St. 33.
V Gorici, 16. avgusta 1889
M
„Sofia" izhaja vgakpetek in velj Po poitipr«\i*ni»tia ali t ftorici na Am poftiljajia:
V«c let*.....f. 4.4C
Pol let*.....„ 2.20
(Wtl««    .       .   .   „ MO      : Pri oaaaaiUh in tako tadi pri „po. fmtfeafc* c* «r)eLujft m nawdpo trittop-M vrit*:
8 kr. L• M titkft 1 krat 7   „   „   „    „   2   „ O   »   t»   »    »   -»   « Za ref irkt \
&3T :,L
Nori&aica in ltalijani.
(Izv. dop.) V Gorici, 11. avgua.4.
V takajinjem „Corrieru di Gorizia" od 30. ju-lija je nied domaeiint atvarmi obiiren razgovor o na-merovanej novi Boriinici, katero spravlja ?florriere* t poaebno, nekako ondno zvezo % Sloveoci in z de-zelnSm poslancem dr. Bojcen. „Corriere" pravi, da te je imenovani slovenski dezelni poslaoec sker rooiko potegovel za novo noritaico t zadnji deielno-zboraki dobi. toda ravno to da je bito povod njego-vernu propadu pri lotosuji deiielnozborski volitvi, ker Stovenci no6ejo, da bi Be zidala nova do-ro&nica. Co pa je vendar le prodrl v vclikein po-•eatvu, je uarek la, da je baje obccal, oe vec" govo* riti za novo noriioico, daai bi bila po njegovum pie-pricanju neki ze!6 potrebna. Ker ne pa „CorrU'rua zdi danes nova nori&nica dejnnski potrobna, tako polaga ta liat pa italijaiukim poslanci-iti <m 8rce, da bi ¦© ooi potognili sa novo norisnieo, pa naj oatane dr. Rojic pri tirejsnjem pogumu, ali pa naj to ni*mo> zato opuiti valed (kakor so govori) dumb obljub. (Se 6 vero cbe git sloveni hanno tneaso bavogtio ai loro deputati, pariiao i nostri I) I'otvm pa zaviiuje svojo modrost z besedami: .Pa nali poalanci naj bodo po-xorni jo attnovitni, pripravljent za vie, kajti ml a-Lnost r  tern  ilucaju  ne  dala  bi se   opra-
Na to i7javo „Corr." povemo, da nic" no vemo, kak6 mialtjo o tej stvori stnvenski ali italijavski poalanci in ne kako miali o tej zadevi dr. Rojii;. Tudi ne vemo, ali bo slov. volilci bili res zaradi tega na-protni dr. Rijcu, niti nam ni znano, alt ao je re a kaj zavezal nasproti velikoposestnikom, kjer je bii izvo-Ijeu, a!i je pa bila to morebiti le domialjija od laake strani. Konecao tadi oe vemo, ali je dr. Rojic kaj epremenH avoje nazore o potrebt Dorian ice ali ne in kakd miali nadalje poatopati o tej zadevi v prihodnji deianozborski dobi To pa vemo in povemo, da smo le od 1884. 1. pazljtvo ciiali o tej vazui to6ki, kako •e je ta obravnavala v dezelnem zboru, kak6 je po-stopala viaoka vlada tnkakoinoje bilo javno mocnj^, zlasti pa v italijanskein jaaopiaju. — Glede na v>e to amo kar oatrmeli in avojini o6em n'smo mogli vero-vati, ko azoo 5ita1i Rori otnenjano in posneto izjavo ˇ „Corrieru". Kaj tiii za tint grmom? — vpraSali tnio bo takoj; zdi se nam, da bi ai radi zaalu-
LISTEE..
Ceiki splaal Jindficb Stemberka.
V aobtci, medio razsvetljeni od petrolejne sve-tilke, viaefie a stropa, leial je na poatelji atarec z belo, eaatitljtvo brado. Imenoval se je Lonaki. Fri poatelji njegovt, na leaenem atolo, sedel je mtadened a razmrienimi laami; bil je bodoii, doBlej neznani godbeoi akladatelj — Jurij Malinski.
Iionaki je premineval; mil no pri6akovaI je bli-2a{oCe ae smrti, ki je dvigala uLe avojo peroti oad sUrCevo posteljo. Najedeokrat zganil oe je wodneje in govoril Malioskenra:
,ZasIuzi! ai moje zaupaoje; bival si pri snetri, •labem, nevrlrm atarca daa in noL. Te2i me tajnoat, z njo bi nerad umrf." Qlaa atariev xvar.el je na to tile. rfDa sem Ijubzl godbo, vefi; bii sow pa tudi — godbeni akladatelj. Povem ti, kar je bilo doalrj taj-nega avetn. Yeliko imam svojih akladeb, eonat, fan-tacij. simfonij in oper. DelaY sem, a ntkedar nisem atopil a avojim dtlom v javnost. Intel nisem dovolj mo6i, da bi to, kar sem preaanjal, kar n>i je vaklilo i* dn* doie, izro&il krittki; kritika ameje so in razdira taroT kjer ae dlovek brez analize udaja sve-tm* Aarau Jjsej niaea dov^j odU&mstl, da predaw j
zih lovorik v tej zadevi ravno tlitl, kate-n so bili najhujsi naaprotniki vsakojaki novi ha pravi in cold popravi in to ne le no* rianfce, ampak noriatiiee in boiniSnlee aku-paj. Na HtcAo naio so zabele2cuu> vse obruvnave — in to ne le v de2elnozbortkih asapienikih, ompaV ee natan6nejse po slov. <5aBopi*th in pred vsem v bio-surab, katore je spisal, tiikati dal in razposlal dr. Rojic Bam. — V veeh teh zapi^nikih in apiiih itoji zopet in zopet Lrno na bulem, da je deLelni odborttik itn-lijanske stianke oinoval in pod a! I. 1884. dezelnemu zboru obaozmSe poro5ilo v katcrcm ja v najlep-Sib barvah elikftl potilopjo, prostore in upravno bohiiantoe in noriSnioe uBmilje-vih bratov in je pobijal dr. ILojoa a kri-nimi podaiki in alepivnimi aofizni, demur so konc^Do pritrdile tudi od viaoke vlade odpoilane komiaijo. Isto poroiilo in ibta pobljanja bo utegoila bjti aouKrok, da je tudi viioka c. k, vlada krivo ao-dila o bolniauici iu noiiinici usmiljenih bratov in da jo vtded ti'ga v nuftprotniiikem zmiulu zavrn6ala dr. Hojca po ranglasih in v laatnili uradnib. zlusti triaikib liatib.                                                        '
ItalijfuiBki poalanci bo §e vodli v t<*j zadevi tako, kakor je to botel njih pornfovaleo I, 1884. Go-riski .Coir." ni iraol takrat niti jedne same be-sedico, a katero bi zagovarjal RojAevo ataliace in ae potegoval z* popravo atare, i» uianj pa sa p^otrebo oove noriiuiuo iu bolniinice. Kjer bo le mogli, ao Cruili alovooakcga poalanoa dr. Rojca v „Covr.H in v dtugih ital. Casnikih; poSiljali ao kriva poroCila celo v „NTeuo Fr. Pron.se" in drugo nemike, Italijauom vodno naklonjene liste na Dunaj in v Grudeo. Vidoli eot da se dr. Uojic trudi apraviti na dao otic gnilobo, ki donaia lepo dabicko poaami-uicnikom.
