2eleznikov bo končno vendarle dobil rto/e t vam š'co prostore, ki bedo že na zunaj jfcbi j a. i p zornost mimoidočih. Toda ne gre le Ra to. V rovih tovarniških prostorih bo možno li'di poveča A proizvodnje« in povišati brutepro-te' od od sedanjih 300 milijonov na 1 milijardo din. Tudi Medzadružno lesno industrijsko podjetje Pred v deva rekonstrukcijo svo ih obratov. Nekatere obrate nameravajo preložiti in jih smotrneje povezati v celotni proizvodni proces. Prva haloga pa bo rekonstrukcija in razširitev elektrarne, kil bo dajala več in boljšo električno Energijo ne le podjejem, temveč tudi zasebnim Potro n kom. Rekonstrukcijski elaborat predvideva 45 milijonov dinarjev stroškov. Tudi U.:nj£rrna v Železnikih predvideva rekonstrukcijo svojih zastareiih strojev in naprav, da bi s tem dosegla boljšo kakovost usnja in t.ako postala konkurenčna ostalim podjetjem v di'Žfvl. Cn trrej upoštevamo brez dvoma velik go-."Podarski napredek kemuno 2elezniki po vojni 'n nt črte, ki jih imajo za prihodnje, se občanom Selške dolino no bo treba bati brezposelno-•Mi kot pred vojno, saj bo LIP Cešnjica lahko f*por,iil do 6)0 d 'lavcev, tovarna »Niko« do 500 V teh podjetjih si bedo občani lahko rezali debelejši kos kruha. ' Kazalo pa bi uporabljati pri teh gospodarskih ^Sporih nekoliko več skupne przrdevnnsti vseh pianov, saj je praksa že tolikokrat dokazala, aa brez podpore in prizadevanja vseh, ni m> *°co doseiki pomembnejših rezultatov. Pri tem pa je treba poudariti, da teiga ne bo j*ožno narediti kar čez noč. Le s pametnim go- rjenjem v okviru komune, bodo uspehi .e-:*i in koristnejši. Zato ni nepomembna stvar, *'ero ljvdi bodo volili občani Železnikov v k-r proizvajalcev. Od tistih, kri bodo sprejeli ■^žnost občinskega odbornika, bo v marsičem *rv' sna tudi nadaljnja gospodarska tem, da je treba na tem območju na vsak način zaleti z industrijo, ki bi popešila razvoj občine in povečala narodni dohodek tega predela. Ker pa je nad 50% zemlje na tem območju pogoz-dene. bi bila torej najbolj primerna lesno-pre-delova'na industrija. V Po'janski dolini je v polenu žo nekaj vodnih žag za uslužnostno rezanje lesa za domače potrebe. Menili so, da bi novi lesno-predelovalni obrat lahko zaposloval vse do sedaj nezaposlene delavce tega področja in da je v Poljanski dolini tudi dovolj kvalificiranega kadra za to stroko — 5 visoko kvalificiranih in 43 kvalificiranih delavcev. Elaborat o ustanovitvi lesno-predelovalnga obrata, kakor tudi dejanske pogoj o za ustanovitev tega obrata, je proučir.o tudi Društvo inženirjev in tehnikov. Iz analize je razvidno, da na tem področju ni pogojev za ustanovitev in racvoj lesno-predelovalne industrije. Razvidno je, da obstoja le tendenca po proizvodnji, bodisi proizvodnji pohištva, galanterije, furnirja, embalaže, ladijskega poda, gradbenih elementov itd. Vendar je tak način proizvodnje v nasprotju s sodobnim na'elcm koncentracije lesne industrijo in usmerjanja v specaliziran način indus rijske proizvodnje. Z ozirom na strukturo le nih surovin predvideni kombinat nima pogojev za rcevijanje specialne industrijske proizvodnjo, ki jo d^nca osnova obstoja vsakega konbinata. Posledica tega bi bla, da bi proizvodnja ostala še vedno obrtniškega značaja. V ok-ajnsm merilu je najbolj kritično stanje surovin :kes*a za'edja za lesno industrijo prav na obmčju Skcfje Loke. 2o obstoječa lesna industrija, ki uporablja les Poljanske in Selške doline ler neposredno kranjskega območja, se je morala že tako združiti in zreducirati svoje zmogljivosti zaradi šbkega surovinskega zaledja in ekonomičnega izkoriščanja gozdov. Razen tega že sedaj obstoječa lesna industrija v Skofji Loki izkorišča svoje zmogljivosti le 50%. Ce bi ustanovili v Poljanski dolini nov obrat lesne industrije, bi se morale torej že obstoječe zmogljivosti skrčiti ozioma delno ukiniti. Ker pa je stanje gozdnih skladov prav v Poljanski dolini v okrajnem merilu najslabše — tu je veliko grmičevja in gozdov z nizko lesno zalogo — bo treba v bodoče sečnjo lesa prav na tem področ- ju omejiti, če bomo hoteli izboljšati stanje gozdov. Torej se predvideva, da bo v bodoče posek lesa na tem področju manjši in ne večji, kar bi bilo nujno za razvoj specializiranega lesnopredelovalnega obrata. Ker tako rekoč že obstoječi, že bolj ali manj uveljavljeni, lesno predelovalni obrati nimajo na razoolago zadosti kvalitetnega lesa, bi bilo torej ustanavljanje novih tovrstnih obratov negospodarsko. Ker pa bi bil delovni proces predvidenega lesno-predelovalnega obrata v Poljanski dolini isti kot v že obstoječem lesnem podjetju »Jelovica« v Skofji Loki, bi novi obrat naletel na dokajšnjo konkurenco. Konkurenca pa bi šla prav gotovo na škodo manjšega podjetja. Torej bi se pojavile nove težave tudi pri osvojitvi trga. Konkurenco bi obrat v Poljanski dolini še toliko teže prenesel, ker bi bili razen drugih stroškov tudi prevozni stroški dokaj višji. Čeprav vsekakor težnjo po razvoju Poljanske doline lahko samo pozdravimo, pa teza, ki predvideva ustanovitev samostojnega lesnopredelovalnega obrata v perspektivi prav gotovo ne bi rešila gospodarskega razvoja te doline. Kazalo bi razmisliti, če investicije, ki bi Jih vložili v ta obrat, ne bi bile morda smotrneje uporabljene v razširitev že obstoječega podjetja »Marmor« v Hotavljah. Treba pa bo razmišljati tudi o drugih možnostih gospodarskega razvoja te doline. Tako o razvoju turizma v Poljanski dolini. Saj je bila ta dolina že pred leti znana turistična postojanka in tudi sedaj zanimanje še ni povsem zamrlo. Seveda pa bo treba, da bomo lahko govorili o Poljanski dolini kot turističnem kraju, še marsikaj izpopolniti in izboljšati. Razvoj lesnopredelovalne industrije bi bil verjetno najbolje rešen, če bi morda že obstoječo lesno podjetjo »Jelovica« v Skofji Loki »kužalo v kooperaciji ustanoviti ustrezen obrat v tej dolini. Da bi to podjetje v svojem okviru združilo že obstoječe kapacitte in jih tudi razširilo. Ta koncept razvoja lesne industrije bi bil verjetno za sedaj še najbolj sprejemljiv. Vprašanje je le, če bo ta rešitev ustrezala tudi gospo-dairnostnemu izračunu podjetja »Jelovica« v Skofji Loki. Lj. PO SVOJI VOLJI Ko so na I. kongresu delavskih svetov Jugoslavije razpravljali o združevanju v gospodarstvu, so delegati kaj različno sodili o delu organov zbornic in združenj. Nekateri so pri tem ugotavljali, da so ti organi za začetek dobro delali, da pa je v njihovem delu se mnogo pomanjkljivosti. Zlasti so kritizirali sestav organov nekaterih