PoStnlni platina v gotovini. Izhaja vsak tonk, Četrtek In soboto. Cene posamezni it. Din —*n«.. TRGOVSKI LIST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO im --------------------------- Lloljska Knji™10*' . . — naca m toH m v Ljubljani T A al1bk» 1 Orednlltvo In npravnlitvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopiai se ne vračajo. — Št. pr! č J pijana - St. telefona 552 Naročnina za ozemlje SHS: letno D 90—, za pol leta D 45’—, za četrt leta D 22 50, mesečno D 7 50, J'" LETO V. LJUBLJANA, cine 21. novembra 1922. ŠTEV. 1B<>. List stane oin. 120.— polletno Din. 60.— četrtletno Din. 30.— mesePno Din. 10.— posamezna štev. Din. 1.— . 2. za inozemstvo: celoletno Din. 150.— Trgovci, industrijalci in obrtniki! Današnjemu listu prilagamo pri-glasnice /.a subskripcijo delnic naše trgovsko-industrijske delniške družbe Merkur*. Tvrdka, ki je lastnica našega edinega slovenskega strokovnega lista, si je zgradila v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici lastno veliko tiskarno, ki je povsem najmoderneje urejena in bo lahko vspešno konkurirala s podjetji te vrste. Najnovejši stroji raznih tipov in velikosti so že vsi dospeli ter so že deloma montirani, tako, da se bo lahko začelo s tiskanjem, če ne bo posebnih, nepredvidenih ovir, že najkasneje januarja meseca prihodnjega leta. Trgovci, industrijalci in obrtniki, poživljamo Vas ter apeliramo na Vašo stanovsko zavest, da nam čimpre-je pošljete podpisane priglasnice. »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d. Slovenski trgovec in tuje zavarovalnice. Kakor je za posestnika, kmetovalca, obrtnika in industrijalca važno zavarovanje njegovega premičnega in nepremičnega imetja, ravno tako mora vsak razumen trgovec polagati veliko važnost, da pravilno, pravočasno in zadostno zavaruje svoje zaloge v trgovini, kakor v skladišču proti požarni škodi, proti vlomski tatvini itd. Ne mislimo se danes obširneje pečati s tem vprašanjem kot takim, ker nameravamo v eni prihodnji naši številki obširneje obravnavati stališče, ki ga mora zavzemati slovenski trgovec napram zavarovalnemu vprašanju. Razpravljati hočemo danes samo o nacionalizaciji tujih zavarovalnic, ki so si na žalost naše narodne zavednosti pridobile koncesijo v naši državi. • ^.a epkrat omenjamo le nacionalizacije) italijanske družbe Riunione Adriatica di sicurta in Trieste, ki je dobila dne 18. septembra 1920 koncesijo od ministrstva za trgovino in industrijo št. VI, 918, pod njenim pravilnim imenom Riunione Adriatica di Sicurta in Trieste . Vendar pa je bila ta družba naknadno dne 8. julija 1921 vpisana v trgovski register pod gorenjim imenom in z dostavkom: Jadransko osiguravajuce društvo v Trstu, ravnateljstvo v Zagrebu. Kakor je slovenski javnosti zna-■'10, je ravno ta italijanska družba v Trstu najbolj pospeševala fašistov-sko postopanje napram našim slovenskim bratom v Primorju, katerim so od gornje družbe plačani fašisti zažigali naše narodne domove med primorskimi Slovenci. Opozarjamo tedaj odgovorne faktorje, da se prepove tej italijanski družbi rabo potvorjenega imena: Jadranska zavarovalna družba vsled česar naj se tudi odstrani na njeni pisarni tabla z potvorjenim napisom. Tudi bi bilo v interesu države, da bi se odgovorni činitelji prepričali ali izpolnjuje gornja družba vse one ministrske naredbe, ki se tičejo zavarovalnic t. j., da vodi vse knjige in izdaja vse police v enem od treli državnih jezikov. V enem izmed ljubljanskih dnevnikov bilo je že pred kratkim javljeno, da se trudi omenjena fašistov-ska družba za to, da bi ji mestna občina ljubljanska prodala svojo parcelo na voglu Aleksandrove ceste in Tomanove ulice. Upamo pa, da se prestolica Slovenije ne bode nikdar tako daleč spozabila in prodala svoje zemljišče družbi, s katerim denarjem so italijanske tolpe požigale imetje naših *pod itali janskim jarmom trpečih primorskih bratov. Namen je popolnoma prozoren, zakaj rabi italijanska družba v naši državi« nepravilno ime Jadranska zavarovalna družba , ker hoče preslepiti iiaše neinformirano iri nezavedno občinstvo, češ, da je to narodna inštitucija. Vsak slovenski trgovec, ki plačuje zavarovalne premije gornji faši-stovški družbi, podpira istočasno importiranje italijanskih in nemških uradnikov v zavarovalno stroko, ker so tako v Ljubljani, kakor tudi v Zagrebu nastavljeni večinoma tujci, namesto tla bi domač uradnik dobil potrebno mesto. V tej zadevi so obširneje pisali razni zagrebški listi in opozorili hr-vatsko javnost, da je narodno izdajstvo, kdor sklepa z gornjo družbo pogodbe in s svojim denarjem ojačil je v naši domači državi italijanski kapital. Pričakujemo, da bode tudi slovensko trgovstvo izprevidelo, da je njihova narodna dolžnost pokazati italijanskemu podjetju hrbet in podpirati samo resnično domača zavarovalna društva in s tem omogočati potrebni razvoj ^domačih podjetij. Vinko Šarabon: Japonska deželna razstava. Geografa in ekonoma, ki sledi razvoju japonskega življenja v zadnjih osemdesetih letih, bo gotovo zanimalo poročilo o japonski deželni razstavi, ki ga prinaša Neue Zii-richer Zeitung 3. novembra 1. t. Datirano iz Jokohame koncem avgusta. Razstava se je imenovala Tokijska mirovna razstava in bi se bila imela vršiti, kakor pravi ime povodom mirovne slavnosti. A leta po vojski so bila na Japonskem leta izobilja; obrt in trgovina sta se silno dvignili in bogato želi, zato nihče ;ia razstavo ni več mislil. Vprizoritelji so razglasili njen namen: pospešiti hoče napredek narodne industrije in dvigniti so-cijalno in duševno življnje naroda. Namenjena je bila torej v prvi vrsti Japoncem, a bila je prav