Veneti in Anti
(alarod. w-prefiks).
K. Oštir.
Kratice: A = K, Oštir Alarodica (Razpr. znanst. dr. za
humanist, vede I). ΒΑ = Κ. Oštir Beiträge zur alarodischen Sprach-
wissenschaft I. DAN = K. Oštir Danuvius-Asamus-Naissus (Arh.
arb. II). IP = K. Oštir lUyro-Pelasgica (Arh. arb. II). IT = K. Oštir
IIIyro-Thrakisches (Arh. arb, I). Μ = Κ. Oštir Voridg. Metallnamen
in Alteuropa (Arh. arb. IV). PE = K. Oštir Κ predslovanski etno-
logiji Zakarpatja (Etnolog I). SA = K. Oštir Sumerski izvor abacis-
tičnih številčnih imen (Čas. XVI). VZ(f) = K.Oštir Voridg. (= alarod.)
Zahlwörter auf dem Balkan (Fortsetzung) (Arh. arb. II-III).
Radi boljšega razumevanja sledečih izvajanj o razmerju med
Veneti in Anti par besedi o predslov. jezikovnem substratu. V
srednji Evropi razločujemo sledeče jezikovne plasti: a) 111 y r o -
Venete, ki tvorijo z Etrusko-Raeti, Liguro-Iberi ( > Baski) in Pelasgi
predidg. Palaeoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izključno Semite)
v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki, Lydi, Kari,
Predhethiti, Kavkazi, Elami, Mitani, Sumeri) Β A § 360. b) Centralno-
idg. Thrake, kjer sta idg. palatal in labijovelar sovpala v velar
Schrijnen MSLP 23, 61. c) Na to illyrothrasko plast so se v Za-
karpatju naselili Slovani, ob Baltijskem morju Balti, zapadno od
obeh — vendar ločeni po ozkem illyrothraskem pasu [Kossinna
Mannus 4, 183, 287] Much Reallex. germ. Altertumsk. IV 509 —
Germani, v južni Rusiji Skythi.
§ 1. Veneti^ se indirektno oziroma direktno omenjajo pri slede-
čih pisateljih: a) Herodot III 115, Hesiod Fragm. 355, Skylax c. 19,
Skymnos v. 188, kjer je govor o Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke
Ηριδανός = Visla^; stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z adri-
jatskimi ter Ηριδανός z reko Padus. b) Kornelij Nepos (Pomp. Mela
III 5, 45, Plinij II 170) poroča o Indih v „Severnem morju"; Ind-
mesto Venet- najbrže pod vplivom orijentalnih Indov. c) Plinij IV 97,
Tacit Germ. 46, Ptolemaej Geogr. III 5, 6 etc., mapa Peutinger,
^ιαμερίομου τής yfjg άποοπαΰμάτιον, Markianos II 38-40 navajajo: Venedi,
Veneti in Anti. 47
Veneti, Venethi, Ούενέδαι, Venadi, Βιριδοί = *Βινιδοί, Ού{ν(ΐ)όιχός κόλπος.
d) Iz germanskih virov cf. *Wenep- > got. Venetharius Winitharius —
stvn. Winidheri Winida ter *Weneđ- > ags. Winedas, stnord. Vindr in
*Wenađ- > ags. Weonodland Much Reallex. germ. Altertumsk. IV 508.
Obširno razpravlja o vsem tem Niederle Slov. starož. I/l 187 sq.,
Manuel 31 sq. Germanskega izvora je fin. *Venädä > Venäjä „Rusija".
e) Semkaj spada morebiti tudi slov. *V^t- iz *wšni- v rus. Vjatiči ob
Oki = Väntit Niederle Slov. Starož. 1/4 80, 145; formant kakor v
Krivici: let. Krievs „Rus" etc. Brückner Arh, f. slav. Phil. 41, 303.
Menjavanje t oa th( > p) 'χ> d( > d) v zgoraj navedenih oblikah je aH ger-
manskega izvora — v germanščini prehaja t \ th > p, ki ostane v
začetku besede in za naglašenim vokalom, in -p- v -d- Schrijnen
MSLP 23, 68 — ali pa verojetneje illyrothraskega porekla, odkoder
izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-
Ένετοί v gornji Italiji Enedi v lUyriji Krabe Alt. balkanillyr. geogr.
Namen 66, 102; k tenuis <» tenuis-aspirata « media v illyrothrascini še
primerjaj Teuta : Τενϋ-ίς : Teuda, *Αορτάννα : JogMvvai : Dardania Jo kl
Eberls Reallex. VI 48, Βούτονα : Βον»όη : Budua etc.
1 Μνροί niso Slovani, to vkljub slov. *nyn „γύης" VZf
160, ker spada *neur- <» *nar- z a < ό <x> o BA § 3716 k pred-
skyth. ä-νορ ,,νοϋς" M 10 in nadalje z r <x>' M 8 k predgrk. *νοος
> νους in k predskyth. *ά-να(ρ)- id. ν Άνά-χαραις „skyth. Philo-
soph", čigar *χαρο- „peritus" < *kharfäjts- se ponavlja s kh <χ> g
(kakor predslov. chruša <» graša „Birne", predslov. chgd-ogb :
predgrk. γάνδος' ό πολλά είδώς καΐ πανοϋργος VZf 160, ΡΕ 15,
Μ 44) ν predslov. gorazd-b; k ts «> zd cf. M 7. Se manje so Slo-
vani Βονδΐνοί, o kojih poroča Herodot, da φ &ε i ροτραγέονΰι in
čijih *budh- je soroden s predgrk. *b[u]dh- > φ^είρ „eine
Fichtenfrucht« VZf 162.
2 Ηριδανός = Visla, to je jantarjeva reka; za to govori
sledeče: a) jantarjeva ležišča ob Visli, posebno pri izlivu, in
njenih pritokih, h čemur Eberts Reallex, I 431 sqq. cf. b) Ήρ-ι-
δανός je keltski naziv za jantarjevo reko: Ήρ- < */ε/αρ- < gall.
*wet>ar- „jantar" (cf. kymr. gwefr etc.) + -ι-δαν- = predgall. *i-dä^n-
„Fluß", ο vsem tem obširno DAN 350 sq. in v M 51 sq. c) Visla <
*Wl-ksl- (s ks > s napram kš > kx > ch) = nvn. Weichsel je iz
*WT-skl-'^ metatezirano (ohranjeno morebiti v lat. Visculus) in
+ O sk <x> ks kakor v predslov. vosk-b oo predgerm. > nvn. Wachs
cf. obširno IT 101, A 303.
48
K. Oštir.
-skl- „jantar" je reducirano iz balt. > aegypt. sacal „Bernstein"
etc., o čemer M 51 sq. in spodaj § 6 s. v. Visla cf. K razširitvi
baltijskega jantarja  na jug cf. med drugim ligur. langurium
„Bernstein"  iz predbalt. *länga(rj-  „id. > okno" > lit. langas
„Fenster" ter Eberts Reallex. s. v. Bernstein.
§ 2. Antes "Αντες Anti Antae Άνται Anthaib^ je slovanska država,
ki se pojavi v južni Rusiji tekom 3. stoletja po Kr. ter izgine začet-
kom sedmega stoletja Niederle Slov. starož. 1/4 72 sq. O slovan-
skem poreklu Antov nikdo ne dvomi, dočim so zgoraj omenjeni
Veneti predslovanski in predgermanski (= illyrothraski) avtohtoni Za-
karpatja in vzhodne Nemčije, čijih ime je preneseno na slovanske
doseljence: a) med Germani in Slovani se je ohranil pas avtohtonih
Venetov, čijih ime so Germani po germaniziciji (oziroma slavizaciji)
teh ostankov razširili na Slovane; b) *V§t- v Vjatiči reflektira more-
biti predslov. *Venet- : *Venat- > *Vent-, ki so se slavizirali.
^ Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov, ko so se ob
Kaφatih pomikali proti jugu. Radi tega je -e'Ä-formant v pred-
slov. Dudl-ebi,"^ *Velt-ebi (o čemer obširno spodaj § 7 cf.) iz -a-ib-
izvajati in -ib- s staroevropskim p 1 u r a 1 f ormantom -bip- isto-
vetiti; k temu formantu cf. elym. Σεγεΰταζ-ιβ, Ιρυχαζ-φ, sicil.
Κεντύρ-ιπ-ες Kretschmer Glotta XIV 319, thrak. Έντριβαί ν
imenih narodov, nadalje illyr. -p- v Αερρίοπες etc. Krähe Alt.
balkanillyr. geogr. Namen 73. Ko so zadeli Germani ob Visli po
absorbciji Venetov na Slovane *[WJänta-ib-, so ohranili singular
*änt- v zapadnogerm. *ant- „Riese", pluralni formant -aib- so pa
spremenili v stvn. -eiba „Gau" — simpleks ni ohranjen, ger-
manski izvor ni dokazan! —.
Ni izključeno, da je Antes najstarejši splošnoslovanski naziv
za Slovane; za to govori: a) delitev Slovanov v dve glavni
plemeni: Sclaveni in Antes Jordanis Get. 34, 35, posebno, če je slov.
*Qt- < *[w]änt- „Ant" še le slov. refleks prvotnega *Walen9t- „Venet",
o čemer spodaj sub § 3a cf.; b) stavi Niederle zibelko antske države
v Volynj, torej v osrčje zakarpatske pradomovine Slovanov Slov.
starož. 1/4 79; c) ko so trčili Germani po absorbciji lUyrothrakov v
vzhodni Nemčiji ob Slovane, so jih spoznali pod imenom *Ant-, če
je zapadnogerm. *ant- „Riese", ohranjeno v ags. ent in v nvn. dijal.
enz id., izposojeno iz slovan. *Qt- „Ant".
Dudl- iz *DaJeud-l- je staroevropska genetivna izpeljanka iz
*deud- „natio" (cf. predgall. ^ευδό-ριξ etc.), o čemer PE 9 cf.
Veneti in Anti. 49
§ 3. Razmerje med besedami *wenalet- ( > Veneti, Venadi etc.),
*weni- {>*V§t-) in *ant- (> "Αντες) je iz slovanskega stališča v treh
ozirih nejasno: a) glede w- : O v *wen(ale)t- : *ant-, b) glede α oo e v
*wenat- : *wenet- in *wen(ale)t- : *ant- ter c) glede ale oo Ö v *wenalet-:
*went-, *ant-.
a) w- : O- bazira najbrže na slov. analog, w- > O pred a iz α
kakor n. pr. v slov. dijal. osa, qs^> < vosa, vqs'b : lit. vapsä, pr. zoanso
ali na thrak. τυ- > O v Βόρνοι : "Ορνοι IT 122, če ni tukaj računati z
različno transskripcijo thrak. *Worn-; 1. c. 122, 102 so navedeni na-
daljnji vzgledi illyrothrak. -w- > 0. Ker je Veneti palaeoevropskega
izvora, ni izključen prefiksalni izvor w- v Veneti: Antes § 4 sqq.,
vendar je radi uporabe korena *ant- le za Slovane prehod *went- :
*zvant- > slov. *[w]änt- verojetnejši. Sicer pa pr. tudi staroevropsko
w- > O spodaj.^
b) α : e bi v slučaju idg. porekla te besede moglo reflektirati
cxie, vendar se mora radi neslovanskega izvora korena *v)a/en{a/e)t-
upoštevati predvsem illyrothraski a <» e oziroma e > a v -dava: -deva,
Brattia : Brettia, Δάναπρις Danastris : *0%,ηβρΓ- *Z)'6/iesir-, Volynjb :
Velynjb, Πόρατα : Πυρετός etc. IT 79, ΒΑ § 3716. Pr. tudi illyr. Dera-
mistae : Deraemistae, dal(l)- : del- etc. Krähe 1. c. 85 sq.
c) Razmerje med germ. *wene/ap- in slov. *vent- > *v§t-, *[wjänt-
< *wänt- spominja sicer na lat. anat- : stvn. enit < *aneđ- napram lit.
