I'asilo delavcev v vzgoji J1 izobraževanju in ^anosti Slovenije, 26. ^cembra 1988-št. 19 'Mnik XXXIX
KUP
ec
Med dmgim preberite
•	BODO SPREMEMBE ZALEGLE? str. 2
•	NIČ VEČ NA TUJE PO VRHUNSKO ZNANJE IN DELO, str. 3
•	STANDARDI IN RESNIČNOST, str. 3
•	PRVA SINTEZA MAKEDONSKE KNJIŽEVNOSTI, str. 5
•	ŠOLA, KI POMAGA OZDRAVETI, str. 6
•	BOMO PRISTALI NA OBZORJU EVROPE? str. 7
•	UČITELJI V ŠTEVILKAH, str. 7
•	BOGATA BERA ZA PREDŠOLSKO VZGOJO, str. 9
Mamesto novoletne epistole - pismo apostolom vzgoje
^ragi prijatelji, šolniki in šolarji!
Kaj vam reči za praznike, kje pti besedo, ki ima pravi zven, ‘ai hamletovsko besedičenje be-% besede, besede, a besedo, ki *lvlja in ozdravlja, ki postavlja Q pravo mesto pravo misel in l?di po njej kakor po mostu od do duše in zbližuje ljudi? .Ql’ take besede ne poznam. Če 1 bil kaj drugega, kot sem, pe-ec) igralec, rokohitrc, čarovnik,
1 ttorda otroke za hip požgečkal 'Potegnil v svoj ris spretnosti ali carni krog čarovnije; z besedo,
' izmuzljivo in gibko, je težko ri,i dandanes še komu blizu. a,o mi je nelagodno in si ne gam prav stopiti vam naproti le ojo nemočno besedo. A dru--Sa nimam. Na misel mi hodi esnikov verz: Ničesar nimam, ?Se, vse, vse bi vam moral dati. J°rda pa mi boste v svoji uvi-evni širini spregledali in ne gle-u‘l na besede in me ne držah za esedo - rekel jo bom, položil red vas, to edino, ki jo imam, dobro vero in z ne manjšim 0,enjem biti vam blizu, priti red vašo kamrico srca in na-bno potrkati na dver.
Ke že moram izreči besedo, naj °vem tisto, ki je vsem ljudem od el<daj skupna; ta beseda je Sreča. Sreča življenja. Sreča bi-Jnja. Sreča pač. Najbolj prepro-0 bi kajpak bilo kar takoj pri-r'dati slovensko reklo, da je rec« opoteča, a se za danes, za ta ko povsod odmeva ta upa-K' Srečno! kaj takega ne spo-'‘bi. Sreča je, hoteli ali ne, naša
__usoda človekova. Od
lej-daj jo človek išče in jo sanja, v‘o srečanja z ljudmi poimenuje Srečo, kar je mogoče v tej naši Pi slovenščini, hlasta za njo po stvari in zunaj sebe, kakor ^ je sreča v predmetih, novcih, 08odkih, v nenehnem večanju ^tja, pomembnosti, ugleda, .^eh teh puhlostih in napuhu, IJe si srečo v politiki in v revolu-‘lah, sreča pa se neprestano ^‘ka in izmika, pušča nas na ldilu, ker je nemara ne iščemo 8 Pravem kraju in ne s pravim Cent. Kajti kakor mora vse, kar P9 ceno, skozi intimni osebni
vrag, da nekaj tega leska ne odseva tudi v vas.
Rekel bi: ko se človek udomi v sebi, je blizu sreči. Ko je namreč tako sam 5 seboj, soočen z mukami in z radostmi življenja, ko navznoter zori za vse in za nič in ko z razumevanjem življenja ter z dobroto v roki hodi skoz previse lega sveta, bo nemara k njegoPi mizi vsaj kdaj, če ne pogosto, sedla zbrana sreča, se mu zagledala v oči in rekla: Taka sem, ne drugačna; nisem gizdava gospa ne visokoleteča sanja, ne bogata in bahava tujkinja, ne fantom, ne gospodarica bogastev, a kakor preprosta dekla z ljubeznijo, malo otroška nemara, saj gre nekaj otroštva k vsaki sreči, pa tudi nemalo zmučena, saj sodi k sreči tudi trpljenje. Najbrž te dni drug drugemu in sebi želimo tako srečo. Srečo razumevanja in skladnosti v sebi in s svetom.
Ko vam tako v tej novoletni navadi tudi jaz kličem Srečno!, se bojim, da se mi v upanje po sreči meša strah. Kajti kot up diha in Živi v temeljih človekovega bistva, podobno kot vrši veter v vrhu trepetlike ali kot gre sonce
v sončnico in žarek v žarnico, tako to verujočo iskro zasipa in uničuje strah, da se sreča spridi, da nas zaleze zlo, da nam je usojeno hudo.
Res: človekovo upanje, pa najsi biva na še tako trhlih in majavih nogah, je večno in neuničljivo; brez njega bi obupali, shirali, se izničili, mi, k martra-nju in samouničevanju nagnjeni Slovenci, pa še celo. Morda je res dandanašnje nebo čez in čez in prehudo zavešeno z oblaki dvoma in črnogledosti, morda je res zagrajeno, da ne vidimo ne sonca podnevi ne zvezd ponoči, a vseeno: brez upanja, bilčice, s katero si pripet na življenje, ne gre; ne slišiš dihanja tal ne šumenja potoka, ki teče iz večnosti v večnost kot živa voda za življenje in očiščevanje naših blatnih duš in naših utrujenih misli. Kako bi tudi brez upanja vi živeli in delali sredi otrok, sredi tega prihodnjega slavja in zmagoslavja življenja, kako jih navduševali za živo rast, za zelene dneve in za čisti zven resnice, če ta radost bivanja, pa magari trpka, ne biva v vas kot navzgor vzpeta spirala volje, kot občutenje svetosti in neskončne milosti Življenja?! Od tod moja želja
vsem vam, ki vsak dan znova stopate pred prihodnje rodove, pred otroke, pred to še neizpolnjeno vesolje, pred jutrišnje stoletje, ki je že tu, v njih in hoče na plan, želim vam, da bi »nebesa milost vam skazale«, da bi občutili in razumeli to skrivnostno in do popolnosti različno v vsaki duši otroka. Kakšna sreča, pravim, živeti s temi sodobniki prihodnosti in biti od njih mlad in bogat! A zraven kakšna grozljiva nevarnost za ranljivost, za po-habo, za krivdo, ki tako hitro in tako rada leže na mlada ramena in obleži na njih kot ujma, da to mlado, vsega najboljšega in najlepšega vredno življenje potem ne raste, kot bi želelo samo in kot bi se spodobilo naravi! Vem, vsako vsakodnevno delo uničuje vnemo, znižuje vznesenost tla navadno, le nujno jakost ali celo Zgolj na navado. Najbrž vse to praktično, dnevno, uporabno, usmerjeno, indoktrinirano mora biti. A naj bo tega čim manj - naj ostaja zmeraj več prostora v glavah in srcih, v predmetnikih in učnih načrtih za svobodno sprehajanje po neskončnih pokrajinah lepega, skrivnostnega, ne-umljivega, da bomo skupaj hodili vsaj ped nad zemljo, če že ne
‘hei
J, da dozori v preskušnji in fudem v človeku ter postane Kgovo meso in kri, tako je hko sreča tudi in samo člove-°va
notranja vrednota. Le Sebi jo je mogoče najti, če je ni ,ebi, je ni nikjer. Vi, ki imate Sak dan pred seboj žareča mala °nca, v katerih biva milost, kar sanio po sebi najvišja sreča, vi “gotovo poznate njen žar in, ni
Srečno
1989!

Zimska pokrajina Fotografije za novo leto so delo mojstra Mirka Kambiča.
moremo letati s krili fantazije nad stali na nevarnem kraju, kamor oblaki ali se skriti, majhni, a ču- smo bili postavljeni, toliko stole-stveno neizmerni otroci, med tij in da tudi v prihodnjem tisoč-trave in v tisto neskončno veliko letju ne mislimo izginiti. Pravim: zeleno življenje med njimi. Tako pravi čudež ali ljubezniva igra naj se z otroško pomočjo doga- usode in njeno veselje do majh-jajo čudeži med vami: da bomo nosti in do posebnosti. A če nam magari brez prave težnosti, je zaradi majhnosti in ogroženo-a polni nežnosti.	sti življenje težje, je to prej pred-
A glejte, pridigam. Govorim nost. kot.slabo: kar ie velikega, otroci, pa bi moral misliti na vsa- rodi trpljenje, ali drevesa se v vi-kega Petra ali Mojco ali tistega	har)u ovojih korenin zavedo,
boječega suhca, ki se skriva po	^ako ie mogoče reklu »Težko je
slovensko nebogljeno v sebi in	Slovenec« dodati tudi lepši
pred vsemi. Vsak je, kot veste,	drugi del: Lepo je biti Slovenec!
drugačen, nov, posebej rezan,	Kepo do bolečine,
vsak hoče svoj dan in svojo več-	^ svojega narodnega pisma ne
nost. Zato ne gre o otrocih govo-	borne prav pisali in nikoli
riti kot o kakšnih množicah v ma- USP- mo končali zgolj z enot-
tematiki in ne kot v kakšni preživeli ideologiji o razredih. Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... Vaš poklic, ki ni poklic, a ena sama ljubezen, to dobro vem, zato ta čudež enkratnosti vsakega poznate. In glejte: od tu, iz te enkratnosti, iz te drugačnosti se vse začenja. Tu je temelj. Od tu raste drevo na vse štiri strani sveta, v zemljo in v nebo. Šele potem je vse drugo: skupnost družbe, družine, razreda, naroda, občestva. In če je nesvoboden posameznik, ne more biti suveren njegov narod. Leto, ki je že skoraj za nami, nam je v tem .pogledu ponudilo preradodarno zgovorne Zglede. A ne le to: Postreglo nam je s procesi in obsodbami, poleg tega pa, po nekakšnem pravilu, da je v zlu zmeraj tudi kaj dobrega, poskrbelo za popravke v našem mišljenju in naši politični praksi. Oživele so namreč stvari, ki so se zdele pozabljene in preživete. Spet so v rabi pojmi, ki jih domala več ni bilo, kakor: zaveden Slovenec, pošten človek, pokončen mož, dober delavec. Hkrati s tem se je začel vnovični razmislek o slovenstvu danes. In ker je bil v naši zgodovini in je še danes slovenski učitelj odločujoči člen v nekakšnem slovenskem pismu, je prav reči o tem vsaj nekaj.
Ni dvoma, da je bilo v tem letu slovenstvo na svoji vnovični preskušnji. Prestalo jo je uspešno, če za uspeh lahko krstimo kar množično odločnost Slovencev za svojo samobitnost, za enotnost in svojo državno suverenost. Videz, bi rekli, je ugoden. A resničnost še zdaleč ni taka. Pravih učinkov slovenskega državništva, ki bi jih občutil vsak posameznik kot suvereni subjekt družbe, kot temu učeno rekajo politologi, ni čutiti. Še več: nadaljuje se krušenje naše stavbe duha in gospodarske trdnosti, veča se skrb za negotovi jutri, še zmeraj je, ali celo vedno bolj, težko biti Slovenec v skupni domovini na Balkanu in v svetu Evrope, ki nam nezadržno uhaja v že nedosegljive dalje. A naj ne jadikujem preveč! Zmeraj je bilo težko biti Slovenec, zmeraj se je bilo treba spraševati o svojem obstoju, o svoji narodnosti in o svoji prihodnosti. In zdi se kot pravi čudež, da smo ob velikih sosedih in ob krutih vojskah ob-
nosijo, s preplašeno poenote-nostjo, v kakršno se zgrne čreda pred zunanjo nevarnostjo, tudi ne z žalostinkami, s slovenskimi solzami, ne z jezo nad vsega krivimi drugimi zunaj nas, pa tudi ne s pohlevnostjo in političnimi kompromisi. Tako staro domoljubno samozadostno, jokavo in prilagodljivo slovenstvo ne vodi ne v jutro ne v jutri. Resnično domoljubje je znotraj, v svoji samozavesti in v svoji moči in v nenehni odprtosti v ustvarjalnost, v moč znanja, v družbo znanosti, razumevanja in spoštovanja, v kulturo duha in dela. Ob vsem tem je kajpak temeljna in poglavitna beseda človeka in življenja - svoboda. Hoditi je treba za njo, če že ne morem iti z njo vštric. Za potrjevanje življenja in za srečo.
V tem znamenju vam kličem: Srečno!
Ta in taka sreča zagotovo potrjuje življenje. To edino, ki nam je dano, ki ga imamo, da ga živimo in da smo ga vsaj včasih veseli. Res je: življenje ni nikoli bilo in ne bo - kakor slovenstvo - lahko, preprosto kot kakšna bližnjica čez polje. A res je prav tako, da se veličine življenja zaveš polno in končno le, ko te zadene in prizadene. In kakor je trpljenje v življenju naš delež, naša usoda, je tudi naša moč, moč za zrelost, za spoznanje, za srečo ali za otroško zaupanje in sprejemanje življenja. Zato naj znova ponovim: imejmo radi to svoje življenje! Živimo radi, saj je življenje bolj od svetega sveto, bolj od lepega lepo, saj je edino in edinstveno, največja vrednota, najgloblja milost. Vsako življenje, še tako hudo in trpinčeno, je neskončno več od niča, je neskončno več od smrti. Ker je pač življenje, ki teče, kot sem že zapisal, iz večnosti v večnost... In naj kane v to večnost milost ljubezni, ki je edino pojasnilo vsega, kar nas obkroža, in čemur ste vi, ki živite z otroki, tako blizu.
Lejte, to sem vam hotel reči za praznik in za novo leto, ki se z vso negotovostjo bliža. Če morete, dajte tej moji besedi krila, da bo taka, kot je želela biti: svetla in dobra voščilnica, vam in otrokom namenjena, pred vas postavljena kot mimobežna novoletna epistola.
Vaš
TONE PAVČEK
Kritično o treh zakonih
Sklepi in stališča predsedstva in strokovnega sveta Risa za pedagoško usmeritev do sprememb zakonov o svobodni menjavi dela, usmerjenem izobraževanju in pedagoški službi
Predsedstvo in strokovni svet Piša za pedagoško usmeritev sta obravnavala vse tri zakone na seji 22. 11. 1988 in po širši razpravi strnila svoja razmišljanja takole:
Glede Zakona o svobodni menjavi dela menimo, da je obrazložitev spremembe pomanjkljiva in ne temelji na prej opravljeni razčlenitvi dela posebnih izobraževalnih skupnosti, pri kateri bi te morale sodelovati.
Razprave o piših in o njihovem delovanju in obstoju so se začele že leta 1983, vendar že takrat brez konkretnih analiznih prijemov. Različice o združevanju in jemanju pristojnosti (predvsem ekonomskih) so bile nedodelane. Na eni od sej, junija 1984, ki je potekala na CK ZKS, so nas obvestili, da zaradi specifičnosti posebnih izobraževalnih skupnosti teh ni mogoče vsesplošno združevati in spreminjati v še nezadostno utečenem sistemu. Hkrati ugotavljamo, da kljub predlogu, naj bi črtali posamezna določila Zakona o svobodni menjavi dela, ni pripravljena in predložena projekcija o delovanju odločanja, sprejemanju programov in vplivanju na njihovo izpeljavo. Ugotavljamo, da se vse prvine Zakona o svobodni menjavi dela doslej niso uresničevale. Posebne izobraževalne skupnosti pa so kljub temu vpeljevale v programe veliko posebnih značilnosti, ki jih sistem vzgoje in izobraževanja ni predvideval. Za ponazoritev lahko navedemo npr. različne prispevne stopnje v piših in v letu 1987 prehod na enotno prispevno stopnjo; to je glede na narodni pomen izobraževanja in vzgoje primerno, vendar se ohranjanje posebnih značilnosti pri tem zanemarja, utrjuje pa se sistem proračunskih rešitev.
Ob kritični razpravi o dozdajšnjem delu Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev je bilo poudarjeno tole:
-	Urejena je bila mreža s programskim sklopom srednjih pedagoških šol (iz 24 na 13; dve od teh sta namenjeni italijanski in madžarski narodnosti z ustreznimi prilagoditvami programov).
-	Izpeljan je bil prehod na visokošolsko izobraževanje učiteljev za vsa področja (48 programov); opravljeni sta bili preobrazba in delitev dela na visokih šolah (FF, FNT, FTK, PA Ljubljana, PF Maribor), uredili smo mrežo visokošolskih vzgojno-izobraževalnih ustanov na pedagoškem področju (ukinjanje di-slokacij).
-	Urejena je kadrovska zasedba. poglobljene so verifikacije v srednjem izobraževanju; pripravljeni so kadrovski načrti razvoja pedagoškega osebja na visokih pedagoških šolah;
-	Zasnovan je vpis na srednje in visoke pedagoške šole.
-	Posebno pozornost smo namenili splošni kadrovski obnovi, zlasti deficitarnim pedagoškim poklicem (učitelji naravoslovja). Ob tem se nam je posrečilo ohraniti sistem kadrovskega štipendiranja učencev in študentov.
-	Na novo je urejena mreža hospitacijskih šol, domov in vzgojnovarstvenih organizacij; z njo pa tudi določitev hospitacijskih šol in učiteljev mentorjev.
-	Poskrbeli smo za javno obveščanje o vseh programsko-vse-binskih in drugih teoretično-vse-binskih vprašanjih razvoja posameznih pedagoških področij (metodika, splošna didaktika.
pedagoška delovna praksa, ho-spitacije idr.).
Poleg tega smo seznanili pedagoško in drugo javnost s primerjalnim prikazom sistemov izobraževanja pedagoških delavcev v svetu.
V skladu z določili Zakona o usmerjenem izobraževanju smo organizirali'pedagoško-an-dragoško dousposabljanje za učitelje različnih strok ter dosegli sodelovanje pri reševanju skupnih vzgojno-izobraževalnih nalog različnih strok in visokih šol.
Z odpravo pristojnosti posebnih izobraževalnih skupnosti za sprejemanje vzgojno-izobraževalnih programov se zastavlja vprašanje, kako poskrbeti, da bodo posamezni strokovnjaki z različnih področij organizirano vplivali na vsebino vzgoje in izobraževanja. Postavlja se vprašanje, ali je smotrno odpraviti strokovne svete za posamezne panoge ali področja usmerjenega izobraževanja.
Glede na navedeno predlagamo, naj se Zakon o svobodni menjavi dela v vzgoji in izobraževanju ne spreminja, dokler se ne pripravi jasna razčlenitev s projekcijo; pri tem je treba upoštevati tudi zahteve slovenske univerze o posebnem zakonu o visokem šolstvu. Vprašanje je, ali lahko s predlogom sprememb tega zakona ukinjamo piše, saj ta zakon le povzema določila Ustave SRS in le pravno ureja njihovo delovanje in gospodarske odnose. Zdajšnji predlog sprememb je le nekakšna priprava na spremembo republiške ustave.
Opozoriti moramo, da v obrazložitvi k temu zakonu ne moremo sprejeti besedilo o programskih zasnovah. To utemeljujemo tako, da smo programsko zasnovo tako kot vse srednješolske in visokošolske programe in tudi poprejšnje programe javno predstavili.
V zvezi z navedenim predlagamo, da Pis za pedagoško usmeritev kljub morebitnim spremembam še nadalje obstaja in ohrani svoje področje dela v vsebinskem in formalnem pogledu. Pedgoško šolstvo je namreč z vsemi svojimi prvinami narodnega pomena in s tem tudi odsev širših narodovih interesov.
Bojimo se, da bi se po osmih letih ustvarjanja sistema pedagoškega izobraževanja s prezgodnjimi ukrepi v kratkem času izničile pridobitve tega področja. Pri tem poudarjamo, da se bomo v tej skupnosti v najkrajšem času ponovno lotili vprašanja stalnega izobraževanja učiteljev, ki je, kot se čedalje bolj kaže, nujno.
V zvezi s spremembami Zakona o usmerjenem izobraževanju opozarjamo na nedoslednost predlagatelja, ki vpeljuje nekatere pomembne spremembe brez izsledkov poprejšnjih raziskav, za druge pa čaka na ugotovitve raziskave Projekt dolgoročnega razvoja visokega šolstva.
Predsedstvo in strokovni svet Piša za pedagoško usmeritev predlagata, da je treba izoblikovati jasna stališča zlasti o:
-	vpeljevanju mature poleg zaključnega izpita
-	prispevku za tretje opravljanje izpita
-	o 42. členu, ki je iz zdravstvenega vidika nedopusten
-	v 153. členu je treba opredeliti svetovalne službe.
Glede na zdajšnji osnutek Zakona o pedagoški službi sta ugotovila, da ne prinaša bistvenih sprememb.
Bodo spremembe zalegle?
Trije zakonski osnutki spet na delegatskih klopeh
V javni razpravi so trije osnutki zakonov o vzgoji in izobraževanju: osnutek zakona o pedagoški službi, o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja in osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju. Obravnava treh tako pomembnih normativnih aktov, ki urejajo izobraževanje, omogoča razpravljalcem preverjanje, koliko so zakonske rešitve dodelane, onemogoča pa tudi neusklajenost pripomb v javni razpravi - nemalokrat smo namreč priče, da je javna razprava ob enem zakonu podpirala ene zamisli, pri drugem, ki bi moral izpeljati posledice take zamisli, pa je javnost »pozabila«, kaj je rekla pred časom. Seveda pa pomeni priprava treh zakonov težak zalogaj za republiški upravni organ, ki mora pripraviti zakonska besedila in pred javnostjo tako prikazati ključne točke izobraževalne politike, ki jo vodi.
Osnutki zakonov imajo različne cilje. Glede temeljnih zamisli sprememb in dopolnitev Zakona o usmerjenem izobraževanju so delegati že razpravljali in podprli temeljne zamisli predloga za izdajo in teze. Glavni okvir spreminjanja tega zakona so izsledki evalvacijskih raziskav srednjega izobraževanja in spoznanja dozdajšnjega dela pri projektu Dolgoročni razvoj visokega šolstva. Osnutek seveda za tiste, ki bi želeli korenitejše spremembe (od imena zakona naprej) ne prinaša dovolj. Toda priznati je treba, da v tem trenutku nimamo tehtnih in celostnih strokovnih podlag za povsem novo zasnovo srednjega šolstva, visokega šolstva in izobraževanja odraslih. O vsem tem smo zasnovali obsežne znanstvenoraziskovalne naloge, ki naj predstavijo strokovno trdno dodelane modele in odgovorijo na zdaj odprta vprašanja. Brez tega bi šli ponovno v avanturo zgolj na podlagi kake ideološke zamisli.
Upam, da smo se od tega vendarle že poslovili. Morda zveni to nekoliko pretirano, ampak kdo lahko danes dovolj zanesljivo odgovori na vprašanje, ali je treba šolsko obveznost podaljšati (in temu primerno dopolniti šolske programe) ali je treba višje šole razvijati bolj kot prvo stopnjo visoke šole ali kot nadaljevanje srednjega strokovnega šolstva na najvišji ravni? Kako urediti tako imenovane prehodne pojave (matura, zaključni izpit, nadaljevalni izpit)? To so zadeve, ki jih mora urejati zakon. Mnoge reči, ki so tudi zadeva strokovne presoje, pa v zakon niti ne spadajo. Pomembno pa je, da jih zakon tako ali drugače ne preprečuje.
Ob sicer dokaj enotnih stališčih do vprašanj, ki jih ponuja osnutek zakona, je vendarle nekaj takšnih, o katerih ni enotnih mnenj. Najprej je tu vprašanje mature, zaključnega in nadaljevalnega izpita. Zlasti nekateri mlajši strokovnjaki, ki se zbirajo v tako imenovani Skupini za obdelovanje šolskega polja pri RK ZSMS? se zavzemajo za čim hitrejšo uresničitev zamisli o nadaljevalnem izpitu. Ta je bila živa
že leta 1980, ko se je sprejemal Zakon o usmerjenem izobraževanju, a jo je takratna skupina vodilnih mladinskih politikov kritizirala in jo tudi spravila iz zakona. Vsakomur je jasno, da je nadaljevalni izpit kot selekcijski izpit za vstop na univerzo v bistvu mehanizem za spreminjanje zasnove srednješolskih vzgojno-izobraževalnih programov.
Njegova vpeljava bi pomenila dvoje: zaostrovanje pogojev za vpis na univerzo in s tem zmanjševanje števila vpisanih na univerzitetne študije (to je premalo za izboljšanje kakovosti študija, je pa morda eden od pogojev za to), in še večjo diferen-ciranost srednje šole glede na cilje - delo, visokošolski študij.
V tem pomenu je vprašanje nadaljevalnega izpita vprašanje reforma reforme. Ni dvoma, da je reforma reforme potrebna; saj se je tudi že začela s prenovami srednješolskih programov. Vendar, ali je uveljavitev zgolj pre-dreformnih šol prava pot? Saj smo vendar bili tudi s tistimi kar precej nezadovoljni. Ponujajo se modeli mednarodne mature (ta poteka v angleškem jeziku in je zato za ves rod srednješolcev nepomembna, njeno vrednost pa vidimo v tem, da nas neprestano sili v primerjavo z evropskimi standardi in nam omogoča »kontrolni priključek« na zahodni razviti svet). Predlagatelji zakonskega osnutka so nekako sledili zamisli o nadaljevalnem izpitu - predlagajo maturo. Matura je v zakonu zasnovana kot standard in selekcijski izpit, povezana je (organizacijsko in vsebinsko z zaključnim izpitom, ki je temeljni standard izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe na srednješolskih stopnjah zahtevnosti dela). Pri tem je predlagatelj pustil odprt prostor za strokovne rešitve. To je lahko tudi dobro. Matura bi bila odvisna od pametnega ministra in modrosti strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje. Vendar je v tem trenutku to dvoje za odločitev o tako pomembnem sistemskem koraku premalo. Veliko dvomov bi bilo odstranjeno, če bi bil vsaj približno priprav-
S sencami pretkane bele poljane vabijo na pot.
Ijen tudi pravilnik o opravljanju mature ali nadaljevalnega izpita in če bi o tem povedala svoje mnenje univerza. Vsekakor bi morali to pomanjkljivost odpraviti do zadnje stopnje postopka sprejemanja zakona.
Drugo, še bolj središčno vprašanje pa je vloga Izobraževalne skupnosti Slovenije in Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje Slovenije ter prava odmera pristojnosti in odgovornosti delegatov, državnih organov, strokovnih organov in strokovne samostojnosti šol. Osnutek zakona ponuja novo - ustreznejšo delitev pristojnosti. Delegati naj bi odločali o programski zasnovi, torej o naročilu programov, opredelili okvirno trajanje (in s tem ceno) in pričakovani poklic oziroma strokovni naslov. Od tu naprej pa je treba to naročilo dokončati v strokovnih organih republike in šol. Do tu je vse lepo in prav. Zdi pa se, da predlagatelj ni povsem ustrezno razdelil pristojnosti priprave in predlaganja programskih zasnov.
Naročilo programa mora biti izraz potreb družbe, zalo morajo pri njem sodelovati uporabniki. Ni sporno, da morajo strokovno delo opraviti strokovne službe (Zavod SRS za šolstvo in univerzitetne strokovne službe), vendar se zdi, da bi morali imeti več besede, zlasti pri predlaganju. Gospodarska zbornica in splošna združenja, na področju družbenih dejavnosti pa tudi ustrezne interesne skupnosti (zdravstvena, kulturna) in upravni organi (izobraževanje, kultura, znanost, pravosodje, zdravstvo). Zakonski osnutek ponuja z vpeljavo pojma okvirni program, ki naj bi ga določal strokovni svet republike, možnost želje strokovne avtonomnosti šol (srednjih), torej nekako sledi težnji, ki jo v celoti izpelje za visoko šolstvo, ter celotno pristojnost za sprejemanje visokošolskih programov prepusti strokovnim organom visokih šol in univerz. To težnjo je treba pozdraviti. Mnogi se sicer boje anarhije.
Treba je pač vdelati mehanizme za ohranitev potrebne enotnosti. To je predvsem pristojnost strokovnega sveta, enotna izpeljava mature ali zaključnega izpita (če se uveljavi različica z nadaljevalnim izpitom pa tega) in sploh z uvedbo eksternega ugotavljanja učinkov izobraževanja od zunaj. Ob teh mehanizmih in ob enotnih učbenikih (ne zaradi dogmatskega nadziranja, ampak zaradi omejenih možnosti trga - jezika) se anarhije ni bati. Če bi uresničevali še stalno strokovno spopol-njevanje učiteljev, bi povečevanje samostojnosti šole pomenilo korak k demokratizaciji celotnega šolskega sistema.
Osnutek Zakona o svobodni menjavi dela je bil zamišljen kot uskladitev s spremembami Zakona o usmerjenem izobraževanju. Po drugi strani pa pomeni poskusnega zajčka v drugačnem
urejanju družbenih dejavno*; 0 Osnutek zares prinaša sprosti'! p. interesne	organiziran^!
v usmerjenem izobraževal')!.
ponuja več prožnosti pri občin* 111 interesni organiziranosti (df?a
omogoča eno skupnost za
f Sl
zlične dejavnosti - šolstvo, ot> ško varstvo, socialno skrbst' telesna kultura?), čeprav pre gatelj ne more uganiti, kako interesno organiziranost urejf nova slovenska ustava, pa bi t' dobrodošlo, če bi upoštevaje nje pri financiranju osno'
Vi:
d(
j k
Uti
V
k
Sl kt
4 in
šole, včlenil tudi večjo odgovl _ nost Izobraževalne skupni.c
d!'U|
Slovenije pri financiranju zaj tovljenega programa osno'1 šole in poenostavil odločal o financiranju tega programa, ga sprejema Strokovni svet vzgojo in izobraževanje Slo' nije - normativi (število učenc‘ v razredu) in standardi (20-u(1 »a obveznost učitelja) so zapis® v Zakonu o osnovni šoli vprašanja bi morali razčistiti j zadnje stopnje postopka spre) manja zakona.