tako poučna tudi za tujca. Prvi pogled na razstavna poslopja v nekem tokijskem parku je odkril takoj glavni znak vsega podjetja: boj med nekdaj in sedaj, med samo-rastlo in importirano moderno Japonsko. Videlo se je takoj in je tudi naravno, da ima »Japonec ne samo v arhitekturi, temveč tudi glede na obrt in obleko veliko boljši okus, če sledi svojemu prirojenemu čutu kakor pa če hoče posnemati tujino. Zanimiva so bila posebno poslopja japonskih kolonij , kojim prištevajo tudi že Mandžurijo, kakor je bilo videti na razstavi. Bogati nazorni materijal je dal natančno sliko do-tične pokrajine, obstojal je iz podob, reliefov, voščenih podob in vseh deželnih pridelkov. Otoka Jeso in Sa-halin sta dala les, ribe in kovine, Koreja poljedelske in mineralne proizvode, eden glavnih eksportnih predmetov Mandžurije je fižol, soja in pa žito, nacijonalni produkt Tormoze, Kafra, se je pa po duhu poznala že od daleč. Diagrami, statistike itd. nas informirajo o razvoju posameznih kolonij, ki se raztezajo od tropičnih pa-cifičkih otokov notri gori do skoraj arktičnega Sahalina. Naselitev Japoncev V kolonijah pa kakor se vidi ni posebno napredovala, kajti 1. 1918 jih je bilo na Koreji samo šele 340 tisoč, to je dva odstotka korejskega prebivalstva, primerne številke za Formozo so 150.000 ozir. štirje odstotki. Škoda le, pravi člankar, da so bile vse te statistike pisane le v japonščini in zato tujim posetnikom večinoma nerazumljive. Tuja industrija je bila videti v Foreigu building-u, torej v tujskem poslopju , kakor pravi prestava. Dosti razstavljalcev ni imela, odlikovali so se avtomobili. Strojna dvorana nam predočuje napredek Japoncev na tehničnem polju. Tudi na Japonskem so časi ročnega dela minuli, delovna moč je postala draga in blago se porabi v velikih množinah. Motorji, stiskalnice in tatve brnijo in vriščijo ves dan; kot gonilna sila služi v veliki meri že elektrika; razen na severnem Sahalinu, ki je pa pravzaprav ruski in so se ga Japonci samolastno polastili — tamo začasno — nimajo nobenih posebnih petrolejskih vrelcev in so se hitro oprijeli elektrike. — Skoro vsaka vas ima že električno razsvetljavo. Začeli ' so tudi že z elektriziranjem državnih železnic in pričakujejo od tega tudi nekatere evropske tozadevne tvrdke ugodna naročila. Relativno zelo veliko prostora vzame kolesarska industri-j a ; priča nam o razširjenosti tega prometnega sredstva, ki je s cestno železnico in avtomobilom Vred izpodrinilo domačo kurumo vozilo, ki ga pelje človeška moč. Le še malo takih tipičnih korum je bilo na razstavi. Dočim so v tujskem oddelku avtomobili ximeli na posetnike veliko privlačno silo, je izstavila japonska industrija samo eno marko, ki je vrhtega še prav malo razširjena. Izredno slabe japonske ceste, visoke pristojbine in carine so zavirale in zavirajo še danes razvoj avtomobilizma, in na Japonskem se uveljavljajo samo avtomobili, ki so dobro in močno zgrajeni ter služijo bodisi kot omnibusi ali pa kot tovorni vozovi; v tem oziru prednjači znani Ford. — Mimogrede omenimo, da zasluži Ford vsak dan 500.000 dolarjev, da znaša njegov bančni konto circa 180 milijonov dolarjev in da cenijo vse njegovo premoženje na dve milijardi dolarjev. Vsa Jugoslavija je vredna po današnjem kurzu kakih 6 milijard dolarjev, toliko torej, kolikor jih imata skupaj Ford in Rok-keseller; če rečemo vsa*, mislimo na polje in travnike, gozde, rudnike, železnice, tovarne, zlato, baker, premog, železo, banke, posojilnice, hranilnice itd. itd., torej popolnoma vse. — Tudi aeroplane že delajo na Japonskem, kaj posbnega pa do danes še niso fabricirali in priznajo tudi japonski časopisi. — Ladijski modeli in karte kažejo razvoj in razširjenje japonskega plovstva, ki je raztegnilo svoje omrežje po vsej zemlji. Za svoj razvoj se ima japonsko plovstvo — kakor sploh vsa japonska industrija — zahvaliti svetovni vojski. — Opozoril bi tukaj, da sem vse to: o razvoju japonske industrij, plovstva, prodiranja po svetu, celo v Evropo, opisal že v Gospodarski geografiji , kjer so posvečene ravno Japonski cele strani, na primer 197 198, 302/303 itd. Čez mirovni most " pridemo v drugi oddelek razstave, ki je izredno mnogovrsten; razstavljenih je okoli 200.000 predmetov, od teh 160.000 pristno japonskih. Zlata jama Japonske, industrija svile, ima svojo posebno dvorano. Statistika nam pravi, da so Japonci takoj razumeli narodnogospodarski pomen te industrije za svojo domovino in jo namenoma tako kvišku tirali, da tvori izvoz surove svile in svilenih tkanin celo tretjino vsega eksporta. Ročnih predilnih strojev kmalu ne boš videl drugje kakor v muzejih, nadomestili so jih stroji v velikih tovarnah. Tekstilni oddelek je brezdvom-no med najlepšimi. Na bajne pravljice nas spominjajo barve in vzorci, saj nudi japonska cesta barvoželjne-mu očesu velikanski užitek. Staro in novo si nasprotuje tukaj še prav posebno in sicer ne samo v blagovnih vzorcih. Bolj nazorno bi tega ne bili mogli pokazati, kakor nam prestavlja stari in novi japonski svet voščena modelna skupina plešočega para; on v fraku, trdem ovratniku in lakastih čevljih, ona v pisanem kimono iz težke svile in japonskih opankah; plešeta najmodernejši ples, gode jima pravtako moderni fonograf. Skupina iz fevdalnih časov nas spominja na dobre stare čase, ko sta vladali še zv estoba in poštenost, kaže nam pa tudi izvir japonskega militarizma. Vrtnarska umetnost izraža bistveno potezo japonskega čutenja: prisrčno razmerje do narave. Z veliko skrbjo in ljubeznijo gojijo miniaturne pokrajine in pritlikava drevesca, z globoko, rekel bi pobožnostjo opazuje Japonec svoje