zbornic in strokovnih združenj, v katerih so v glavnem vodilni u-službenci podjetij, medtem ko članov delavskih svetov skoraj ni. Delegati na kongresu so poudarili, da tak sestav nujno vpliva tudi na delo teh organov ter na njihov odnos do organov delavskega upravljanja v podjetjih. Tako mnenje utemeljujejo tudi nekateri pojavi v zadnjem času. Nekateri upravni odbori, komisije ali celo posamezni člani teh prganov strokovnih združenj so v razpravi o predlogu zakona o novi delitvi dohodka gospodarskih organizacij zastopali in izražali v imenu teh organov mnenja, v posameznih primerih povsem nasprotna od mnenj večine delavskih svetov v njihovih strokah. Tako so ravnali tudi nekateri predstavniki iz podjetij v kranjskem okraju. Na ta način so bili nekateri pristojni organi seznanjeni s povsem nasprotnimi mnenji o predlogu zakona o novi delitvi dohodka, kakor pa ga imajo organi delavskega upravljanja v podjetjih, ki ta zakonski predlog pozdravljajo. Zakonski predlog vsebuje namreč načela, katerih uresničevanje bo omogočilo ustreznejšo stimulacijo tako za posameznika kot %a podjetje in komuno, večjo samostojnost ter izdatnejšo materialno osnovo upravljanja podjetij in komun — skratka načela, ki jih že dolgo zahtevamo. Toda posamezniki, ki predstavljajo svoje kolektive v organih združenj, so ta načela spregledali ter se zaustavili le pri nekaterih pomanjkljivostih, ki pa niso bistvene. Na ta način pa niso tolmačili mnenj svojih kolektivov, s katerimi se v posameznih primerih niso posvetovali. To pa ni pravilno, ker nasprotuje načelom upravljanja ter je tudi škodljivo. Tudi ti pojavi opozarjajo na potrebo po izpopolnitvi zakonskih predpisov o združevanju v gospodarstvu, ki naj zagotovijo delavskim svetom večji vpliv tudi v organih zbornic in združenj. Z. r rast ob-i. a. C LJI S NA KOKRICI: PREŠIBKO ELEKTRIČNO OMREŽJE Na predvolilnem zborovanju na Kokrici, ki je bilo 16. t. m., so se mogli volivci tega območja prepričati, kako koristni so taki sestanki ljudi, ki jih tarejo skupno težave. Dasi udeležba ni bila kdove-kaj številna, so so volivci vseeno pogovorili o svojih težavah. Po bogatem perspektivnem planu, ki ga je analiziral tov. Ar-než, so se volivci živahno spustili v debato ter sklepali o mnogočem koristnem na tem področju. Med drugim so zahtevali poleg drugega predvsem boljše električno omrežje. Zato so volivci izvolili komisijo, ki naj na merodajnem mestu poskrbi za okrepitev električne mreže, kajti Kokrica je v najbolj kritičnem času, t. j. ob večerih, praktično brez elektrike. To pa tudi ni čudno, saj je bilo to omrežjo napeljano v 1. 1939, v času, ko ni bilo niti ene tretjino sedanjih potrošnikov električno energije. Spričo tega je razumljivo, da je napetost tako oslabela, posebno v zimskem času, ko primanjkuje vode, da je vsrka leščerba boljša kot električna razsvetljava ter hkrati molčijo tudi radioaparati. V upanju, da bo komisija, ki so jo volivci izvolili, našla razumevanje pri Elektro Kranj. Polde Tomažio DOBRO IN SLABO UREJENE GOSTILNE Pred nedavnim je Svet za gostinstvo in turizem ObLO Kranj razpravljal o kulturni postrežbi gostov v gostiščih to občine. Posebna komisija je pregledala 18 gostišč, gostiln in restavracij izven mesta. Svet se je strinjal s poročilom komisijo in predlagal, naj bi komisija vsa gostišča ponovno pregledala spomladi, pred pričetkom turistične sezone. Komisija jo ugotovila, da je bila na splošno postrežba dokaj hitra in razen nekaj primerov solidna. Tako postrežbo je bilo čutiti v gostilni Marinšek, v gostilni v Zg. Dupljah, v »Gamsovem gaju«, »Pri Majču«, »Šibenik«, »Na jami« in še v nekaterih drugih. Slabša postrežba in izbira pa je bila v gostilni na Bistrici, Bregu, »Pri Slavcu« in še v nekaterih primerih. Mimo tega je komisija ugotovila tudi nečiste prostore, steklenino, shrambe in kleti. Tudi sanitarije niso povsem v redu. Nečiste so bile tudi kuhinje in to predvsem v Bistrici, na Bregu, »Pri Kovaču« itd. V nekaterih gostilnah zahajajo v kuhinje tudi gostje, tam posedajo in popivajo, kar seveda ni prav. V nekaterih primerih točijo tudi slabo pijačo, v nečistih in neprimernih steklenicah. Na Bistrici so nudili gostom šabeso v steklenicah žo iz avstroogrskih časov. jp. za boljšo planinsko paso Na planini Dol je KZ Kamnik pred jesenjo očistila 10 ha pašnika. — Posekali so grmovje in odstranili stara trhla drevesa, ki so ležala vse vprek. Na Dolu ima KZ Kamnik 3 pokrite staje za 70 glav živine, nahajališče pa oskrbuje z vodo dobro zavarovan . vodovod. V lastnem plan-žarskem domu so tri sobe s kuhinjo. Travnato rušo bodo pognojili z umetnim gnojem, da bo spomladi pognala bujna trava, na posebnem odseku pa bodo delali poizkuse z umetnim gnojenjem. v blejski občini gradijo stanovanja Te dni so v Zagorieah |pri Bledu pred zgradbo Skupnih prenočišč Park hotela začeli graditi ftiri štiristanovanjiske bloko za oficirske družine z Bohinjske Bele. Oficirski stanovanjski paviljon na Bohinjski Beli ne more sprejeti vseh družin, zato so morali mnogi stanovati v zasebnih hišah na Bledu in v Bohinjski Beli. Z gradnjo prvih štirih zgradb bo nekoliko olajšan stanovanjski problem na Bledu. 16 oficirskih družin bo dobilo sodobno urejena stanovanja. Prve štiri stavbe bodo predvidoma dokončane do prihodnje jeseni, za tem pa so v načrtu še tri j o bloki prav tako v Za-goricah. j- b. POSVETOVANJE O PREDLOGU ZAKONA O DELITVI DOHODKA Predlog zakona o novi delitvi dohodka naši delovni ljudje še vse premalo poznajo. Zato bo ObSS na Bledu organiziral širšo posvetovanje za delavce in uslužbence, tako da se bodo z novim osnutkom zakona lahko podrobneje seznanili. Razen tega pa ObSS pripravlja take razgovore o zakonskem predlogu tudi po podjetjih. »LOV NA DENAR« Za slovenski film »Ne čakaj na maj« jo bilo preteklo soboto v Naklem pri Kranju nenavadno mnogo zanimanja — pa tudi vstopnina jo bila nenavadna. Sedeži v prednjih vrstah, ki so doslej veljali 30 din, so se tokrat podražili na 50 din, medtem ko so bili ostali sedeži ie za 10 din dražji. Priklopni sedeži (beri: kuhinjski stoli hišnika in tisti, ki so jih prinesli gledalci s seboj) so bili tudi po 69 din. Filmska predstava jo začela z 90 minutno zamudo. Dr, bi bilo čakanje prijetnejše, so namesto s šlagerji postregli z mu-kanjem, kar so si mnogi predstavljali kot prenos z zadnjega živinskega sejma v Naklem. Film, ki jo bil vrh vsega pol nem, smo gledali na obroke. Seveda so gledalci zategadelj prikrajšani za drago plačani užitek, film pa bi se lahko