Po več kot letu dni prihaja f novno na delegatske klopi osi tek zakona o pedagoški služi Znano je, da je takratni predi' zakona Skupščina Izobraževaj skupnosti Slovenije zavrni Zbor občin in Zbor združeni dela Skupščine SRS pa sta sprejela. Že to kaže, da so k o tem zakonu temeljna naspU joča si gledanja. Ta zgodba se zdajšnjem osnutku Zakona o f dagoški službi ponavlja. Pre'’ gatelj spet zagovaija enotn1 službe (razvoj, svetovanje, n* zor), delegati v skupščini Izob ževalne skupnosti Slovenije so sprejeli stališče, da je treba tega okvira nadzor izločiti, eni strani bi radi imeli smotf organizirano strokovno služi ki naj bi predvsem skrbela
,!v
razvoj in za prenos sodobnih &
sežkov v šolsko prakso, po dr j pa kljub okoliščinam, ko so Š«

same nosilke kadrovske polit1] Va in nagrajevanja, ko ni momQ vpeljati zgolj tržnega mehaniZ»So, nadzora, vendarle potrebuje]; SV( tudi nadzor. Do kakšne metUj
Česa? Odgovori so razlil] 'ti skupne zasnove še ni. Predvs£'kn bi morali najti zanesljive rešib^ki
V svetovalno in razvojno slu*1 ]]a je treba pritegniti najboljše f dagoške delavce, krepiti mož11' ( sti šolskega eksperimenta ^
podlage za družbene odločitve1
iPn
;#Un
razviti možnost, da tudi zui. šole ugotavljajo dosežke izoL _ ževanja in omogočiti državi.' f poseže ob kršitvah pravic uč{jr°
cev
pa pregled nad uporabljen11 materialnimi sredstvi. Predla! telj se je v bistvu že odpove* g, strokovnemu nadzoru 2 pre'1 janju učiteljevega dela, nadzot (vsaj v predlogu za izdajo, n« tudi v členih osnutka) omejil intervencijski nadzor. Do pe1* nalne (morda pa tudi instiu1 onalne) ločitve nadzorne fu® cije od svetovanja in razvoja samo še korak.
S
BOŠTJAN ZGONC
r
Uza ta s p, var dej;
Raznovrstni programi za učenje tujih jezikov
»ec
0 i 'UK
Center za dopisno izobraževanje Univerzum in skupina Logos sta 23. novembra letos pripravili posvetovanje o jezikovnem izobraževanju v delovnih organizacijah za kadrovske delavce, an-dragoge in pedagoge iz delovnih organizacij, učitelje tujih jezikov in druge, ki jih tovrstno izobraževanje zanima.
Dr. Ana Krajnc je govorila o ugotavljanju, razvijanju in za-doščanju potreb po znanju. Ni bistveno, da posamezniku ponudimo vsebine za izražanje v tujem jeziku; pomembnejše je, da odkrijemo, kaj kdo želi izraziti in mu tisto potem omogočimo. Jezikovni programi naj bodo zasnovani tako, da udeležencem že takoj omogočijo prepričljivo vedenje v tujem jeziku, reševanje nekaterih njihovih delovnih
o s
, H
.ai P
naiug in vsaj delno navezova1 stikov z drugimi. Tisti, ki jezilj »obvladajo«, sami vedo, čes: primanjkuje. Potrebujejo ^8' fične programe učenja tujih 'f Katl kov. Prav takšne pa pripravi)1 v skupini Logos (mag. M? Ažman Bizovičar, mag. Polfl Špegel in Dušana Findeisen) nekaj so jih predstavili tudi posvetovanju:	seminar
slovno-gradbeniške francošč'1
poslovno-tehniško sporazu11 vanje vodstvenih delavcev v gleščini in francoščini, angi čino za znanstvenike, pis^1 strokovnih besedil v anglešči"1 program poslovno-družabnih1 kov v angleščini in francošč Njihova posebnost je ta, da n. grame učenja jezikov pripr; >§ Ijajo sproti in jih resnično prl e( gajajo potrebam in željam s'V slušateljev.
C
žev
Žol;
Sok
»er
Por
nje
leg:
uia
itoi
2na
ta
»ec
del
k)!<
Nič več na tuje po viiiunsko znanje in delo
Pr' ^anez Peklenik: Kakovost - vstopnica za aV diplomsko šolo
/ani ^red štirimi leti, ko so Gospodarska zbornica in obe slovenski čin! "ttiverzi pripravili posvet Univerza in združeno delo, se je porodila (c( ^misel o projektu dolgoročnega razvoja visokega šolstva v SR ;a l Sloveniji. Ugotovili so, da moramo nujno preučiti mesto in vlogo oU ^sokega šolstva, če želimo, da bo le-to smiselno sooblikovalo in bst' ?°polnjevalo naš nadaljnji razvoj. Veliko so govorili o tem, kaj sploh reJ univerza. Očitali soji usmeijenost, ki ni po volji ne študentom ne ko* ^anstveno-pedagoškim delavcem. Kritike so bile uperjene zlasti xe]! v programe, češ da preveč obremenjujejo študente in jih ovirajo, ji i)i jjamesto da bi jih spodbujali pri razvijanju njihovih sposobnosti in je s1 ,°tenj. Pred dobrim letom so na posvetu o dolgoročnem razvoju no'' 'tsokega šolstva, v Krškem strokovnjaki oblikovali podobo sodobne ioV‘1 "niverze: ta naj bi bila znanstvena, delovna, ustvaijalna, kakovostna, pnd "cinkovita, ekonomična, selektivna, demokratična, stabilna, odprta zaf 1,1 komunikativna, vpeta v družbo in obenem samostojna. Ni lahko no'1 Ošteti vseh lastnosti, ki naj bi jih univerza imela, še težje pa jih je "fesničevati. Včasih so predpisi in zakoni v napoto, da kakšne zadeve j*' mogoče izpeljati, kot bi želeli, marsikdaj pa ne vemo dovolj dobro, pravzaprav hočemo.
jča«
na
ret
Slo'
:end
j-ud
pis0:
li.
titi
prt
ijaf
osd
slui1
rel
sval1
i of 'red' otn1
n>
ije
-eba
ti
iotr
Kakšno je mesto univerze pri kakšno je višje- in visoko-s°lsko izobraževanje, kaj se do-§aja s podiplomskim študijem? ‘'aj bo prinesla podiplomska “°la, ali si mladi pridobivajo ka-KO'
^°vostno znanje po pravi poti in ^ko skrbimo za njihovo zaposlovanje v združenem delu? jjr P teh vprašanjih razmišlja rektor dl1 oniverze Edvarda Kardelja „.,al|V Ljubljani dr. Janez Peklenik vrflilv prednovoletnem pogovoru za ,ene "aš časopis.
• Zakon o usmerjenem izo-0 V."taževanju ni dovolj upošteval, ’ roi se visokošolska dejavnost bi-ise1 StVeno razlikuje od srednješolce: poleg izobraževalne obsega Se predvsem znanstvenorazisko-'alno in umetniško. Med drugim w i® tudi ta pomanjkljivost spodbu-dila razmišljanja o nastajanju no-Vega zakona o univerzi. Marsikaj Pa bo s spremembami in dopolnitvami po novem drugače opre-_ deljeno tudi že v Zakonu lužt ° Us,ne,jenem izobraževanju, saj
novega zakona o visokem šol-lih d!,Vu *e n' mog°če pričakovati > dri ;o
iog'
mizi
ujel
mei
*ako hitro.
,0	- Spremembe in dopolnitve
olii' Zakona o usmerjenem izobraževanju prinašajo univerzi veliko koristnega. Videti je, da bo sča-s°ma lahko v celoti uresničevala Svojo nalogo: odločala o progra-nijh, o svojih učiteljih, o kakovo-izlil1 sti de]a in še o čem. Najbrž bomo dvst kmalu ustanovili tudi pedago-ešit' 'ko-znanstveni svet, ki bo obrav-služtnaval strokovne zadeve: sprejele P|I,lal programe, merila za habili-^'acije, magisterije in doktorate. a || Čeprav bodo fakultete še na-IjtvelPfej samostojne in bodo morale zliii Uresničevati svoje programe, bo zob!1 "bela univerza vendarle po-(Vjjniembnejšo vlogo: fakultete bo uj£| Povezovala tesneje in bolj smi-nCeijSelno kot doslej. S spremembami jgni?111 dopolnitvami Zakona -------------------------------------
za naš prihodnji razvoj. Ne glede na to pa bi morali spodbujati predvsem dobre študente.
• O zdajšnjem dodiplomskem študiju niste povedali doslej nič pohvalnega. Se obetajo v prihodnje na tem področju kakšne zboljšave?
- Naša prva naloga je, da pregledamo vse študijske programe, jih racionaliziramo in večino skrčimo. Nič manj pomembno pa ni čimprej zagotoviti primerne osebne dohodke visokošolskim učiteljem in asistentom. Ti ne smejo biti odvisni le od števila ur za določen predmet v programu. Upamo, da bomo prihodnje leto zmogli urediti vsaj to dvoje: naši
dobno. Tako naj bi pripomogla k boljšemu in učinkovitejšemu študiju. Kaj je na tem področju že narejeno in kakšni so nadaljnji načrti?
- V univerzi smo ustanovili delovno skupino, ki pripravlja program dela podiplomske šole. Ta bo obsegal vse, kar je v zvezi z podiplomskim študijem: od vpisnih pogojev, ciljev študija, financiranja, štipendij (tudi mednarodnih) do mogočih študijskih povezav. Temeljno gradivo za to smo že pripravili (pri tem garaškem delu nam je pomagal Center za razvoj univerze), zdaj bodo o njem razpravljale posamezne fakultete. Verjetno bomo
o usmerjenem izobraževanju smo vsi, ki delujemo v univerzi, zadovoljni, saj je večina naših pripomb in želja upoštevanih. Vseeno pa zamisli o posebnem zakonu o univerzi ne bomo ovrgli. Ne moremo se sprijazniti, da bi osnovno šolstvo in visoko urejal isti zakon. Razlike in posebnosti so preveč očitne.
# Velik« govorimo o vlogi univerze v razvoju za prihodnost, ob vstopu v 21. stoletje. Univerza naj bi združevala intelektualne zmogljivosti; z razvojem znanosti, kulture in izobraževanja pa naj bi pripomogla k smotrnim odločitvam in celostnemu razvoju naše družbe. V ospredju njenih prizadevanj je torej kakovost.
- Seveda, če že izobražujemo mlade, jih moramo izobraževati kakovostno. Zal imamo premalo res izobraženih mladih ljudi. Za naš dodiplomski študij je značilno, da traja predolgo in da preveč študentov nikdar ne diplomira. Najbrž je napaka v tem, da smo ustvarili zelo množično univerzo. Ne želimo sicer, da bi bila univerza namenjena le eliti, vendar menim, da število mladih. ki se vpisujejo v višje in visoke šole, ni stvarno. Mnogi sploh ne vedo, kaj želijo, ko se odločajo za študij, in takšni ga ponavadi tudi ne dokončajo.
Tudi študenti po fakultetah niso ustrezno razvrščeni: ponekod jih je preveč, drugje premalo. Premalo jih je na smereh, ki so najpomembnejše za razvoj industrije in vsega našega družbenogospodarskega sistema. Ni dovolj tehnikov, naravoslovcev in podobnih strokovnjakov. Tudi družboslovje moramo razvijati, vendar pa so v zdajšnjih okoliščinah družboslovne fakultete prenapolnjene. Morali bi se odločiti, katere smeri so bistvene
študentje potrebujejo za diplomo približno sedem let in pol. to pa je preveč. Študijsko dobo moramo skrčiti vsaj za dve leti. Do tridesetega leta starosti naj bi mladi opravili že tudi magisterije in doktorate, če bi se zanje odločili.
• Ko ste prevzeli rektorske dolžnosti, ste spodbudili ustanovitev podiplomske šole pri nas. Nekatere visokošolske delovne organizacije so si to pobudo razlagale zgolj kot administrativno ustanavljanje nove šole, v resnici pa naj bi ta šola usklajevala programe in predmete podiplomskega študija, omogočala interdisciplinarne programe in po-
morali nastali program podiplomske šole popraviti, marsikaj črtati ali dopolniti. Če se bodo fakultete povečini strinjale s programom, ga bomo že v nekaj mesecih dokončno oblikovali in predložili Univerzitetnemu svetu. Ta bo program podiplomske šole sprejel in šolo tudi ustanovil. Po zdajšnjih predvidevanjih naj bi prvi podiplomci začeli študirati po novem že prihodnjo jesen. Čaka nas še veliko temeljnih priprav: poskrbeti moramo za financiranje, za dobre učitelje, med katerimi bodo le najboljši lahko mentorji mladim; laboratorije moramo opremiti s potrebnimi raziskovalnimi pri-
izot
ne
ejil
pef!
5tiW
fu«
v svobodna menjava dela v visokem šolstvu
Standardi in resničnost
tu% podlagi določil Ustave iz leta 1974 je Zakon o združenem deh ,0ja pakonil tudi pridobivanje dohodka s svobodno menjavo dela, zlast ‘a delavce v tistih temeljnih organizacijah, ki opravljajo dejavnos * področja izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva ali socialnegi atstva in morda še kakšno drugo družbeno dejavnost. Delavci v tel aejavnostih pridobijo dohodek svoje temeljne organizacije iz celot ^aga prihodka, ki ga taka temeljna organizacija ustvari na podlag "ogovorjenega povračila za opravljene storitve, ki je v Zakoni združenem delu poimenovana tudi kot cena storitve. V Slovenij s"io za ustrezno opredelitev storitve v šolstvu sprejeli še Zakoi " svobodni menjavi na področju izobraževanja, ki je med drugin cA"i,0*°čal tudi kaj storitev v šolstvu je. Vzgojno-izobraževalni progran 2sai Po tem zakonu storitev, ki je tehnična osnova za opredelitev cem Jzgojno-izobraževalne storitve. To velja tudi za visoko šolstvo, m Katerega se te vrstice tudi nanašajo.
ort
ezi!
h J£ a vi Mal Pol< ;en) udi
Oblikovanje kval
vzgojno-izobra-
.nega programa v visokem klstvu ni v celoti prepuščeno visokošolski temeljni oz. delovni jščii °rganizaciji. Zakon o usmerje-
"em izobraževanju določa nekaj Pomembnih podlag za oblikovale teh programov. Za namen ’ega prispevka bi poudaril doloma o časovnem obsegu vzgojno-'Zobraževalnega dela, ki naj bi 2našalo 900 ur na leto ali 3600 ur štiriletni dodiplomski rjprj^gojno-izobraževalni program. , pril ‘edenski delovni čas neposred-sv(j "ega vzgojno-izobraževalnega | ^la s študenti naj bi v visokem 'olstvu znašal za učitelje in sode-
izrt ■ v mg' Diši11 ščit1' nih OŠČ' la P1
lavce, ki opravljajo tudi raziskovalno delo največ 11 ur. Ostanek delovnega časa do 42 ur delovnega tednika je namenjen za uresničevanje raziskovalnega dela in morda še kaj.
Oblikovanje cene vzgojno-izo-braževalne storitve - cene vzgojno-izobraževalnega programa mora upoštevati vse prvine, ki sestavljajo stroškovno ceno take storitve, če seveda odmislimo morebitna sredstva za širitev materialne osnove združenega dela v visokem šolstvu.
To pa pomeni, da bi cena vzgojno-izobraževalne storitve
morala s poslovno-tehničnega vidika vsebovati:
-	stroške amortizacije osnovnih sredstev
-	stroške odpisa drobnega inventarja
-	stroške porabljenega materiala
-	stroške storitev
-	vračunani del osebnih dohodkov
-	vračunani del sklada skupne porabe.
O vsaki nakazani vrsti stroškov bi bilo mogoče razpravljati in opredeliti metode njihovega načrtovanja za ustrezno oblikovanje cene vzgojno-izobraževalne storitve. V tem prispevku pa se želimo osredotočiti le na število učiteljev in sodelavcev in vračunane osebne dohodke, čeprav podcenjevanje zneskov ostalih vrst stroškov v visokem šolstvu vodi nekoliko tudi k neskladju med številom v resnici zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki jih Izobraževalna skupnost Slovenije za visoko šolstvo izračunava na podlagi tehničnih podatkov iz vzgojno-izobraževalnih programov visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij.
Izobraževalna skupnost izračunava ceno vzgojno-izobraže-valne storitve v tistem delu, ki zadeva vračunane osebne dohodke 'tako, da upošteva svoje standarde, ki določajo obseg, vr-
sto in zahtevnost vzgojno-izobraževalnega dela in svoje normative, ki temeljijo na 42-urnem delovnem tedniku. Poenostavljeno, vendar za razumevanje tega prispevka zadostno. Izobraževalna skupnost Slovenije priznava 3600 ur za Štiriletni dodiplomski visokošolski vzgojno-izobraževalni program za vsak enkratni razpored predavanj in vaj, normativ delovnega časa za izvajalce - visokošolske učitelje oz. sodelavce, ki opravljajo tudi raziskovalno delo, pa je priznan z 11 urami tedenske obremenitve z neposrednim vzgojno-izo-braževalnim delom. Po tehničnih podatkih in vzgojno-izobraževalnih programov in upoštevaje svoje standarde in normative Izobraževalna skupnost Slovenije izračuna količino potrebnega dela delavcev, ki naj uresničijo vzgojno-izobraževalni program.
Dobljeni količinski podatki o obsegu vzgojno-izobraževalnega dela na podlagi vseh visokošolskih vzgojno-izobraževalnih programov omogočajo z ustreznim upoštevanjem standardov in normativov ugotovitev, koliko visokošolskih učiteljev in sodelavcev je potrebno za uresničitev	visokošolskih
vzgojno-izobraževalnih programov. Izračunano število potrebnih visokošolskih učiteljev in sodelavcev temelji torej na tehničnih podatkih iz visokošolskih
porriočki, obogatiti knjižnice in podobno. Veliko stvari, ki jih moramo še urediti, je na videz obrobnih: nekatere knjižnice in čitalnice zapirajo svoja vrata že ob 14. uri, čeprav bi morale biti študentom na voljo kadarkoli.
Podiplomskega študija številčno ne bomo omejevali. Edino merilo in vstopnica zanj bo kakovost. Kdor bo res hotel, želel in znal izrabiti možnosti, ki jih bo odpirala podiplomska šola, bo lahko zelo uspešno študiral. Vendar ne več kot dve leti (dve in pol) za magisterij. Ne smemo dopustiti, da bi podiplomski študij trajal predolgo.
• Precej naših mladih ljudi študira na tujem, žal jih vse preveč tam tudi ostaja. Mnoge skrbi, da bo z morebitno vpeljavo mednarodne mature v naše srednje šole takšnih še več. Z dobro organiziranim študijem ne bomo veliko pridobili, če ne bomo tistih, ki bodo uspešno doštudirali, pravočasno zaposlili na primernih delovnih mestih.
- Zavedamo se, da moramo bolje poskrbeti za sposobne, nadarjene, saj se zanje zanimajo tudi v tujini. Moramo jim omogočiti dobra delovna mesta, kjer bodo lahko ustvarjali in napredovali. Pri nas bi morali biti univerza in industrija bolj povezani. Mislim, da bo takšno povezavo mogoče uresničiti s t.i. tehnolo-
aktualno
škim parkom. Ta naj bi zajemal več manjših enot (samostojnih podjetij), ki bi z vrhunsko tehnologijo reševale najzahtevnejša vprašanja. Mladi naj bi najprej delali v tem »parku«, šele pc nekaj letih pa bi začeli v industriji.
Omogočiti jim moramo vrhunsko delo. V tujino jih ne privablja samo denar, temveč predvsem možnost za takšno vrhunsko delo in pravilen, spoštljiv odnos, ki ga imajo tam do mladih strokovnjakov. Prav to je tisto, kar človek na tujem še posebno opazi, in podobno šem doživljal tudi sam v več kot dvajsetih letih svojega delovanja zunaj naših meja.
Ob koncu pogovora smo rektorja povprašali še po novoletnih željah. Želi si predvsem miru, da bi lahko delal več in boljše kot v letu, ki se izteka. Zdajšnje razmere pri nas, ko je vse preveč zlonamernih besed, podtikanj in škodljivih dejanj, pa jemljejo ljudem polet in voljo do dela.
LUČKA LEŠNIK
Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petdesetletnici
Biografski zbornik. Ur. France Bernik. SAZU, Ljubljana 1988, 390 str.
SAZU je v tem zborniku predstavila vse svoje častne, redne, dopisne in zunanje dopisne člane. Tako smo dobili knjigo, v kateri so zbrani sodobni, po enotnih merilih urejeni biografski podatki vseh članov: življe-njepisni, o šolanju, o zaposlitvah in vodilnih položajih, o raziskovalni oz. umetniški usmeritvi in o poglavitnih življenjskih usmeritvah v znanosti ali v umetnosti, pa še o domačih in tujih priznanjih, nagradah, odlikovanjih in drugih počastitvah za dosežene uspehe. Njihove bibliografije, tako napoveduje uvodna beseda, pa bodo zaradi izredne zahtevnosti pri zbiranju, predvsem pa urejanju, izšle kasneje, saj zahteva vsaka veja drugačno navajanje:	književnost, glasbena
ustvarjalnost, likovna umetnost in arhitektura. Ta biografski
zbornik je torej samo korak na poti k nakazanemu cilju.
Prebiranje te knjige, polne na videz suhoparnih podatkov, nas navdaja s ponosom, saj priča, kolikšna je naša nacionalna pamet in kako smo povezani z razvitim svetom. Ker je delo teh ljudi pretiho in dolgotrajno, daleč od hitrih in s ploskanjem pospremljenih dnevnih uspehov, jih širše občinstvo večinoma ne pozna, čeprav sestavljajo v bistvu najpomembnejšo nacionalno reprezentanco.
Knjiga zagotovo ne spada med bralne uspešnice, utegne pa zelo koristiti učiteljem in učencem, navsezadnje kot vzorec, kako sestaviti življenjepis: po zgradbi, vsebini in obsegu - v tej publikaciji ni nobena biografija daljša od dveh strani.
STANKO ŠIMENC
vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih sporočajo visokošolske temeljne in delovne organizacije in standardih in normativih, ki jih je sprejela skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije. To število zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev lahko imenujemo standardno število visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Rabiti bi moralo na eni strani za opredelitev zneska potrebnih družbenih sredstev za vračunane osebne dohodke visokošolskih učiteljev in sodelavcev ob pogoju, da bi bilo tudi standardizirano tudi merilo znesek mesečnega ali letnega osebnega dohodka visokošolskega učitelja ali sodelavca. Na drugi strani pa naj bi standardno število visokošolskih učiteljev in sodelavcev in standardni znesek mesečnega ali letnega osebnega dohodka visokošolskega učitelja ali sodelavca rabilo za opredelitev vračunanih bsebnih dohodkov v ceni vzgojno-izobraževalne storitve vsake visokošolske temeljne oz. delovne organizacije.
Žal danes ni tako in zato nastaja neskladje med standardnim in dejanskim številom visokošoh skih učiteljev in sodelavcev.
Družbena sredstva, ki jih Izobraževalna skupnost Slovenije dobiva za usmerjeno izobraževanje in znotraj tega tudi za visoko šolstvo, niso opredeljena na podlagi standardov, temveč na pod-
lagi vsakokratnih letnih družbenih možnosti. Zato dosega znesek vračunanih osebnih dohodkov v ceni vzgojno-izobraževalnega programa le dve tretjini standardnega zneska, vračunanega osebnega dohodka visokošolskega učitelja in sodelavca. Pri izračunavanj cene vzgojno-izobraževalnih programov visokega šolstva lahko Izobraževalna skupnost Slovenije spoštuje le tehnične, ne pa tudi gospodarskih standardov, saj nima na voljo dovolj družbenih sredstev. Tako ostanejo tehnični standardi podlaga le za razdelitev prepičlih družbenih sredstev, ki jih Izobraževalna skupnost Slovenije namenja izvajalcem visokošolskih vzgojno-izobraževalnih programov - visokošolskim temeljnim in delovnim organizacijam. Visokošolskim organizacijam združenega dela v takih okoliščinah ostane le še možnost, da izvajajo vzgojno-izobraževalne programe z manjšim številom učiteljev, ki tako dobijo osebni dohodek učiteljev, ki jih v resnici ni. Seveda v nasprotju, z določili Zakona o usmerjenem izobraževanju, ki s svojimi omejitvami želi zagotoviti kakovost izobraževalnega dela. Še hujše pa je. da tako visokošolskemu učitelju ostane premalo časa za raziskovalno delo, ki je pogoj za kakovostno vsebino izobraževalnega dela v visokem šolstvu.
dane melavc
Šole nezadovoljne z merili iMIS Ljubljana__________________
Ali je učitelj razrednega pouka še poklic?
Spet se je rodil poskus merjenja učiteljevega dela. Vse šole naj bi postopoma prešle na ta merila, ki poskušajo spraviti vse učiteljevo vzgojno-izobraževalno delo v rubrike, ga spredalčkati, končni seštevek pa naj bi bil 2184 ur.
Bilo je že nekaj podobnih poskusov, ki so se bolj ali manj obnesli, večinoma pa privedli do ugotovitve, da je učiteljevo delo težko pravično izmeriti. Čim bolj se ga drobi na razne postavke, tem manj je učitelj zavzet za svoje vzgojno-izobraževalno delo.
V	merilih, ki jih je izdala Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana in imajo naslov: Časovno vrednotenje vzgojno-izo-braževalnih .storitev v povezavi z nekaterimi elementi dela v osnovni šoli (Stane Jeraj), so postavke, ki povzročajo veliko več nezadovoljstva kot prejšnja merila. Prizadeti učitelji se obračajo na sindikat, ki načelno ugotavlja, naj bi učitelj s svojim delom v razredu dosegel polno obveznost.
Prav tu pa nastajajo velika protislovja. Učitelji, ki učimo že 30 let, vemo', da smo to doslej tudi vedno lahko dosegli. Po novih merilih pa učitelji 2., 3. in 4. razreda, kljub temu da učijo vse predmete v svojem razredu, imajo dopolnilni pouk in interesno dejavnost, ne dosežejo 2184 ur in imajo zato nižji KOD od drugih delavcev na šoli (po domače nižjo plačo).
Kako se je to zgodilo? Ker vemo. da marsikje po Sloveniji ta merila še niso v rabi. v Ljubljani pa še pritiskajo na šole. da jih je treba sprejeti naj pojasnimo vzroke nezadovoljstva na šolah, ki so prešle na ta merila.
V	merilih se ure posameznih predmetov glede na priprave množijo z različnimi faktorji: od 1,2 za ure varstva do 2,02 za predmete, pri katerih so obvezni eksperimenti.
Najbolj sporno je, da je za slovenski jezik kot predmet določen faktor 1,85 glede na to, da so pri slovenskem jeziku določena tudi pisna preverjanja.
Do sem vse lepo in prav. V nadaljevanju meril pa je ta faktor priznan samo za 'slovenski jezik od 5. razreda, torej za predmetno stopnjo: za pouk slovenskega jezika od 2. do 4. razreda pa velja enak faktor kot za vse druge predmete, npr. telesno vzgojo, glasbeno vzgojo itn., to je 1,65. Podobno je tudi pri matematiki in spoznavanju narave v 4. razredu, kjer tudi nismo izenačeni z drugimi razredi. Za 1. razred je za elementarna dela za vse predmete faktor 1,80.
Najbolj smo prizadeti pri slovenskem jeziku. V Programu življenja in dela osnovne šole v navodilih za organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela pri slovenskem jeziku piše: »Pisne
vaje morajo spremljati ves pouk slovenskega jezika, ker si brez njih ni mogoče zamišljati rasti pisne kulture učencev, uzavešča-nja rabe jezikovnih sredstev in uresničevanja smotrov sporočanja v pisni obliki knjižnega jezika. Zato morajo biti krajše pisne vaje pogoste in popravljene (z razlago napak, slogovnih ohlapnosti idr.).«
V vseh dosedanjih merilih smo imeli zato posebej priznane ure za korekture, tega pa v novih merilih ni več. Menimo, da je zato višji faktor za pouk slovenskega jezika.
Nepravičnosti takega merjenja ne moremo upravičevati niti z varčevalnimi ukrepi v šolstvu, saj se po drugi strani v teh merilih za interesne dejavnosti, ki so imele prej samo mentorje, uvajajo: usklajevalci, usmerjevalci in mentorji, kar zahteva večje število ur, čeprav ravno interesne dejavnosti niso več v zagotovljenem programu. Tudi če bi šlo'za varčevalne ukrepe, le-ti ne bi smeli prizadeti samo določene kategorije delavcev na šoli.
Celo učiteljski idealizem, v katerem smo bili nekateri še vzgojeni, nam pri tolikem razvrednotenju našega dela ne pomaga več, ker je očitno, da našega dela ne razumejo tisti, ki bi se morali najbolj zavedati, da upravičeno, nezadovoljstvo učiteljev vpliva slabo na učence.
Ker nam tudi ravnatelji, ki so problem sicer obravnavali na svojih aktivih, ne znajo odgovoriti na naša vprašanja v zvezi s tem in dati ustreznih pojasnil, se obračamo na Zavod SRS za šolstvo, od katerega želimo odgovore na tale vprašanja:
L Zakaj je pouk slovenskega jezika v 2.. 3. in 4. razredu manj vrednoten kot pouk slovenskega jezika na splošno?
2.	Ali se morda šteje, da na .razredni stopnji ni več treba
redno spremljati in popravljati pisnih izdelkov?
