GLAS NARODA *
Iiri:sto^i8Bh:deIivcerrAmeiftL
The largest Skfreofen Duly in tho (Jmttd StKfcss*
Itrtf^lmrT^ty T^nrt^-Ly« 75,000 ReMkn.
TELEFON: CHelie* S—8878
KO. 141. — STEV 141.
Entered m Second 01— Matter Beptcmber 21, 1908, at th» Port Qfflca at Hew York, N. Y., under Act of Gangren of March 8. 1870
TELEFON: OHeUea 8—8878
NEW YORK, MONDAY, JUNE 18, 1834. — PONEDELJEK, 18. JUNIJA 1984
VOLUME TT.TT — LETNIK XT JI.
ISKANJE PODERZAJEVEGA VEUKEGA KOVCEGA
SLED ZA K0VČEG0M
VODI DO POMOLA
Detektivi preiskujejo skladišča prevoznih podjetij.
Vso svojo prtljago je imel v kabini.—Celo vožnjo
je ostal v kabini, kjer je tudi jedel.
Urad za pogrešane osebe v New Yorku je v soboto preiskal vse kraje, kjer se spravlja prtljaga, da bi našel črn kovčeg, katerega je jugoslovanski stotnik Ivan Podržaj peljal iz stanovanje newyorske odvetnice Agnes Colonia Tufverson, katero je Poder-žaj poročil 4. decembra in ki je 20. decembra brez sledu izginila.
Detektivi urada za pogrešane osebe so tudi natančno preiskali stanovanje Stufversonove. S po-večalim steklom in drugim modernim orodjem so pregledali preproge in pohištvo, da bi našli kak krvni madež ali odtise prstov.
Policiji je do sedaj znano, da je Poderžaj takoj po poroki živel s svojo nevesto v njenem stanovanju a 235 E. 22nd St. Vse sta pripravila, da se odpeljeta v Evropo s parnikom Hamburg 20. decembra, toda iz do sedaj še nepojasnjenega vzroka sta to namero opustila in Poderžaj se je 22. decembra sam odpeljal s parnikom Olympic.
Od stewardov na Olympic so detektivi izvedeli, da je imel Poderžaj v svoji kabini mnogo kovčegov, da svoje kabine celo vožnjo ni nikdar zapustil in da je celo jedel v kabini.
Med njegovo prtljago so bili štirje veliki kovče-gi in šest ročnih kovčegov. Po mnenju detektivov je bila prtljaga večinoma last Tufversonove. Do sedaj pa detektivi še niso mogli dognati, ali je tudi veliki kovčeg bil prenešen v njegovo kabino ali pa sploh na parnik, četudi je urad za pogrešane osebe naprosil Scotland Yard v Londonu, da dožene, ako je ta kovčeg dospel s parnikom v Southampton.
Z Dunaja je prišlo poročilo, da ta kovčeg pri Po-deržaju ni bil najden, ko je bil aretiran na prošnjo newyorške policije.
Oskrbnica stanovanjske hiše, v kateri je Miss Tufverson stanovala, Mrs. Schwarz je povedala, da ji je Miss Tufverson pred svojim nameravanim odhodom V Evropo 20. decembra rekla, da za nekaj časa odpotuje in da hoče stanovanje še dalje obdržati. 20. decembra sta Poderžaj in Tufversonova odšla iz stanovanja in Tufversonova se ni več vrnila. Tudi Poderžaja ni bilo več nazaj dva dni: 22. decembra zjutraj pa se je zopet vrnil.
Detektivi skušajo sedaj dognati, kje je bil Poderžaj ta dva dni. V teh dveh dneh se je moralo tedaj s Tufversonovo zgoditi, karkoli se je zgodilo. Kje je bil tedaj Poderžaj?
20. decembra je nek šofer taksija odpeljal oba z ročno prtljago na pomol Hamburg-America paro-brodne družbe. 22. decembra pa je Poderžaj najel prevoznika za težjo prtlago, med katero je moral biti tudi veliki kovčeg. Prtljaga je bila odpeljana na pomol White Star parobrodne družbe, kjer je stal parnik Olympic pripravljen na odhod.
Iz zapiskov White Star parobrodne družbe je razvidno, da je Poderžaj kupil samo en vozni listek in da se ž njim ni odpeljala njegova žena. Vsled tega preiskujejo detektivi tudi v drugih ameriških in kanadskh pristaniščih, ako b se Tufversonova odpeljala od kod drugod.
Urad za pogrešane osebe sedaj čaka na prihod poročila dunajske policije, ki je pošti odposlala Po-deržajevo izjavo; ravno tako je tudi na potu poročilo Scotland Yards glede Poderžaj eve poroke s Francozinja Marguerite Suzane Ferrand 22. marca 1933 v Londonu.
Sestra Tufversonove, Selma Tufverson iz De-triota, je I. januarja prejela iz Londona brzojavka
Hitler se je odpovedal Avstriji
VELIKI VIHARJI V L0U1S1ANI
V Morgan City je bila poškodovana skoro vsaka Hiša. — Porušena je bila električna centrala.
Morgan City, La., 17. junija. — Iz vMehiške<ra zrailrva je prihnfl tornado hi je v mestu poškodoval tfkoro vsalko poslopje, in tudi- elek-! trk-no centralo. Mesto je bilo celo noč brez razsvetljave, toda človeških žrtev ni bilo.
Vihar je napravil veliko škodo »b obrežju Lousiane. toda Morgan City je 'bil najbolj prizadeto.
Brzajavne in telefonske žice .so bile pretrgane in železniški promet je oviran, ker je čez tire padlo drevje.
Popoldne je nad Ilaton %uge pridrvel hud tropičen vihar z dežjem. Baton Rouge se nahaja kakih 60 milj severno od Morgan Citv Državni uslužbenci in šolski »t rac i so iskali zavetja v državnem kapitolu. Trgovine so zaprte in prebivalci iščejo zavetja v močnejših poslopjih.
Vrhar so čutili proti vzhodu do Grulfport. Miss., severno od Nat-' thez in zapadno do Croftvlev. Tudi v New Orleans je vihar izruval nekaj dreves in poškodoval nekaj poslopij.
V	Morgan City je vihar razbil bzložebna okna hi razmetal blago po ulicah
V	Ferriday je Ibila porušena neka katoliška e erkev kn nekemu ! petletnemu otroku je vihar slekel ' oble&o.	• *
Mnogo škode je povzročil vihar na poljih sladkornega trsa.
POROČILO 0 AVTNI ' NEZGODI
našega urednika, ki je bilo v Četrtek objavljeno v našem Listu, je treba toliko popraviti, da ima do-tičnik, ki je bil po lastni krivdi povožen ol avtomobila, Mr. Loj-fceta Kovača, le nogo zlomljeno, ne pa počene lobanje. Kot so ugotovili zdravniki, je dobil na glavi samo par neznatnih prask ter bo kmalu 'zapustil bolnišnico.
Da Mr. Kovic ni zakrivil nesreče, je najboljši dokaz to, ker ni oblast naperila proti njemu nobenega! kazenskega postopanja.
REV. ŠKUR UMRL
V	Pittsburgh«, Pa., je nenadoma umrl tukajšnji slovenski župnik Rev. Joseph Škur. Zadela ga je (kap.
Rev. Škur je bil rodom beneški Slovenec in dasi ni obiskoval slovenskih šol, je bil vedno odi »Cen slovenski oiarodnjaik.
Največji akmuld dnemik V Zdruieoil^ državah
V e(ja za vso loto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
"Načelnik vlade in nemški kancler sta v prisrčnem skupnem delu izpeljala m dovršila vprašanje splošne politike .in političnih zadev, ki se tičejo obeh dežel.
Osebni odnosa j i med načelniki ubeh vlad, ki so bili na ta način sklenjeni, naj se obdrže tudi v bodočmosti".
Beneke. Italija, 17. junija. — Poglavitni uspehi raagonora med Mussolnijem in Hitlerjem v Benetkah so: Nemčija se ne vrne v Ligo narodov in na razorožit veno konferenco; 'Nemčija ne bo več o-_ groza 1 a neodvisnosti Avstrije in Mussolini bi bil »zadovoljen, ako bi prišel v Avstriji do vlade na1-rwlno-soeijalistični kancler.
Po razgovoru z Mussolini jem je Hitler poklical k sebi nemSke časnikarske poročevalce, katerim je aaiznanil, da sta se z Mussolini jem pogodila, da se Nemčija ne vrne v Ligo narodov in na; razorožitve-tio konferenco. Roke I je tudi. da je (Nemčija pripravil jena vrniti se v Ligo narodov, da pa morajo biti njene zahteve za popolno oboroževalno s voh ofl-o brezpogojno izpolnjene.
Sestanek obeh diktatorjev ni imel namena skleniti kako pogodbo in z ozirom na konferenco ne bodo podpisani nikaki spora izumi. Foda tudi brez kakega pismenega sporazuma obstoja med Hitlerjem in MiiKSolinijem edinstvo v mnogoštevilnih važnih vprašanjih.
Sestanek tudi ni imel za cilj ncnrako-italijanskega bloka, ki naj bi bil kot protiutež proti rusko-fraitcoskemu bloku. Kot je rekel Hitler časnikarskim poročevalcem, je imel njun razgovor in amen med seboj pojasniti svoja palitič-na mišljenja. Tudi «v bodoče bosta ostala v ozkem stiku ter si bosta ostala v ozkem stiku ter si boste v ta namen osebno dopisovala.
Poglavitni uspeh • razgovora je bil, da ostane Avstrija samostojna in da naj vodi svoje držanrne posle brez vpliva od zunaj. Mussolini pa je privolil, da more dobiti narodno-sočijalistreno vlado, eiko j-o želi.
V oktobru bodo v Avstriji volitve, pri katerih bodo po Hitlerjevem mnenju narodni 6oeijalisti zmagali. Ker se je Hitler odpovedal. priktapitvi Avstrije k Nemčiji, mu je dal Mhriiolini zagotovilo, da ne bo nasprotoval, ako pride v Avstriji na krmilo narodno-sooijalistična vlada.
Kot je rekel grof Ciauro, ki je član Mussolmijeve delegacije, bo Nemčija povabljena, da se pridruži italijansko-avstrijsko-madiar-eki gospodarski skupini, kar smatrajo politični krogi za mogočen sredmje-evTopski blok, h kateremu bo se pristopita, Poljaka. Ta blok bo pod vodstvom Nemčije in Italije.
