h 9. ! JEKLO TEHNA tC' PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 velika Izbira vijačnega blaga, orodja in inštalacijskega materiala za vodovod in ogrevanje • žično pletivo in lopate za sneg • uvožena svetila ESTO minicom d.o.o., v vejovo 13, m. uboto, fel.: 069 23 895, fm: 31 954 'niiiiiiH RAČUNUNIKI, KI LEIMOI ' .K s KARTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA. I MKka Sobola, 17. muhiiIki 1984 • Lelo XLVI • Št. 46 • Cena 130 SIT Kdo bo kraljeval na vaši betajnovini -občini. Vestnik vam v sliki in besedi predstavlja kandidate za prekmursko-prleške občinske župane. w. V VREME Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno, a suho vreme. Vestnikov koledar 17. november, četrtek, Gregor 18. november, petek, Roman 19. november, sobota, Izak 20. november, nedelja, Srečko 21. november, ponedeljek, Oliver 22. november, torek, Cilka 23. november, sreda, Klemen Pregovor Cecilije grmenje - dobre letine znamenje. idealen za delo, za prekopavanje vrtičkov. na ^ttilelo tudi prekopavanje političnih vrtičkov, ne Pred timpak lokalni ravni. Posebne strankarske evforije se lokalnimi volitvami sicer ni čutiti, navkljub P° sfokovno spornih odločitvah parlamenta v za-samoupravi kolesje za oblikovanje novih občin le v •" r\.uicjjc tjuiit^uvurijt: nuviri uuciri imd! beino merjenje utripa med strankarskimi politokraci-preteklost in dosedanje delovanje občin preveč ■ -Hihy . I m to nfi nn nft c ne St, ttiand'^ imajo sedanje občine s podaljSa- uatom razčiščene vse račune ali jih nimajo. ^'^^jda v vseh dosedanjih občinah izvrSni sveti še kar redno ^Prav njihovi dnevni redi niso ravno natrpani s točakmi a. . - -- -- i. pa tudi same točke so bolj rutinske kot vsebinske, na nestrpno pričakovanje lokalnih volitev in novega kosa suhega kruha v novih občinah strankokracije kaj rrialo konec dosedanjega dela občinskih oblasti. Vsem ustreza uu^cuanjega aeia oocinsKin oDiasn. vsem usireza .^i^i^a nad sedanjimi občinami, čeprav bo morda nove '^do ob^(- °^dine zaradi tega bolela glava. Bilanca dosedanjega ^Ntiniih'^'^'^y' 'li nepomembna tudi zaradi tega, ker se pretežni del ^^liie ^y^i^i*^’'“lov, ki so bili na takšen ali drugačen način v sedlu ^11° bi poteguje za oblastne položaje tudi v novih občinah, lovek pričakoval, da bodo delegati zahtevali, da dosedanje Martinove gosi in gosaki so padli, race in racaki dremljejo na medlem jesenskem soncu in prisluškujejo, kako kvakajo, žebrajo, gagajo in žlobudrajo politične race in racaki. Nova lokalna samouprava, novi župani, občinski sveti, upravljanje približati ljudem, razmejiti pristoj- prisluškujejo, kako kvakajo, žebrajo, gagajo ■\ !> : if. f i poloiijo karte na mizo in da se problemi in j • -llivosti občinskih oblastnikov razčistijo. '''fe sestaja že tretjič zapovrstjo soboški parlament z že ^^0 ,yy.ytnenjenim dnevnim redom, med drugim tudi obrav-peiročila SDK-ja. Že dosedanji dve seji sta poka-''osij „y°^očenim strankam ni v interesu, da bi 'pojasnili nepravil-il..i HTl n>^.. 1 . . . .. ki f ‘Pri sirannam m v interesu, aa oi pojasnili nepruvu- '^^'^‘lkoY°’i^^‘ proračunskega denarja, predvsem neproračunskih ’ ta'” kr prosti presoji ozke skupine oblastnikov posa- '/o bon^^^'^ podjetjem, ki so jim bdi blizu, podarjale razno-niso mogli privoSčiti, čeprav bi 0v„. mOmI, ,,.... --------------------- imeti enake možnost! kot prej omenjena skupina. ^'^^rtsiavniki elite so na s"?;''- Pnnferpnmh lila. doseike v minulem mandatu, žal pa niso imeli svojih tiskovnih konferencah dosežke v minulem mandatu, žal P . j hskovni konferenci pojasnili nepi P''°i'ačiinskim denarjem in ah so prekini i P g .i-'^'lor ^‘'^^jenjska (preprosteje menedžerska) zavarovi j_________ denarjem in ali so prekinili pogodbe za w v n \picpiu3ic}c rricricu^cr3P.uf KI Iri glej ga, zlomka, skorajda vsi se potegujejo za u.. novih občinah. In strankarske oligarhije jih podpi- ^ik^f^lolčke' f lem i ^umo v eni, ampak najmanj v dveh so bile lod^lij v,, '^ifem rok, ko so visoki funkcionarji in hkrati lastniki ^idv^irgovali .......... ■ .°hi„i. m Spoštnvnni^ pa seveda pozabljajo na delitveno bilanco. z občinskimi upravami mimo vseh javnih spoštovanja zakona o javnih funkcio }• ■ int ^°^kokracija mimogrede ignorira vse ^„galomanske j in mimo vseh soglasij dovoljuj imam posege v prostor v strogem srediSču mesta V mtshh imam ki toliko, da niso no glavni prometnici sk z g_ | 6p,. '‘ien '‘‘^ potem smo pri vprašanju strokovne moči I , ‘trian, ^'ecr pa, poglejmo čez mejo, in to spet v Italijo (v I V 'tninreč sodstvo). J, VOTEK f ------------------------------- Panonka seje zelo '»b • jo poskušajo potei^ti *** pripravili sanac^ski Toda to ni dovolj. M** so povzdignili tadi »ekdaoj* Wtav|jalci zadf nge, k« O »adl, ali zadrugo sanirata dveh resuicah boste več izv Ibl I >» 3 In med pismi bralcev. nosti države in novih občin. »Kvak, to bo dobro , je rekla raca in vedro dvignila glavo s hrbta. »Fljus,« je reklo z zadnje strani njene sosede. Niti kljuna ni dvignila s hrbta. »Ne delaj tega kar tako,« so ji rekle sestre race, »v novi občini bomo morale to same čistiti!« « foto: ŠTEFAN SMEJ Ljubljanska banka - Pomurska banka seje znašla na razpoku, ali bo še naprej v sistemu Ljubljanske banke ali pa bo postala samostojna banka. Kot kaže, bo postala zaradi svoje kapitalske moči in interesa delničaijev samostojna banka, čeprav bo za svojo samostojnost od države morala odkupiti že nekoč svoj kapital, ki gaje prenesla na Ljubljansko banko mater; o tem na strani 4. ^sepotimdjjov^- 1 i I' ^^20 let A A 1 im n 1 -S 5 ■i UR 011 T1^ o ^aftunebUe SbPlNG MURSKA SOBOTA PONUDBA POD ENO STREHO PREHRANA » GALANTERIJA • TEKSTIL • POHI- ŠTVO • BIFE od 21. do 30. novembra 94 AKCIJSKE PRODAJE TER POKUŠINE Predstavljajo se: MLINOPEK, POMURKA, LJUTOMERČAN, SIMENTALKA, MIR-MES, RADENSKA, SLOVENSKE GORICE, FRUCTAL, RADGONSKE RICE, DROGA, UNION, EMONA OBALA KOPER, PODRAVKA IN COCA-COLA GO- PO UGODNIH CENAH NEKATERI IZDELKI ALMIRE, LABODA, ELKROJA, IN 20% POPUST ZA POHIŠTVO HOJE, VORJA, SPEKTRE JA- 20 LET MARKETA POTROŠNIK CANKOVA Od 21. do 26. novembra 94 AKCfJSKE PRODAJE IN POKUŠINE UGODNE CENE stran 2 aktualno okoli nas Prva predstavitev slovenskega gospodarstva v Češki Republiki vestnik, 17. novembraj^ S S ■ LJUBLJANA - Na povabilo predsednika odbora državnega zbora za mednarodne odnose Zorana Thalerja je bila na obisku v Sloveniji delegacija zunanjepolitičnega odbora državne dume- Ruske federacije pod vodstvom podpredsednika Olega Bogomolova. S predstavniki naše države so se pogovarjali o procesu družbene preobrazbe ter aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. ■ LJUBLJANA - Predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč je sprejel hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Miljenka Žagarja. Gostje Školča seznanil s hrvaškimi pogledi o odnosih med državama in med drugim poudaril, da so odnosi, čeprav jih v Zagrebu in Ljubljani ocenjujejo kot slabe, še vedno zgledni. ■ LJUBLJANA - Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Martinez je bil na obisku v Sloveniji. Ugledni gost je tudi nagovoril poslance državnega zbora, v Novi Gorici pa je predaval na temo Evropska hiša. LJUBLJANA - Tu je bila dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Neodvisne organizacije za človekove pravice: programi, sodelovanje, realizacija. Konference so se udeležili predstavniki nevladnih organizacij za človekove pravice iz vzhodne in srednje Evrope. ■ LJUBLJANA - Na seji državnega zbora so sprejeli rebalans državnega proračuna. Kljub kupčkanju z denarjem se je proračun ustavil na številkah, ki jih je predlagala vlada. Proračunski izdatki bodo znašali nekaj več kot 420 milijard tolarjev, primankljaj pa 3,75 milijarde. Zdravila, hladilniki, telefoni Češka in Slovenija sta čedalje pomembnejša zunanjetrgovinska poslovnežev, nartneija. Če je bilo še v letu 1993 med državama za 156 milijonov bodo poskušali do 17. dolarjev menjave, pri tem pa je bil uvoz večji kot izvoz, se je bra dodobra izkoristiti večjo v prvih šestih mesecih 1994. leta izvoz na Češko povečal za 64,4, medijsko pozornost na Če-uvoz pa za 61, 5 odstotka. Osnovni namen prve uradne predstavi- škem, ki bo veljala Sloveniji, m tve slovenskega gospodarstva v Trgovski palači v Pragi je bil, bodo (so) skupaj z Mmistr-vzbuditi zanimanje za Slovenijo kot potencialnega češkega part- stvom za gospodarstvo Češke - •• . ■ ■.