poslej imenoval »Lov na denar«. D. K. NEPRISTOJNI DIJAKI ■ Na račun objestnosti in neprimernega vedenja nekaterih dijakov, ki se vsak dan ob 14 21 uri vozijo z vlakom iz Kranja proti Ljubljani, je bilo že precej graje. Vse pa kaže, da opomini kaj malo zaležejo. Omenjenemu vlaku je priključen tudi vagon I. razreda, za kaiterega pa, ker gre v tem primeru za mešani vlak, veljajo tudi vozovnice II. razreda. To in pa oblazinjeni ter udobni sedeži, predstavljajo za dijake na moč privlačno vabo. Zategadelj je voz, še preden pridejo na postajo ostali potniki, tudi zaseden. Ker je ta vlak vedno tesno zaseden, morajo ostali potniki, zvečine so to delavci in uslužbenci, 'postajati na hodnikih. Najbolj boleča pa je zavest, da se ti dijaki, ki obiskujejo v pretežni meri nižjo raz-rodo gimnazije, nikdar ne spomnijo, da morajo starejši ljudje, ki so po 8-urnem delu bolj ali manj utrujeni, postajati na hodniku, medtem ko sami udobno posedajo. Za opomine potnikov pa ima mladina le gluha ušesa. Se več: v svoji objestnosti si na račun potnikov, kdaj pa kdaj privošči celo neokusne šale. — Morda bi kranjski učni zavedi., ki jih obiskuje omenjena mladina, končno le spregovorili besedo v prid starejšim potnikom. S. s. V. Vaščani si prenavljajo vas ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska ipot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. — Naročniki imajo 20% popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190v Prodam zazidljivo parcelo 1000 kv. metrov v Kranju, Gregorčičeva ulica. Primerna je tudi za dvojčka. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam dobro ohranjen zaprav-Ijivček. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam dobro kosilnico s priključkom za žetev. — Pšenična polica 7, Cerklje. Motorno kolo DKW 97 ccm, dobro ohranjeno z novimi gumami poceni prodam. — Ko-ritnik, frizer, škof j a Loka. Ugodno prodam železne rolete velikosti 3X110 in 3X215. — Koroška cesta 5, Kranj, Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu ob sobotah od 15.30 do 20.30 ure zvečer. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. Kupim seno in slamo — večjo ali manjšo količino. Ponudbe poslati v oglasni oddelek. Podpisana Smolej Štefanija iz Luž št. 22, obžalujem in pre- klicujem, kar sem neresničnega govorila o Milaču Pavlu iz Luč št. 20, ter se mu zahvaljujem, da jo odstopil od tožbe. — Smolej Štefanija. Emajliran štedilnik z dvema obročema kupim. — Naslov v oglasnem oddelku. Kupim »Mopeda«. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 2 dijak;-, iščeta v mestu ali okolici sobo. Gresta tudi za sostanovalca. — Drakulič Vlado, Dijaški dom, Zlato polje ši. 17, Kranj. Sobo in vso oskrbo nudim dvema moškima. Nasilov v oglasnom oddelku. Prodam 2 m^ suhih borovih desk, 3 cm debele in zelo dobro ohranjen kimpež. — Naslov v oglasnem oddelku v Kranju. Krojaško vajenko sprejmem takoj. Nudim vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku pod »vestna«. V Trsfeniku bodo v nedeljo odprli novo šolo Zadnjih 6 let pomeni v zgodovini Trstenika popolen preporod. Petrolejke so morale v staro šaro, ker so nam zasvetile električne žarnice. Kapnice smo zazdali, ker smo z velikim trudom speljali izpod Storžiča bister studenec v vodovodne' cevi. Šola je gostovala na skednju. V teh dneh pa končujemo dela pri novi šoli, premiera itaiijan. filma *HCl ki bo nudila milademu rodu vse udobje in ga POLKA« ob 18. in 20. uri. 27. vsestransko napredno izobraževala. Celo za od-okiobra amer. film »POT NA rasle so urejene kopalnice. — Za gradnjo je CARIBOO« ob 15., 17. in 19. ogromno prispevala' socialistična družba, pa tudi dcnmčini s prostovoljnim delom in lesom. Neka! eri kmetjo so dali po 6 kub. metrov lesa. S skupnim delem bomo vas tako prenovili, da jo lahko vidi vsak Amerikanec. Pri vseh delih nam jo veliko pomagal tov. Martin Košir, predsednik Občinskega odbora SZDL. V nedeljo. 27. oktobra, bomo šolo odprli. — Program bo prijeten. Pričetek ob 15. uri! Avto- tineja amer. barvne risanke »PUSTOLOVŠČINE PAJA IN PLUTONA«, ob 14. uri amer. film »POT NA CARIBOO« ter ob 16., 18. in 20. uri slovenski film »NE ČAKAJ NA MAJ«. »SVOBODA« STRAŽIŠCE, 25. okt. sovj. film »MI IZ KRON-ŠTATA« ob 19. uri. 26. oktob. uri. »TRIGLAV« PRIMSKOVO, 26. okt. amer. film »POT NA CARIBOO« ob 19. uri. 27. okt. premiera ital. filma »V ZNAMENJU VENERE« ob 16.30 in 1?. uri. bus bo vozil od 12. ure dalje iz Kranja! Pridite pogledat slikovito vas in njen napredek! C. P. NAKLO, 20. oktobra ital. film »V ZNAMENJU VENERE« ob 19.30 uri. 27. oktobra ital. film »HCI POLKA« ob 16. in 19. uri. Nova šola v Trsteniku V službo sprejmemo takoj ta- »RADIO« JESENICE, 25. oktob. petnika. — »Tapetništvo« Radovljica. Oddam lokal za mirno obrt. — Klane 83, Kranj. Motorno kolo Sachs - Phiino-men s pritiklinami prodam. — Pire Vinko, Lipnica pri Kropi. »STORŽlC« KRANJ, 25. oktobra, slov. film »NE ČAKAJ NA MAJ« ob 16., 18. in 20. uri. 26. oktobra slovenski film »NE ČAKAJ NA MAJ« ob 16., 18. in 20. uri in premiera ital. filma »HCI POLKA« ob 22. uri. 27. oktobra ob 10. uri ma- GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ RAZPISUJE MESTO KNJIGOVODJE za Gozdni obrat Tržič. Pogoji: srednje strokovni uslužbenec-ka z večletno prakso v računovodstvu. — Plača po Tarifnem pravilniku. — Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja dostaviti na naslov Gozdnega gospodarstva, Kranj, Jezerska cesta 25. Stol. barv. fi:m »GIUSEPPE VERDI«. 26. jn 27. oktob. ital. film »VILA BORGHESE«. »PLAVŽ JESENICE, 25. oktobra nemški film »ŠE Ni PREPOZNO«. 26. in 27. oktobra ital. barv. fd-lm »GIUSEPPE VERDI«. ŽIROVNICA, 26. in 27. oktobra nemški film »ŠE NI PREPOZNO«. DOVJE-MOJSTRANA, 26. in 27. oktobra nemški film »KOGAR SONCE GREJE«. BLED, od 25. do 27. oktobra amer. barv. zabav, film »HO-UDINI«. V petek ob 20. uri. V soboto ob 17. in 20. uri in v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldan 19.30 uri. V nedeljo, ob 16. in 13. uri. »SORA« ŠKOFJA LOKA, od 25. do 27. oktobra nemški film »DOKLER BOŠ Z MENOJ«. »KRVAVC« CERKLJE, 26. in 27. oktobra sovjetski barvni film »OTHELO«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri. TRŽNI PREGLED V SKOFJI LOKI V sredo smo na škofjeloškem trgu zabeležili naslednje cene: krompir 12, zelje v glavah 20, ohroVt 20, zelje rdeče 30, cve- §§§ S SODIŠČA NAMESTO NAGRADE STA DOBILA ZAPOR V začetku letošnjega leta je zaprosil upokojeni rudar iz Hrastnika, Anton Cimpršek prijatelja Jožeta Canžeka, rudar- , , skega delavca iz Celja, ki je bil Sajo .priti na tako lahek način nekaj časa zaposlen v Savskih ^o_ d^r^Jdo™!LKeJ^JJ" jamah blizu državne meje, če vsakemu na 4 mesece zapora. Marjan Vidmar pa bo še moral po izdržani kazni vrniti znesek 80.000 din, katerega si je neupravičeno zadržal. Morda bo to za oba kot za vse tiste, ki aku- min, da imajo tovrstni zaslužki kratke noge, kot pravimo. KAZEN ZA ŽALITEV MILIČNIKOV Z vab Matevž, krojač iz Lesc, se zelo rad zadržuje v družbi svojih prijateljev po gostilnah. . Ima pa to grdo navado, da ka-r.