- ----Advertise in
NEMČIJA SE NE BO
VRNILA V ŽENEVO
Oba diktatorja razglasita neodvisnost Avstrije. — Nemčija bo pristopila k donavskemu bloku. — Nazijci bodo stopili v avstrijsko vlado.
RIM, Italija, 1 7. junija. — Glede posvetovanja med ministrskem predsednikom Mussolinijem in nemškim kanclerjem Hitlerjem objavlja italijanska vlada naslednje uradno poročilo:
JEKLARSKA UNIJA PROSI POMOČI1
----4
Jeklarski delavci so pre-j klicali namer a v a n o stavko. — Predsednik unije bo šel v Washing-1
ton.
Pittsburgh, Pa.. 17. junija. —' Ker je unija jeklarskih delawev glasovala, da ne razglasi stovke, katero je nameravala, se "voditelji jeklarskih delavcev obračajo na Washington, dal jim pomaga, da se »za vedno konča spor z jeklarsko industrijo glede pravice kolektivnega pogajanja.
Pretfciednik Amalgamated Association of Iron. >>teel and Tin Work res, 72 let stari Miliael F.! Tighe in drugi uradniki unije nameravajo iti v Washington, da ®voj problem osebno predlože pre<lsedniku Ilm*>cveltu.	I
Jeklarski delavci so dali Tighe-ju polnomoč. da skupno z drugimi uradniki unije razglasi stavko, a'ko »mirovna pogajanja ne bodo imela uspeha.	1
Tighe je rekel:	!
— Roosevelt nas ne bo prodal rn to vemo.
[Drugi važni dogodki v delavskem svetu so:	t
Kongres je sklenil, da postavi posredovalne odbore in kolektivna« pogajanja.
Prwtaiikški delaivci v Stan Fran-? cLsco so končali starko in .sklenili, da prosijo predsednika Roose-velta za osebno posredovanje.
STREŽNICA PET0RČK0V ZBOLELA
Strežnica Clputier ima visoko vročino. — Mati • petorčkov je boljša. — Otroci pridobivajo na teži.
Callendar, Ont., Kanada, 17. junija. — Bolniška strežnica Rdečega križa Marie Alice Cloutier, ki ima skupno z Mrs. Louisa De Xinline v oskrbi sedaj tako slovite pe-torčke, je nenadoma zbolela in je , morala pustiti svoje delo. \
Ko je pr&la Miss Cloutier na delo, je bila bleda in slaba. Bolniška-strežnica Yvonne Leroux ji je zmeni a vročino, ki je znašala 103 stopinje. Miss Cloustier je bila taikoj odpeljana v bolnišnico v Bonfield. Mrs. De Kiriline, 'ki je imel 24 ur odmor, je bil«, taikoj poklicana, da je stopila na njeno mesto.
Mati otrok je rekla zdravniku, da bo navfelic njegovi prepovedi v teku enega dne vstala, češ, da je z otroci mnogo dela. Mrs. Dionn® je že zelo okrevala od svoje slabosti, ki se je je lotila, ker je proti zdravnikovi volji prezgodaj1 vstala. Otroci, ki so sedaj stari že 20 dni, stadno pridobivajo na> teži.
Gledališke zastopnike, ki so prihajali na »Diomejev dom in Dioneju stavili razne ponudbe, je policija Izgnala iz aneista in jim naročila, da se ne vrnejo več.
■ČVtudi petorčki pridobivajo na teži, vendar de ne bodo tako kmalu dobili normalne teže. da bi bilo mogoče prenehati s postno pažnjo.
SOVJETSKO-FRANCOSKE ZVEZE NE BO
Načrt za rusko-francosko vojaško zvezo je bil o-pužcen. — Izdelujejo pa načrt za mnogo važnejšo zvezo.
Moskva, Rusija, 17. junija. — Pogajanja med Francijo in sovjetsko Rusijo za vojaško aveao so zadela na (nepremagljive tehnične "zapreke in so biU* prekinjena, •Navzlic tej oviri, ki pa ni v ni-kaki zvezi s francoskimi ali ruskimi željami, je francosko-rusk o prijateljstvo trdno in izdeluje se nov. celo mogočnejši načrt, za katerega sta se že zediiuli Francija rn Rusija ter se »v tem smislu že vr-še jvogajtemja.
Po novem načrtu bo povabljena »Nemčija, do sodeluje pri osnovanju vahodno-evropske pogodbe za varnost in medsebojno pomoč. K tej zvezi bi pripadale Rusija. Nemčija, baltiško države in Poljšaka. Kaikšno vlogo bo pri tem igrala Frtncija, še ni znano; najbrže pa bo za to »vezo jamčila, toda je ne bo podpisala.
Zakaj so nastale »zapreke za ni-sko-f ramensko vojaško zvezo, za katero so se pričela pogajanja v Ženevi in nadaljevala v Parizu, tiči vzrok v frano*isko-poljski po-podbi. po karteri je Francija že.obvezana poma-rati Poljski, ako bi bila na]tatdena. kar bi se moglo zgoditi «v vojni med >Ne.mčijo in Rusijo. Poleg tejra pa se tudi Francija noče obvezati. da» bi bila udeležena v 'loa&em sj»oni na Daljnem Tztoku. ker ne mara izgubiti Iaidokme.
Iz teh razlogov je Francija v sporazumu s sovjetsko vlado prevzela druge metode. Tekom svojega bivanja v Berlinu je zunanji komisar Maksim Lrtvhiov o vzhodno-evroptfki zvezi razpravljal z nemškim zunanjim ministrom baronom von Xeurathom in ravno tako tudi francoski poslanik Framctuis Foncet.
Tak predlog je Nemčiji stavil Lit vino v že v mareu. toda Nemčija jra je »zavrgla. Nemčija tedaj tega predloga ni sprejela, ker za to zvezo ni bila predlagana; tudi Poljaka in ker je predlog sta«vila samo Rusija.
Sedaj pa je mogoče z v*o gotovostjo pričakovati, da se Nemčija zavzema za to vprašanje. V zvezi s tem je tudi videti dobro aiarne-tije, ker je nemški poslanik dr. Rudolf iNadolny, ki je vročil ruski vladi nemško teavroitev, odpotoval rz Moskve. Na njegovo it sto bo prišel dosedanji nemški poslanik v Bukarešti.
/
ne in (poznejše suše bodo pridelali komaj 22.000 bušljev breskev, medtem ko znaša normalni letni pridelek 1.900,000 bušljev.
TUKAJ SUŠA, ' TAM POVODEN J j
Vlada bo morala ponuT' gati. — Predsednik nima prostih rok. — Letina v državah New York in New Jersey mnogo trpi.
Washington, D. C., 17. junija. Medtem ko po mnogih drž»vali še ' dalje traja velika suša in je vshil tejra mnogo }H>lje<lelsgih tlelaycev brez dela. so druge države zadele velike povodnji. Zaradi teh ujm 1 ima vlada polne roke dela. da nesrečnemu prebivalstvu nudi' potrebno pomoč.	• <
Upravitelj Federal Jtelief Ad-111 rnistrat ion. Harry L. Hopkins. < naznanjfe. da bo vlada morala hiteti h pomočjo v državah South i Dakota in <»eorjria. kjer so po hu- i di sifci vsled velikih nalivov nastale povodnji.	• 1 Po drugih krajih pa *»e suša še' dalj«» šii i. V nova d i je i>o: su>i : prizadetih šest okrajev in t New MeX ico tudi V 18 državah. ^ ki prizadete vsled suše. daje t vlada podj>oro 221.000 osebam s t(sm. da jim daje zasilno delb. j V nekaterih državah obstoji to delo v vrtanju novih vodnjakov, na drujrih krajih pa delajo rtb re- 1 kali jezove, da se more zaloga vode boljše porabljati. V South Da- , koti zidajo hKe za farmerjč. katerih pose*rtva je suša popolnoma 1 uničil« in jih b(nIo naselili na ro-dovitnejših krajih. Država Arkansas je prejela od »zvezne ivlade'i $400.000, da farmerje. ki so v in-' d ust r i ji zaman iskali dela, zopet 1! naseli na kmetijah. Zvezna" vlada -bo dala na raapola^o sredstva, za nakup zemlje za 4000 družin, katerim je država zaplenila« njih posestva. -ker niso plačali davkov. , Naseljeni farmerji bodo dobili živino in stroje, kar bodo polagoma odplačevali.
Senat je odkkrnil jwedlogo. da bi bila predsedniku dana prosta roka za poralbo sredstev Recon-struction Finance Corporation za javna dela.
V.sota. ki je bila rz teli sredstev dovoljena predsedniku Roosevel-tu, je bila omejena- na 500 milijonov dolarjev, medtem ko ima kor-poracija na razpolago dva bilijona dolarjev.
Albany, N Y., 17. junija. — Vsled nagle menjave vročega in mrzlega vremena v anaju bo letošnja letina v državi iNrew York zelo slaba. Nato pa je še suša zadala žitu zadnji ufdarec. Zelo je tudi poikodovano sadno drevje. N Pašniki so povstod v tzelo žalostnem stanju, 'vsled česar je tudi zelo malo mleka. Breskve bodo ribrodile komaj dva odstotka običajnega pridelka, hruške 50 odstotkov. trta pa 54 odstotkov.
tProideioval-ci breskev v New Jersey, ki ko bNi izadnja let« pri-šaaldeti iz eno nadlogo za> drugo, imajo letos zelo malo upanja, da kaj pridelajo. Vsled pomladanske sla-
naslednje vsebine: "Slaba vožnja. Megle ne morem prenašati. Potujem preko Francije v Indijo. Vsa sreča celo leto. Agnes."
V prošnji za poročno dovoljenje je Poderžaj navedel naslednje podatke: ime, Ivan Iv. Poderžaj; star 35 let, kraj rojstva: Ljubljana, ime očeta: Ivan Poderžaj, ime matere (dekliško): Marija Habjan, poklic: vpokojen armadni častnik in trsrovec.

FEW YORK, MONDAY, JUNE 18, 1934
THE LAROEBT SLOVENE DAILY !n XT. 8. A.
Glas Naroda3

Owned and Published fay ■AVENIC PUBLISHING COMPANY .(▲ Corporation)
V POČAST OČETOM
L. Benedtk, Trees.
Itt*
of On corporation %od addressee of above officers:
•f Manhattan, New Yocfc City. N. Y.
- O L A 8 NA R ODA" (Vaice ot the People)
Er«y Day Except Sundays and Holidays
fa oalo leto Telia aa Ameriko In
fantii» ....................«6.00
It, pol lata .................... $3.00
la fistrt leta	(LflO
Za New York xa celo leto...... $7,00
Za pol leta ...................