3.	Kdo od prihodnjih učiteljev se bo še odločal za pouk na razredni stopnji ob takem razvrednotenju dela in tem, da učitelj v teh razredih s svojim delom ne dosega več popolne zaposlitve, za vse učitelje od L do 8. razreda pa se zahteva enaka izobrazba?
4.	Ali se Zavod SRS za šolstvo zaveda, da bodo s takim mačehovskim in birokratskim odnosom do pouka slovenskega jezika na razredni stopnji, kjer se obenem z razvijanjem pisne kulture učencev razvija tudi ljubezen do našega maternega jezika, spet prizadeti rodovi naših otrok kot že pri nekaterih poskusih v šolstvu?
5., Ali lahko dosežemo svojo pravico samo s prekinitvijo dela?
Aktiv učiteljev
2., 3. in 4. razreda
Osnovne šole Ivan Novak Očka
Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič uspešno nadaljuje delo
Pred koncem leta 14SS brradi sporočili javnosti, predvsem pa vsem našim podpornim članom - osnovnim šolam, vzgojno-varstvenim organizacijam, glasbenim šolam, srednjim šolam in Delavski univerzi Celje, da je naš zbor uspešno premagal težave, ki so nastale zaradi kadrovskih sprememb in hudega pomanjkanja denarja. Za veliko razumevanje in izdatno pomoč se vsem iskreno zahvaljujemo!
Zdaj imamo pripravljen koncertni spored, ki ga bomo v polletnih počitnicah dokončno naštudirali. Proti koncu šolskega leta 1988/89 se bomo že lahko predstavili. Redno vadimo vsako drugo soboto v mesecu ves dan. Čeprav smo si morali moške glasove sposoditi tudi v drugih strokah - to povzroča kar precejšnje težave zaradi dopustov, je morala v zboru zelo .visoka. Ponovno vabimo v zbor mlade pevke in pevce iz prosvetnih vrst!
Torej - zaželimo si ob koncu leta sreče in delovnih uspehov še naprej! V novem letu 1989 pa prav vsem zdravja in še več optimizma!
NANDA GUČEK
POISKALI SMO NOVO POT
V pionirsko organizacijo dragače

Bralce naj spomnim, da sem pred letom dni v Prosvetnem delavcu po »šolsko« razčlenila pionirsko zaobljubo in vse ceremonije ob njej. Ker ne spadam v tisto večino, med tiste, ki le secirajo. ne pa tudi zdravijo, vam letos ponujam v preskušen recept sprejema cicibanov v pionirsko organizacijo. Zamisel o drugačnem, prenovljenem sprejemu je zorela v meni žc nekaj let.
S tem zapisom pa želim k svojemu »idejnemu projektu« pritegniti še vas. bralce. Strinjam se s trditvijo Zdenka Medveša, ki v Sodobni pedagogiki, št. 5-6/ 88. razmišlja takole: »Po vrsti so propadle vse reforme, ki priha-jajo od zgoraj, v šoli pa so ostajale neuspešne tudi od zgoraj vodene inovacije.«
Glavne smeri priprave na sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo bom označila takole:
1 Priprave se začnejo s prvim šolskim dnem in se ne končajo s sprejemom.
2.	V programu bodo sodelovali prvošolčki sami.
3.	Pionirske zaobljube ne bodo več ponavljali.
4.	Na sprejemu bodo prvošolčkom predstavljene vse obšolske dejavnosti na šoli.
N
5.	Starši otrok bodo zabeli voditi razne krožke.
O Priprave se začnejo s prvim
šolskim dnem in se ne končajo s sprejemom.
Prvi šolski dan popestrijo prvošolčkom drugošolci z nastopom in s prikazom dela v prvem razredu. Na predstavitvi ne manjka tudi sprejema cicibanov v pionirsko organizacijo; tedaj dobijo prvošolčki informacijo o tem. da bodo tudi sami postali pionirji. Posebno skrb namenim razlagi pojmov »organizirati se« in »organizacija«. V razredu se že od začetka organiziramo različno. Najprej se povezujemo po igralnih interesih, kasneje ti interesi prerastejo v učne. Tako so letos v razredu nastajale majhne skupinice, »organizacije«. ki smo jih po svoje tudi imenovali, npr. OSDJ (organizacija Simonovih dobrih jedcev). Šest učencev seje organiziralo in preživelo pri sošolcu Simonu sobotno popoldne ob palačinkah s smetano, ki jih je pripravil sam. BDLO (Bardutzkv. Drev, Golob) - ti učenci najraje razisku-
jejo. Pomagajo si s knjižico Pamet je boljša kot žamet. OV (organizacija vozačev) - te učence druži vožnja z avtobusom v šolo.
Po takšnih poteh smo se dokopali do pionirske organizacije, ki je nekoč tudi nastala in se nato razvijala. V njej naj bi uresničevali svoje interese otroci od 6. do 12. leta starosti. Avtomatizem vstopanja med pionirje bi nujno morali »politično razbarvati«.
Ker so prišli cicibani v šolo z različnim poprejšnjim znanjem. se za vstop v pionirsko organizacijo pripravljajo različno. po svojih sposobnostih.
Dogovorili smo se. kaj vse bomo pripravili do sprejema. Tako je dobil vsak svoj kartonček, in nanj začel lepiti, pisati, prepisovati različne vsebine iz vsemogočih virov. (Ciciban, Kurirček. Otrok in družina, leksikoni idr.)
Nastajati je začelo 30 vsebin pesmic. razmišljanj, misli o šoli, varčevanju. jeseni, gozdu, domu, mestu, abecedi... Nihče ni imel praznega lista, nekateri so imeli celo dva, saj so namesto besedil lepili tudi sličice. Nato smo vsebine na listih pregledali in se dokončno dogovorili, s čim se bo vsak predstavil. Predstavili pa se bomo tudi kot razred s pesmimi. plesom, telovadnim nastopom (vse iz učnega programa za mesec september, oktober, november). Naše individualne nastope so nato povezale v celoto članice šolskega radia. Dejavnost je potekala od prvega šolskega dne in je pomenila vrh in sklep prvega, najtežjega obdobja prilagajanja in vraščanja v novo šolsko okolje, v katerem je našel vsak ciciban svoj prostor. Za delo so bili ves čas motivirani; nisem zahtevala, da morajo znati vsebine na pamet, to je prišlo kar samo od sebe. Vsak teden smo vzeli v roke kartončke, jih ogledovali, nekateri brali, drugi pripovedovali, tretji le opisovali, nekateri pa kar molčali. Iz ure v uro so bili njihovi nastopi boljši. Zadnje dni pred sprejemom so nastopali žc brez kartončkov, samozavestno, veselo. kajti sestavili so vsak svoj »mali učbenik«, ki ga znajo že brati. Predstavili ga bodo staršem in starejšim pionirjem.
# Pionirska zaobljuba
Letos je prvič pionirska zaobljuba prišla r naše šole skrajšana in razumljivejša. Prvošolčkom jo je prebrala predsednica našega
odreda, še pred njo pa.je spregovorila predstavnica Zveze borcev. Prvošolčki so zaobljubo le poslušali. Predsednica jim je nato povedala, da bo njihova prva naloga, da se bodo zaobljubo naučili brati in jo tudi razumeti. Starejši pionirji so jim nato razdelili še rutice, čepice in izkaznice. V razredu so na vrvici ver čas visele papirnate pionirske glavice s čepico, v kateri je bilo še nekaj listov. Vsak prvošolček je med tridesetimi glavicami poiskal svojo z imenom in pregledal še liste, kajti z vstopom v organizacijo so si pridobili nekatere pravice in tudi obveznosti. Vsebine Z listov:
-	pionirska zaobljuba (v našem primeru to ni več zaobljuba, ampak naj bi postala nekakšna »poslanica« vsem pionirjem)
-	seznam knjig za bralno značko v prvem razredu (iz knjig zvemo največ, zato se moramo čimprej naučiti brati)
-	imena vseh krožkov na šoli. v katerih bodo odslej lahko sodelovali
-	načrt obiskov spominskih obeležij iz NOB v mestu Celje
-	pionirska himna, ki ostaja za zdaj še nespremenjena
-	prometna knjižica, ki jo je vsak izmed prvošolčkov skrbno izpolnjeval (knjižico smo dobili r Cicibanu).
#	Predstavitev obšolskih dejavnosti
Prvi, delovni del za prvošolčke je bil končan. Zvrstile so se predstavitve vseh krožkov na šoli. Tako so se s plesom predstavili folkloristi, z recitacijami recitatorji. z izdelki razni drugi krožki. Prvošolčki pa so bili seznanjeni tudi s tem. da bodo odslej vodile krožke nuli mamice in očetje.
•	Sklep
Po ustaljeni slovenski navadi za konec še hrana in pijača, prvošolci so si jo pošteno prislužili.
PREJELI SMO
Kaj je z novimi merili?
3!
Zaposlena sem v osnovni šoli. delam v prijetnem kolektivu z zelo živahnimi učenci. Rada bi napisala nekaj misli in vprašanj, na katera žal še nisem dobila poštenega odgovora. Nočem biti niti provokativna niti kogarkoli užaliti, pa vseeno prosim, da mi odgovorite pošteno, kolikor je seveda mogoče.
Najprej - kaj je z novimi merili? V šoli smo dobili »vse« na papirju, a napisano je bilo tako zapleteno, da bi vsak normalen človek porabil dneve, da bi vsaj malo razumel, za kaj gre. Menim pa. da bi moralo biti vse o merilih ■ napisano kratko in razumljivo. Za »lažje« razumevanje tega gradiva je bilo poskrbljeno s predavanjem. Nekaj pa je le bilo jasno: ur za izobraževanje ni po teh merilih niti toliko, da bi vsak pedagoški delavec to zadevo temeljito prebral in poleg bolnih idej našel \ njih kaj vsaj za silo uporabnega. Da bi prebirali še dobro strokovno literaturo. ki je namenjena učiteljem, po novih merilih sploh ni mogoče. Zanima me. koga moti. če si učitelj vzame čas za svoje izobraževanje?
V zadnjem času se je na Slovenskem le pojavil neki »novi val«, kar zadeva potrebo po znanju in seveda po inovacijski družbi. In zdaj je po novih merilih prikrajšan za znanje prav pedagoški delavec, ki bi moral učiti mladi rod. To je še ena nedoslednost tistih, ki so si ta tako izvirna merila izmislili. Od novih meril sem pričakovala pravilno vrednotenje dela in nazadnje tudi pravo mesto učitelja v družbi.
In še nekaj me zanima. Zakaj nima šolski knjižničar urejenega statusa? O problemih dela v knjižnici se pogovarjamo na aktivih, posvetih, sestankih.
Mamice so jim dobrote tudi pri' pravile, starejši pionirji pa lep6 ,, Z njimi postregli. Domov so ttt/ l)!. nesli tudi papirnate glavidk^
- v šolo jih bodo prinašali Dj dotlej, dokler ne bo vsak nared6 zadnje kljukice na listu z glavicč To bo tudi pomenilo, da sin6 naredili vse, kar smo se dogovO' rili, in to bo tudi največja vred ij nost sprejema za prvošolčke. Tt tje se tudi konča moje razmišljanj1.^ o prenovi pionirske organizacij6- iift predvsem o njenem začetku. P°'\ novno upam. da bom s tem zapl'\ ^ som spodbudila k razmišljanju koga - vse pa z Željo po novi .vrt/1 ki širi področje svojega delovnim
>ol Laž g t
od pridobivanja temeljnega zn6' nja, spretnosti igranja na instrV' mente. šolske uspešnosti in sod' alne integracije ter temeljev sttd nega izobraževanja, k oblikovO ^ nju otrokovega odnosa do poglč vitnih demokratičnih, humani' stičnih in univerzalnih vredno6 V tem okviru so danes posebm.u pomembna temeljna družben6 načela demokratičnih odnoso6 spoštovanja človekovih pravit enakopravnosti posameznika6 ljudstev m kultur, ljubezen do nU' rave in varovanja okolja. Otroki je treba pripravljati za življenj1 r večkulturni družbi, družbi z 66 liko prostega časa, r takšni, ima nove sisteme informiranja i'1 nova sredstva komuniciranj6 (Dora Ciobec. Inovacije v osno6 nem izobraževanju - zahodno6' vropske izkušnje. Sodobna petin' gogika IbSS. št. 7-8).
V mojem okolju tovrstneg6 sprejema niso odobravali. Vet jetno nas tradicije še v.ve prevet prežemajo. Brez podpore naši mentorice Pionirske organizacij1 na šoli. Celjske DPM. ki je »do volila- malo drugačnosti, brc-Ivice Fišerjeve. dolgoletne de lavke s pionirji, znane na Celj skem m tudi širše, moja mah revolucija ne bi zagledala hit »bojda demokratičnega sveta.
MARINA UMNIK
(:
predlagamo rešitve, a vse sc zeH počasi premika. Šolski knjižnični je še zmeraj marsikje prepuščef na milost in nemilost vodstven šol. Da ne bo nesporazuma: h šoli. kjer delam, ima vodstvo ne kaj posluha tudi za knjižnico in delo poteka normalno - kljuL zaostrenim denarnim razmeram Žal pa na vseh šolah ni .tako.
In še o nečem razmišljal Delo z'učenci je tudi prijetno zahtevno in skrajno odgovorne Tudi mene so učili, da je šol priprava za življenje. Šprašujet se. za kakšno življenje? Za prež' vetje brez vsake perspektive? Z takšno, v katerem je vsaka 'š tako sveža zamisel videti ko »napad na demokracijo«, vet balni delikt in podobno? Mislim da je šola kot priprava na živijo nje v današnjih časih premalo Mlademu rodu bi morali takoi dati tudi možnost, da v tej naš stvarnosti zadevo poskuša spre minjati. zboljševati. Zaskrbljen: sem nad usodo otrok, ki jih vzga jamo.
In kaj naj naredimo kot peda goški delavci? V tem trenutki imamo tele možnosti:
-	da mladi rod (po novih nit rilih) pustimo malo ob strani i poskrbimo za svoje preživetje saj se moramo ubadati z vprašs njem. kako nabrati dovolj ur:
-	da vse še naprej prepui čarno tistim, ki zadeve predpisa jejo in vdano izpolnjujemo not mative. merila, smernice in pa dobno:
-	lahko pa se vprašamo, zaku smo sploh še v šoli?
Morda pa bi se tudi v našefl šolstvu kaj premaknilo, če bi n« katera strokovna in politični dela ih naloge prepustili tistim ki so bolj sposobni in ustvaf jalni?
M.A.
Prva sinteza makedonske književnosti
Ogovor z univ. prof. dr. Štefanijo, s soavtorjem tega pionirskega podviga
I Makedonska KNJIŽEVNOST. Školska knjiga Zagreb 1988, yylr. 304. Napisala skupina avtorjev: dr. Tome Sazdov (ljudsko slov-T 5tvo), dr. Vera Stojčevska-Antič (srednjeveška književnost), dr. I<- ragi Štefanija (književnost 19. stol.), dr. Georgij Stalev (književ-"»st 20. stol., književna kritika) in mag. Borislav Pavlovski (mladin-^aknjiževnost).	_______________________________________
■icC'
c-//V.
P<r
tipi' hi š‘ soh; anjl zrn1'
srni'
Izid te knjige je velik dogodek
makedonsko literarno zgodo-i 'a°pisje; zato smo se oglasili na ‘^l^zofski fakulteti v Ljubljani,
•Jer predava eden od avtorjev alJ„ dela, in se pogovorili o pre-^vanju makedonske književni.
, ® Kateri so poglavitni pro-;e,ni v preučevanju makedon-literarne preteklosti?
" Naša preučevanja so dokaj ^Sata; o tem priča veliko bibli-soci' falskih enot in nekaj sto knjig vW/. niva. Še zmeraj pa imamo te-')Vlt z arhivi v sosednih državah ngarija, Grčija) ki makedon-^ • k||n znanstvenikom niso do-!°Pni ali pa vsaj zelo težko.
so nam povsem nedo-,0Pha besedila iz 10., 11. in 12. °I- na Atosu (Sveta gora), ■^žje je s srbskimi arhivi, vendar tudi tam težave. Zadnje čase odpirajo bogati, a neurejeni lrški arhivi, v katerih je mnogo fklatkov o starejših obdobjih. 'ekaj dokumentov z makedon-genezo je še drugod po ;/Vr°pi - na Dunaju, v Pragi, lertinu in Moskvi. Kljub temu a imamo že veliko raziskav, po-‘taio iz zgodovine jezika in di-'ektologije, je še mnogo vrzeli.
utni'
beril
tSOŠ'
a vil' kot' i ud' roki
'je>'ilk
z
I/,
..
ranil snoi" InoC'
tnet,(
Ver
reve1
rud1
zaciji
»clo
brci
’ de Celj inal r lid
era.
V zvezi z našim priročnikom naj omenim makedonsko »sramoto« in hrvaški podvig. Hrvati namreč že tretjič posegajo v makedonsko literaturo s prvimi izdajami: leta 1861 so izdali Zbornik bratov Miladinovih, leta 1939 prvo makedonsko pesniško zbirko - Svitanja Koče Recina, in letos prvi sintezni pregled makedonske književnosti.
•	Priročnik je namenjen, kot piše v njegovem uvodu, učiteljem, študentom književnosti, srednješolcem in vsem, ki žele spoznati makedonsko književnost. Ali lahko isto besedilo zadosti tako različnim? Kako ste rešili to strokovno in didaktično vprašanje?.
-	Nedvomno je težko hkrati pisati znanstveno in poljudno. Poljudnost te knjige je v tem, da smo znanstvene ugotovitve popularizirali in ob tem seveda opustili analizna razmišljanja in teoretična poglabljanja. Pravzaprav smo napisali poljudni esej.
•	Kakšna je Vaša znanstvena izkušnja pri pisanju o književnosti 19. stoletja?
-	19. stoletje je v makedonski književnosti eno najbolj proble-
Iz osebne in strokovne izkaznice
DR. DRAGI ŠTEFANIJA, izredni profesor za makedonski jezik in književnost, je rojen 1933 v Ohridu. Gimnazijo je obiskoval v rojstnem kraju, študij makedonskega jezika in književnosti, jugoslovanskih književnosti in ruskega jezika je končal 1957 na skopski univerzi. Potem je bil zaposlen kot Univerzitetni asistent v Skopju, kot strokovni sodelavec za makedonski jezik na DU v Skopju, pedagoški svetovalec v Ohridu in dopisnik RTV Skopje v Ohridu. Od 1967 deluje na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
Iz bibliografije
-	A Text-book of the Macedunian Language. Skopje 1965 (skupaj s prof. Toševom).
-	Makedonska čitanka. Filozofska fakulteta, Ljubljana 1972.
-	Osla jahaš, osla iščeš. Makedonske ljudske pripovedke. Izbral in spremno besedo napisal -. Kondor 201. MK Ljubljana 1982.
-	Brata Miladinova. Ljubljana, Nova Gorica, Struga 1984.
-	Štefan Kocjančič: Glosarij zbornika bratov Miladinovih.
Pripravil, uredil in spremno besedo napisal -. Ljubljana, Nova Gorica, Struga 1985.
-	Makedonski lečebnik od 19 vek. Priredil -Makedonska knjiga. Skopje 1985.
-	Viktorija Pop Štefanija 1. Študija. Ohrid-Struga 1987.
-	Viktorija Pop Štefanija 2. Narodno tvorestvo. Ohrid-'Struga 1987.
e zel' žničs' lllščcl stvof ta: n! vo nc ico i( kij ul'
eram
<o.	* Katera obdobja makedon-
Je literature so doslej dobro,
i ctmfera šibko obdelana?
I rno.' Najmanj je obdelana sta-
. i (srednjeveška) zgodovina, c St tej obdobje od 9. do 18. stol.
I'’u|l7 la čas in to okolje pa posegata ,<> ^r' bolgarska in srbska historio-/L' ' afija (12. do 14. stol.), tako da
preži i(jj
[. ‘ i., nekateri avtorji (npr. Kliment 1 fnidski, Naum Ohridski) po-v vseh književnostih.
i' rm^i0 ________ _____________
js 5jveč študij o makedonski knji-Zl' J hiosti se nanaša na 20. sto-
'nkuj^’ Posebno za ^as od 1944. ko ,•1 J131° skoro vse knjige spremne -.1 n‘ išede, ki so danes temelj za , j’Pr .Jlezno literarno zgodovino. To le Jno preučuje veliko avtorjev, VZ“‘ en najvidnejših je Blaže Ri-?vski. ki temeljito posega tudi Parami razvoj 19. stoletja.
® Katere so poglavitne na-
, 1e makedonske znanosti o lite-'h rmilllri?
h veti1-’'	se m'’ C*a 8'ecle na
j' J, teto gradivo že čas za prvo 'Pra ‘ Čj0 sintezo v več knjigah. Ne-1 U,r'..:^en začetek je Makedonska ^PP.feevnosi, ki jo imamo pred C)*nof- ' 'e le .informativni pri-10 .mik s sicer ogromno podatki. 111 P Pa niso dokončni. Naš priroč-.je le nekakšen scenarij za '■ ‘ ' »ežno znanstveno obdelavo. j)eli smo. da je Makedonsko bi ne f ževnost založila Školska l®a v Zagrebu, ki se je začela 'arjati z izdajanjem informa-I'ik priročnikov. Za pregle-l*11 hrvaške književnosti je izšel 'Pregled, na vrsti pa je. kakor le znano, slovenski, za njim š- \ rsta drugih.
našef
alitičnl
tistim
ustvaf
matičnih- obdobij za obdelavo. Tu se pojavljajo pisatelji, ki so skupni Makedoncem in Bolgarom ali Makedoncem in Srbom. Npr. Grigor Prličev, moj ohridski rojak, je začel pisati v grščini in leta 1860 celo prejel visoko grško nagrado, imenovali so ga »drugi Homer«, po smrti bratov Miladinovih pa je postal izrazit antihelenist in začel pisati v ohridskem govoru; še več, skoraj vsa svoja dela je prevedel iz grščine v makedonščino. Prličev je najbolj tragična osebnost makedonske književnosti preteklega stoletja.
• Kako pa je z recepcijo makedonske književnosti v Jugoslaviji in v svetu?
-	Vrsta makedonskih pisateljev je bila prej znana v tujini kot v Jugoslaviji, kjer so jih začeli prevajati šele po letu 1944; najprej Srbi. potem drugi, tudi Albanci. Posamezna dela makedonske književnosti so prevedena že v vse evropske jezike. Francozi so npr. izdali že četrto makedonsko pesniško antologijo. Prevode pa najdemo celo v kitajskem, japonskem in afriških jezikih.
® Kdo vse skrbi za razširjanje makedonske knjževnosti po svetu?
-	To so naši izseljenci. V Avstraliji izhaja npr. skoraj več časopisov v makedonščini kot v Makedoniji. Podobno je v ZDA in Kanadi. Naši literarni ambasadorji so tudi lektorji makedonskega jezika na tujih uni-
verzah, veliko je napravil vsakoletni seminar makedonskega jezika in književnosti za tuje slaviste v Makedoniji. Največ pa je pripomogla k poznavanju makedonske književnosti in kulture v svetu makedonska pravoslavna cerkev. Samo v Avstraliji je kakih 40 makedonskih cerkva, v ZDA skoraj dvakrat več. Vsaka cerkev pa ima svojo knjiž-
je Ravbaijev Pregled že hudo zastarel; nastal je pred 30 leti po sekundarnih virih kot bolj ali manj posrečena kompilacija. Kaj menite, če bi to zagrebško knjigo prevedli?
- Mislim, da ne bi bilo primerno. S pisanjem nove knjige bi gotovo razvili ustreznejši koncept; ta priročnik pa je tudi ne-
slovenske vezi z makedonskim slovstvom
Stare so že dobrih sto let. V njih je nekaj tiste naklonjenosti, ki izvira iz podobne zgodovinske usode obeh narodov. Največji korak smo napravili po osvoboditvi, torej po uradnem priznanju makedonskega jezika. Najprej sta izšli knjigi Makedonske povesti (prev. in uvod napisal F. Jeza, Ljubljana 1947) in Makedonska poezija (ur. in uvod napisal F. Petre, Ljubljana 1948, prva makedonska pesniška antologija). Ta dva izbora sta šele odprla vrata v svet, ki nam je od takrat z vsako novo knjigo postajal jasnejši, bližji in ljubši. Mnogo prevodov, predvsem proze in poezije, smo spoznali: ni ga pomembnejšega makedonskega ustvarjalca, ki ne bi našel prostora vsaj v revijalnem tisku. Med proznimi prevajalci so največ napravili: Nada Carevska, Severin Šali, Fran Petre in Franc Jeza, med prevajalci poezije pa so najvidnejši pesniki Ivan Minatti, Veno Taufer, Mile Klopčič, France Filipič in Ciril Zlobec.
nico z makedonsko literaturo in čitalnico z jugoslovanskim in zdomskim revijalnim tiskom v makedonščini. Cerkev organizira tudi tečaje makedonskega jezika za izseljence.
• Takšen priročnik bi potrebovali tudi slovenski učitelji, saj
koliko preobsežen, za šolsko rabo bi bil polovico tanjši ravno pravšen.
• Pa bi npr. Vi napisali takšen priročnik za Slovence, če bi se ponudila priložnost?
- Bi.
Pogovarjal se je
STANKO ŠIMENC
PIONIRSKA KNJIŽNICA PRIPOROČA
Seznam knjig za bralno značko
Pred nami je drugi del seznama mladinskih knjig, ki so v zadnjih treh mesecih izšle na Slovenskem. Kakor prvega so tudi tega pripravili v študijskem oddelku ljubljanske Pionirske knjižnice zato, da bi pomagali mentorjem š kakovostnimi novostmi osvežiti »železni repertoar« naslovov in tako pritegniti nove mlade bralce k tekmovanju za^bralno značko. Poleg bibliografskih podatkov so vam v pomoč še kratki informativni zapisi o novih knjigah.
Svet Zveze bralnih značk Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije
28.	BRVAR, Andrej: Mala odiseja: pesnitev. Risbe, gvaši, fotografije Zmago Jeraj. Lj., Partizanska knjiga 1988. (Matjaževa knjižnica)
Pesnitev o dolgem, zamotanem potovanju malega šolarja, ki potuje sam z vlakom iz Maribora v Čačak k staršem. Ob pomoči prijaznih sopotnikov premaguje tesnobo in težave vse bolj samozavestno in srečno prispe v naročje staršev. Zaradi vsebine bo otrokom blizu, čeprav je zahtevnejša, hkrati pa je zanimiva tudi za odraslega bralca.
III - IV. stopnja
29.	ČAROBNA piščalka. Češka ljudska pravljica. Prev. Gitica Jakopin. Ilustr. Kamila Volčanšek. Lj., Mladinska knjiga 1988. (Knjižnica Čebelica
V verzalkah tiskana ljudska pravljica o dobrem fantu, ki s čarobno piščalko razveseljuje ljudi. O njenem zvoku zapleše tudi dotlej neutolažljivo žalostna princesa, s katero fant poslej srečno brezskrbno živi. Nezahtevna pravljična vsebina, tiskana za bralce začetnike.
I. stopnja
30.	GRIPE, Maria: Hrošč leti v somraku. Prev. Lena Holmqvist. Ilustr. Ivan Marko. Lj., Mladinska knjiga 1988. (Knjižnica Sinjega galeba; 270)
Zgodba, ki prevzame tiste, ki imajo radi napete okoliščine, zgodovino, mitologijo in junake najstnike z različnimi značaji, ki jim omogočijo, da enkratno preživijo počitnice.
III.	stopnja
31.	JARC, Marko: Kralj žog in Sončni stric. Ilustr. Anka Luger-Peroci. Lj., Mladinska knjiga 1988. (Deteljica)
Bratca in sestrico. Miha in Nino, spremljamo v 16 zgodbicah na poti otroštva do praga odraslosti, ki je bogata otroške iznajdljivosti in domišljije!
I. stopnja	.
32.	RVSKA, Jan: Dedek, Kilijan in jaz. Prev. Zdenka Skerlj-Jerman. Ilustr. Marjanca Jemec-Božič. Lj.. Mladinska knjiga 1988. (Zbirka Pisanice)
Prijetna, duhovita pripoved o osamljenem otroku v sodobni mestni družini, ki zaživi drugačno, polno življenje pri dedku na vasi. bo pritegnila bralce vseh bralnih navad. Ta vzajemna bogatitev dveh enakovrednih ljudi se bo nadaljevala. saj odhaja dedek, namesto v dom za starejše, z vnukom v mesto.
I. stopnja	.
33.	WALPOLE. Horace: Otrantski grad. Prev. Mihela Čopič. Ilustr. Marko Derganc. Lj.. Mladinska knjiga 1988. (Zbirka Odisej)
Grozljiva dogajanja na temačnem otrantskem gradu so kruto maščevanje prednikov za krivico in zlo. ki jim je bilo storjeno. Srhljivost zgodbe pa je tudi vabljiva, da ji sledimo do konca. Horace Walpole je Otrantski grad, prvi tako imenovani gotski roman, napisal leta 1765. Obsežno spremno besedo je temu žanru posvetil Vid Snoj.
IV.	stopnja
■ 34. ZAN1KRNICA Huri: Armenska ljudska pravljica. Prev. Cvetko Zagorski. Ilustr. Jurij Pfeifer. Lj.. Mladinska knjiga 1988. (Knjižnica Čebelica 300)
Tudi neumnemu, lenemu dekletu Huri se prikaže sreča v obliki zlate palice in moža. ki je še neumnejši. saj prepove Huri vsako delo. ker verjame, da se lahko zaradi dela spremeni v hrošča. Sporočilo pravljice pa vabi na pogovor o prebranem.
I. stopnja
POLJUDNOZNANSTVENA KNJIGA:
8. Š1FRET. Tatjana: Svet ob Savi. Lj.. Mladinska knjiga 1988. (Pelikan)
UDK 908
Geografska podoba slovenske pokrajine ob Savi zaživi pred bralcem v poljudni obliki in z bogatim slikovnim gradivom tudi z zgodovinskimi in umetnostnozgodovinskimi posebnostmi, zato je zanimiva za širok krog bralcev. V celostno zasnovanem prikazu je poudarjen tudi ekološki del.