cvetlice. Dvorana umetnosti razkazuje japonske slike ali pa take evropske, ki so jih naslikali Japonci. Japonci sami slikajo najraje razpolo-žajne slike, boja in barve so izborne; evropske oljnate slike pa niso nič kaj posebnega, vendar pa kaže plastika par dobrih glav. Tujcem še najbolj dopade uporabljena umetnost; tu pride nekako do veljave stara Japonska, škoda le, da ti mojstri ume-talne obrti polagoma izumirajo. Moto je pač: bolj ko je enostavna, bolj je lepo, in po tem moto so okrašene te lepe lakaste, porcelanaste in bronaste umetnine, kojih navadni okraski večkrat veliko bolj učinkujejo kakor naše evropske zvite črte. Izražajo upanje, da bo pristna japonščina vtisnila svoj pečat tudi izdelkom na debelo, kar pa do danes še ni zmeraj opaziti. Tudi na Japonskem bi bilo domovinsko varstvo umestno. Razstava mesta Tokio nam kaže njegovo delo na s o c i j a 1 n e m polj u. Ljudstvo poučujejo v šoli, s predavanji in letaki o higijeni, zdravstvene razmere pa zboljšujejo s kanalizacijo. Veliko so že imeli uspeha, kajti epidemije so na Japonskem kljub gostemu prebivalstvu danes zelo redke. Dosti problemov velikega mesta je pa ostalo še nerešenih, tako posebno prometno vprašanje. Japonska hoče biti na vsak način moderna in to sliko modernosti bi lahko izpopolnila statistika o nezadostnih telefonskih zvezah, o čudnih razmerah na pošti in na brzojavnem uradu ter o vedno naraščajočem številu škandaloznih procesov, v katere so člani uradov zapleteni. Še par podrobnosti. Veliko število pivnic piva in ledene kave nam priča o priljubljenosti teh dveh pijač, ki zlasti v mestih čimdalje bolj izpodrivata dosedaj običajni zeleni čaj. Prepoved točenja alkohola mladoletnim osebam je pač tudi na Japonskem vpeljana, čeprav le na papirju — do osenmajstega leta. Moderni Japonec se poslužuje seveda peresa, ki dobiva iz držala dopolnilo črnila. Razstavili so tudi pisalne stroje, kojih uporaba je precej težka, ker je treba poznati par sto pismenk. Japonska stremi za tem, da bi poleg politične neodvisnosti dosegla tudi gospodarsko. Kdor gleda razstavo z odprtimi očmi in brez predsodk, se ne bo mogel dosti načuditi pri lagodni in storilni sposobnosti lega naroda. Posebno še, če pomislimo, da je bila Japonska še pred dvema generacijama srednjeveškofevdalna kmečka država in da je i n d u s t r i j a 1 -ni razvoj, za katerega so porabili drugi narodi več kot sto let, predelala v par desetletjih. Primerjanje s Kitajsko nam ta razmah še bolj pokaže. Seveda pa ni vse zlato, kar se sveti, in to velia še prav posebno za daljni Vzhod. Čeprav so Japonci zelo spretni v posnemanju in prilago-denju, manjka vendar ponarejenemu blagu temeljito predelanje, sicer bi ne bilo treba vseh eksportnih produktov pred izvozom pregledati. — Vprašanje je, če je razstava mnogo pripomogla k povzdigi domače industrije. Dokler ne bo znižanje cen, dosedaj še vedno umetno zadržano, postavilo japonski fabrikat na bolj normalno bazo, bodo še zmeraj raje imeli cenejše in boljše importirano blago, o čemer govori tudi pasivna trgovska bilanca. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljerai}e.) V Sloveniji se nahajajo cementne tovarne v Zidanem mostu, Trbovljah in Mojstrani na Gorenjskem. Tovarna v Zidanem mostu, ki zamore producirati 2400 vagonov letno, ima 185 delavcev ter prodaja cement po Sloveniji in hrvaškem Primorju. Tovarna je last Hrvaške eskomptne banke. Cementna tovarna v Trbovljah je last Trboveljske premogokopne družbe in producira letno okrog 1800 vagonov cementa. Cementna tovarna v Mojstrani na Gorenjskem pa ga producira letno okrog 2000 vagonov. V Dalmaciji se nahaja 5 cementnih tovaren. Cementna tovarna Solin Majdan d. d. »Split je urejena za 20.000 vagonov cementa ter proda navadno okrog 16.000 vagonov. Bila je last dunajske Kreditne banke, ima svoje pristanišče, kjer lahko pristanejo največji parniki. Prodajala je po celi Evropi, v Italijo, Turško, Bolgarijo, Rumunijo, Albanijo, Grčijo, Španijo in Rusijo (v Črnomorske luke). V Aziji je prodajala po vseh lu- kah Male Azije razen tega v Kalkuto, Singapur in Rangon. V Afriki je prodajala v Egiptu, Tripolisu in Maroku. Po Ameriki je prodajala v Rio de Juneiro, Santos, Havano in La Plato. V Avstralijo je prodajala v Melbourne in Sidnev. Kakor ta tovarna, so prodajale tudi ostale dalmatinske cementne tovarne po istih krajih. Tovarna zaposluje okrog 1000 delavcev, ima 64 peči za žganje kamna sistema Dič ter 2000 konj vodne sile. Tovarna je stopila sedaj v zvezo s cementno tovarno v Ral ji pri Beogradu. Dalmacija d. d. za proizvodnjo portlandskega cementa v Kastel šu-čurcu zamore izdelati 10.000 vagonov cementa na leto. Adrija d. d. tovarna v Sv. Kajo pri Splitu je v stanju izdelati 7000 vagonov. Podjetje je last italijanske družbe in ima sedež v Bergamu v Italiji. >; Giljardi in Betici , cementna tovarna v Splitu izdela lahko 2600 vagonov letno. Cementna tovarna v Ravnici pri Omišu, ki je last domačega kapitala, izdela lahko letno okrog 2220 vagonov. Vse ostale tovarne obratujejo s premogom. Vse tovarne rabijo angleški premog ter izvažajo v one kraje kamor Spljet . Naš veliki gospodarski interes bi bil, da bi se naše cementne tovarne prilagodile na uporabo domačega premoga pri izdelavi cementa. Potem bi se lahke o njih reklo, da predelujejo v vsakem oziru domačo surovino in da zaslužijo kot take našo pažnjo v vsakem oziru. Poleg izvažanega cementa izvažajo tudi velike množine surovega lapora in sicer predvsem v Italijo, kjer se iz njega dela cement, ki konkurira našemu domačemu cementu. Lapor, ki je prikladen za vse vrste cementa, se nahaja v okolici Splita v ogromnih množinah, dalje tudi v okolici Hercegnova in v Boki Kotorski. 