Za Inozemstvo ta celo leto......$7.00
Za po) leta ....................$3.fi0
Subscription Yearly 16.00
Advertisement on Agreement
"Olaa Naroda" lsfaaja vsaki dan UrsemSi nedelj In praanlkor.___
Dofrtsl bres podpisa to osebnosti se ne prlobtnjejo. Denar naj se blagovoli poHUatt po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae m*m tudi ptejtoje bivalMCe aaxnanl, da bltreje najdemo naslovnika.
NARODA". 316 W. 18tfa Street. New York. N. Y. Telepheoe: CHetsee 3-^3878
- I
" | A DAN PLAČILA . . jf
___l
---. ,j»
15. junija je 'bil v finančnem koledarju pomemben dan tako za Ameriko, kot ža Evropo . -
Združene države so pobrale drugi obmk dohodninskega (davka za, leto 1934 od svojega naroda.
Dobile pa niso tujega dohodninskega davka — obresti za vojmi dolg.
Razun Finske, so vse dolžutitfe: Belgija. Celioslovaska, Estomka, Francija Anglija. Italija. Jugoslavija. Letska; Litvinska; Poljska; Ogrska in Romunska naznanile Združenim državam, da ne bodo plačale ničesar na zapadli 4olg $174,480,901.19.
Finska j« ostala na poti časti ter je plačala ves svoj zapadli znesek — $166,538.
t Ob {stem času pa je Nemčija obvestila svet. da je odpovedala plačilo vseh obresti svojega tujega dolga za šest mesecev, da prepreči, »da se marka zopet ne raz tat i.
t Tedaj pa se je angleška vlada po svojem finančnem ministru, Neville Chamberlain, razkoračila in zakričala ^Nemčiji *''sramota!"
I Sama je odpovedala plačilo svojega dolga Ameriki, •od Nemčije pa zahteva, da proti nji izpolni svoje obveznosti.
I* tega je razvidno, Via hočemo še v?i imeti kak dobiček od vojne.
Predsednik Woodrow Wilson je rekel, da Združene ŽLrzave ne zahtevajo od vojne ničesar.
.Vsakfdo izmed nas, ki je kupil Liberty bond, je hotel imeti dobiček od vojne, kajti za »Liberty bond je plačal $100 in "pričakuje da v gotovem času dobi zanj $170. Teh S?70 imenujemo obresti od denarja, ki smo ga posodili drŽavi, in vendar je to ravno tako dobiček od vojne.
Naši zavezniki, Id niso taki idealisti kot smo mi. so fedrušali prsiliti Nemčijo, da plača vso vojno. Nemčiji so Jvfceli bojne in trgovske ladje, kolonije, premog, železo in &ekaj evropske zemlje. Narto pa so jo prisilili, da je podpirala obveznico za nekako 11 'biljonov.
^ [Vojna je bila dolga in zaradi tega tako draga.
^ Vojna, ki je hitro kančtana. ni tako draga in od nje more zmagovalec imeti celo kak dobiček. Vojna med Združenimi državami in Mehiko je bala kratka in Združene države so dobile muogo bogate zemlje: Californijo, Arizono, Xew Mexico, Texas in del Colorado. Nemško-francoska vojna je bila kratka in Nemčija je dobila Alzacijo in Lo-tariusko iu še veliko vojno odškodnino.
Amerikanci «e zavedamo, da <xl svetovne vojne ne moremo pričakovati nikakega dobička. Vojni dolgovi, ki so se nakopičili, pomenijo samo zlato v sanjah. Pravo zlato je bik) izstreljeno na francoski in italijanski fronti, na masurakem močvirju, na Gallipoli.su. v Palestini, pri Jut-fcudiji Falklandakih otokih.
i Toda T svojem srcu^ega ne verjamemo kajti še vedno jlriČakujemo, da ddbmio Liberty bonde plačane in polefc tega še obresti. Toda vojna je trajala predolgo in vsaka dolga vojna pomeni izgubo za premaganega in za zmagovalca.
Ako nam pogori hiša. ki ni bila zavarovana, pri tem ne imeti dobička, pač pa samo izgubo. Vojna je' po-10,000,000 nezavarovanih his, pa veridar še priea J&ujemo, da bomo od tega imeli kak dobiček.
Po našem 'mnenju sedaj ni več vprašanja: kdaj bo-> pobrali ddbičekf Vprašanje je samo: Kdaj se bomo & iz sanj, da bomo Hdaj kaj dobili?
L. *n «	.r-.. 'f. t-	- f?
yt
i
Skupni^ ^SjL
v Jugoslavija JHBl
PARIS, 30. junija v Havre
Karta do Ljubljane $115.54; za tja in nazao $204.50
ILE DE FRANCE, 7. in 28. julija v Havre Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $206.50
AQUITANIA v Cherbourg, 27. junija, in
14. julija
BERENGARIA v Cherbourg, 5. julija .... Kayta do Ljubljane $119.24; za taja in nazaj $206.50
EUROPA v Cherbourg, 12. avgusta HAMBURG V Cherbourg, 19. julija Karta do Ljubljane $122.54; za tja in nazaj $211.50
Posebna priporočamo i«let s parnikom AQUITAXIA, dne 14. JULIJA, katerega bo vodil naš rojak Mr. EKEROVlO, ki je uradnik pri Cuuard Line, iu pa kale t s parnikom EV KOV A, 12. AVGUSTA, katerega vodi iskušeni uradnik Mr. QOYDIG1I Tki North German Lloyd. — Oba imata dovolj skušenj, ker sta vodila ž? mnogo izletov v Jugoslavijo, zato bo gotovo vsak zadovoljen, ki se teli izletov udeleži.
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu-. Priglasite se takoj ta navodilo via:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 21$ West 18th Street	New York. N. Y.
Rojaku se j«* približala zadnja ura. Ob takšni priliki želi človek skleniti svoje račune in se pobo-1 tat i s svetom.
Vsa /.Fall t a je bila zbran;« ob njegovi smrtni ijMioi čl ji.
—	Poglavitno besedo — kakor v.selej. je pa imela njegova žena. Oblastno je hodila gorindol ter bolj 'komaudirala k• »t žalovala.
Umirajoči jo je gledal skozi trepalnice ter si najbrž mislil : — Hvala Bogu. kmalu bom r»*šen vsega : I udi nje !
Zadnja ura se je bolj in boll j b!i/tfla. Umira'joei je spregovoril s slabotnim gladom: — Dragi nio.ii. kmalu se bomo iposlovili za -vedno.
—	.Ja. ja. kaj hočemo — je ljubeznivo rekla ljubezniva ženica.
—	Božja volja je božja volja. Kaj ne. da boš vse meni aapustilt
Na vi/.oči so ipreslišali to nadležno vprašanje, umirajoči pa nadaljeval :
—	V.se. kan* imam, zapuščam ženi in otrokom.
—	Oli. kako je dober, 'kako je dober! — je hinavsko ihtela žena.
—	In wfe nekaj — je zašepetal umirajoči. — Pod mojim vzglav-jem je pcVbotniea za petsto dolarjev, ki sem jih posodil mojemu brat ramen, kaleri živi v sosednjem mestu. Že prejšnji teden bi mi moral vrnili, .pa ga ni bilo. Mogoče je 'zadrža<n. Iztirjajte od njega to vsoto in porabite denar za pogreb.
—	Oh. kako je previden — je šepetala žena m si brisala hinavske solze. — ALi ste slišali, kako je previden. Prav na vsako reč -pomisli. Prav vsega se spomni. . .
Umirajoči je nadaljeval s čedalje slabotnejšim glasom: — In slednjič moram izdati še veliko skrivnost: Moj sosed, ki je lani umrl. mi je posodil kar na besedo. brez vsake j>obot:mce. dva ti-tLsoč dolarjev Denar ho treba vrniti n jegovrm ...
Tedjij je pa žena Zares za-joki-la in začela |>oditi ljudi iz sobe:
—	O moj Bo;r. moj Bog! Je že na koncu ... Se mu že meša . . Ze več ne ve. kaj govori .. .
Skoro »v vsttkem zakonu so ma-leivkost-ni preq>rri in< očitki na dnevnem redu.
Žena očita možu zapravljiv ost. mož pa nji pWtraitnost, slabo kuho in drttge tako reči.
Možu je lailiko. Vzame klobuk in gre ter preživi par ur pri svojih prijateljih, da se nevihta poleže-.
—	Kje si bil' — ga je nahrulila, ko se je vrnil opolmiovi! domov.
'Poppatviei ji je povedati, kje je 'bil.
—	Ste pa spet 'levartali. kaj net
—	Ja tudi malo 'pokvartali smo.
—	Kje ipa denar dobiš? Saj menda ne igrate za lila-čne knofef
—	Ntfk — je odmnil prepri-čevatlno — m hlačne tonofe pa »« igramo, .Saw namreč vsi oženje ni.
Dopisu
Sacramento, Cal.
Ko je stopil v mojo pisarn-o, ga lissem spoznal, dokler se mi ni wedstavil, vsled če.s>ar sem bil nekoliko v zadregi. Bil je Upton Sinclair, demokratični kandidat za rovernerja. ^To je mož, ki se bli-la svojim sestde«setim letom, je ;lok in srednje velikosti. Njegove ibrazjie jpotez>e so izrezane kot ?ak gr"ki kip bz marmorja. Skoz.i laočinike m>u žare iprija>zne oči.
Predste'vil sem se mu kot vo<li-elja JSheridan Dow.neyeve- kam-lanje ter seiu ga pozval v drugo ;obo kjer sva se mogla privatno razgovarjati. Rekel mi je, da se vpoaninja mojega imena iz brzojavke. ki sem 11111 jo poslal pred *nim tednom in je moje ime izgovoril popolnoma ipravalno. kar komaj more* prvič kak Aonerikan-ee.
Ko sem 11111 ipovedal. da pride Sheridan. -Downiev. ki kandidira za rroventerjevega namestnika, pozneje iz Los Angelesa, da prisostvuje ]>rr /jK)litični -seji istega večera in na kateri seji initt- Do\\niey predstaviti Shiclanra obči.nsfvu. sem ga vprašal, ako morem kaj storiti zanj na seji. Svetoval sem mu, da se obrne na novega gover-lierja. da pride njegov«* ime na prvo stran krajevnih listov.