^i^V25 tog__Sl^.ne_,m £! darkoli opazi v gostinskem lo- bi mu pomagal spraviti njegovo hčerko in še tri druge osebe iz Like čez državno mejo. Ker mu je Cimpršek obljubil za spremstvo čez meio razmeroma visoko nagrado 80.000 din, ši- tača 60, solata 50, rdeča pesa 30 . in čebula 50 din kg., repa kisla Sunke; 36 °r,ez P^ljanja na kalu organa ljudsko milice, ga in zelje kislo 20 din merica, repa cela 5 din komad. Česen 10 din pomoč pristal in tudi takoj pristopil k delu. V ta namen se glavica, jabolka 50 din kg, kore- J« Plezal s svojim prijateljem začne zmerjati z raznimi nedostojnimi izrazi, čeprav zato nima nobenega povoda. Zaradi to- >MI IZ KRONŠTATA RADOVLJICA, od 25. do 27. oktobra amer. barv. vistavi-sion film »DEŽELA FARAONOV«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. LJUBNO, 26. in 27. oktob. amer. barv. film »SNEG NA KILI-MANDZARU«. V soboto ob 10 din zavitek, jajca 25 din komad, sirček 12 din komad, smetana 150 din liter. ne pod Golico, s katerim sta se dogovorila, da bo pripeljal Can-žek to osebe iz Hrastnika v Hotel pod Golico, od tam pa jih bo krai predkaznovan z raznimi denarnimi in zapornimi kaznimi, ki ga pa še vedno niso streznile. Ko je prispela 2. 9. 1957 v peljal Vidmar za nagrado 30.000 Hotel Turist y Lesce patrola Dopisujte T »Glas Gorenjske« Opekarna Češnjevk v Češnjevku pri Cerkljah na Gorenjskem sprejme v zaposlitev STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA, ki bo sposoben voditi in opravljati samostojno te vrste dela. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja v jutranjih urah. PRODAMO VEČ TRIT0NSKIH KAMIONOV generalno popravljenih, v dobrem stanju, z novimi inozemskimi gumami, zaradi tipizacije. »AVTOPROMET« KRANJ Huje 51, telefon 276 V neizmerni žalosti, sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je izmučen od težke bolezni dotrpel naš dobri mož, stric JAKOB CERAR posestnik. Pogreb nepozabnega pokojnika po v soboto, dne 26. oktobra 1957 ob 9.30. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Otočah. Žalujoča žena Franca, nečakinji Jelka in Slavka z družinama, ter ostali sorodniki. Ctoče pri Podnartu, Kranj, dne 23. oktobra 1957. din čez državno mejo. Prvotno je zahteval Vidmar za pomoč 100.000 din. Ker pa pobegle osebe niso razpolagale s tako visoko vsoto, se je končno zadovoljil tudi z 80 tisočaki. Ko je čez nekaj dni po tem dogovoru pripeljal Canžek »kandidate zti čez mejo« na dogovorjeno mesto, jih je v hotelu že čakal Vidmar, ki je prevzel osebe in obljubljeno nagrado 60.000 din. Prvotno jim je obljubil, da jih bo šo istega večera odpeljali v obljuibljeno deželo, pozneje pa se je iz bojazni, da ne bi bil prijet, premislil in osebe, katerim naj bi nudil pomoč prijavil organom LM. Skrbno je pa organov LM, jo je začel brez povoda zmerjati z raznimi nedostojnimi izrazi, da bi se na ta način pokazal svojim prijateljem kakšen junak je. Zaradi tega je moral že petič pred sodnike, ki so mu to pot odmerili zaradi nepopravlji-vosti nekoliko strožjo kazen, in sicer 2 meseca zapora. -nc Sporočamo žalostno vest, da nas je v sredo 23. oktobra za vedno zapustila naša ljuba mama TEREZIJA FRANČIŠKIN s Primskovega. Žalujoči otroci: Štefka, Brigita, Jože in Karlo z družino. iAVJA" grunt i it kupčija nevesto V KRANJU Rodile so: Marija Jelovčan, gospodinja — deklico; Jožefa zamolčal, da je prejel v ta na- Logar, tov- delavka — deklico; men nagrado v zgoraj navede- Ljudmila Tušek, tov. delavka nem znesku, ki bi jo sicer mo- — dečka; Marija Cvetkovič, go-ral Skupno z obdolženci izročiti spodinja — dečka; Marija Ko-organom LM. Zato sta se skup- Pa*> gospodinja - deklico; Vida no s pobeglimi osebami znasia Rjoveč, tov delavka - deklina zatožni klopi Jože Canžek c°: ReSna Cičerov, gospodinja zaradi pomoči pri pobegu čez ~ dečka! Ljudmila Pestar, go-državno mejo in njegov pajdaš sP°dinja — dečka. Marjan Vidmar za>radi prikriva- Poročili so se: Franc Pogačnik, nja denarja, ki je bil pridob- kmetovalec in Neža Jelene, go-ljen s kaznivim dejanjem. So- spodinja; Janez Kleindinst, de-dišče je prvega obsodilo na en lavec in Cecilija Frolich, tov mesec iin 15 dni zapora, drugega pa na 2 meseca zapora. Na pritožbo javnega tožilca zaradi kmetovalka; Jožef Bereus, po-prenizke kazni je Okrožno so- Uedelec in Filomena Zadravec,. diščo v Ljubljani zvišalo kazen Poljedelka; Oton-Marjan Naglic, natakar in Gabrijela Konear, fin. knjigovodja; Jože Bizjak, kovinostrugar in Jožica Zaplot-nik, frizerka; Peter Teran, kmetovalec in Karolina Dolinšek, gospodinja. V TRŽIČU Rojena: Andrejka Zadražnrk. Umrl je: Janez Mali, preužit- kar. delavka; Franc Grašič, kmečki delavec in Frančiška Leben, Vdova Katarina, doma blizu Kranja, je nalož-Va na svoja ramena že petinsedemdeseto leto. Trmasto je doslej kljubovala trdotam in naporom, ki jih je terjala od nje kmečka domačija. Sedaj je pa začutila, da so se ji začela ramena ped bremeni ših'6i. Čeprav je prirasla h grudi z vso strastjo, se je zavedla, da se bo morala ukloniti zakonom narave, po katerih se morajo starejši umikat)! mlajsrm. Toda ko je razmišljati a, komu bi prepustila gospodarstvo, se ni mogla odločiti za nikogar cd svojih bLižmjiih, otrok pa ni imela. Skoraj, da ji je postalo žal, ko se jo toliko vbadaia s to trdosrčno svojo zemljo. S sorodniki jo prišla kar po vrsti navskriž. nikogar več ni mogla trpeti. Katarina je bila pač tudi malo čudaška in hitro zamerljiva. Le soseda Franceta je še kar debro prenašala in ker ji je v zadnjih letih velikokrat pomagal, kadar je bila v zadregi, se je odločila, da bo zapustila grunt sosedovi dvajsetletni Mauvički. Pripravna se ji je zdeia za naslednico im dosti brhka^ da bi dobila tudi primernega ženina. Seveda bi pa moral biti všeč predvsem njej — Katarini. Za te vdovine namene je po vaških klepetuljah zvedel Jerneje, .prebrisan kmečki fant, ki jo pri svojih tridesetih letih imel seveda izbrano že drugo dekle, pa se mu je zahotelo še lepega grunta, ki ga dekle ni premoglo. Razodel, je