III.-IV. stopnja
Seznam je bil izdelan v študijskem oddelku Pionirske knjižnice novembra 1988.
kultura
Ne samo tarnati - pisati je treba
O avtorici Mariji Mislej s Tržaškega
»Na koncu ti vsi zaprejo vrata. Sam si, sam ostaneš,« tako jedrnato, trpko, a brez jokavosti strne Marija svoj pogovor ob samozaložbi zadnje knjige IZMIK (1988). »Izmaknila sem se in razočaranje spremenila v - naslov,« se zadržano nasmeje.
Marija Mislej uči letos 3. razred v slovenski vasi Zgonik blizu Trsta. Več kot 30 let je, kar je končala učiteljišče. Rodila se je bila v Benetkah - oče je bil železničar in družina je v tistih kriznih časih in med zadnjo vojno morala globlje v Italijo. Po koncu morije pa so se vrnili domov v Nabrežino.
Ko je kot mlada učiteljica zapuščala učiteljišče, je niso željno pričakovale nasmejane otroške oči - kot tako radi govorimo. Ni dobila službe. Vztrajna Nabre-žinka se je vpisala na Gledališko šolo in potem 24 let igrala v umetniški skupini Radijski oder za Radio Trst A. Poleg tega je začela poučevati, kakor hitro je našla prvo prosto mesto. Torej: šola ob določenih urah, radijsko snemanje ponavadi zvečer in poleg vsega še pisanje...
»Pisati sem začela že v nižji gimnaziji, kjer smo imeli za profesorja slovenščine pisatelja Metoda Turnška. Prva moja povest je imela naslov BEDA. Prva drama v treh dejanjih (napisana v I. letniku učiteljišča) pa naslov SLEPEC.
Potem je bilo veliko dela, dnevi so bili polni, prenapolnjeni in pisanje je čakalo...«
Prvo knjigo MORJE, RIBE, ASFALT je leta 1976 izdala skupaj s prijateljico, književnico Ireno Žerjal. Dve leti kasneje je sama izdala zbirko lirične proze z naslovom BLESK.
Leta 1980 je šla učit v Trbiž in Rabelj - in tam med gorami so nastale MIRIJADE, knjiga (izšla leta 1982), iz katere ponati-skujemo v tej številki na 10. strani črtico stavka. Nato sp izšle še LAMPORE (1984); pred dvema letoma pa se je (tudi pri nas) predstavila trojica tržaških književnic - Irena Žerjal, Marija Mislej in Nadja Švara - s knjigo BURJA IN KAMNI. Pred kratkim je izšla doslej zadnja Marijina knjiga IZMIK. Takole piše v njej: »V jutru smo, ko vsi hitijo na delo. Nisem zaspana. Ne smem biti, kajti že se odpirajo trgovine.
Blizu pristanišča je zasidranih veliko jaht. Naši težaki pa imajo oči naperjene le v težke vreče in v zarjavele žerjave. Lahkotno dosegljiva sta jim le cigareta in pivo. Ž njimi se soočam. Niti jaz ne morem nikamor. Če si kupim knjigo, si ne morem kupiti čevljev. Če si kupim plašč, si ne morem kupiti enciklopedije. Nuji j je kovati minute z železom, životariti kot netopirji in bežati, bežati pred vetrom.«
In vendar mi v zadnjem pismu zatrjuje: »Ne samo tožiti - pisati je treba. Delati. A je lepo tudi, če ti potem kdo reče, da je dobro napisano.«
NEŽA MAURER
Pred Moderno galerijo v Ljubljani. Zimska narava se je poigrala tudi z umetninani.
Korošci predstavili novo zbirko
Štiri knjige v letni zbirki Slovenske prosvetne zveze iz Celovca
Nedavno je dr. Janko Malle predstavil v Cankarjevem domu štiri knijge. ki so izšle pri celovški založbi Drava: Koroški koledar 1989, zbirko novel Gorše štorije Janka Messneija, 1’esmi Ericha Frieda (v prevodu Andreja Kokota) in Teodorja Domeja Koroški Slovenci in leto 1938. Težišče zbirke je na spominski obletnici, ko se je s priključkom Avstrije k Nemčiji (1938) začela stopnjevati narodnostna drama koroških Slovencev. Teh temnih strani slovenske zgodovine se ob drugih aktualnih dogodkih spominja koledar, v celoti pa jim je posvečena Domejeva knjiga, ki bo zaradi poljudnoznanstvene narave besedila zagotovo odličen informator najširšemu krogu slovenskih bralcev, čez čas pa tudi nemško govorečim, saj že pripravljajo nemški prevod. Tudi izbor pesmi Ericha Frieda je povezan z letom 1938, saj je ta avstrijski pesnik tedaj emigriral pred nacisti v London in nekaj svojih pesmi celo posvetil koroškim Slovencem.
Umetniško jedro zbirke pa je vsekakor Messnerjeva prozna zbirka Gorše štorije. V kratkih in zgoščenih novelah, ki jih lahko uvrstimo v politično in avtobiografsko prozo, podkrepljeno z močnimi socialnimi in narodnostnimi intonacijami, razkriva Messner satirično-iro-nično. kot je zanj značilno, svojo vizijo koroškega življenja. Nič kaj pomirjujoča ni - saj je zelo zelo daleč od turistične podobe, ki se riše izletniku iz matične Slovenije skozi avtomobilsko okno.
S. Š.
naši
pogovori
»Pedagoški delavci šole vzgajajo in izobražujejo otroke z veliko ljubezni, prizadevnosti in znanja, ki zahteva drugačno obravnavo tako ali drugače motenih otrok. Pri tem delu dosegajo nadpovprečne uspehe in je zato šola lahko zgled podobnim organizacijam.«
Tako je zapisano v obrazložitvi ob podelitvi Žagarjevega priznanja, ki ga je Osnovna šola v Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Dr. Marko Gerbec v Šentvidu pri Stični prejela marca 1988.
V	vsakdanjih pogovorih o pedagoškem delu so bolnišnične šole ponavadi zapostavljene. Letos pa namenjamo temu področju nekoliko več pozornosti, najbrž zato, ker je pred nedavnim potekal v Ljubljani prvi evropski seminar o vzgoji in izobraževanju otrok v bolnišnicah. Tudi na posvetu ob tridesetlet-
ici enotne osnovne šole v Slovenji so razvoj bolnišničnih šol označili kot pomemben razvojni korak.
Žagarjevo priznanje šoli v šentviškem zavodu nas je spodbudilo, da smo obiskali tamkajšnje delavce in otroke, ki se tam zdravijo.
V	mogočnem starem poslopju so ,v prvih povojnih letih našli zavetje otroci grških beguncev, kasneje pa slabotni otroci in sirote. Slovenski pediatri so leta 1957 v Šentvidu pri Stični ustanovili specializirano okrevališče za rehabilitacijo otrok z revmatično vročico, in to se je leta 1964 preimenovalo v Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino dr. Marko Gerbec. Takrat je zavod dobil status bolnišnice, ker pa so tam ostajali otroci na zdravljenju dalj časa, je bila ustanovljena tudi prepotrebna osnovna šola, letošnja dobitnica Žagarjevega priznanja.
V	zavodu so otroci različnih starosti, imajo raznovrstne bolezni. eni so tam le nekaj tednov ali mesecev, drugi kar vso osemletko. Ponavadi jih je sedemdeset do devetdeset, ko smo jih obiskali, je bilo dvajset predšol-SKih otrok in šestdeset osnovnošolcev. Zanje skrbi petindvajset zdravstvenih delavcev in deset pedagoških. Njihovo delo se v marsičem razlikuje od podob-
nega v drugih zdravstvenih organizacijah ali šolah - zahteva še več prizadevnosti, strokovnosti in sodelovanja, predvsem pa veliko ljubezni.
Dr. Anton Mravljak, eden od treh tamkajšnjih zdravnikov, pravi, da zavodu njegovo ime že dolgo več ne ustreza. V Šentvidu pri Stični ne prihajajo le srčni in revmatični bolniki. Veliko je otrok z endokrinološkimi boleznimi. zlasti diabetikov. Ti spadajo praviloma v družinsko okolje. vendar pa morajo otroci in starši obvladati, kako se spremlja bolezen in ukrepa ob mogočih zapletih. Večina staršev se kmalu nauči, kako ravnati ob bolezni, tudi večina pedagogov je pripravljena sodelovati s starši in zdravniki. Med približno tristo diabetiki v Sloveniji pa je vendarle nekaj takšnih družin, ki ne obvladajo temeljnega znanja, kakršno je potrebno za življenje s sladkorno boleznijo. Otroci so sprejeti v šentviški zavod za toliko časa. dokler starši teh osnov ne dojamejo. V zavodu se zdravijo tudi otroci, ki prepočasi rastejo. Uspehi so lahko zelo dobri. če redno, vsak dan in več let zapovrstjo, dobivajo določene hormonske nadomestke. Med pljučnimi bolniki je največ astmatikov, ki jim šentviško ozračje zelo prija. Mnogim se bolezen tako umiri, da zdravljenja ne potrebujejo več. V zavod prihajajo tudi nevrološki bolniki, pa ledvični. ortopedski in onkološki. Nekaj je tudi lažje vedenjsko in čustveno motenih, vendar ne tako zelo.'da bi to neugodno vplivalo na razvoj drugih otrok. Kljub tolikim različnim boleznim pa je otrokom skupno eno: vsi želijo čimprej ozdraveti ali pa vsaj omiliti svojo bolezen.
Bolnišnica je njihov dom
Medicinska sestra Zinka Sve-telj. direktorica zavoda, je opisala najpomembnejši cilj, ki ga skušajo uresničevati delavci: otroke čimbolj duševno, telesno in socialno razviti ter utrditi, da
Šola, ki pomaga ozdraveli
O osnovni šoli v Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Dr. Marko Gerbec Šentvid pri Stični, ki je v letu 1988 prejela Žagarjevo priznanje
bodo v okolju, kamor se bodo po zdravljenju vrnili, čim uspešneje socialno in družbeno delovali in da jih morebitna invalidnost ne bo preveč obremenjevala. Zato delujejo v zavodu predvsem na treh področjih: zdravstvenem, vzgojno-izobraževalnem in psihosocialnem. Veliko jim pomagajo strokovnjaki z Univerzitetne pediatrične klinike iz Ljubljane: ti jih redno obiskujejo, jim svetujejo in spremljajo zdravljenje otrok. Zlasti v zadnjih letih so navezali stike z ljubljanskim Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše. Njihova pomoč pri pedagoški in psihosocialni rehabilitaciji mladih postaja vse bolj nepogrešljiva. Imajo tudi posebno komisijo: pediater, psiholog, specialni pe-
dagog in socialni delavec svetujejo učencem pri njihovih poklicnih odločitvah, upoštevajo značilnosti njihove bolezni in sposobnosti. predvsem pa želje. Mlade spremljajo pri nadaljnjem šolanju in v poklicu. Dozdajšnje skušnje so dobre: večina nekdanjih učencev kasneje uspe in so tudi v poklicu zadovoljni. Mnogi si kmalu ustvarijo družino in so kljub svoji bolezni srečni. Zavod je nekakšna bolnišnica, vendar nanjo ne spominja kaj dosti, sicer ne bi otroci pravili, da je to kar njihov dom (za večino drugi, žal nekaterim edini). Ni jim treba biti po vse dni v posteljah in pižamah, in tudi sestre jih kar naprej ne nadzorujejo. Enkrat na teden so temeljito pregledani, če je treba pa večkrat. Druge
Urška Cvilak
bolnišnice nimajo bazenov, lahko pa se pohvalijo, da ga njihova ima. Uporabljajo ga v terapevtske namene in za prijetno preživljanje prostega časa. V delovni terapiji (tako ponesrečeno imenujejo sobo - delavnico) počnejo v prostih urah tisto, kar jim je najljubše: šahirajo, poslušajo glasbo, pletejo, modelirajo: ali pa raje berejo, pišejo prispevke za šolsko glasilo, snujejo načrte za novo predstavo dramske skupine ipd.
Res je drugačna ta bolnišnica, take vrste edina pri nas. Otroci prihajajo z vseh koncev Slovenije. iz drugih republik, eden je celo iz Angole. Nekateri odhajajo ob koncu tedna domov, drugi le ob večjih praznikih ali še to ne. Nekatere starši pogosto obiskujejo, druge komajda kdaj. Tudi pisma in pakete prinaša poštar. za ene pogosteje, drugih se spomnijo le redko.
Šola brez zvonca
Otroci obiskujejo šolo kar v zavodu. Taje enaka kot druge osemletke in ravnateljica Silva Lavrič pravi, da poteka vzgojno-izobraževalno delo po predmetniku in učnem načrtu za redno osnovno šolo. Le telesna vzgoja je prilagojena tako. da ne škodi zdravju mladih bolnikov. Zavodski otroci nimajo svoje telovadnice. Še sreča, da so jim jo za popoldneve odstopili v vaški osnovni šoli Ferdo Vesel. Zelo so veseli, da se jim je posrečilo vpeljati v program dela tudi korektivno gimnastiko, ki jo usmerja mag. Božidara Kremžar. Bolni učenci so v svojem razvoju in dozorevanju namreč prikrajšani za gibalno dejavnost, ta pa je zelo pomembna za osebnostni razvoj. Nekateri so tako bolni, da jim program redne telesne vzgoje lahko ogrozi zdravje, obenem pa dovolj zdravi, da obiskujejo šolo. In prav korektivna gimnastika je tista, s katero skušajo posredno pomagati učencem k uspešnejši rehabilitaciji, ne da bi z njo slabo vplivali na njihovo zdravje.
In kaj je tisto, po čemer se ta šola že na prvi pogled razlikuje od drugih? Ponavadi sc učitelji otepajo s prenapolnjenimi razredi. v tej šoli pa je v posameznem razredu največ deset otrok.
Imajo devet oddelkov, osem I,; -vadnih in enega s prilagojeni1 programom. Včasih pouk dv£ razredov združijo, ker pa so uč j1 niče zelo majhne, je to težko. ^ 1 kabinetni pouk nimajo možil sti. utesnjenost pa jim onen11' s' goča še marsikaj, kar prinaša51 dobna učna tehnologija.
V tej šoli skorajda ne poztn'1 nezadostnih ocen. Enic ni niW vesel, najmanj seveda bol11 otrok. Pa.še na zdravstveno P1
čutje slabo vplivajo, zato se. skušajo ogniti tako, da se velik' učijo in utrjujejo snov. Na šobk naloge se temeljito pripravijo.*! jim le-te ne prinašajo slabe Vpij in razočaranj. Če pa se zgodi, da učenec za kakšno ^ ni pripravljen, se lahko dogovo' z učiteljem, da bo vprašan kat£l drugi dan. Tudi zvonca, ki sid oznanja začetek in konec šolsk ur. ne poznajo. Po razredih * stenske ure, in to je čisto dovflj Samo pomislimo, kako nep11 jetna je lahko ta brneča zade',J prestraši te. ko delaš najbolj z3' žeto.
Na redkokateri šoli srečat11 učence, ki kar vsi po vrsti ra1 hodijo v šolo. Ta šola v zavodu ena takšnih. Morda s svojj sproščenim ozračjem in ob po^ tvovalnih učiteljih marsikoU pomaga premagovati bolezen celo ozdraveti. »Že samo sp® nanje, da je šola, od kat® lahko pričakujemo, da se bo n otrok v njej uspešno razvijal izobraževal, nam je v uteho, čeprav večji del tedna ne pre vimo skupaj.« je zapisala m1 otroka, ki že leto živi in se ŠO v zavodu. In še nadaljuje: »0 njeni smo nad odnosom vzgoji* Ijcv in učiteljev do otrok. V n hovem delu je toliko topline : razumevanja. Otrokom nad meščajo dom in tako dobro vp vajo na njihov duševni razvoj na naš duševni mir.«
g
t<
o
n
lj
n
S!
ti
3’
U
ir
n
S(
n:
č;
N
n.
12
Takšno mnenje seveda ni p(‘ tirano. Ni namreč lahko vztraj3 kot učitelj na tej štrli že triind'"1 set let (kot nekateri), pa tudi* potovati vsak dan z avtobusom Ljubljane s1 Šentvid pri Stični nazaj (zveze so zelo slabe), k gre ie za vsakdanje delo. službo ampak za veliko veli* več.
LUČKA LEŠNIK
Po krivicah, ki smo jih doživljali, gledamo svet z drugačnimi očmi
Pogovor z Žagarjevim nagrajencem Bojanom Pavletičem
Kdo je Bojan Pavletič? Bežen zapis o enem prodornejših tržaških Slovencev se lahko približa le odtenkom resnice. Toda resnica sploh ni prava beseda, saj vendarle ne nameravamo raziskovati nekaj, kar je na njeni drugi strani...
»Reči moram, da sem ateist, pa tudi to. da imam nekaj dobrih prijateljev med duhovniki. Občudujem njihovo vero r Boga.« pravi sogovornik potem, ko sta svinčnik in papir ie zdavnaj pospravljena. »Toda če je bog. je zagotovo name zelo ponosen...«. nadaljuje. Skušam razvozlati pomen besed, a po kratkem premoru razloži, kaj se skriva za izrečenim:
»V vasi pod Vremščico urejam staro hišo. Mala cerkvica je oh mojem prihodu' kazala bolj žalostno podobo. Žal mi je bilo starega objekta naših prednikov. Hodil sem od vrat do vrat. z dvorišča na dvorišče in z domačini smo kljub tem slabim časom nabrali za staro milijardo dinarjev. Cerkev smo za nekaj časa rešili pogube.«
V utrinku izpod Vremščice je bilo čutiti vzgib vesti, ki je bila tako ali drugače navzoča v celotnem pogovoru.
Še preden sem spregovoril klasično vprašanje, kako je kot učitelj telesne vzgoje sprejel najvišje
priznanje, ki ga lahko dobi pedagoški delavec, je razložil svoj odnos do priznanj.
»Nad priznanji nisem navdušen, saj dobro vemo, kako je z njimi. Da sem prišel po Žagarjevo nagrado, sem imel dva tehtna vzroka: spodbudo prijatelja na Zavodu SRS za šolstvo r Kopru, predvsem pa to, da je Žirija Žagarjevih nagrad tako skopa do telesnokulturnih delavcev. S to potezo sem hotel izpostaviti stroko, ki jo tiščimo na obrobje. Nočemo javno priznati, da pri oblikovanju mladine veliko pomeni. Pri nas v Trstu pa še posebno čutimo pomen telesne vzgoje.«
Odgovor pojasnjuje, zakaj športni delavec Bora ni hotel sprejeti Bloudkovega priznanja, prav tako najvišjega republiškega priznanja za delo v telesni kulturi.
Lahko bi rekli, da je stroka v njegovem mišljenju ostala le še delno sredstvo za doseganje višjega cilja: zviševanja zavesti slovenstva. Saj, kot pravi, ljudje, ki žive tod, niso prav nič krivi, če je
tam nekje državna meja, ravno tako kot nimajo nič pri tem Italijani v Piranu. In prav zato je treba toliko bolj načelno gojiti vrednote staroselstva.
Verjetno ste tudi prvi zamejski učitelj, ki je prejel Žagarjevo nagrado?
»Morda res, sicer pa smo ljudje, ki delamo v tej stroki, tudi sami krivi, da nismo dovolj prodorni, preveč se zapiramo r svoj krog, r vadbo in stroko, premalo pa se ukvarjamo s kulturo. Prepričan sem, da potrebuje otrok, pa čeprav pri telesni vzgoji, tudi povsem kulturne projekcije. V okolju, kjer delam, se razume samo po sebi. da je stroka le nekakšen okvir za kulturen in človeški odnos do ljudi, s katerimi se srečujemo, ali obrnjeno, če hočete. Vendarle ima meščanstvo v Italiji že dolgo izoblikovane kulturne navade in je nam, zamejcem, ki delamo v telesni kulturi, zato nekoliko lažje.«
S sogovornikom se sprehodiva po skromnih telovadnicah, napihnjenem balonu, ki visi na konstrukciji, pod katero je športna dvorana. Ogledava si točilnico, kjer čakajo mame na svoje malčke, da bodo končali vadbo. Zunaj razkaže še velik prostor. Tu je zdaj nogometno igrišče, v bližnji prihodnosti pa
bo tod zraslo sodobno zasnovano športno središče, ki bo uresničilo mnoge želje tržaških Slovenčev in obenem zapolnilo še vizijo prijateljskega združevanja ljudi obeh narodnosti. Že zdaj pa več kot 900 aktivnih članov od 8. do 22. ure zapolnjuje vsak kotiček Borovega doma. Novo poslopje bo res veličastno, r njem ne bodo manjkale dvorana za squash, plezalna stena, plavalni bazen in še marsikaj zanimivega.
Živimo v času, ko se šege in navade hitro spreminjajo. Tudi s športom je tako. Graditi nameravamo za prihodnost.
A bolj ko poslušam neutrudnega animatorja. bolj je čutiti, da veliko športno središče ni bistveni in največji projekt... Brez ljudi bo kot mrtva črka na papirju, bi dejali z obrabljeno frazo, ki pa je žal zelo resnična.
»Ko bi se r Trstu vsi Slovenci oblekli v zeleno, bi bil podoben travniku. Zanesljivo bi bil drugo največje slovensko mesto,« ponudi slikovito primerjavo in razodene tudi resničnejšo plat medalje, zadevo, s katero se ubadajo dan za dnem in o njej razmišljajo bolj kot o svojih gradbenih načrtih.
»Nenehno iščemo nove člane Bora. Pa ne mislite, da smo v svojih prizadevanjih pravoverni. Sprejmemo vsakogar, ki ima le malo naše krvi, četudi je že skorajda pozabil naš jezik. Hitro se ga naučijo, saj je v Boru za to dovolj možnosti. Tudi ne čakamo križem rok, da bi ljudje sami potrkali na naša vrata. Pri
prepričevanju največ zaležejo osebni stiki, pa ne samo’ funkcionarjev, temveč vsakega člana posebej... Z Borom jim lahko ponudimo dobro organizirano športno vzgojo, kulturno izrabo prostega časa - to velja za vse kategorije - od malčkov z mamicami, šolarjev pa do starostnikov. Zadovoljni smo, ko vidimo, da se slovenski fantje odločajo za naše društvo, čeprav imajo blizu svojega doma, tako rekoč čez cesto, italijanske klube, ki prav nič ne zaostajajo - brzda jim lahko ponudijo več kot mi.«
Bojan Pavletič zagotavlja, da je v slovenski mladini veliko narodnostne zavednosti, a nadrobnejša razlaga ne navdušuje.
»Res se mladi čutijo Slovence, a moram reči, da se r marsičem oddaljujejo. Več bolj sproščenih stikov najdejo r svojem neposrednem okolju, bolj jih zanimajo italijanski športniki kot slovenski, raje berejo italijanske časnike in gledajo italijanske televizijske oddaje. Bojim se, da r matični domovini o tej resničnosti ne razmišljajo dovolj. Morda zato čez 200 let, če bomo še tukaj, ne bomo imeli več 'pravega stika s svojim izvorom. Še bomo govorili slovensko, a odnos bo približno tak kot med Italijo in švicarskimi Italijani. Govorijo jezik, ki ga Italijani razumejo, a Italijani zagotovo niso več...«
Sogovornik je za to občutljivo narodnostno temo - zakaj se zamejci v Sloveniji slabo počutijo -naštel ploho zgledov: zdi se jim, da so včasih kot narodopisna po-
sebnost. da nimajo možnosti stopati na nekaterih sistemA 2 tekmovanjih r Sloveniji, motil ^ pretirana gostoljubnost, saj si lijo hiti enaki med enakimi.
A vendarle je v besedah čut tudi optimizem, ki je brzda p'1 bolj sproščenega in demokrat' nega obravnavanja manjšin Zamejci se v zadnjih letih ne Č tijo več tako ogroženi kot neko1 S ponosom živijo s svojo rodno identiteto.
_ »Želel bi se še enkrat roditi 1 pripadnik malega in zatiranel naroda. Po krivicah, ki smo f doživljali, gledamo svet z drugi? nimi očmi in bogatejši smo' marsikatero spoznanje. Mod sem,« pravi prepričljivo in ud* jeno.
Marsikaj bi lahko dod® a morda velja še posebej poitO' riti izjemno solidarnost, ki pff tako druži Slovence ob Tdl škem zalivu.
»Ko so se Primorske novi' bojevale za obstoj, smo hodili1 hiše do hiše in prepričevali, da. slovenska pisana beseda pot, našega obstoja... Ljudje so H razumeli.«
Še bi lahko naštevati dobre slabe stvari, ki se zdijo Boju1 Pavletiču pomembnejše od pt nanj, saj govorijo o življenja tako majhnega dela nekega t roda - pokop ene od slovensk šol v Trstu in rojstvo prve slad ske zasebne šole. Vendar pa je Že nova tema - in tudi o tej bi t1 vredno s p rego variti.
Pogovarjat se je SIKO SLAN \
AVTORITARNA IN DEMOKRATIČNA VZGOJA V ŠOLAH
Bomo pristali na obrobju Evrope?
!f
ni'
iv(
ji'
l
'i"
n'1'
is®
113?
ih®
j|3
is?
J
'Cilj
k d'
:p'
ci-
zi1'
Winston Churchill, predsednik angleške vlade in dobitnik Nobelove Ograde za knjiievnost, opisuje v svojem livljenjepisu konflikt, ki ga je ‘tnel s svojim razrednikom.
Učitelj mu je dal latinsko slovnico in ukazal, naj se v pol ure nauči sklanjati samostalnik mensa, tj. miza. Čez pol ure se je vrnil.
»Ali si se naučil?« je vprašal.
»Mislim, da lahko ponovim, gospod,« je odgovoril Churchill.
Zdrdral je sklanjatev od začetka do konca. Učitelj je bil videti tako Zadovoljen, da se je Churchill drznil zastaviti mu vprašanje:
»Kaj to pomeni, gospod?«
»Pomeni to, kar piše! Mensa je miza. To je samostalnik prve sklanjatve. Latinščina ima pet sklanjatev. Naučil si se šele prvo sklanjatev.«
»A kaj to pomeni?« je trmasto ponovil Churchill.
»Mensa pomeni miza,« je odgovoril.
»Zakaj torej mensa pomeni tudi o, miza?« je vprašal Churchill in se delal, kot da ne razume zvalnika. »Kaj pomeni o, miza?«
»Mensa, o miza, je zvalnik,« je odgovoril.
»Ampak zakaj o, miza?« je vztrajal Churchill v iskreni radovednosti.
»O, miza bi rekel, če bi nagovoril mizo, če bi poklical mizo.« Ko je v‘del, da mu učenec ne sledi, je dodal: »Tako bi rekel, če bi govoril z mizo.«
Churcill je osuplo dejal: »Ampak gospod, tega vendar nikoli ne delam! Kateri pametni človek pa se pogovarja z mizo?«
»Če boš nesramen, boš kaznovan!« je vzkliknil učitelj. »In sicer zelo strogo kaznovan, to si zapomni!« S tem je končal pogovor.
:ah r» du ■oj1 joi :on :n ,po ate .) i1 al a. I ire' m' šc .,0 ojh /ti ne lad
Churcilla njegova šola ni mo-£la streti, ker je bil zelo trmast; to so vedeli vsi, ki so imeli opravka z njim. Toda vsi otroci tjiso tako žilavi. Avtor se v življenjepisu sam sprašuje, koliko Nadarjenih učencev ni doseglo tistega, kar bi v drugačnih razme-fah zmoglo.
V preteklosti so prevladovale avtoritarne šole, v katerih je bil ačitelj velika avtoriteta, ki so ga •Norah otroci zmeraj ubogati. Če Nismo razumeli njegovih razlag, so ga lahko vprašali, nikakor pa Ni bilo dovoljeno dvomiti, obračati misli ali dodajati kaj svojega. Neupoštevanje pravil je bilo kaznovano. Za avtoritarne šole so
značilni tudi hladni čustveni odnosi med učiteljem in učenci.
Avtoritarne šole nahajamo še danes, čeprav niso več tako pogoste. Toda mnoge so ohranile nekatere značilnosti avtoritarnih šol, npr. nezaupanje do otrok, neupoštevanje odgovorov, ki se oddaljujejo od tega, kar piše v učbeniku ali pove učitelj, itd.
Avtoritarna vzgoja daje tudi nekatere uporabne učinke. Od učencev zahteva brezpogojno disciplino, pripravi jih, da se naučijo dolge pasuse na pamet, celo da dobijo dobre ocene. Taki učenci postanejo kasneje na delovnem mestu vestni uradniki in odlični birokrati. Opredeljuje jih
anankastičen značaj, na dnu tega pa tičita huda bojazen in občutek ogroženosti. Zaradi dolgotrajnih pritiskov in prepovedi je že misel na samostojno ravnanje neznosna. Skrajna posledica avtoritarne vzgoje je konformizem, prilagojenost razmeram, pokoravanje ljudem z družbeno močjo, ponižnost, v intelektualnem pogledu pa »piskanje ^skupni rog«. Režimom taki ljudje koristijo. Zato velja pravilo, da so šole tem bolj avtoritarne, čim bolj totalitaren je režim v deželi. Žal opažam, da je v naših.
priznavajo tabujev in nezmotljivih avtoritet. Da si upajo, pa najsi imajo prav ali ne, reči: »Mislim, da v tem pogledu Marx (ali Kardelj ali katerakoli naša ideološka avtoriteta) ni imel prav!«
Še zdaj se spomnim, da me je zelo prevzela poljudnoznanstvena knjiga Iskal sem Adama, ki sem jo bral pred dvajsetimi leti, v kateri je pisalo: »Vera ne vodi k resnici, samo dvomi peljejo k njej.« Prepričan.sem, da moramo učence utrjevati v dvomih, ne v veri.