Zdaj pa upraanmo: „Kak6 da se boiejo ltalijani kar v liipu apremeniti iz Savlov v Puvle ? O'kod jint je zasvetila ta nova raodrost, katero poprej niso imeli ter so bili presinjeni celo ravno z naprotniiu duhomPAJi mari Blutijo, alt ce!6 vedd, da jje viaoka c, k. vlada priSla po novth in veatnih pre'skavah do drugega prupri-Sanja, ki I. 1889. eogluSa i zatoJibaini alovenskega poslanca Le od I. 1884. in ki knLejo upravo in oekrb-niatvo v tolikokrat imenovani bolniSniot iu notianici v silno slabi luc>, da se navzlic zatozbam od alovea-ske strain v sestilt letih ni toliko potrudila, da bi vsaj najailnejee nedostatke odpravtia?! Fakta govore,
svi'tu zaklede svoje duSe; ali v sreu avojem bil aem vodno preprican o ceni svojih del. Proaim te, izdaj jib zdaj po moji amrti; v grobu mi bode malovaino, kako govori kritika o mojih delih. Morda bode imela tudi proti rartvecu vecjo pijp.tato.*
Lonski jo dokooJSal. Roka njegova segla je pod blazino, od kjer je. izvlekel majben kljufiek. 9Tam v onej omari v kotu je koaitarak zaboj in v njem so rokopisi mojih del.11
Miadenec vzel je ganjen kljucek in obljubtl tako atoriti. Loaski je kmalu preittinil, atiakaje roko MalioBkemu. Oo ma je zatisuil oci. Potem bodil je razburjen po sobi ....
Stopa v svet s lepimi sni in nadejami Umetnik ho<5e biti, akladatelj boce bi'i. Vendar pozn& oni trud, oni nadnaravtii boj do blaznosti, ki privaju do pripoznanja io slave. Mladened je, na kogar gleda vsak b riedaodki . . . . Nekaj Akladeb ima, saman isce zaiUnika. Imena ntmat JPoleg i^ga je reven; morda pogine prcje, nego dobodo alu/ibo ;\ morda bode preje utiSen, poraien, predno dosi&g pripoananje. In Luti, da pjegov talent menda oi volik, da njegova dcla vendar uiso zadoati pregiedana .... Kaj ga caka P Ali zmaga v boju P Ali jo poklican P
Te2ek boj!-------------—
GledahSce treBO se od glaanfgo, plo.skanja. Nau duienost jo ob&na in no pozua mejo; zaveaa mora nepceaeboma navagor, da, se na pqzer^ca pojavi pri*
Po5am«zt;Vit|^S^"e tfrbi?«5d F4. 8 kri v toftak*rnieb|Piia 'Stdrom trgu in t Ewnaki ttlleS in v ppbd«jk1nici ai Mkarja ˇ Ssmtailklh' UM«4k h. it. 10.
Dopiei n<fj, s^ poSUj*jo ur^niStvu, awroinina p» opwniiSlru „^>iS««, VIZ HtTCtto 18, «,
RokopUJ se ne vraCnjo; il(»j»jgi ,„j to bUgavoljiio fraMknkje. -«. Mavc'fin in drugjvt iifipromotidia *» nmo.^ilm iniiai ak»i* <y)m^vf\ onra>jii^vn.
kakor jih je razkrlvil dr. Rojlo So ki jhnvbodo«e prltrdi celo viaoka vlada! Slovenaki pwtinec jo:tor«j res zastopal koriitij cel« doiele, medtBtn koto "I ltd. Iijnoski porofienloc in njogovi iomliljenlki prldnbfli atalifijSe, ki jim ne bodo delilo Saiti, ko yitoft vlada FiklSi bW8(,° P° n^t,oye^il1 k0|,**NiHi pra-Iz vsega toga je razvidno, da bi f€>6rr,* dopt-jmk rad opral ftnlijaoske poalance, itallianako dazui* karatvo in sploh celo avojo atranko pred avetom: rad bi pretekloat tak6 zaaukal, da W ne bila tftk6 oitt» apromomba pri italijanaklh poaUtioih glede t« sadeve wlaj ko se bodo sliiali vao drugaeni glaaotl tudi li tiatilj uat, ki bo doalej rae zanikaU in govorilav ;'t..i8l.i imonovanega italijanakega poroSevaloa. - Radi bi ti gospodie plod alovenakega poaUnca porabill v svojo korist in uvodni preludij smo ie glilill. y o-menianej razpravi najega ..Cffrr.* - No, ttvar Joia-belefena in ne dA bb veft zawkatl alt zanikatl. Go-spodn, prepozno ate bo zbudili I Tilti pi, kalore ate a Bvojimi beasdamt proalcpili, n« bodo ram vadeli bvale, p&6 pa dobi v torn alufiaju vaak srojo tatltt-Jono priznanje in plaMo. Poeno sioer, vondar jo po* brwla tudi MOorr- atranka Jedonkrat ¦toplnjo^fg — SloVeoci. Le tflk6 uadaljei                                    \
Dopisi,
Iz hribov, 12. avg. - (Izv. dop.). NaSi trgi: AjdovSfina, Kanal, Tolmin, Kobarid in Btflea volijo ovojega dt>2oln?ga in dtiavnega poslanca v Tolminu. To je pa ogrontni vefiimi volilcev velika krMca, ki provzroCuje mnogo stroskov in zamude 6asa, volilcem trga AjdovScute pa se brcz velikih 2rtev ce!6 ni mo-god.* volitev udel«2iti; ajdovski volilci bi zaraadili cele tri dni, Zc bi lioteli izvrsili syoje volilno pravo, kar si pac UM vaak zaveden driavljan. Kasledek (emu je to, da mnogo volilcev ne izvrSuje svoje volilne pravicc, zagotovljeue jim po ustavi; sij pa tudi ne tnoiento tirjati, da bi prisli vsi volilci iz eeld oddal-jenoga Boloa in ie bolj oddaljene AjdovMine na to]-minako voiiice.
To nepriliko zpoznavajo prav ronogi nasi redo* ljubi,  zlasti pa dutijo  to volilci v omiiojanih trgih.
Politicno drultvo    ""       ..........
proSnjo v tern
vo  .Slovenaki Jet* je zo lani podalo zmia1nt toda breznBpesuo. Vendar pa
nauduSeni klici. Mlademu umetntku pokloni se lo-vorov venec.
Jury Malinski jo junak ye5era. Uvel je na po-zoriSCe premijero in slavi prvo slavlje. Le da nastopa nekako negotovo in komaj dvigae o6i k jasnemu ob^inatvu.
Zjutraj so bili dasopisi polm hval© o novem geniju in njegotem nebesfeem dolu, polnem vervo in eile. Novi prareo, mogootia int«m*cij«, veiteienai pro-stota in prosta vfcncfienost. Take pisalt ao kritiki jednoglasno o prvem „velcdelu gonijalaeg* moj*tra», -— nljubimca Muz.*1
Naglo po prvem delo sledilo je dragd in potem tretje. Novo veselje in oovo nauduienje, kritika poloa uauduSenja. SIsva in obstoj oraetoikov bilastazago-tovijena. Skladateij postal je jjabitneo v-obi- V. iz-lo2bali bile podobe in pofrtwja Malintkogas de!a njegova v krasnih vozeh; slavfiOMi prirejajo se mi Cast origioalnerau akladateljtf, mladi debatanti opajajo ae na njem.
In Malinski? Intel jeslavo, imelbogaatvo, imel razkoSje, kar je botel, ali v njegovein sreu tbAdala sogahuda o^itanja: bi! je potrt. Okria je Lonakega, ki je bil njegov debrotnik. Dub mrlveca ga zairiednje, ocita rau krajo. ,0 slava, za kako ceno aem tu do-scgel t Kako si grenka!" Tako* vzdihtf nesrefai Malinski, muoen od vcati in razburjen od svojih mislij.
Nekega popoludne, kp Je pocivalna zofi, priiel je k Djejnu oik #iw^o*ppd is ga piawJ pogowi.