---- in Veleposlaništvom Repu- blike Slovenije v Pragi organizirali tudi poslovno konfe- , zato novem- vala tudi podjetja med razstavljale! k Če- itavljaici. . I obiskovalec sejnu r I v vrečki z odtisnjenim 1 razstave prejel še katatojE I Stave v obliki posebne 1 Vsak r POSIOO ■ DUNAJ- Novoizvoljeni avstrijski parlament je na konstnu-tivni seji za svojega prvega predsednika izvolil Heinza Fisc-heija (SPO), ki je parlamentu predsedoval tudi že v prejšnjem sklicu. ■ DUŠANBE - Na prvih predsedniških volitvah v Tadžikistanu (eni od 15 nekdanjih sovjetskih republik), ki se jih je udeležilo 90 odstotkov volilnih upravičencev, je s 60 odstotki glasov zmagal dosedanji predsednik tadžiškega vrhovnega sovjeta Emomali Rah-monov, kije premagal tekmeca Abdumalika Abdullodžanova. ■ BIARRITZ - Problemi z varnostjo na črni celini so zasenčili preostale teme z neformalnega dnevnega reda 18. francosko-afriškega vrha, ki se ga je udeležilo 27 predsednikov iz 35 držav afriške celine, prvič doslej pa je zastopana tudi Južna Afrika. LONDON - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek se je na povabilo britanske vlade mudil na tridnevnem uradnem obisku v Veliki Britaniji. Sestal se je z ministrskim predsednikom Majorjem, zunanjim ministrom Hurdom in obrambnim ministrom Rifkindom. Gostitelji so podprli pridružitev Slovenije Evropski uniji. CELOVEC - Koroški založnik Wieser je prejel že drugo grozilno pismo, v katerem mu neznanci grozijo s smrtjo. Neznanci sporočajo, da založnik ne bo dočakal novega leta ter da bo podobna usoda doletela vse tiste, ki zastopajo enaka načela kot Wieser. RIM - V poplavah na severu Italije je življenje izgubilo 59 ljudi. Premier Berlusconi je napovedal uvedbo izrednih razmer in hkrati od vladnih resorjev zahteval, naj storijo vse za odpravo posledic neurij. Vlada bo za odpravo škode namenila 2 milijardi dolarjev. BIHAČ - V letalskem napadu hrvaških Srbov na Bihač je bilo ubitih najmanj 10 ljudi. Zveza Nato in Unprofor sta se na napad zelo medlo odzvala, pa še to brez točne določitve agresorja. ■ COLOMBO - Na predsedniških volitvah na Šrilanki je prepričljivo zmagala kandidatka Ljudske zveze Čandrika Kuma-ratunga, ki je po avgustovskih parlamentarnih volitvah z nekaterimi manjšimi strankami sestavila tudi novo vlado. Z njeno zmago na predsedniških volitvah se je končalo obdobje Združene nacionalne stranke, ki je 17 let vodila državo. BAGDAD - Iraški parlament in pozneje tudi poveljstvo vladajočega revolucionarnega sveta sta priznala Kuvajt v skladu z zahtevami varnostnega sveta OZN. S tem je Irak izpolnil še enega od pogojev premirja po zalivski vojni leta 1991 in zahtev svetovne organizacije za odpravo embarga proti Iraku. ■ GAZ.APalestinska policija je zaradi bombnega napada na izraelske vojake - v njem so bili ubiti trije vojaki - aretirala več kot sto pripadnikov skrajnega gibanja Islamski džihat. ■ DUNAJ - Avstrijski parlament je po 11-urni razpravi ratificiral sporazum o vstopu Avstrije v Evropsko unijo. Za sporazum je glasovalo 141 poslancev, 40 pa jih je glasovalo proti. ■ WASHINGTON - ZDA so se odločile, da bodo prenehale nadzorovati uresničevanje prepovedi prodaje orožja bosan-sko-hercegovskim oblastem. DŽAKARTA - V indonezijskem glavnem mestu je potekala dvodnevno ministrsko zasedanje azijsko-pacifiške gospodarske konference. ■ MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta je potrdil osnutek zakona o obveznem testiranju tujcev v Ruski federaciji pred obolelostjo za aidsom. Ta zakon je v javnosti vzbudil negativne odmeve. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je obosodil spopade na območju Bihača, od upornih hrvaških Srbov pa je zahteval, naj se ne vmešavajo v spopade na severozahodu BiH. VESTNIK Izdaja Podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Stefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija ščmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1994 je 1.600,00 SIT, polletna naročnina znaša 3.100,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. neija na vseh področjih ter prikazati gospodarsko, kulturno, politično in zgodovinsko povezanost obeh držav. Prva predstavitev slovenskega gospodarstva v Češki Republiki je le prva iz niza podobnih predstavitev, ki jih organizatorji Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Gospodarska zbornica Slovenije in Ljubljanski sejem načrtujejo v prihodnjih mesecih. Naslednja taka predstavitev naj bi bila v Budimpešti, prihodnje leto pa še v drugih sosednjih državah. Projektni vodja predstavitve v Češki je Jana Terpin iz Ljubljanskega sejma, predstavitev v Švici pa bo prevzel Ja- renco, na kateri bodo sodelo- revije Gospodarski posebno revijo njeno turistični promo^) venije. BERNARDA^ »pl pt( Ph se| L. rs «ii Slovenija je v prvih šestih mesecih leta 1994 na Češko izvolila največ zdravil (24,7%), hladilnikov in zrinzovalnikov (7,23%), telefonije in te-Tegn^je (4,57), električnih grelnikov za vodo (3.83%). mešanice dišav (3,6%), papir in torten (2,7%), stn^e in mehani- zacijske naprave (2,6%) ter pralne stroje (2,28). Iz češke pa smo uvažaB Pomursko gospodarstvo se je predstavila v Szegedu na Madžarskem Veliko zanimanja v oddaljenem Szegedu na Madžarskem so se v novembra 1994, v prosvetno-izobraževalnem domu sre venska in madžarska podjetja. Poslovno srečanje sta ofS u,j(| Gospodarska zbornica Slovenija (območna zbornica za " ter Južnomadžarska trgovinska in industrijska zbornica geda. Čeprav je bil aprila letos podpisan sporazum o brezcarinski trgovini med Slovenijo in Madžarsko, pa mnoga madžarska podjetja še ne vedo, kakšnih ugodnosti oziroma olajšav so deležni zaradi tega dokumenta pri sodelovanju s Slovenijo. Prav zato so se na Območni gospodarski zbornici za Pomurje, ki je doslej organizirala že številna poslovna sreča-. nja med slovenskimi in mad- kozmetike, preostali razstav- slom^ Slovenija - dežela, ki nam žarskimi podjetji, odločili, da Ijalci pa predstavljajo dosežke je blizu. Razstava je hkrati tudi skupaj z Južnomadžarsko trgo--v« -----f'!..... .............. - nez Erjavec iz Pomurskega sejma. Na češki predstavitvi, ki so jo odprli v ponedeljek, 14. novembra, se predstavlja 57 slovenskih podjetij; 12 jih je iz kovinskopredelovalne indu- strije, 9 iz tekstilne, 8 iz elektroindustrije, 7 razstavljalcev se ukvaqa z barvami, laki in lepili, 5 s prehrambeno indu- strijo, prav toliko jih predstav- JOj JI, največ osebnih avtomobilov (22 %), ploščatih izdelkov iz železa (8,9%), vnoče valjane žic« (6,4%), tovornih vozil (2,8%), palic in železa (2,7%), traktorjev (2,6%), železovih od^dko v (2,1% )ter sladu in kemične lesne celuloze po 2,05%. 'o P®’ iz Szegeda organizlj^l^uj^ji slovno srečanje, bilo veliko, saj se E.. Jjc D«'')'’ madžarskimi^ udeležilo 31 madzars^' tij in 15 slovenskih,''k Ija pohištvo in notranjo skega gospodarstva v Trgovski opremo, trije so iz farmacije in palači v Pragi poteka pod ge-- - slom Slovenija - dežela, ki nam in Slovenije na področju športa in priložnost za promocijo Slove-rekreacije, bele tehnike in go- nije kot države v celoti, vsi obi- nije kot države v celoti, vsi obi- vinsko in industrijsko zbornico spodinjskih aparatov, grafične skovalci pa lahko dobijo ob-in papirne industrije, talnih širne informacije o slovenskih oblog in negospodarskih dejavnosti. Na skupnem razstavnem prostoru sodelujejo še ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Gospodarska zbornica Slovenije, mesto Ljubljana in Vinoteka iz Ljubljane. Celotna predstavitev sloven- podjetjih, o možnostih sodelovanja tako med posameznimi podjetji kot na državni ravni. Sama predstavitev bo posku- šala Slovenijo tudi v resnici kar najbolj približati Čehom; takšna promocoja »mlade« približati promocoja Čeprav je bil uradni na- ziv srečanja v Szegedu Po- slovnd srečaitje gs^odaT' stvenikov iz Madžarske in Slovenije, so predstavniki 1 Soi len «IV( Psjl «os M isp, Ibv fc IjVj Ati h Phil •oni kkt rij in 10 siovciisi^'-’ -»i pomurskih podjetij t gjUinf' inže AXA, Barač, Mizaf^irf; hed SIRS, PAN- AGRAJ_y!i ženci so se najprnj -it z izvajanjem sporazu^^j j|f sti trgovini in niožno»‘ vensko-madžarskega 1. ’ lovj ‘Jlu •tVo: darskega sodelovanji' S jjjt iieu Lestdr pa je predata'. sko “1 P** r" nredst«'";^ trgovinsko v Ljubljani. Po uvo' .^ss? Lvah sotid «). S >1 Poraz Clintonovih demokratov Ameriški republikanci so na delnih kongresnih in guvernerskih volitvah obrnili nov list v novejši politični zgodovini ZDA, saj so prvič po letu 1954 osvojili večino v obeh domovih ameriškega kongresa. Tako velike zmage niso pričakovali niti republikanci sami. Velja pa pripomniti, da je bila volilna udeležba zelo nizka, saj se je sukala okrog 36 odstotkov, kar je zelo škodovalo zlasti demokratom. Najnovejši volilni rezultati so očitno posledica nezadovoljstva večine Američanov s padajočim življenjskim standardom in naraščanjem kriminala ter prepričanja, da Clintonova administracija ni ubrala prave poti za rešitev osnovnih problemov ameriške družbe. In to kljub dejstvu, da je ameriška gospodarska rast očitna in da je Slovenije bi morala biti že pred leti, saj je žal resnica takšna, da Slovenije ne poznajo niti sosednje države. Bolje pozno kot nikoli, je očitno geslo naših številnih siovenskij podje tij odpotovali v to madžarsko mesto nad Vojvodino J** ■ tudi iz drugačnih razlogov - tam aaf bi se srečali tudt z vojvodiaskiHa m: make- donskimi podjetniki. Clintonovi administraciji uspelo odpreti pet milijonov novih delovnih mest in da je inflacija pod močnim nadzorom. Sicer pa je na volitvah v ZDA izgubila tudi vrsta uglednih demokratov v ameriških zveznih državah, kjer se potegujejo za guvernerski položaj. Takšne rezultate je ameriški predsednik Bill Clinton seveda sprejel z velikim razočaranjem, hkrati pa je že napovedal sodelovanje z republikansko večino pri reševanju vseh problemov. Vodja republikanske manjšine v senatu Bob Doyle, ki bo postal vodja senata, pa je izjavil, da je predsedniku Clintonu obljubil kon- struktivno sodelovanje. To kaže, da so tako republikanci kot demokrati pokazali pripravljenost za tvorno medsebojno sodelovanje. MILAN JERSE se je začela j. je bila po izjavah --podjetnikov nadvs«: Največ povpraševanj po lesnopredelovaln' slovenska podjetja polizdelki in surovin ■ ska pa vezane P>° vili so, da bi bili 5 dadžarski in slovenj prehrambeni izde za slovenske ah^nad^l S*’ pce, POMEN pajj kar konkreten f ’ BERNARD^ poss'„f{<^^ s; S % I*iti Ited S s! j=Z Dunaja piše .- Draga pot v Evropo z< fiiii Astrijskemu klubskemu nogometu gre zares kor tudi »rdeči«, se zavedajo, dO j izvrstno. Oto Barič, v Avstriji imenovan tudi poraza na preteklih volitvah prisilN^^ jtt »Otto Maximale«, je pripeljal »Austrio-Salz- vanje skupne vladne koalicije, id burg« v evropsko ligo šampionov, kjer vsaka božičnimi prazniki. In vse to se bof priigrana točka navrže klubu 3,5 milijona av- dilo, vendar morajo politiki tiano^^^ ur strijskih šilingov. Povrhu vsega pa je potem še v Avstriji nekako upravičiti svojo v vratar te solnograške ekipe na neki tekmi v av- hodke ter svojim volilcem vneto oo strijski ligi z golom z glavo v zadnji minuti kako da se borijo za njihove pravioo-odprl nogometu nove razsežnosti, saj se do t ■■ i ■ jr j ■ i.