äntis, slov. Qty (idg. praoblika *aneldt-), vendar je slov. *went- : *[w]änt-
izvajati iz illyrothrak. *zvenat-, *zvan9t- ( > baltoslov. *zvent-, *wänt-)
oziroma iz *went-, *want- z illyrothrasko redukcijo e/a-vokala v a
oziroma v a > O, h čemur cf.,predslov. železo : predlit. geležis : gelžis,
predpr. gelso M 39; predslov. olovo : predbaltoslov. *abw- > *älw- >
lit. alvas M 33;, predslov. konoplja : kgpljg IT 110; κρεμάατρα > *iIlyro-
thrak. > slov. koromyslo : kormyslo IT 99 sq.; κέραοος ceresia > illyro-
thrak, > slov. cersa čeršbnja IT 84, 90; predgall. cerf'e^ozs/a : predslov.
korvajb BA § 69, 343, 484; 1yd. χο[ρ]αλδδεΐν {δδ < j) : predslov. korIjb
IT 115, 136; predgrk. θβρά;;γωι^ : predlit. därbas IT 116, 133; illyro-
thrak. Σπαράδο-κος : Σπάρτακος etc. IT 90;  illyr. Άνδήτριον : *Mandtjb
> shr. Mäc Skok Arh. arb. I 20; Spalato : *Spelt- > shr. Split;
Λάδεΰτα : * Lädst > shr. Lastovo, Caravantius : Carvius etc.
Deblo *wenelat- zakaφatskih in baltijskih Venetov se ponavlja
v gornjeital, Ενετοί Οϋένετοι, dardan. Ενετοί, gall. (Armorica) Veneti,
lacus Venetus v Alpah; radi paphlag., že v II. II 852 omenjenih Ενετοί
je keltski izvor tega korena izključen. Semkaj stavijo tudi illyr. Enedi,
kjer je izhajati iz grk. *[/]ενεδοι, dasiravno bi se dalo *ene/at- poleg
50
K. Oštir.
*w-enelat- razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindo-
germanskega w-prefiksa, o čemer sledeče cf.
§ 4. Kakor je v uvodu omenjeno, je predindogermanska staro-
evropščina v sorodu s hamitščino v severni Afriki ter s starimi prednje-
azijatskimi jeziki. Dočim je w-prefiks v staroevropščini le v petrefaktih
ohranjen, o čemer spodaj § 6 cf., nahajamo v nekaterih hamitskih
in prednjeazijatskih jezikih ta prefiks še v živi rabi.
a) Tako stoji v berberskih dijalektih poleg *gezvar „ein Rabe"
tudi a-gewar „*der Rabe > (der) Rabe", kjer se je iz α-člena razvila
singularna diskriminanta a- napram pluralni diskriminanti /- v /-
d i e Raben > Raben"; z wmaskulindiskriminanto je raz-
širjeno *w-agewar, ohranjeno v stat. anneks. u-gezoar z u- < τυα-,
Cf. nadalje Leopard",   w-albenna : albenna
„Bachstelze" etc. Stumme Handb. d. Schilh. 19 sq. Iz Laoust
Mots et choses berb. 483 sqq. pr.: a-saf „chene ä glands doux" :
w-a-saf, w-a-luda mask. : t-a-läda-t femin. „coquelicot" etc. Poleg
w-a-y-üpa nahajamo tudi w-i-y-tip η. pr. w-i-jjan „sureau?" etc. 1. c.
488, čemur odgovarja femin. korrelat. t-i-y-t n. pr. t-i-fes-t „chanvre"
etc. 1. c. 490.
b) V aegyptskem jeziku je zv predvsem maskul. suffiks n. pr.
pn-w „miš", vendar se je v praaegypt, w- tudi prefigiral η. pr. w-hr
whr „Hund" > ovhoQ, čigar *hr iz *^Ar spominja na liby. *kor- „canis"
v coro-coüas „Art Hyäne ... ϊκ λύκου καΐ κυνός ΰύν&ΐτον", bask. *khor
> hör „chien", aegypt. *hr > *h' ν *h'-[hjt (*[hlt < *khatt- ζ aegypt.
h ><?Sethe Verb. I 148) > h.-t houn „Hyäne". — Nadalje spada
semkaj aegypt. *w-ond-w > wndw „Art Ziege" : predsemit. *oinzu
„Ziege", sumer. uz id. < *oa^nz; glede o > O cf. Sethe 1. c. 89. —
aegypt. w-p „ape?" Paton Animals 15 : predgerm. *apan- „Affe",
predslov. *op-'b, *op-ica id., predgrk. π-ί&ηκος id. — aegypt. wn
„Hieroglyphe «Hase»" < *w-on : berber. dijal. a-gnln : fem. &-a-g"mn-i
„lapin", iber.-lat. cuniculus, bask. unchi IT 127. — aegypt. τυ-bn
„Quelle" : bn-bn „fließen lassen". — aegypt. w-br „Pupille" : br > βαλ
„Augen". — aegypt. *w-hd > wd „Art Knoblauch?" (Λ > ö cf. Sethe
Verb. 1 148) : hd-w „Knoblauch". — aegypt. w-fj „Art Schlange" :
ffjj „Hieroglyphe «Schlange»". — aegypt. w'ji „Grün" : 'h-'h „grünen"
etc. Vendar se mora v aegyptscini računati tudi z w- > O oziroma
z defektivno pisavo, o čemer obširno Sethe Verb. 1 103 sqq. cf.,
tako da je w- prefiks v aegyptskem jeziku več ali manj nesiguren.*
Nejasno mi je tudi Wjnn „Grieche, Heide"; komaj iz *w-j[w]nn-, cf.
hebr.-assyr. *Jawan- „Jonier" IP 28.
Veneti in Anti. 51
^ Tudi v staroevropščini je ζυ- prehajal ν ' > Ο — torej
je ν vzgledih pod § 6 poleg 2ü-prefiksa semtertja tudi iv- > 0-
možno —: tako spominja predslov. *vert-^g'b *[v]ret^g^ „Kette"
na predgerm. *arui- „Erz" M 36 sq.; predslov. *Oer-t- „*Schaf"
> *vertj- *vertitj- ,,βάκκος" (cf. ind. meša- > slov. meckb), pred-
grk. */αρήν, predarm. garn je težko ločiti od predlat. ariet- etc.,
bask. *ar-t- > ard-i „brebis", ki spada z (w) <x> b M 28, 33 k
predrom. *balerr- „Widder" etc. ΒΑ § 81. Iz baščine (oziroma
iz staroevropščine, v kolikor \e w- > O izvenbaško) cf. k w-
(> bask. b-) > 0-, kjer nahajamo tudi b-, p- > O- (morebiti črez
blp-cow-) Uhlenbeck Beitr. vgl. Lautl. bask. Dial. 71, 73,
sledeče — ves spodaj kakor tudi v § 6 navedeni besedni
materijal je staroevropski, zato opuščam pred- n. pr. v pred-
slov. etc. —:
bask. adar „corne d'animal", ada[r]-ts „chevelure" ΒΑ § 92,
ir. adar-c „Horn" < *waledh-ar (r-pluralk *wa/edh- „Horn, Haar"
ΒΑ § 92 sq.), ohranjeno v lat. *wedhr- > *wepr- > *wefr- >
vibrissae „Haare in der Nase" in v ligur. Vediantii „une des
peuplades ligures comprises sous la denomination coUective de
Capillati" Holder s.v.
bask. al „pouvoir" < *wal- : europ. *wal- > lat. valeo „bei
Kräften sein" etc. spodaj § 7.
bask. ala-ba „fille" < *wal- : etrusk. > lat. *Velumn- > Vo-
lumnus, -a „Gottheiten, denen man die Neugeborenen
empfahl" (/co/j M 21) etrusk. (a-)ven-ce „peperit".+
bask. alai „munter, joyeux" < *wälati- (α oo e BA § 3716) :
kelt. *'wäleti- > \r. failid „froh"; k i->öcf. Uhlenbeck Beitr.
vgl. Lautl. bask. Dialekte 76 sq.
bask, alper alfer „paresseux, inutile" < redupl, *wal-p(h)err-
{rr l M 6) : kelt. *walphl- > *wall- > kyror. gwall „Nachlässig-
keit", bret. gwall „schlecht", ir. fällig „nachlässig".
bask, anai „fratello" < *τυαη- {η oo r/l Μ 21) : alb. vita id.,
lit. [wjlaigönas „frater uxoris" PE19, etrusk. [wjratacs „frater",
bask. ar „male", *urrik- > {s k > č: cuniculus > unchi) ur-
richa „femelle" < *wa/urr- : kelt. *wäros „Mann" > kymr. gwawr
„heros" (ä oo e  BA § 3716) gr. VjQmq id.,  kelt. *wr-ak- „des
+ K etrusk. ar-ce  „creavit, genuit" > morebiti *etrusk. > lat.
arina ,,μήτηρ", h čemur Ettmayer ZONF 1 44 cf.
4»
52
K. Oštir.
Mannes" > *wrak-ö",*wrakn- > *wrakk- „Frau" ( > Vymr. gwreic;
ir. fracc, kymr. gwrach) etc. BA § 83.
bask. *ar- „Morgen" (cf. ar-t-izar „Γ etoile du matin") <
*w-är- : kelt. *wär- > kymr. gwawr „aurora", ir. fair „Sonnen-
aufgang, Osten" (r 00 /in Μ 21) *wänn- > nir. fainne an lae „An-
bruch des Tages".
bask. ardao „vin" > ardo {0    η Μ 21 sq.) ardan-za „vigne"
> *ardn- > arno „vin" < *war[i]dan- (r w ö Μ 8) kelt. *weidan-
> ir. feadinne „labruscas".
bask. arrats „nuit" < *aRakl (ä « </ Μ 18) ir. *adakx > adaig
id. < *wlbadlR- : bask. bar-t „hier au soir", alb. bnmi BA § 50.
Κ lü 00 ό cf. Μ 33.
bask. artz „ours" = alb. *ars- > ari id. (s oo ί M 19) kelt.