Pred nami so posledice več deset let trajajoče negativne selekcije učiteljev. Nizke plače niso dobivali po naključju ali pomoti. Zaradi takšnih osebnih dohodkov jih je veliko zbežalo. Mnogi so ostali sfrustrirani. Psihologija nas uči, da' sfrustrirani ljudje izživljajo svoj bes na nedolžnih žrtvah in jih tlačijo, ne dopuščajo, da bi ravnali po svoji volji in glavi. Njihovi vzgojni prijemi so super-avtoritami.
Jugoslavija prihaja v 21. stoletje z dvajsetletno ali celo tridesetletno zamudo. Naša dežela, takšna kot je, ne potrebuje ustvarjalnih ljudi, konformisti in kimavci ji pridejo bolj prav, ker je z njimi lažje manipulirati. Ustvarjalni ljudje jih celo dobivajo po glavi, ker mislijo preveč samosvoje, ker se avtoritetam premalo pokoravajo, ker se požvižgajo na socialne in intelektualne tabuje itn. Churchill jih je dobival samo v šoli, naši otroci jih bodo dobivali vse življenje.
zlasti srednjih šolah, avtoritarnosti preveč, mnogo več, kot bi bilo potrebno.
Povsem drugačna pa je demokratična vzgoja, ki jo označuje rek »naj cveti tisoč cvetov!« Učence spodbuja, da mislijo s svojo glavo, da odstopajo od tega, kar piše v knjigah ali pove učitelj, da so v odgovorih čim bolj izvirni in samosvoji. Da ne
Namesto konflikta, napetosti in tekmovanja prevladuje v demokratičnem razredu sodelovanje. Otroci so sicer manj disciplinirani in bolj svojeglavi, a hkrati bolj ustvarjalni.
Tretja oblika pa je laissez faire vzgoje. Otrokom je dovoljeno vse, v razredu ni ne tekmovanja ne sodelovanja, vsakdo je »republika zase«, produktivnost in1
Vi
dl
12 STATISTIKE
Učitelji v številkah
,)ll'
:ni i. r
elh
Maja 1986 je bil v SR Sloveniji opravljen popis pedagoških delav-cfcv v osnovnih in srednjih šolah kot del enotnega popisa teh delavcev v vsej Jugoslaviji. S prispevkom želim bralce seznaniti z nekaterimi izsledki popisa pedagoških delavcev zaposlenih v osnovni šoli. Ker je bilo med popisanimi okoli devet desetin učiteljev, bom v nadaljeva-Nju - ker je tako bolj preprosto - uporabljal le izraz »učitelji«. Pri tem bomo vedeli, da vsak deseti učitelj v resnici ni učitelj, ker ne poučuje.
V vsem povojnem obdobju, z nekaj izjemami, se je število ji učiteljev v osnovnih šolah v SR Sloveniji iz leta v leto poveče-valo. Tako jih je bilo v šolskem letu 1985/86 13675 ali trikrat več v š.l. 1945/46. Kako smo kadrovsko krepili in zboljševali Niožnosti za vzgojo in izobraže-vanje v osnovni šoli, kažeta •adva podatka: V š.l. 1945/46 je
./o kot
niji ukinili več kot 400 osnovnih šol. To so bile povečini manjše, podružnične šole, ki so delovale v neustreznih in starih zgradbah na težko dostopnih hribovitih območjih. Zaradi naglega izseljevanja s teh območij tudi ni bilo več dovolj šoloobveznih otrok. Število učiteljev je v tem času napredovalo hitreje (IssAs = 312) kot število učencev (Ks/^ = 150).
h*'
ind
10	i
11 W lob Ulil'
-uidi
'hJ
pil
Trd
lovi1
MU
da
pol
o a
»Osebna izkaznica« povprečnega učitelja, po podatkih iz popisa pedagoških delavcev v SR Sloveniji v letu 1986
Učitelj v osnovni šoli na območju SR Slovenije je v povprečju ženskega spola, torej je učiteljica. Stara je 38 let, poročena, po narodni pripadnosti Slovenka. Stanuje v isti občini in istem kraju, kot je šola, v kateri je zaposlena, tako da prihaja na delo vsak dan le 1,7 kilometra daleč. Zaposlena je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poučuje v slovenščini na razredni ali predmetni stopnji. Poučevanje je njen edini poklic. Za opravljanje pedagoškega dela ima ustrezno izobrazbo, ki si jo je pridobila med rednim izobraževanjem na višji šoli pedagoške smeri. Opravljen ima tudi strokovni izpit. Zaposlena je že 14,9 leta od tega 14,5 leta v vzgoji in izobraževanju. Ob delu se ne izobražuje, je pa družbeno-politično dejavna na šoli. Poučuje v petih oddelkih in z učenci preživi v razredu 19 ur na teden. Za svoje delo je prejela v letu 1985 povprečni mesečni osebni dohodek 60202 din. Z njim sije leta 1985 lahko kupila 752 kg krompirja, kasneje pa vedno manj.
brc
'ojid
' P* iju
msk lovt ‘I /<•’
bi l«1
v povprečju prišlo na enega učitelja 34 učencev, na vsaki šoli pa so bili zaposleni 4 učitelji. V š.l. 1985/86 • : je en učitelj poučeval Povprečno 17 učencev, na vsaki šoli pa je bilo zaposlenih povprečno 16 učiteljev. Ta ugodna razmerja smo dosegli ne le z ži-vahnim zaposlovanjem učiteljev temveč tudi z zmanjševanjem števila osnovnih šol. V zadnjih štiridesetih letih smo v SR Slove-
V popisu pedagoških delavcev zaposlenih v osnovni šoli, je bilo izpolnjenih 14141 popisnic ali 22 več kot je v resnici učiteljev (14119). Učitelj je bi! namreč popisan na vsaki šoli. kjer je poučeval. Majhna razlika med podatkoma pomeni, da osnovnošolski učitelji, razen nekaterih izjem, poleg tega da so redno zaposleni na matični šoli, ne delajo še na kaki drugi šoli. Poleg učiteljev
v redni osnovni šoli so bili v popisu zajeti tudi učitelji v^ osnovnih šolah za odrasle. Zato podatki popisa prikazujejo nekoliko več učiteljev, kot kaže število iz rednih letnih poročil. Približno enak odstotek osnovnošolskih učiteljev poučuje na razredni in na predmetni stopnji. Štirje odstotki učiteljev pa poučujejo na obeh stopnjah. Glede na podatke popisa bi lahko rekli, da je poklic učitelja ženski poklic. Kajti med opazovanimi je bilo kar 11836 ali 83,8% žensk. Da se moški zelo neradi odločajo za učiteljski poklic, potrjujejo podatki o vpisu srednješolcev na pedagoško usmeritev, kjer je bilo v š.l. 1984/85 od 4987 vpisanih kar 4472 ali 89,7% učenk, v prvem letniku pa celo 91,1 %. Podobno razmerje je tudi na pedagoških akademijah.
Učitelji v slovenskih osnovnih šolah so povprečno mladi. Vsak peti učitelj je star od 25 do 29 let, več kot polovica (57%) jih je mlajša od 40 let, učiteljev starih nad 50 let pa je komaj 15%. Družinske skupnosti, v katerih je vsaj eden od zakoncev učiteljev, so dokaj trdne. Razvezanih je komaj 4 odstotke učiteljev. Vendar je ta delež za nekaj desetink odstotne točke večji kot pri vsem prebivalstvu ob popisu 1981. Ob popisu učiteljev so bili trije od štirih poročeni. 17,2% jih je bilo samskih, slaba dva odstotka pa vdovelih. Med vdove-limi učitelji je kar 96,2% žensk. To ni presenetljivo, saj vemo, da živijo ženske povprečno nekaj let dalj kot moški.
Narodnostna sestava učiteljev v slovenskih osnovnih šolah je dokaj preprosta. 94 odstotkov učiteljev je Slovencev. Ostalih 6 odstotkov učiteljev sestavljajo pripadniki drugih narodov in narodnosti iz vseh jugoslovanskih družbenopolitičnih enot. Med njimi je največ Srbov (153 ali 1,1%). Na vprašanje o učnem jeziku, v katerem opravljajo delo, je 98,5 % učiteljev odgovorilo, da poučujejo v slovenščini. Podatki kažejo, da vsi učitelji ne poučujejo v jeziku, ki je njihova
materinščina. Tako je v slovenščini poučevalo poleg Slovencev še 143 Srbov, 118 Hrvatov, 22 Črnogorcev, 14 Makedoncev, 5 Muslimanov, 14 Madžarov, 9 Italijanov, 4 Čehi in 4 Albanci. Osem Slovencev pa je poučevalo v srbohrvatskem jeziku, deset v italijanskem, 39 v madžarskem in 7 v slovenskem in madžarskem jeziku. Ustrezno izobrazbo za poučevanje v osnovni šoli je imelo 92,1% učiteljev. Večina ali 74,0.% vprašanih je pridobila ustrezno izobrazbo med rednim izobraževanjem na šolah, ki smo jih v preteklosti imenovali šole za izobraževanje učnega osebja ter na višjih in visokih šolah pedagoške smeri. Večina učiteljev s srednjo izobrazbo ima dokončano učiteljišče ali pedagoško gimnazijo. Med učitelji z višjo izobrazbo pa prevladujejo diplomanti pedagoške akademije za smeri razredni pouk, materna-, tika in fizika, zgodovina in zemljepis, biologija in kemija ter telesna vzgoja. Skoraj vsak peti učitelj si je ustrezno izobrazbo pridobil med poučevanjem. Izobrazbena sestava osnovnošolskih učiteljev se v zadnjih desetih letih hitro izboljšuje. Odstotek učiteljev z neustrezno izobrazbo se je od šolskega leta 1976/77 do 1985/86 zmanjšal za dvakrat. To pa, kot kaže, ne vpliva na učni uspeh učencev, saj se odstotek uspešnih v zadnjih letih znižuje. Ker je slovenski učitelj povprečno še mlad, tudi delovnih izkušenj še nima veliko. Tako je imelo do pet let skupne delovne dobe 23,9% učitelj, do 10 let delovnih izkušenj pa 41,7% učiteljev. Pomembnejše od skupne delovne dobe so delovne izkušnje, ki si jih je učitelj pridobil pri vzgojno-izobraževalnem delu v šoli ali v drugih vzgojno-izo-braževalnih organizacijah. Ob popisu je imelo 44 % učiteljev do deset let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu. Učitelji s srednjo izobrazbo so imeli povprečno 16 do 25 let delovnih izkušenj v tej dejavnosti, učitelji z višjo ali visoko izobrazbo pa polovico manj. Veliko
ustvarjalnost sta nizki, prav tako disciplina in ubogljivost.
Kot reakcija na pretirano avtoritarnost v razredu se je pred desetletji po svetu uveljavljala laissez faire vzgoja, a kmalu : je prevladalo prepričanje, da ne pripravlja otrok na življenje, ki jih čaka zunaj šolskih klopi.
K zlomu avtoritarne in razcvetu demokratične šolske vzgoje pa niso pripomogli samo dobri nameni in pobožne želje učiteljev, pedagogov, psihologov, družboslovcev in tudi prosvetnih oblasti. Razlog je mnogo globlji. Demokratično vzgojo namreč terja prihajajoče stoletje.
Danes si vsaj v obrisu predstavljamo, kakšno bo 21. stoletje. Zdi se, da bo izginil razred fizičnih delavcev. V tovarnah bodo delali računalniško vodeni stroji, avtomati in roboti. Ljudje se bodo predvsem ukvarjali z razvojem. Silno se bodo razrasle terciarne dejavnosti, npr. znanost, zdravstvo, šolstvo itn. Takšna prihodnost pa zahteva zelo samostojne in ustvarjalne ljudi. S konformisti bi bila nedosegljiva.
Sole ponavadi capljajo za družbenimi potrebami. Medtem ko družba potrebuje množično ustvarjalnost, šole še zmeraj dajejo množice povprečnežev. Za učitelje starega kova je še zmeraj pomembnejša dobesedna obnova beriva, kot pa, kaj lahko vplete vanj novega. Zato še zmeraj opravljajo naloge za 20. stoletje, ki ne potrebuje tako ustvarjalnih ljudi kot prihajajoče stoletje.
Šolska reforma bi morala zategadelj tako reformirati učitelja in učenca, da se bo dvigala njuna
ustvarjalnost.	Avtoritarno
vzgojo mora zamenjati demokratična. Vse drugo je drugotnega pomena. Največja napaka Šu-varjeve reforme je v tem, da ni ničesar prispevala k dvigu ustvarjalnosti.
Den Xiao Ping je dejal, da se vsaka prava reforma začenja kot reforma kadrov. Šolska reforma naj se začenja kot reforma učiteljeve osebnosti. Raziskave so pokazale visoko korelacijo med ustvarjalnostjo učiteljev in ustvarjalnostjo učencev.
Na nekem seminarju me je nekoč neki učitelj vprašal: »Zakaj naj oblikujemo ustvarjalne ljudi, ko pa jih družba ne potrebuje in bodo potem v življenju samo nesrečni?« Govoričil sem mu o dolžnostih do ljudstva in se skušal izmazati s podobnimi frazami. vendar sem čutil, da mu ne morem pametno odgovoriti.
Šolstvo je temelj družbe. Če se zamaje temelj, se zamaje družba. Našega temelja pa ne smemo zamajati.
Ali naj potem vztrajamo pri šolah, kot so? Ali naj še naprej proizvajamo poprečneže, ki že desetletja ohranjajo ta temelj? S tem povečujemo zamudo, da ne bo več znašala 20 ali 30 let, marveč se bo raztegnila na 50 let in več.
50 let za Evropo!
Ali bo po tem času sploh še mogoče ujeti zamujeno? Ali ne bo naša jugobarka za vedno pristala na periferiji Evrope?
Dogajanje v Jugoslaviji nas danes bolj spominja na začetek kot na konec našega stoletja.
Zares, ali 21. stoletje sploh še lahko ujamemo?
VID PEČJAK
Slovencev opravlja poleg rednega dela v organizacijah združenega dela še kako dejavnost popoldan in si tako izboljšuje družinski proračun, večini učiteljev pa to ni omogočeno. Pogosto so s šolskim delom obremenjeni tudi doma. zato ni čudno, da je dodatno zaposlen le okoli odstotek učiteljev. Verjetno se učitelji iz istega vzroka le izjemoma odločajo za študij na podiplomski stopnji. Ob popisu dobra desetina učiteljev ni imela niti opravljenega strokovnega izpita.
Učitelji v enem tednu opravijo skupaj več kot 273000 ur vzgojno-izobraževalnega dela od tega 7,3% ur z neustrezno izobrazbo. Najmanj usposobljeni so učitelji pri predmetu tehnična vzgoja. Pri tem predmetu je bilo opravljenih 29,9% ur z neustrezno izobrazbo, sledijo glasbena vzgoja (26,6%), družbeno-moralna vzgoja (25,8%), srbo-hrvatski jezik (24,4%), gospodinjstvo (21,0%) itn.
Znano je, da učitelji s svojim osebnim dohodkom, ki ga dobijo za opravljanje nedvomno izredno pomembnega družbenega dela, niso najbolj zadovoljni. Za svoje nezadovoljstvo imajo tehtne razloge, saj družba namenja za vzgojo in izobraževa-*nje čedalje manj denarja. Posebno ogrožene se počutijo zaradi zmanjševanja kupne moči svojih osebnih dohodkov. Socialni položaj učiteljev se je od leta 1978 v resnici precej poslabšal. Npr. leta 1978 so lahko s svojim povprečnim mesečnim osebnim
dohodkom v višini 6851 din kupili 1212 kilogramov krompirja, leta 1985 pa le še 752 kg, pri čemer se je njihov nominalni osebni dohodek povečal za devetkrat. Še ena primerjava: V letu 1978 so morali učitelji za 1 kilogram krompirja delati 4 minute, v letu 1985 pa 6,4 minute. Življenjska raven se je sicer bolj ali manj poslabšala vsem kategorijam zaposlenih, vendar so v istih letih, npr. delavci v finančnih in bančnih storitvah, lahko kupili za povprečni mesečni osebni dohodek 1318 kg oziroma 829 kg krompirja, čeprav je v tej dejavnosti izobrazbena sestava zaposlenih povprečno vsaj za eno stopnjo nižja. Posledice neustreznega družbenega odnosa do učiteljskega poklica se morda že kažejo v poslabšanju splošnega učnega uspeha učencev, ki se je od leta 1978 do 1985 zmanjšal za odstotno točko.
Vendar se število učiteljev, ki odhajajo v bolje plačane službe, manjša. V letu 1975/76 je npr. šolo zapustilo 1406 ali 12,9% "učiteljev, med njimi vsak tretji z neustrezno izobrazbo. V šolskem letu 1985/86 pa je šolo zapustilo 565 ali 4,1% učiteljev, med njimi vsak četrti z neustrezno izobrazbo. Polovica se jih je ponovno zaposlila v vzgojno-izobraževalni organizaciji.
Učitelji v slovenskih osnovnih šolah predstavljajo slaba dva odstotka vseh delavcev v združenem delu v SR Sloveniji.
TOMAŽ MANCIN
• 30-letnica Srednje šole za gostinstvo in turizem na Bledu
Šola je v svojem razvoju dosegala vzpone in padce, ki so bili zrcalna podoba gospodarskih in političnih gibanj v domovini. Kljub težavam je šolo doslej zapustilo več kot 1500 kuharjev in natakarjev. Prvo leto je šolo obiskovalo le 25 učencev, danes pa jih je 442. Sčasoma povečani vpis je povzročil, da je šola zašiti v veliko prostorsko stisko, sicer pa je po več selitvah in reorganizacijah še vedno v neprimerni stavbi stare osnovne šole. v kateri siti poleg šestih klasičnih učilnic le dva kabineta za pouk strežbe in kuharstva. Učiteljem šole želimo, da bi prihodnjo okroglo obletnico praznovali v novih in ustrezno opremljenih prostorih.
- St
Predavajmo z miselnimi vzorci
Marija Gabrijelčič, DZS, Ljubljana 1988
Spodbud in zamisli za učiteljevo delo ni nikoli preveč. Iz prakse vemo, kako radi posegajo učitelji zlasti po taki strokovni knjigi, v kateri avtor povezuje pedagoško teorijo z učiteljevim delom, katere vsebina je blizu njegovi praksi. Eno takih del, ki si zasluži, da ga posebej predstavimo, je nova knjiga pedagoginje Marije Gabrijelčič Predavajmo z miselnimi vzorci. Avtorica se tudi tokrat ni izneverila tematiki, ki jo preučuje že več let. Mnogi učitelji poznajo njeno prvo delo Učimo se z miselnimi vzorci (DZS 1985).
V uvodnem delu spoznamo avtorico kot vztrajno mentorico učencem, predavateljico učiteljem po: Sloveniji, bistro zapiso-valko zanimivih zamisli, podatkov, ki jih je slišala po radiu, v šolah ali prebrala v dnevnem časopisju in v strokovni literaturi. Ko predstavi miselne vzorce in jih tudi sama pogosto uporabi, je videti, kot da je vse zelo preprosto, kot da miselne vzorce lahko vsakdo uporablja zmeraj in povsod. Pa ni. Avtorica sama ugotavlja, da »nobena stvar ni tako dobra, da se ne bi mogla skaziti« in opozarja na napačno rabo ali pretiravanja v rabi miselnih vzorcev. Nato pa svetuje, kako uporabiti miselne vzorec pri zapisovanju predavanj, radijskih in televizijskih oddaj, intervjujev, pri izpisovanju iz strokovne literature, pri načrtovanju dela, zbiranju mnenj, stališč, predlogov, pri pouku in pri individualnem delu. V naslednjih poglavjih so predstavljeni zgledi predavanj, kot jih je avtorica pripravila in izvedla. Najprej spoznamo predavanja za učence. Dolenjskim šolarjem različnih starosti, predvsem osnovnošolcem, je avtorica s pomočjo miselnih vzorcev predavala o učenju, branju, domačih vajah, o delu z učbenikom, o učenju in pozabljanju, o dejavnikih uspešnega učenja, in ta predavanja lahko prebiramo tudi bralci knjige. Več kot le sama predavanja, ob besedilu zaslutimo tudi odzive šolarjev, razberemo avtoričina razmišljanja o odzivih na njene besede.
Najobsežnejša in po vsebini zelo raznolika so predavanja za učitelje. Zapisana so avtoričina predavanja o sodelovanju učiteljev s starši, o domačih vajah, obremenjenosti učencev, taksonomiji vzgojno-izobraževalnih smotrov, o preverjanju in ocenjevanju, o pomenu govora, govornem razvoju in učiteljevem govoru v šoli in o tremi. Ponazarjajo jih zapisi miselnih vzorcev ter mnoge pripombe in misli avtorice o odzivnosti učiteljev in njenih vtisih s številnih predavanj. Vsebino poživljajo literarni zapisi otrok, avtoričina podoživljanja srečanj z mladimi v vzgojni
posvetovalnici, sprotno pa poslušalce (bralce) opozarja tudi na strokovno literaturo, ki bo učitelju dopolnila njegova spoznanja.
V zadnjem delu prebiramo še predavanja za starše, in sicer: razvijajmo veselje do branja, kako pomagamo otroku pri učenju, prosti čas naših šolarjev.
Knjiga tako predstavlja bogate izkušnje pedagoga praktika, ki je globoko prepričan v smiselnost učenja in razmišljanja po sistemu miselnih vzorcev ter želi s to tehniko seznaniti zlasti učitelje in učence. Ne le seznaniti, vplivi sežejo dlje, vse do stopnje, ko učitelji in učenci miselne vzorce uporabijo pri poučevanju in učenju ali samoizobraževanju. Po naslovu- sodeč bralec pričakuje vrsto navodil, kako predavati z miselnimi vzorci. Avtorica daje več: predstavi celotno vsebino predavanja, ki ga je namenila ali učencem ali učiteljem ali staršem. Bistvo predavanja oblikuje v miselni vzorec v pomoč sebi - predavatelju, ter za večjo nazornost in preglednost poslušalcem. Včasih morajo poslušalci spremljati predavanje in ob koncu (ali sproti) vsebino preoblikovati v miselni vzorec. Pasivne poslušalce spreminja v dejavne. Tako mimogrede preberemo, kako odgovorno se je treba pripraviti na predavanje, kako pomemben je čas, ki ga izberemo za takole izobraževanje, kako predavatelj ne sme podcenjevati poslušalstva ipd. Bogastvo avtoričine pripovedi se skriva v zapisih o številnih srečanjih z ljudmi (učenci, učitelji, starši) in njihovih razmišljanjih. Učiteljem, pedagoškim delavcem nasploh je lahko za zgled njeno skrbno in načrtno spremljanje pedagoške prakse, zapisovanje dogodkov, zbiranje mnenj, ki je avtorici omogočilo, da je mnoge svoje trditve jasno utemeljila in podkrepila. Odlika zapisanih predavanj je v tem, da se v njih vsebina prepleta z metodo, miselni vzorci so tu uporabljeni kot ogrodje, opora, da z njimi avtorica predstavi svoja razmišljanja. Bralec v besedilu ponovno prebira nekatere temeljne človeške resnice, ki se jih v današnjem času premalo zavedamo.
Knjiga Predavajmo z miselnimi vzorci je imeniten priročnik, namenjen učiteljem, šolskim pedagogom in psihologom pa tudi vodstvenim delavcem v šolah. V pomoč bo študentom pedagogike in vsem. ki jim je blizu vzgojno-izobraževalno delo. Bralci bodo hkrati z vsebino sprejemali tudi preprosto in učinkovito metodo in tehniko: delo z miselnimi vzorci. Spodbudne misli knjigi na pot je zapisala dr. Bariča Marentič Požarnik.
MARIJA VELIKONJA
Jezikovni vozli
Berta Golob, založba Borec, zbirka Liščki, Ljubljana 1988
Letos nas je Berta Golobova veselo presenetila kar dvakrat - spomladi z Igrarijami. besednimi čarovnijami, pozno jeseni pa so pri založbi Borec izšli v zbirki Liščki njeni JEZIKOVNI VOZLI z ilustracijami Marjana Mančka (ta je ilustriral že njene ŽIVE BESEDE IN SPOROČANJE...). Ce sta ti slovenski jezik in slovnica pri srcu. knjigo z nasmehom in veseljem vzameš v roke in se potopiš vanjo - preprosto, hitiš od poglavja do poglavja in ugotavljaš, da pisateljičina domišljija nima konca. Iz nje vro ideje, še tako .■težko in zoprno« snov popestri z nenavadnimi primerjavami - občutek imaš. da »leda na jezik in slovnico iz drugega, lažjega in veliko bolj prijetneaa zornega kota in nenadoma si zaželiš, da bi tale njena knjižica zamenjala suhoparne šolske učbenike slovenskega jezika z neskončnimi dolgočasnimi vajami. Ker pa to verjetno ne bi šlo. si le zaželimo, da bi letos znal dedek Mraz med vsemi mogočimi knjigami najti tole pravo, ki bo otroke ob zabavnem branju veliko naučila, ne bi da bi se tega sami zavedali, želimo si tudi,da bi našla pot do tovarišic v šolah, da nam bo ob letu lahko znova pripravila kako presenečenje.
M l)A ISAKOVIČ
Pa te imam
Martin Gardner, DZS, Ljubljana 1988
Knjiga Martina Gardnerja je že tretja knjiga v zbirki Z logiko v leto 2000, ki jih je izdala Državna založba Slovenije do zdaj. Če k tem trem prištejemo še knjigo R. Smullyana Aliča v deželi ugank, ki je izšla še pred tem zunaj zbirke, imamo v Sloveniji tako že četrto knjigo za tiste, ki niso strokovnjaki v logiki, razumljivo podaja logične in matematične uganke, naloge in probleme. Te uganke idr. segajo od najpreprostejših do takšnih, ki jih lahko scela obvladajo le strokovnjaki, bodisi logiki, matematiki ali filozofi. Prve tri od omenjenih del so bile knjige Ra-ymonda Smullyana, že pregovorno znanega avtorja zbirk logičnih ugank in nalog, ki naj pripomorejo k učenju logičnega mišljenja in k njegovi logični kulturi.
Podobno kot Smullyan je tudi Martin Gardner zelo znan in uveljavljen avtor logično-matematičnih poljudnih knjig, zlasti knjig o logičnih in matematičnih problemih vseh vrst. Bolj kot Smullyan gradi na matematičnih zgledih in na matematičnih paradoksih, vendar se tu in tam tematika knjig obeh avtorjev tudi prepleta. To pa ne zmanjšuje Gard-nerjeve izvirnosti kajti ta avtor ima povsem svoj prijem. Kratke in zabavne zgodbice, ki pojasnjujejo različne paradoske. dopolnjuje z razlago teh paradoksov. Pri tem napreduje po zvrsteh paradoksov, in to od lažjih k težjim. Pri nekaterih kar odkrito pove, da so še zdaj nerešeni ali ne povsem rešeni. Zgodbice so največkrat kratki dialogi več oseb, in so tudi zanimivo ilustrirane.
Gardner začenja najprej pri logičnih paradoksih, kot so paradoks o lažnivcu, o množicah, o neskončnem ponavljanju in prav takšnih nadaljevanjih o napovedih itn. Ponekod razloži tudi logične teorije za njihovo rešitev, kot je npr. teorija tipov in teorija metajezikov. Vse pojasnjuje jasno in preprosto. Nato preide k paradoksom o številih, najprej govori o celih številih, nato o ulomkih in seveda o neskončnosti. Uspešno pokaže, da končnost ni nič manj »paradoksalna« kot neskončnost. Sledijo poglavja o geometriji (npr, paradoksi nemogočih teles, o fraktalnih krivuljah, nekaj topologije itn.), o verjetnosti in o statistiki in na koncu še o času. Pri nekaterih paradoksih opozori na njihovo globljo filozofsko naravo in na morebitne poprejšnje poskuse njihovega reševanja. Tako mimogrede vpeljuje tudi v filozofijo, ne le v logiko in matematiko.
Gardner zna biti obenem poučen in zabaven, nikoli suhoparen in dolgočasen. Izogiba se pretiranemu »poučevanju«, bralcu pušča čas in prostor za razmišljanje. Presenetiti ga zna ob vsaki priložnosti. Ko bralec napreduje po knjigi, sčasoma odkriva tudi globlji smisel poprejšnjih paradoksov in s tem njihove podobnosti in razlike. Tako morda ugotovi. da je le malo lahkih »paradoksov« (vsaj ne takšnih »prvih«, ki niso le plod miselnih ali računskih napak). Ni potrebno, da ima bralec kakšno posebno poprejšnje znanje, da bi lahko razumel Gardnerjevo predstavitev in rešitve paradoksov iz knjige, največkrat pa je treba kar veliko znanja in sposobnosti, da te paradokse zares razumemo in jih rešimo v vsej splošnosti. Velikokrat tega ne zmorejo niti največji logiki in matematiki. A nič zato.
Knjiga ni napisana zato, da bi iz nas naredila učene logike in matematike, temveč nas želi privlačno seznaniti s temeljnimi logičnimi prijemi, ki jih uporablja sodobna znanost, zlasti matematika in logika. S tem bralce mimogrede vpelje v te znanosti, pri
nekaterih, ki jih zadeva bolj zanima, pa zapusti globljo sled. Morda se bo kdo od njih tudi odločil za študij logike ali matematike, in se potem s takšnimi in podobnimi nalogami sistematično ukvarjal. Mnogi od paradoksov, ki jih navaja in rešuje Gardner v svoji knjigi, so standardni in temeljni del sodobnih logičnih in matematičnih teorijtorej imajo načelen in globok teoretični pomen, ki najbrž nikoli ne bo povsem izčrpan. Vsak rod logikov, matematikov, fizikov idr. jim bo dal novo podobo in odkril nov zorni kot, na srečo pa jih nikoli ne bo »pregnal« iz znanosti.