-, ..»(nO tedaj še ni zgodilo, da bi kak vratar zapustil referendum ,e bil svoja vrata, se pridružil soigralcem v napadu parlament je pred in povrh dosegel še zadetek . d^otr^tprisko večmo še uzakond - vnhn bufiMva m nrLŠel /e tudi edS \ odprl nogometu nove razseinosti, saj se do KOI avotreijinsKo večino se voljo ljudstva in prišel je tudi čas Čeprav se je že ves čas - pred refetedč tudi po njem - govorilo o »costs« in ii^. poti v Evropo, pa sedaj prihajajo in novi računi. Tako je moral financ^ Lacina prejšnji teden »pljuniti Etini ministrskemu svetu predložiti v y pomenilo, da bo od januarja prihodnje leto kar tji proračunski primanjkljaj, ki pt 70 odstotkov proračuna Evropske unije pod t^tlijarde avstrijskih šilingov in nadzorom tega avstrijskega predstavnika iordveč}i,kotgajebilnačrtova.r^^^\ ■ - -- • presežek porabljen v pripravah nt’ .jjn o pristopu v EU je znašal kar 1^7 ATS. Naj omenim samo, da je hiio r . usmerjanje demokratičnega imenovanega referendum, torej pt^f jn Avstrijcev, da se v EU cedita mlekf jgil' ~i...; 130 j tc bnr ie ktt' Avstrijci pa niso na poti v Evropo samo na nogometnem igrišču, marveč tudi v politiki. Že nekaj tednov je namreč znano, da bo novi prvi človek kmetijskega resorja v Evropski uniji, »komisar« torej, dosedanji avstrijski agrarni minister Fischler. Nedvomno velika čast za novo članico evropske dvanajsterice, saj bo to v Bruslju. Njemu bo sledilo še 21 avstrijski parlamentarcev, članov Evropskega parlamenta v. Strasbourgu, ki jih bosta zaenkrat izvolila državni zbor in državni svet na skupnem zasedanju, spomladi prihodnje teto pa bodo potem tudi v Avstriji prve neposredne za skupaj 130 milijonov A TS, kar j^ volitve predstavnikov v ' evropskem parla- j^„—,eč, kot je bilo načrtovano. jr Na prvi pogled teče torej vse kot po maslu. Kljub takšnim in dugačnim stroškv^ Toda v tem primeru je maslo zelo vodenj in strijci končno v Evropi. Kaj pa prepiri o tem kdo vse naj bi šel v Bruselj smo zaenkrat še v veliki večini vsi oziroma v Strasbourg ter kakšne bodo pristoj- tev in nastopi predstavnikov nosti posameznih vladnih resorjev glede na prekmurskega nogometa to samo P filtra Evropsko unijo, so v zadnjih dneh dosegli Vendar pa do sedaj, kljub načelnentvl,,^)^ vrelišče. Zunanji minister in predstavnik Ljud- nju politikov, niti ekonomska nU^ ske stranke Alois Mock je prepričan, da spada tudi druge družboslovne stroke urejanje odnosov z Evropsko unijo v pristoj- še nič konkretnega o narodnogosp^ nost njegovega ministrstva ter. je ni nikakor kulturnozgodovinskih stroških tak^o jjifj pripravljen deliti z, recimo, Francem Vranitz- »E roskeptike« lahko v Slovenija P k kim predstavnikom Socialdemokratov ter na prste ene roke in, kot vse kaž^ /iMrtrilske Mlniif rtnrtntneon an- Šasa tako tudi ostalo Nikar se ne ČliP_ 1 prepiri o tem kdo vse naj bi šel v kulturnozgodovinskih stroških »E 'roskeptike« lahko v Sloveniji P 1/7 mtx» irt knt kaŽ^ .. ,,/jl jlr predsednikom avstrijske vlade. Dodatnega go- časa tako tudi ostalo. Nikar se ne riva na ogenj pa priliva še predsednik repu- če bo že kmalu prišlo do prvih hl,bo Thnmir: icifttll lei tin vfnlfpm Icnrnkii vov O čimoreišnii izvedbi referenuv .ififjf S fJti 'S 'S' S »le ¥ 't'1 1 ( i3i V v f V' bilke Thomas Klestil, ki na vsakem koraku gov o čimprejšnji izvedbi referen(l^'2,tž’ilk' poudarja svojo, »z ustavo zagotovljeno«, družitvi Slovenije k Evropski uniji' vlogo v avstrijski zunanji politiki. Toda oboji, nutku bi bil to zagotovo največji tako »črni«, h katerim spada tudi Klestil, ka- ske politike... ANDRE^ V"! V”' S; r ji\ 's / J 9^ Ž^ik, 17. novembra 1994 stran 3 st« 18 i od’' I [8i' iiJU 18llf Sl« :CEJ sl*; liidi mjel 5i<- f" illll’ jf-i8«’ 1^ 8«l' it« r jlK Ji*' 1, tl aktualno doma V Razmere v Kmetijski zadrugi Panonka so se zaostrile do skrajnosti Sanacija ali likvidacija? Seja soboške vlade Težave, *eave, v kakršne je zašla Zveza zadrug Panonka s splošnimi doma med pr^ostmmi nalo-^•jskuni zadrugami in zadružnimi podje^i, so dobile taksne gami zapi • da časa za sanacijo ni ostalo veliko. Zastavlja se celo tržno uspešni prmzvodnihi ^«8oje, če se razmere sploh še dajo sanirati, saj so bremena prodajnih p p lactniVnv *Wosti tako velika, da jih tekoče poslovanje še zdaleč ne more v interesu m 1 astniko i basati. Da ta bremena izhaiaio iz nreteklosti. ie nesnomo. sai ie namreč, da Panonka postane ta bremena izhajajo iz preteklosti, je nesporno, saj je namreč, da Panonka postane sepOf"’" “ nzemena iznajajo iz preteklosti, je nesporno, saj je namreč, ua raiiuuRa pusiaiie > sy„j®*^8aiiizaciji nekdanje Kmetijske zadruge Panonka, ki seje razbremenjen gospodarski sub-zakonom preoblikovala v šest splošnih jekt, ki bo začel poslovati pozi-^^^^rug, dve zadružni podjetji, zadružno blagovno hišo tivno, saj bo le takšen sposo-». ® Z&dniO ni ntAnln nnlrzknSA!#« d-zklvlrrk n An Acnvnanill aKva?. CVA1P nHvP7Tin«ti in Mi, UTV <.auiUiCiiJ 11UUJVIJI9 rauiu^Jiv uiagvTiiv iiisv zadrug, ni moglo nakopičiti toliko neporavnanih obvez-*ot jih izkazujejo zdajšnje bilančne postavke. ben vračati svoje obveznosti in krizi 'lavni So tako rekoč vsi po- itni'" *'!^i®kti, saj so prezadol-.. ’ VSi /'ra-rza« '7T> e St»oj Pljo (razen ZP Semenar-Poslujejo z izgubo, ote- bo hkrati tudi obdržal svoje zadružno poslanstvo. V sanacij- odgovornost za nastali položaj programu so zato pose-odriniti na stranski tir in nanjo jjgj opredeljene vitalne in pro-enostavno pozabiti, pač pa je blematične dejavnosti. Prve je to treba prestaviti na čas, ko se potrebno usposobiti za takojš-"‘"jo nr' •, . . '^ 7. poslovanje vsaj delno nor- jjjg pozitivno poslovanje, P® P’’'' maliziralo. Vsako odlašanje pri druge pa dolgoročno ustrezno 1 iskanju ustreznih rešitev nam- sanirati. Takšen pristop je reč krizo samo še poglablja, in predlagan zato, da bi ohranili če bodo čakali še nekaj časa, za pred uničenjem tisto, kar je Panonko ne bo več rešitve. - ■ ''“J® Se c 1 y JkistiA nesposob- h.tJ ' Mn MM. —MM.ijrvujVjV J-žO strokovno usposobljeni in kadri na ključnih po-funkcijah. Kot smo za-že uvodoma, vse te te-'«ne izvirajo iz časov po re-t^uizaciji, je pa zato toliko ‘^''^hliveje, da na dan niso že takrat, ko se je Pa- Zadružni poslovni sistem Panonka bremeni predvsem nje sposobno pozitivno poslovati, saj bi ob ohranitvi sedanjega stanja že kmalu prišlo do pro- P^^^likovala. Na 'iR , “'^"'^ovaia. r ‘tistimi t,L. računi .ni, vpra- na dan prevelika zadolženost, poleg pada celotnega sistema, notranje zadolženosti pa pre- — • • " • Ker pri opredelitvi vitalnih težni del dolgov odpade na delov Panonke sedanji teritori-tako imenovane zunanje ob- 'tktof > ’'3^uni že takrat, di-zadrug Panonka “ ■ ■ Sai ^'**«U1 vaSiUVllC Sll- uiuim 31U4-U oivvvtiijv IIA uiv ^Ovajjg s postopki preobli- venska zadružna kmetijska San. J niOralt Mn honbo Mo tfi ndetrtf- K odgovarja, da zaradi časovne sti- hiteti, pa tudi ' ni pomanjkljiv, “•Vorit^ zaključne in K n ’’’lance. Navkljub ’Wofa'^ vsem tem čudi, da takrat vsaj niso bili i”* nzh ' upravnih orga- hid postavlja vpra-%ii;a J i® hil razlog, da seje i^ktat j pred člani. Ze • J (f "fanLi namreč jasno, da ^ve Zabredla v takšne Mti ( ® se iz njih ne bo dalo Ib. . ’ nr„l.. • ■' . (|t ‘ostjo. resnice 1 li alni princip obstoječih splošnih veznosti. Večji upniki Panonke kmetijskih zadrug ne more dati so Hranilno-kreditna služba Panonka, Zveza hranilno-kre- ditnih služb Slovenije in Slo- banka. Na te odpade 53 odstot- zadovoljivih rezultatov (posameznih zadrug ni možno posebej sanirati), je v sanacijskem programu predlagano, da se vseh deset pravnih subjektov iz kov vseh zunanjih Panonkinih sedanjega sistema Panonka obveznosti, imamo pa obču- j; zadrugo Panonka. Po tek, da so se ti tudi prvi zavedli opredelitvi tržno potrebnih po-resnosti položaja v tej zadrugi. - - • • - • s- Sanacijski program za Panonko je namreč pripravljal Jože Škulj iz Slovenske zadružne kmetijske banke, kar da slutiti interes upnikov, da slovnih dejavnosti Zadruga Panonka kot krovna zadruga ustanovi hčerinski zadružni podjetji Panonka Trgovina ter Panonka Kmetijstvo in gozdar- stvo. Prvo podjetje prevzame zaščitijo svoje terjatve. V po- celotno sedanjo trgovsko de-govoru z Jožetom Škuljem nas je ta skušal prepričati, da je javnost, v drugo pa se združijo . . vse sedanje splošne kmetijske sanacijski program pripravljal zadruge in obe zadružni po- neobremenjeno in neodvisno. h celoten « k? PoL'L'> je pred- fjfniljl^^^ledica I' h. DOcln., nekaterih na- odločitev ^ktivn?^*'’ deloma pa tudi n okoliščin, ki so ^Mi, poslovanje v Pa-b''''seih .^'odnjih imamo i ^0 vedno ne- j ru »c vcuiiv lic- Ih."'''! in *. '■^^une med Pa- / r f r i ih.'Un». ““V iiicu i’''®’ industrijo be J?! je Po- ti' oE.,'’ poravnala :C^^"osti do kmetov. P® j® ®*’*’®* iVkoii ? razmerje. Naj bo ^fiižiji dejstvo je, da je (."(a v J^^ovni sistem Pa- djetji. Krovna zadruga prenese v hčerinski podjetji le tista osnovna in obratna sredstva ter delovno silo, ki jih ti podjetji potrebujeta za opravljanje poslovne dejavnosti, ter obseg obveznosti, ki jih,bosta zmogli poravnavati iz tekočega poslovanja. Hčerinski podjetji bi tako razbremenili nepotrebnega premoženja in čezmernih pravljal štiri mesece, v tem obveznosti ter jima omogočili času je opravil razgovore z di- pozitivno poslovanje, vse preo-rektorji in predsedniki upravnih odborov vseh splošnih zato je pričakovati, da predlagane rešitve ne bodo v celoti izpolnile pričakovanj niti upnikov niti lastnikov. Vendar po njegovem mnenju drugih možnosti ni, in če predlagani sanacijski program ne bo sprejet, bo to najslabša varianta tako za Panonko kot tudi za njene upnike. Sanacijski programje pri- v tem stalo premoženje in obveznosti i i I 1 i ( ( f J i I t' f t ! !