*ar-io- < *w/b-ar- (r oo ö M 8) gall. *ba'lrj-t- „Bär" > beti-dolen
,,αρκειον" — > nvn. dijal. Petz „Bär" — (i oo m Μ 7) kelt. matu-
„Bär?". Ζ rf-prefiksom cf. prakavk. *d-ar-t- „Bär" Β Α § 443,
Bork Beitr. z. kauk. Spw. 1 26.
bask. -aun-tz- „vestire" < *waun- : kelt. *waun- > ir. fiian
„lacerna", q. v. s. v. *waun- § 6.
bask. azari „renard" : aegypt. *wšr, q. v. s. v. w's-t § 6.
bask. azpi „dessous", azpi-ko „esclave" <: *wasp- {p   ph
> f > h) : gall. -vassus vassallus „Lehensmann", demin. *vasl-
itius „Bursche", stkymr. guas „Diener, Jüngling", ir. foss „Diener"
< *fass-.
bask. ehun „100" < *wlb-e-khun- : xinalug. p-gan etc. Trom-
betti Orig. III.
bask. e/iche „casa", cha- < *w-e/i-tšfujiva/e : maloazijat. oova
,,τάφος" {tšros/ M 7, w<x> b/p M 33) lat. vestibulum „Vorhof"
etc., q. v. s. v. vestibulum § 6.
bask. eki, igu[n]-zki „Sonne" < *w-i/e-ku/in (k «> g) *w-i-gun-
> gall. vigneta „solis oculus", q. v. s. v. vigneta § 6.
bask. ekuru „tranquille, ferme", ekoratze „se taire" <! *w-e-
külör- : kelt. *de-wek(k)ar- „*un-ruhig > wild" > ir. deochair „seve-
rus"; dekomponirano/eucAazV „wild", stkymr. ^/cA/> „effrenus",
nkymr. gwychr „tapfer".
bask. *eltza- (/ oo η M 21) *intza- „königlich" (> eltza-ur
intza-ur [: ur „noisette"] ,*ßaeiUxöv κάρνον > noix") «5 *blwel- oo
*blwen : bask. *i-a-b^ oo *i-a-bun > gäbe yaun „maitre", phryg,
βαλήν ,,βαΰιλεύς" — > gr. δι-βάλανα ,,κάρνα Ποντικά" Hesych. > ^ώς
βάλανος > jü-glans Μ 4 — (6 co α» Μ 33) ^τ./άνακ(τ)- „maitre, chef, roi".
Veneti in Anti. 53
bask. enada inara etc. „hirondelle" < *wen(n)äl- : kelt. *van-
nell- 00 *vennäl- ( > ir. fannall, kymr. gwennawt), rom. *vannellus
„Kiebitz" (n(n) oo /· M 21) aegypt. *wrl > *wrr wr „Schwalbe"
ΒΑ § 416.
bask. erhi „dito" < redupl. *wlper-phir- BA § 92.
bask. er-le „*Honigmacherin > Biene" < *wlber- : rom. *brisca
„Honigwabe", gr. Βρίΰαι „sie sollen den Aristaeos die Bienen-
zucht gelehrt haben" BA § 86.
bask. erran „bru, belle fille" < *warr''n < *warnn- < *warsnn- :
rom. *wartsö/ä(n-)^ > stfrc, garce „Mädchen", gars gargon
„Bursche" etc. REW 9510.
bask. erre „brüler" < *werr- {*e-wr-?) : etrusk. var verse
„ignis" (t- oo ' Μ 8) aegypt. w'-w^-t „Feuer".
bask. *erron > corbeau" < *iverronn- {*e-wronn-?) :
baltoslov. *wärn- „Rabe", thrak. -ffJoQv- „schwarz" (lo oo 6 Μ 33) :
ir. bran „Rabe", gall. Branno- etc. BA § 192.
bask. ertz „bord, ourlet", efrjz-pana „levre" : idg. dijal.
*warsu- „Lippe", q. v. s. v. § 6.
bask. esne „lait" < *b/w-e-žn- : mingr. b-ža id., skyth. Βυζ-
ωνοί ... βονς άμίλγοντες μόν^ τ αυτί,] τροφ7] χρώνται :
gruz. r-dze „Milch", svan. ly-die: rom. *salönio „Senne" ΒΑ
§ 292, Trombetti Orig. 121. Cf. tudi kelt. *basn- > *bann- >
ir. bainne „Milch".
bask. ezko „cire" : *wašk- > lit väskas, slov. voskt, etc.,
q. v. s. v. *wašk- § 6.
bask. ibar „vallee" < *w-i-warr- {i ^ a M 41) : gall. Vaveris
vallis, q. v. s. v. § 6.
bask. idi „boeuf" < iber. Idu- < *w-Uldu' {0 oo nll M 18)
lat. vitulus „Kalb", q. v. s. v. vitulus § 6.
bask. -ika „1" < *wlbit-k- : bask. bat „1", bakar „seul"
{k 00 kh) behin „une fois" {biw oo m M 7) etrusk, ηιαχ „1".
bask. ili „cittä", iber. Ili-berri „cittä nuova", liby. T-ili-bari
id. <i *wil- : kleinas. */ιλι- > "Ιλιον, hethit, Viluša?
bask, il(l)e alle „cheveu, laine" < *wil(l)- : aegypt. wl >
ουλαι „krauses Haar" Trombetti Orig, 145,
bask, izi-o „accendere" < *we[r]ts- : etrusk. verse „ignis",
rom. *wastula „Kuchen" BA § 100.
^ S ts cf. bask. urchin-ch „belette", če ne < urricha „femelle"
+ unchi „lapin".
54
K. Oštir.
bask. odol „sang" < *wlbodol- : gr. βόέλλα „sangsue"
( > βόάλλω „sucer") Α 309.
bask. ogi „pain" < *b/wok- (o oo e BA § 3716) : phryg.
βέκος IT 84.
bask. on „gut" < *won- : aegypt. wn-f „sich freuen" Trom-
betti Orig. 139 ali pa < lat. bonum.
bask. orein „cerf" < '^wlborenn- {nn oo n) : alb. brin- „Ge-
weih" {n(n) 00 ηΐ) messap. βρέντιον etc. VZ 286.
bask. *-ots „Rind" (cf. or-och^ „veau male") < *w-on-iš-
(s < sh <x> s) ind. v^sa-ga-s „Stier", q. v. s. v. § 6.
bask. otso „loup" < *wotš- : aegypt. wns > ovmv^š „Wolf".
bask. udare „poire" < *b/wud- : {biw oo m M 7, BA § 224)
madari id.
bask. urte „annee" < *wurt- : etrusk. *vurt- „Jahr" > Vortu-
mnus > Vertumnus „ a η η u s vertens" (r oo / M 6) etrusk. Voltu-
mna (cf. etrusk. a-vil- „Jahr") VZ 317.
bask. urzo uso „palombe" < *wardz- (dz <x> zd M 7) : alb.
*warzd- > *vulr]đd- > vid/t- id. IT 123.
c) V prednji Aziji nahajamo istotako ro-formant in sicer kot
prefiks in suffiks predvsem v severnokavkaških dijalektih n. pr. avar.
w-ais „Bruder" : J-ats „Schwester", betšeda-w „reich" maskul.: betšeda-i
femin. : betšeda-h neutr.; arči dia w-i „der Vater ist" : bua d-i „die
Mutter ist" etc., kjer se w-formant nanaša na razumna bitja moškega
spola in d- (dlj M 12 sq.) ///-formant med drugim na razumna bitja žen-
skega spola. Raba kakor avar. τν-ολα „die Liebe, deren Gegenstand
ein Mann ist" : J-olu „die Liebe, deren Gegenstand ein Weib ist",
xürkan. w-äh „Gesicht des Mannes"; d-äh „Gesicht der Frau" etc.
Fr. Müller Grundr. 111/2 49 sqq., D irr Über die Klassen in den
kauk. Sprachen 125 sqq. kažejo jasno na demonstrativno-anaforični
izvor iv- in <///-formanta. Semkaj spadajo nadalje členom podobni
prefiksi v protohethitskem dijalektu, kjer se pojavljajo k šah „böse"
tvorbe kakor a-šah,, i-šah : w-a-šah „der Böse" etc. Friedrich
Eberts Reallex. 1 135, o čemer tudi [Bleichsteiner Berichte des
Forschungsinstitutes für Osten und Orient III 102 sq.] cf. V južno-
kavkaških dijalektih so ti prakavkaški klasni diskriminanti {w, i j I,
d, b) le v petrefaktih ohranjeni, isto velja za w- in i-prefikse v lykij-
ščini, h čemur lyk. t-e-hlusi dd-e-pnnewe etc. Sund wall Einheim.
Namen d. Lykier 277 : *w-a-zala, *w-e-hnte etc. 1. c. 241 sq. cf. Med
^ or- „Junges" kakor v or-khatz „chevreuil" : a-huntz „chevre".
Veneti in Anti. 55
*
w- in i/c?-prefiksom ter deblom nahajamo poleg α/e-vokala tudi i- in
o/«-samoglasnike — cf. brez klasnega prefiksa lyk. i-tlehi, *u-trqqnti
etc. 1. c. 277 —, tako da se da semkaj uvrstiti tudi lyk. *w-t- v Ovi-
γερις, Ονι-δερμα, Ονι-ταΰις etc. Μ 4 sq.
§ 5. V palaeoevropskih (= predidg.) jezikih ni nikake sledi žive
uporabe w- in i/J-prefiksa za „moški" oziroma za „ženski" spol,
vendar sta se ohranila ta dva formanta v petrefaktih, kakor smo to
konstatirali že za aegypt. w- ter maloazijatski w- oziroma t-. Domne-
vam, da bazira diferenca: predlat. vulpes „Fuchs" : predalb. oefpirs
id. napram sumer. lub id., predgrk. αΐώπηξ etc. na alarod. *w-[o]lp-
maskul. : *d-[o]alblp- femin. (cf. tudi predsemit. *th-a-olab- < *paolabu
„Fuchs"). Istotako se morda sme predstind. vyäghra- „Tiger", *vaghr-
> iran. *vagrah > arm. vagr, npers. babr poleg prediran. *tig[h]riS
> gr. τίγρίζ „tigresse, tigre" iz alarod. *w-(i)-äghr- maskul. : *t-ighr-
femin. izvajati; k aoo/ cf. M 41. Ravnotako prehaja palaeoevropsko
w-aph- mask. : *t-aph- femin. (s ph'» p M 44 sq. k predlat. apis
„Biene") v pragerm. *waf-än- > *wa&ön- > stvn. wabo waba „Wabe"
(δ iz / radi stnfrk. *wäfla > nvn. Waffel) oziroma v predital. *tafän-
( > osko-umbr. > ital. tafano) > lat. tabänus „Bremse"; semkaj z iz-
padom začetnega ale- tudi predlat. favus „Wabe". Na ta način se da
slednjič spojiti predkelt. *t-arw- „Kuh" > maskul. *tarw-o- > ir. tarb
„Stier" s predkelt. *w-erw- „Stier" > femin. *werw-ä > ir. ferb „Kuh"
ter *alerw- z hj oo έ M 33 sq. dalje s predbalto-germ. *ä/urb- v stnord.
arfr „Ochs", lit. arbonas id., ags. orf yrfe „Vieh", ki je izvedeno z
o-formantom M 17 iz predgerm. *öraz > stisl. ürr, stvn. ags. ur „Ur,
Auerochs". Vsekakor spominjata w- in t- v teh besedah na w- in t-
za maskul. oziroma femin. v berber, dijal. *w-a-skur > stat. anneks.
uskur „Rebhahn" in v t-a-skur-t „Rebhenne". Istotako se da
komaj w- in th/d- v predgall. *w-o-ges- „Fichte" > Vogesos > Vosegos
Vo/asagus „Vogesen, Vosges" : alp.-roman. *d-a-g[e]s- > *daks-ia >
(oziroma z gall. ks > xs)^ *dasia „mit Nadeln versehener Ast von
Tannen, Fichten etc." REW 2481 = alp.-nvn. dachsen läsen Battisti
Studi di storia lingu. 43, Dax „Tannenzweige" — kar stavi Schweizer
ZONF II 44 k lat. texere „weben" — napram predkelt. *ges-üst- >
ir. gius „Kiefer" ločiti od w- in t- v berber. dijal. a-saf, stat. anneks.
w-a-saf „chene ä glands doux" : t-a-saf-t „Ballotaeiche", čigar -saf-
^ Poleg gall. ks > xs pr. tudi staroevropski ks > s(s) IT 101,
M 10 (η. pr. Άξιάκης > Asiaces etc.) ter ligur. *w-e-[g]s- „Fichte" v
Vesulus pinifer.