'Pupina pa se pojavlja v srednji Dalmaciji od Makeroške Kastelade vzdolž cele obale, 150 km daleč se nahajajo plasti laporja — tupine vedno med dvemi plastmi laporja in sicer v različnih morskih višinah. Računa se, da bi lahko okrog 1.5 milijarde ton tupine, kar bi zadostovalo za obrat tisoč- let. Akoravno je kamenolom v glavnem posel za kmete, je treba iz tega vzroka upeljati stalno izvozno carino za tupino, ki mora biti v gotovem odnošaju z italijansko uvozno carino na cement, da ne bi cement, ki se pridobiva iz naše tupine, delal našemu cementu v Italiji konkurence. Vse dalmatinske tovarne cementu so odkazane na izvoz in zato bi jih bilo treba z vsemi močmi vsestransko podpirati, v kolikor se bodo glede kapitala in glede vodilnega o*ob-ja v resnici nacijonalizirale. Ravne tako je treba brigati se, da se osnuje večje število tovaren ter da svojo produkcijo čim najbolj razvijejo. Industrija cementnih izdelkov je zastopana s produkcijo izdelka, ki se imenuje eternit, plošč iz azbesta in cementa ter vlivanih izdelkov iz ce menta in betona. Eternit se producira 1. v mali tovarni v Zemunu, 2. v tovarni v Solinu, ki je last cementne tovarne v Splitu, ki ga bo izdelovala dnevno okrog 3500 m3, dalje 3. Koran d. d. v Karlovcu in 4. Kame-nit d. d. v Laškem. Število teh tovaren se bo po vsem pričakovanju povečalo, ker se poraba eternita zelo širi. To industrijo bi bilo treba podpirati, da bi se razvila tudi v eks-portno industrijo, ker imamo prebitek cementa in razpolagamo tudi z azbestom. v Stragarih v kragUjt vaškem okrožju ter v Južni Srbiji itd. Cementne izdelke izdelujejo Herman Fischer v Osijeku, Steiner in \Vesel v Rumi, Brodska tovarna cementa in lončene robe v Brodu na Savi, Mautner in drug v Požegi, Wa-lošer in Kraus v Djakovem, cementna tovarna v Beočinu, cementna tovarna Girardi in Betici v Splitu, v Zagrebu Ferdinanda Steskega nasledniki Armin Steiner, Vjekosiava Pirotija nasledniki bratje Karnuleti, Janko Grohar, Vinko Ungar, v Čer-nomercu Adolf Miiller, v Ljubljani Jože Zihlar, tovarna cementnih izdelkov itd. Industrijo cementnih izdelkov bo treba po možnosti favori- na mesto železnih izdelkov, keramike in drugih izdelkov, ki se uvažajo iz inozemstva. Iz pravosodne prakse. Obrtno sodišče, Tožitelj je bil pri toženi tvrdki ključavničar z mezdo 18 kron na uro pri osemurnem delu. Glede odpovedi ni bilo dogovora. Dne 7. okt. 1922 ga je toženka brez odpovedi odslovila. Tožitelj je zahteval sodbo, da je toženka dolžna mu plačati mezdo za 14dnevno dobo in sicer za 12 delavnih dni v znesku 1728 kron. Toženka je ugovarjala, da je bila upravičena k takojšnji odpustitvi, ker je pri njej za vse delavce izključena vsaka odpovedna doba. § 11 njenega delavskega reda določa, da se zamore službeno razmerje vsaki čas razdreti brez odpovedi, tako od strani delodajalca kakor od strani delavca. Ta določba nabita je v tovarni na treh mestih in je znna vsem delavcem ter se vsi po njej ravnajo. Tožitelj je priznal, da so taki napisi v tovarni, trdil je pa, da velja to le za navadne delavce, ne pa za kvalificirane delavce, kakršen je on kot ključavničar. Obrtno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo z razlogi, da je po § 72 obrtnega reda delodajalcu in delojemalcu dano na prosto, medsebojno razmerje urediti po prosti volji v okviru zakonitih določb. § 77 obrtnega reda določa, da velja 14dnevna odpoved, če se stranki drugače ne pogodita. V spornem slučaju posebne pogodbe ni bilo, toda v dejstvu, da je bila po toženčevem priznanju v tovarni nabita določba, da velja pri podjetju vsakokratna odpustitev brez odpovedi in da je bila ta določba njemu znana, kar tudi priznava, obstoji tiha pogodba v smislu § 865 o. d. z., ker je tožitelj odločbo molče sprejel s tem, da ji ni ugovarjal in si ni izgovoril odpovedne dobe. Tožiteljev ugovor, da velja z napisi razglašena določba le za navadne delavce in težake je neutemeljen, ker govori razglas le o delavcih v obče in ne dela nikake izjeme. Tožitelj je bil pri tožencu zaposlen v njegovem obrtnem podjetju kot hlapec. Imel je poleg prostega stanovanje in hrane mesečno 1400 K. Dne 5. okt. 1922 je toženec odslovil tožitelja brez odpovedi, vsled česar je zahteval tožitelj za 14dnevno odpovedno dobo na mezdi in odškodnino za hrano po 150 K na dan. Toženec je ugovarjal, da je bil upravičen k takojšnji odslovitvi, ker je naročil tožitelju, da mora tisti popoldan voziti apno s kolodvora, od kojega je moral sicer plačati ležari-no, tožitelj pa tega naročila ni hotel izvršiti. Tožitelj je od toženca ugo-varjeni dogodek priznal, opravičeval se je pa stem, da je na nekem toženčevem stavbišču pustil voz s plohi ter se je bal, da bi kdo kaj od voza ne ukradel. Tega od sodišča ugovarja-nega 'vzroka odklonitve pa tožencu takrat ni povedal. Obrtno sodišče je smatralo odklonitev izvršitve gospodarjevega naročila za neopravičeno, kajti tožen-čev zagovor, da bi utegnil kdo pri vozu kaj ukrasti, njegovega dejanja ne more opravičevati, tem manj, ker vzroka svojega ravnanja gospodarju niti ni povedal in ker bi ga v očigled gospodarjevi drugi ukrenitvi itak ne zadela odgovornost, tudi če bi bilo pri vozu res kaj ukradenega. Odklonitev uslužbenca izvršiti gotovo naročeno delo, je pa istovestna z neopravičeno zapustitvijo dela, ki v smislu § 82 Cit f obrt. reda opravičuje delodajalcu k takojšnji odslovitvi. Vsled tega je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Razmere na Poljskem. Znano, je, kolike ovire dela narodnostno vprašanje pri kristalizaciji notranjih razmer Poljske, vsaj