SOČA
LISTEK
se jft&j^&o, da polagoma aporaa" vea dezelni tbor, da je 3§#ftqp Tolilni red aa trge jako nengoden in Icrifi«ca.«i V«floe: Z jedno roko podeljoje trgom Tolitoe-*pravo, t drogo pa obtefuje, omrjoje in deloraa savin tegaiivrSevaojc. In nadejamo se, da nam de-iclw zbor podeU tako postavo, po kateri bade naai trlaal iavrievali svoje volilno pravo doma, kajti le tako se tare is pokaie prava Tolja volilcev, Doae-danji voHlni red je dajalvao veljavo tadi maojsiaam, ki so samogle loie izvrsevati avoje volilno pravo,
Za zgled nam bedi aosedoja vojvodina Kumjska. Tadi fan ao voffli n. pr. trgt I**, Vrhwka in Po-itojna v Poatonni, kar ai bio pravi&ao Maaum ia Vrankaaom. If poprej naftdaoib iiirofcwjkleoil je iani ieittai sbar kronjdd, da imajo bid tri volts*, to it Lei, Trbalka ia Postojna. Ce ae Ja papraj ad-dalo f Postojiai do 140 gtaaov, odda ae jib sdaj na vaib trek voWcm do 270. Ker je ta anbteva opra-oena, apano, da ae koala iipolai iejja aaiib trianov, aaj potovaoje itirik vladnih koaiaaije? aa atiri ?oiiMa veodar ae atana toliko, kakor potovaoje 300 volilcev ia itirik oddaQeaib krajev v Toloin.
Ia Idrije petfe akladovna ctata miroo Zelina do at. Lacijc Ned apodnjo Idrijo io Zelinom napravili ao teteftnji pofnati aalifi pri ceati veliko skode. Ti aalivi ao odtrgavali po cele koae aemlje od senozeti, ki ae drLe eeate ia ao a teta ©virali cestui proiuet. Ako bi cerk)j#naki ia idrijski eestni odbor na tab krajib nekoliko podxidala, a)i ko bi uaaadila vsaj •ekoliko vrb, bi ti aalifi ae delali tolikc Skode go* spodarstvu ia prostata. Siavaa deleina fcbora na Go-nikem ia Kranjskem eta dajala in menda ie dajeta podpore aa to costo, pa tadi visoka vlada se zaoima aa to eeato ia strategicaih osirov. — Vse te oblaati nojao pronato, da bi &e me potrebno popravilo ia napravilo, da ae bode vec" Skode pri goapodarstvu, OTir pri vuinji, zlasri pa o vojskinem casu.
Kdor je potoval po naiib gorab, opazil je go-toTO, da je tokaj mnogo prevec gostilnic. Majhne vasioe, ki aimajo oiti 300 dot, pa iinajo ze do p e t geatilaie, ki ne rode prav aifi dobrega ne v moralnem, uaicoem ia gospodarakem oiiru. Io Tendar ni pri nas ae obrtnjje ia ne velike kapcije. Ia tega je razvidno, da ala?na politicna oblastnija kaj rada podeljoje take obrtaijake praviee, Ce tadi postava oatro tirja, da ae Minora le takrat podeliti take pravica, ee to xahte-vajo krajevnt raainere, te je prowlec aatospoaoben ia taupttoja uedoa osaba. — Ako ¦ takim podeljeujcm pridobi drfavna blagajoiea deaetak, tak6 je Lasib za vec desetakov drugiinc Skode, ne oziraje se Se na velikansko Skodo in pohnjsaaje v moralnem oziiu. Prosimo prendoosti!
LokaVOC, doe 9. ftTgoata. (Naaledki 2ganjepitja). Mnogo aaloatoib nasledkoy 2ganjepitja dozirimo skoraj dan na dan; posebao ialoatnadogodba se je pripetila pa pri nas t noii od 3. do 4. avg. To noL aoneka-ten naii mladenCi popivali po krJimab. Okoli 2. are zjnttaj so priili pred zganjarijo B. Pirica, katerega ao sklieali na noge in pri njem, njib 19, apili 3 litre iganja. Imeli so med aebcj fantovski prepir, v kateri so bili sapleteni izre6no trije mladeoicl. Slabo znani Primo2 Gorijnp od 2ganja omamljen, je v tern prepiru prijemal za noziLek. Se doati mirot Joie Ma-ravec, kateri je sloiil t 6epovanu, ae okoli 3. ure po polanoci poslovi od svojih tovariSev rekoC, da ne sme zasraditi avojega jatranjega dela. Ta odide, ali njema alcdi imenovaui P. Gorijup ter pred hifio t notifi za^enja i njim prepir io kreg. Ni<5 dobrega alutei, pridru2i ae jima tudi tretji Jakop Hvala. Qorijup ie proti njema obrae in ga sane s noftcem v trebnb. fe sreei je Hvala o pravem caau a arojo levo toko, jo <5rez pas poIoieS, ae obvaroval amrtnega aunca. Zdivjani Gorijup ae bitro obrne proti M u-
Sedla ata drag proti drugenra.
BPrijatelj, bil sem nekedaj v mlajSih Ietih pri* jatelj skrivnoatnega Lonakega. Bil je Slovek velike nadarjenoati, poanal aeat ga. Bil je genij. Vi ate ga okrali. Dokaiem vam to! Ta poglejte od njega spisan napev, katerega je nekdaj poklonil meni sa god. .Ta napev je iati, katerega ate porabil vi v po&lednji — tadi njegovi operi!"
Malinaki xvijal se je v mnkab, vse razraieno. ime njegovo omrafii aramota, onecaScenje.
Dolgo je prrmiSljeval, bad boj bojeval je a se-boj. Napoaled je utjavil: „Da — kopernel sem po alavi! — Louaki mi je iarottt avoja dela, jaz sem si jib nriavojil. — Bil aem t aili — zacetnika je vsak preairal — trpel aem lakoto . ... NaSel sem alavo, a ona me je otrovala lu —
„Dk, priznavam", — rekel je potem — ralava sama ni razkoaje. Pravo razkoije nahaja ae v dela; opftjati se 8 avojim notranjim svetom in rajati nad ateleaenim avojim idajalom, to je razkoije nmetni-kovo. In to je viaje nego slava.*
Vceraj ie je MalinBki uatrelil. ' 6emu ? izvedel ni nihCe.
raven in ga sane v treboh iakb aesreeno, da se je mahoma zgrai'I ia po dveh radihib mrtev obleza!.
§e mnogo bodega, bi bil zdivjani Gorijup napra-vil a avojim aoaieem, ali So o pravem easneo ga dragi mladeniei zgrabOi, avexali in privezali k bliinjemn dreveau kjer je badobnei prestal nekoliko zasloiene kazni. Potem ao poahli tovaiiii po iaadarje v Cepovan. ki so aemodoma doili, morivca reaili niegovib vezij in ga vkleniti v svoje lelezje. Le-ti ao dogodek mahoma •porefili c. kr. okrojnoma aodiiea v Kanata, morivca in umorjenca pa na lien kraja straiili dokler ni doila aodnijaka komiaij<t. Ta je amorjoaega m?a-denida raiteta»Ia ia aporoala, da je nmrlnaodtokn krvi; ni pa bil ranjra m? drob in ne arce. Morivca ao israelii aodaijskemaaapera v Kaaaln, kjerjeatrahoraa prieakoval tasloieao obaodb«>. Njegova oglatOM vest aa ?* je bolj bala eleveike, aego ooije todbe, «at5 ae je ie 3. dan avojega sepora obeail na avoj paa, katerega je pripel ua ietcije okoa, dne 8. t. m.
Pooofievauje ia iganja je aukrivilo ta dvojni amor. Menimo, da bo te ialostni dogodek go'poskam nova apodbnda, aatirati ntpotrebne iganjarije in divje ponoeevanje po vsej oatroati poatave. Ne dajati novih dovoljenj za iganjarniee (kar da blagajaiei nekaj goldToarjev!), ampak Se fbstojefie itevito naj bi ce-dalje bolj krdtli. Big daj bulje!
Politidni razgled.