56
K. Oštir.
spajajo s predlat. *süfar > süber „Korkeiche". Dočim spominjam
glede i-prefiksa v staroevropščini na BA § 498, IT 121, M 4 ter na
berber. > lat. t-a- v ta-buda, ta-marix, ta-gantes — ta-minla „eine
Pflanze  mit  roten  Beeren" : Zinnober"  IT  87  —  etc.
Schuchardt Roman. Lehnw. im Berber. 16, hočem v sledečem na
kratko omeniti staroevropske lü-prefigirane besede. Pri predslovan-
skih besedah je poleg iü-prefiksa upoštevati tudi slovanski stavčno-
fonetični v--predvsem pred labijalnimi vokali — in pri slovanskih
krajevnih imenih predlog vi,; v baščini sta prabaški w m b sovpala
v b, tako da ni mogoče ločiti ro-prefiksa od 6-prefiksa. V keltščini
konkurira s staroevropskim ro-o-prefiksom idg. *upo > kelt. a>o-predlog.
Poleg tega nahajamo tudi v indogermanščini verbalni prefiks w- n. pr.
*w-ers- : *ers- „regnen", *iv-erdh- : *erdh- „wachsen" etc.; nominalnega
iü-prefiksa v idg. po mojem mnenju ni izvzemši pri deverbativih.
Slednjič je lu-prefiks lahko tudi le dozdeven, če upoštevamo pod*
obravnavani staroevropski w- > ö-prehod.
§ 6. bazter bask. „coin, angle" < *wlb-a-s*ser-
: bask. ziri „coin, cheville".
beazum-a > beazun bask. „fiel, amertume" < *wlb-e-asum- (m<»p M 7)
: gr. άΰπίν&ιον > άφίν&ιον'^ „absinthe" — cf. germ. *wazi-
mod- id. s. v. —, bask. zam-in, samin „amer".
begi bask. „oeil" < *w/b-e-ki'- (/-« i M 24)
: bask. i-kus-i „voir", i-kar-tu „regarder", i-ker „visiter",
*kš- > so „regard", *ich + so (cf. ichi^ „laisser") > ichu „aveugle",
ir. ci- „sehen", kelt. *w-e-kä- > ir. fech-, feg- ( > fech-, feg-) id.
beharri belarri bask. „oreille" <i *w/b-e-khaR-
: ing. qur „Ohr" BA § 47; morebiti bask. i-ra-kurr-i
„*machen hören > lire".
Cf. tudi gall. *opsin- > *ocsin- v al-oxinum „Wermut".
Cf. tudi iber-aquit. -itz- v *caisar = caesar „dimitte" — cf.
Holder s. v. caesar: „namque Gaius lulius Caesar, cum dimicaret
in Gallia et ab hoste raptus equo eius portaretur armatus, occurrit
quidam ex hostibus, qui eum nosset, et insultans ait ,caesar, caesar
(cecos ac caesar)', quod Gallorum (pač Akvitancev v Galliji!) lingua
jdimitte' significat: et ita factum est, ut dimitteretur" —, če iz *k-a-
itz-ar „tu dimitte hunc", h čemur cf. bask. h-, -k, hi „tu", ilutz-i
„laisser, cesser, abandonner", ar „celui-lä" ter tvorbe kakor h-a-bil
„geh!" (: i-bil-i), praet. 2. pers. h-enkarren.
Veneti in Anti. 57
behatz bask. „doigt, ongle" < *w/b-e-hatz
: bask. hatz id.
behorbi gor(r-) bask. „jument" < *w/b-e/i-ghoR- (o =o e BA § 3716)
: skyth. *g(h)err- „equus" > Γέρρος „Konka (: konj'b)".
bide bask.   „chemin,   route",  bida-ta   „guider" = rom.  *wida
„Fremdenführer" < *w-T-da (ß x> r Μ 8) bask. bi-der „fois"
: bask. e-dir-en „* tre ten auf etwas > finden".
bihar bigar bask. „demain" < *wlb-i-ghar- {gh <» ö M 6)
: bask. *ar- „matin" > ar-t-izar „Γ etoile du matin" (0 co g
M 6) *gor- > goiz „matin".
bihotz hask. „coeur" < *w/b-i-kho-s's- (s's oo / M 19) *kh't-
: aegypt. h'tj Ηητ htr „Herz".
bihurri bask. „tordu, pervers" < *wlb-i-khuR- (u <x> e BA § 3716)
: bask. o-ker, o-i-her „oblique, tortueux, borgne" BA § 25,
47, 683.
bizar bask. „barba" (s oo tid Μ 19) bidar „mento" < *wlb-i-tlsaR-
: kür. čar „peli,  capelli"  etc. Trombetti  Orig. lingu.
basc. 117.
bizi bask. „vie" < *wlb-i-tsw-i
: etrusk. zivas „lebend??", šval-ce „vixit" BA § 441.
Vabar liby. „FN" < *w-a-bar- (b <a w, a^i M 33, 41)
: bask. i-ba/rji „riviere" etc., q. v. s. v. Vaveris.
vacca lat. „Kuh" < *w-a-bk-
: bask. behi id. < *bakh- etc. BA § 19.
Vadävero iber. — cf. „fractis sacrum Vadaveronem montibus"
Holder s. v. — < *w-a-däa>er-
: thrak. -dava „*Fels > Burg",  etrusk. &au[ejr- „»Fels >
Grab", lemn. iavar- BA § 887.
vadabä ind. „Stute"
: etrusk. δάμνος „ϊππος" < *dabn-, lit. dobila! „*Pferdekraut
> Klee" (ä =0 e) slov. de[b]-tel-j- id. (Ä oo m M 7) d^-tel-j- id. PE 24, M 19.
*vafr- > *va[h]r- (z etrusk. / > h) etrusk. „histrio" (> lat.
dijal. vafer „pfiffig, verschmitzt"; lat. vabrum „varium", varius „man-
nigfaltig, bunt") < *w-a-phr-
: etrusk. φersu > lat. persona „die Rolle, der Karakter einer
Person, Larve, Maske des Schauspielers" < *pher-sOn M 48.
58
K. Oštir.
*vagdana- ar. „Kopf" ( > avest. ναγδαηα-) < *w-a-kd-
: *a-kd- „caput" > gr. αγδυς' αγγος Κρητικόν Hesych. {d oo tš
M 19) etrusk. *cass- „Kopf" (α oo o BA § STle) gr. κόττα ΡΕ 28.
valabfiT vadabhi ind. „First, Zinne, Söller" < *w-a-labh-
: gr. λόφος „colline", ligur. a-l(e)b- „Burg" etc. Μ 45.
vanga gall.-lat. „eine Art Hacke oder Karst" < *iv-a-ng-
: lit. tlt-nagas „Feuerstein", pr. nagis; ^ov. nožb „couteau"
radi let. nazis hitreje k -noziti, komaj ■= *nagjb, če let. nazis < nožb.
vaagam ind. „Zinn" < *w-a-i3g-
: nägam „Blei, Zinn" etc. M 26.
1^ vapbno ( > sekundarno vapiti) slov. „Kalk" < *w-ä-penn-
: Mgur.Penninus > Poeninus mons; etrusk. Appenninus ( < A-p-)
mons, pen-&-na „Stein", lat. Penates „Götter des Herdfeuers" + (če
iz *pen „Stein > Herd«) PE 5, M 47.
Vardaei illyrothrak. < *w-ard-
: Άρδιαΐοι, gr. (Attika) Άρδηττός mons (če ne k idg. *(w)a''-
rä'dh- „hoch" > lat. arduus, gr. /ορΟ-ός).
Varunas ind. „Gott des Nachthimmels, der Gewässer"
: hethit. aninas „Meer" Kretschmer KZ 55, 75.
Vasal(a)etus liby. „BN" < *w-a-salet-
: lat. saltus „gebirgiger, waldiger Landstrich" (α oo f M 41)
sil-ua „Wald", Slla saltus.
*vasäpara- ar. „Igel" (> avest. vaahäpara-) <*w-a-säpar- {rll<at
M 13)
: gr. Οπάταγγος ϋπάταγος Οπατάγγης „ericius marinus .
*vasc- rom. „Ekel" ( > špan. basca „Ekel", bascar „Ekel haben")
< *w-as-k-
: rom. *asc- ( > špan. etc. asco, log. äskamu, stfrc. ascre
etc. REW 700) : bask. hats „degoüt"; as-ki „assez", ase „rassasie,
rempli".
Vaveris vallis gall. < *w-a-wer- (α <» / M 41) bask. i-balrji „riviere"
p. i-bar(r-) „vallee" (6 < w)
^ K *pen- „Herdstein > Herd" tudi πενέατης ΡΕ 5 kakor ognjb :
ognjištb „mancipium", etrusk. > lat. ätrium „*Herdraum > Mittelraum
des altital. Hauses" (: hadra id est petra [r <χ> O M 8] άδίας ,,εβχάρα"
M 47) > etrusk. etera „πενέθτης" z etrusk. α oo e.
Veneti in Anti. 59
: rom. *vai-ca (= iber. Voica) > veća „Aue, fruchtbares
Feld", redupl. ^ver-vScäria „bebautes Feld" M 35.
ναζΊ'^ avest. „säugend (von der Kuh)"
: ind. ahl „Kuh".
väsi ind. „Axt" < *w-ätSi (ä «> α VZ 267) s tš > idg. dijal. 's
: ind. par-asu-š id. Radi alarod. *wa''tš „Erz" M 33 je naj-
brže računati z w- > O, o čemer zgoraj pod * cf.
v^sagas ind. „Stier" < *w-ans- (s oo sÄ > s M 7)
: ind. anad-vän „Stier < *anaž- < *anaš-, bask. (? *wontš- >)
*otš- v or-och „veau male", kauk. dijal. oc", uns^a „Stier" etc.
Vectis "Ικτις  kelt.   „brittan. Insel  mit  Zinndepot" < *w-i-kt-
(kt <x> gd V kompozitu IT 78)
: ir. *kra''-gd- > cre'd „Zinn" Μ 29.
Velebit shr. < *w-elebü(n)t- (cf. illyr. -(n)t- ν Sarute, Dallunto)
: Άλβιον όρος.
Veles'i slov. „Seelengott" < *w-e-leps- (e oo α ΒΑ § 3716)
: etrusk. *laps-'^ > *las- > stlat. lases „Geister" (: etrusk.
lupu „mortuus", q. v. s. v. vopTscus); s s oo ss VZ 267 cf. lat. lessus
„Tote η klage".
velbbfljgd'b slov. „camelus" < *w-ulbland- + veh- „magnus" (w-
je najbrže še le slov. v- pred ■&-!)
: got. ulbandus {< ίλίφαντ-Ι) < *ulbland- <*ultbl-and- < *ult-
ibil- < arm. utt id. + assyr. ibilu „Dromedar" in -and- kakor v skyth.
τάρανδος „Renntier".
Velpi montes liby. < *w-elp- (α oo e BA § 3716)
: ligur.-raet Alpes.
Venavis Piemont — cf. „In Venavis, in valle Segusina" — <
*w-e-naw-
: rom. *nava „Hoch- oder Tiefebene, die von Bergen ein-
geschlossen ist" = bask, naba DAN 374.
venna rom, „kleine Schleuse, Mühlgraben", raet, Vennones <
+ Sem z wx) ai BA § 3716 tudi ind. vehat „eine schlecht oder
gar nicht kalbende Kuh"?