Takoj je bil pripravljen priglasiti se pri governerju ter me je naprosil, ila preskrbim sestanek. Ker je Sacrament«) glavno mesto države, je Mer riant, ki je p.i smrti govenrerja Rolplia (postal novi go ve mer. rak o j ]n> Holpho-vem 'iMigrebu prevzel ^sle države California.
Ko pok' iče 111 k;*[»itol in na znaw liim Sinelairjev prihod, sem bi1 takoj zvezan z governerjem Mer-riauBOin. ki mi naroči, da takoj pri]>eljem k njemu Mr. Srnelairja.
lNa štiri bloke dolgi poti do ka-pitoia sva se razgovarjatla. kaj naj Sinclair reče governerju "rn pri tem je rekel Sinclair, da bo prosil •rovernerja. da pomilosti Mooneya. — najbolj poznanega jetnika na svetu.
Po telefonu *v kapitol sem tudi prosil. <lai me z vežejo s sobo časnikarskih poročevalcev, ki čtakajn na važne novice in sem jim po\-e-dal. da bo Sinclair obiskal gover li-erja zaradi Mormeva.
I INovi governor je po letih celo '.starejši kot je bil Kolph in je tudi prijatelj "velikejra business a" kot je bil iRolpli in stoji ravno tako pod njegovim vplivom- kol marsikateri ameriški governer. n? pa pod vplivom ljudskih niaN. Te kom razgovora, ki j^ trajal pol
Peter Zgaga
Moda je huda diktatorica. Do-Ai hujša nego Mussolini.
iN i sicer rečeno, da se mora aredpisom mode sleherni pokorili, pa se jim navzlic temu vsak prostovoljno pokori.
Nedavno teg«- se je glasilo njeno po vel jO: — Kakoršne lase ima>\ . [akšne 'barve naij bo tvoja obleka.
Živel je oče, ki je imel dve moderni lrčeri in moderno mater.
Odpravljali so se na veselico.
Mati, ki je imela malo sivkui-ste lase. je bila v pepeLmati obleki.
Starejša hči je bila rjatvolaska. Baikreno-rdeča obleka se je kaj lepo prilegala njenim rdečkastim lasem.
Mlajša hči je bila čraolaska. Kaikor kraljica noči je bila zapeljiva v svoji črni. žametasti obleki.
—	To .ie moda. tako zahteva moda — so pojasnjevale začudenemu očetu. — Kakoršni lasje, takšna naj ho oblek;«.
Oče jih je debelo gledal, sedel v kot in obupano rekel:
—	Le kar same pojdite, jaz ne grem nikamor.
—	('emu pa ne.' — so <ra 'začu-den-e vprašale.
—	Ker nočem, tla bi ii*e za]>rli zaradi nemorale — je vzdihnil iu
si- j-ogladil po svoji p!e-a.xti glavi. *
ROMAN
TR0KLETSTV0 LJUBEZNI'
je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem.
n. 50
(2 KNJIGI)
V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y. J
ure. je Sim-lair gover.n<-rju navedel vzroke. ?akaj bi morr.il biti ^roobev ipumiloščen. nakar se je governor sami o nasmejal, rekoč: "Pregledal bom listine o Mooneje-vi soctnijHki obravua-vi, kadar bom imel čas*', itd., nato nama s »že v roko in pravi 4<good day".
Naštel sem natanči:io 14 poročevalcev raznih listov, ki so izpra-ševali SiiKdairja. ko sva prišla i/, governerjevega um la. Več »t<» večernih listov ter jutra.njih listov je ju inesLo poročilo, da je Sinclair pro--M novega govi-rnerja za AIon-jneyevi* pomibA'enje. in da bo Sin-elair. ako bo izvoljen za gt»verner-ja Calif oni i je ]» nii'«>^til Mooneya. ako do tedaj ne bo že prost.
Velika »Ivorama. kjer s«» j« vi šibi Simrlair-Dowti«-vovo "/borovanje. je bila 'nabito polna. I11 kamorkoli gre pi» državi, povsnd ima veliko število pitslu.š»leev.
Mog«»če bo zmagal — ako ne lx denar preslepi^ volih-ev.
Wa!ttn- Predovich.
CENA
DR. KERNOYEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
ENGLISH SLOVENE READER STANE SAMO
$2
Naročite pa prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
216 WEST 38th STREET
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
■ f IOOOSLAVUO	V ITALIJO
Zrn S 2-50 .......... Din.	Za $ 9.25___________________Lir 100
S 5.— .......... Wn. 2«# »» $ 17.90 .................... Lir 20Q
f 7.Z5 .......... Dht.	" $ 44.— .................... Lir 500
$11.75 .......... Ditt.	" $ 8750.................... Lir 1000
«*.» ......Wn. 199$	$174— ................Ur 2000
r ' '	' --- 11 .« . .1 ■ 1 , ,	m 1
KER SK CENE RED A.J HITRO MENJAJO SO NAVEDENE VENE'PODVRŽENE 8PREMEMM OOHl ALI DOLI
. Za Izplačilo veetth SQ«fekoi kot a*oraJ navedeno, bodisi t dinarjih ali Urab dovoljujemo ie bol}« pogoje. VKFLAClLA T AMCRlfiKIH DOLARJIH lsplaftiio $5W) morate. posUU - |
$i$:oa ■ »» " —.$toJi
" .....
m 9&M " " ____,..$21.—
.f , 0 , worn ." " _______.Mul
¥ " IM^M " ** ------.$91 JO
Pr^Mprnlk fobl t starecn truH Upfe*Uo> v d«lar|lh. -. Kajna nakallla' lavrlujemo po' 0tUa Lrtta* u pfUtoJMxio $L—
, SLOVENIC nJfcUSHlNG COMPANX MGU» Naroda"
MU WMŠT lBtk BfBtET	M9W TO*Kt |F. t
gih dnigJh družinah. Če pa ni prišel oče domorv, je pa pisal pooje, taiko da njim ni bilo treba biti ločena. Skupno so delili dobro, kot slabo.
j Xi pa rečeno-, da je bilo s tem 1 končano očetovo trpljenje. Nika-
■	kor .ne. Tudi danes trpijo, ker vidijo, kako se iz sHramibe nosi težko zasluženi denar, oni denar, ki f
"naj bi bil opora %a s tiar a leta. De-ipresijai je prišla in z njo vsa mi-'zerija. Ravm» ko je slovenski če
■	mislil: "No. saj sent dobro preskrbljen. lahko se boni kmalu malo oddahnil", pa pride udarec,
jka-gor iz jasnega no-ba. rn potlači ufbogoga. trpina zopot k tl-om.
Torej ni> trpel oče samo takra't, ko še kot mlad junak prišel poln upanja v boljšo bodočnost v Ameriko, ampak trpi tudi danes morda še bolj. ko j-e že pod težo let in ko je vsled irapornega dela i"zčitp3ina že »vsa moč.
; Kolikcckra't rd»:čm: "da, trpel 'sem. ko sem .prišel v Aaneriko, pa ' jsem bil še mlad in sem bil moč a Ji I11 poln upanja. A. kaj čem danes, ko s*ur star in me je popustila moč: tu som brez dela. brez niado. De.nar mi bo pošel in kaj; potem/ Ves moj trud je bil zaman !*'
T^ula očetje.	»vstrašite se.
.t<aj ste ž*- <k1 lieliilaj liavajeni tr-pet.i. 1'pajte. kot sto upali nekdaj I in boste rz te depresije vstali zma-gonosuo. ker -slovenski narod je junaš-ki. muoeJitškr narod. Koliko >so morali pretrpeti naši pradedi pre<l Turki. Francozi, a niso bili prcmaigaui. Njih vera in njihovo junaštvo jih je storilo zmagovite j in tako 'bo tudi danes.
. Po vsem hudem narod vstaja j bolj* i in močnejši, to nas uči iz-I kušnja. Po'dežjn je ho vedno soln-jee sijalo. Kes velika je vaša skrb, t vaše trpljenje, pa še vedno ujvaj-jto. Otrtx-i vas ne bodo zapustili. Prava ljubezen vedno najde plači J o.
Sinovi in hčere. Rpominjajmo se svojih očetov, živih in mrtvili. Če so v }x»trebi. poniagajma jim. 1 Xe tpozabimo. -koliko so oni storili . za nas, zato. da se je nam dobro godilo. S»o p na v posehno pa oni, 1 katere so starši poslali v višje šo-
■	le. kakšna žrtev jp to bila za: njo! ■! No prezirajte jih, če mogoče ne
odgovarjajo vašim idejam, ne sra-mrujte se jih. ne bodite zakrknje-> nega &rca. saj oni so vas z žulja-vimi rokami .postarvili na vzvišeno >; stopnjo
Bodimo jim hvaležni za ves nji-' hov trud in jih ljubimo nič manj
•	kot takrat, ko smo bili še otroei.
-	Bodi4e pozdravljeni vsi sloven-
•	ski očetje širom sveta ! Dobro se
•	zabavajte v nedeljo! Vi, ki ste ko-. roni.ne našega naroda!
Noč in dan ste vi garali, : Za družino »vse pi*e«tali. Boljšega očeta na sAetu ni.
i*
Kot so nas at a Urbamrjevi. Vas ipozdra vl.Ta-
).	Mary Marinko,
6G11 Bonna Ave.. Cleveland, O.
j
(Opomba uredništva: Dupis sin< f prejeli prepolno. <la bi bil objav
-	Ijen pred očetovskim dnem).
Naj napišem: par vrstic v po-|j čast našim očetom. Ker imam t di jaz doibrega, skrbnega očeta, za-11 to.nie jako veseli, da je tudi za i očete določep. dan, ki naj bi bil'j poti večen njim v čast. Xe bilo bi j prav, ako bi se dalo priznanje sa-|] mo materam, na. očete bi se pa kar'l pozabilo. Tudi oni igrajo veliko ^ •vlogo pri družinah, zato je jako 1 I lepo in po vsej pravici izelo prav, * i da se tudi njih spominjamo ved-'i no in povsod s hvaležnostjo in '•. ljubeznijo.	)]
Ozrimo se malo nazaj v dobo, 1 ko so naši i>četje začeli prihajati v Ameriko. Kaj so v&£ ffliarali pre-! trpeti, kako težko biio delo po tovarnah.	razumeli govorice
deže^ <pn- fio ra<jj tega mansikateri-
|«rat naleteli na nešteto neprilik. najsibodi pri delu kot na cestah. Grde psovke, kamenje in kepe so letele na te reveže. Tujec ni bil .varen, nikjer ni mogel tako 'prosto gibati, kakor so danes. A , I vse so potrpeli, akoravno težko.) Akoravno ni-so bili vajeni dela po i tovarnah, pa so se ga vseeno opri- : joli in garali, da jim je pot lil po obrazu. »Njihove roke .so postale žulja ve in krvave. Toda niso se ] ustrašili, trpeli «0 in trpeli, samo da jo imela njih družina vladanji kruh.