■ kmetijskih zadrug in tudi z drugimi vodilnimi, za predlagani sanacijski program pa se je odločil po temeljiti analizi finančnih in nekaterih drugih podatkov. pa ostanejo v krovni zadrugi. Poslanstvo krovne zadruge je r 1 I I I « B,.^°hoki krizi, pri tem Sanacija po delih ni Pa J? 'e za krizo razvoja, i °8rožen obstoj celot-Zato zdaj ni f preteklostjo, pač kočega teFov Sfek' P' Parionko nega sistema m sanacij-krize^ S tem seveda nih njegovih delov^ V sa ]_ u trditi, da je treba skem programu je zato kratka seja občinske vlade možna Trenutne razmere v Panonki in široko ne omogočajo pozitivnega te- tako v saniranju obstoječih obremenitev, kar naj bi delno dosegli s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja ter z reprogramiranjem preostalih obveznosti. Kar 97 odstotkov vseh sedanjih Panonkinih dolgov je namreč kratkoročnih in te bo potrebno reprogramirati na daljše obdobje. Po plačilu dela obveznosti iz učinkov prodaje nepotrebnega premoženja bi Panonki ostalo še okoli 75 odstotkov zunanjih kreditnih obveznosti, to pa je približno J^jemnine in dobrine .“j s® običajno razpravljali, ’ so zaseda- vprašanjih ves delovni dan. Tok L-' P® dobrih dveh urah, nakar so se p z„orav na '•S?.* I™« «1">. •« 5".'' SSiSSe. " ‘Otvoritev. To bi bilo gotovo prijetno p °^’’avnavali, pa je ■ C"« v v teh najem in na- ki tudi ni določena kot financer. Najemnine za garaže pa bodo še naprej obračunavali po -J -1 n uuuu ov --- - J različnih stopnjah - od 3,0 do darske dejavnosti glede na pre- mer vodomera od 10.000 do 100.000 letno, za gospodarske ir rm..'' prostorov. Se-odloka ni5 določeno SO na- I tudi kra- S %, •*’ prevladalo pa č i^Zen sprejem-(>odn prosto- '11? Za ■ '‘O nrACAnai; avv/j.z..j_____________ 6,5. V obeh primerih pa jih bo potrebno v prvi vrsti namenjati za vzdrževanje in urejanje poslovnih prostorov, ne pa da bi jih prelivali v stanovanjski del. — 1„;„ kome na ie Druea osrednja tema pa je • za izkoriščanje bila povračila — naravnih dobrin. Gre pf® i: presegali stan- plačevati vsem za prispevke za porab-vodo. Tako naj bi Ijeno pitno vodo, iako naj ui znašala tarifa za gospodinjsko /Sllddclia LUlIlc enoto znotraj stanovanjske stavbe 200 tolarjev mesečno, ■ — i--x„ ,nn enoto ®hovi ne deljstvo občine. siavoc znotraj vinogradniške hiše 100 tolarjev mesečno, za negospo- enako znesku obveznosti, ki jih ima Panonka do HKS Panonka, Zveze hranilno-kredit-nih služb Slovenije in Slovenske zadružne kmetijske banke. Upniki želijo biti zraven Obe hčerinski podjetji bosta v izključni in stoodstotni lasti in upravljanju krovne zadruge, s tem pa je zagotovljen nadzor in vpliv lastnikov ter upnikov na celoten sistem. Krovna zadruga bo narhreč usmerjala in nadzirala poslovanje hčerinskih podjetij, ki bosta morali prispevati sredstva za vračanje obveznosti, ki bodo prenesene na krovno zadrugo. Sanacijski program navaja še dve možnosti, za kateri bi se lahko odločili lastniki in upniki, vendar ti ne zagotavljata ustreznih učinkov. Če še nekaj časa ne bi sprejeli ustreznih ukrepov (tako pravi prva varianta), bi se agonija Panonke nadaljevala, ta bi dnevno še naprej ustvarjala 800 tisoč tolarjev dodatne izgube, prišlo bi do stečaja oziroma likvidacije vsaj polovice sedanjih pravnih oseb, negativne posledice pa bi čutile tudi preostale pravne osebe. Druga različica sanacijskega programa dopušča mož--nost, da bi se k sanaciji pristopilo ločeno za vsako pravno osebo, vendar po analizah, ki so jih pripravili, pet pravnih oseb nima možnosti za uspešno ločeno sanacijo, stečaj bi bil zanje neizbežen, posledice pa za preostale pravne osebe enake kot v prvi različici. Za sanacijo Panonke naj bi tako ostala le tretja možnost, ki smo jo opisali pred tema, kot kaže, pa to možnost podpirajo tudi največji upniki, na katere odpade 53 odstotkov vseh Panonkinih eksternih obveznosti oziroma 74 odstotkov vseh kreditnih obveznosti. Da bi zaščitili svoje terjatve, vztrajajo na neposrednem sodelovanju pri sprejemanju temeljnih ekonomskih, organizacijskih in kadrovskih odločitev v zvezi s predlagano sanacijo. S tem mislijo predvsem na organizi-ranj? odbora večjih upnikov z ustreznimi pooblastili ter na člastvo v upravnem odboru Zadruge Panonka s pravico potrjevanja veljavnosti sklepov. Takšno sodelovanje zahtevajo ves čas sanacije do vračila Panonkinih obveznosti, ki so jih ti upniki pripravljeni reprogramirati na daljše obdobje. O predlaganem sanacijskem programu naj bi organi upravljanja v splošnih kmetijskih zadrugah in v Zvezi zadrug Panonka razpravljali v prihodnjih dneh, v mesecu dni pa sprejeli tudi ustrezne odločitve za izvedbo sanacije. Dokončna odločitev naj bi bila sprejeta na izrednih občnih zborih, vsekakor pa bo morala pri tem prevladati razumnost, saj so se razmere razpletle tako daleč. da imajo zdaj škarje in platno v rokah upniki. Če zadružniki dejavnosti pa enkrat toliko prediaianlgaTan^rijsI^grnro-glede na premer vodomera. • • pro Pobiranje prispevkov bo izva- grama ne bodo podprli, upniki pravijo, da bodo svoje terjatve jala pooblaščena pravna oseba, prisiljeni zavarovati na druge denar pa se bo zbiral na poseb- načine. Stečaj je seveda denar pa se bo zbiral na posebnem računu pri predstavni- Stečaj je skrajna možnost, če bi do njega prišlo, pa se upravičeno zastav- škem organu občine. Na ta na- čin naj bi zbrali letno okrog 30 f;« milijonov tolarjev, ki jih nujno i ' ž®^®^ružni-potrebujejo predvsem za uredi- snlnhPnnt" še tev centralnega odlagališča od- to padkov v občini ter za širitev in težko čakajo, je nesporno, če-ppv primerjave niso hvaležne, rekonstrukcijo vodovodnega h; ~ nni V ■ ‘'“i'ui'"''"' omrežja. Če bo odlok o tem primerjali sprejet, pa bo prenehal veljati rfur, industriji, sklep o pobiranju »števnin«. - ?- nekateri te- Tisti, ki se bodo odločili za večja vlaganja v ekološko sanacijo proizvodne dejavnosti (ob- ' j- jektov), pa bodo lahko uveljali mnrcv« j težave v prek-oprostitev plačila v višini sred- Vral«' v™ zadružništvu. Naj-stev, ki jih bodo porabili za ta ■ ' Pr' tem pa bo go- žave v Mesni industriji izkoristiti v svoj prid, tako bodo v svojo korist nekateri skušali • namen. J. GRAJ tovo potegnilo to območje in z njim tudi tukajšnji kmetje. LUDVIK KOVAČ Koliko denaija iz republike? Na ponedeljkovi seji soboške vlade so precej pozornosti namenili informaciji o izvajanju natečaja za pridobitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za občino Murska Sobota v letu 1994. Kot smo lahko slišali v razpravi, se letos zadnjič ------------------------_____- . ’ a, a^aVfrCV 4OUUJJV izvaja tak način pridobivanja denaija, saj je v pripravi nov zakon z naslovom Spodbujanje regionalnega razvoja. Letos je bil natečaj razpisan -_--- —" 1 že maja, vendar denaija ni še od nikoder; to pa naj bi se predvidoma zgodilo konec novembra. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je zagotovilo več kot 1,6 milijarde tolaijev, kar je za 19 odstotkov več kot lani. Od tega zneska so soboški občini odobrili 98,4 milijona tolaijev, kar je za 20 odstotkov več kot v primeijavi z letom 1993. Pretežni del, to je 68,8 milijona SIT, je namenjen za sofinanciranje gospodarske infrastrukture, za spodbujanje gospodarskih naložb pa je zagotovljenih dobrih 29,6 milijona tolarjev, kar je celo za 34 odstotkov več kot lani. In še posojilni pogoji: 10-letna doba vračanja posojila ob dveletnem moratoriju in 2-odstotni obrestni meri, za gospodarsko infrastrukturo pa bodo ta sredstva nepovratna. Izvajanje poslov za kmetijstvo in malo gospodarstvo je prepuščeno Hranilno-kreditni službi v Murski Soboti. Sicer pa so imeli v soboški občini 12 zahtevkov v skupni vrednosti več kot 847,4 milijona SIT; od tega 9 zahtevkov za modernizacijo cest, 2 za kanalizacijo in 1 za telefonsko omrežje. Upoštevajoč prednostna merila, so naposled odobrili gradnjo treh cestnih odsekov, in sicer Kančevci-Rat-kovci in lokalne ceste skozi Lončarovce, Bogojina- Bukov-nica in Hodoš-Krplivnik. Skupna vrednost sofinanciranja gospodarske infrastrukture znaša 70,1 milijona tolarjev oziroma 18 odstotkov več kot leta 1993. Poleg tega so dobili 61 posamičnih vlog za kmetijstvo in malo gospodarstvo. Od 23 popolnih zahtevkov je komisija uvrstila v izbor 12 zahtevkov in sofinanciranje v skupni vrednosti 32 milijonov SIT. Zaradi omejenih sredstev je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pristalo na sofinanciranje 16,5 milijona tolarjev, kar je v primerjavi z letom 1993 za 39 odstokov več. Za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa so prejeli 37 vlog v vrednosti 253 milijonov tolarjev. Upoštevajoč perspektivnost kmetije, smiselnost naložbe, in ker zadnja tri leta niso dobili takega posojila, so se odločili za 21 zahtevkov, ki naj bi jih sofinancirali v skupnem znesku 28,2 milijona SIT. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je odobrilo 14,1 milijona SIT, kar je v primerjavi z lani za 27 odstotkov več denaij; la. Na seji soboške vlade so tudi dali soglasje k poslovniku o delu odbora požarnega varstva in se podrobneje seznanili s pogovori na državni vladni ravni o zakonu o državni upravi. Ta prinaša številne novosti, na kar bo vplivala tudi različnost v organiziranju lokalne samouprave. Že ta mesec pa naj bi pripravili model novega organiziranja državne uprave, pri čemer bodo večino nalog prevzela posamezna ministrstva. Kot smo lahko slišali iz razprave, bi sedanjo soboško občinsko upravo razdelili na 5 oddelkov, in sicer za splošno upravo, kmetijstvo, gospodarstvo, notranje deve ter urejanje prostora in okolja. Posamezne upravne enote bodo vodili načelniki, notranjeorganizacijske enote pa vodje. Največ.področij bo pokrival oddelek za splošno upravo, kamor bodo v prehodnjem obdobju uvrstili finance, pravne zadeve, družbene dejavnosti in splošne zadeve. Čeprav bo v ospredju strokovnost, bo vendarle odločala politika, zato je pričakovati nekaj tehnoloških presežkov, je bilo med drugim rečeno __________Xv. pu jv vprašanje razporeditve delavcev upravnih organov v pla- za- v razpravi. Ker pa je - - i ■ ----- —Vi^ullVT V Ltla"" 1 izpolnjevanja pogojev za napredovanje zelo občutljiva tema, so jo zaprli za javnost. MILAN JERŠE Neuspelo srečanje z vladnimi možmi v Dolgi vasi Zaman so čakali Dolgovaščanom je že nekajkrat prekipelo, enkrat jim bo jc ze neKajKrat prekipelo, enkrat jun bo zares vsega dovolj, obljubljajo. Kot drugorazredni državljani morajo že tri leta prena-eatS noiimion« _______>___J____ _•___ « . -- p,-------------J--------J- *... ... ....a sati neurejene razmere na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas, kjer so od leta 1991 glavna vstopna in izstopna vrata med Zahodom in Vzhodom. Čeprav so začeli opozarjati na nevzdržne razmere že po nekaj mesecih. -------------------------------------------------- -.. — ..v ...v iivi\aj ixivowill^ se stanje ni bistveno izboljšalo vse do danes. Resda je obnovljena cesta do prehoda in zgrajen dodatni odstavni pas, toda vse to ne zmanjša gneče na mejnem prehodu in ne zmanjša kolone, ki se nemalokrat vije vse do mesta. Velikemu tovornemu prometu se je v zadnjem letu pridružil tudi , J’ ------U11UIUZ,U lUklJ zelo povečan potniški promet - Lenti na Madžarskem je postal priljubljen naViin/^vrolnt -m mni-vrvo 1_ cm_____ t ~ J - "T nakupovalni center za mnoge kupce iz Slovenije, ki iščejo predvsem OOnoiČA KloiVZ-k Mo __•___.1 . _ . * cenejSe blago. Na zahtevo vodstva Krajevne skupnosti Dolga lrr«aitjnr\\/ uaci T’T»7'r«?r»i eviz.* CZ-\ T_______>____ v . . • krajanov te vasi je Izvršni svet SO Lendava v četrtek, 10. novembra. . . - ,. ----— ■ XV. llVVtlUUia, sklical pogovor »na licu mesta« o pereči problematiki čakajočih kolon osebnih avtomobilov, ki onemogočajo domačinom dovoze oseunin avioinoDiiov, KI onemogočajo domačinom dovoze na delo in domov ter jih nenehno ogrožajo. V vabilu je predsednik Štefan Gjerkeš poudaril, da »ne gre za nobeno predvolilno potezo, ampak dejansko za pereč problem, ki ga je nujno potrebno rešiti takoj, da ne bi prišlo do reševanja tega problema na kateri koli drugačen in neciviliziran način. ,« Predstavniki najvišjih državnih inštitucij (Ministrstva ricusiaviiiKi iiajvisjin arzavnin institucij (Ministrstva za promet in zveze. Ministrstva za notranje zadeve. Ministrstva za okolje in prostor) so njihovo vabilo ignorirali. ggp 1 stran 4 vestnik, 17. novembra 19^ v gospodarstvo CA-Nova banka poslej le Creditanstalt Banka z večinskim tujim lastništvom Creditanstalt-Nova banka se je do 30. septembra dokapitalizirala in tako zdaj izpolnjuje vse pogoje za neomejeno poslovanje. Banka Creditanstalt Dunaj je z nekaj zaporednimi dokapitalizacijami postala 99-odstotni lastnik banke v Sloveniji, ki je tako tudi spremenila ime in se poslej imenuje le Creditanstalt. 1. novembra letos sta minili tudi dve leti, odkar enota te banke deluje v Murski Soboti, vse to pa je bil razlog, da je vodstvo banke pred tednom v Murski Soboti pripravilo tiskovno konferenco. Po besedah Marjana Kandusa, direktorja Creditanstalta v Ljubljani, je banka z dokapitalizacijo in s 30 milijoni mark jamstvenega kapitala dokazala, da posluje na čvrstem kapitalu in tako svojim komitentom zagotavlja varnost in prihodnost. Vsaj toliko kot znaša kapital te banke v Sloveniji, pa je vredno tudi samo ime, saj je Creditanstalt v Ljubljani tako postal del svetovnega koncerna, ki je s svojimi poslovalnicami navzoč v vseh svetovnih centrih in tudi v nekaterih večjih evropskih mestih. Kapital banke Creditanstalt Dunaj znaša 28 milijard avstrijskih šilingov, s tem kapitalom pa z jamstvom v celoti stoji tudi za svojo enoto v Ljubljani. Ko se je pred dvema letoma takratni finančni inženiring ABC Pomurke združeval s CA-Novo banko, so bili nekateri mnenja, da se bo s tem le odlival denar s tega območja, vendar se je kmalu pokazalo, da ni tako. Število komitentov v soboški enoti se povečuje, in čeprav so na področju poslovanja z občani začeli tako rekoč na novo, sodelujejo zdaj že z več kot 1.200 strankami. Svojim varčevalcem so v dveh letih odobrili čez 600 posojil, banka pa spodbuja tudi razvoj drobnega gospodarstva, saj zagotavlja posojila podjetnikom in obrtnikom. Več kot 70 pomurskih podjetij že opravlja svoje izvozne posle prek te banke, ta podjetja pa opravijo okoli 3 odstotke vseh deviznih poslov na tem območju. Da se zaupanje v banko povečuje, potrjuje naraščanje depozitov, še posebno pa naraščanje dolgoročnih naložb. Z dokapitalizacijo se možnosti za nova posojila občanom in podjetnikom povečujejo, z naraščanjem deviznih vlog pa se odpirajo tudi možnosti za dajanje deviznih posojil za nakup opreme. Sredstva, ki jih banka zbere na tem območju, se tu tudi koristijo, ker je konkurenca v bančijištvu čedalje večja, pa so si v banki Creditanstalt zastavili za cilj povečanje kakovostne bančne ponudbe, še zlasti v mednarodnem poslovanju. L. KOVAČ Sklad za razvoj posodil 24 milijard tolaijev Podjeda dolžna svojemu lastniku Sklad za razvoj je še vedno lastnik 57 podjetij, kjer je zaposlenih 30 tisoč 494 delavcev. Prodati mu je uspelo 43 podjetij, ali 23 podjetij in 20 podjetij hčera, kjer je delalo 7200 delavcev, 15 podjetij pa je šlo v stečaj. V dveh letih - projekt sanacije se je namreč začel oktobra leta 92 - je zaposlitev v skladovih podje^ih izgubilo 14 tisoč 500 delavcev, ki so bili ugotovljeni za tehnološke presežke ali izgubili delo zaradi stečaja. Izgube v lanskem letu so bile v primeijavi s predhodnim letom manjše za 75 odstotkov in so znašale 150 milijonov mark (leta 92 760 milijonov mark). In kakšno je bilo poslovanje skladovih podjetij ob poUe^u? V poročilu, ki so ga na Skladu pripravili za novinarsko konferenco, so zapisali, da se je poslovanje pomembno izboljšalo v 34 podjetjih, v 23 pa ni prišlo do sprememb in poslovanje ostaja nespremenjeno, v enem pa se je celo poslabšalo. Sklad za razvoj je za svoja podjetja, za njihovo tekoče poslovanje do konca letošnjega oktobra porabil 294,4 milijona mark ali 23 milijad 819 milijonov tolaijev. Podjetja, ki so svoje premoženje s pogodbo pred- dvema letoma prenesla na državno inštitucijo. Sklad za razvoj in prestrukturiranje podjetij, so svojemu lastniku dolžna 19 milijard in 677 milijonov tolaijev, kolikor jim je odobril kratkoročnih posojil (ali 243,2 milijona mark). To pa je že znesek, ki v zadolženosti slovenskega gospodarstva ni zanemarljiv. Za dolgoročna posojila pa podjetja dolgujejo Skladu ali svojemu lastniku (le) 679 milijonov tolaijev. Sklad je izdane garancije in poroštva ovrednostil na 3 milijarde 260 milijonov (40,3 milijona mark), za druge stroške, cenitve, odvetniške storitve in menedžerske ekipe pa je razdal 2,5 milijona mark (202 milijona tolar- jev). MH Sklad za razyoj malega gospodarstva razdelil 4^ milijona tolatjev Denar jih je dobilo le 109 Sklad za razvoj malega gospodarstva je to leto doživel velike spremembe - o njem se je veliko govorilo in pisalo predvsem v času poletne zamenjave vodstva. Nova direktorica Cvetka Tina-uer ni imela lahkega dela, prav tako ne medresorska komisija, ki k prispelim vlogam daje mnenje, in upravni odbor , ki je na koncu moral od 319 prispelih prošenj izbrati 109. Prav gotovo so bile prav vse vloge upravičene, prav gotovo prav vsi obrtniki še kako potrebujejo denar za takšno ali drugačno naložbo. Upravni odbor je pri tokratni izbiri upošteval v glavnem vrsto naložbe, prednost so imele naložbe v opremo (ne v objekte). Izjema so bile nekatere turistične dejavnosti, kjer so upoštevali šiijenje zmogljvosti ležišč. Slovenska država je za letos Skladu za razvoj malega gospodarstva namenila 4 milijone 266 tisoč nemških mark; do roka, torej do 1. 10. 