obstoji dobra tretjina prebivalstva iz žira ti, da bi stopila s svojimi izdelki Nemcev, Židov, Rusov, Ukrajincev vršljiv. Ni ga pa ministrskega pred- in Litavcev. Toda težko in mogoče še težje nego je narodnostno vprašanje, je za poljsko državo gospodarska kriza, ki še vedno raste. Nikakor pa ne smemo misliti, da bi pomenila, skoro bi rekli večna kriza, razpad Poljske, ampak priznati je treba, da je dosegla Poljska uprav tekom prvih let svojega obstoja ogromne uspehe. Pomisliti je treba samo na dejstvo, da so vsa polja, katera je vojna ponovnokrat poteptala in uničila že popolnoma obdelana in obsejana. Letina krompirja je letos tako dobra, da se je ubralo mnogo več, nego potrebuje domači konsum. Danes krije Poljska vse svoje potrebe z domačimi pridelki, kajti Poljska je agrarna država, kar nam prič« osobito tudi to, da so tvorili kmetje v ravnokar odstopivšem sejmu, sicer ne najbolj inteligentni,, vendar pa najmočnejši in najbolj egoistični del prebivalstva. Tudi tekstilna industrija krije vse potrebe domačega trga in industrijski center Loč pošilja svoje fabrikate v Rumunijo in v Litavsko, njegovi bombažni izdelki konkurirajo v Indiji z angleškim blagom. Mesto Bjali-stok je prodajalo v zadnjem času svoje sukno celo na Japonsko; pa tudi drugi industrijski centri so se je popolnoma obnovili in so dosegli predvojno produkcijo. Tekstilna industrija' zavzema najvažnejše mesto v knjigi o gospodarstvu Poljske. Vse druge industrije trpijo strašno pod katastrofalnimi kalamitetami prometnih razmer. Položaj financ v državi, ki nima plačati inozemstvu niti reparacijskih stroškov niti drugih dolgov, je najbolj fatalni kapital poljskega gospodarstva. Izdatki za preveliko armado in za uprav grotesko velik uradniški aparat (nad 350.000 definitivno nastavljenih državnih uradnikov) so pač glavni vzroki za to, da postajajo finančne razmere na mesto, da bi se poboljšale, dan za dnem slabše. Za tekoče leto je bil predviden deficit v znesku 130 miljard poljskih mark. Ceni se pa, da znaša faktični deficit 522 miljard. Začetkom leta 1920 je znašala cirkulacija novčanic 2 miljar-di. Koncem tega leta pa približno 350 miljard. Inozemski dolgovi, v glavnem za dobavo moke in vojnega niaterijala znašajo približno 1000 miljard in računa se s tem, da bo znašal celokupni dolg Poljske koncem tekočega leta ogromno vsoto 2400 miljard. V primeru s slabim finančnim stanjem pada seveda tudi tečaj poljske marke. Vsekakor pa poseduje Poljska velik aktivum v svojem gozdnem bogastvu. Že sama Volinija more dati letnih 200.000 m' listnatega lesa in 500.000 m:' igljačev. Eksploatacijo gozdov ovirajo žalostne prometne razmere. Tudi primanjkujejo potrebna obratna sredstva, predvsem pa kapitali. Zelo značilno je pa, da ni mogla priklopitev tako bogatih industrijskih krajev gornje šlezije preprečiti padca marke. Premogovna produkcija gornje Šlezije je sicer, brez ozira na začasne ovire normalna, toda transportna sredstva postajajo dan za dnem slabša. Veliko se je pričakovalo od razvoja petrolejske industrije, toda tudi te nade se niso izpolnile v pričakovanem obsegu. Produkcija surovega . olja je, odkar se nahaja v poljskih rokah, znatno nazadovala. Primorana zbog gospodarskih razmer, stremi poljska zunanja politika /a tem, da se pod vsakim pogojem izogne vojni in ohrani mir. Sicer sloni politika Pilsudskega na prepričanju, da je Rusija večni in nepomirljivi sovražnik Poljske, toda ta politika je defenzivna in skuša izbežati vsakemu napadu. V političnem programu Pilsudskega se nahaja baltska zveza, ki naj bi bila nekaka obrana proti napadom Rusije. Izvršitvi načrta nasprotujejo Finci, poleg teh pa tudi Litavci, ki ne morejo preboleti izgube Vilne. Tudi se bavi Pilsudski z °načrtom, da ustvari blok srednjeevropskih držav, ki naj bi bil tudi za zaščito proti Rusiji. V bloku naj bi bila poleg Rumunije, tudi Madžarska, Češkoslovaška in po možnosti tudi še Avstrija. Iz poročil o zadnjem potovanju Pilsudskega v Bukarešto, se da sklepati, da je tudi ta načrt neiz- sednika na Poljskem, ki ne bi podal vsaj formelne izjave, da sloni celokupna poljska politika na bazi najožje francosko-poljske zveze in tudi g. Novak je to izjavil pri svojem nastopil. Pilsudskega politika sicer ne pomeni nič drugega, nego malo bolj prostega gibanja v okviru, ki je določen na podlagi te zveze, vendar se mu šteje tudi to v zlo, kajti ako stremi Pilsudski za tem, da se zavaruje pred Rusijo, mora nehote stremiti tudi za tem, da se približa Nemčiji., To zbližanje bi bilo sicer naravno, oso-bito ako mislimo na to, da je v letu 1921 kljub bojkotu pripadlo 61.1 % celokupnega poljskega uvoza Nemčiji, a da se je od celokupnega poljskega izvoza izvozilo 26.6 % v Nemčijo, vendar se šteje Pilsudskenni stremljenje po tem zbližanju v greli. Ker napadajo narodni demokrati ru-sofobsko politiko Pilsudskega, nastane nenaravna konstelacija, da je smatrati danes najbolj reakcijonarne politične skupine Poljske za •prijatelje Rusije. Zunanja politika Poljske ostane tedaj slejkoprej nejasna, labilna. Sedanji razvoj ruske trgovine. Komunistična šola, ki je oznanjevala državno razdelitev dobrin in je sistematično rušila tekom stoletij sezidano trgovino, je tekom štirih let svojega gospodarenja trgovinski aparat v resnici popolnoma uničila, zaplenila skladišči, prepovedala prosto trgovino in je trgovske sloje ubila ali jih je obsodila na brezdelje. Izza oktobrske revolucije, pa do srede leta 1921 je živela Rusija brez trgovcev, ne samo da se trgovskih obratov ni toleriralo, ampak presledo-valo se je neizprosno že vsak poizkus nakupa ali prodaje. Kdor je živel tedaj