svoje misri bratu Janezu, ki je bil še bolj nabrit, kakor on sam. Janez ni dolgo odlašal. Sel jo h Katarini, pohvalil njo n njeno domačijo, petem pa spretno napeljal vodo na .Ternejčev mlin in Katarina je bila ob njegovem odhodu pridobljena za to, da se Jerneje priženi na njeno domačijo, če bo seveda vzel Maričko. Tudi Maričkinim staršem je bila Jernejčeva ponudba, ki je prav kmalu sledVa, všeč, saj so bili Jer-ne;čevi znani kot dobri gospodarji in to je vendar važnejšo kakor pa tnsto, kar jo skrivalo Maričkino srce. Njo niso nič dosti vprašali. Izbrali so ji pač po »-lepih« starih šegah ženina sami in Marička je morala dopustiti, da so jo po bližnji in širši okolici prav kmalu obirali kot Jernejčevo nevesto. France in Jerneje sta pa spletkarila naprej. — Spravila sta vdovo Katarino k zakotnemu pisaču (»skoraj doktorju«, kakor sta ji ga predstavila), ki je sestavil pogodbo, s katero jo ta izročila svojo domačijo s 17 ha zemljišča Jernejcu, šo preden je ta dopo'ui1. obljubo, dano Marički in no da bi se zapisal pogoj, da jo mora sploh kdaj izpolniti. Pre-pustiia je Jernejcu vse svoje premoženje za borega pol milijona dinarjev. Le skromen preužitek si je š) 'govorila. Cim je pa imel Jerneje pogodbo v žepu, jo takoj pokazal svojo umazane karte. Odslovil je s posestva, ki ga je brž prevzel, prav 'kanalu najprej Maričko, češ da jo zaenkrat pri delu več ne potrebuje. V Katarinino hišo pa je pripeljal svojo že prej izbrano Francko, ki jo jo vzel najprej pred poročnim uradom, potem pa še pred oltarjem za ženo. Ubil jo torej dvo muhi na mah. Šele sedaj je vdova sprevidela, kako je bila potegnjena. Sprva jo seveda robantila in zabavljala, potem se je pa skušala z dejstvom, pred katerega jo jo postavil Jerneje, sprijazniti. Vendar pa je morala spoznati, da jo hočo Jerneje prikrajšati še za preživetek. Sedaj je bila pa mera poJna in Katarina je Jernejca prijavila zaradi goljufije, po vrhu pa še tožila za razveljavljen je pogodbe, s katero jo Jerneje izmamil od nje 'njeno last in posest — brez Maričke. Ni dolgo tega, kar je naše ljudsko sodišče zaključilo zgodbo, ki bi so v socialistični družbi ne smela več zgoditi, z obsodbo Jernejca kot goljufa in mu naložilo za prevzgojo 15 mesecev strogega zapora, vrhu tega pa še razveljavilo kupno pogodbo med vdovo in Jernejcem. Prav bi bilo, da bi Jerneje in vsi tisti, ki so zaostali za našim razvojem ter sledijo le slepemu pohlepu po pridobivanju premoženja, že spoznali, da ima tudi vas danes drugo in višjo naloge, kakor pa jo jo videl Jerneje. In prav bi tudi bilo, da bi šlo žo v pozabo šego in navado iz časov, ko je dekle, ki jo je vzel kmečki fant na grunt, pomenilo zanj le delovno moč. Zato, da je smela garati na kmetiji, mu jo pa vrhu tega morala prinesti s seboj še bogato opremo. Čimbolj bodo našo ženo in dekleta zavedno in napredne, tem manj bo na vasi Jernejcev in njim sorodnih zaviralcev socializma in tembolj bodo ono samo svobodne. jf. NESREČE PROMETNA NESREČA PRI PREHITEVANJU V četrtek ob 9.30. uri je prišlo na cesti I. reda Kranj—Ljubljana do prometne nesreče, ki pa je k sreči ostala brez težjih posledic. — Ko je motorist «-Ri' bo&sojnice« Kranj s tovorno pri' kolico pripeljal navkreber ^ ovinek na Jelenovem klancu, ]e zmanjšal hitrost, pri tem pa ie stroj obstal. V tem trenutku }e za njim pripeljal avtobus pod' jetja SAP in nameraval mot"1" > ico prehiteti. Ker pa & je pri prehitevanju le prev'c približal prikolici, je zadel oWi° s strani in jo prevrnil. Motorisj je v zadnjem trenutku odskoči* in se s tem izognil neposred' nimu trčenju. — Nezgodo f zakrivil šofer avtobusa, ki Je prehiteval na nepreglednem °' vinku. Po približni ocenitvi zn^( ša materialna škoda okrog tisoč dinarjev. Letos poteka 90 let, odkar se je ro-*U v Sorici, majhni gorski vasici v območju Porezna in Ratitovca, slovenski slikar-impresionist Ivan Grohar. Dobri poznavalci in ocenjevalci slikarskih stvaritev ga štejejo med najboljše slovenske umetnike, nekateri ga Postavljajo celo pred samega mojstra Jakopiča. SLIKAR GROHAR JE BIL V MLADIH LETIH PASTIR, HLAPEC IN DRVAR Rojstni okoliš slikarja Groharja leži v hribovitem svetu, obdan od Porezna, Ratitovca, Gladkega iin Kosmatega vrha ter drugih vrhov. V tem planinskem svetu se je rodil Ivan Grohar 15. junija 1867. Njegov oče je .bil reven delavec. Z ženo Nežo sta stanovala v župnijski hiši kot gostača in imela dva otroka. Ivana in hčerko Ivanko. Ivanka je umrla na otroški bolezni; tudi Ivan jo imel kot otrok koze, ki *o mu skvarilo obraz. »Kljub kozave-flftu obrazu pa je bil simpatičen družabnik,« mi je povedal Anton Špende. "** Pri Groharjevih je bilo več lakote kakor kruha, očetu je dajala hribovska vas le malo zaslužka. Zato je tudi Ivan, čim je dokončal šolo, mo-*al k sosedom za pastirja in hlapca, kasne j o pa za gozdnega delavca. To ga jo silno bolelo, ker si je zmeraj *elel, da bi postal slikar. Risanje je vzljubil žo v ljudski šoli. Razen učitelja ga je navdušil za risanje- tudi va-*ki potujoči sJlikair, ki je slikal cerkve, kapelico in znamenja. Ivan Grohar je *o kot otrok rezal na paši razne kipce tz lubja in lesa in se tako navduševal *a stvaritve svojih rok. Nazadnje se mu jo uresničila želja, da je smel prijeti za čopič. V uk ga je sprejel znani gorenjski podobar Bra-daška, kii je imel svojo delavnico v Kranju. Tu je dobil prve slikarske nauke. Seveda jo učenec kmalu prerasel Svojega mojstra. Zato si jo poiskal drugega učitelja, italijanskega slikarja ^lilainessij a v Zagrebu. GROHAR - DEZERTER IZ AVSTRIJSKE VOJSKE Ko je bilo Ivanu Groharju 21 let, ta moral odložiti čopič in barve ter °dditi k vojakom. Tu se je umetniško čuteči Grohar počutil, kot bi bil Vklenjen. Zato se je odločil za pobeg preko meje. Krenil je v Benečijo, kjer je nameraval nadaljevati s študijem slikarstva. V Italiji jo trpel pomanjkanje, *ato so jo vrnil domov v Avstroogrsko monarhijo. Tu pa mu niso odpustili njegovega pobega, obtožili so ga dezerterstva in namesto treh let, je moral odslužiti štiri leta vojaščine in zatem še 8 mesecev vojaške ječe, ker je bil vojaški begunec... Občutljivega Groharja jo ta kazen ponižala in ga odtujila družbi. DUNAJSKA PRIJATELJA ETBIN KRISTAN IN IVAN CANKAR Po prestani vojaščini in vojaškemu zaporu pa je v njem še zmeraj tlela fcelja, da bi se lizobraizil v slikarstvu. Za tri leta je odšel v Štajersko deželno Usarsiko šolo v Gradcu, zatem pa na Dunaj, kjer je obiskoval muzeje in galerije. Tam se jo seznanil z Etbinom Kristanom, ki mu