O&i vse Evrope so te dneve obrnene gori ? Berolin, kjer je pri nemskem eesarja v go-steh na§ presvitli cesar Fran Jostp. VeSina uplivnih evropskih iusnikov pozdravlja ta pobod kot novo in trdno zagctovilo, da se obrani toli potrebnt evropski rair, zlasti pa zdaj, ko so se razmere med Anglijo in Nemfitjo zboljsale. — Cesar Fran Josip je dospel 12, t. m. malo po 5. nri na kolodvor Tbiergarten, kjer so bili ie zbrani generali pod vodstvom starfika Moltkeja. Pozneje se jim je pridru^il tudi drzavni kance-lar s sinom Herbertom Bismarckom; malo pred 5. uro je priSel Se nemifci cesar s princi Hen-rikom, Leopoldom in Aleksandrora. Ko se je pripeljal dvorni vlak na kolodvor, zasvirala je godba avstrijsko hirano. Cesar Fran Josip je stopil vi salonskega voza, cesar Viljem pa ran je stopil naproti. Oba vladarja sta se veckrat objela in poijubila. Visoki gost se je obrnil do spremstva nemSkega eesarja ter je pozdravljal navzofie prince — Bismarcku je pa veckrat pc* da! roko. Na to je spremljal Viijem svojega vi* sokega gosta skozt kolodvor do voza, v katerem sta se obi eesarja odpeljala. Na vsem pota do dvorca so stali vojaki v §paiir, za njimi pa je stalo na tisoce Ijadij. Vojaki so prezentovali in klicali „hurrah !tt ljudstvo pa je naaduSeno pozdravljal o in roahalo z robci. medtem ko so to povi streljali 101 krat v pozdrav. — Dne 13. t. ni. je bil nemski cesar zc hitro po 3 nri zjutraj v spremstva dveh krilnih pobofinikov na paradnem polju, kjer je sam vodil nastavljanje vojakov. Tarn je sprejei visokega gosta, ki je kmaln na to prijezdil tje v sijajnem spremstvu. — Ob 1 uri popolndne je bil pri avHtrijskem veleposlanistva na Last cesarju F. J. sijaj-.n zajotrek. Prostori so bili krasno opravljeni in nadiceni a sveticami. Sprejela sta eesarja vele-poslanik grof Szecbeni in njegova soproga. Za-jntreka so se ndelezlli mnogi visoki dostojanst-veniki. Tokaj je cesar sprejei odposIaniStvo avstro-ogerske naselbine. —
Pri paradnem obedu je nemSkt cesar napii Franca Josipu ter ga z radostno ginjenim gla-som imenoval dobro doSiega; cesar Viljem se je sklicavai na nacduSeni sprejem prebivalstva, v katerem se je gorko in iivo izrazilo ie.... stoletja med vbema drzavama obstojece... pr> jateljstvo. Pred vsem je vojna ponosna na to, da se sme postaviti pred ostri vojaikl pogled eesarja Frana Josipa. Narod, kakor vojskd, se trdno in zvesto oklepata zavezni§tva, a vojska da v€, da skupaj s brabro avatro-ogersko voj-sko jamci za mir in se bo todi bojevala, ko bi to hotela volja previdnosti. Cesar Viljem je sklenil svoj govor z napitnico na zdravje cesarju F. J., skupne hise in vrlih avstro - ogerskih tovarisev. — Cesar F. J. se je toplo zahvalii J za nanitnico ^cesarske^a* brata, za eijajni spre-
jem in navdnSeni pozdrav, za sijajhi sprejem od strani prebivalstva, za veliko prisr6nost sredi zvestih zaveznikov, za izkazano odkritosrgno socatje ter dvignil svojo daso na zdravje Bnje-govemu sreu tako blftnjega prijatelja in zavez-nika", na nerazruSljivo pobratimstvo in tovar-Sijo med nemSko in avstro-ogersko arraado, na mnoSitev in utrjevanje mirovnib jamstev, na blagor zaveznib driav in narodov. kakor skupne Evrope, ter je koncal s trikratnim „boch!a nemSkemu cesarju, cesarici in celi cesarski biSi. — Cesar F. J. je podelil Herberta Bismarcku veliki krii Leopoldovega reda z briljanti, cesar Viljem pa veleposestniku Szecbeyju red croega Orla — Vsi evropski lists se bavijo s tern ©• biskom ter mu pripisujejo velik politicen pomen. Londonski svetovni „Times<r pravi: „Obisk eesarja F. J. v Berolinu spominja na trdno mi* rovno jamstvo, katero ima Evropa * v trodriavni zvezi. Obisk je pa menda vec nego sam6 uiju-den protioblisk." —
Mons. dr. J. Flapp, Skof poreSko - puljski, se je baje odlofino izrekel, da ne sprejme &mt\ dezelnega glavarja. Najvefi npanja ima dr. Cm-pitelli in istrski Lahoni se ie % vso gotovstjo pripravljajo, da dostojno proslavijo to imeno-vanje. Pri nas je vse mogoce! — Mogoee je bilo tndi to, da je glavar Sim6i6 prelozen iz Pazina v Trst. Torej po volitvah sama premeS* Lenja! Tudi istrskim Hrvatom ^alo3tno znani okr. komisar A. Lasciac (!) je bil prelozen koj, ko je slarno dovriil volitve — pa v Gorico, karoor si je naj bolj Lelel in kakor je vldeti, tndi zasluzil---------\
Domade in razne vesti,
Vabilo. Podpbatii vabim gg, volitce aodnijskega okraja ajdovakega In bliinjiii obcS-ti g o r i I ko* ga, komenakegaioseianskega aodnijakb-ga okraja oa javoi bhod v R i f e n b e r g dne f &. t. m. ob 3*/f po poI dne v d vo rano go*"p velepoaeatnika Janoza L i 3 h a, kjer bora porocal o avojem deL.anju v dr2avnem in degeln&m Zborn. Z odliCutm apostovanjem udaui D.r Josip Tonkli. dii. in dei, poalanec. V Gorioi, 15. av-gusla 1889.
Imencvanja. Njib Veti&iiiatvo je imenorato visokorodacga goapoda grofa Franca Coroninij* za dezelnega glavarja, dr. Josipa viteza Tonklija pa za rtjegorega uam'ataika. K zopetaemu imenovanju dr. Josipa viteza Tonklija ma je nam. vod. Rinaldiui hrzojavao dastitu!. — Iz Srp?nice pa nam ji zupan-atvo poalalo nasledftji dopta: Obfiiuaki zAbtop oa Srpe-nici je v danaSoji seji izvolil za ^astneg* obcana dr. Josipa viteza Tonklija zaradi njegove vedoe naklooje-nosti io dobiob-tnosti. To izvoliter amo goapodu viteza koj brzojatrno nazaanili.
nSlovenski jezu y Brdih bo ime! avoj redot obLnt zbor dne 25. avgosta ob 4. nri pop. v Biljaoi. Na dnevnem redo bo: 1.) sporo6i!o atarega odbora, 2.) volitev novegn. Sprijemal. ae bodo tndi novi adje, ako jib navdusenodt za brarabo narodnih pravic v nase kolo privede. Nadeja se obilne udelezbo
ODBOR.
Rojstni dan presvitlega cessrja bodo prazno-vali goriaki Veterani z budnico ob 5. uri zjutraj. Ob 9. nri ae zberejo pod poveljnistvom grofa Lantbierija ter otidejo pred hiso predatojnika stotnika Jacobijt, kjer dvigncjo zastavo ter otidejo v veliko cerkev k avecani sv. ma§i. —
TJmrl je 31. jnlija t. 1. v Celja naS rojak iz Cerknega, O Kapistram Razpet za nnetjem crev. — Zasebno pismo iz Leibnitza na Stajerskem nam omeuja, da je bil v vaakem ozira vrl in atoren muz, izboren govornik in iznovednik Pismo koncujo z vsklikom: ,Explevit brevi tetnpora multa. R. i. p !tt
t Fcm. Filipovic. ie v zadnji St. smo ouae-nili na kratko zaloatoo novtco, da jo 6. t. m. oa mrtvoada umrl fcm. Josip baron Filipovic. Porodil se je v vasi Noveni polcg Gospiea, v nekdanjt vojaSki Granici. Bi! je sin granicarskega castnika in komaj jo bil star 18LIet, ustopil je v vojsko, kjer je 1. 1878. dosegel najviso cast, ko je poslal pri zasedanju Bosne in Hercegovine generaini puveljnik. Po dokonfiani vojski je prevzel civilno in vojaiko upravo zasedanih dezel, kjer ae je izkazal, da je raoz tudi ta na svo-jem mestu. Toda poleg vseh svojih vrliu je itnel je-duo samo napako, da ni trobil v madjarski rog: zato ga Madjarjt uiao radi videli v  Bom ua toli liaepit-
Politični razgled.