Tako pridemo do novega, končnega »paradoksa« filozofske narave, ki je na tihem navzoč tudi v Gardner-jevi knjigi: namreč da si znanstveniki na vso moč prizadevajo »rešiti« znane in nerešene paradokse (ali »se jih rešiti«), zlasti t.i. antinomij, obenem pa bi bili najbolj presenečeni in pretreseni, če bi odkrili, da ni nobenega paradoksa več (ali nobene nove vrste paradoksov). Potem bi se namreč lahko znanstveno delo ustavilo, saj ne bi vsebovalo nobenih bistvenih problemov, ki bi zahtevali prenovo dotedanjega vedenja. Bistveni problemi pa rastejo iz resničnih ali navideznih paradoksov in antinomij, to smo do zdaj že spoznali v različnih znanostih. Prav takšen položaj pa bi bil sam po sebi nov paradoks ali anti-nomija. Tako po vsej verjetnosti paradoksov ni ne konca ne kraja, kot ni ne konca ne kraja človekovemu raziskovanju. Gardner sam pa tudi Smullyan sta napisala že veliko knjig o paradoksih in jih še pišeta in zdi se, da je tudi njuna ustvarjalnost kazalnik neskončnosti tematike, ki se jo lotevata.
Dobro je, da smo tudi Slovenci dobili prevod Gardnerjeve knjige, saj je to danes že klasično delo in jo imajo za sestavni del učnega in pedagoškega gradiva za pouk logike in matematike na vseh stopnjah. Učitelj le redko kje lahko bolj spodbudi učence, dijake ali študente za matematiko, kot če jim snov ponazori s kakšnim primernim paradoksom, skozi zanko, ki si jo slušatelji tako rekoč sami zataknejo okrog vratu, če sledijo nekaterim premisam in logiki. Rešitev iz zanke ponavadi zahteva prepoznavanje neupravičenih miselnih korakov in prave narave problema. To pa jim hkrati omogoči globlji vpogled v teorijo, ki stoji za temi problemi ali v prijeme in metode logike in matematike, ki so potrebni za njihovo pojasnitev, Ker Gardner podaja snov zelo urejeno in postopno, lahko učitelji ali predavatelji zlahka izberejo primeren oreh, ki pomaga osvetliti kakšno poglavje matematike ipd. Nekateri problemi so razumljivi že osnovnošolcem, tako da ni omejitev za stopnjo potika in izobrazbe, če želimo uporabiti to knjigo.
Seveda pa lahko Gardnerjevo knjigo prebiramo tudi sami za svojo spodbudo k bolj poglobljenemu in pretanjenemu logičnemu razmišljanju in za razvedrilo. Prav to je njen glavni namen, saj je namenjena širokemu krogu bralcev in povečanju kulture logičnega razmišljanja med ljudmi. Ta kultura je bistveni del sodobnega »razuma«, še zlasti če ta danes živi v navezavi z računalniki, z umetno inteligenco ipd. Zato • Gardnerjevo knjigo toplo priporočam čim več bralcem, zlasti mladim, obenem pa moram spet izreči zahvalo založbi, ki vztrajno nadaljuje z zbirko Z logiko v leto 2000 in tu nedvomno prebija led. Tudi ta knjiga je lepo prevedena, prevedla jo je Tamara Bohte. Upamo, da se bo ta zbirka še nadaljevala.
ANDREJ ULE
Celjski zbornik 1988
Kulturna skupnost občine Celje 1988, 328 str.
Ta ugledna domoznanska periodična publikacija - izhaja že od leta 1951 - prinaša tudi letos dokaj bogato gradivo iz kronike dogodkov in oseb ožjega in širšega celjskega okolja. hkrati pa združuje raziskovalne potenciale celjskih strokovnjakov, ki bi sicer neopazno zapravili marsikak talent le na kruhoborski tlaki.
Središčno razpravo je napisala Alenka Kocuvan Polutnik, in sicer Dvorišča in vrtovi starega mestnega jedra Celja (str. 73-144). ki je sicer priredba njene magistrske naloge. Kocuvanova z zvezi s prenovo starega mestnega jedra dokazuje, da je v mestu dovolj odprtega prostora, ki ponuja kakovostno več kakor odprti prostor v novejših soseskah. Pisca teh vrstic so posebno pritegnile razprave. ki so kakorkoli povezane z literarno preteklostjo, kot so npr. Martina Silvestra Medklubski sestanek jugoslovanskih Penklubov v Celju in Rogaški Slatini (1938). Božene Orožen o Davorinu Ravljenu
(1898-1965), pisatelju in znanem prevajalcu, ki pa ga je prezrl leksikon CZ Slovenska književnost, Vla-dimira Šlibarja o člankih Alme M. Karlin (1889-1950), pisateljici in popotnici, ki je opisala svoje vtise s poti okoli sveta med leti 1920 in 1928 v Cillier Zeitung; svojevrsten pa je spis Antona Šepetavca, ki izzivalno razpravlja o trivialni literaturi in Slovencih ter o Karlu Mayu, ki je menda leta 1907 kar štirikrat bival v hotelu Imperial na Dobrni. Seveda so zanimivi tudi sestavki o šolstvu, glasbeni dejavnosti, zgodovini NOB, raziskovalno-razvojni dejavnosti v celjski industriji itn., posebno zgovorna pa je bibliografija nalog učencev osnovnih in srednjih šol. ki razkriva. da je raziskovalna dejavnost celjske mladine živa in tvorna, kar dokazuje tudi zagnanost njihovih mentorjev. Ta usmerjenost celjske mladine v prihodnost bralca še posebej razveseljuje.
S. Š.
NOVOSTI V ZBIRKAH MK
Sledi, Biseri in Pet prijateljev
Letos je začela pri založbi Mladinska knjiga izhajati zbirka besedil, ki naj bi pomagala ohranjati zgodovinski spomin iz mladostnikovega zornega kota. To je še posebno pomembno zato. ker se zgodovinska razsežnost čedalje bolj izgublja tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu. Zgodovinski spomin obsega vedenje pa tudi spomine piscev, prepletene z dokumentarnim gradivom preteklega ali polpreteklega časa.
Likovno so knjige povečini zasnovane tako, da ima vsaka v sredini slikovno prilogo, ki ponazarja vsebino.
Eno izmed prvih, ki so izšle v zbirki. Deček z jabolki, je napisal Manko Golar. To so v resnici z otroškimi in mladostniškimi pogledi prepleteni in izoblikovani pisateljevi spomini na znane osebe iz slovenske kulture, osebe, ki jih poznamo zgolj po podobah izjavnega življenja; v tej knjigi pa se nam kažejo z malo znane strani, takšne, kakršne so bile v zasebnem življenju, v prijateljevanju. Tako se knjiga splete v niz črtic o pisateljih, skladateljih, likovnikih, igralcih nekega obdobja; njen najobsežnejši del pa je namenjen podobi pisateljevega očeta, pesnika Cvetka Golarja. Po svoje je zanimiva tudi naslovnica: na njej je slika Frana Klemenčiča Deček z jabolki, ta deček pa je nihče drug kot Manko Golar v otroških letih.
V naš kulturni spomin polpozab-Ijenih. deloma zabrisanih ali pa malo znanih tem spadajo eseji o likih iz slovenske mitologije Med bogovi in demoni. Alenka Goljevšček jih približa z literariziranimi eseji, ki se zahtevnostno .stopnjujejo. Knjiga prinaša zbir besedil, objavljenih v reviji Kurirček, tokrat pa so prvikrat zbrana v celostni podobi, primerni tako za zahtevnejše kot manj zahtevne bralce. Opremljena so z refe-■renčnim kazalom in pospremljena s študijo Borisa A. Novaka, ki
d
S,tQ
obravnava odnos med racionali' Boš stično in mitološko mislijo in postav^p, Ija tezo. da mitologija ni predstopnj9 »ij). racionalistične misli, ampak je p0'lu^ sebna predstopnja razumevanj® s. sveta.	E
Zgodba avtoričine zgodnje mlado' 11 sti v ljubljanskem predmestju Po' Ijane je podoba sveta, ki ga ni več Pisateljica Marija Vojnovič skuš® v Hiši št. 15 spregovoriti iz preteklo' sti, o mladosti, ki jo je sama doži'T.:i,.j Ijala v tej hiši. Posebna kakovosl dela je, da prikaže resničnost zel0 avtentično, brez lažnih literarni!1 pretenzij in idealiziranja. NekoliK0 se približuje etnološkemu pisanju obenem pa skuša pričarati čas svoj® >|r mladosti.
T;
V prevodu Savine Zwitter j® lrU
v zbirki Biseri, ki je prišla na Ul v spremenjeni zunanji opremi, izšlChsl delo klasičnega judovskega prip0" vednika Isaaca Bashevisa Singerj®' ., Pod naslovom Moč svetlobe s®0 To tako dobili v slovenščino prevedn®9 o delo iz njegove mladinske proze. T0
je bivanjska proza, z močnim ods°' Wa
»ovil
vom mitologije v otroški duševnosti, z zelo močno navezanostjo na judot' io$tj sko kulturo, iz katere izhaja avtot*h na njene verske običaje, moralu( vrednote in ljudsko izročilo. V tej knjigi je predstavljen izjtor iz knjig* Stories for Children, primeren z® 0ttii bralce zelo različne starosti - od o®' !t « novnošolcev pa do odraslih.
Naj mimogrede omenimo še z®' četo serijo knjig pisateljice Enid B!)' ton Pet Prijateljev, pet med sehoj vsebinsko sicer nepovezanih knjig, k' pa jih povezujejo nastopajoče oseb«' Tokrat je izšla prva knjiga iz t®l zbirke Pet prijateljev na otoku zakli dov. Vidti je, da bodo knjige iz t< zbirke zgolj lahkotno branje, ker p® so zabavne, napete in polne dog® divščin, so jih menda otroci zelo de bro sprejeli.
tip

»rst
'lad
red.
V,
VLASTA KUNEJ
IZŠEL JE DRUGI ZVEZEK
Enciklopedije Slovenije
V založbi Mladinska knjiga šo držali obljubo. Tako je v teh dneh, ob letu. izšel drugi zvezek Enciklopedije Slovenije (od C do D), ki obsega slovenski zgodovinski, politični, družbeni, kulturni razvoj, gospodarstvo in še marsikaj. Drugi zvezek so financirali v založbi, pomagala pa so jim tudi posojila Ljubljanske banke. Bojijo pa se, da tretje knjige ne bo, če ne bodo dobili več družbene pomoči.
Druga knjiga je nastajala nekoliko drugače od prve: gradivo so namreč začeli obdelovati in pripravljati računalniško. Pisci enciklopedije so začeli bolj zavzeto sodelovati, napoveduje pa se že tudi rod mlajših sodelavcev. Razširjeni krog bo omogočil, da se bodo lahko starejši še bolj poglobljeno ukvarjali z zahtevnejšimi temami in pri tem uporabili tudi svoje izkušnje.
Kot pravijo v založbi, bodo pri-

prave za nadaljnje delo potekale f, enotni zasnovi; le tako se bo lahk® pokazala celotna podoba enciklop® *, dije, ki potrebuje zaradi svoje moZ® f ične narave več časa, da se pokal j njena zasnova. Že v tem času pa i očitno, da bodo potrebni dodal' | zvezki in spopolnjen geslovnik.
Že v prvem zvezku zasnovana
virna načela so v drugi knjigi izob kovana boljše in skladnejše, vegl!
skrbi so namenili sinteznim geslon1 njihovi strukturalni ravni. P0| membno ponazorilo je tudi obili črno-belega in barvnega gradiva, spremlja 1093 gesel.
Pri založbi upajo, da so tako porriL dili bralcem informacije v dovolj k®l kovostni in prikupni podobi in da M""® tudi ta knjiga vsaj tolikokrat prelfMč stana in prebrana, kolikokrat je bil^kc prva.
V. K.
Zbornik ob jubileju mariborske pedagoške šole
Srednja šola pedagoške in kulturne usmeritve Maribor, nadaljevalka nekdanjega učiteljišča, je priredila proslavo ob 125-let-nici pedagoške šole in izdala zbornik (182 str., nakl. 1100 izv., cena 10.000 din), ki so ga napisali učitelji in učenci te šole. Zbornik ima tri dele: v prvem so popisani poglavitni mejniki šole do konca prve svetovne vojne, med vojnama in po osvoboditvi, v drugem so utrinki iz življenja in dela učiteljev in učencev, njihovi spomini in literarna dela, v tretjem delu pa so popisani učitelji od leta 1945 do 1988 in absolventi šole.
V prvem delu zbornika je bogato gradivo ne le za zgodovino mariborske šole, ampak tudi za zgodovino slovenskega šolstva nasploh, in sicer zaradi posebnega položaja šole, ki ga je imela v naši narodni zgodovini. Učiteljišče je bilo namreč ustanovljeno tik pred dobo taborov, v času čedalje bolj zagrizenega germanizacijskega delovanja Schulvereina in Sudmarke. Tedaj se je začel žilav boj za sloven-
“Ra
ski jezik, pa seveda trd boj rod® ljubov, da bi bilo med učefl®ll,<
ijui/vrv, via ui UI1U II1CU
čimveč Slovencev. Zato ni na^„,
ljučje, da je toliko profesorj® mariborskega učiteljišča sodeR., valo v slovenskem pedagoške*^', tisku, saj so ves čas delovali v z*’" ostrenih narodnostnih razmera!1 Tudi seznam izgnanih učitelj® slovenske Štajerske v letu I9j
je dokaj zgovoren; okupatorja učitelje skupaj z njihovimi dr ul ^
nami izselil že s prvimi transpo® it, v Srbijo ter Bosno in HercegoV>s vino, da bi tako lažje ponerniT slovensko prebivalstvo. Vend: 'P' sta bila volja in moč prosvetnil,!, delavcev močnejši in življenje j ^ po vojni steklo z novim zag®,V( nom. Z mariborskega učitelji^ so po drugi svetovni vojni pri> v,s tudi mnogi slovenski pisatelj (Suhadolčan, Rozman, Kolni»e'i ničeva. Partljič), likovniki (K®lr res, Čobal, Danč, Golija), igral (Šugman) in tudi dr. Mirko Kri! man, zdajšnji rektor Univerz v Mariboru. To pa samo pot1 j uje, da je bila šola ustvarjal!® zmeraj razgibana
S. Š.
Bogata ftera za predšolsko vzgojo
IO a ■ »I« I« ^	^ * a I * ■	I
fispevek kadrovskih šol
Začetek študijskega leta 1988/89 (obdobje september-november) Začuje široka in celostna dejavnost na področju predšolske vzgoje; se zrcali v številnih strokovnih srečanjih, v katerih sodelujejo ^kovne organizacije in skupnosti, učitelji kadrovskih šol in peda-11 ”°ski delavci v vzgojno-varstvenih organizacijah. Vsiljuje se misel 'n Petijevanju družbenega pomena vzgoje, ki se kaže v tem, da iz boja g. .Majhnega« naroda za svojo samostojnost črpa svojo moč in zaščito ja “ai boj za »majhnega« človeka, v tem primeru zares najmanjšega Predšolskega otroka. V tem sestavku sicer ne nameravam aktualizi-VS|' problematike predšolske vzgoje in mesta predšolskega otroka družbenih razmerjih, omejujem se na obveščanje o aktualnih j-' ',rokovnih prizadevanjih na tem področju.
>1, >lcu. Pripravil ga je Zavod SR ’n-'je za šolstvo, s strokovnimi
Joko lahko označimo kot začetek 'eoske strokovne dejavnosti na 1 področju seminar za vodilne in ;tvene delavce v Vzgojno-var--nih organizacijah, ki je v štirih '("mah potekal od 15, 9. do 8. 10.
^ ;vki pa je sodelovalo sedem kjtJ iteljev, ki so predstavili aktu-"line predšolske vzgoje v skunkih obhkah dela in opozorili na e|(atera pereča vprašanja.
< tednu otroka je, pod milo re-11 "o problematičnim naslovom Vse ® otroka, potekal v Celju sejem, ‘ j'*erega »privesek« je bil tudi jugo-s£ ganski posvet na temo: Razvijanje ’!! Vih oblik vzgojnovarstvene dejavni za predšolske otroke. Posvet . pripravili Skupnost otroškega btva Slovenije in Zveza prijateljev adine Slovenije. Uvodni referat je '41 '^stavil predsednik Republiškega lc , beja za vzgojo in izobraževanje 'r telesno kulturo dr. Ludvik Hor-!■ ki je posvet tudi vodil, betji pomembni shod »predšol-
)V
or.fa
ne
tej
n 9varišice in tovariši! Malo kap samozavesti, prosim! In bifCeij v usta. elflČe je lažje presoditi, bllHo resen je položaj.
cev« je potekal v Portorožu, kjer je Skupnost vzgojno-varstvenih organizacij Slovenije od 10. do 12. 11. pripravila VIL strokovni posvet na temo Komunikacija v vrtcu. Organizator je pred posvetom izdal gradivo 74 avtorjev, tako da je posvet potekal v skladu z naslovom, saj so bile zanj značilne predvsem dejavne oblike dela in manj poučevanje.
Če bi poskušali najti skupne imenovalce teh srečanj, prav gotovo ne bi mogli spregledati nekaterih podatkov, povezanih s problematiko kon-cepcijskih zasnov vzgoje v vzgojno-varstvenih organizacijah, in v skladu s tem poudarjali potrebo po višji strokovni usposobljenosti pedagoških delavcev v vrtcih. Neposredno s tovrstnimi usmeritvami se povezujeta vloga kadrovskih šol ter višješolski program vzgojitelj predšolskih otrok (v nadaljevanju VPO), ki ga v Sloveniji izvajata Pedagoška akademija v Ljubljani in Pedagoška fakulteta v Mariboru.
V tem študijskem letu se usposablja za vzgojitelje predšolskih otrok na višji stopnji že peti rod, do zdaj je diplomiralo na obeh šolah 150 absolventk, študij pa poteka na obeh kadrovskih'šolah redno in ob delu.
2. novembra 1988 sta omenjeni inštituciji pripravili v Mariboru skupen sestanek, na katerem smo učitelji, ki izvajamo program VPO, obravnavali tele aktualne vsebine:
-	evalvacija vzgojno-izobraževal-nega programa VPO
-	organizacija jugoslovanskega posveta na temo Predšolski otrok med družinsko in družbeno organizirano vzgojo
-	raziskovalni programi
-	študijska praksa in sodelovanje z vzgojno-varstveno organizacijo in
-	sodelovanje učiteljev v pedagoškem procesu na PA Ljubljana in PF Maribor pri programu VPO.
Ob dogovoru za srečanje smo izhajali iz ugotovitve, da je usposabljanje vzgojiteljev predšolskih otrok s tem programom prvo na višješolski stopnji v republiki in ga moramo prav zaradi pomanjkanja tradicije in izkušenj sproti spremljati, kritično vrednotiti in spreminjati. Hkrati ugotavljamo, da ni strokovno utemeljenih dokazov za to, da je program VPO edini program pedagoškega usposabljanja, ki ima naravo višješolskega študija pri nas.
Prepričani smo, da je za kakovostno strokovno delo s predšolskimi otroki treba vzgojiteljicam zagotoviti usposabljanje; tega ni mogoče izpeljati v dveh študijskih letih, temveč je že zdaj jasno, da je potreben visokošolski študij. Utemeljitve v prid (ali v zavrnitev) te teze naj bi omogočal raziskovalni projekt o evalvaciji pro-
grama VPO, kadrovskima šolama (PA Ljubljana in PF Maribor) je naloženo, da naredita to evalvacijo, saj je program začasen in terja nujno dopolnjevanje in spreminjanje (najkasneje do leta 1991). Na obeh šolah evalvacijski projekt že uresničujejo. V Ljubljani ga vodi M. Plestenjakova kot raziskovalni projekt, ki je osredotočen na preučevanje in primerjavo učinkovitosti treh dozdajšnjih programov usposabljanja vzgojiteljic (štiriletna vzgojiteljska šola pred usmerjenim izobraževanjem; stari program štiriletne vzgojiteljske šole in nadaljevanje v višješolskem programu VPO; ter novi program štiriletne vzgojiteljske šole in nadaljevanje na višješolskem programu VPO; v projekt ni uvrščen program petletne vzgojiteljske šole). V Mariboru smo leta 1987 ustanovili komisijo (vodi jo B. Brumen), raziskovalni projekt pa zajema razčlenitev vseh sestavin programa VPO (lik vzgojitelja, predmetnik, kadrovski pogoji, smotri, vsebine, literatura, obveznosti študenta), ki so potrebne za usposabljanje vzgojiteljic v tem programu na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Izsledke bomo dobili z zbiranjem podatkov in ocen učiteljev, rednih študentov in študentov ob delu, pa tudi s smotrno razčlenitvijo vseh izsekov programa VPO. Dogovorili smo se. da si bomo izmenjali nekatere merske instrumente in posamezne prvine evalvacije izpeljali v enotni metodologiji. Izsledki obeh projektov bodo omogočali skupno vrednotenje programa in oblikovanje enotnih stališč in predlogov za spremembe programa.
V razpravi so bili že poudarjeni nekateri problemi v zvezi s programom, ki jih poudarjajo izvajalci (učitelji) po svojih izkušnjah; problem drobljenja in neustreznega obravnavanja naravoslovja, pomanjkanje ur pri številnih predmetih, premalo nekaterih vsebin in ponavljanje drugih, premalo dejavnih oblik dela - povezave s prakso, nesorazmerje med programskimi obveznostmi in financiranjem programa (nastopi pri metodikah), kadrovske težave povezane s tem, da nimamo sistema podiplomskega študija, ki bi posebej usposabljal za predšolsko razvojno obdobje (problem metodik), nekritično prenašanje šolskih spoznanj na predšolsko raven, študentje se učijo
-	ne študirajo, pomanjkanje učbenikov in strokovne literature, nimamo svojih (slovenskih) reprezentativnih, poglobljenih empiričnih raziskav...
Da bi kar najhitreje in v izhodiščih same zasnove aktualizirali temeljno problematiko predšolske vzgoje, je Pedagoška fakulteta v Mariboru
-	smer VPO spodbudila organizacijo jugoslovanskega posveta na temo: Predšolski otrok med družinsko in družbeno organizirano vzgojo, ki bo 11. in 12. maja 1989 v Mariboru. Kot soorganizatorji so povabljeni PA v Ljubljani, Skupnost otroškega varstva Slovenije in Zavod SRS za šolstvo. Organizacijski odbor je že pripravil razpis posveta, temeljni namen tega pa je medsebojno obveščanje o novih raziskovalnih spoznanjih, seznanjanje z aktualno problematiko različnih strok, ki se ukvarjajo s predšolskim otrokom, in dogovarjanje o temeljnih izhodiščih obrav-
nave do razvojnih sestavin predšolskega otroka.
Učitelji obeh šol smo se tudi medsebojno seznanili z raziskovalnimi projekti, ki potekajo in se dogovorili za sodelovanje. Poudarili smo potrebo po interdisciplinarnih, temeljnih projektih - ti naj bi omogočili višjo znanstvenoraziskovalno raven v predšolski vzgoji. Evidentirali smo tele projekte in njihove nosilce:
-	M. Plestenjak: Evalvacija programa VPO (Ljubljana),
-	B. Brumen s sodelavci: Evalvacija programa VPO (Maribor),
-	P. Praper, D. Rajtmajer, V. Brumec, S. Proje in drugi sodelavci: Struktura, relacije in norme nekaterih morfoloških in motoričnih značilnosti predšolskih otrok,
-	B. Brumen: Pojavnost, etiolo-gija in vzgojno obravnavanje odklonskega vedenja otrok v vzgojno-varstvenih organizacijah v Sloveniji s poudarkom na preučevanju agresivnosti pri predšolskih otrocih,
-	S. Glažar: Področje naravoslovja,
-	B. Kroflič: Področje plesne vzgoje,
-	skupina učiteljev PF Maribor: priprava raziskovalnega projekta za področje naravoslovja.
Učitelji smo se strinjali, da je za razvoj predšolske vzgoje posebno pomembno sodelovanje kadrovskih šol z neposrednimi izvajalci - vzgojno-varstvenimi organizacijami. Ta povezava se kaže najbolj neposredno v hospitacijah, nastopih in študijski praksi študentov, razširili pa naj bi jo tudi na druga področja, posebno pri raziskovalnem delu in stalnem izobraževanju. S tem v zvezi pripravljamo v Mariboru priročnik za študijsko prakso, ki bo izšel februarja 1989 in ga sestavljata dva vsebinska sklopa: splošno pedagoški in metodični. Namenjen je mentoricam v vzgojno-varstvenih organizacijah in študentkam.
Ob koncu srečanja smo izmenjali še številne informacije, med temi so pomembnejše tele:
-	Poudarili smo, da se premalo pojavljamo kot pisci strokovnih besedil - učbenikov, strokovnih člankov. samostojnih del, prevodov...
-	D. Rajtmajer je povedal, da bo kmalu izšel učbenik (prva knjiga! za metodiko telesne vzgoje, drugo knjigo pa bo pripravil skupaj z Vuu-jem (PA Ljubljana).
-	Dogovorili smo se o skupni »zbirki« bibliografskih enot vseh učiteljev PA Ljubljana in PF Maribor v programu VPO.
-	Organizirali in spodbujali bomo medsebojne izmenjave predavateljev (posebno strokovna predavanja) pri posameznih predmetih.
-	Dogovorili smo se o nadaljevanju sodelovanja in predvideli tudi nekatere vsebinske in formalne prvine.
Vse to pove, da sta kadrovski šoli zavzeto sodelovali v reformnih tokovih zasnove predšolske vzgoje. Upamo namreč, da se v prihodnje najmanjšim obeta nekaj več kot najmanj družbene pozornosti, in to ne (šele) za 21. stoletje, temveč za zdajšnja leta otroštva, ki bodo takrat za ta rod. že preteklost. Vprašamo se lahko, kakšna bo, ko doživljamo »takšno« sedanjost.
BOJAN BRUMEN
tenar ne ho igrač vladar
Marto Mori v vrtcu Stara Ljubljana
“Rada se pogovarjam s starši H', ki obiskujejo naš vrtec. Veli-ostajam v službi tudi po-.
)ic0ldne. ko starši prihajajo ponje. Ne */l'di se jim tako zelo kot zjutraj,
131,1° časa, da se lahko pogovo-
:£ PP kaj o njihovih najmlajših, pri \ll'er'h je vsak dan nekaj novega. e 'jSlh nepredvidljivega... Vse to nas jittje, brez tega bi bili odnosi med Z< premalo pristni, preveč hladni. raUS« pa ne maram, saj gre za otroke. lj£lso nekaj več.«
Tako kot Marta Mori, pedagoška fja vzgojno-varstvene enote Stara pijana z dislocirano enoto Zvo-, 'ska, ki deluje v sklopu vzgojno-
0	'tsU'ene organizacije Ljubljana TlUittei- razmišljajo najbrž še mnogi, idi Masleni po vrtcih, šolah, bolnišni-tni f1 ~ Žal pa pri nekaterih drugih po-e j ^atno kanček podobnih pogledov.
ertctt Stara Ljubljana, prijetni stavbi, prislonjeni ob strmo in T\V(tln grajsko pobočje, je dovolj astora za približno stosedemdeset °k. V dveh oddelkih so dojenčki, rastem malčki, največ je sredinčkov, Kl1 lr ifrVi skupine, v eni pa so zbrani ■gli •ji šolarji. Za otroke skrbijo potega jii "agoške vodje Morijeve še šest ,,fl $°jiteljic, medicinski sestri, osem 'otl	h'^nik vzdrževalec, čistilki
.. kuharici.
1	®jroci radi prihajajo v vrtec, so le prve dni, ko je zanje vse
novo, aotlej neznano. Vpeljevanju otrok v vrtec pa namenjajo posebno pozornost, pripoveduje Marta Mori:
»Začetek doživljajo zelo različno, nekatere je strah, zato potočijo kar veliko solza, drugi se hitro vživijo, in videti je, kot da bo pri njih šlo povsem brez težav. Ponavadi pa po nekaj dneh nastopi kriza. Otroci se prilagodijo šele, ko se počutijo zares varne, tedaj, ko vedo, da bodo starši po končanem delu zagotovo prišli ponje. Staršem svetujemo in jim dovolimo, da preživijo, če želijo, prve ure ah dneve v vrtcu ob svojih malčkih. Tako se otroci lažje navajajo v novo okolje, na vrstnike.«
Vzgojiteljice in varuhinje skušajo otokom dopoldneve čimbolj polepšati, popestriti. Pri najmlajših je to najtežje. Potrebujejo veliko igrač, veliko različnih dejavnosti, saj se vsake stvari zelo hitro naveličajo. Čim starejši so otroci, tem večjo zbranost lahko pričakujemo in zahtevamo od njih, zato je z njimi tudi laže delati.
Za igrače moramo odšteli vsak dan več denarja in vse več je staršev, ki jih ne morejo kupovati. Tudi v vrtcih namenjajo vedno manj denarja za nakup novih igrač. Otroci pa jih še zmeraj potrebujejo in želijo. Kot nekoč. »Čas je takšen, da se moramo zelo zelo znajti in denar premišljeno porazdeliti,« razmišlja Marta Matijeva in nadaljuje: »Še sreča, da naše tovarišice veliko igrač izdelajo same iz
blaga, volne iz odpadnih ostankov, ki nam jih odstopijo razne tovarne in delavnice. Trgovci v Stari Ljubljani nas že poznajo, saj pri njih kar naprej nabiramo škatle in drugo, kar bi sicer zavrgli.«
V	vrtcu Stara Ljubljana otrokom ne primanjkuje igrač. O tem smo se prepričali, ko smo se sprehodili med igralnicami, skozi pravljični svet raznobarvnih likov na stenskih panojih, otroških risbic in kopico igrač. Presenetilo nas je, kaj vse so naredile vzgojiteljice: rokavička z napako, ki so jo v pletilni delavnici hoteli vreči v smeti, je oživela, ko so ji našite oči, nos usta in lase; tudi rokav starega in preozkega puloverja je z malo domišljije in spretnosti postal pravi fantič; kuhalnice so se spremenile v lutke, otroci pa so sestavili škatle in škatlice v robote, kose lesa v vlak in hišice itn.