v kakem ruskem mestu, ta ve najbolje povedati, kakim pomanjkanjem je bilo tedaj izpostavljeno vse prebivalstvo, ki ki se ni srrelo, razen onega kar jim je dodelila država, kar pa je bilo popolnoma nezadostno, dobaviti absolutno ničesar niti živil, niti obleke niti kurjave. Ko je prišla vlada slednjič vendar do prepričanja, da bi moglo tako stanje popolnoma pretresti ves komunistični sistem, ter samo še povečati že itak ogromno lakoto, je svoje teorije o trgovini vendar končno spremenila in je sredi I. 1921 dovolila svobodno :rgovino, ki se vedno bolj razširja. Kar se je tekom štirih let smatralo kot špekulacijo, se sedaj imenuje trgovina. Za časa »špekulacije« je »črezvičajka« ubila mnogo domačinov danes stoji svobodna trgovina pod milostno zaščito upravne oblasti. Kaj čuda, da so te radikalne spremembe povzročile nezaupanje širokih slojev in gotov strah nekdanjih trgovcev sam'h. Ker je vlada na bazi svojih naukov vse krat-komalo kar se je tekom stoletji sezidalo, uničila, tako, da ni od prejšnjih trgovinskih obratov ostalo prav ničesar, so bili oni, ki so se hoteli z nova oprijeti trgovine, primorani začeti popolnoma od začetka. Izkušnje so jih opominjaie na opreznost, razmere so Dile nejasne; denarja malo, trgovinski odnošaji pretrgani ir. nova drž. trgovinska struktura ni bila še razmeram primerna. Trgovinske zakonodaje ni bilo nikake, tudi ne nobenih splošnih, predpisov, ki bi urejevali trgov, odnošaje in prlvbtna lastnina se je komaj priznala na podlagi dekreta z dne 22. maja 1922. Pod temi nenormalnimi razmerami, je pač samo ob sebi umevno, da je bila vzpostavitev trgovine zelo težko- Ne glede na to pa so posamezniki zagrabili možnost izvrševanja svobodne trgovine, ter so se prilagodili novim razmeram. Gospodarski faktor sedanje Rus je si otvarja podjetje v zelo skromnem razmerju, pri čemer se trudi da.tekom enega ali dveh mesecev zasluži investirani kapital. Vsi novi trgovci stremijo za tem da se poslužujejo čim manjšega števila pomočnikov in delavcev. Delavske organizacije, ki določajo mezde, so strah trgovcev, ker navalijo na trgovčeva ramena taka bremena, da j'h jedva li morejo nositi. Mezde so največja postavka med režijskimi stroški. Dogovor med trgovci in njih sotrudniki z ozirom na prospe-riteto itd. trgovine je izključen, ker pot od trgovca do pomočnika vodi samo preko delavske organizacije. Na ta način se je zaprlo mnogo podjetij, ostala so samo ona, ki zaposlujejo minimalno število delavcev ali ki so navezana na delavsko organizacijo, kakor na primer konfekcija, ki daje blago na dom in ki plačuje delavce po izvršenih komadih. Trgovski posli se sklepajo med privatnimi strankami izključno samo proti gotovini, kreditne operacije izvršujejo medseboj samo državni trgovski organi. Privatni trgovec se peča s posredovanjem manjših kupčij med posameznimi trnsti ter se zadovoljuje s provizijo ali pa kupuje od trustov na gotov račun. Kredite se že davno ne pozna in samo še državna banka upo-treblja pri dajatvi kreditov principe zapadnoevropskih bank. Dasi imajo poleg državnih organizacij, tudi privatna podjetja pravice do kreditov, jih daje državna banka vendar raje na razpolago državnim organizacijam in tudi za ta primer si izbire možnejše in zdrave.iše, med tem ko zavrača bolj šibke. Stabilizacija sovjetskega rublja, ki se je v zadnjih dveh mesecih vendar je posrečila na precej radikalen način olajšala trgovski promet in omogočala kalkulacije. Brez tega bi bili kreditni posli iluzoričn'. Novi trgovci beoo ža-riSče normalnih trgovinskih st kov Rusije z inozemstvom. Domača produkc ja ne zadostuje zahtevam tržišča, Rusija konsumira mriogo več in bo morala še mnogo časa računati z uvozom. > Vnje-storg« ni danes izključni kupec inozemskega blaga; nekateri državni in kooperativni uradi imajo tudi še pravico &li možnost, da uvažajo blago iz inozemstva. Trditev, da bi mogla povsem svobodna zunanja trgovina povzročiti popolno razprodajo Rusije, ni celotno utemeljena. Bogastvo, ki ga imajo Rusi leži zakopano pod zemljo. To bogastvo se bo moglo izkoristiti le tedaj ako se bodo pripustili inozemci v Rusijo. Za obstoj »Vnestorg-a« se bije trd boj in govori se, da so mu šteti dnevi Rujki trgovec ne more nakupovati blaga neposredno iz inozemstva, ako pa imajo zveze z Vnjestorgom smejo kup;ti od njega blago inozemskega porekla, ako so mu plačali blagovno vrednost. Te težkoče zadržujejo trgovca pred naročili v ino-ze rstvu in ga primora da čaka na boljše čase. (»Vnjestorg« je državni centralni urad, ki posreduje v zunanji trgovini). Spričo takih razmer, se uvaža inozemsko blago zelo težko in samo po stranskih potih. Direkten promet med ruskimi in zapadnoevropskimi tvrdkami je za sedaj izključen. Zunanje tvrdke morejo do sedaj trgovati samo z Vne-storgom ali z državnimi in kooperativnimi organizacijami. Te organizacije pa imajo zelo majhna sredstva na razpolago, njih kupovna mod je slaba in zato povprašujejo po kreditu Kreditni posli pa ne najdejo pri evropskih tvrdkah, ki zahtevajo gotove garancije preveč naklonjenosti. Inozemske industr je nimajo v Rusiji posebnih skladišč ker jim to zabranjuje »Vnjestorg« zate. Zelo se omejuje delovanje zastopnkov tvrdk, ki potujejo se v Rusijo, samo za ra informaciisko in propagandno službo. Poleg tega iščejo nekatere tvrdke že sedaj zastopnike in to iz kadra prejšnjih solidnih trgovcev. To politiko zasledujejo posebno nemške firme, ki imajo v Rusiji že celo vrsto zastopnikov. Izvoz in uvoz. Izvoz naših jajc v London. V času od januarja do avgusta t. 1. se je izvozilo iz naše države v London 675.168 zabojev jajc po 1440 komadov v