K. ps > xs > s(s)  cf. etrusk. culsu  „ Unterweltsgöttin" : gr.
Καλυψώ „eine Todesgöttin" BA § 7.
60
K. Oštir.
: *enn- > raet. Αίνος Aenus "Ενός, m „Inn" Ettmayer
GRM II 304.
vepres  lat.  „Dornstrauch,   Dornbusch",   slat.  „Brombeere" <:
*<w-e-pr- {p 00 b)
: *br „Dornstrauch, Brombeere" > stvn. brämo bräm-beri etc.
(0 00 m M 7) gr. μόρον μ&ρον „Brombeere > Maulbeere" > lat. mörum,
sir. merenn „Maulbeere" (r oo ö M 8) dak. μαντεία, alb. man'', gr. *b''nt-
> βάτος „ronce, müre sauvage".
verpa lat. „männliches Glied" < *w-e-sap-
: ind. sapas „penis", lat. sOpio id., gr. Πρί-απος (ρ χ m Μ 7)
arm. ham-kh „penis".
vesperttlio lat. „Fledermaus" < *w-e-sp9r- (s co ί Μ 19;  a oo α)
*-tapür-
: slov. fxjne-topyrj'b id. (p <» ζυΜ 33) lat. saurix „eine Eulen-
art". K xne- „Haut" = lit. s7-H/id- cf. IT 101; *tpr oo *(t)š(w)r k bask.
sabur- „souris" (če ne iz sagur-, čerk. tsgo, liby. ζί/ίρίϊς; cf. pa berber.
dijal. w 00 > gg(w) Basset Etudes 5), berber. dijal. a-me-tchouriai
„Fledermaus".
vestibulum lat. „Vorhof, Vorplatz vor dem Hause" < *w-e-stub-
: slov. b-st^ba (: germ. *stub- „Stube"), lyk. *i-stuba-zi „Häus-
chen (für Tote)" > isbazi ,,οορός' VZ 307.
vesaras ind. „Maultier" < *vesras < *zü-e-isr- (r oo π Μ 21) : arm.
*e-išO" > es > išan-kh „äne"
: *išn- > gr. iwogt „jeune mulet" {i <x> a M 41) gr. *αΚονος
> δ δνος „äne".
t S Ö < 'oo ^//: Μ 6 cf. γίννος kakor slov. v-eprb : lat. aper : gr.
κάπρος; slov. gun-ja „(Ziegen)pelz" (au oo u ΒΑ 3716) gall.-lat. gunna :
gr. ύννάς· αϊξ άγρια Hesych. : bask. *w-a-un(n)- > j-aun-tzi „vestire" =
ir. fuan „lacerna" poleg *w-a-khunn- (cf. tabasar. qun Trombetti
Orig. 130) > bask. ahuna „capretto", ahun-tz „capra". K *gaun- more-
biti z η 00 ö M 21 illyr. *gau"-dzap- > alb. gεzόf „Pelz" iz *gauzaf
(/ < p-s), gr. γαυΰάπης (s O napram *</z'ikakor v illyr. Ααοααρήτιοι :
Δάζος etc. Krähe Alt. balkanillyr. geogr. Namen 86); *dzap- komaj
z ώ 00 M 19 k gr. τάπης τ/δάπις „tapis" (α oo / Μ 41) gr. διφ-ϋ^ϊρα
„peau appretee" s -t(h)a'r- (kakor etrusk. capys : lat. a-ccipiter BA
§ 42) iz *dip- 00 *tsapp- (M 19) > alb. t-sap = illyr. *tsapp- „Ziegen-
bock« REW 9599.
Veneti in Anti. 61
^vek-bša slov. „Eichhörnchen" <: *zu-e-kusj- (u oo o BA § 3716)       L
: rom. *kosja id.
Viadua illyrothrak. < *w-l-adu^- (Ö oo /· M 8)
: slov. *adur- > Od-bra id.
victima lat. „Opfertier, Opfer" < *w-i-kt- „divinus" (cf. etrusk.
aesar „deus" > gr. ιερός „sacre" > ίρ/ιϊον „victime") < *w-i-kt-
: *glkaH- „Gott" ( > germ. > *gua- etc.) VZ 278.
Victumulae < Ούικτό-μελα gall. „*Goldberg" <! *w-i-kto „Gold" +
kelt. *mello- „Hügel"
: gr. κύτιαος  „Gold regen",  κντινος „Gold apfel > ροιά"
etc. Μ 3.
vidla slov. „Gabel" < *w-t-dh[u]l- u
: etmsk. *dhul-sk9n- > \a\..*pu[l]sc9na >/uscina „Dreizack"
(/oon M 21) etrusk. *dhun „3" > dun- i^u; *s/!:an- <*-sken-, cf. lat.
s(a)cena „Haue des Pontifex".
vigaria gall.? „Gerstenkorn im Auge?, cf. Holder s. v." <
*w-i-gar-
: arm. gari „Gerste".
vigneta gall. „ soli s oculus" < *w-i-gn-
: bask. *i-gun- „Sonne" > igu-zki: e-gun „Tag".
vigbnj'b slov. „Schmied(e)" < *w-i-gubn-j- {u <x> o BA § 3716)       c
: kelt. *gobann- „Schmied" M 42.
vingarius rom. (Švica) „Rötel" < *w-ingar-
: *i-n-gar- „rot" > bask. ch-ingar „etincelle, braise, charbon",
inar inhar : gorri „rot", gar „Flamme".
viraj'b slov. „Paradies" < *w-t-räju- (če ne iran. po Vasmerju
iz *in Ir-\)
: rajb id.
virgo lat. „Jungfrau, Mädchen" < *w-i-ragön- (g <=o k)
: etrusk. *racö" > racun-eta „Beiname einer lasa", *raclg-
a[n]t-ia > ital. ragazza „Mädchen"; etrusk. *t-a-rcet- M 4 > Taget-
„Name eines Götter knaben" = Τάρκων Schultz Roscher My-
thol. V 4.
Visla slov. {s ks > s napram kš > kx > χΉί 41) = germ. *WtxsI'
< *wiksl- (ks 00 sk IT 101) lat. Visculus < *w-i-skl- (: *i-ksl- > slov. Isla
i,pritok Visle" Brückner Stownik 624)
62
K. Oštir.
: balt. > aegypt. sacal „Bernstein" (s « s/ M 7) slov. stbklo
„*Bernstein > Glas"; *iv-T-st[k]l- > germ. *Wjstlö „Weichsel« = lat.
Vistula M 51 sq.?
vispillo vespillo lat. „Leichenträger für Arme, Leichenräuber"
< *w-i-sp-
: lat. sepelio M 5 (s « </ M 19) sandapila „der gewöhnlich
von sechs (: etrusk. sa „6", šem-φαΐ- „6 + 2" = Xoffer „October")
Trägern getragene Holzsarg für ganz Arme und Verbrecher (cf. hexa-
phoros „Totenbahre") M 34.
vit^gb slov. „eques" < *w-T-tem-g- (t χ d)
: etrusk. όάμρος ,,'ίππος", slov. *dem-tel- „Pferdekraut" >
d§tel- „Klee« (m « 6 M 7) *deb-tel- > detel- id. etc. M 5. Cf. tudi
zgoraj ind. vadabä „Stute«.
*vit(a)v- etrusk. > e-vitiu- „Vollmond?" > ital. *e[v]idu- (> osk.
eiduis, lat. idas „Monatsmitte«) < *w-i-diw-
: etrusk. tiu „luna, mensis" BA § 201.
vitulus lat. „Kalb« < *w-i-tel-
: slov. ΙεΙς id. Μ 5.
vitapas (t < t?) ind. „Ast, Zweig, Ranke, Busch, Strauch« <
*w-i-tap- {t 00 is, / 00 α M 19, 41) lat. vaspix^ „ein dichter Büschel"
(α 00 e) lat. vespix „dichtes Gesträuch" < *w-a/e-(t)s(a)p-
: lyk. tumfina ,,ραβδός" < Hupn- BA § 602.
vivblga slov. „oriolus galbula« < *w-i-wtig- : i-vblga id.
: vblga id.
vidulus lat. „ein geflochtener, mit Leder überzogener Korb" <
*w-i-dhul- (u 00 u VZ 267)
: gr. θύλακος „sac (de peau)«.
v'ipera lat. „Viper« < *w-l-par-
: gr. παρώας „Art Schlange" Α 298, VZ 307.
+ -k- ν vaspix vespix kakor η. pr. ν ligur. (Taurini) araviceli
raviceli (Holder s. v. aquiceli) „pitydia e pinastris« : alp. *arulla „pinus
cembra« Battisti Studi 44 {l χ> 0 M 15) nvn. dijal. Arve, ki je so-
rodno z etrusk. Rav-enna M 2 radi pinjskik gozdov v okolici PW
Realenc. s. v. 302; -/- v araviceli kakor v alp. *frausula „Rose" {au
00 u/o ΒΑ § 3716; / 00 hl Μ 47) : lat. [vjrosa, lat. insula : gr. νηαος etc.
Veneti in Anti. 63
visumams  gall.  „Klee" < *w-X-sumär-  (u oo ef M 16,  A 299;
ä < ö 00 o)
: gall. μερι-αειμόριον (e/oo ?) ir, seamar (o oo α/) germ.
*smair-. Radi „trifolium" k kauk. dijal. sum''' „3" etc. ali pa kot
„* Pf erdekraut" s s oo </ M 19 k slov. d§-tel-J- „Klee", q. v. s. v,
vit§g^; bask. zaman „cheval" M 5 se smatra za rom,
vbrth slov. „hortus" (: vbrltoJ-Hplb-b „hortus, spelunca" : etrusk.
tupi M 5 = kar. ταβα ,,πίτρα" ?) < *w-irt-
: illyrothrak. *irt- < hortus (cf. čbb<t,rb < cupellus etc. IT 97).
vjeouls alb. „Hamster oder Dachs" < *w-ebdžul-
: baltoslov. *äbdz[u]r- (*sbtšlujr-?) > pr. wobsrus, lit. obšrus
(ä 00 e BA § 3716; r oo Ö M 8) slov. *ebdžu'- > ezv-'b „Dachs".
Vobesca iber. „Wald bei Bilbilis" < *w-o-beš- (o oo α BA § 3716) :
rom. a-bs-us „unbebaut"
: bask. baso „foret".
Vogesos > Vosegos Vo/asagus gall. „Vogesen, Vosges" < *w-o-ges-^
(o 00 e BA 3716 in ks > s(s) M 10) ligur. Vesulus pinifer
: *gesust- > ir. gius „Kiefer" {g <x> k) germ. *kezn- > *kena-
„Kien", jslov. dijal. ma-cesn-b {ke > ce 1) „Lärche".
volpes lat, „Fuchs", lit. vilpisys „wilde Katze", (+ idg. *^lk"os
„Wolf") germ. *wulfaz „Wolf" < *ii;-o/p-+tt
: gr. άλώπηξ „Fuchs", lit. läpe id. etc. (+ d- alb. ö-elptrs
(d 00 th) semit. *p-a-olab-u id.
*vo(m)pir'b slov. „Vampir" < *wampTr- < *wappir- (mp < pp VZ
324) < *w-äpTr- (ä oo e BA § 3716)
: gr. *ήπιρ- (/· oo ö Μ 8) ήπίαλος „cauchemar" {ρ <x> b) äßav-
τίς· . . , νεκροί Hesych.; lat, ναρρο „animal est volans, quod vulgo
animas vocant" ?
■'' Cf. tudi gr. *6αμ-β- „3" (-6- je pluralformant 1) ν οαμβύκη „drei-
eckiges Saiteninstrument".