Kako «rrozno jim j«, .moralo kr-vaA-eti srce. ko so se poslavljali o«l svojih dragih v domovini. Kako so z bolestjo gledali prelepe travnike, poljane, hršit-e svojih pradodov in jim klicali "Z Bogom". K .ako so se jih okie|>ale že-ue in otpočički ob slovesu. "Kam. da. kam «rre nai ata ' Kje je tisti kraj. ki obeta toliko bojra^tva in ^ svobode, kjer je ti*.ta obljubljena J dežela?" Tako so se- povpraševa-j li. Ker jim domovina ni mogla da-j ti dovolj kruha, zato so odbaj-ili j v tujino z nado v sreu. da si malo] opomorejo in potem so zopet vr- j nejo. Kako smo mi otroci z bo-| lestJvm .Trcem stiskali očetovo roko. malo sluteč, v kako veliko nevarnost so naš dobri at^k rpodajn. Da. zelo težka in mučna je bila ločitev za nas vse.
In ti naši očetje so odšli z nado v tujino. Kaj so našli tnteaj? Pre-, mnogi razočaranje! Dosti jih po" več mesecih ni dobilo dela. i'e so ga pa do»bili. jo bila pa tako skrom-' na plača, da so se komaj preži v-* ljali.
Sehi so pritrgovali kruh. samo' da njih družine niso trpele bede v stari domovini. Ljubezen do nas« jih je gnala na delo. Ni iih no; utrujenem delu božala ljubeča roka žene. matere, otrok, nihče jim ni ebrisal pota s čela. ni jim bilo mogoče slišati sladke besede, njegovo hčerke, ki sta te klicala — "ata!"	;
Tnpeli so rn trpeli, tn naši tnpi-# ni. tiho in v Bo?a udano. z misli-, jo v srcu: ".Saj bomo kmalu sku-. pa j!"	:
Kakšno je "bilo veselje, ko ser je povrnil naš ata iz Amerike! Vsa. vas je drvela skupaj, v.se je hotelo videti Amerik a nea. Ah. kako smo bili srečni, ko smo imeli ljubega atata zopet doma. $aj. ko# so se ata zopet namenili iti nazaj* 1 so vzeli tudi nas seboj. Tako je brio pri nas. s lično je bilo pri nino-:
-at
HEW TORS, MONDAY, JVHE 1034
-ju .	in	sssggg————gag
DVE SIROTI
THB LASOS8T BLO
DAILY IB 0, ft*
Spisal A, D. ENNERY
KRATKA DNEVNA ZGODBA I
I •	j • i	i
PETER REN AT ROGUE
Te dni je ibil pro^laš^n za bla-ŽetM^ji Fra.neoz lVter Renat Kopne, ki ima za .seboj re* burno življenjsko pot. P»>s»fal ji* žrtev senega viharja, ki je divjal po vsej Franciji v 18. Poletju, to je francoske revolucije. Rodil se je v ine>tet-ii Wdink v llretoniji 11. junija 17"»K. Vrtprojili mi «th v ko-lejr^u v doma<Vni me^tu. kjer je tudi dovršil t «i »loSki* nauke. Le*a 17*1». je ft * i I posveiMTi v duhovnika. Imenovan je l»il za duhovnega voditelja *atiio*tana. ki je I»i] prizi-d&u župnijski cerkvi. Žr v S4'tne-nišT-u je imel x;t profesorji' sinove M'. VinceiH-ija I'mlruuskf^a iu kmalu je sledil z?le*lu toya svetnika. Leta 17*«i jf yt» Mopil v tiovi-cijat Sv. LifcZHrjji v Parili. l'.»/ii4--je je l»il imenovali z j>r«»l\»*»orja v semetiMeii v Van ne-u.
Zpnlirtina frann^k' revolucij-pripoveduje, tla mi revoIu«*ij<»iiarji 1. 17!»2. v jmiiiarjii -podili lay i-ste iz Jiaiuostana v V luiesii. !•» je prav iz tistega sanio-tana. kjer je brio nastanjeno »enicnitec. V poru i iMK*i s<» >c morali dvignit* in zapustiti samostan. K<»iru<- M- j«* t»--daj zatekel k inart««H. ki j<' hnela v mestu trgovino klobukov. Tedaj sije začelo zanj sel»» pravo trjiljc-nje. Revolucija ui prizanesla duhovnikom. .Januarja 17!*4 je l»ii i-menovan za predstamika Spodnja Loire«' in .Mor)»Ui: na ir. Carrier, ki je duhil naloir. "naj spravi lirc-ton»«ka |»ol ja v sklad /. r<*volneijo**. i'arrier je predložil "odboru j»
'javno blapinjo'* tale načrt za iz-J vodim revolucijonTirne^ra ]>ro«rra-' ma : "Poslanec bo dal v spremstvu 125(1 — l."HI0 konjenikov zaž*rati vsi« cerkve. >podil ho vse uporne duhovnike. od|>eljal bu pristaše u-wtave hi tako očistil deželo vsakejra j vpliva nekdanjih plemenitasev. ki' širijo strup arčltokracije iu lana- j tiznia...."
Kakor v Parizu, tako s<) tudi iz l cerkve v Vaiinesu napravili "tem-{ pel razumu"; proti koiieu I. 1703? in v začel kn 1. 17!*4 so spravili poli Sriljotino 13 duhovnikov. V tistih dneh je Rojrue tolažil svoje stanov-! ske tovariši' in vernike. Marsikomu I je tedaj poiua«ral. da je zlnv.al v| Španijo in so rešil, sam pa ni lio- j tel zapustiti svojeara roj.stinejra ine-1 sta. Preganjanci so s«' .-krivali po i raznih hišah in njegova mati je' marsikoga sprejela in mu pomaga-1
lil. Tu pa tam s<* h« v hišo zatekel1 - j
tudi njen .sin. >u-«*r pa je neustrašeno delal med verniki in .fih tolažil. Ws'krat ya je podieija iskala, a vendar ga ni nu»gla zalotiti. Taki« so minili dnevi najhujšega terorja iu junija 17!M je izbruhnil tifus, ki je prinesel nad deželo š<-ve." />Ia. T«slaj se j«* H'^iic pokaral m-u-trašcm-ira iu je bolnikom i delil tolažbo svete ure. Xekaj me-.seeev nato jc tudi njega zagrabila revoliu-ija.
Prav na božlT-n: v»*eer I. 17'.1.~> j«', skrivaj nesel svet«» pop<*tniv<> ne-k«'in:i bolniku. Preden je prispel do bolnikove hiše. je zagledal za
[seboj dva revolucionarja, ki sta mu sledila. V bolnikovo hišo ni hotel stopiti, da bi ga ne kompromitiral. tla 11 e tbi še njega gnali v ječo. Šel je malo naprej. Revolucionarja sta ga takoj zgrabila iu ga odvedla na prefekturo. Rodile je s|»o/ual v enem izmed teh človeka, ki «ra je njegova mati : talno podpiraha. ko je bil v stiski. Pripeljali so ga pred zbor revolucionarjev. ki je bil nekak deželni zbor. Miti poslanci je ugledal vse polno svojih sošolcev: ti so bili silno ganjeni, ko so ugledali nekdanjega svojega tovariša v tak1 jšueni s4 an ju. Nekateri so mu skvi-Ivaj na-vetovali naj poln>giie. toda 'on ni hotel tega storiti, ker he je j ha 1*1 da bi škodil njim. Tedaj se je ."godilo vpričo \*ojra zbora. ki je bil |Mivei"-ini revo! in-i joiiaren. nekaj |čudnega. Duhovnik Rogue je glasno <lejal: "S seboj našim vašega lin svojega l»«»i*a : rati bi izvršil svojo versko dolžn«** in prosim vas za to dovoljenja." Tedaj je stopil v kot in poiižil sveto hitijo. Marsikdo izmed navzočih je bi! tako ganjen, da je kljub temu. da se j«* zavedel, da je v smrtni nevarnosti. v istem trenutku pokleknil. Xato so ga uklenili.
Med tem časom je ''konveciji" ^lecli dirt'ktorij. to j»» odbor |x*tih članov, kateremu je bil dodan svet ">00 ljudi. Ta je izdal policijskim komisarjem glede ravnanja z duhovniki tole uav<xlil»:
"Nadzorujte jih neprestamo. da v.gub«- .potrpljenje, nadlegujte jih dan in u<m". Ne pustite jih niti trenutek v miru!"
Obtežbo proti lazari-tu Rogueu bi bil moral zastopati Luca Bour-trorel. njegov sošolec. Toda iz obzira do svojca prijatelja ni hotel prevzeti tejra posla in na njegovo mesto je prišel Marcel. Roguea je • •btlolžil. da ni hotel priseči na novo ustavo in da je še dalje delil vernikom svete zakramente. Dne marca 1 "!•<» se je vršila razprava. in sicer prav v kapeli, v kateri je Rogue daroval prvo sveto mašo. Kakšni spomini so morali oblajati goreče«* duhovnika, ko je stopil prod revolucijonarne sodnike prav v tem svetem prostoru, ki so ga spremenili "v svetiNČe razumaf\ Proglasitev smrtne obsodbe je svetnik sprejel prav mirno. Kakšna bolečina je morala presuuiti nje-govo srce. ko je med prisotnimi u-gledal tudi svojo mater, ki je morala slišati razglasitev smrtne kazni! Eden izmed revolucionarjev je stopil k njej in jo vprašal: "Ali je it o tvoj sin?" K». je ta pritrdila, ji je zabrusil v obraz grdo psovko.