1994, je prispelo 319 popolnih vlog za subvencioniranje obrestnih mer. Če bi hoteli vsem ugoditi, bi potrebovali 12.86^000 mark. Prihodnje leto namerava Obrtna zbornica Slovenije ostreje pritisniti na vlado, saj ni prav, da se v posameznih ministrstvih vsa namenjena sredstva ne porabijo, medtem ko jih drugod primanjkuje. Za subvencioniranje in tudi dolgoročna posojila nameravajo zahtevati kar milijardo in petsto milijonov tolarjev ali 18.750.000 mark. Od 109 tokrat odobrenih vlog je 79 prosilcev iz proizvodnje, 18 iz turizma in 12 iz storitvene dejavnosti. Kar 16 odobrenih vlog je iz občine Novo mesto, 10 iz Črnomlja, 9 iz Ljubljane, 8 iz Ljutomera, po 4 iz Murske Sobote, Nove Gorice, Krškega, Kamnika in Tolmina ter 3 iz Trebnjega. BBP Pomurska banka izpolnjuje vse pogoje za samostojno poslovanje Kako dolgo se v sistemu Ljubljanske banke? Po zahtevah Banke Slovenije morajo imeti vse banke, ki želijo obdržati neomejena pooblastila za poslovanje, določen minimalni obseg jamstvenega kapitala. Ta je moral znašati 30. septembra letos 30 milijonov mark, 30. septembra prihodnje leto pa bodo morale imeti banke 60 milijonov mark jamstvenega kapitala. Za taksne kriterije se v Banki Slovenije veijetno niso odločili brez razlogov, saj je v Sloveniji že nekaj časa težnja po zmanjševanju števila bank, hkrati s tem pa tudi težnja po njihovi kapitalski krepitvi. Po nekaterih napovedih naj bi imeli ie od pet do osem Vegih bank, ki bi bile sposobne denarno podpreti tudi večje projekte, ne da bi bil pri tem ogrožen njihov obstoj. Vsaj zaenkrat pa kaže, da takšna težnja ne bo uresničena, saj je večina sedanjih bank (v Sloveniji jih je menda 33) prag za ohranitev neomejenega poslovanja presegla, mnoge pa napovedujejo, da bodo čez leto dni zadovoljile pogoj 60 milijonov mark jamstvenega kapitala. Sistem Ljubljanske banke razpada slovanje. Banke, ki so želele ohraniti opravljanje vseh bančnih poslov, so morale imeti 30. septembra 30 milijonov mark Ko je na eni strani težnja po . - - zmanjševanju števila bank, kar jamstvenega kapitala, Pomur- je možno doseči le z njihovom združevanjem, pa na drugi pre- ska banka je ta pogoj izpolnila, saj je jamstveni kapital dosegel 60 milijonov mark, s tem pa bo senečajo dogajanja v nekda- • njem sistemu Ljubljanske banka tudi po 30. septembru sistemu banke, kjer se krhajo in trgajo prihodnje leto obdržala licenco vezi med materjo in hčerami. Iz sistema Ljubljanske banke poslov. sta se že povsem izločili Dolenjska banka in Splošna banka Koper, pred takšnim sklepnim dejanjem pa sta tudi Gorenjska banka in Banka Celje. Pomurska banka in nekatere območne banke so zaenkrat še v sistemu Nove Ljubljanske banke, ki pa je državna banka, iz česar logično izhaja, da so tudi te območne banke v delni lasti države. Celo v večinski, saj so ob združitvi te banke 51 odstotkov svoje vrednosti v obliki prednostnih delnic prenesle na mater. Zato pa je toliko bolj nerazumljivo, da morajo zdaj banke hčere, ki se ločujejo od matere, od nje ozi- za opravljanje vseh bančnih Če bo Pomurska banka tudi čez leto dni obdržala vse licence za poslovanje, pa to verjetno ne bo veljalo za vse preostale banke, ki jim je letos še uspelo zagotoviti zadosten jamstveni kapital. Za to namreč na trgu ni dovolj kapitala, prav tako pa tudi ni možnosti za širitev poslovanja, s katerim bi banke plemenitile zaupani delniški kapital. Že zdaj bi lahko trdili, da je slovenski bančni sistem predimenzioniran in prekapitaliziran, kar navsezadnje potrjuje sedanja donosnost delniškega kapitala, ki je razmeroma majhna. vrednost, torej je bil dosežen določen kompromis. Se pa ob tem vseeno postavlja vprašanje, ali je prav, da morajo zdaj delničarji območnih bank od države odkupovati delnice svoje lastne banke, ki so jo sami postavili na noge. Zaradi obmejnosti je postalo Pomurje v zadnjih letih za banke zelo zanimivo, zato ne preseneča, da je na to območje prodrlo kar nekaj novih bank. Navkljub vsemu je Pomurska banka obdržala večinski delež v tem prostoru, saj na vse preostale banke odpade le od 15 do 20 odstotkov tržnega deleža v Pomurju. Tudi ob drugačni organiziranosti bo Pomurska banka skušala ohraniti večinski tržni delež v tem prostoru, kjer ima že zdaj zelo razširjeno mrežo svojih poslovalnic, razmišljati pa bo potrebno tudi o prodoru zunaj Pomuija. Ob tem se v Pomurski banki zavedajo, da ne morejo postati vseslovenska banka in da ne morejo prodreti v vse slovenske regije, v nekatere pa bodo morali. Pomurska banka posluje uspešno v Pomurski banki so v letošr njih prvih devetih mesecih v primerjavi z lanskim letom Ob preoblikovanju Pomurska banka je letos j sredstev namenila precej sredstev . tudi za spodbujaflje orodnega gospodarstva v . štirih pomurskih saj je samo za nalo^ v drobno gospodarstvo a ■ menila 9M milijonov larjev. Sodelujejo tako koč pri vseh prograt”?"’. katere so ocenili, da i® J prihodnost, za okoH 3 tnj. jone mark pa je naložb, ptj "katerih sodeluje tudi Jr žava s subvenciontraUl' obrestne mere. ■ii? F® vidnost pomurskih podjenp^jg besedah Viktorja Sbul jgjaia po merilih, ki jih J® jjgija Banka Slovenije, vsa P razvrstiti v ustrezne To razvrstitev jim po**!.! pa je zija, od stanja v podje 1 H cd-.-Lnc tudi stanje jjgtja Glede na razvrstitev P j ustrezen vsa^' mora namreč banka o . odvisno tudi stanje v laredioj* odobritvi posojila na pravek vrednosti 5 sta' daje, neposredno v hr p. jega dohodka. V prn ga meni, da pri posojn , boniteto odobri podjetju z ne dela popravka vre j^^^jteto ga odobri podjetju z aH-B, znaša ta poprave^ “ gre stoikov in tako naprch č' '' ° Qorein-'ivo spr^. Ji vrednost^ 10 ft'’ dO' 3 r 15 (e n sili hi tal j»« ' Ic I P' (i a Sk tol !lt! hft Ft! •'li: ilv ii roma od države odkupiti de-' leže, ki so jih prej prenesle na- Po brezplačnem njo brezplačno. prenosu bo zdaj potrebno odkupiti Med 33 slovenskimi ban- kami se Pomurska banka, ki je lastne delnice zaenkrat še v okviru Nove Ljubljanske banke, uvršča v zgornji vrh, saj po bilančni vsoti zavzema osmo in po jamstvenem kapitalu sedmo mesto. Ker po Zakonu o gospodarskih družbah delež prednostnih delnic ne sme presegati polovice vseh delnic, so spomladi 5,1 odstotka prednostnih delnic spremenili v redne, tako da ima zdaj mati v Pomurski banki še 45,9 odstotka prednostnih delnic. Po besedah Viktoqa Šbiila, direktorja Pomurske banke, dokončna odločitev o tem, kakšna bo prihodnja povezava med Pomursko in Ljubljansko banko, še ni sprejeta, o tem pa se bodo morali izreči sedanji delničarji. Ker je že zdaj skorajda jasno, da se bodo delničarji Pomurske banke odločili za samostojno pot, skušajmo ugibati, kako se bodo stvari razpletale. Z izločitvijo se bo po- trebno odpovedati imenu Samostojna Pomurska banka? če bi Pomurska banka ie- Ljubljanska banka, pravi direktor Viktor Šbul, ki hkrati meni, da bodo določeno sodelovanje z Ljubljansko banko še naprej ohranili. In . kaj bo s prednostnimi delnicami, ki jih ima sedaj v lasti banka mati? Tudi po izločitvi Pomurske banke bodo te delnice ostale v lasti Nove ljubljanske banke, katere lastnik je Agencija za sanacijo bank. Primeri Kopra, Novega mesta, Celja in Kranja kažejo, da je želela agencija te delnice prodati. Banki v Kopru in Novem mestu sta te delnice že odkupili, zdaj pa iščeta možnosti, kako bančnega sistema Ljubljanske banke so pred Pomursko banko, ki je zaenkrat še v okviru Ljubljanske banke, tri možnosti. Če bi ostali v Ljubljanski banki, bi po sedanji organizacijski shemi lahko bili le podružnica, kar pa so delni-čarji zavrnili, saj s tem banka izgublja samostojnost, upravljanje in žiro-račun. Druga možnost je, da bi prednostne delnice spremenili v redne, vendar je za to potrebno dovoljenje Banke Slovenije. Direktor Viktor Šbiil pravi, da po informacijah, ki jih ima, znotraj Ljubljanske banke to ne bo možno. Tako bo verjetno ostala le možnost odkupa prednostnih delnic. Pomurska banka pa bo tako postala samostojna banka. to popravljanje hodka, morajo pazlj Ijati vsa podjetja, dogaja, da slaba pog po morejo več dobiti P,,vvidnp®' ŠbUlovih besedah je ^jje-posameznih so ’’ tij različna. Tam, 1 jtrezof znali pravočasno gjain,’’ prilagoditi novim ruz j,of-likvidnost in posluj Je malizirata, ena žal P’ lovijo in prilagajaj - fl£ bodo tudi takšna, ki P ie nft' bodo uspela. ..„,i Pomurska banka J jjetji"; posojili v mnogih P med njimi so tudi vt posojil že zdaj ne gjo. ahJ čati, zato nas je zani banka pripravljena s je « — banka v letu 1992 v h spref® djetjih svoje *e, po nila v lastninske de ’ ai 1992 pa s takšno pr J nadaljevali. želi biti solastnik P .j je 1’? podjetja, zato bo prod®* ninske deleže skušal® P med njimi so leže. Viktor banka v letu djetjih svoje -nila v lastninske 1992 pa s To seveda ne banka ne želi lela ostati v sistemu Ljubljan- jih prodati. Tudi v primeru Po- ske banke, bi bilo potrebno se- murske banke bo agencija ver- danje prednostne delnice spre- jetno želela delnice prodati in meniti v redne, vendar kaže, direktor Viktor Šbiil pravi, da da se bodo pomurski delničarji jih bodo odkupili sami ali s po-odločili drugače. Po vsej ver- močjo delničarjev. Ob tem jetnosti bodo sledili tistim bankam, ki so se že izločile iz Ljubljanske banke. Že na zboru Pomurske banke so se bodo seveda te delnice dali v prodajo občanom in drobnemu gospodarstvu, ne računajo pa na tuji kapital, saj do- namreč nagibali v to smer, ta- sedanje izkušnje kažejo, da krat so sklenili, da se do 30. junija prihodnje leto s tem počaka, za to vmesno obdobje se tujci v bankah ne želijo biti manjšinski delničarji. Kakšna bo cena teh delnic, je seveda z Ljubljansko banko sklene stvar ponudnika. Nominalna ustrezna pogodba o sodelovanju, po 30. juniju 1995 pa se odloči o nadaljnji poti Pomurske banke. Ko so namreč sprejemali takšne sklepe, še ni bilo povsem jasno, ali bo Pomurska vrednost delnice je 1.000 tolarjev, glede na bilančno vsoto presega vrednost 10.000 tolarjev, kakšna bo njena tržna vrednost, pa bo seveda stvar pogajanj. Žgledi iz Koprske in bilančno vsoto povečali za 25 odstotkov, kar kaže na njeno realno rast. Bilančna vsota je konec septembra znašala 31 milijard tolarjev, 42 odstotkov teh sredstev še vedno predstavljajo sredstva občanov, v tem deležu pa prevladujejo devizna sredstva. Zaradi tečajne politike, ki ne sledi inflacijskim gibanjem, je v zadnjem času rahel porast tolarskega varčevanja, k temu pa so prispevale tudi nekatere nove oblike tovrstnega varčevanja, ki so jih letos uvedli v Pomurski banki. Kakšnih večjih težav v tej banki z likvidnostjo niso imeli, banka se likvidnostno uravnava vsak dan, ko je potrebno dopolniti likvidna sredstva, se poslužuje medbančnega trga, po besedah direktorja pa jih najbolj žuli obvezna rezerva, ki jo morajo izločati glede na zbrana sredstva. V Pomurski banki ta obvezna rezerva pre- banka izpolnjevala vse zakon- Gorenjske banke kažejo, da ske pogoje za samostojno po- sta država oziroma Nova Ijub- slovanje. Zdaj že lahko trdijo, Ijanska banka svoje prednostne da Pomurska banka izpolnjuje delnice prodali tem bankam za vse pogoje za neomejeno po- približno polovično bilančno sega 10 milijonov mark. Glavna težava vseh slovenskih bank, tudi pomurske, pa je presežek deviz. In kako v Pomurski banki ocenjujejo in obravnavajo lik- i tl’ .C.ratl 'Ge -........ cesih lastninjenja’ _____________ a ''pf je ''^11 vesticijskih skladoV’ murju videla na določene interese-vključuje v lastninskih certn' jp sana vsota delnic jarde tolaijev- jj« zbrali okoli 2,9 d’ w) fikatov. ZagotavM^pj bodo lahko kuj^ .jjjb. podjetij, predvsea’. jfsa 0i. pri njihovih kredi jih v skupini A a' -fcdj|i da želijo kupovat'/o P'”' dobra podjetja la njihovi aktivni soJfVK^’* tako vložila jev v družbo za dobra podjetja -njihovi aktivm b« J »h Ml hie K 'eiit S S: 'Hj S Ib. S' h s s' 5^ ‘o K. Vsal^ VesW’: h it'«, k” 'c.t At) ^tnik, 17. novembra 1994 stran 5 gospodarstvo teden v Radencih prva geotermalna šola INTERGEA Slovenija To ni eksotika! »n profesoiji Geotermalne šole, ki traja od 14. do i u' “avembra v hotelu Radin v Radencih, bodo po končanem j •»iaaiju prejeli certifikat; zaenkrat le-ta ne bo imel kakšen večje 1 univerzitetnega dokumenta, bo pa dokaz, da so se 1 lil. ^'1' usposabljali in nrisluhnili nredavateliem Slovenije, Ita- , Ji""!?'!* usposabljali in prisluhnili predavateljem Slovenije, Ita-Nemčije in Makedonije. Čez nekaj let pa bo imel 5 J la certifikat večjo vrednost, kajti s tovrstnim šolanjem želijo i "Uljeva«. J tadita ■ . Prganizator < S intergeo ! Sf!' Geotermalne • Slovenija je (inž. Peter ®iiri ^plgoletni znanec Po-_ saj je doslej intezivno i .M • J uosiej iniezivno iflin * izkoriščanje, zaloge d tv, v Z.aiK.»gv iiii>, geotermalne ener-iji D ^»aveniji), pokrovite-Slove .^°®PO‘»arska zbornica !uOVa r'^'-****x.uuiiiiva lom« Izvršni svet SO Lju- tiuhr' ~ Elektroprojekt ska n?®’ Zdravilišče Raden-CENTRA, hem,'Scool of Geot-č. Italv tAr fit-m Q Italy ter Geotherma J^nce. Na vabilu je bilo še jjfsano, da je pokrovitelj tudi za gospodarske de- •i Republike Slovenije, ^Pisai l’*nosti vendar vse do začetka šole niso poslali ne potrditve in ne zavrnitve sodelovanja. Otvoritve geotermalne šole se je udeležil tudi poslanec in domačin Feri Horvat, ki je obljubil, da si bo kot predsednik komisije za gospodarstvo državnega zbora Republike Slovenije prizadeval, da bo dobila geotermalna energija primerno mesto v vseh vladnih dokumentih, ki se bodo v prihodnje sprejemali, in sicer v razvojni, energetski (»energetski lobi gleda na to vrsto energije še vedno kot na nekakšno eksotiko«), turistični in kmetijski strategiji. Vsekakor bi se ge- Popolna ignoranca gospe*-darskega ministr&tva, še posebno oddelka za energetiko, je' razumljiva, če vemo, da je g. Sovič velik pristaš gradnje hidroelektrarn. Vse kaže, da je poleg centralistične politike velika ovira za nadaljnji razvoj izrabe geotermalne energije turii nekakšen energetski lobi, ki bo raje onemogočil ves razvoj, kot da bi pristal na to, a pri tem ne bo pobral levjega deleža (pa čeprav samo za projekte^ otermalna energija morala pogosteje znajti v vladnih projektih, kar bi regijam dalo nove razvojne spodbude. Žal pa so velike blokade ali, kakor je de- Koloman Cigut, »dileme« v samem kmetijstvu. V minulih dveh letih naj bi v Pomurju postavili prvi vzorčni rastlinjak, ki bi bil ogrevan z odpadno toplo vodo. Do realizacije ni prišlo, čeprav bi na ta način lahko pomagali številnim kmetom, ki so se odločili za pridelovanje vrtnin. Po drugi strani pa je znano, da ostaja na kmetijskem ministrstvu veliko neporabljenih sredstev! Nesmiselno je tudi, je dejal eden od pobudnikov šole Kiril Popovski, da so prav pri izkro-iščanju geotermalne energije tako strogi kriteriji (npr. povrnitev stroškov v petih letih), saj tega pri gradnji HE ne zah-tevjo. Tudi v Pomurju je še veliko neizkoriščenih možnosti, žal pa so tisti, ki odločajo o upravičenosti projektov, preveč zaverovani v ogromne in nikoli uresničljive študije. Zato se jim tudi zdi nesmiselno obravnavati projekte za ogrevanje bolnice v Rakičanu, naselja Beltinci ali Mesne industrije Pomurka. Med načrti, ki Avtomehaniki mojstri: usposabljali naj bi le toliko vajencev^ kolikor jih bodo lahko zaposlili Pogodba med starši in mojstri jal predsednik Območne go- je ta čas najbolj obetaven, je spodarske zbornice za Pomurje, vsekakor izkoriščanje termalne vode v Ljutomeru (delo nadaljujeta Nafta Lendava in EBE j - Elektroprojekt Ljubljana), i. '^^Znico v Gornji Radgoni bi želela najeti le dva ponudnika: vendar odgovora na vprašanje, šOnti',«.. I . . 4 ... , rt f ali bo to »demonstracijski pro- j j^Rradgonski LEMKO in lendavska ING-GRA jekt«, nismo dobili. N si bodo udeleženci • ^1 J. O geotermalne šole ogledali Po- tretii razpis za Sahenturn; p";s * Ijeni tudi na ogled Sakačeve "•j^**** vprašanje: zakaj v razpisih piše, da se oddaja »kratka« v šesti točki, ki do- vrtine (ING-GRA) sredi kom-M. BtmŽnino Km na vet vodn rfa to loča, da bi morala natančno pleksa ob Mlinski ulici v Len- » l*’**#^ Gornji Radgoni, ko’ pa vsi vedo, da je to *"D^***^ Sahenturn, ki je 2 občinskim odlokom razglašen OStni (n arhI*„Lflivni cnnMinnilr MnLrfep io hil dbflhAntlirn I razdelati vrsto dejavnosti; za ^avi, v petek bodo govorili v agSukur?1n SneoloJjk •'»kupih, od okoli leta 1730 p« v lasti tVIldenstelnov; drugi pa m navedel ničesar, razni lastniki, med zadnjima vojnama so bili to grofje ---------... T'' ''-’; ” ----- S*«hen. Šele zadaju desetM«. torej šele po 2. svetovni sprejef, ali pa bo razpis ponov-" 'j® bila v gradu Šuhentum vojašnica. hen, bo odločil izvršni svet, kr 7 vojašnice - je da-za obrambo ^ojevr«® Slovenije, kar je ? Ml t®,” paradoks. Grad, ki Mtzuv • . ®®bež tukajšnjih Md »J” Je bil nekaj desetletij ifJda pačijo« JLA iz Beo-iMa 7 prilastila nova slo-SvifflUlL ni za ta prtvi-'^na in nič kriva (ali j®. V soboto pa bodo predstavili ■Kako naprej, če bo kateri »pilotne projekte« Ljutomera, Murske Sobote in Bukovnice. Obrtniki že dolga leta opažajo, da poklicne šole učencev ne usposabljajo pravilno za opravljanje poklica. V tujini je med državnimi in obrtnimi šolami razlika; državne šole usposabljajo učence po svojih programih, obrtne pa učence tudi v resnici usposobijo za opravljanje obrti. Pri tem je pomembno, da si učenec pridobi vajensko mesto pri dobrem mojstru. Pogodbo z mojstrom bi morali tudi pri nas sklepati starši učencev, ne pa da šole iščejo »proste« obrtnike in podjetja za svoje učence. Le tako bi lahko tudi zagotovili, da bodo vsi vajenci dobili delo, kajti mojstri obrtniki bi zaposlili z vso resnostjo le toliko vajencev, kolikor bi to dopuščale potrebe. Zdaj pa šole napolnijo tri razede, ker imajo za toliko učencev prostorskih in kadrovskih zmogljivosti. Uvodni zapis je le eno od razmišljanj Franca Topolovca iz Kroške 77 v Murski Soboti, ki je pred kratkim prejel »certifikat multiplikatorja v okviru projekta uvajanja mojstrskih izpitov«. 1964. leta je končal klasično poklicno šolo avtomehanika v Mariboru, vajenec je bil v soboškem Agroservisu, se zaposlil najprej . v Avstriji, po odsluženju vojaškega roka pa je dolga leta delal v Nemčiji. Obrt ima od 1975. leta, ko si je doma uredil delavnico. Ves čas je usposabljal praktikante in vajence, med njimi sta bila tudi oba starejša sinova, ki sta se odločila za poklic avtomehanika. Zaenkrat sta oba zaposleni v domači delavnici. Pri mojstru Topolovcu so zaposleni trije avtomehaniki. Franc Topolovec je predsednik sekcije avtomehanikov, v soboški občini je vseh registriranih 50, vendar so vključeni tudi popold-naski obrtniki, ličarji in kleparji. Še večje »črnih«, ki si po številnih stečajih gradbenih in drugih podjetij na ta način prislužijo kakšen tolar. Zaradi socialnega miru jih doslej niso »odkrivali«, vendar jim prav ti zbijajo realno ceno. Prav tako se jim ne zdi prav, da jim zavarovalnica določa tako nizko ceno. Zato se želijo tudi avtomehaniki v prihodnje »cehovsko« organizirati in določiti enotne cene in pogoje, tako kot so že doslej organizirani npr. frizerji in čistilnice. Tudi mojstri avtomehaniki so bili najprej na seminarju s področja delovne pedagogike v Mariboru, nato pa so se 14 dni praktično usposabljali v Centru poklicnih šol v Ingolstadtu. Pomočniki, ki se bodo v prihodnje usposabljali pri mojstrih, bodo morali poleg praktičnega znanja obvladati še knjigovodstvo. »Moj- Ijen, bo odločil izvršni svet, Ml zaradi gradnje parkirnih prostorov z izgovorom, da bodo dobili večje število parkirnih mest, posekali precej smrek.) V drugi točki razpisa je bilo določeno, da se v objektu zato jaz o tem ne bi hotel nič povedati. Ko smo izbirali medij, kjer bi objavili razpis, smo menili, da je »teža« investicije taka, da je primerna za tisti krog ljudi, ki bere Uradni list. Pričakovali smo. več ponudb, BERNARDA B.PEČEK Izpit za mojstra avtomehanika bo iz mojstrskega izpitnega dela, delovnega preskusa in preverjanja strokovnoteoretičnega znanja. Od osmih možnih lahko opravljajo gostinske, tr- govske. agencijske in druge po- d™ ^Aačetark’Id-dobne storitvene dejavnosti, za gospodarstvo in nego-R? tu ^2^.^ spodarske dejavnosti. Predsed- morebiti celo teije,« je povedal objekt revitalizirati, obnoviti nik komisije, ki je odpirala po- Vsak četrtek liusjsmkto bo kandid^ moral opraviti vsaj tri, na j^mer: pt^ravtlo karoserije z ravnalaimi nabavami t« meritve na podvozju z merilnimi na-pravm, dnina zamanlava karoserijskih deL naatovi- tjbjfavMčnes^ , Olh preskusov .. Od Id delov- i ./a — i*’ ‘Min.Jfad po letu 1991 tukaj 'obtta ap preveč nespo-S’ltstv i"’® obrambno mi-Mltai i svoje interese? .obrambno ministrstvo ? pogoje? Vse to so % j’bodo razrešene čez \ L' bodo stvari dobile C'hie, * Tat/ ''’b)is,. ^^•'adi spremenjenih °'’''**w'bnega ?