't^ S femin, d- cf, *d-a-[kjs- (ks > s M 10) > rom, "dasia „mit
Nadeln versehener Ast von Tannen, Fichten", nvn, dijal, Dax.
Semkaj morebiti tudi lat, lupus „Wolf" (Z oo r M 6) o.-sab. hir-
pus id. (A < o?) in slednjič s p χ b gr. "Ιρβος „Vater des A1 o -
pekos".
64
K. Oštir.
voplscus'^i (o = ö?)  lat. „einer von Zwillingen, der zur Welt
kommt, nachdem der andere, zu früh geborene, gestorben ist" <
*vojop- {j'x> l M 12) gr. [*/]όλοφώϊος, „funeste?" < *w-o-lop(h)ö"
: etrusk. lupu „mortuus", gr. &-λίβας ,,νεκρός", Άλύ/ίβας
„ Η a d e s heros", lat. *Lub- > Libitina „Leichengöttin" {I <» (J) M 12,
15) gr. αβαντες ,,νεχροί".
vyäghras ind. „Tiger" < *w-i-äghr- : *w-aghr- > iran. *vagrah >
arm. vagr, perz. babr (ä oo f M 41) *ighr- (+ i-prefiks M 4)
: iran. *t-ighr-i-š > *tignš > gr. τίγρις „tigresse, tigre".
uiš-t aegypt. „ein f u c h s köpf iger Schutzgott" < *ws (' oo r M 8)
*wšr < *wšr : bask. [wja-zari „renard" (w oo 6 M 33) βαοοάρη' αλώπηξ
παρά Κνρηναίοις (= kopt. βαίορ „Fuchs"), βαοαάραι ' χιτφνες, ούς εφό-
ρονν ai Θράκιαι Βάκχαι Hesych. (s oo ί Μ 19) βα&ύρρη' yalfj Ικτίνος, ίιπό
Λνδ&ν Hesych.
: karata sare, andi sor „volpe" etc. Trombetti Orig. 114.
*wabalOn- germ. „Wabe" < *waph-än- (η oo / M 21; a oo e) *wef-l-
> stnfrk. *wäfla > nvn. Waffel etc. < *w-aleph-
: lat. apis „Biene" {p oo ph > f) *fa-w- > favus „Wabe",
*t-afän- (> osk.-umbr. > ital. tafano) > tabänus „Bremse" s /-pre-
fiksom M 4.
*wag(ö)n- germ. „Kiesel" ( > stvn. waggo, svn. wacke) < *w-a-
g(o)n- : berber. dijal. a-ggun, anneks. w-a-ggun „Gestein"
: illyrothrak. *gon- ,,λΐ&ος" ν dak. γονολητα „λι&οΰπέρμιον",
rom. *gan-da „Geröllhalde" etc. Β Α § 72.
*waizda- germ. „Waid" < *w-ai-zda''- {0 oo rll VZ 273; ai «= i)
*w-i-zdel-^ > got. *wizdila {zd oo Μ 7) gr. *w-i-tsa-i- > ϊοατις {ts oo t
M 19) *w-i-t(ujr- > lat. vitrum „Waid, Glas", gr. *ά-/ιτνρον > άίτυρον
< *w-(a)i-zda'(l)- oo *w-i-t(s)a'(r)-
: χδη 00 ysilr „blau" > bask. redupl. [tjur-din „bleu", urdin-
belar „Waid", berber. Völ „bleu" oo -j/ow/f id.; k bask. t- > 0 cf. liby.
Άΰ-τάρτη „Inselname «Wasser-zwischen»" : bask. arte etc. BA § 542
ter obširno M 27.
+ -sk- morebiti k gr. οκώ* παιδίακη Hesych., etrusk. sex- „filia";
komaj z metatezo k -es- v etrusk. rata-cs „frater?" (= gr. *xašš-
v κααίγνητος „frere"?; praoblika *u>-o-/^//o/)ii"-r-^s- oziroma *ιν-ο-[ΙΙορμ"-
J-sk-?), hušiur „progenitus". .     c
t+ Semkaj komaj ind. väidäryam „Beryll" τ d < žd.
Veneti in Anti. 65
*walth- > germ. *wđlf)u- „Wald" (α oo e) germ. *welpia- „wild",
kelt. *welth- ( > stbret. gueld- „indomita", kymr. gwyllt „wild", korn.
givyls) < *w-a/e-lth- (ί oo ss Μ 19)
: gr. αλΰος „bois", slov. *less- > lesi, „Wald"; "la^t/ts- pač
k germ. *lai(t)h- > *lap(p)- (hO M 44) *laü- „Brett, Bohle", kelt.
*s-latt- M 5 > ir. slat, kymr. llath „virga, pertica" (Z oo Ö M 15) lat.
asser „Latte", bask. zur „bois" <! *asur-.
*walp(i)ö germ. „Wau" < *w-a-lth- (O χ> u kakor gr. οίοπώτη :
οΊ'βνπος)       ,     ,_       . i ...
: lat. lutum id., če ne iz *wZ- < *wlajl-.
*wanestu- (a oo e) *wenest- germ. „Wanst" (e oo a) ind. vaništhuš
„Mastdarm" < *w-ale-nehst(h)- (si <x> ts M 7)
: etrusk. netšvis „haruspex"; *netsu'' M 8 spada s Zs oo t/d
M 19 k slov. nediiro ,,κύλπος" (*Ότ,η ned'hra > ν%η e'^d'bral), gr. νηόύς
„ventre" IT 89, *w-e-ntl-, q. v. s. v.
*wandu- germ. „Erdratte, Maulwurf" < *w-a-mth/d- {th/d < th/t
oo τ > tt)
: rom. motta „Erdhaufen ( > dijal. .Maulwurfshügel')"; cf. ζ
α 00 Ζ Μ 41 tudi gr. ΐ-νδονρος' άαπάλαξ Hesych., vendar najbrže iz-
posojeno iz ind. unduruš „Maus oder Ratte", ki je tudi iz *w-u-nd-
razložljivo.
*wang- ( > got. waggs „Wiese > παράοειΰος") < *w-a-mg-
: kelt. *mag- ( > ir. mach „campus", gall. -magos).
*wangan- germ. „Wange" < *w-a-mg- (n oo Z M 21)
: lat. magulum „Mund", *mag-s- > mala maxilla „Kinnbacke,
Kinnlade".
*wantu- germ. „Fausthandschuh" < *w-a-mt-
: *mät- > stkymr.   maut  „Daumen", Finger" <
*ma/etr-, arm. matn id.
*warph- kelt. „Collum" — s „Collum > kols^" tudi lit. värpa
„Ahre" — ( > *warr- > ir. farr „Bettpfosten", kymr. gwär „the nape
of the neck", stkorn. guar „coUum") < *w-ä-rph- {r <x> l M 6)
: bask. lepo „cou".
*warsu- „Lippe" ( > pr. warsus, stnord. vgrr) < *w-a-rs- (s oo Z
M 24) *w-e-rel- > got. wairilö
: bask. e-rtz „bord, ourlet", *erz-pan- > ezpana „levre" —
seveda je računati tudi z bask. w- > O zgoraj ^ —, aegypt. *rl > *rj
> r „Mund".
66
K. Oštir.
*wamlipa- germ. „Werder" ( > ags. warop, stvn. warid etc.) <
*w-ar-(u/i-)th- (α oo e) kelt. *iv-er-t- > ir. fert „Hügel"
: lat. ärae „Felsbänke", ära „Altar"; gr. *or[u]t- > ορτύς,
ώρτός ,,βωμός" Hesych., *oru-m-(b)- > ΰρνμος Ορνμβος ,,βωμός" Hesych.
adnot. ορτός.
*wa'sa^nlr- (k η oo ,- cf. Μ 21) „Blut, Ader" ( > kelt. *wesar-
„Blut" > kymr. gwyar; ital. *wesn- > lat. vena „Blutader", ar.
*wasu(n)- „Blut" > avest. vohu(n)- [a/e oo ai BA § 3716] germ. *wai-
sun-dl „Ader" [cf. stvn. weisunt] > Luft-, Speiseröhre") < ^iv-a^-sa^n/r-
: lat. aser „Blut", gr. εαρ, ind. asr-k asnas, let. asins : lat.
san-gu-en. Semkaj tudi bask. *san(n)- > zun „veine, nerf, racine",
*i/u-sa/en(n) > izai „sangsue", u-sen-a id. {[w] oo m) a-ntcha id. Koren
najbrže *mo-Son- oo *wo-šor > *[w]o-šor ΒΑ § 439.
*wast- > lat. vastus „weit" (t oo d) kelt. *wazd- > ir. fot „Länge"
< *w-a-stld-
^ : slov. setb(m) „extremus" (s oo r M 24) bask. *rutin > ur-
ruti, *urrut[ijn > hurrun (u oo /) *urritn > urrin „loin".
t_        *wašk- „Wachs" ( > lit. väskas, slov. vosk% [sk oo kš IT 101]
germ. *waxsa-) < *w-ap-šk-
: lat. apis „Biene", q. v. s. v. *waßa/ön-.
*waun- kelt. ( > ir. fuan „lacerna) = bask. *w-a-un- ( > -aun-
tz- j-auntzi „vestire")
: gr. -bvvaq, * «t'| αγρία Hesych. etc., q. v. adnot. s. v. vesaras.
*waxta^l- germ. „Wachtel" ( > stvn. wahtala, ags. wyhtel etc.)
< *w-a-kta''l- (/ oo /■ Μ 6)
: lat. coturnix id. {-nix po cornix).
*wazimöd- {*wezamöd-?) germ. „Wermut" (stvn. wer(i)muota
weramöte, ags. wermöd etc.) < *w-a-sem-äHh- {m «> p M7, ö oo η M 21
in a 00 rM 41)
: gr. &-απ-ίν&·ιον > άφίν&ιον „absinthe" etc., q. v. s. v.
beazum-a.
*wäp- { > ind. väpT „Teich", slov. vapa „stagnum") < *w-äp- {äp
00 ap(p) VZ 267)
: zgerm. dijal. -ap(p)- v rečnih imenih, sicil. ^Άναποο, „FN",
Έΐραποζ „FN", illyr. Arelape, gornjeital. *Esoc-apa > Esgaa Ettmayer
ZONE 1 38.
*wäs- „feucht" (> stvn. waso „feuchter Erdgrund, Schlamm",
ags. wOs   „Feuchtigkeit",   angl. lüOOS   ff Meergrassnn. wasem
Veneti in Anti. 67
„Dunst", let. vaša „Feuchtigkeit" [α oo e] kelt. *wes-m-On- „Meer-
gras" > ir. femmuin, kymr. gwymon) < *w-äs- (s =o ss VZ 266 sq.)
: gr. αοις „limon d' un fleuve, fange".
*wedr-^ kelt. ( > ir. fer „Gras",  skymr. gweir  „Heu") : bask.
*w-e-darr- > bedar (of oo / M 13) belar „herbe, foin"
: bask. larre „päturage dans la montagne".
*weiph- „Weib" > germ. *wi&a-, *weiph-l- „des Weibes > weibisch"
> kelt. *weil- ( > ir. fial „keusch", kymr. gwyl „verschämt") < *w-eiph-
{ei 00 o M 16)
: gr. *όπνια > όπνίω „prendre pour femme" = etrusk. puia
(< *ορ-ύ"-ία) „Ehefrau", -iz"-ia-femin. k *apa „Mensch, Mann" M 48.