Od takrat so minila leta in leta. Rogue je danes svetnik. Ko so ga izpred sodišča prepeljali v ječo. je od tam pisal materi tolažilno pismo. Poleg drugega jo je prosil, naj prav tistega revniucijotiarja, ki ga je izdal iu ki <ra je mati prej podpirala, še vedno podpira. V tisti noči SO je jrripravljal na smrt z njim tudi neki drugi duhovnik. ki se pa ni mogel sprijazniti s svojo strašno usodo. Rogue ga je neprestano tolažil. Sam se je v,*s čas ohranil popolnoma mirne-ira, II il je »zadovoljen, da se bo kmalu lahko združil s svojim Stvarnikom. Dne :{. marca 1796 so po-poldne okoli peljali obsojence skozi mesto Vannes pod giljotino. Rogue je 'bil ves čas iniren. V tre-uirtku. ko so so dvignili giljotino, je vadriikuil: "(io^pod. t*4»i izročam Kvoj dušo.*' Ko je otlletela glava f»d njegovega telesa, je ljudstvo planilo pod giljotino in si v njegovi krvi namočilo robce, da bi jih hranili za spomin. Zgodovinar, ki je popisal zadnje ure tega svetnika. je tudi omenil, da je sam hranil do zadnjega -takšen robec.
Tisti, ki so prisostvovali zadnjim uram la»zari*ta Roguea — i« med
tojimi tudi sami revolucijonarji — vzklikali med seboj: "To ni bil ri^vaden človek, to je (bil angel." /
IGRE
Beoeftkl trgovec, Igrokam ▼ 5. dejanj .M
0	ran de Bergerat. HerKna komedija t petib dejanjih. Trdo
cano---------....—-----------..~L7t
Mrla, drama ▼ 4. dej.------------Jt$
Rohm s morja, 5. dej. ——--------.75
Lokalna ioleznir«, 3. dej. ___________M
Marta, Semenj r Richmondn. 4. dejanja _____________________——..—Ji
Ob vojaki. Igroka« v Mirih idlLah____St
Tončkove aajne na NlKlaviev veter. Mladluaka igra s petjem ▼ 3. dejanjih ' —---------
R. U. K. Drama ▼ 3. dejanjih o
predigro, (Capek). ve«. --------------.45
Revizor, 5. dejanj, trda Temna--.75
Za krit in svobodo, lgrokat » S. dejanjih----—------------------------55
Ljudski oder:	dl
5. %v. IZ letih. 4. dejanju ...........s«
11. *v. Žanra vi ji ver..............6«
7.v. Skopuh ..................60
Zbirka ljudskih iter: 3. snopič. Mlin p«d zetnljs. Sv. Neža. Sanje ..................................«•
13.	snopič. Vefllalka, Smrt Marije Device. Marijin otrok...............-3®
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaftk* dekllea. muffin biag—l«v ............M
15.	snopič. Turki pr»d Dunajem, Fabjola In Neia ...........................—
20. ono|>ič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega obroka ........ ...........-S®
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18th Street
L ■	1__- .1 _____■
KRALJ V VLOGI KUHARJA
Ludovik XVIII.. ki je iine! vedno dober tek kakor vsi Burbonci. je 'liH tudi sam izvrsten kuhar. Najrajši se je pečal z izumom novih jedil. Najvišji dvomi mojster vojvoda D'Escars mu je j>omagal kuhati.
Kralj je izumil pire iz mavro-liov. T«» jed je vedno sam pripravil. kajti bal se je, da bi kdo ne izvohal njegove skrivnosti. Le dvorni mojster mu je pomajral. Neki dan sta oba poučila neverjetno veliko te jedi. Vojvoda je zaeutil «>-kqli polnoei silne bolerine. Zbal s«' je za kraljevo zdravje. I'kazal je, naj kralja abude in mu sporoče. da je voj voda \sled njegove jedi smrtno nevarno zbolel.
Kralj se je veselo začudil:
1
'"Kaj. da umira? Torej sem vendarle prav tixlil, da je moj želodec boljši ko njegov!" — Veliki mojster je medtem umrl.
POLITIČNA BARVA OBLEKE NI POVSODI V MODI
Ali naj bodo -politične uniforme dovoljene ali i*e. se vprašujejo v raznih drža vali, kjer uniformiranje civilnih oseb še ni splošno, pač pa se tu in tam jw>javlja.
Irska jeodločuo prij>ovcdala nošenje uniform, znakov, standard in sličnili predmetov. Na Angleškem nosijo d<jzdaj uniforme samo skavti in pa člani zveličavne armade (Salvation Army). Aiko hi morala anjrleška vlmla izdati slično odredbo kot Irska, bi morali taidi le dve velikanki organizaciji odložiti uniformo.
Švedi imajo zakon, ki pravi, da kralj laihko prepove nošenje uniforme in driagih iznakov. s katerimi hoee nosilec označiti, kateri politični struji pripada. Neki švedski irrženjer je opazil, da postaja njegovo delavstvo mrko in neraz-položeno protj njemu. Dolgo ni mogel raizumeti, kaj naj bi to pomenilo. Končno je stopila predenj depu+aeija delavstva ter ga opozorila naj ne nosi več rujrfvih škornjev. Rujava barva je ibarva naei-jev in organizirano delavstvo ne mara ea take. Da ni prišlo do kakšnih posledic, je inženjer svoje ru-jave škornje lepo počrnil * Kaj pa poreče delavstvo zdaj, bo Tpra&oje
Trup morske pošasti se je krčevito zvijal v zadnjih krčili in se preobračal po krovu.
Krik strahu in groze se je i>a izvil vsem iz grl,ko se je odsekana glava z odprtim žrelom pognala kvišku in zasadila ostre zobe v/jambor, kjer je nepremično obvisela, vsa okrvavljena, Mi v je Strmečih, izbuljenih oči.
Sicer so pa ženske lahko od groze onemele, saj se jim o takih prizorih dotlej ni sanjalo ni. Mnoge sploh vedele niso, kakšen je morski som. '
Med temi je bila tudi Marjana, ki se je skrila v splošni zmešnjavi za častniško ka-Ijuto. Naključje jo je bilo žexzopet privedlo v bližino poročnika, ki je za njim stal tudi zdravnik.
Zdravnik se jc jezil, da mu je podčastnik tako grdo razmesaril soma. Podčastnik je od strahu prebledel. In knt pristni Kretoneo oil morja se je prekrižal, ozrl v nebo in zaliti mral:
—	S«un se vrne v morje — ladja morje razburka.
Marjana je zadrhtela po vsem telesu. Ozrla se je na poročnika.
Poročnik je skomignil x rameni in poskusil nasmeliniti se.
i
Pozornost vseli se je obrnila zdaj na so~ limvo glavo. Poročnik je ta čas zapovdJal, naj se izgnauke vrnejo v med krov. Potem je hotel dati odstraniti ostudno soinovo gla-(vo, ki je bila še vedo z ostrimi zobmi zapičena v jambor.
j Toda zaman so udarjali s sekiro po nji; okravljeni kosi so padali od nje, kosti so se lomile; zaman so u'Jarjali, kar so mogli, «tn kar je bilo ostalo od ostudnih čeljusti, se ni dalo odtrgati od janibora.
Končno so morali odnehati, somovo zobovje je ostalo zapičeno v jambor. Sicer bi 'bili morali udrihati s sekiro po jamboru samem.
Mornarji so molčali, kajti poMčastnikii so vsi zaupali. In stari mornar je glasno razlagal. da bi dal vse svoje prihranke z dolge vožnje ob morju, samo da bi ne srečali tega prokletega soma.
i
Majal je z glavo in ponavljal venomer:
—	Slabo znamenje!... Slabo znamenje!
< Vz nekaj dni je bilo pa vse to že pohabljeno, le vsako jutro je posadka še ogledovala v jambor zagrizene somove zobe.
Zdravnik je imel ugiilno priliko, da jc razlagal mornarjem moč somovih mišic in i druge, na morsko pošast nanašajoče se zanimivosti.
Kaikor I>i hotel zavrniti slabo podčastni-jkovo ]>rorokovanje je zapihal veter močneje, ladja se je nagnila na stran in rezala hitro lahne valove mirnega morja.
j Tako ugodnega vetra niso imeli, odkar so j bili odpluli iz Havra.
•	(Dalje prihodnjič.)
Važno za potovanje.
«
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnilo in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno »f» hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ea povratna dovoljfr nja, potne liste, vizeje tn sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, tn kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz JVashingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in umotavljtb mo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
I
iirženjer. ko je vendar črna barvaj barva fašistov ?	i
Celo v svobodni Ameriki, ni vseeno. kakšne barve obleko nosiš. Ni še dolgo tega. ko je več ljudi imelo neprijetnosti radi tega. ker so nosili črne usnjate suknje. V nekaterih krajih Amerike je to namreč simbol komunistov.
Knjige Vodnikove Družbe
lahko ie SEDAJ narofite za prihodnje leto. Naročnino, kl zaaia SAMC —
lahko poči jete nam, la kakor hitro bodo knjlc« I lile, jih dobit« po pofttl.
Ako čakate ttfto dolgo, da knita te-MoJo. marata plačati xaaje |1J|.
KNJIGARNA 'GUS NARODA'
ti« Wmi Htnm*. Now Y«i N.
164
—	Umaknite se! — je zaklical podčastnik.
Žeiis >ke so se začele prestrsišeno umikali.
Marjana je neln»te prijela ])oročnika za roko. Pa je takoj v zadregi zardela in hotela odskoeiti.
Poročnik jo je pa zadržal, rekoč:
—	Ne bojte se, saj je že mrtev.
Tinla titsti hip je do roba krova potegnjena somova glava grozno zaškripala s čpljlistini. kakor bi hdtela ugovarjati.
Treba je bilo hitro ukreniti vse potrebno, da se prepreči nesreča: som postane namreč na suhem divji in njegov smrtni 'boj je grozen. strahoten.
In mornarji so poskusili ujeti njegov rep in sredino telesa v zanke močnih vrvi. Ko se jim je to posrečilo, so potegnili morsko pošast v vodoravni legi do roba krova.
Tisti hip so zadoneli klici navdušenja in pohvale. Na krov je priliitcl tudi zdravnik.
Videč soma je stopil naprej in zaklical:
—	Ne razrežite ga! — Sam ga razrežem in iim li bomo lep eksemplar.
—	»faz sem pa hotel odnesti glavo te pošast i guvernerji! Loniisiaaie. — sv ji« ogkisil poročnik.
—	Ponudite mu « el oko.stn.jak, prijaUelj.
Vsi stari mornarji posadke so pozdravili
zdravnikov predlog z mrmranjem, ki je pričalo. da ga n«- odobravajo. 4a nočejo izgubili svojega deleža pri plenu.
A tisti, ki so pomagali soma ujeti in potegniti iz ville. so populili vrvi, misleč, da je pošast že mrtva.
Smhii je res ležal nepremično in to mnenje je bilo upravičeno.
Že so se mu začeli brez strahu približeva-ii. Tudi izguanke so radovedno stbpale bliže. In najbližje so od presenečenja iu groze vzklikale.