Domače in razne vesti.
nem sedeSu, da b! jfm ne skazil kdo vekakih tez>nj in velikomadjarskih nacrtov. (Sploh je bil plpmeuiti pokujnik velik nasprotnik duvalizma, sedanjemn ma* djsrskemu gospodstvu v Translitaviji in danaSnjemu ialostuemu stanju na HtvaSkem. Dejal je, da ima Hrvatska le pri Avatriji svojo bodocnost.) Zato-gadel "* jc da! prestaviti na Dunaj, odtam pa v Praqo kjer jc bil deielni poveljnik. Bil je veren sin svojega oaroda in dust se je dvignil visuko nad navadne Ijudi, vends? je rad govoril v lepi s?oji materiuscini. L njira so izgubili Hrvatje in sploh vsi Slovani moza, ki je pred vsem svetorn delal Cast slovanskemu imenu, Avstrija pa fzvrstfiega vojskovodjo,katerega je po gpricevanju „Triester Zeitung* prekosil jediui in prvi vejekovodja — nadvojvoda Albrecht. In.to je za velikega pokojoika gotovo najboljo spvicevalo nje-gove vetike vrednosti in izrednin vrlin, ki so dicile njegovo ptemenito, njegovo slovaosko, njegovo avsti ij-Bkorodoijobno duso. Lshka mu zeraljica!
.Vino- in aadjerejsko drufitvo za Brda" bode itnelo na »v. Jeineja dan svoj obtai zbor v Gorki v Mercinijevi dvoraoici. Olavna in vazna zadeva bode: Razgovor o prihodtiji razstavi — potem pa volitev novega odbora. Stari odbor se je neki kar ˇ eeloti odpovedal — zaradi malenkostoih osebuib za-dev. Bodimo vendar mozje — in kedar gre za stvar pozabimo na vse domace in osebne navskriznoiti. To drustvo jo potreboo in za povzdigo kmetekega Btanu koristoo; zato nasvetujemo, da se druStveniki zbero v Msrziaijevi dvorenici v obilem stevilu in da pi vi-bero odbor, ki se zaradi osebnostij ne bode odpove* do.al v sredi dru&tvenego leta, marvee da bode to drustvo vodil popolnoma v zmislu njegovih ustano-vitdjev.
Na razstavo v Paris odpotuje jutri zve6er g. dr. An dr. Lisjak z goapo soprogo. Porrae se za mali smarm dan, to je 8, sept, t 1. DruStveoiki tu-kajSnjiga slov. podp. druStva naj se med tern casom poslngujejo drogega drufttvenega zdravaika g, Grot* lija dr. Grestfa.
V dezelnem zavodu gluhonemcev vrSil le je izpit gejencev 13. t. m. v sploino zadovoljnost in obiudovatije. DaljSe porofiilo priobcirao ? prihoduji ite*.
Velik dar. Gospod vitez dr. Tonkli je izrotil 500 gi. za otroSki vrt in dekliSko Solo v Gorici bla-gajnicarjn pel. druStva ,Slogc*
ItalijaiiStvo Gorice. Dr. Psjer je predaednik iteHjaetkcgft delavskega podpornega drultva „Mutuo Soccorso". Eak voter vijo r tem druStvu, kak dub te iiri med priprostim ital. Ijudatvom in kakd dr. Pajer vodi to druStvo, to mtio imeli piiloxaost opa-r.ovati ie premnogokrtr. V 94. if. aCorr.4* je pa omenjano druStvo priobcilo dolg pobmi&en ilanck prott jfEcu", kjer Straroo med flrugim nasledojo slo-yesno kjavo ital. delatev (ali ne dr. P.??): Mi • mo Italijaai, zato ker srao Goridani! Gori6ani smo rojeni (Ikdo v6?), 0ori6ani 8mo dorasli... Gorifiani hocemo ostati (to je prar in lepd 1 no kdo nm to brant?)... to amo priaegli aastari nasi! — Ti oelavci in T»i tiati gospodje. ki jim navdihujojo vae auke mo-drostf, so torej a»m6 zato 11 a 1 i j a n i, ker so rojeni in doraati GoriLani. No, ce uimate za svoje ita-Hjanstro bolj§»h dokazov, kakor je domnevno rojstvo y Gorici, potem ste res pomilovanja vredoi revoki. Vse kar ae rodi, iiti in diha v Gorici, vse lo je in mora bit! italijinsko — tdje torej neizprnsna Iogika MCorriero"cev" — pa tudi pomilovanja vredna, smeina in brez vsake zgodorinake, etoografifine in faktiCne podlage. Kdor je dal Gorici ime, ta je bit tudi njen zaietnik in prvi gnspodar — torej Slovene c. In 5e se danes sprehajamo po mestnih ulicah ter se oziramo po napisih nad razlienimi prodajaloicami, tako zapazimo prevagujoie stevilo, moiabiti oeI6 ve-6;no — slovenskih imenin nositelji teh imen so bodisi nezavedni Slovenei, ki se vedno govote" slovenski, alil'slijani „di puro sanguc" Blovenskib ofietov ainovi, ki alovenakega jezika vc6 ne znajo, ali pa — renegati, naroda sloyenskega iz-dajalci. In Le astopimo tudi v biSe, kjer ni nikakih napisoT, zapazimo isto 2alostno razmerje, i s t o „fi i a t o in neskaljeno* goriiko itaiijaustvo, na katero so Corrierovci tako zeI6 ponosm in katero varnjejo z ogojevitim! besedami in clanki proti SIo-veDcea, ki bo6ejo uailiti Gorici neko tujo narodnost. Li ne, da znojo govoriti in piaariti, ce bi jim kdo verjel ? Zananja avet zamorejo alepiti, no trezno misledi GoriSani se ne bodo pustili dolgo Lasa vec" zavajati s takimi izjavami — zlaati to vsak zaveden Slovcnec na deieli stori svojo na-rodno dolinost!
V kobaridskem Kotu je potolkla toCa 27. julija stanoviSko in podbelsko polje; Skoda je precej velika. Ljudstvo je zaradi te nesreCe toliko bolj pomilovanja vrednn}kergaobskujeta nesreoa ze osem lei zaporedoma. — Kobandaki Kot je namre6 na visocini, ki jc izpostavljeca prehodnim vetrovoni, torej tudi prehodnetoa dezjii; najvcSkrat pa se »z
prebodnih pblakov suje gosta iu debela toca. Med tern, ko se toca auje proti severu le po kaninskem pogorju, pobije taroognje polje; v kobaridski doltni pa k ve-5emu le deii. — NaS svet: Ker to<51 pogoato pri-hruje — aavarujejo naj si tamofinji poljedelci vsa svoja polj.1 proti toCi. Tak6 delajo po svetu, zakaj bi tudi Kotaiji ne poskusili zagotoviti ai na tak naLin svojega pridelka?
Fratelli Bozzini so pri Paternoliiju uatisnili in slovenskim kupovalcem na de^eli razpoSiljali nas-lednjo poalanico:
0 pi iiiki, ko je gostilniLar pri BCatterini-ju od-rekel „bra)nemu in podporneuiu druStvu" evoje pro* store za blagoalovijenje dru$tvene zastave, raznesli so hudobui Ijndje koj po slovenskih pokrajinab predrzni glas, da to odpovea gre prepisovati osebnoma vpiiru podpisaaih.