je dostikrat nudil tudi topel kotiček in priboljšek v hrani. Kristan je bil tedaj novinar na Dunaju. Tiste čase je bil tam tudi pisatelj Ivan ICamkar, ki je uporabil bedno Groharjevo življenje za motiv črtice »Jutranji gost«. ZASMEHOVANI IMPRESIONISTI Od časa do časa je prišel IGrohar tudi domov na Kranjsko, kjer je risal in Iskal kupce za svoje slike. Vendar naš takratni človek ni imel razumevanja *a novodobno slikarstvo. Groharja in njegove umetniške tovariše so imenovali zaradi tega, ker so slikali prirodo, Podeželskega človeka, kmeta, drvarja, dninarja, pa ajdo v cvetju in polja in Ob 90-letnici rojstTa slovenskega slikarja -impresionista Irana Groharja - Nekaj spcminkov na Sorico v SeUki dolini - Kaj je povedal o Groharju njegov prijatelj akad. slikar Gvido Birolla žanjice, pa naše gorenjske kozolce, z različnimi zbadljivimi pridevki, največkrat za *solatarja«, »špinačarja«, »kozolčarja«. GROHAR NAIVNI BLAGAJNIK SLOVENSKEGA UMETNIŠKEGA DRUŠTVA Grohar je bil pogosto v denarnih težavah in ni imel sredstev, da bi mogel v svet, kjer bi razširil svoje znanje. IVAN GROHAR Tisti čas je postal blagajnik Slovenskega umetniškega društva (SUD). V dobri veri, da .bo po razprodaja svojih »lik lahko vrnil zaupani znesek, si je izposodil v blagajni 850 kron in z njimi odšel na študijsko potovanje v Benetke. Medtem pa so nekateri člani SUD prijavili to zadevo avstrijskemu državnemu pravniku, ki je dvignil proti Groharju lobtožniico po § 183, za kar je bil Ivan Grohar obsojen na tri mesece težko ječe. Njegovi prijatelji so se zavzeli, da bi sodišče ustavilo obtožnico, a niso uspeli. ŠKOFJELOŠKI KULTURNIKI PRED 50 LETI V svojem življenju je našel Grohar nekaj dobrih znancev, tako je preživel nekaj časa pri notarju Rahnetu na Brdu pri Kamniku, kjer jo precej slikal. Zatem se je naselil za več let v Skofji Loki, kjer mu jo nudil nekaj časa gostoljubnost znani gorenjski mecen Franček Dolenc. V Skofji Loki so tedaj živeli šo drugi slovenski slikarji Gvidon Birplla, Rihnrd Jakopič, Matej Sternen in drugi, pa itudi znatni umetnostni zgodovinar Ante Gabe. GROHAR — MOZ SKROMNEGA ZNAČAJA Prav zadnje dneve mi je pripovedoval o njem spet njegov sodobnik akad. slikar Gvido Birolla, ki živi iv Ljubljani, nekako takole: »Slikar Grohar je bil visok, suhljat mož, bil je ves čas neporočen. Do ženskega spola je bil siila plah. Kljub temu, da je imel že opravka s sodiščem, pa je bil sila pošten človek. V življenju se ni nikoli znašel, zato je ostajal v ozadju, čeprav eden največjih slovenskih slikarskih talentov. Se. najbolje so je počutil med svojimi modeli-kme-fci; tkadar jo bil v domačih hribovskih krajih, je zmeraj rad pomagal kmetom pri delu. Zmeraj je imel občutek manjvrednosti, družbe ni iskal, lo med dobrimi prijatelji se jo razživel. Značilno pa je, da slikar Grohar nikoli ni hotel govoriti o slikarstvu niti o svojih delih. IRONIJA USODE: ŠTIPENDIJA PRED SMRTJO Leta, ki jih je preživel Grohar v Skofji Loki, so bila njegova najlepša leta. Pa tudi moja«, je končal moj so-besednik Birolla. Pomanjkanje in živčne razrvanosti, ki jih je pretrpel Grohar v življenju, so razrahljale njegovo zdravje in trdno gorenjsko naravo. Začel je bolehati in prijatelji so brez njegove vednosti poskrbeli, da je dobil štipendijo 2000 /kron, da bi se odpravil na zdravljenje in študij v Italijo. Grohar je odšel ves srečen v Ljubljano, da bi dvignil denar, a tedaj je Dilo njegove telo že preveč načeto od za-vratne j etike. Ko sta prišla z Jakopičem v Ljubljano po denar, ki naj bi mu pomagal k zdravju, se je naš umetnik zrušil kakor hrast v gorski burji... Jakopič ga je odpeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Trpljenje in tuberkuloza sta ga pokosili 21. aprila 1911. Umrl je sredi največjega umetniškega razmaha sitar 44 let. Mnogo, mnogo prezgodaj ! Za njim je ostalo nekaj sto slik, ki govore o velikem slovenskem geniju, ki je živel vse življenje zapostavljen, a živi po smrti cenjen v svojih delih. Grohar in drugi impresionisti »špina-čarji« in »kozolčarji« so si s svojimi deli postavili neminljiv kulturni spomenik. JOŽA ZUPANČIČ »NE ČAKAJ NA MAJ« Letošnja bilanca slovenskega igranega filma je dokaj siromašna, saj smo dobili iz naših ateljejev lo nadaljevanje »Vesne« — igrani film »Ne čakaj na maj«. , Ob prebiranju kritičnih zapiskov, ki so jih zapisali nekateri filmski recenzenti ob rojstva našega letošnjega »edinčka«, sem so vprašal, ali niso kriteriji za presojo naših domačih filmov le malco strogi. Mar nismo pri ocenjevanju tujih filmov bolj prizanesljivi? Kdaj pa kdaj utegne biti res tako! Po drugi strani pa grozi nevarnost, da se spričo sentimentalnosti, ki bo-trujo rojstvu domačih filmov, izrodi filmska recenzija v napihnjeno hvalisanje kvalitet, ki jih ni, ali pa so tako nepomembne in maloštevilne, da jim ne gre posvetiti večjo pozornosti. Grajajmo napake, vendar bodimo prizanesljivi! — Filmu »No čakaj na maj« ne bomo pri-tikali atributa: umetniški, ker o umetnosti ni govora, pač pa se bomo zadovoljili a besedo: igralni film. Filmska zgodba pripoveduje o stari, veseli druščini, ki jo poznamo ks filma »Vesna«, lo da so tokrai nastopajoči nekoliko starejši, pa zato nič manj sproščeni, vedri in polni zaupanja v življenje in vase, kdaj pa kdaj tudi zanesenjaški. — Ob zgodbi, ki ni najbolj izbirna, saj smo podobnih gledali že precej, so vprašajmo: ali res ni bilo najti ustreznejšega, vsekakor pa bolj domiselnega motiva. Tokrai trčimo tudi ob dve vprašanji: kje in kdaj se zgodba dogaja? Nič ni določnega. Menda bi ne bilo težko najti zgodbe iz življenja današnjo mladine. Teh res ne manjka — duhovite so in vedre, vsekakor pa bolj aktualne. Prav iz tega zorišča lahko ocenimo zgodbo za slabšo, kot je bila ii »Vesne«. Kljub temu pa jo v tem filmu toliko poezije, mladostne vedrino in vsega tistega, kar dela mladost tako vabljivo, da tudi slabe strani zbledijo. Film nima nikakih umetniških pretenzij, hoče le zabavati, kar se mu tudi posreči — s tem pa je tudi namen dosežen. Film jo zrežiral režiser Fran-tišek Cap, ki ga poznamo že iz filma »Vesna«. Tudi tokrat ni razočaral, kajti film je po obrtniški plati brezhiben. Tudi igralci so zabeležili lep uspeh. Igrajo Metka Gabrijelčičeva, Franek Trefalt, Janez Cuk, ki je morda malco preveč karikiran, Olga Bedjanič, Jure Furlan, Metka Ocvirkova, ki jo uspešno prestala svoj filmski debut in poklicni igralci Stane Sever, Elvira Kraljeva in Metka Bučarjeva. Posebno pohvalo pa zasluži fotografija, zlasti šo posnetki