Zdravnik je bil odšel po potrebno orodje. Vračal se je bas v hipu. ko so postavili |mornarji na krov vedro z vodo in gobami, ua bi takoj oprali s krvjo obrizgani krov.
I Kar se je pognalo somovo telo s tako silo kvišku, da so vsi gledalci od groze ostrmeli.
Prestrašene ženske so zakričale i'ii se raz-. bežale na vse strani.
Telo mornarji, ki so iz pripovedovanja in iz lastnih izkušenj poznali žitavost in bes-nost s smrt borečega se soma. so odskočiii in se poskrili, kamor je kdo mogel.
Poročnik je bil obstal nekaj korakov od soma.
Edino podčastnik je bil toliko priseben, da je skočil v orožarno, kjer je snel s stene široko mornarsko sekiro.
Hitel je nazaj vihteč v okali srvoje orožje. Zameljivo se je ozrl na zdravnika, ki ni bil nič kaj preveč miren, in vzkliknil jc;
—	Zdaj pa pokažem ttej pošasti kaj se pravi izzivati mornarje.
Zamahnil je in z enim udarcem presekal somu hrbtenico v vratu.Šo nekaj krepkih zamahov in glava je"bila odsekana od trupa.
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je p*! .okah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 lnčer. — visok Je 10 lnčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
i
-
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAKOCNINO ZAr "QLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, 1 GA DOBE ZA —	^ J 75j
"GLAS NARODA" j
iaročite se na "OLAS NARODA" največji slovenski dnevnik 9 Združenih državah.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 18,1934
THE LABGE8T SLOVENE DAILY la U. S. X.
B
7
UKOV GOZD
ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za "Glas Naroda" priredil: L H.
Gustav šaljivo, kot v ket>an>u, povesi glavo.
—	Moj Bog — saj *»em »vendar vedni vaš dolžnik! Fric, tvoja gi>»pa «»i pač mora dovoliti, da ji izkažein kako pozornost, da ce odplačam za vašo preveliko gostoljubnost.
Frin se dobro volj no smeje.
—	Samo pusti ji njeno voljo, Gustav. Vedno mora imeti koga, katerega more oe>re*evati z ume Union i ročnimi deli. Saj že nisem vedel, -kaj bi z vsemi stvarmi, katere je na*edila. Kaj vse naredi Lolo s svojimi majhnimi rokami. Ali si že kdaj videl lepše roke, kot jih ima moja žena t
—	Ako sedaj ue rečem "ne", sem v petih minutah mrtev, kajti prav gotovo me ubiješ. Iu poleg tega ne bi bilo neuljudno — se smeje Gustav ter Ktzaaue cigareto.
—	Tako, sedaj pa sedi poleg mene. Upam, da bo Lolo kmalu odslovila mlado dauno, s katero se posvetuje glede dela. Ravnokar je prišla in "boš moral nekoliko počakati, predno bo gospiea Falkner povedala vso svojo modrost.
Honek se začudi. Mlada dama. ki je ravnokar prišla! Ali je ta |o«piea Falkner njegova neznanka * -
—	Kdo je to — gospica Falkner?
—	O, mlada slikarica, ki za trgohino, kjer kupuje moja žena, izdeluje razne rizbe. Lolo se za njo »zelo zanima iu se je ž njo pred kratkim seznanila v trgovini. Tudi <za tvojo preprogo je izdelala sliko. Seveda tega ne smeš vedeti. Moraš biti zelo presenečen.
Takoj .pove llonek, da je to dekle pred nekaj dnevi videl priti k trgovine. In torez<#vimino je sedaj pri gospej Loli.
Xe vprašuje dalje, temveč samo gleda za dimom svoje cigarete.
Frie se zasmeje.
—	Mislim, da si lačen, kot sem tudi jaz. Pojdi z menoj, vrzi cigareto vstran, greva v >alon, da bo Lolo videla, da si tu.
In s temi besedami potegne Hcmeka za seboj. Ravno v trenutku. ko stopita iz .sobe. se njima nasproti odpro vrata in na pragu se prikaže Lolo z Juto Falknerjevo. Vsi štirje si stoje nasproti.
Z nasmehom in vidno zelo vesela pozdravi Lolo lloneka. ki ji uljuduo jKiljubi roko. toda pri tem mu uide pogled k Juti. Natančno je opazil, da je zardela in je bila v vidni zadregi.
—	»Mogoče je opazila, da sem jo vedno gledal z velikim zanimanjem, kadar sem jo srečal. In to ji je menda bilo zelo neprijetno, — si misli.
In »vendar se ni mogel (zadržati, da se ne bi zatopil v čare tega dekliškega obraza. Zavisten čut do neznanega Freda se dvigne v njegovem srcu. Zdi se mu, da vidi na njenem obrazu še sledove solza.
Gospa Wagner Juto in lloneka naglo predstavi ter se še za nekaj trenutkov »»prosti.
—	Nekaj minut moram še govoriti z gospico Falknerjevo. zato prosim, da malo potrpite gospod llonek. — pravi Lolo ter živo pogleda IIon«'ku v oči.
Juta opazi ta nenavadno ognjevit {>ogled in prične premišljevati. Po njenem mnenju bi smela omožena žena samo svojega moža lako pogledati. In melmte obrne svoje oči proti Honeku. Toda njegov obraz je popolnoma brezbrižen — njegove oči se srečajo z njenimi z nenavadno živim pogledom, katerega je že opazila pri prejšnjih srečanjih. .Tulia čuti, da ji je pod tem pogledom zopet šinila kri v glavo, in se obrne vstran.
Lolo gre z Juto v svoj salon. Za Božič namerava izvršiti »več ročnih del. za katere potrebuje še <vče rizli. Juta ji zelo ugajat in. kot je bila dobrega srca jr je hotela pomagati.
Oba gospoda izojK't odideta v Fricovo sobo ter se še nekaj časa pogovarjata.
— Zelo Tirijetna <».sebni*d ta gnspica Falkner. Zdi se mi. (la je iz dobre družine. Kaj takega človek takoj opaei. — pravi Frk\ ko sede v naslonjač.
Gustav samo ki-ma. Ni bil razpoložen, da bi govoril o Juti .Toda, ko se razgovarja s Fricom o dnevnih vprašanjih, posluša ter pokliče oba k večerji.
V veliki, bogato opremljeni obednici jima pride Lolo naspro-1i. Bila je i*vanredno dobre volje in je bila v svoji elegantni obleki naravnost marljiva. Iz Fricovega obraza je kipela zaljubljenost in je bil tudi dobre volje. Zato se nikdo ni zmenil >za Honekovo molčečnost. ---
Medtem pa Juta naglih korakov hiti proti domu. Zelo bi bila vesela, ako bi mogla prodati zopet kako sliko, posebno 5e> sedaj, ko tako zelo potrebuje d«nar Gospa Wagner je bila v resnici zelo Iju-beznjiva: pa navzlic temu — nekaj je bilo v Juti. kar se je upiralo tej lepi ženi. nek občutek, ki ni dovolil do nje nikake naklonjenosti.
Ali je k temu kriv samo oni ognjeni pogled, katerega je vprla v Gustava Honeka?
Gustav llonek! To hne izgovori tiho pred se. Sedaj je vedela, kako se piM». ker se je zanj tako zelo izanimala. Četudi ga je do sedaj »videla samo še mimogrede.
Ali je mogoče v sorodu s nonekovimi. kamor je spadala tudi njena teta Lavra?
Toda zatem misli Juta zopet na Freda in zdi se ji skoro pregrešno. ako misli na Honeka. Plree ji postane zopet plaho in tesno, ako se bo Fred izvil iz te stiske* Kaj bo naredil, ako ne ho mogel plačati dolga? Ali se bo poslovil od vojaščine? I.n kaj potem?
Iz Slovenije.
Huda toča tudi na Dolenjskem, ni oblaki. tKmalu je začel padati Po soparnem dnevu so se začeli dtež, 'ki se je počasi iapremenil v v sredo 30. maja nad Trško goro, eno samo zračno morje. Med go-Hmeljnikom in vzdolž mirnope- strm dežjem se je bliskalo in g^-žlkega gričevja kopičiti sumljivi melo. Proti večeru, ko je huda u-oblaki, ki niso obetali ničesar do- ra dosegla višek, je v bližnji ško-brega. Bilo je okrog 17., ko so pa- cijanski okolici 'večkrat udarila die prve debele kapi je. Kmalu strela, vendar pa je povzročila poje vlilo kakor vz Skfafa in. med bli- žar le na enein mestu, in sicer v skom in gromom je -načelo zdajci "vinskem hranuu posestnika Ferdi-padatti gosto in debelo ledeno zr- naada Žužka v Bojniku. nje.	; j Streha zidanice je bila krita s
Kmetovalec ki je stavil -vse u- slamo, ki se je vnela kljnb dežju, panje v svoje polje, je doživel v V noikaj trenutkih je bil veliki pičli pol uri bridko razočaranje, h nam v plamenih. Požar je opazi-Toča jo pokončala posevke v l)alj- la neka žena, ki se je sluča jno za-nem vrhu. Gorenjih in Dolenjih mudila v goricah, vendar pa ni Ka menca h.'Bučni vtaisi. Prečni, Ir- mogla nikogar poklicati, ker je či vasi. Brodu, Matlrh Šrjaucih 'bila zkLaniea nai samoti. Pomag^o Boričevem, Velikem in Malem'pa tako ne bi nič, ker je ogenj hi-Podljirbnu Ln Mraševem. Trški go- tro uničeval in -v dobrih desetih
ri"5e zaenkrat .prizaneslo, zalo pa je občutno prrzadet Vin ji vrh nad Belo cerkvijo, kjer je toča 'oklenila vinske trte. Med navedenimi kraji so nia.jbolj prizadeti Birčn.i vas in Veliki in Mali Podljuben. kjer so uničeni vsi posevki. V r stalili krajih je 80 odstotkov škode. V vse oškodovane kraje .se je napotil sreski kmetijski referent, profesor Fran Malasek. da si: ogleda uničenje na licu mesta. •
Strela je zanetila požar,;
minutah pe ostalo od lepe zidanice le kup kadečih se ratzvalin.
Gospodar Žužek je izvedel za nesrečo šele naslednjega, dne. Poleg velikega lirama so mu pogoreli vsa velika posoda, oprava, 'vinogradniško orodje, stiskalnica za vino in še nekaj drugih predmetov. K sreči ni bilo vina v zidanici. Škoda je delno krita z zfcavu-rovailnino.