Ker pa ni roa, da bi bill oni na kateri si bodi nafiin zaknvili ali olajSali on'o odpoved in ker ,zgor-nje obdolieuje ofiitno meri pod politi&no — narodnO pretzeto — Skodovati njih kupfiiji, dutijo se prisiljeno one glasore javno prcklicati kot kriviono in ostuduo obrukovanje, ter zchtevrjood vsacega, ki bi zamogel uruga^ dokazati, naj se oglusi kakor bolj pri memo se mu zdi, ker podpisapi so z mirno vestjo vedno pripravljoui doutojuo odgovoiili onemu nasprotniku, katerega u2o sedaj iraenujejo navadnega obrekovalca iu baratanta z aarodnostjo.
V Gorici, dne 18, Julija 1889.
FRATELLI BOZZINI.
Fratelli Bozzini (bratje Bozzini) so ho-Lejo torej opravifiitt pred svojiroi slovenskimi odje-malci, da om niso zakrivili tega, 6e je Catterini odpovedal Slovencom svoje prostore za blagoslovljonjo zaatavo. Ali se jim to posreci, tega ne vemo. Vorao pa, da ti wtVate!Iia proti Slovencom nikakor ne kup-oujejo pod narodno protvezo, nitidabili „b a-rautadi z naroduostjo", pad pa da so jako krotki in uljudui, ko prejem&jo deoar in dobi^ek iz slovenskih rok: Vse to jim pa no brani, d» v mestnom stareSinstvu glaoujejo proti leljara Sloveneev, No8emo pogrevat! star-Sib fukt, ker ne maramo inkuti pri6 za spri^evanje, le toliko naj ontaojamo, da so proti blogoilcvljonju sIot. zastave glstovali tudi meitni odbornfki z i&io-nom — Bozzini. In toliko je zavednim Sloreccein gotovo z&doBti!
nCovriore" jo moral tudi reft svojo bssodo o tej poslanioi. In kakoP Jozi ho in huduje, da se jo atara in cislana tvrdka goriSka toliko spozabila in izdala ono poalanico v — slovenskem j e-tiku. Da bi italijanatvo Gorice ne bilo oneL'25eoot morali bi bratje Bozzini tiakati ono poslanieo za Slovenoe — v i t a 1 i j a u b k e in joziku — to hoce ,Gorr.a „N i k a k i h koncesij na narod-nem polju!" klice iidovski „Corriere.a Slovenci, zapomnimo si veadar to divizo naiih nasprotnikov 1 Tudi mi ne delajmu koncesij na narodnem polju! Ako bi vsi slov. kupovaloi slolno zahtevali, bi kmala bili nad vseroi prodajalnicami slovenski nadpiui, ra-(5uno bi tiskali in pisali za Slovenee v slovenskem jeziku — in Gorioa bi dobilatudi na zunaj vse dru-gaiuo lice! Naprej!
„Slovanstvo ve svych ?.pevechu (Slovan-stvo v svojih spevih), tolikokrat omenjano krusno delo L. Kube, sasluiuje ravno zdaj med Slovenci naj-veie pozornosti. Izsle so v tem zborniku 2o Ce§ko, slovaSke, Iu2iSkp, poljskc, veliko- in maloraske pesrai, zdaj nam pa podaja vrli skladatelj udi slovenskenarodne pesmi. Vseh slovenskih pesmi bode 8 zvozkov po 40 kr. in se naro-cujejo v kujigarni F. Hoblika v Pardnbieib, ali tudi pri skladatelju samem. — Mladi skladatelj je sam prepotoval vac deiele onib slovanskih rodov, katerih pesmi je 2e objavil; tudi na slovenskem je 2e bil in Se namerava priti med aimpatiSai mu mrod slovenski. Potovanje pa stane mnogo denarja, ravno tako" tisek — narocnikov pa ima tako malo, da ka2f to prekoristno narodno podjetje — velikansko zgubo. Skladatelj pravi v HI. zvezkii:; „Zalibog, da ni gotovo, ce bomo mogli do konci szdati to delo. Gotovo je pa, da bodemo morali po dovrsttvi slovenskih pesmi* nadaljno izdajanjo ustaviti, ako se stevilo naro-cnikov ne potroji. Odtalo nam je lo 300 narocnikov zvestih. Videti je, da se nase obfiinstvo jako slabo zanima za ostalo Slovanstvo. nSlovanski* goreinosti naSega obdinstva popolnoma zadostuje po nekoliko letnih slavnostij z godbo, slreljanjem in zaBtsvami. Reel' zamorerao, da so od na§e ,slovauske* gorecno-sti imeli do zdaj najveci dobicok -^ g o s t i 1 n i-fiarji, literatura pa jako malo." Ce govoi6 tako Cehi — kaj naj lecemo sc le mi Slovenci? — Nasa sveta narodna dolinost pa je, da podphamo mladega, marljivega, poirtvovalnega ia toli nadarjenega akla-datelja z obilim naroCevanjem tega zbonuka. Vsako slovensko drustvo, ki goji narodno petje, naj bi ai naro&lo ta bogati in krasni zboruik.
Ne moremo si pa kaj, da bi ne izrekli tudi go-opodu Kubi neko naso ieljo. Gotovo ima gospod skladatelj v prvi vi-sti ta cameu, da ^ok«2e narod» Ce-
skemu najlepSo narodno pesni drugih slovanskih ro-dov. Med^do zdaj izdanimi slov. pesmimi pogreiamo 7- najlepSih. Iz K 0 c i j a n 6 i 6 e v i h in V 01 a r i-cevih zbirk ne srae.mo pogres ati tani niti jedne pesmi, kajti tam so res pesrai, k« po nam v cast. Upamo da ntsmo govorili za-stonj.
Iz AjdovSdine smo prejeli naslednji dopis, katen-ga naj pazno prccitajo vsi delavci in obrtniki: Okrajna bolniSka blagajnica za Ajdov-ski okraj, ja prifiela svoje delovanje postavno • 1, t. ih. Ker vfCina delodajalcev Se ni oglaaila dcla^.cev, zavorovaojn postavno podvr«onih, 0-pozirja se stem vse obrtnike, nnj to nemudoma store v ngib K'iuiuj, predpisanih v §. 67. postave 30. raarca 1S88. Dii. zak. 33. V pojAsnilo se opazi, da morsjo zavarovati se vse osebe, katero sldMnjo v ka-kem obrtu, kakor n. p. d e 1 a 1 c i, pomofiniki, ufiencl pri kovacih, krojaoib, «evljarjih, zidnrjih, gostllnuh I t. d,, ne glede na td, ali doblvajo kak zaslu^ek all ne; NacelniStvo okraj no bolnilke blagajnioo v AjdoviCini. 18. avgusta 18R9. NaCfiluik: Oasagrande.
Katolifika raalomamoat, DasI ima drultvo za ustaoovitev kntoliskega vaeuciliBta v Soluogradu 1707 clenov, vetidar so do zdaj nabrali v ta namen revnih 67,800 g|, • u vaoucilifioo je pa potteba veo milijonov. Knez Liechtenstein je napisal pism.>, v ka-terem budo graja maloroarnost bogatih katollkov. Nam se pa dozdeva, da bogati knezi Lichtensteini earn! niso Se dali prav dobrega zgleda radodaroosti v to lepo Bvrho. Drugacejopavecina kapitala ? sEidoviklh rokah, ki ga uporabljnjo v ravno natprotnem smislu. Da bi pa bogati nemfiki konservatifci nnbrali do zdaj voce avote — tega bisevsekakor smell nadojatl od njih I
fikof Stroasmayer. slavai Jugoslovan, jo iz-rocil sloveuskernu kiparju J. Gsngli v delo veo kipov za stolno ceikev v Djukovu. Nas rojflk in umetnlk S, Gangl ie je possbuo proslavll z novira apomealkom Rlavncga naiaga Vodnika> kateri stojl io dobcr meieo pred liubljanBko gimnazijo, raladini siovomkl v vedan spomin k delu in ljubeziil do Bogi in domovlne. Gosp., Gaugl Ima ton»| io lepo prihodnost pred ssbo, Nafti bliinji bratje Hrvatje imajo svojega Rondifca, mi Gaa-gln, — Jogoslavani pa obi, ki proslavljata jugoilo-vansko ime v vrsti kulturnih narodov.