V	kotičkih za starše - to so oglasne deske, vsak oddelek ima svojo, urejajo jih vzgojiteljice - so včasih navodila, kako lahko očetje in mame sami naredijo preprosto igračo, ki je bodo njihovi najmlajši prav tako (ali še bolj) veseli kot kupljene.
V	delovnem načrtu vrtca Stara Ljubljana je (ob nalogah, ki jih predpiše Zavod SRS za šolstvo) zmeraj tudi tematska razstava. Marto Mori smo povprašali, kako se lotijo te naloge: »Lani smo razstavo namenili teksnovzgojnem področju. Otroci so sami izdelali veliko športnih pomagal in te smo razstavili, zdaj pa jih s pridom uporabljamo. Nekaj športnih pripomočkov smo kupili z denarjem, ki smo ga lani nan cnili za igrače. Tako bomo letos kupili preprosta glasbila, ob koncu šolskega
leta pa pripravili razstavo, ki bo skušala najmlajšim približati svet glasbe. Ropotulje in bobne so otroci že izdelali, skupaj s svojimi tovarišicami pa bodo najbrž ustvarili še marsikaj, predvsem čimveč improviziranih glasbil, k boljšemu poznavanju vsega, kar je povezano z glasbo, bodo pripomogli tudi starši. Eden od očetov, poklicni glasbenik je že obljubil, da bo otrokom zaigral na svoje glasbilo in ga tudi predstavil. Takšnega in podobnega sodelovanja staršev smo zelo veseli, saj se tako uresničuje misel, ki jo velikokrat slišimo - kako naj bi se vrtec povezoval Z okoljem.«
Vrtec, ki smo ga obiskali, uspešno sodeluje s krajani Stare Ljubljane in drugimi - to potrjuje tudi priznanje OF, ki mu ga je letošnjo pomlad podelila krajevna konferenca SZDL. Ena od dejavnosti, ki ima največji odmev - pripravili so jo s krajani, je bila razstava otroških risb ob tednu otroka. Sparitve najmlajših so izobesili na Čevljarskem mostu 'in mimoidoči so presenečeni in polni zanimanja upočasnili korak...
Marta Mori je povedala še veliko zanimivega o vrtcu, o sodelavkah, s katerimi se dobro ujamejo, o njihovem strokovnem spoplnjevanju, o pripravah na novoletno praznovanje, ko bodo varuhinje za otroke same sešite darila - to bodo igrače, ki jih bo dedek Mraz prinesel posameznim oddelkom. Pripovedovala je še o svojih letih službovanja v bolnišnici, vrtcih, šoli, ki se bodo že drugo leto sklenila - v krog nepozabnih doživetij, vrednih novega zapisa. LUČKA LEŠNIK
predšolska
vzgoja
KOMUNIKACIJA V VRTCU
Mejnik in stičišče teorije in prakse___________________________________________
Skupnost VVO SR Slovenije je v sodelovanju z vzgojno-varstve-nimi organizacijami obalnih občin Izola, Koper in Piran pripravila VII. strokovni posvet vzgojiteljic. Na posvetu, kije potekal od 10. do 12. novembra 1988, se je zbralo nad 400 vzgojiteljic, strokovnih delavcev in strokovnjakov, ki se v različnih ustanovah ukvaijajo s problematiko predšolske vzgoje.
Ko smo pred letom dni začeli vsebinsko in organizacijsko snovati posvet, se nam je postopoma izoblikovala zamisel, ki je počasi dozorevala in prerasla v spoznanje, da morajo imeti najpomembnejšo besedo na posvetu vzgojiteljice; te naj iz neposredne pedagoške prakse prikličejo svoje bogate in izvirne izkušnje iz komunikacije.
Komunikacija v najširšem pomenu je temeljno in primarno področje ne le v vrtcu, ampak v vsej družbi in na vseh področjih človekovega delovanja. Samokritično pa moramo priznati, da smo ji do zdaj namenjali premalo strokovne pozornosti. Zato smo v skupnosti menili, da je prav, da komunikaciji v vrtcu namenimo VII. strokovni posvet.
Na posvetu smo upoštevali neposredno vzgojno prakso in strokovno obravnavo aktualnih problemov predšolske vzgoje. V ta namen smo zbrali 74 prispevkov vzgojiteljev, svetovalnih delavcev iz vrtcev in drugih strokovnjakov. Prispevki obravnavajo najrazličnejša področja in vrste komunikacije, zato so v gradivu razvrščeni v tele tematske sklope: Govor kot sredstvo komunikacije, konflikti kot sredstva komunikacijskih procesov. Neverbalna komunikacija. Vrtec - šola - krajevna skupnost. Odrasli v vrtcu, Vrtec in starši. Otroci med seboj. Komunikacija v umetnosti in na nekaterih vzgojnih področjih. Nove oblike usposabljanja - temelj kakovostne komunikacije in Splošno o komunikaciji.
Program tridnevnega posvetovanja se je začel z uvodnim predavanjem dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, s predavanjem Več istega ali spremembe v sistemu in se še isti dan nadaljeval z nočnim programom, v katerem so udeleženci lahko prisluhnili predavanju dr. Ludvika Horvata Psihološko-pedagoška vprašanja pri uvajanju naravoslovnih vsebin v vrtcu, ali pa si ogledali projekcijo videofilmov. Naslednjega dne je potekalo delo v 15-tih skupinah, ki so jih vodili moderatorji - strokovnjaki, ki ne delajo neposredno v vzgojno-
varstvenih organizacijah, zelo dobro*pa poznajo dejavnost vrtcev in so strokovnjaki za vodenje skupin. Menili smo, da bomo s tem dosegli interdisciplinarni prijem, izmenjavo različnih izkušenj, pogledov in mnenj ter se seznanjali z akutalno problematiko različnih strok, ki se ukvarjajo s predšolskim otrokom.
Največji poudarek smo dali delu v skupinah. V ta namen smo udeležencem že pred posvetom ““poslali delovno gradivo z vsemi prispevki. Skupine, ki so se oblikovale na samem posvetu, so bile pri delu povsem samostojne.
Vsebinskih sklopov, ki naj bi jih skupine obravnavale, nismo določili vnaprej, ampak so se člani z moderatorjem dogovorili in določili vsebino, o kateri so razpravljali.
Zadnji dan je bil namenjen sklepni razpravi vseh moderatorjev - omizju, ki ga je vodil dr. Ludvik Horvat.
Iz bogate razprave, ki je bila problemska in polemična, je težko izluščiti vse strokovne dileme in probleme, ki se pojavljajo v teoriji in praksi institucionalizirane predšolske vzgoje. Zato skušamo v povzetku sklepne razprave prikazati najpogostejša vprašanja, ugotavljati in odkrivati probleme, s katerimi imamo na tej stopnji razvoja predšolske vzgoje najpogosteje opravka.
•	Sodobna predšolska vzgoja je na razpotju med vzgojo, varstvom in učenjem.
•	Kaj in kako dopolnjevati in spreminjati v praksi?
'# Odkrivati in ustvarjati nove možnosti za otroka.
•	Nujno je sodelovanje in skupno, bolj celostno načrtovanje vzgojnega dela, ki upošteva otroka kot celostno osebnost in izhaja iz njegovih interesov ter upošteva otrokove možnosti za učenje.
•	Omogočiti je treba gibkost vzgojnih dejavnosti znotraj skupin in prerasti togost organizacije dela v vrtcih, otroku pa, da bo samoiniciativen.
•	Združiti in povezati moramo izkušnje o možnostih, ki jih vpeljujejo posamezni vrtci, postopoma pa vpeljevati različne programe, pri katerih bo mogoča izbira različnih poti, ki vodijo do istega cilja.
•	Odpraviti hierarhične odnose - nadrejenost in podrejenost in dati vzgojiteljicam možnost za samostojno in ustvarjalno oblikovanje življenja v vrtcu.
•	V vrtcih naj vlada demokratično ozračje (ne razpuščenost), v katerem bo otrok zadostil svojim socialnim in čustvenim potrebam in bo ustvarjalnost nadomestila preveliko storilnost in poučevanje.
•	Pospešimo sodelovanje strokovnih delavcev v vrtcu - to bi omogočilo drugačno komunikacijo in interdisciplinarni prijem.
Namen posveta ni bil razrešiti strokovne dileme in odgovoriti na vprašanja; bil je le mejnik, križišče in stičišče teorije in prakse, ki je zamisli, probleme in izkušnje obogatil in dvignil na bolj kakovostno strokovno raven. Iskanje novega in boljšega, ki se je v pedagoških kolektivih začelo že veliko pred posvetom, naj bi se nadaljevalo tudi po njem. In prav v tem vidimo novo kakovost spreminjanja pedagoške prakse, ki naj temelji na’njenem razčlenjevanju in preučevanju. Takšna posvetovanja in srečanja pomenijo neprestano širitev in bogatitev potrebnega interdisciplinarnega znanja in spoznanj o otroku, ki ga vzgojitelji potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu. Le v skupnem so-
delovanju teoretikov in praktikov, njihovi neprestani izmenjavi izkušenj in iskanju noviln sodobnejših oblik in metod vzgojnega dela bomo postopoma izoblikovali vrtec, ki bo po želji otrok in vzgojiteljev, vrtec, v katerem se bo otrok počutil prijetno in lepo; vrtec, v katerem bo vzgojitelj samostojen organizator vzgojnega dela.
Rod naših najmlajših bo živel, delal in ustvarjal v tretjem tisočletju. v tisočletju sodobne, civilizirane in inovacijske družbe, zato res ni vseeno, kakšno popotnico mu bomo dali na pot.
Predsednica Skupščine skupnosti VVO Slovenija
VOJKA ŠTULAR
Vsi jo sovražimo
Rada imam mlade ljudi. Odkriti so, zato se iz njihovih pripomb veliko naučiš. Tudi razmišljaš lahko. Naslov sestavka je nekoliko grozljiv, vendar moram takoj pojasniti, da sovraštvo ni namenjeno nobeni učiteljici, ampak - slovnici slovenskega jezika. Zadnjič me je neki šolar vprašal, ali sem jaz imela slovnico rada, oni da jo vsi sovražijo. Da. imela sem jo rada, pa tudi naučila sem se jo do 8. razreda. Kako se je to mojim učiteljem posrečilo, ne vem, vem samo to, da smo veliko ponavljali, vadili, pravzaprav so nas kar malo urili. Zakaj pa ne? Če se športnik po šest ur na dan ukvarja z enakimi gibi, če se glasbenik trudi po cele ure, zakaj pa slovničnih pravil, spreganja in sklanjanja ne bi malo urili.
Vsa leta sem učila slovnico, v osnovni šoli veliko ur, v srednji malo manj, ker ni bilo časa, zlasti v tretjem in četrtem letniku ne, kjer je slovenščina z dvema urama na teden samo za okras. Pred leti so me nekdanji učenci povabili na neko obletnico osnovne šole. Nekdo mi je rekel: »Tovarišica, še zdaj znam stavčne člene.« Spomnila sem se, da smo res skoraj vsako uro ponavljali stavčne člene in druga slovnična pravila ter dodajali Zglede. Torej sem posnemala svoje učitelje. Včasih smo vadili celo uro. Vse smo napisali na tablo, spraševala sem pa tiste učence, ki snovi niso dobro razumeli (toda ne za oceno). Tudi pri razlagi je šlo počasi s takšno in drugačno kredo, s puščicami sem in tja. Ne vem, ali so učenci imeli slovnico radi, vem !e, da se je niso bali. V prvem letniku srednje šole učence zmeraj vprašam.
kdo ima rad slovenščino. Vsi v zadregi gledajo v klop, potem se pa dvigne kakšna plaha roka. Komaj slišno ubogi učenec pove, da ima rad književnost, slovnice pa sploh ne. Sprašujem pa, kaj je vendar s slovnico na naših šolah, da je učenci povečini ne marajo. Verjetno bi jih bilo dobro prepričati, da slovnica ni pošast, da se jo da naučiti in da je lahko celo zanimiva. Saj ni treba začeti Z najtežjim zgledom, četudi je zapisan v učbeniku. Prav bi bilo, da bi učenci sami poiskali kakšen zgled iz življenja.
Se nekaj mi leži na srcu. Pri poučevanju prilastkov sem naletela na zanimivo nesoglasje. V Žagarjevem učbeniku je zgled »Izpil je čašo studenčnice« razložen logično, v učbeniku Slovenskih jezik I pa podoben zgled rahlo nelogično. Ob takih pojavih človeku ni lahko pri srcu, ker bistri učenici hitro ugotovijo, da je nekaj narobe, in z mladostno odkritostjo rečejo: »Tovarišica, brez zveze.« Zelo dolgočasno je tudi to, da isto snov ponavljamo iz leta v leto, da težjo snov jemljemo prezgodaj (npr. vse vrste prilastkov v šestem razredu, vse vrste odvisnikov v sedmem itn.), da ni pravega sistema. Če bi učenec imel občutek, da bo zvedel nekaj novega, da novo znanje nastaja na utrjeni podlagi, bi bilo precej boljše. Da slovnica ne bi bila »brez zveze«, bi bilo dobro v razredu pred učenci misliti s svojo glavo, kakšno stvar prečrtati, kakšno dodati in slovnico povezati z življenjem.
Prisluhnimo učencem! Ne bo nam žal.
URŠKA SNEDIC
Pozabljamo...
Pozabljamo, da ima vsak svoj obraz.
In jaz in ti
in mi vsi, da ima vsak svoj jaz in srce, ki boli, če ga ranimo.
Gremo
in nam ni mar, kdo je kdo in kje in kaj in čemu in zakaj.
Gremo.
Kam?
PETRA FAJDIGA SEVER
Nekdaj so pri nas kovali z velikim kladivom na vodni pogon, imenovali so ga norec. Vsak je svoje sreče kovač, zato potrebuje svojega norca. Tega ponavadi tudi najde. Idealistu pa ga niti iskati ni treba.
S O S PO TELEFONU:
Tudi otroci so ljudje
Telefonski klic.
-	Dovolite, da se predstavim samo kot Simonova mama.
Simonova? Nobenega Simona ne poznam.
-	No, in kaj bo dobrega? Ali pa slabega? Kako da nočete povedati imena?
-	Ker bi se potem Simonu še slabše godilo.
-	Kaj pa se zdaj dogaja z njim?
-	Legastenik je.
-	Potem si kar mislim, da ima v šoli težave.
-	Zaradi tega vas kličem. Ali vi ne bi mogli ukiniti še samonarekov pa učenja na pamet pa branja dolgih besedil, tako kot ste ukinili pisanje kontrolk iz snd v drugem razredu.
-	Jaz? Jaz nisem ničesar ukinila. Jaz sama sploh ne morem ničesar ukiniti, pa če bi še raje.
-	Učiteljica je povedala na roditeljskem sestanku, da ste vi prepovedali pisati kontrolne naloge. Saj ona je bila nejevoljna, meni pa je zaigralo srce. Rada bi se vam zahvalila. Simon je presrečen, ker mu ne bo več treba pisati teh bedastih kontrolk.
-	Bedastih? To ravno ne.
-	Bedastih, da. Sploh so zdajšnje šole bedaste, da ne rečem kaj hujšega. Poslušajte me, prosim, dovolite, da vam povem, kaj vse sem že prestala zaradi Simona samo zato, ker so šole take, kot so. Fant je bister. Vse si zapomni. Pisati in brati pa ne more in zaradi tega mu grozi najhujše.
-	Gospa, pomirite se. Kot legasteniku mu v šoli zanesljivo še posebej pomagajo. Gotovo hodi tudi na dispanzer k posebnim vajam. Ali ste se pogovorili s šolskim svetovalnim delavcem, Z ravnateljem?
-	Povejte mi, zakaj na šolah sploh so ti psihologi. V dveh letih za Simona od njih nisem dobila prav nobene pomoči. Učiteljica pa samo hiti in hiti in zahteva tekoče branje in pravi, da nihče ne bo mogel biti niti elektrikar, če ne bo znal hitro brati. Simon je prijokal domov. Mami, je hlipal na vratih, ali jaz res ne bom mogel biti elektrikar? Simon, ki strese iz rokava toliko o elektriki in elektroniki, da se mu oba z možem čudiva. In tako mu učiteljica uniči zadnjo trohico upanja.
-	Tega zagotovo ni želela storiti. Premalo je pomislila na posameznike, ko je vsem hkrati povedala nekaj hudo splošnega.
-	Lepo vas prosim, povejte ji. da so otroci ljudje. Storite nekaj, da bo šola bolj humana. Zgrozim se ob misli, da bo postal Simon žrtev šolskega sistema. Sistema, ki ne upošteva otrokovih posebnosti. Napravite kaj koristnega za otroke, kot mama vas to prosim. In zaupam vam, da učiteljici ne boste povedali, o čem sva se pogovarjali, sicer se bo Simonu godilo še slabše.
Pogovarjali, da, skoraj polno uro, ne da bi se mogli videti iz oči v oči. Kakšen olajševalni prenosnik sporočila je tenka telefonska žica. Obraz ostane skrit, duša pa se čuti.
-	Ste slišali pogovor na valu 202? me je isti dan vprašala neka učiteljica. Vsi samo udrihajo po nas. Saj to je več kot nesramno. Pred ledje Zavod za šolstvo zahteval pisanje kontrolnih nalog, češ da je to edini objektivni način preverjanja znanja.
Dvoje ogorčenj v istem službenem dnevu, pa tako različnih/ S Simonovo mamo sem se v marsičem strinjala. Kolegici nisem mogla kaj prida oporekati.
Komu naj bom svetovalka?
BERTA GOLOB
Kadar filozofi sploh kaj so, so pravzaprav samo zakrinkani pesniki. In njihova poezija je edina resnična, iskreno naivna poezija —edina prava poezija.
Če poezija sploh je, potem je poezija tisto, na kar naša misel in naša senzibilnost naletita, ko se neobvezno potepata okrog.
Temeljna napaka novejše literature je po mojem mnenju ravno v tem, ker ni dovolj intelektualistična. Človek se je namreč v stoletjih in tisočletjih po splošnem priznanju zelo razvil in povečal prostornino svojih možganov. In kot je zdavnaj nekoč zvečine s sekiro iz kremena ubijal severne jelene, tako dandanes zvečine misli; dolbe, brska, analizira. In kot je nekoč prikazati človeka večinoma pomenilo pokazati ga, kako lovi severne jelene, bi dandanes prikazati človeka moralo večinoma pomeniti pokazati ga, o čem in kako premišlja. Če pa umetnost tega ne počne ali ne počne dovolj, očitno ne izpolnjuje naših pričakovanj v primeri z umetnostjo jamskega človeka.
Kajti kaj je pravzaprav ljubezen? To je, preprosto povedano, razmerje med duševnimi silami dveh pripadnikov različnega spola!
VLADAN DESNICA
Bo povečan zvezni proračun zahteval tudi davek na osebno lastnino?
Na Dolenjskem so bili daljnovidni: že pred leti so registrirali samokolnice.
Neko popoldne
Mrzel jesenski dan. Za praznike smo zaprli dom kar za pet dni. Učenci so odpotovali v petek takoj po pouku.
Hodniki so ostali čudno tihi, postelje v spalnicah postlane, stoli prislonjeni k mizicam, tla pomita. Nikjer nikogar. Nič običajnega živžava, šumenja vode v umivalnicah, tekanja in oglušujoče glasbe iz tranzistorskih sprejemnikov.
pravim. Po vozovnico je narfl1 njen. V soboto odpotuje. Enak pot imava. Te smem povabiti,v košček torte? Izstopiva v mesč vrvež. In klepečeva.
Moje dežurstvo traja že od dvanajstih. Danes se učenci vračajo. Jutri je spet delovni dan. Pouk.
Miletovi starši živijo v vO1 blizu Nove Gradiške. Oče dd pri železnici, mama je don^ Skrbi za manjšo kmetijo. Prit1' Ijeni. Iz okolice Jajca. Od ta11' kjer so poti ozke in strme. Konti za konja. Pridelke pospravij1 medvedi in druga divjad. Ne f se živeti. V ravnini je boljk V osnovni šoli je bil odličnjak
A
Zdravo! Mile stoji med vrati. Od mraza pordela lica, ovratnik vetrovke visoko privihan. Le pol obraza vidim. In oči. Kot dva kostanja! Pod pazduho tišči valjasto platneno potovalko. V njej je spet čista obleka, ki jo je bila mama oprala in zlikala. Kot vse mame. Dam mu ključ, da bo odklenil spalnico. Prvi je. Pripeljal ga je sosed, ki nadaljuje pot v sosednjo Avstrijo. Zdomec. Drugi učenci bodo prihajali proti večeru, nekateri ponoči ali celo zjutraj. Utrujeni od poti. Potujejo štiri, pet, osem, celo deset ur. Bližnji manj.
Tudi v Ljubljani na Srednji greti lf! beni šoli dobro izdeluje. Če W ?'
sreča, bo tehnik. Doma so S1 sprejeli v srednjo šolo elekJ1 ^
stroke in na srednjo narav«'
k
slovno, pa jo je mahnil v Slo«1' nijo, kjer ga bo čakalo ob konci šolanja tudi delovno mesto..
Prebiram neko pedagoško revijo. Mile pa se je vrnil. Na mizo položi etui s ključi in tri bleščeča rdeča jabolka. Hvala, Mile. In ti? Je zate kaj ostalo? Sedi! Kaj si počel doma, vprašam. Droban se skoraj izgubi v stolu. Kockasta srajčka, kot tedaj v septembru..
Prečkava križišče in obstane«1 pred slaščičarno. Velika stekle^ vrata, zlate črke, mehki pastel lenega itisona. Vstopim. Tod« Kje je ostal moj spremljevalk« Mile je izginil. Kot da se je pff greznil v asfalt. Ni ga pred m1', noj, ni ga za mano. Stopim nat® na pločnik in za trenutek še uj«' mem tisto kockasto srajčko, hiti z množico proti železniški p«' staji. . .
V naslednjih dneh se z Mileto srečujeva na hodnikih, v jedilni« pri večerji ali kosilu... Drži .Q bolj daleč od mene. Rada bi S" vprašala, čemu je tedaj pobeg nil...
Peljem se v mesto. Z avtobusom. Okrog dveh. Sonce in čudovito modro nebo. Nekaj opravkov imam. Mimogrede bom popila skodelico kave v slaščičarni Evropa. Poleg mene stoji pri izstopnih vratih fantič, ki se ga spominjam iz doma. Novinec. V kolegovi skupini je. Okrogel obrazek, rjavi lasje, jeans. Kam,
Zdaj sediva in se pogovarja«« Zunaj pa veter vrtinči zlate br« zove lističe po sivem pustem a« faltu.
Kmalu bodo prišli še drul učenci. Janez, Rasim, Marja« Dragan, Goran, Rasim, Si niša... Zdravo, tovarišica!
i
iit h
slo
hit
k
Hq'
PETRA FAJDIGA SEVER
Jutrišnja stavka
lat
du,
nei
tnc
Ha
-H uči
Brez hotenja in ambicij se ne moreš nikjer uveljaviti, niti v tovor«1 Tudi v tovarni je treba zagona. Tega te nauči današnja družba, vsega1 nauči, od kvartanja do potrošnje. Nauči te trezno misliti in poudarjat da so Prešernovi verzi »da le perica da ime sloveče«, vedno v mod Vse, kar ti siplje srce, moraš pozabiti, drugače te družba ne mara. ^ hočeš živeti, moraš zavreči vse v brezzvočje. Gluhi noči moraš izpod dati, kako ti je hudo, kako te pot teži, moraš razodeti drevju ob plot« kako se ti vse odvrača. Drugače bi bilo nedopovedljivo. Ne bi dobi v zameno niti malo svetlobe. Zakaj bo jutri stavka, se tudi ne ve. ČE-dovolj buden, si pripraviš že prej zdravniško spričevalo, da ne izgub1 jutrišnje dnevnice. Če si pa poln predsodkov, kaj bodo drugi reki tedaj stavkaš, in ob mesečni plači se ti to maščuje. V dvomu sem ' jutrišnjo stavko, vendar ne zaradi dnevnice, ki jo izgubim. Nikoli md bilo do denarja. Dovolj, da ga ima človek za vsakdanjo potreb« Nasprotno, gnusi se mi, ker vem, da zaradi njega izgubiš velikokrat 1« kar ti je najdražje. Radio, televizija, vse je že razbobnalo o jutriš«. stavki. Mi pa smo naveličani in siti vseh obljub, gluhi smo in topi za1 nered, ki nam ga nalagajo od časa do časa. Sprašujem se, čemu sluti} naše povorke, zakaj se borimo, ne da bi kaj dosegli.
Pred dobrim tednom sem slišala glas naših izseljencev, ki so « ? začasnem delu po svetu. Največ jih je v Nemčiji. Zanimiv je b> c pogovor slovenskega Benečana, ki je prosil, naj čimprej pomaga} < Beneški Sloveniji, drugače bo prepozno peti pesem pod Matajurje«1 Dokler sem živela med svojimi ljudmi, nisem vedela za besedilo pes«' Oj božime.
Danes šele vem, kaj pomenijo besede Matajur, Pipana, Čedad j Bardo in druge vasi. Potres je uničil hiše in sela, a ne volje nekateri i naših ljudi. Toda teh je malo in če se komu izpovejo, ni odmev« Poskusili so na lastni koži prositi za odmev, kot sem jaz prosila, a « lastni koži sem tudi jaz občutila, da odmeva ni! Vihar je močnejši «' njih in od mene. Tudi nje sem pogosto srečevala v povorkah. Krič«1 so, da bi prevpili razcefrane oblake, ki blodijo nad njimi. Nadiža tč in sliši njih samotne klice.
Prek Benečije gre srce dalje, do koroške meje: Ovčja vas, Ukv« Zabnice, Bela peč, Rabelj. Te vezi so kakor žica, speljana po iste« tiru, a kaj povejo? Ne vem. Včeraj sem drugače zrla nanje. Danes, k jih držim v rokah, jih laže kristaliziram. Vse, kar je, je vse premalo,« jutrišnja stavka je kakor leden kapnik, ki polzi čez pot. Vse osta« nerešljivo. Moralo bi nas biti veliko v povorki in bi morala sledi druga povorka, drugi povorki tretja in tako naprej, da bi lahko lat blodili čez most. Toda človek je poln egoizma in nima rad ranjeni-nog. Raje beži in odvrne pogled, zavije v drugo smer, da se izog«1 , povorki, da se ne kompromitira. Človek ne mara biti lačen in sanj«1 v tolmunu o lepih dneh.
Še vedno čepim budna ob mizi in razmišljam, kaj nam bo novetf nasula jutrišnja stavka. Tu ob koroški meji ne bo povedala nič noveg« Vse bo le velik preliv senc. Kaj bo prinesla našim ljudem ob mestne« asjaltu, tudi ne vem. Morda bo ukrotila glasove, morda bo prerez«^ kaj preraslega, morda bo kaj plevela izčistila. Tudi jutri bo vse odšlo-kot vedno, hitro in tiho.
MARIJA M IS LEJ
(Iz knjige Mirijade, samozaložba, Gorica 1982)
Albert papler
Konkretna pedagogika
Matura, bruc in stare bajte
Matura je združila dva ra-^eda, žensko in moško para-dko šele na valeti, pri Čadu. Ob Vitanju smo lokal zapustili in že rist °b desetih me je prebudi! prezebli ‘n preplašeni sošolski maturant, QH morda jaz vem, kjer je nje-Sova srajca. Nato sva jo mahnila ji' sPef k Čadu nazaj in oštir je dejal: »Kar za mano, fanta!" jtir . Sla sva v dvoranico naše valete r-ai' >n zagledala njegovo srajco pod V sjropom, na muholovcu. Potem fj ie pri meni počakal, da mu je ^oja mama srajco oprala in zlikala, šele nato si je upal prikazati doma zrel, z zrelostnim izpitom.
Jeseni sem torej nepoučen, neodločen in vznemirjen stal v avli Oni verze, ko me je ogovoril pristni študent:
»Kam se boš vpisal, brucek?« »Na medicino ali na strojno!« »Zelo podobno! Pa imaš denar la prebivanje v Zagrebu, ker pO' strojne in medicinske v Ljubljani ml' ni?« jz4' itjQ.
la
pc
»Nimam.«
»Pa daj filozofijo! Najbolj se splača slavistika, ker ima dobre prfokse in knjige zastonj.«
»Bi pa slavistiko, če je res tako!«
»Čisto res in če greš z menoj gor, boš lahko takoj opravljal sprejemni izpit.«
Pustil me je pred nekimi vrati in se kmalu vrnil, češ da lahko vstopim. Za katedrom je sedel suh in bradat ukrivljenec kljukastega nosa in vodeno hladnih oči. Ko me je vprašal, kako se pišem, sem videl, da ima več zob gnilih kot zdravih. Ob njem sta bila dva mlajša spraševaka in srednji je začel:
»Zakaj si zbral slavistiko?«
»Rad imam pesništvo, dramo, prozo in sploh...«
»Torej znaš lagati, kar sploh ni slabo, če boš pisatelj! Bi nam povedat kaj o Prešernu?«
»V vsej gimnaziji ga nismo obravnavali, ker je v šesti prišel
ort nit',
; si ka,
gl h je
>el'
Iz starih listov
^ Krašnje.