s Komne. Zares mojstrsko. Zaključna misel — filma se nam ni treba sramovati. aa Izidor Urbančič: Pogreb S SLIKARSKE RAZSTAVE V KRANJU Zapisek ob razstavi Izidorja Urbančiča Ko stojimo pred slikami akademskega slikarja Izidorja Urbančiča, ki se te dni predstavlja kranjskemu umetnostnemu občinstvu, se zavedamo, da imamo opraviti s slikarjem umetnikom, ki ustvarja s svojim čustvom iin s svojo domišljijo. Prezgodaj je še, da bi uklepali Urbančičev opus v razne izme, ga dajali v predalčke in mu lepili etikete. Lahko pa rečemo, da je pričujoča razstava —• če so prejšnje nakazovale iskanje svojega lastnega izraza — potrdilo tega iskani a. Nepričakovani odnosi med človekom in prirodo so našli v njegovih delih ustrezno likovno formo, ki jo močno sugestivna. Samotna gora, vijuge reke, ki teče v poletnem somraku, gola ženska figura z belo rutico sredi pokrajine, nam posredujejo slikar-jevo vizijo sveta tako, kot jo vidi on sam, in nam jo podaja v likovno dognani formi, kjer so srečno združujeta čustvena razpoloženska vsebina m pa forma. Vsebina njegovih slik je preprosta in razumljiva vsakomur. Slikar včasih filozofsko razmišlja o svetu, smrti dn življenju — o teh dveh velik;h neznankah. Za tehnike-strokovnjake bo zanimiva njegova uporaba ibarve in pa pretehtana kompozicija, ki nam včasih v svoji enostavnosti odkriva naravnost presenetljive stvari. Slika, ki ima dve dimenziji, višino in širino, taka tudi ostaja, umetnik respektira slikarsko ploskev. Dokaz njegovega tehničnega znanja je tudi sam slikarski postopek, saj nikjer ne najdemo debelih namazov, ampak le tanko nanesene barve. Po vsebini njegovih slik lahko sklepamo na včasih filozofsko usmerjenost našega slikarja, ki je nagnjen k meditacijam o življenjskih problemih. Vendar jo dobro, da sta si pri njem filozof in slikar v takem razmerju, da slikar prevladujo nad mislecem in da gledalcu nudijo pač največ užitka slike, pri katerih jo filozofska misel in modrovanje potisnjeno v ozadjo in kjer govori slika samo z likovnimi sredstvi. Razstava jo brez dvoma pomemben dogodek v letošnjem likovnem življenju mesta Kranja, pomembna pa jo "tudi za slikarja samega, saj se z njo prvikrat v samostojni obliki predstavlja javnosti. Razstava bo odprta do 1. novembra. France Zupan r Ivan Grohar: 'BRNA Drobci iz kulturne dejavnosti Selške doline Uvodoma naj poudarim, da je kulturno-prosvetna dejavnost v Selški dolini dokaj živahna in po oblikah dela zelo pestra, o čemer pričajo tudi Tazno pohvale, ki so jih dobila posamezna društva od Okrajne zveze prosvetnih društev, kot priznanje za požrtvovalno delo. Ni Pa ta dejavnost enakomerno porazdeljena po vsej dolini. Brez zlohotnega prltikanja lahko trdimo, da je prav v Železnikih, ki so sicer središče vso Selške doline, zanimanje za kulturno-prosvetno delo najmanjše. Da je temu tako, so seveda krivi razni objektivni in subjektivni činitelji. Delo dramske sekcijo je namreč v zadnjih letih docela zamrlo. Vsekakor je delen vzrok v tem, da dramska sekcija nima ravno najboljših delovnih pogojev, kajti oder in dvorana sta last TVD »Partizan«, ki pogosto uporablja te prostore za svoje delo. Naslednji, nič manj pomembni vzrok za stagnacijo dela te sekcije jo tudi v tem, ker starejši in mlajši člani sekcijo no znajo poiskati pravilnih medsebojnih odnosov. Vsekakor pa so v Zelezn!k;h uspešnejše druge oblike vzgojno- izobraževalnega dela. Nedvomno pripada prvo mesto knjižnici z bogato izbiro knjig, sledi ljudska univerza z občasnimi predavanji in moški pevski zbor. Našteto sekcije pa organizacijsko niso povezane v nekem prosvetnem društvu, čigar skupno vodstvo bi usmerjalo društvena hotenja po nekem smotrnem programu, temveč delujejo posamič. To pa utegne biti vzrok, da delo no beleži še pomembnejših uspehov. Kulturno - prosvetna dejavnost ostalih večjih naselij Selško doline je prav gotovo za korak pred Železniki. — V Prosvetnem društvu v Selcah delujejo dramska sekcija, mešani pevski zbor, godba na pihala ('ki predstavlja edino tovrstno glasbeno telo v vsej dolini) in knjižnica. Tudi občasna predavanja so vzbudila med prebivalstvom precej zanimanja. Posebno zanimivo pa uitegno biti kulturno-prosvetno delo v Cešnjici, kajti le-to je tesno povezano z gradnjo doma. V tamošnjem prosvetnem društvu sicer ne manjka voljo in pobud za prosvo'no delo, n'majo pa ustreznih, iprostorov, Ic'er bi svoja hotenja realizirali;.. — Kaj pa prosvetni dom? Prav to utegne hiti problem vsega okoliša. Z gradnjo doma so namreč začeli nekako pred desetimi leti, vendar se po dveh letih, ko so finančna sredstva skopnela, z gradnjo prenehali. To pa je tudi dovolj tehten razlog," da kulturno delo v Cešnjici no bo zaživelo vse dotlej, dokler ne bo našlo tamkajšnje prosvetno, društvo v dograjenem domu primernih prostorov*. Medtem ko je ponekod n. pr. v Dražgošah, Lenartu, Bukovščici in drugod poudarek zgolj na delu igralskih družin, si Komisija za ljudsko prosveto pri ObLO'' Zele;-.-niki ' prizadeva prenesti težišče t vzgojno - izobraževalnega dela na knjižnice in Ljudsko univerzo. Namen je brez dvoma vreden ne le pohvale, temveč tudi podpore. Ce upoštevamo, da ne manjka ne ljudi in ne volje do dela in da občani visoko cenijo napore domačih prosvetnih društev, tedaj je jasno, da se je kulturno prosvetna dejavnost v svojem okoVšu tako okrepila, da je postala sestavni del javnega in družbenega življenja selške doline. S. Š. To jesen vesele barve W»KS5*3 Malic« naj bodo skrbno pripravljene Za malice ni treba, da jemo obilo, ampak dobro izbrana živila. Zelo osvežujoče je sveže sadje ipa tudi izmenjava, ko Nenadoma je zaslišal poskočno koračnico. Sel je do naslednjega vogala. Ugledal je muzikante, kako korakajo po ulici in na levi in desni jih spremljajo ljudje. Ratatatabum ratata ratatatabum ra-tata bummbiunm. Šo preden je srečni lev utegnil reči »Dober dan« je nastala velikanska zmeda in ropot. Trobentači, bobnarji in gledalci, vse je drvelo po ulici in iskalo zatočišč po hodnikih hiš in trgovskih lokalih. Kmalu je bila vsa cesta tiha in mirna. Srečni lev se je usedel sredi prazne cesto in jel razmišljevati: »Kako to, da se ljudje tako neumno obnašajo, ka-. dar niso v parku!« Potem se je napotil dalje. Iskal je prijatelja, ki ne bi padel v nezavest, ki ne bi zakričal ali zbežal. Videl pa je le razburjene ljudi, ki so z najvišjih oken in balkonov kazali nanj. Kaj pa pomeni spet ta hup? »Tuuuu ... huutuutuutuutuu ... vedno glasneje in glasneje. »Morda je veter,« si je mislil lev, »ali pa so morda opice iz živalskega vrta in se odpravljajo na sprehod.