London, skupno 972,687.920 komadov. Uvoz za trgovino in prevoze v Ne\v-Vorku. V New Yorku se je ustanovil urad, ki daje vsem osebam, katere bi prišle v New York po trgovskih poslih, vse potrebne informacije. Urad je oso-bito na razpolago zastopnikom bank, korporacij, institucij itd., ki gredo v Ne\v Vork' v svrho vzpostavitve trgovskih odnošajev s tamkajšnjimi podjetji. Naslov urada je: Board of trade and Transportation, Ne\v York, 41 Park Tiovv. Olajšave uvoza poštnih pošiljk v Avstriji. Carinarnice v Avstriji so bile do sedaj opravičene brez nadaljnega pustiti uvoziti poštne pošiljke v vrednosti do 100.000 kron. Od sedaj se poviša vrednost na 500.000 kron, kar je sigurno velike važnosti za trgovce. narodno gospodarske zadeus. Trgovina. Vinski trg. Stagnacija, ki je pred trgatvijo zavladala na vinskem trgu, traja še dalje in bo trajala še precej časa. Kvaliteta novega vina po večini ni dobra. Zato bo povpraševanje po starem vinu večje. Star ljutomerčan se prodaja po 28 do 44 kron liter, nov po 16 do 20 kron liter, star srijemčan po 20 do 28 kron liter vršačko vino, ki je zelo slabo, po 3 do 4 krone liter. Trgovski stik! z Anglijo. Angleška tvrdka želi stopiti v stike z dobro upe-Ijanimi zastopniki za tekstilno blago, kakor tudi z uvoznimi in izvoznimi ivrdkami za razno drugo blago. Naslov se izve v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. živinski semenj v Mariboru. Cene so napram zadnjemu semnju zopet nekoliko padle. Debeli voli kg žive teže 28 do :S2 kron, poldebeli voli 20 do 27 ki on, plemenski voli 20 do 27 kron, biki za klanje 20 kron, klavne krave 18 ilo 24 kron, plemenske krave 13 do 18 kron, klobasarice 6 do 13 kron, molzne krave 15 do 20 kron, breje krave 15 do 20 kron, mlada živina 15 do 28 kron. Izredno nizke cene so dosegle krave klobasarice in sicer cene kakor so jih imele pred enim letom. Kupčija je bila vsled malega števila kupcev bolj srednja. Zunanja trgovina Rumunije. Od 1. januarja do julija je znašal izvoz Ru-munije 2.865,634.000 lejev. Žita in mlinskih produktov se je izvozilo za 454.405 ton, lesa za 280.431 ton, petroleja za 183.375 ton, goveje živine 75.414 komadov, prešičev 55.914 komadov, jajc 8,122.119 komadov, vina 36.250 hi, soli 19.965 ton. industrija. Nemški sladkor. Letos bo znašala produkcija sladkorja v Nemčiji 15 mil. 577.900 meterskih stotov, nasproti lanski produkciji 12,966.206 meterskih stotov. terlna. SHS carinski tarifi v nemškem jeziku. Da ustreže v obče važni potrebi, je izdala »Minerva«, tiskarna v Subotici, jugoslovanske carinske tarife v do-slovnem nemškem prevodu. Knjiga vsebuje uvozno in izvozno carino, popis luksuznega blaga ter način računanja tare in agia. Cena 75 Din. Pošilja se po povzetju in ako se denar pošlje naprej. Ottnarstvo. Novo investicijsko posojilo v Češkoslovaški. Kakor je izjavil češkoslovaški finančni minister Rašin stoji Češkoslovaška neposredno pred najetjem novega investicijskega posojila v znesku 4 milijonov funtov šterlingov. Stanje papirnatega denarja v Nemčiji. Po izkazu nemške državne banke je bilo v Nemčijo dne 7. t. m. za 517.056 milijonov 199.000 mark papirnatega denarja v prometu. Povišanje obrestne mere nemške država* banke. Nemška državna banka je povišala obrestno mero meničnemu reeskontu od 8 do 10 odstotkov, lom-bardnim posojilom pa od 9 na 11 odstotkov. Daviti. Alkoholni davek na Češkem. Alkoholni davek v Češkoslovaški bo znašal za prihodnje leto 496 milijonov čeških kron. Razglas. V smislu člena 36., B IV št. 11 zač. zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921, »Sl. Nov.« br. 154 (»Ur. L.c št. 240) se naznanja, da so odmerni izkazi o davku na poslovni promet za II. in 111. sku-‘ pino za IV. četrtletje 1921 in za leto 1922 v času od 1. do 15. dec. 1922 razgrnjeni pri davčnem uradu v Radovljici in pri žapanstvu davčnim zavezan-cen na vpogled. Vsak davkoplačevalec ima pravico, v tem času vpogledati le svojo davčno dolžnost zadevajoče postavke, za druge pa le, če se izkaže s kolkaprostim pooblastilom, da jih je upravičen zastopati v davčnih zadevah. Določba, da je zavezanec upravičen zahtevati pri davčnem oblastvu podrobne podatke v odmerni podlagi, je še v •veljavi. Taka prošnja je podvržena kolku za 3 Din. Kak priziv ali pritožbo proti odmerjenemu davku je vložiti v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere, to je v času od 15 do 30. dec., pri davčnem okrajnem oblastvu v Radovljici, a mora biti kolekovan s kolkom za 10 DinfOsicer se ne vpošteva. Opozarja se pa, da imajo pravico do pritožbe samo oni davčni zavezanci, kateri so v zato določenem roku vložili tozadevno prijavo. Kdo je vložil prija-»vo, je označeno v predpisnem izkazu. Promet. Vozni red na progah sarajevske direkcije državnih železnic ostane ne-izpremenjen. Glasom obvestila Direkcije državnih železnic v Sarajevu tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici ostane sedanji vezni red na njenih progah, koji je stopil v veljavo 1. junija t. I. v celoti neizpremenjen tudi v zimski seziji 1922/23. Naznanila trgovska In obrtniške zbornice v Ljubljani. Konsumentom bosanskega in slovenskega premoga. Glavna rudarska direkcija v Beogradu je obvestila tukajšnjo trgovsko in obrtniško zbornico, da je minister z a šume in rudokope z rešenjein z dne 25. oktobra 1922 P. Br. 8738ukininil vsakršno izdajanje odobrenj za nabavo premoga iz bosanskih rudnikov, ker imajo Ic-ti zadostne zaloge— okreg 3 000 vagonov —. Kunsumenti bosanskega premoga naj se obračajo v bodoče za nabavno dovoljenje na Glavno rudarsko direkcijo, ki pa bo dajala prednost Jobavam za promet (saobračaj). Zavrdniški premog naj se obračajo kon-zumenti naravnost na upiavo premogovnika Vrdnika, za premog* iz slovenskih državnih promogovnikov pa na Oddelek za premog pri pokrajinski upravi za Slovenijo, kakor je bilo to doslej. Razne. Prijava ustmeno sklenjenih kupnih pogodb. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Tudi ustne kupne pogodbe o nepremičninah se morajo prijaviti davčnemu uradu v roku 15 dni, določenem v čl. 131 taksnega in pri-stojbinskega pravilnika (»Uradni List« 104 1921). Prekoračenje tega roka ima za posledico kazen v petkratnem iznosu redne takse (glej razglas delegacije ministrstva financ št. B >11 1013/1-1922, ki izide v »Uradnem Listu«). Pespešenje transporta reparacijske živine. Ker se dogaja, da reparacijska živina zaradi dolgega potovanja zboli, ej železniška direkcija zapovedala vsem postajam, da ne zadržujejo transportov. Litografski mojster. Pri inženjerski podoficirski šoli v Mariboru je razpisano mesto litografskega mojstra. Predmetni pogoji so interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Meterski sistem v Rusiji. Ruskultu poroča iz Rige, da je sovjetska vlada sklenila uvesti meterski sistem, in sicer v dveh rokih: s J. januarjef 1923 se uvede na komisarijatih za trgovino, pošto, telegraf in narodno zdravje; v teku let 1924—1927 pa v vseh ostalih komisarijatih in v trgovini. Velik defieit italijanskih železnic. Upravni svet italijanskih državnih že-leznjc je ugotovil za dobo 1921 — 1922 1290 milijonov lir primanjkljaja, čigar največji del so povzročile odškodnine trgovcem in drugim odpošiljateljem za Poljsko žito za Nemčijo. Poljska vlada je dovolila izvoz v Nemčijo 100.000 ton ječmena in 160.000 ton ovsa. Tržno porotllo žitni trg. Na novosadski produktni borzi so bile cene žitu sledeče: pšenica 15.20 do 15.40 kron, oves 10.25 kron, koruza 12.80 kron, pšenična moka (št 0) 21.80 kron. — Tendenca se je ustalila. Cene žitu v Budimpešti. V Budimpešti notira pšenica 10.300 Ko.,-rž 6800 do 6900 Ko. Cene mesa, slanine in masti v Celju, (dovedina v mesnicah 1. vrste 52 kron, II. vrste 48 kron, na trgu L vrste 48 kron, 11. vrste 36 kron. — Teletina l. vrste 64 kron, II. vrst« 56 kron. — Slanina se prodaja domača po 120 kron, amerikanska 106 do 112 kron; mast domača 124 K, amerikanska 114 kron. — Svinjsko meso I. vrste 80 kron, II. vrste 70 kron kilogram. Nabirajte pri vsaki priliki za .TRGOVSKI POM‘i 500 m suhih bukovih in 100 m' borovih kalanih drv za kurjavo ter večje mnoiine* lanskega in letošnjega vina lastnega pridelka Ima za prodati IVAN N ELLER, Breg pri Ptuju. MRjTO rOTOKCHIČNE TOVARNE MUSMRNKO SUOVtNUfi SMlMUNDIGOli ^UQGRRFSKKt/CW77WWi •TevpJTETCENIK ItVZORCF BRZO)«Vi »MMION.. AAAAA/V/V / Veletrgovina \ > A. Šarabon ( v Ljubljani \ / \ pripor o<» / S / { Špecerijsko blago ^ svinjsko meso Suho (prekajeno) po želji pusto ali mastno — po 5 kg 120*— Din frartko pošta, razpošilja po povzetju tvrdka Jos. Duchžt, Pakrai, Slavonija. \ / \ / \ / \ / \ 5 raznovrstno ftganfe moko In deSelne pridelke raznovrstno rudninsko vodo, Lastna pralama sa kavo In mdfi sa dllava z električnim obratom. Ceniki na razpolago. * / \ / \ < \ Samo na debelo! Zimska trikotaža vse vrste nogavic, rokavic, havbce za otroke, dokolenice ter vseh barv volne. GASPARI &FANNINGER MARIBOR Samo na debelo! Zaloga Klavirjev In pianinov neJbolJSIh tovarnt Bosendorfer, Erhbar, Czapka, Holzl, SChvvatghofer, Sfingi itd. Tudi na obroka. Jerica Hubad rol. Dolenc. Ljubljana. HllSerjeva ulica 5. šolske zvezke TRGOVCI! TRGOVCI! Izšla je Blasnikova VELIKA PRATIKA ZA LETO 1923. Letošnja izdaja je posebno obširna in vsebuje bogato poučno snov. Ta Pr tika je najstarej&a in se je odda vsako leto nad 100.000 izvodov. Zahteva jo skoro vsaka slovenska rodbina. - Za trgovce je ta Pratika hvaležen prodajni predmet, ker se jim da pri večjem odjemu znaten popust. Naroča se v tiskarni J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI, Breg 12. Raznovrstne sa srednja, obrtna In osnovna Sole, kompendlje, dnevnike In bdelnlce, raznovrsten papir In vse Šolske in pisar. potrebSflne dobavlja najceneje TISKARNA “SAVA”, KRANJ. POZOR! W*T Za trgovce posebno ugodne cene! Zahtevajte ..MEOICINAL KONJAK' z znamko „Alko • modri kriiec“ in najfinejše krem likerje I „ALKO“, Ljubljana-Kolizej Poziv k subskripciji delnic i. emisije trgovsko-industrijske delniške druibe »Merkur" v Uubljani. Konzorcij za izdajanje Trgovskega lista in ustanovitev trgovske tiskarne v Ljubljani se je na podlagi rešenja ministrstva za trgovino in industrijo št. 3299 z dne 25. julija 1922 in koncesijske listine z dne 14. februarja 1.1. oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 28. junija št. 5073, ter ustanovnega občnega zbora z dne 28. decembra minulega leta preosnoval v delniško družbo pod tvrdko Merkur' - S * s * s s g s s m s n s m s m £ s s * m m s * 3« M Delniška glavnica nanovo ustanovljene družbe znaša K 3,000.000*-, ki se bo razdelila na 7.500 kosov delnic po K 400’— nominale. Subskripcija delnic se vrši pod sledečimi pogoji: 1. Članom starega konzorcija Trgovskega lista, ki so svoječasno vplačali podpisane deleže, se bodo oddajale delnice po kurzu K 440'—, dočim se bodo članom konzorcija, ki niso vplačali deležev in novim delničarjem oddajale delnice po kurzu K 480 — za kos. 2. Upravni svet si pridrži pravico dodelitve delnic. 3. Ažijski dobiček se porabi v kritje ustanovnih stroškov in eventualno v rezervne svrhe. 4 Delnice so deležne dobička od 1. januarja 1923 dalje. Upravni svet: »Merkur", trj.-lndustrllske d. d. v Ljubljani. XbtiiC3K3«63aitxmiitiitat3K3»B>t3>t3<63ieiiii>ciinie3«e3»nie}it»aic3>eiH3E3»C3>e«3>t3