nStavill podpirajto lolol* Par beaedij 0 ukupnom vzgojnem delovnnju domafie liiBo in sole. Napisal Anton Kosi, ucitelj v Srodiicii. V Ljubljani. Tiskala „Narod»a Tiskarnu." Znlo^il plsatelj. Str. 23. Knjizlca bc dobivn pri pisatelju io velja 1 iztis 10 kr., -25 iztisov 2 gl. 20 kr., 50 lztiaov pa 1«» 4 gld, — Priporocamo to knjiiico zlasti ufiiteljem, krajnim in okrajnim SoUkim svetorn, da bi jo airili med na-rod; ta knjiiica preiene med ljudstvom marsikake poraisleke proti Soli in odstrani mnoge prcgreSke sta-ri^ev, ki nevede siliio Skodujejo naprodku Sol6 in dobri vzgoji svojih otrok. Zlaati nsj bi je delili sta-riSem pri zacetku Solskega leta. Ucitelji, ganite se vi v prvi vrsti, trud se vain izplaca v obilni men I
Meato zgorelo. V bli2ini mesta Washington v Ameriki je zgorflo mesto Sporkanefalls. Najlepsa poslopja so popolnoma pokonfiana. Skodo oenijo na 15 milijonov dolnrj-v, kar je okoh 30 milijonov gld. nasega deuarja. V najnuvejSem casu ditamo pogosto 0 groznih pozarih ravno v ve&li meitih, kjer imajo izurjnne gasilce, poLarne straie in tasne priprave. Zategadcl so pa vse hiie eavarovane proti ognju pri raznih zavarovalnicah.
Javna zahvala.
V  soboto, nckaj pred dvanajsto nro po no5i, jo zatisnila o«i, po jak© doigoj in mudoej bolezoi, prejemSi sv. zakramente za umirajoce, aoproga Ant. Kodermaca, Feli€ita, porojena Savnik.
Vsem znanoem, posebuo pa sorodnikom, kteri so jo v bolozni tolazili in v pondeljek do hladnoga groba spremili,. izrok*ti druiini Kodermao in Savnik najtoplejo sahvalo.
Posebno vredni hvale so se kozaniki pevci, kteri so se pri pogrebu z lepira petjem izvrstne po-kazali.
V    PEVMI 12. avgnsU 1889.
Liatnica urednistva. — Stpeuica: Dopw smo odlo-2ili, ker ate itak nastapili jedino pravo pot v iakih zadevah. Ako bi pa dotiSne oblaeri tudi zdaj preziralo Vu5o opravifiene piitoibe, potem pa r«di vstreiemo VaSi ie\ji. Za zdaj jo pa to vsekakor io prezgodoj — za javnost.--------Kobarid: No moremo — in to iz drojnih uzrokor. Prvio bi te "greh, nokoji
vsevedaeLi pripisovali temu ali onemu aR.....ter bi mu »ku-
sali Sali Skodovati, ali pa bi nam podtikali raznovrste podle fl»pw- Frepricani f» mste biti, d»»*r hofoh juk&or w»
Javna zahvala.
m+**s*sm***±-2BmB
bodo Tet.^« tale *fcid1er$e, tkakaj vi w»wgei»>, ker feiei*«a*taaMtfs»i*i aMgatei ~a^ fcktarji, w *»•*?? jtiao sa «4ta$Uao boaedo ia Id ««W» daii t nonari >iiid.«~«, kakor Yi mislite. I* nonjiritc m! Srcaa pozdraT thm aomialjeaikow! -- Geap. F. G. tI> PMfefcf jpreieli. Htel* Yam! U a«4ali*»e -- pa P«»*J?? iabirajto. Ktita, kaa* aej Ya» pot$aan nakaj piiajaiwh eezkik knjif*
Poslano.
n*
Ta odgow mqjtga italt* Itaaa Krajnea r .Saoi" prieUja* mm poelatt ˇ jarnoit ie to Tretioe:
Dnt f. avgaata I. 1. m w Mmtrtf s mojim •takem t pHoo pri pogedik, da aw iaplaftam ˇ 14. dnoyih 8000 goli in »00 gald. v dveb letih ,N»-rodaew* doniaM t T^abljaoi U da jo item ponolnoaia plaits. To pa dakawijc jaaaodo-to 1& d*ia remit* na moji atraoi, ker bl wear moj ¦irak po nikak«s» aaonui so oil prifolil t to pogodbo,
Ker pa haoaoraoi moj svak, tse gledo na reeeno potaraaro, to veiao trdi, da ima od meat 6000 gld. tirjati, aaj aktao ebiiatfw aodi, aa katori atraai je
NajodH5eej«iin erjoetoTaajeoi
GABRIJEL DEVETAK. Y Kobarida 13. avgtttia 1989.
HENNEBEIirS
„NON0P0LSEI»E"
1ST 3AS BESXE ! NUB DIRECT!
Foulard"* H. 1.20
bit ft. &9Q p. Mat. (ea. 850 wack. Daffina)—tmi. robeu-a, ffttekwtJM porta* aai lollfroi in'* Hau? daa 8eldeafa* brik-Dtpot 6. Hekaeterg ttC. a. K. Hoflief.), Zurich. Xattar omgtbead. Brief* koatan 10 kr. Porto.
dter. U*iOp.
OZNANILO.
BamatoljstTo zastatljavnice (Monte di pieta) *ataaovljeae po grofu Tharou t Gorici nazoanja, da bode dne 9 Septembra 1.1, in naslednje, javna draiba (Kant) nereseiuh zaatav II. cetert lata 1888 t. j. tiste, ki ao bile) zastavljene meseca aprila, maja in juoija 1888.
V Gorici, due 3. atgatta 1889.
2elodSne belwni
in apodnjih teleanih delor, jeter ill Tranice, zlata 2ila, zaprtje, vodentea in kronicnadriaka zdra-ˇi se naJTapeineje a PiceoIt)evo
Varatrena znamka.
za felodec", koja je tudi izvratao aredatro proti gli-Btam. Pbsitfa jo izdeioratelj le-karoar ,,Piccoliu r Ljabljani (na Dnnajski eesti) prob poStnemu pofzet|a. — Y atokionicali po 15 kr. Bakajft so ˇ raek lekarnah t Gorici, Tolmino. Cerrignanu, Grado, GradiMi, Trzici, v Tritu, na Stajerskem, Koroikem, Kranj-akem, HrraSkem, t Dalmaciji, Istri in na Tirolakem.
0. CUSTOPOLETTll
^ ImaraalogiTaa domaJamannaojazdratila,
»vad|o a^eza,  priatoa in iz prTe roke, vse wfeteaJuft Todo, adratatorene diSare in atvati ^ a gamilastike.
&        Pripoiod^ so posebno goapodom odje-^ makern z deiele ter jamdi za hitro is na-: tanSno iavjriitev vaakega naroffiia.
SfiVAA.
^AAI
i
>• kratki raW prekoristAo itkn iistilo. —ni                   |         Savs ajaerikMaaka
W lepota | iHceriMm XMNH| crema
If          »»                 (xdr^raiiko praiskaaa>
ttALODONT ^fS.'F
c. k. ivorw zalagattlj in Duaajn.
Dobiva, ao pri lekarniearjib parfomearjtfa itd^ I kw. 35 kr. — V Gorid pri G. B. Pon-tooiJQ, A. de Gironcoli, Ickjrni Kurner, G. BraqniUrrju id G. Cristofolettijo.
„SLAVIJA"
viajfiRM zavaravalna baaka v Pragi.
Pitarnica vrbnegn zattop:i za Gorico ia Goriako nanaja so t
Marzhiijevi IiiSi, v 11. nailstr.