*wekn- kelt. „Spaten" ( > ir. fec,  nir. feac) < *w-e-kn- „Stein"
(ö 00 ö > au; cf, gr. ί-πνός oo βαννύς)
: gall. a-cauno- „Stein, Fels";  k pomenu cf, lat. saxum
a Felsstück" > stvn. sahs „Messer".
*wekOs {*wegOs?) kelt. „kochen" > *wekhah > ir. *fi"ch (če */f"cA
ne iz *weghüh ?) v nir. fiuchadh, ir. na figed, fichiudh < *w-e-k/gös
: bask, e-gos-i id,
*wendter- baltoslov. „Art Netz" ( > slov. v§terb, lit. ventaris) <
*w-e-n9t-er-
: *nät- > germ. *nalot- „Netz", pr. noatis „Nessel", lit. no-
terS id. {t<» ts M 19) lat. nassa „Fischreuse".
*wentl- „Bauch(schmerz)" ( > ir. feoil „*Bauch > Fleisch", nbret.
gwentl gwentr „heftiger Schmerz" < sbret. guentlou „Geburtswehen")
<! *w-e-nt-l (/00 r M 6) lat. venter „Bauch" < *«>-e-ni-^(i oo «f)
: gr. *nedT > νηδύς „yentre", slov. (n)ed'bro „χύλπος", q. v.
s. v. *wanestu-.
*wepr- baltoslov. „Eber" (> let. vepris, slov. veprb) < *w-epr-
(e 00 α BA § 3716)
: lat. aper (p x> ph M 44) stvn. ebur {0 <xi k M 6) gr. κάπρος,
q. ν. adnot. sub vesaras.
+ Semkaj z r > ' M 8 aegypt. *wd' > w'd „grün".
Z -6- M 17 cf. *w-a-nt-b- > germ. *wambö „Bauch", bret. gwamm
„Frau (verächtlich)" ... K „Bauch > Bauchschmerz" cf, lat. cülus
„Mastdarmloch" > slov. kyla „hernia".
5»
68
K. Oštir.
*werwa kelt. „Kuh" ( > ir. ferb) < *werw-o- „Stier" < *w-erw-
(e ro α BA § STle) *t-arw- „Kuh" > kelt. *tarw-o- „Stier" ( > gall.
Taruos „GN", ir. tarb, kymr. tarw etc.); z w oo ό M 33 cf.
: germ. *arba- > stnord. ar/r „Ochs", lit. arbonas id. (a oo u)
ags. orf „Vieh".
*wepna- germ. „*Werkzeug"'' > Waffe" < *w-ep-n- (e oo α BA
§ 3716; p^ph >/ M 45)
: rom.  *afann-   „Landbau" > *afannare   „sich   abmühen"
(α 00 ä VZ 266) stvn. uoban „Landbau treiben".
*wSr- < *weer- kelt. ( > ir. fiar „schief", kymr. gwyr „crooked,
askew", bret. gwar goar „courbe, tortu) < *weher- < *w-e-her-
: bask. *w-i-hurr- > bi(h)urn „tordu, pervers", *o-wiher >
oi(h)er „oblique, tortueux".
*wikal- germ. „Wacholder" > stvn. wehhaltar (l χ nM 21) germ.
*wikan- ( > nvn. dijal. Machandel etc. Kluge s. v.) < *w-i-kan- {k oo ^r)
: etrusk. γνίς (1. *γινΐς)· γερανός. Τνρρηνοί Hesych. Κ pomenu
ci. stvn. krana-witu „Kranich-holz > Wacholder".
*wikl- kelt. ( > ir. fel-mae „saepes") < *w-i-kl-
: etrusk. cil-& „fines".
*wiks-''i^ „Mistel" ( > gr. ίξύς, lat. viscum) < *w-i-ks- ( > *e-wiks-l-
> lat. ilex elex „Stech- oder Steineiche" [e/a, ks oo sk\ aesculus „Berg-
eiche«)
: *(i-)ks-l- „Mistel > ιξοβόρος = Art Drossel > Drossel" ν
gr. i'-xkaf» {χλ < ksl co skl IT 101) ΐ-ακλα (poleg ks > s(s) M 10 v
*i-sl- > ίλλάς), redupl. κί'χλ?/+++ : rom. *cassanus „Eiche" Μ 5 s pomen-
skim prehodom kakor rom. *mesto- „Eiche" > germ. *mestil- „Mistel".
Semkaj stavijo tudi sledeče *wtksa''nll-.
*wlksa'nll- (k n oo / cf. M 21) „Weichselkirsche" ( > stvn. wihsela
snn. Wessel-; slov. *vi[k]sn-ja \h ks > s cf. M 41] > višnja [ks oo sk
IT 101, n 00 Ö M 18, 21] rom. *viscj- > ital. visciola etc. REW 1433)
<! *w-T-ksa'-n/l-, q. v. s. v. *wiks-.
+ Cf. z / 00 n M 21 eventuelno semkaj spadajoče gr. */οπλ- >
δπλον „outil > arme".
Κ *ioiks- > *WTsk- morebiti frc. gui, če iz *guis < *wisko ?
+++ Disimilirano κι-χ[λ]ή-λα, ί-χ[λ]ά-λη?
Veneti in Anti. 69
*wiksä- „Eingeweide" ( > gr. ίξύς „defaut des cotes, flanc", lat.
viscus'^ „Eingeweide") < *wikts- (ts co si M 7) lat. gloss. vistilia „Ein-
geweide" < *w-i-ks's- : *i-ks-l > lat. ilia „Weichen, Unterleib" <: *i-gts-
(ts 00 si M 7) *gast-
: gr. γαοτήρ „ventre, estomac".
*wikpo- „Pferd" ( > gr. 'ίπποα, ΐκκος) < *w-i-kp-
: kelt. *kapp- > sir. capall, kymr. ceffyl (pp oo b) gall. Ca-
ballos, gr. καβάλ).ης, lat. caballus (a oo«) slov. kobyla (/ oo π M 21) lat.
cabön-, *kabn- > slov. kon-jb. ^
*wintru- germ. „Winter" < *w-e-nt-r- (e oo α BA § 3716; r » 0
Μ 8 in ί 00 oO
: etrusk. ανόας· βαρέας Hesych., bask. *(w-)e-ndur > edur
„Schnee" τ. nd > d kakor germ, *gundu > bask. gadu Uhlenbeck
Beitr. vgl. Lautl. bask. Dial. 52,
*wipno- „Ofen" > gr. *ιπνΔς > "Εφ-ιπνος, ίπνός (ζ oo u Α 299) pr.
Wumpnis „four" > umnode „boulangerie" < *w-uli-pn- : *u-phn- > germ.
*ufna- id. (p(h) oo b)
: gr.   βαννός   „fourneau",   βάναυΟος   „ouvrier   travaillant
au feu",
wis got. ,,γαλήνη", gr. Ιΰϋας' γαλήνη Hesych. < *w-l-ts-
: onomatopoet. *tš(w) > bask. i-cho\ „silence!" i-sil i-chil
„se taire", lat. sileo, got. ana-silan „verstummen", gr. οτγή „silence",
6(ι)(οπ- id. (: δπ-α „voix") etc.
*wisu/and- „Wisent" ( > stvn. wisunt, Ούίαανόος, pr. *wisand-br-
> wissambris) < '*w-i-sulan-d- < ^w-T-sönl" Μ 18, 21 (cf. gr. ^fjoofi-i)
„*juvenca" > fiω, '/ώ, "1ων) zW-formantom (kakor v simila : αεμί-δ-αλις,
αάμβαλον : *ΰαμβ-ό-αλ- > οάνδαλαν,  μούκηρος : ά-μύγ-δ-αλος)  m  dalje  s
(t)s 00 si M 7 k
: *stun-br- > lit. stumbms (st oo c?z IT 113; α oo α BA § 3716)
slov. zgbr-b : karata zini „Kuh" etc, M 5. i-
*wTser- gr. ( > Ίέραξ, βείραξ) „autour" < *w-Tser- (ι oo ai BA § 3716,
s 00 ss VZ 266) αίΰάρων (< *ά-/ΐΰΰαρων?) ,,είδας ίέρακος" Hesych.
: etrusk. aesar „deus" (ai oo f oo α Lattes Rendic. Ist. Lomb.
II 41, 373 etc.) gr. ίαρός ιερός „sacre, saint", etrusk. *asr- > αρακος
,,Ίέραξ" Hesych. s s > O 1. c. 46, 367 kakor v etrusk, *Caisr- > Cisra :
K ks CO sk cf. IT 101 in gr, ΐξαλος „epith. de la chevre sau-
vage" : ΐακλαι . . . αΐγειαι μηλωταί Hesych. (: Sack«?).
70
K. Oštir.
Caere {(a)i χ u M 16) *a-cusl- > Άγνλλα; ker leži Caere „auf....
Tuffhügel" PW Realenc. s. v. 1282, najbrže h kar. γιΰϋα ,,λί&ος",
Κιααοζ etc. Sund wall ENL 107, bask. -kaitz „Fels" etc. BA § 72,
gr. κία(ο)ΐ]ρις „pierre ponce".
*wTš(a^)l- „nympha" > slov. *vixla > vila (kakor zifxjla : lit.
ginsla) spada z f« o M 16 k balt. *wösu" (k n/l oo Ö cf. M 18, 21)
„junge Frau" > lit. *wuošw-j'e > uošve „Mutter der Frau" (ö =o o VZ
266; š(š) 00 H M 10) kelt. *wokšwij- „nurus" > kelt. dijal. '^gwoxfwjid-
> kymr. gwaudd, stkorn. guhit, bret. gouhez PE 18 (-u' < ό"^ χ or >
ör M 8) lat. voxor [vjuxor „die rechtmäßige Frau" < *w-Š^-kš-^
: gr. *xccsš- > κααΐ-γνητος κατι-γνειτος „frere". — Iz *wlš(a'^)l-
„nympha" ζ νύμφη > ννμφύτΟα = nevesta > neve'st'bka „Wiesel"
Schräder Reallex. s. v. Wiesel tudi germ. *wisulön- „Wiesel", gr.
*a-fio(t)X- > αίέλονρος αίλουρος „chat, chatte". Κ semasiologiji cf. more-
biti tudi slov. las-i-ća „Wiesel" : etrusk. lasa „*Jungfrau > dienende
Gottheit".
*wid- > kelt.-germ. *widu- „Wald, Holz, Baum", gr. *fiöä > Ϊ6η
„foret, bois de construction" (f oo ei) kelt. *weid- „wild" ( > ir. fiad
„Wild", kymr. gwydd „wild", stkorn. guit-, bret. gouez) < *w-t-d- <
*W-T-bd- (kakor αίδι] < αίβόη)
: gr. -/--Plural βδαροί' δρνες . δένδρα Hesych."*^
§ 7. Na podlagi vzgledov pod § 6 se sme primerjati *wenalet- :
*an9t- „Venet > Slovan" z alarod. *ant(h)- „človek" (v predgrk.