« Nenadoma je pridrvel iz sosednje ulice velikanski, rdeč gasilski avto in se ustavil nedaleč, pravzaprav čisto blizu leva. Iz nasprotne ulice se je pojavil drugi avtomobil, Itovornjak, is široko odprtimi zadnjimi vrati ter se prav tako zaustavil nedaleč od leva. Lev se je mimo usedel na pločnik; nd hotel, da bi mu karkoli ušlo, kaT se bo zgodilo. Gasilci so zlezli s svojega avtomobila in se čisto počasi, korak za korakom bližali levu. Za seboj so vlekli debelo gumijasto cev. Počasi... čisto počasi ... so se bližali in gumijasta cev se je vlekla liki kače za njimi. Nenadoma pa je nekdo poklical. »Dober dan, srečni lev.« Bil je Francek, ki se je vračal iz šole. Zagledal je bil leva in stekel k njemu. Srečni lev je bil nadvse srečen. Končno je le prišel prijatelj, ki ni kričal ali bežal, temveč vljudno rekel »Dober dan, srečni lev.« Bil je tako zelo srečen, da je na gasilce čisto pozabil. In nikoli ni dognal, kaj so pravzaprav nameravali. Francek ga je bil namreč prijel za mogočno grivo in dejal: »Ali ne bi šla nazaj v park?« »Seveda, kakopak,« je odvrnil lev ves zadovoljen. Potem sta šla Francek in srečni lev proti parku. Gasilci so se počasi peljali za njima in vsi ljudje so gledali skozi okna in klicali: »Dober dan, srečni lev!« Priredila M. Š. iA is IS It JO 9 besno telo, krožeče okrog druige zvezde; 13. obarvan kot neka žival; 15. vrsta vojatkov-konjenikov; 17. vrsta žuželk (ime .imajo po številu okončin); 20. telesne igre; 21. glavno mesto prijateljske države (Evropa); 23. poldrag kamen; 24. zastava; 26. ime (prvo) slavnega ameriškega pisatelja Poe-a; 27. ceste, poti; 29. kratica za »Akademski športni klub«. r + REDAKCIJ A Dovolite, da vas opozorim na anekdoto v »Glasu Gorenjske« z dne 7. 10. 1957. Tako pisanje nikakor ni umestno, zlasti ne na račun tov. Cvenkla, ki je v resnici napravil precej in je bil za dobro delo kot odbornik ljudskega odbora tudi odlikovan. Upravičeno se je tudi zavzemal za dograditev poslovalnico za matere in otroka v Zejah (Dupljah). Za ustanovitev .poslovalnic za matere in otroka se zavzemajo tudi sveti za zdravstvo 'in sveti za varstvo družine pri ljudskih odborih. Prav tako je o teh problemih razpravljala tudi konferenca Okrajne zveze ženskih društev, na kateri so sodelovali tudi zdravstveni delavci, organi ljudske oblasti, zastopniki delovnih kolektivov in drugi. Ta konferenca je v svojih sklepih zahtevala ustanovitev več takih posvetovalnic. Smatramo, da je primeren način, da se naše ženske, ki te probleme najbolj čutijo in jih poznajo, obračajo na člane ljudskih odborov, ki na zasedanjih lahko veliko prispevajo k reševanju problemov, ki nikakor niso samo ženski, temveč družbeni. Strajnar Marija predsednik sveta za varstvo družine pri ObLO Kranj Pisec anekdote v »Glasu Gorenjske« z dne 7. t. m. sicer ni imel namena, da bi žalil kogarkoli, še zlasti pa ne tov. Cvenklja, ki je dejansko poznan v javnosti kot prizadeven ljudski odbornik. Avtor je hotel napisati šalo, ki pa mu ni uspela. Zato prosimo tov. Cvenklja, da nam to neljubo stvar oprosti. Pišite več tudi o Poljanski dolini, o tem, kako so tu urejene ceste, trgovine, gostilne, pošta itd. Premalo pišete tudi o nesrečah. Bralec itz Poljanske doline Vaš predlog bomo vsekakor upoštevali. O tej problematiki nam pa pišite tudi Poljanci. O nesrečah pa morda zato ne poročamo dovolj, ker želimo, da bi jih bilo čim manj. Pozdravljeni. DRAGO POSKUSANJE Ses'; slonov nekeg", italijanskega cirkusa v Speciji je šlo po ulicah mesta in so tako sloni prispeli tudi do zelenjadnega trga. Sloni so šli mirno in disciplinirano, dokler ni prišlo nekemu trgovcu na um, da je nekemu slonu ponudil jabolko. Slonu jo bilo jabolko všeč, nato pa jih jo začel jemati s kupa kar sam. Tudi njegovi »kolegi« so ga začeli posnemati. Po desetih minutah so sloni pospravili vsa jabolka na trgu —- nesrečni cirkuški lastnik pa jo moral to svojevrstno pojedino plačati! INDISKRETNE MISLI John E'. VVeaver iz Knoxvillea jo .sklenil, da bo zaprosil za ločitev zakona, ker se jo njegova žena odločila, da bo dala natisniti pesmi, ki jih je nap:sala pod naslovom »30 let pekla«... Zanimivosti 9 - STANOVANJSKI BLOK Železniki so bili med vojno precej razrušeni. Občani so v povojnih letih vložili precej truda v obnovo stanovanjskih hiš. — Medvojne rane še sedaj niso ▼ celoti začel j ene. Zato je tem •bolj razveseljiv pogled na moderen 9-stanovanjaki blok v Ze-eznikih, kjer stanujejo družine že skoro leto dni. VSAK DELAVEC lm V Selcah bodo napeljali vodovod do obrata LIP Cešnjiica. — Jaški bodo, kot kaže slika, kmalu gotovi. Vsak delavec je moral izkopati 1 m jaška za cevi, oziroma plačati ustrezen znesek, če sam tega dela ni mogel opraviti. — Upamo, da bo vodovod kmalu gotov in da so se delu odzvali res vsi delavci. FOTOAPARAT, KI SLIKA VLOMILCA V TEMI V Angliji so iznašli fotografsko kamero, ki lahko snema v popolnem mraku in jo uporabljajo za odkrivanjo vlomilcev. — Kamero običajno namestijo na vhodu v prostor, v katerem so dragocenosti. Zadošča le premik kljuko na vratih in nevidni infrardeči žarki slikajo »obiskovalca«. Poveljnik londonske policijo je povedal, da je ta izum pripomogel, da so spravili v zapor žo šest nevarnih vlomilcev. TUDI NJEMU JE VROČE Prav gotovo niste vedeli, da tudi Eifflov stolp v Parizu trpi ob poletni vročini. Ob naglem skoku temperaturo se konstrukcija tega 300 metrov visokega stolpa podaljša za 15 centimetrov ob shladitvi vremena pa spet skrajša. NAJSREČNEJŠI LJUDJE ' NA SVETU Avstralski antropolog dr. Gu-sinil jo proučeval življenje nekega pigmejskega plemena. Ko so jo vrnil, jo o teh pritlikavcih izjavil: »Njihova sreča je v prehrani.« Prehrana teh pigmejcev se začno in konča s hrošči, ki se pripravljajo na poseben način. Kakor zatrjujo ta učenjak, vsebujejo ti hrošč: in ličinke neznane hranljivo sestavine, ki s svojim delovanjem spravijo človeka v dobro voljo, tako da ni n5hčo nikoli slabo volje, jezen ali hudoben. To trditev priznanega učenjaka ni poskusil nihče zanikati, ker jo to sam videl, živel med temi ljudmi in se hranil z njihovo hrano. V ZAPOR S »ŠTOPARICO« S »štoparicami« pošilja sodnik Ortij; i; Bueno.n Airesa svoje ob-sojenco v zapor. Ortiz je po neki statistiki ugotovil, da dobi tat za ukraden pesos 94 75" minute ječe. Sedaj jo obsodil nekega žeparja, ki jo ukradel dva posesa, na t-* uro in devet in pol minuti zgnr;ra. Obsojencu ,ic dovolil, dih Jo vzel s seboj — »što-paricoit...