Neurje je trajalo še mula I je sk.v ro do jutra Sreča v nesreči je bi-|la, da ni bilo t oče. kakor se je to
V JUGOSLAVIJO
Prako Havr«
NA HITREM EK8PRESN5M PARNIKU
PARIS
30. JUNIJA 21. JtUija — 11. Avgusta
ILE DE FRANCE
7. Julija — 28. Julija
CHAMPLA1N
23. Junija—14. fulija (opolnoči)
NIZKE CENE DO V8EH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potna list* vpra-ftajt« naia pooblaščene (gtnta
cJreaeK Jln^
J9 STATE STREET. NEW YORK
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SI« WEST 18th STREET NEW XOKK, H. I, PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LJZTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE miwHiHiiii»mnnti»iPni»imi«i»Hui
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
4. julija:
Washington v Havre 6. julija:
Berengarla v Cherbourg
6. Julija:
Majestic
v Cherbourg
7. julija:
lie de Franre ▼ Havre Coute di travolk v Oenoa Europa v liremen
V soboto popoldne 2. junija m zgodilo v krajih na zapadni stra-severov-zhodne strani pridrveli tr- ni Skocijaira.
20. junija: Hamburg v Hamburg Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre
22.	junija:
Veendam V Boulogne
23.	Junija: Champlain v Mavre Itex v < ;«ii'»a
iT. Junij j:
A>iuita»ia v Chfrliotirg New tfork v Hamburg Olympic v Cherbourg
junija:' Satnrnia v Trst •9. junija:
Stjitcnoam v R(>ulo(n»
'0. junija:
Pnrij v Hwvr»> Rr^mon v Ftr«-m»n
Leviathan v Cherbourg
3. julija: T«nfayett* v Havrt Albert Ballin v Hamburg
It. Julija:
Deutschland
v Hamburg
13. julija:
Olympic
v Cherbourg
Cherbourg Trat
v Havra
v Bremen
i Havre Hamburg
14.	julija: A<jultanla t Vulcanla v
15.	julija: Champtaln
17.	julija: Bremen
18.	julija: Manhattan Hamburg V
20.	julija: Statendam v Boulogne
21.	julija:
Pari« v Havre
f.eviathan r Cherbourg
Rex v Oenoa 24. julija:
Kurnpa v Bremen ». julija:
New York v Hamburg
27.	julija:
Majestic t Cherbourg
28.	julija:
lie da France t Havre
soboj je noM.1 vse poluo Rasputi-novrh fotografij s posvetilom tega • čudaka. Trdil je. da so posvetila J izvirna, v resnici so bili podpisi po- ! narejeni.
MIR V ARABUI
JE SKLENJEN
RASPUTINOV NASLEDNIK POD KLJUČEM
KOT ČLOVEKA SO GA POKOPALI
LOXDOX. Anglija. 15. jjinija. j	_
Wahabdbi kralj Ibn Saud m je-menski imam sta podpisala mirov-! V Atenah so aretirali nekega no pog.nlbo. po kateri dobi Ibn Papanikolopulosa. ki je davno pri-Saitd nadvlado nad Jemenom. P<» il^ral po nn-stu pogodbi l>oste imeli ofee
V MLskolzu na ^ladjarskem je umrl lierač Mihael Kormos. ki s«» mu r:idi Ic|m> 'brade lunleli ime Frane .T<»žef II. V podlogi njegove Trdil je. da »»'.na- obleke si. našli !>(M> pengov iu opn-deželi nja Ra-putinov nauk in da ira je roko, v kateri je rečeno, naj mu
skupno gospodarsko in diplomat- ta določil za svojega .naslednika. s| priredijo krasen p^reb: če mu ^	j«' bilo že sojeno, da je živel kot
l>es. naj bi bil vsaj sp«Mlol>no pokopan. To je bila zadnja želja 70 ! letnega berača.
sko i>olitiko.
MENDIETA JE
BIL RANJEN
Advertise in "Glas Naroda"
HAVANA, Kuba. 15. junija.— J Predsednik Carlos Mendieta .je ko- • maj ušel smrti, ko je nekdo vrgel bomho med družbo pri kosilu v mornariškem pristanišču Casablanca. Ubiti ste bili dve osebi, več j pa ranjenih.	i
Tudi predsednik je bil lahko ra-; njen na levi roki. Mrtva pa Nta po-1 ročnik Manuel Poloman in mornar Manuel Tapis.
3. poglavje
Xanlednj« jutro sedi Juta z materjo rpri «ajtrku. Za seboj je imela nemirno ro><\ Sieer je »početika dobro zaspala, ker je bila zelo trudna, to<la naenkrat se zgame in se prebudi. Zdelo se ji je. kot bi jo kdo glwsno poklical. Sede ma posteljo ter prisluškuje =proti materi, eije pontelja je stala poleg njene. Toda sliši samo njeno dihanje. Mati je npala.
— (Xjabrze se mi je sawo sanjalo, — si misli m zoipet leže.
Toda glas. ki je zaklical njeno ifme, ji še vedno svetni »v ušesih. In tedaj prav gotovo ve, da je bil to "Pred o v glas.
Ko ie tako por>linki, tdiAi uro -v sosednji sobi biti polnoči. Nepojasnjena bojazen se nadeli v ujemi duši. Nič več ne ouore mirno o-stati »v j>09telji. Tiho vstane in se splazi k oknu ter gleda na mirno ulico, kot bi se ji odelo mogoče, da tam stoji Pred in da jo je poklical.
Toda ma ulici ni bilo živega človeka. -Nekaj ur je že snežilo in neomadeževana, bela odeja ipokriva ulico.
(Dalje (prihodnjič.)	1
ČUDNA KUPČIJA—VELIKODUŠNO DELO
Prof. Harrington, zirani chicaškij dobrotnik, je priredil obed <za 40 i uglednih obrtnikov in trgovcev, j Pri isti dolgi mizi je sedelo na j drugi strani 40 šolskih otrok iz revnih ehicaškili predmestij, in' sieer sami odličnjaki. ki so jih xbra-1 li šolski voditelji. Premožni me- J ščani so se med obedom živali no menili z malimi povabljenci. Po j kosilu je Harrington odredil molk ; in vprašal pr»dobitnike, ali so za- 1 dovoljni s ponujenim blagom? V, odgovor je zadonelo složno: Smo! Smo!" Na to je dvignil Harrington čašo s šampanjcem in proglasil kupčijo za sklenjeno. "Kui»«"i-ja" oibstoji v tem, da bo dajal sleherni trgovec potreben denar za J uagojo in šolanje "kupljenega" deoka, dokler ne bo ta sam pričel služiti Na ta način Ibo zraslo v Ohieagu, ki je radi zločinov najbolj razvpito mesto v Ameriki, novo. boljše pokolenje. "Prodani" dečki so zopet obljubili, da. ibodo pridni i-n ne bodo razočarali svojih dobrotnikov Harrington hoče raztegniti svojo "kupčijo" tudi ma ostala a-meriška velemesta.
VAS JE IZGINILA
Iz Pesavarja poročajo, da je jk> siJovitem potresu rzgknila afganska vas, ki je štela 150 hiš. Prebivalci so zaslutili potres, ker so začuli ' pravočasno silno 'bobnenje pod fcemljo; prav tako se je silno vlil dež. Zato so zbežal i iz hiš in si tako rešili življenje.
Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPA
EKSPRESNI VLAK ob parnlku ▼ Bremerhaven za-jamči pripravno potovanje do LJUBLJANE.
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK
/	\ prijetnem okolišu, po zmerni ceni.
Tn>I REDNA 01>rHTTJA Z DOBRO ZNANIMI KABIXSKIM1 PARNIKI Izborite železniške zveze od Clirrboursa, Bremena ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY. NEW YORK CITY
V tem seznamu : :
Poučnih Knjig
boste našli knjigo, ki bo vas zanimala
Angleško slovensko berilo..........$2.—
Amerika in Amerikanci (Trunk)----5.—
Angeljska služba ali nauk kako se naj
streže k sv. maši...............10
Boj nalezljivim bolezniin .............75
Cerkniško jezero................... 1-20
Domači zdravnik po Knajpu:
vezano____$1.50 broširano 1.25
Domači vrt........................ 1.20
Govedoreja........................ 1-50
Hitri računar ......................75
Gospodinjstvo ..................... 1.20
Jugoslavija (Melik) 1. zvezek......1.50
2. zvezek, 1—2 snopič............1.80
Kletarstvo (Skalieky) .............2.—
Kratka srbska gramatika.............30
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov
in Srbov........................30
Kako se postane državljan Z. D..... .25
Knjiga o dostojnem vedenju.........50
Kubična Bačunica...................75
Liberalizem....................... .50
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka.....75
Mladeničem, 1. zvezek..............50
2. zvezek ............ .50
(Oba skupaj samo 90 centov)
Mlekarstvo ...................... 1.—
Nemško - angleški tolmač............1.40
Nasveti za hišo in dom...............1.—
♦ Najboljša slov. Kuharica, 668 str.
(Kalinšek), lepo vez.............^5,—
Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem........................ .75
Ojačen beton........................50
Obrtno knjigovodstvo............... 2.50
Praktični računar...................75
Perotninarstvo, broširano........... 1.50
Pravila za oliko....................65
Psihične motnje na alkoholski podlagi .75
Prehodniki in idejni utemeljitelji ru- • skega idealizma................ 1.50
Radiot osnovni pojmi iz radio tehnike,
vezano .... 2.— ..broširano____ 1.75
Ročni slov. nemški slovar............90
Slovenska narodna mladina,
(obsega 452 strani)........ 1.50
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezano............... 3.—
Sadno vino.........................40
Sadje v gospodinjstvu...............75
Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in berilo italijanskega je.
zika........................... 1.—
Učbenik angleškega jezika:
trdo vez____1.50 broširano .... 1.25
Uvod v filozofijo (Vdber) .......... 1.50
Veliki slovenski spisovnik:
Zbirke pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovee.............. 1.25
Veliki vsevedež.....................80
Voščilna knjižica ....................50
Zbirka domačih zdravil.............60
Zdravilna zelišča ...................40
Zgodovina umetnosti pri Slovencih,
Hrvatih in Srbih .............. 1.90
Zdravje mladine ................... 1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 ZVEZKA ................... 1.20
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Sloven, cev. (Melik)
II. zvezek ................ .80
Te in mnogo drugih knjig, lahko dobite pri
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York, N. Y.
Razne ve<sti,