Sliši se sem ter tje, da nekaki šolmaštri in lerarji grajajo to in uno, 'r ravno nikakoršnje graje ne zasluži. Tako postavim, ni dolgo, kar je neki tako imenovani lerar zakrožil: »Slovenska Špraha je za kmeta.« Nehote je prav povedat, ker res je, da je kmetu slovenski, le dovenski jezik potreben, kar tudi kmet sam spozna, pa tudi želi, da bi Sc pravična reč že skoraj uresničila, ter se vpeljal domači jezik saj ,0Uko v pisarnice, da bi gosposke kmetu v njegovem jeziku dopiso-l’G/e, ne pa v plujem
Tudi se še najde pri nas sem ter tje kak modrijan, ki misli, da slovenski jezik bi le zato radi vrnili v šole in pisarnice, da bi nemščino hitro popolnoma zaterli, kar pa pošten Slovenec še nikoli ni mislil. Mi fe želimo toliko pravice za svoj jezik, kakor je imajo že vsi drugi navadni jeziki po svetu.
Učiteljski tovarš 1862, str. 144
h Savske doline.
Minuli so šolski prazniki, in dečki in deklice tekajo- v šolo, si nabirat, kot čebelice, za življenje potrebnih ved, in se navzeli žlahtnega Juha, kateri da človeku pravo veljavo. Če pogledam mlado družbico nedolžnih otrok, se mi nehote vrinejo misli: To so dravesca, ki jih moram izrejati, da bodo postale krepke drevesa in rodile obilno . Žlahtnega sadu. Ali mi pride na misel, kar je neki šolski vodja novemu -j nčitelju ob kratkem rekel, ko ga je pervikrat v šolo pri peljal: »To je naj dražje in naj imenitniše blago, ki Vam ga cerkev in deržava ‘Zročuje; blagor Vam, ako se iz med teh malih nobeden ne pogubi!« IJeka groza prešine človeka pri takih mislih; zraven pa tudi čuti, da učitelje-v stan ni tako zaničljiv, kakor ga nekateri z nogami teptajo. Že s>ari Virgil je rekel: Kogar so bogovi sovražili, so ga odgojitelja naredili. Kolikokrat sem slišal učitelja milovati, ker more vbijati se pri 'ako nerodnih otrocih, in marsikateri je že zraven pristavil, da bi bil rajše za to ali uno, kot za učitelja. Vselej so se mi pa take besede Pzeneslane zdele, da bi bil mogel molčati; zavernil sim jih spodobno, Ja namreč učitelj ni kriv, če so otroci nerodni, ampak večjidel nerodnost starišev je kriva.
Za moj del se mi zdi bolj blago opravilo otroke odgajati, kot z živino °praviti imeti, ljudi dreti i.t.d. Vse, kar poštenega učitelja hudega Zadene, vzrok so nerodnosti drugih; če pa on to poterpi, mislim, je bolj blago ravnal, kakor, ko bi bil sam neroden. Svet je in je bil o poklicu Učiteljskem narobe misel...
Učiteljski tovarš 1862. str. 375-376
h savinske doline
Res je, da je dosti takih, kateri terdijo in posili hočejo, da otroče Precej ko v šolo stopi in ga učitelji nekoliko lepšega obnašanja privadi, Že ob enem mora rudi vse druge znanosti umeri in znati. Dosti jih je, ki a\Hr0^a Pošiliai° v’ š°J0 samo zavoljo nadlege, da mlajšim doma ne 1	M da se jim spod nog spravi; precej ko je pa otrok v šolo
Zapisan in večkrat le samo šolski prah povoha - se starši ne brigajo Jovolj zanj in na otroka že poprej malo, potem pa nič ne pazijo, če: sej hodi v šolo! Učitelji naj po tem čudeže delajo, in na enkrat iz otroka d e£ako podobarju iz lipovega debla ali štora - lepo podobo izobrazijo. ^ Dosti se govori, malo ali nič pa stori; šola na deželi ne bode vspeha . uriela, dokler se bodo postave samo dajale, ne pa spolnovale, in dokler "oriši ne bodo podpirali učitelja. Zastonj je r šoli praznemu zidovju favoriti... Gotovo moral bi učitelj pri svoji borni plači še plačevati , J s}'°jega žandarma, ki bi otroke r šolo gonil. - Dolgo že serkama čisto ■, luho, kateri se pravi »potrplenka«, in dolgo si že mažemo boleča pleča Z mastjo »Geduld« in čakamo, da se preženejo tanini oblaki in da se lani odpre zagrinjalo, za katerim je skrita naša boljša prihodnost, toda Upanja ni kaj veliko.
Učiteljski tovarš 1869. str. 93
Od kočevske meje. (Čema šola).
Včasih so pravili, da je r nemškem Gradcu černa šola, v kteri uče Ponoči od 11 do 12 ure. Ali so bili ljudje, ki so se v rej šoli učili, čemi, uti je bil nauk čern ali so bile učilne sobe Černe, ali kaj je bilo tam žfrno. nam zgodovina ne pove. Zaslovela pa je zopet po svetu neka žerna šola. ki po vsi pravici zasluži černi pridevnik. Ta šola že devet let ^ nJ b'la pobeljena; v šolskih sobah je bilo bolj černo, kakor v kuhinji. M le pretečeno leto se je dobilo toliko apna, da so pobelili učilne sobe; Jfugo pa je še sedaj, kakor je bilo. černo, - tedaj še sedaj černa šola. pi ^ "udi druga oprava pri tej šoli se vjema s čemim pridevnikom. Bleda .1 'una po noči skozi zaperta vrata sije v vežo. in gleda, kako nektere živalce.na dolgih in nitkih nogah plešejo in svoje burke uganjajo. Ta žerna šola je v kraji, kjer nemški Kočevar belemu Kranjcu podaja si’ojo delavno roko - v Čermošnjicah. - Nomen, omen.
Učiteljski tovarš 1868. str. 62
kbira
tATJANA HOJ AN
profesor Vodnik do razsvetljenska, Koblar je pa v sedmi nadaljeval z Levstikom.«
»To bomo raziskali na banski upravi in na ministrstvu za uk in bogočastje! Pa poskusimo nekaj lažjega! Zakaj Prešernova kahla nima roča? Obraz te izdaja, da nimaš pojma, kako sta se za ka-hlo stepla oba prešernoslovca Žigon in Kidrič, da je zato zdaj brez roča!«
»Nekaj sem slišal o tem!« sem ječal.
»En drek si slišal! Pa zapoj državno himno!«
Šele zdaj se mi je posvetilo, da sem najbrž nasedel starim bajtam in sem pač zapel Bože pravde. Komisija je strumno vstala in preglasil me je smeh s hodnika, kjer se je nabralo polno študentov, ki so vsi vedeli, da se Ivan Rob spet z bruci zabava.
Poskusni zajček
Diploma na filozofiji je imela samo tri izpite, k prvemu se je smelo šele po dveh letih in bilo je treba odgovarjati profesorjem: Radojčiču in Kosu za zgodovino, Šturmu za francoščino, Nahtigalu za ruščino. Po dveh letih, so me sošolci pregovorili
»Ti nimaš treme. Javi se k izpitu, da bomo natanko zvedeli, kaj sprašujejo. Prava figa, če telebneš! Saj ga smeš opravljati trikrat!«
Žrtvoval šem se, in preden sem vstopil v obdelavo k zgodovinarjema, mi je v veži starejši študent svetoval:
«Če ti ne bo šlo, povej, da si se učil po knjigi Zgodovina Srbov, ki jo je spisal Šedivi!«
V velikanski sobi sta me pričakala oba spraševaka. Pri Kosu sem kar dobro izmencal sveto
čel premetavati po stolu, nato me je hitro in na kratko nabodel Z boji za Zadar ter odslovil. Ko sem bi zunaj, je prišel za menoj dr. Milko Kos in mi razložil:
»Gospod kandidat! Šedivija mu ne bi smeli omeniti! Ste nasedli kakšni stari bajti?«
Naslednji dan sem kar lepo opravil pri dr. Šturmu, zadnji dan sem se pa proslavil, da se je o mojem izpitu še dolgo govorilo. Na vrsti je bil dolgobradi učenjak dr. Rajko Nahtigal, ki mi je dal brati in prevajati rusko besedilo z naslovom Bela. Za silo sem prebral, za malo slabšo silo prevedel, potem pa je profesor vprašal:
»Zakaj ima Bela v naslovu trdi e namesto mehkega?«
Nahtigal je bil uvideven. Takojšnjega odgovora ni pričakoval in začel je nekaj brati z desnico v bradi. Minilo je že kakšnih sedem minut, ko se je spomnil, da moram odgovoriti. Žazrl se je vame in z nasmeškom ponovil, kako in kaj je s tem trdim e-jem v Beli in sem smelo odgovoril:
»Ta trdi e je tiskarski škrat!«
Profesorju ja padla knjiga na tla, vstal je in odvihral skozi svoje vrat vse do asistenta. Medtem je vpil:	»Sramota! Predrznost!
Škandal! Kdo je ta tip?« Nato je pritekel k meni asistent Bizjak, me pospremil do vrat, jih odprl in spregovoril, da so slišali vsi zunaj čakajoči:
»Zapustite že te svete znanstvene prostore!«
S treskom je zaloputnil vrata, mene so obstopili radovedni čakajoči, nekdo mi je ponudil in prižgal cigareto:
»Da se boš pomiril! Kaj sta imela s starim?«
»Podivjal je zaradi trdega e-ja!«
Skok v novo leto. Hitrejše od spretnega moža pa so nove cene in inflacija. In lep nasmeh, prosim!
Hemo, rimske naselbine in ceste po Sloveniji, Radojčič se mi je pa za začetek predstavil, ker me še ni videl v seminarju. Čeprav je bival Že 16 let v Ljubljani, ni nikdar spregovoril slovensko. Že pri prvem vprašanju me je ustavil, ko je šlo za letnico kralja Bodimo. Mož je nasršil obrvi in me vprašal:
»Odakle vam to?«
»Iz Zgodovine Srbov, od Šedivija!«
»Šediviiiii!« je zacvilil in se za-
»Pa kaj ga je tako razjezilo, da je pritekel vse do proseminarja?«
»Najbrž ga je zjutraj žena nabila!« se mi ni dalo razlagati, fant je pa odkimal in rekel:
»Ni ga nabila!«
»Kako pa veš?« me je zanimalo.
»Ker sem njegov sin,« me je potrepljal prav prijazno. Študent Orel, že absolvent slavistike, je nato vsem in meni razložil, da je trdi e zato, ker Bela ni rusko, ampak tatarsko ime.

Mladega konjiča navajajo na red in delo. Uspešna kmečka pedagogika.
satira
humor
Črno na belem_________________________________________
Po starih zapisnikih brska Berta Golob
Opozori naj se učence, da se ne smejo sanjkati pod Lipo, ker hodijo tam ljudje, zlasti pa na noben način po Ave Mariji.
22. 1. 1937
Ta prometnovzgojni ukrep se mi zdi več kot primeren. Kolikor se spominjam, je bilo nekdanje čase sankanje divji šport, ki seje dogajal predvsem na klancih. Tudi jaz sem se ga udeleževala. Šlo je kot z raketo. Imenitno sem usmerjala sani, tako da so se z menoj radi vozili tudi drugi. Spomin na sani, pravzaprav kar neke vrste pogojni refleks, mi je pomagal, da sem kasneje laže naredila šoferski izpit; ne sicer prvič, ampak sem ga!
Časi so se zelo spremenili, in to na veliko škodo sankanja. Izrinjeno je s cest na bregove, vendar tam ni ne zanimivo ne uspešno, ker se sani udirajo v sneg. Ceste pa komunala pospešeno spreminja v brozgo.
S prometno vzgojo zganjamo v šoli precejšen vrišč. Naj omenim samo kolesarski izpit. V učilnicah se od časa do časa pojavi pravo kolo in vpričo njega učence zaslišujejo o najrazličnejših predpisih. Zmeraj sem vesela, da učitelj(-ica) ne pokliče tudi mene, ker bi zanesljivo odgovorila napačno. Niti slovenskih imen za dele kolesa ne znam dobro. Vem pa, zakaj so štanga, balanca, feltna in ketna. Tudi kolo, priznam, mi je vsaj malo pripomoglo do spretnosti v avtomobilizmu. Še v šolo sem se vozila z njim. Tam okrog leta 1947 so bila taka dejanja kar prestižnega pomena. Višje sem kotirala s svojo na črno izdelano ropotuljo, kot se to zdaj dogaja mercedesom.
Deset let poprej je čutil šolski preglednik sveto dolžnost opomniti učitelje, naj se ob sklepu šolskega leta učencem zabiči, da se bodo v počitnicah dostojno vedli v cerkvi, pri kopanju i. t. d. Zlasti naj se jih pa opozori na vljudno pozdravljanje tujcev. Pojasni naj se jim tudi cestni red.
Iz tega sklepam, da so celo plavalni tečaji precej pozna iznajdba, najbrž pa posledica kakega preveč vnetega kopanja, ki se je za marsikoga končalo globoko pod vodo. Voda je vrag, to vem iz svojih izkušenj. Tudi jaz sem se zaganjala v Savo, vendar nisem upala odriniti kam daleč od brega, ker je tam zmanjkalo vej. Tujcev nisem srečala nikjer, zelo sem se pa veselila, da bomo v šoli kupili zamorčka, in to za papirčke od čokolade, ki smo jih v ta namen prinašali gospodu katehetu. O cestnem redu tudi ne vem nič konkretnega, fz Tržiča v Ljubljano je vozil zasebni avtobus, in če sva z očetom čakala za cesto in vozniku namignila, da se želiva peljati, nama je takoj ustavil. Danes je ta prijaznost rezervirana samo za srčne prijateljice voznika ali sprevodnika. To vem kot priča.
Zastran cestno-prometnih reči je bilo v tem stoletju že veliko direndaja. Kaj neki bo s kolesarskim izpitom? Ali bo ostal v zagotovljenem programu ali bo, zdaj ko se že šepeta o možnih privatnih šolah, prestavljen iz družbenega sektorja v zasebni?
TONI GAŠPERIČ
Dobro so obveščeni
I   -J ”    	v. _ . _ , I J l 1 I l 111UJ > I * I l 1 1 1 VZ1 j I 11
davno urejene. Poglavitni problem je pitna voda. Primanjkuje jo, ko je suša, pipe so suhe, ko je dovolj dežja. Repiškim vodovodarjem ni nebo nikoli naklonjeno, Repičani hodijo zato naokoli neumiti, rumenih zob, v neopranih srajcah in gatah. po kuhinjah se jim valja umazana posoda, iz angleških sekretov pa jim smrdi, kot da imajo še vedno stranišča na štrbunk. Repiška mularija je vesela, da se ji ni treba umivati, učitelji pa se bojijo, da bo izbruhnila griža, kolera, malarija ali da se bodo zaradi nesnage pojavile črne koze, tifus ali celo kak primerek aidsa. Pomagati skušajo gasilci s cisternami, a kaj, ko vode nimajo kam vlivati, saj so Repičani zasuli vodnjake, kajti povojna repiška oblast jim je zagotavljala dovolj pitne vode iz vodovoda, ki so ga zgradili brigadirji, slavnostno pa ga je odprl tovariš Zupan na sam občinski praznik. Odgovorni vodovodarji pa vedo povedati, da je zajetje pod Zeleno goro preslabo, da so cevi luknjičave, kajti v zemljo so namesto novih polagali stare, nove pa so odpeljali na gradbišče, kjer si je gradil bajto neki repiški občinski veljak.
O pomanjkanju vode in o težavah v zvezi s tem so Repičani že stokrat obvestili tovariša Župana. Rekel jim je:
»Vem. da ni vode in tudi razumem vas.«
Na komunali so jim rekli:
»O pomanjkanju vode nas ni treba obveščati, ker vemo, da vode ni.«
Tovariš Rdečnik se je izmotal z besedami:
»Na komiteju smo že trikrat razpravljali o tem. Ugotovili smo le to, da vode ni.«
Tovariš Sezedelejevič se je skušal približati krajanom s stavki:
»Na predsedstvu najmnožičnejše organizacije nam ni neznanka, da vode ni. Delamo na tem. Podpiramo vse, ki stremijo za tem, da bi voda bila.«
Tovariš Puškič je bil udaren:
»Če bi kaj pomagalo, bi šli še enkrat v hosto. Toda tudi v gozdu ni vode.«
Tovariš Sindikalič jih je odpravil z besedami:
»Vemo, da vode ni, saj nam je o tem poročal tovariš Rdečnik. Ne gre. da bi dvomili v njegove izjave.«
Tudi tovariš Mladič je vedel, da vode ni. Rekel je:
»Lahko vam samo povem, da vem, da vode ni.«
Jožič Repič, neposrednik, je ves ta cirkus okoli vode komentiral z globokimi mislimi:
»Lepo je, ker vsi vedo, da vode ni. toda s to ugotovitvijo si niti ksihta ne morem oprati. Ne sebi, ne tovarišu Županu, ne tovarišu Rdečniku in drugim, da bi jim potem lahko v ksiht povedal, kaj si mislim o takšni oblasti.«
ŽELITE VIDEOKASETE ŠOLSKIH ODDAJ?
Počasi nam bo, upam, prešlo v navado, da bomo med jesenskim in pomladanskim sporedom šolske televizije lahko uresničevali želje, ki so jih izrazite šole med letom. To pot je bilo največ želja za filmsko vzgojo in računalništvo ter robotiko. Oboje smo uvrstili v spored, filmsko vzgojo celo tako, da smo presegli okvire šolske televizije; tovrstne oddaje so na sporedu vsak dan. Tako se bo zvrstilo vseh šestnajst oddaj s kratkimi filmi vred in njihovimi ustvarjalci.
V letu 1988 je šolska televizija prikazala 182 oddaj s 4860
minutami sporeda. Zaradi omejene vsote denarja, ki ga je imela Izobraževalna skupnost Slovenije na voljo, smo morali črtati nekaj nizov oddaj - to pa je velika škoda, predvsem za razvoj naše didaktike. Didaktični napotki niso izšli, čeprav so bili napisani. V tem letu je RTV Ljubljana financirala tista sredstva, ki so bila potrebna, da se ne zniža letno število oddaj. To je bilo smotrno tudi zaradi tega, ker smo precej oddaj pripravili že lani in jih je bilo treba letos samo predvajati. Zdaj ko to pišemo, še ne vemo, koliko denarja bo zmanjkalo, in vprašanje je, ali bomo jeseni še lahko gledali oddaje, namenjene šolam.
Drugi del novic bi bil lahko bolj vesel. Sporočiti moramo
namreč, da se učitelji zmeraj bolj zatekajo k medioteki - Pionirskemu domu, in si sposojajo videokasete, ki jih niso utegnili posneti ob predvajanju televizijskega sporeda.
Pionirski dom zdaj še lahko posodi ali proda 130 šolskih oddaj 30 super-osem filmov, več kot 800 16-milimetrskih filmov in tako prevzema vedno več nalog osrednje medioteke. Vsako leto pripravi tudi video tečaje.
Žal pa ugotavljamo, da lahko skupaj s šolsko televizijo umre tudi ta nanovo rojena slovenska medioteka.
MAKO SAJKO
Med zimskimi počitnicami bo poseben počitniški spored, ki ga bomo še objavili.
JANUAR
Torek, 14. 2.
ob 10.
ob 16.
Četrtek, 12. 1.	ob 10.	Računalništvo in robotika:	Traja		
		Stroji vrhunske tehnologije Naravoslovje:	26'	Sreda, 15. 2.	ob 9.
		Raziskava umiranja (gozdov)	12'		
		Angleški jezik: Angleščina v pravljici - Pepelka	20'	Četrtek, 16. 2.	ob 10.
Filmska vzgoja bo izjemoma predvajana vsak dan dopoldne, zato bo imela nekoliko premakljiv čas, ki					ob 16.
bo odvisen od drugega sporeda.		Za natančno spremljanje bo treba slediti dnevnim objavam TV		Petek, 17. 2.	
sporeda. Popoldne filmske vzgoje		ne bomo ponavljali.			ob 9.
FEBRUAR				Ponedeljek, 20. 2.	ob 9.
Filmska vzgoja: Ponedeljek, 6. 2.	ob 9.	Kaj je film, I. del: UVOD V FILMSKO	Traja	Torek, 21. 2.	ob 10.
		USTVARJALNOST in kratki film KOLEDNIKI	59 TO"		
Torek, 7. 2.	ob 10.	Kaj je film, II. del: O FENOMENU IN TEHNIČNIH OSNOVA FILMA in kratki film PLAT ZVONA	51'20"		ob 16.
	ob 16.	Naravoslovje: Šola v naravi	20'		
		Safari v mestu 1/6 Računalništvo in robotika	26'	Sreda, 22. 2.	ob 9.
Sreda, 8. 2.	ob 9.	Kaj je film, III. del: IZRAZNA SREDSTVA FILMA - SLIKA in kratki film POBERI DENAR	53T3"	Četrtek, 23. 2.	ob 10.
Četrtek 9. 2.	ob 10.	Kaj je film, IV. del: IZRAZNA SREDSTVA FILMA - GIBLJIVA SLIKA in kratki film OBČAN URBAN	56'50"		ob 16.
					
	ob 16.	Poklicno usmeijanje: Vzdrževalec	2605"		
		Naravoslovje: Safari v mestu 2/6	26'	Petek, 24. 2.	ob 9.
		Risanka	7'		
Petek, 10. 2.	ob 9.	Kaj je film, V. del: IZRAZNA SREDSTVA FILMA - SPREMLJAJOČA SE SLIKA IN KRATKI FILM		Ponedeljek, 27. 2.	ob 9.
		POSLEDNJI PEŠEC	49'25"	Torek, 28. 2.	ob 10.
Ponedeljek, 13. 2.	ob 9.	Kaj je film, VI. del: IZRAZNA SREDSTVA			
		FILMA - PROSTOR V FILMU in kratki film PROJEKT KAMERA	5010"	Četrtek, 2. 3.	ob 10.
Kaj je film, VII. oddaja:
IZRAZNA SREDSTVA FILMA
- ČAS V FILMU in kratki film SLIKAL	51'30"
Poklicno usmerjanje: Elektroenergetik	25'20"
Naravoslovje: Safari v mestu 3/6	26'
Računalništvo in robotika	6T5"
Kaj je film, VIII. oddaja: IZRAZNA SREDSTVA FILMA - FILMSKA MONTAŽA in kratki film PIKNIK V NEDELJO	60'50"
Kaj je film, IX. del: FILMSKA IGRA in kratki film REVOLUCIJA	55'50"
Poklicno usmeijanje: Logoped	31'30"
Naravoslovje: Safari v mestu 4/6	26'
Kaj je film, X. del: FILMSKI IGRALEC in kratki film STRUPI	58'
Kaj je film, XI. del: IZRAZNA SREDSTVA FILMA -ZVOK V FILMU in kratki film
PLAMEN V DVONOŽCU	52'
Kaj je film, XII. del: FILMSKE VRSRE, ZVRSTI,
ŽANRI in kratki film POGLED STVARI	62'30"
Poklicno usmeijanje: Poklic v tekstilni industriji (Tekstilna industrija Slovenije gre v korak s časom)	23'55"
Naravoslovje: Safari v mestu 5/6	26'
Risanka	8'
Kaj je film, XIII. del: Faktografski ali dokumentarni film - in kratki film JUTRIŠNJE DELO	62T5"
Kaj je film, XIV. del: IGRANI FILM in kratki film PODOBE IZ SANJ	59	06'
Poklicno usmeijanje: Ribič (Ribiči, noč in dan)	23T8"
Naravoslovje: Safari v mestu 6/6	26'
Računalništvo in robotika
Risanka	8'10"
Kaj je film, XV. del: ANIMIRANI FILM in kratki film KRAS 88	55'10"
Kaj je film, XVI. del: UVOD V FILMSKE STILE in kratki film ZMAGA	59'
Računalništvo in robotika	pribl.	30'
Vojna zvezd	pribl.	30'
Logika - Matematični izlet v neznano	49'30"
Računalništvo in robotika	pribl.	15'
• 40-letnica Pedagoške akademije v Ljubljani
Svoj jubilej je Pedagoška akademija delovno počastila z zajetnim zbornikom, v katerem so predstavili učitelji te šole svoj pedagoški, publicistični in raziskovalni potencial. Nedavno je bil še slavnostni del te obletnice. Dekan akademije, mag. Ivan Justinek, je prejel dekanske insignije, zaslužni pedagogi pa državna odlikovanja, zlate, srebrne in bronaste plakete ter posebna priznanja Pedagoške akademije. Zlato dekansko verigo je akademiji podarila tovarna Stol iz Duplice pri Kamniku. Res, zgledna mecenska poteza.
ZBORNIK POSVETA OB 30-LETNICI ENOTNE OSNOVNE ŠOLE
Izvršni odbor Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije se je odločil, da bo celotno gradivo posveta ob 30-letnici enotne osnovne šole, ki je bil v Ljubljani 27. in 28. 9. 1988, izšlo v posebnem zborniku.
V zborniku bo objavljen uvodni referat dr. Franca Strmčnika, prispevki udeležencev, razprave in poročila o delu posameznih skupin. Tako bo v zborniku objavljeno dragoceno strokovno in študijsko gradivo z različnih področij in dejavnosti osnovne šole, sodobna in aktualna znanstvena in strokovna dognanja ter prikazana različna in raznolika prizadevanja, pozitivne rešitve in dileme. Zbornik bo obsegal okoli 450 strani in bo izšel konec februarja 1989. Toplo ga priporočamo pedagoškim delavcem, osnovnim šolam ter strokovnim, kadrovskim in drugim organizacijam, ki se ukvarjajo s problematiko vzgoje in izobraževanja. Ker bo naklada zbornika omejena, si ga lahko zagotovite tako, da izpolnjeno naročilnico pošljete najkasneje do 20. 1. 1989 na naslov: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana, Gosposka 3/1. Zbornik vam bomo na podlagi naročilnice poslali takoj po izidu, račun boste poravnali po povzetju (ŽR: 50100-620-107-05-1057111-200433, LB).
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije
K ------------------------------------—--------------------
Šola - organizacija (naslov)
NAROČILNICA
zbornika posveta ob 30-letnici enotne osnovne šole
Nepreklicno naročamo______(kom.) zbornika posveta ob 30-letnici
enotne osnovne šole. Račun bomo poravnali po povzetju.
žig	Ravnatelj - direktor
Ugotoviti je treba, kje vedro pušča, in ga potem seveda tudi popraviti.
Presek 2
V drugi številki Preseka, ki jo krasi slika orkestra Slovenske filharmonije, se nadaljuje zgodba o glasbeni lestvici. To pa ni le zgodba o tonih, ampak nas seznani tudi z verižnimi ulomki, matematična rubrika je tokrat res raznolika. Tu je članek o geometrijski ponazoritvi skrčenja dolžin in podaljšanja časa.
V članku O praštevilih pa nam avtor odgovarja na vprašanji, kako preprosto najti vsa prašte-vila, manjša od danega števila in ali so razlike med sosednjimi praštevili lahko poljubno velike. Bralcem Preseka se obeta še zanimivo branje o Sekciji za alternativno filozofsko matematiko.
OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA
razpisuje prosta dela in naloge
-	UČITELJA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE, P ali PRU, z:
nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek 1. 2. 1989
-	UČITELJA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE, P ali PRU, V
določen čas s polno delovno obveznostjo - nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu od 24. 4. do 30. 6. 1989
-	UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE ali FIZIKE IN TEll
NIČNEGA POUKA, P ali PRU, za določen čas s polno delovH1 obveznostjo, od 1. 2. do 30. 6. 1989
-	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na enoti Studenec, *
določen čas s polno delovno obveznostjo - nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu od 30. 1. do predvidoma 30. 6. 1989'
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev i1 s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na našlo' Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica, 68290 Sevnica, Trg svobode 4* O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh.
Razpisna komisija pri svetu
OSNOVNE ŠOLE MARJAN NOVAK-JOVO Ljubljana - Vič, Nanoška 2
razpisuje na podlagi 109. člena Statuta Osnovne šole Marja" Novak-Jovo
POMOČNIKA RAVNATEUA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o o$' novni šoli in Družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanj" kadrovske politike na območju ljubljanskih občin:
—	biti mora učitelj, šolski svetovalni ali strokovni delavec
—	imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnet" delu,
—	biti družbeno-politično dejaven in imeti pozitiven odnos do dru? bene lastnine in samoupravljanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavl razpisa s pripisom »za razpisno komisijo«.
Mandatna doba je 4 leta. O izidu razpisa bodo kandidati obveščen1 v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
ki je reševala problem o uravnoteženju kocke. Vsi ti članki ponujajo tudi naloge, ki jih je v drugi številki Preseka kar nekaj. Objavljene so tekmovalne naloge osnovnošolcev za srebrno in zlato Vegovo priznanje, pa tudi druge, sestavljene posebej za Presekovce.
Fizike bo morda zanimal članek o dogodku v ploščatem kon-' denzatorju, astronome pa napotki za merjenje višine Severnice. Astronomi nam sporočajo žalostno novico, da nas je zapustil prof. Pavel Kunaver - astronom amater, ki ga poznamo po mnogih člankih in knjigah.
DUŠICA BOBEN

irosvetni delavec
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet CZP Prosvetni delavec: predsednik Vladimir
Tkalec , Tea Dominko, Marjana Kunej, Jože Miklavc,
Vida Nered, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Stanko Šimenc, Slava Šarc.
Direktor: Stanko Šimenc.
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Stanko Šimenc, Marija Velikonja, Majda Vujovič.
Uredništvo:	Stanko Šimenc,
glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za leto 1988 znaša 12000 din za posameznike in 20000 din za organizacije. Za* upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 9000 din na leto.
Posamezna številka stane 800 din.
Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČTP Ljudska pravica, VI) ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega korrii’ teja za vzgojo in izobraževanj® je časnik »Prosvetni delavec"j prost temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 3® člena zakona o obdavčevanj11 proizvodov in storitev v prom6' tu).