Tnkaj so zaTarnjo za placilo aizkib preinij proti Skodi no poiaru, streli, pnraib razletib all njih nnaledkib. Prcjeniajo ae tndi z.t7ftrova»j& na iivljenje t najraznovratnejiib alufiijih fn kombtcactjab ler »<• dajejo glad6 tega Tta tvjjiwnila, kakor tudi tiskani navodi.
Vrhni zastop v Gorici y Marsinijevi hidi,  II   nadatrop.
¦i Zelcrdcne bolezm WB
hitro in gotoro ozdrari
jeruzalemsM balzam
edino in nepresegljivo 2eIod5no zdraTilo.
Tzbratt t raznih zelodfinih boleznih zdrarito, katoro bi r reuuici odgorarjalo namoao, ni lahka atvar dand«at«> ko •• prodajaio vaakorrfUna taka xdravtla.
Vaoji del onih kapljie, isb&kor ltd itd., ki »• osnanjajo in priporoSajo obiinstvu % visoko leteSimi besedami, ni druzega ko prevari*, pogosto le Ikodljira.
Samo jerttzalemalci batzam. uze davno znan po aroji prtproatt settavi ia po oiirljajoSi »voji moii n» ielodine iivce, ai jo pridobil prednont pred Taeini dro-gimi do zdaj znanimi pomoiki, kar potrjoje nj^ova razprodaja, ki rodno raato.
T» balzam, bogat krepSajoSe modi kineikoga ra-barbara, korenike, ki je aplok znana po arojem pre* bamom nspebo, daje gotoro sredatro proti zeIodLntm alabofltim, izTirajofiim :z nerednega prebaTljanja. Zato •e priporo^a, ko jesti ne difit, proti neprijetnt aapi, gnjaan, rigonjn, zabananjo, nomorojdalnini tezavara; povaga tndi proti zlatenici, gliatam. in bolcznim t droba,
Steklenica a podnkom 30 kr. Glavna zaloga t lekarni O. B. Pontoni t Gorici. Y TRSTU pri G.B.Bovis, t EOBBINU pn A. Franzoni, t TOLBUNU pri C. Palisca.
^OOOC
3000^
SAHARIN,
300 krat slajii od sladkorja, odtikovan t Lan-donuj'n Antverpnu 1885., na ?eliki zdravntvoni razatari v Ostendi 1888. jo izaelek tvrdte
Fahlberg, List & Comp.
Westerhttsen na Labi.
Jako je Ta2en kakor zdravilo aam za se in kakor primes za postajenje lekarskih izdelkor, siropor, Tin, likverov, Hmonad, kon-aerv, ioISij (gelatin), sadnih sokov, oadome-iSuje na 3udeieft na^ia sladkor is peso ter so uporablja pri izdefovanja slaicic, pri izde« lovanju iampanjea, itd. itd. in odlikoje se tndi po aToji antisetiSni lastnoetti.
Zalogo in razprodajo za Gorico in de-f elo ima^
ANTON ORZAN,
trgOYec y Gorici.
woooczz
!!Za gluhe!!
Oseba ki je bila po priproatem srodstvu aTOJuhs 281et-nega oglnftenja t vsesih ozdravljena, je pripraT\)ena pismeno pojaaniti v nemskem jezikn vnakema hrezplaco. Naslor: J. H. Niholosom, Wien IX. Kollngasse 4.
m«
Oznanilo.
V Stanofanji MARTENA POVERAJA
Via Stretta h. §tev. 4,
razprodaja se izdelano obleko ia drogo blago.
Hitra in gotova pomo6
wiMottlifiWiiiiiiliaaslcilkili
Kajboljit in najdelarniii pripomoi-ak za vzdriarainjo zdravja, za «"iSceiije in z» «i»to aokor, kakor tudi \v' ia ** poapefevanje dobrega preb»rljanja je uze povaud ohranjenje zimn! in priljubljeni
„<lr. Kosa-e zivljcmki haissain4'.
IzMan iz najboijSih zdrafilnih zellil jaka akrbno, ¦pJW* dobn pri raah tazarah ˇ pie.bavljanjif Tzlaiti pri alabwa teka, z«lodLnent krfii, klalem tzbubovanji, krrnem natoltu, hesierojidah itd. Yaled te avoje praiz-vratne delavnoati je postal le-ta balzam gotovo in utrjeno Ijudske doma^e zdravilo. Velika steklenica atane 1 gld., mala 50 kr. Tiaoco prfznalnib pisera je na razpolago.
SVARILO!
Da ae izognei prerari, opozarjam % da je vaaka stekle.n'ca dr. Koun-e balzama, edino le po rocai pra* Tilno prirejenega, v moder karton zatita in da im* na atrani nap:a; „Dr. Ro»a-e zdravilni balsam iz le* kame „pri Crnem orlu" B. Fraguerja, Prago 205—a, t neroSiini, ceiCini, ntadjarSiiQi in francoifiini, ter da na procelji iron natisnjeno ro^jo zakonilo zavarorano TaratTeno znatnko.
Pr&vi dr. Rosace zivljenski balzam
dob! ae Hamo t glavnej znlogi
©.PRAGNER-ja,
lekarnu „pri cmem orluM, Prnga, at. 205-3. V  Oorici  pri lekarjib:   O.  CRT8TOFOIJ3TTI,   A. pi. QmO^COhU  R' KttKNEIl, J. K. PONTONI Vae vefije lakarne v AvstroOgerskaj lmajo zalogo tega zivljenekega balzama. Tarn se tudi dobi a tino6\  znhvalnih  pisem priznano:
Pra^ko demate Maxllo
zoper bull*, vane in vnetje vsake vrate.
Rnbi ae, le no zenam prsa unamejo, zapirajo ati atrdijo ko otroka odatavljajo; pri oteklinab vaake vrate; pri crru r pratu in pri zanohtniei; i-e 3i kdo roko all nogo zvije; pri morekej wrtvi koatf, zoper revmati^ne otekline, kionii'no unorje v kolenib, rukah in ledjih, zoper odprte ratio na nogah in n» Taakem delu tclea* §piohr pri vrataej oteklini.
Vae bute,  otekliuu in ntrdine  ozdravi ˇ kratkem; co ae gtioji, izvleSe ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. Y fikatlficah po 25 in 35 kr.
ar           SVAR7L0!
>gr       Ker ae PraSko unirorzalno ¦r     tnazilo od tec stranij ponareja, opozarjittn, da ga le jaz pra-vilno zdelujem. Piistno jc aa-,                  mo,  fie  imajo   rumenc   Jkot-
fjice, 7 katerih je mazilo, nauk, kako jo rabitt, na ru> decern papirji, t»kan t devetih jezikib, in ce ao zavite v »»etlomoder karton, ki ima natssnjeno raratveno znatnko.
Rillfani 92 nllA SkuSenn in po mnozih poskuath DOLSOIU M UliU, kot najzancsyiToj5«Hr«d*lvo«na. no, odatrani iwgluhogt, in po njom ao iloli popolno ze zgnbljen sltth. t atoklenica 1 gld.
ŽfilsziflirahapFlopsti.
1.  Prihod fz Italije in odbod v Trst in na
Dnnaj:
PRIHOD: ob 4.20 zj.. 902 zj.,; — 457 po pel. ia 7.24 zteg. — ODHOD: ob 5.— zjM 9.20 zj.; — 5.17 po po!. in 7.41 zvec\
2.  Priliod iz Dunaja in Trsta in odhod v
Italijo:
PRIHOD: 10.02 pn»dp.; 11.18 predp.; —6.46 pop.; 11.37 zve*. — ODHOD: 10.06 predp.; 11.28 predp.; — 6.53 pop.; 11.51 zve*.
Vsakorrstna tiakovine za alavno sloven ske obcinskt" urade,   kakor  tudi raznovraten papir in vae droge pisne potrebiclne prodaja I po znizanih cenah
J0S1P PALUCH,
trgovee s kajigami in a papirjem
ter tiskar v Gorici,
na Travniku, h. St. 6.
1
n III
i i
*wt\