ίίν&ρωπος, predhethit. antuhš- id.) PE 9, vendar je slov. *ant- v "Αντις
ter slov. > ags. ent, nvn. dijal. enz „Riese" najbrže še le slov. ana-
logična stavčnofonetična tvorba iz *wänt- < *wänt- < *wanai-
(kakor vosa > osa, vgs'b > qs^ etc.) in *wandt- se loči od *wena/et- :
*wendt- > slov. *went- le po α oo e. Zato tudi ne spada venet. *wen-
v Veneti k *wen(n)- v raet. Venostes Vennonetes „Alpenvölker" Krähe
+ *kš- „nympha, junge Frau" iz *ka^š- „jung" v etrusk. husr-
nana „juvenilis (: gr. νάννος „nain"?), hušiur „Junge" {h< χ < kh x> k
in (t)š 00 št M 7) gr. κέΰτερ ,,νεανίας" > Κάΰτωρ, lyk. W-a-ks- > wazz-
„ Adoptivsohn?".
tt wl- v germ. *wtkö" „Woche" < *wt „2" + *ka „5" : (0 oo ///
Μ 6, 8, 15) *ka-wir- „7" > gr. καιρός id., etrusk. Cael-ius „Sep-
tember"; *'wir „2" = bask. hi(r-) id. in *kä „5" ζ ffoo f Μ 41 k etrusk.
ci „5" VZ 309, VZf 131, cf. tudi etrusk. Ciar&ialisa ClE 428, če Ci...
= Pom in če Pom k Pomp(-t)- < osko-umbr. *pompe „5".
Veneti in Anti. 71
Alt. balkanillyr. geogr. Namen 102, ker se ta *wen(n)- iz *w-enn- ne
da odcepiti od raet. *enn- v ΑΙνοζ Aenus "Ενός, Jn „Inn" in dalje
od predrom. venna (Gall.) „Schleuse, Mühlgraben" REW 9201. Venet-
vežejo sicer tudi z idg. *«;en- > stvn. wini „prijatelj" etc., tudi avest.
vq&va- „Schaar, Herde" bi prišlo pri eventuelnem idg. izvoru korena
*wene/o/at- : *won9t- ( > slov. *wänt- > *[w]änt-) v poštev, vendar je
radi predidg. porekla venetskega jezika, na kojega se je vlegla
centralnoidg. plast Schrijnen MSLP 23, 59, *wen(ela)t- *wenat- >
bsl. *wšnt- 00 *wandt- > bsl. *wänt- > slov. *[w]änt- najbrže sorodno
s pribalt. Ονΐλται, ki jih omenja Ptolem. 111 5, 10 in kojih ime tiči
tudi v zapadnoslov. Velti Veleti Veletabi (< slov. *Veltebi; komaj <
*Veltovel) Velatabi etc. > vn. Wilzi {s z < t Brückner Slavia III 196).
To ime se stavlja k predbaltoslov. *wa/elat- > *wä/elt- „Riese" v stcsl.
vlatt,, rus. veleH volot'h, polj. ivielot in je po pomenu identično s
predbaltoslov. *wen9t- > *went- „groß" v slov. komparativu *v^t-jb
„größer"; k -en- iz -ena- cf. rastoči naglas v shr. veče več, slov.
več, let. Vefita „*Velikaia" = lit. Ventil (k let. - = lit. - iz idg. ^ cf.
Oštir Baltoslov. metatonija, Znanstv. društv. za humanist, vede II
55 sqq.), Až-vinčei Buga Rocz. slaw. VI 27 sq.
Predno preidem na predbaltoslov. menjavanje n oo / v *we/ane/at-
„groß" > Veneti etc. : *wanat- > baltoslov. *wänt- > slov. *[w]änt- >
"Αντες etc. oo *welalat- > baltoslov. *we/ält- > Ούέλται, stcsl. vlai^, polj.
wielot etc., opozarjam še na to, da je pri tej razlagi imen Venet- :
Ant- in Veit- podana ne le etymologija (: predslov. *vel-(t)- „groß",
*ven-t- id.), ampak nadalje tudi e oo α v Venet- : Ant- kakor v wielot:
vlat'b in slednjič možnost izvajanja narodnih imen Veneti: Antes : Veltai
iz skupnega predbaltoslovanskega imena Venetov *Welanelalat- cc
*Welalat-.
K /i =0 / na predbaltoslov. ozemlju cf. balt. > lat. *sü-can- >
sucinum „Bernstein" oo balt. > aegypt. sa-cal id. (: predlit. gentSras id.
etc. M 51 sq.); predbaltoslov.-germ. *näw-t/d- „Vieh > pecunia" >
let. nauda, germ. *nauta-, slov. nut- (z w '» m ΒΑ § 224 cf. morebiti
slov. *nämt- > *πρί-+?) =o predgrk. *λα/- > λαιοήϊον ,,,βοϋς' v pomenu
,Schild'" (z wcop(h) M 33 semkaj predskyth. ά-L·ίφa · βονς M 10);
predgrk. βόναοος „taurus indomitus" oo βύλινϋ-ος M 21; predlat. minium
00 predgrk. μίλτος; 1yd. άγνεών „Hurenhaus" oo predgot. aglaitei „Un-
zucht" ; predgrk. Μιν/λύαι, Ίήνυΰος oo Ίάλναος; predlat. cabön- <x> caballus
— predslov. ko[b]n-jb oo kobyla ζ a » u ΒΑ § 3716; predgrk. κάν»ων
' Cf. eventuelno tudi lit. "namtä > mantä „Schatz".
72
K. Oštir.
CO κανϋ-ϊ'βιος, ζακυνϋ-ίδες oo ζακελτίόες; predlat. caupon- oo predgrk, κάπηλος;
liby. "^^ίί'να oo Άβίλυξ „Ximiera" etc, IT 87 sq. in Μ 21, h čemur še cf.
bask. untze oo ultze etc. Uhlenbeck Beitr. vgl. Lautl. bask. Dial. 50.
Na podlagi teh vzgledov ni izključeno, da se menjava 'Ίνα'^η-
„groß" v femin. ^wa'na'h-t- ( > slov. komparativ v§t-jb, Veneti, slov.
*[wjänt- > "Αντες) glasoslovno z *ιυάΊ- id. > slov. vel- „magnus" in
femin. *wa''ld-t- v slov. vo/eltr, „gigas", Ούέλται. Ta '''wa^l- se po-
navlja v staroevrop. > kelt. *wlat- > ir. flaith „Herrschaft" (t oo d)
predgot. waldan „veralten" = predslov. vold- id., predlat. valeo „bei
Kräften sein"; ker se pojavlja isti *wa''l- tudi v bask. *wal- > al (k
w- > O cf. zgoraj*) „pouvoir", ni nemogoč staroevropski = predidg.
izvor tega korena. Poleg tega nahajamo na podlagi staroevrop.-
prednjeazijatskega w ^ h (< f <» f < ph) — h čemur lyk. uhe =o uwe,
wätä 00 hätä, etrusk. Vefrjsta co *Horsia > Horchia „Göttin des Herd-
feuers" (: etrusk. verse „ignis") etc. M 47 cf. — še bask. *han-t-^ >
hand-i „groß" iz *phan-t- črez *fant-, čemur odgovarja s f oo f > b > w
predbaltoslov. *wa''n(a'')t- id.; k p(h) oo w cf. obširno M 33 sqq., kjer
se med drugim predslov. *v^t-jb „größer" primerja z illyrothrak. *pent-
> pet- „maior". Poleg predslov. p <x> w v Pulpudeva: Plovdiv, Καρ-
πάτης : ChbrvaiT) etc. ΡΕ 10 cf. še predslov. Spali > (b-)spolin'b „Riese"
< *tspal- oo *stwal- (k st oo ts cf. predslov. tovaristjb oo tovarisjb „Herd-
genosse" etc. [< predskyth. '"Tawä'T-t- > Ταβιτί ,,Έατίη"] Μ 47) >
stwol-ini, id.
Pred η prehaja v staroevropščini p- asimilatorično tudi v
m-, h čemur M 7 cybindis > κύμινδις etc. cf.; torej poleg *pa''n-t^
„groß" 00 ^pha^n-t- > *flha^n-t- : *fa''n-t- > *wa'n-t- tudi *ma'n-t- <
*pa^n-t-, ohranjeno v etrusk. mant-isa „additamentum", predkelt.
*man-t- > ir. meit „Größe" — cf. tudi bask. handi-mandi „les mag-
nates" s ph > f > h oo p > m kakor v *p(h)unn- > fuin hun oo mun
„moelle"? —, predalb. ma πιε „mehr" etc. ΒΑ § 183. Pod tem vidi-
kom ni nepričakovano poleg predbaltoslov. *wa^n(a^)-t- „magnus,
Venetus" tudi *ma''n(a'')t- id., torej tudi ne predbaltoslov. *Men9t- >
*Ment- „Venet", ohranjeno morebiti v balt. aestuarium Mentonomon
nomine Plin. 37, 35; predbaltoslov, *pa''n(a^)t- > *ma''n(e^)t- oo *wa^-
n(a^)t- odgovarja glede p oo m oo w popolnoma predslov. '^kälüpir
,,εϊδωλον" >kalypi[r] oo *käumir- > kamin oo *käw[T]r- >kur-ih kurehki,
PE 27 ter predalb. karpε „skala" ( > Καρπάτης) oc predalb. karme id.
+ Cf. eventuelno   Ενετοί poleg Ventti kakor lyk. hätä: wätä;
seveda ni izključen še le grški A- < f-.
Veneti in Anti. 73
00 predslov. Ch^rvah (< Καρπάτης ΡΕ 10). Primerjaj še illyrothrak.
Τίβιοχος Τιφηΰας oo Τιμήΰης oo Tiviscus, Αάβανος : Jußivov : *Jaf- > Aavviov,
Aaffjoviov, Σαπαΐοι Σαπαϊχή oo Σαμαϊκή oo Σά[/]ϊοι·, Αράβηΰκος oo Αράμα oo
Daravescos etc. IT 103. Κ m oo pr. morebiti tudi *ϊ/η- oo *tw- v slov.
zmb/b oo ivbjb „Reif" iz *Tmi"j- {" <x> η M 18, 21) *imn- > baltoslov. *ΐη-
> lit. z/n/s, slov. inbjb.
Resume:
Slav. Qt- ( > "Αντες, wgerm. *αηί- „Riese" [ > ags. eni, nhd. d.
enz]) steht für *»ρί- wie gsb, osa für u^s's, vosa und *^ρΖ- aus *wänt-
< *wandt- ist auf Grund des alteurop. Vokalwechsels α oo e oo a iden-
tisch mit Veneti, dem voridg.-illyr. Volke zwischen den Karpaten und
dem Baltikum, das von den eingewanderten Baltoslaven und Ger-
manen bis auf den Streifen um den Fluß Weichsel indogermanisiert
wurde. Slav. Visla wird mit dem mythischen Bernsteinfluß Ήρ-ι-δανός
— einem gall. Worte wegen *Ηρ- < *fεfaρ- < *wedar- : kymr. gwefr
„Bernstein" — identifiziert, dies wegen Visla = Weichsel < *wTksl- <
*wTskl- (cf. lat. Visculus) < *wi-skl-, dessen -skl- zu balt. > aegypt.
sacal „Bernstein" gehört und dessen w-T-Pr'ui\yi in den alteurop. *t«-a^-
präfigierten Wörtern (§ 4 ff.) wiederkehrt, insoweit nicht der in An-
merkung ■* behandelte alteurop. Schwund des anlautenden w- vorliegt.
Wegen des alteurop. η oo Z-Lautwechsels § 7, S. 71 wird Veneti weiter
zu vorslav. *weht- > *welt- > westslav. d. Veltčbi — dessen völker-
namenbildendes -eb- (wie in Dudlebi, slav. > langob. Anthaib) aus
-a-ib- in sicil.-thrak. -iß- S. 48 wiederkehrt — gestellt und *welanel9t-
in Veneti-Antes oo *weM- in Veltebi mit vorslav. *wendt- > *went- > νςΐ-
„groß" 00 *wel- in vel- „magnus", *we/aht- > *we/slt- > velolt-b „gigas"
verglichen.