• jeradgonski izvršni ministr- po vseh predpisih, stroški pa 7 ----P'' bremenijo podnajemnika, Po- novembra nudba interesentov bi morala 1994, je Ivo Vuk. BERNARDA B.PEČEK Vestnik nth preskusov bo moral opraviti til, »a primer; j»-praviti gUvo rootoHa, izdelati »poj karosjorijskih delov z W i© povezano s jjoklicem. Pri pTw©i(J«8jj» teoretlitocga znanja pa bodo morali obvladati tehnižno matematiko, t^-nično ris«n|e, strokovno tehnolojpjo, gradiva in kalkulacije oziroma ugotavljanje »troškov za oblikova- oddal prostore nekaterim zaseb- 'm. Namesto za možnostjo (5ntiirn je ministrstvo občini za 30 “■ "s odpovedi. lai "s m odpovedi, !>?'’>iiinn ^»^ti plačevati Jltt ®'”»eresirana, da odda ki 2®»,'’o>j«emu ponud-'»(li'''’^vaj P®'®® M, najemnino, grad “iavJ '’® predpisih, oddajo ? *»ražn)ce v Gornji iu%rni ® po sklepu IS 'th, ?4 ftu, rvadgona i dne Slovenije St,56 K**? ('benbi prebirajo Sim***’s M oddujuj« V*« 1274 kV«. večjih ak-I* t«i*’'’asto?^ oddelka za oko-Prav "’*”ul(h mesecih ‘hav.. areditev prostora '‘»er «o poleg uredili tudi dvm ‘»revje ter niče do av- ---------- •jen v Uradnem »tm- okrog 6000 kv»- . tem smo vestniku, ko so vsebovati tudi podrobnejše določilo v okviru možnih dejavnosti, ki se bodo opravljale " ’ — * — „ Mn Bomo komunalne odpadke sežigali ali najugodnejšega kandidata pa so; višina sredstev, ki jih je podnajemnik pripravljen na-, meniti za revitalizacijo, naziv banke oziroma druge finančne inštitucije, ki je pripravljena kreditirati, premoženje kandi- VI?! V#e fcasfee, da M p«nwljen1j>t^^»w’ dmlb i Mio ja »iimdž«'»4wd* /V AM* "V , W bi kttMumi ffl »rhi« k6r JsadržaM to »{toriHbjti v ktttorme w Oevnja ie editfa Id ttodf ečbfio meM©. ki »Im« jsMle, oztrom« Rtmi© bil Ižtr|»it hf mest- ' " -»r« fcf J Au tmsra tod w vsega ^nar? nje cene. Stre je potrebno usposobiti tako, da bodo znali delati z ljudmi, nlnn fuzihzijzi _________i. .• .. ■ IKROS iz predala Ministrsvo za varstvu okolja in urejanje prostora je takoj v začetku svttjega delovanja pod taktirko takratnega ministra Mihe Jazbinška naročilo veliki projekt, ki naj bi na nacionalni ravni rešil problem zbiranja in uničevanja odpadkov. Po treh letih je ministrstvo za okolje in prostor (iz naslova so izpustili varstvo in urejanje) potegnilo iz predala projekt IKKOh - Integralni koncept ravnanja z odpadki. Pravilno morajo oceniti človeka, njegove sposobnosti, ga pravilno usmerjati. Mene to ne skrbi, ker sem tudi v Nemčiji sedem let delal z vajenci. Ljudje v Nemčiji niso tako agresivni, živčni, vsak vsega takoj na začetku ne more vedeti. Tam si lahko tudi v miru pokadil cigareto, samo da je bilo delo potem dobro opravljeno. Tam smo delali 9 ur, vendar smo naredili dvakrat več kot tukaj v osmih urah, ker se je vse delalo brez naglice, nadiranja, gneče. Počasi in zanesljivo. Neprimerno se mi zdi, da gredo delavci ob 10. uri na IKROS je veliko obetal, toda malo dal. V natečaju je skupaj s kolegi iz Maribora zmagala tudi družba Sauberma,cher - Sod. Razen nagrade, ker so predlagali za Slovenijo najustreznejši način reševanja komunalnih odpadkov, niso imeli od IKROS-a nobenih koristi. Nadaljnjega uvajanja predlaganih rešitev v praksi ni bilo, občine so poskušale še naprej vsaka zase reševati problem zbiranja odpadkov. Pri »deponiranju« oziroma pridobivanju ustreznih lokacij za odlagališča se je čedalje bolj zatikalo. Do danes še niso določena regijska odlagališča. čeprav je bi) to eden prvih in najbolj nujnih nalog iz projekta IKROS; le tako bi bilo namreč racionalno urejati ta odlaga- lišča po vsgh predpisih (kar je zelo drago). Zaradi nove lokalne samo- jih bomo po dodatnem ločevanju na zbirališču skladiščili na odlagališčih). V bistvu gre za dva različna koncepta dveh držav, vprašanje je. če bomo sprejeli »avstrijskega« ali »francoskega«. Ker je Slovenija majhna dežela, se nekateri na ministrstvu še vedno ogrevajo za sežigalnice, čeprav ni znano, kje in kako bodo dobili lokacije zanje; vendar bo potrebno’dobili lokacijska dovoljenja tudi za »sortirnice«. »Jaz osebno se v določenih segmentih zavzemam na sežiganje, ker imamo Slovenci premalo prostora. Sortirnice so vprašljive, ker jih bomo takoj vprašali po lokacijskih dovoljenjih in kam bodo s sekundarno surovino, kam bodo s starimi staklenicami in papirjem, da ne bodo ostajali na deponijah. Jaz pa vem, da sekundarne surovine ta trenutek v. Evropi niti nimajo prave cene. Bomo staro steklo odlagali za poznejše rodove? Kaj s starim papirjem - nimamo dovolj zmogljivosti, vprašljiva pa je njegova predelava? Zato ima pobudnik določene prednosti, ker gre za energetsko reciklažo. Ce pa gre za to, pa mora biti embalaža taka, da je gorljiva, ne sme biti polietilenov, polivinilov. Zato bo ena prvih nalog odprava PVC-jo,« je povedal odgovorni državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor. B Franc Topolovec, mojster avtomehanik, ima že bogate pedago-ške izkušnje ® * < il F Id malico, ob 12. uri pa že gledajo na uro, kdaj bodo šli domov, da bodo delo nadaljevali doma na črno,« je povedal Franc Topolovec. Tudi avtomehaniki v prihodnje bodo mogli dobiti obrtnega dovoljenja brez mojstrske^ izpita, zato bodo še kako zainteresirani, da bodo pomočniki pri .dobrih mojstrih, Čeprav bo »boj« med ministrstvom 'za šolstvo in obrtno zbornico v prihodnjih mesecih hud, pa je res, da so prav pri usposabljanju avtomehanikov z vsemi pripravami- najdlje. Na primer v delovnem osnutku »odredbe o poklicni sliki in zahtevnosti izpita iz praktičnega in strokovnoteoretičnega dela mojstrskega izpita za avtomehanskega (obrtnega) mojstra« so določena potrebna poklicna znanja in vsebina ter način preverjanja znanja pred mojstrsko izpitno komisijo. Obseg priprav na izpit naj bi obsegal vsaj 600 oziroma največ 1200 ur. K temu bo potrebo prišteti še poslovodsko - podjetniško usposabljanje in pridobivanje poklicnega pedagoškega znanja. V začetku bo razmerje med teoretičnim in praktičnim delom usposabljanja 40 : 60. ker bo potrebno pri teoriji pridobiti nekatera manjkajoča znanja iz elektrotehnike in elektronike. oprave pa se kaj lahko zgodi, da bo morala imeti vsaka majhna občina woie odlagališče, ki bo prej slabo kot dobro urejeno in zaščiteno. iC»'nodiii’ka kotikd pro- f^^sovor med novimi nadobudnimi ponudnika. Koirao prp ,3hko pričakujemo šele bo ponudnik čez nekaj (et. ko se bosta samov- ....... un 7a šečnost in gorečnost nekoliko olrta- data ter struktura, likvidnost in boniteta kandidata, rok izvedbe ureditve in faze,, refe- boniteta rence »vojo dejavno«! to jamstvo za plačilo i^najema, Do roka, 23, oktobra, sta se •«^no zbiranje in dva kandidata' razširilo že skora po Sloveniji, pa še vedno niso re-LEMKO (Z j^rnjeradfion^ke oziroma odločene Sicneralne občine in ING-GRA iz Len- zadeve; Kako uničevati zbrane ko-dave. Oba kandidata «ta bila mimalne odpadke (v seži^lnici ali le dva kandidata: BERNARDA B.PEČEK BBP stran 6 vestnik, 17. novembra 19^ Po občinskem abecednem redu Kobilje: mikrokozmos slovenske politike Kobiljanski potok so nekoč že imenovali rivulum Kebela, rečica Kebela, tam leta 1236. Zdaj še pošten potok ni več. Menda bo res morala Mura preseliti svojo strugo ^a gor, da ga napoji z vodo. Tako pravi neka stara prekmurska legenda iz časov ločenosti »slovenskih bratov« na avstrijske in ogrske. Mura bo tako dolgo spreminjala svojo strugo, tako pravi legenda, seveda čedalje bolj notri v levi breg, dokler ne pride do Kobilja in vse Slovence, ki jih ločuje, tako združi. Potem bo konec sveta ... Ali lahko naredi politika, kar je usojeno šele reki? Lahko politika z orodji, kot so jedrska vojna in ekološka kriza, povzorči konec sveta? Lahko politika dokončno združi, za recimo nadaljnjih tisoč let, Slovence. Ob nastajanju teh novih občin, »slovenskega« Kobilja in zahtev po »madžarskem« Hodošu, Prosenjakovcih, Dobrovniku, se tista legenda kaže v čudni preslikavi. Kobiljanski sveti Martin, cerkev, posvečena temu svetniku, se prvič omenja 1271. Bila je kamnita. Vas Kebele ob potoku se omeni prvič leta 1274. Neki tipi so po okolici Kobilja izgubljali kamnite sekire že kakih tri tisoč let pred tem. V arheoloških knjigah piše, da so jih v okolici Kobilja da kdo postoji z mano. Vsakega posebej bi spominjal na to. da smo lahko najlepša vas na svetu, ko imamo tako lepo lego ob potoku. Zagotovo bi poizvedel, kdo navaža tisti od- našli, ne najdejo m kameno- dobnih naselbin eprav mo- rajo biti, kako ne bi, ob tako lepem potoku. Leksikon Dravske banovine hvali gozd, ki da se tod »uveljavlja tako, kot sicer nikjer v tem srezu«, potok pa graja, da »rad ruši bregove«. Po drugi strani pa pravi, da je gozd, ki je last hrvaške občine Križevci, oziroma Na-šičke d.d., že močno izsekan, potok pa da je »bister«, »okolica krasna«, lega pa »lepa«. Pred dobo turških vpadov je bilo na tem območju več naselbin, ki so izginile: Sv. Martin, Čerteg, Mali vrh, Čoberve. Slovenci so se začeli v dolini ponovno naseljevati šele okrog leta 1700. V času, ko je izšel omenjeni leksikon, je bilo v rabi ledinsko ime »turško pokopališče«, s katerim so očitno označevali kraj, kjer so pokopavali padle v bojih s Turki. Ce bi mi dali na izbiro, kateri občini bi najraje iupanoval, bi od vseh, ki sem jih doslej videl, izbral Kobilje. Ko se mu bližaš skozi gozd iz dobrovniške smeri, imaš občutek, da boš pristal v kakem zdraviliškem mestecu. No, takega videza potem Kobilje nima. Lahko pa bi ga imelo. Ljudje imajo rože radi. Vsi sveti so mimo, samo na Kobilju pa še lahko vidiš, da Ženske po vrtovih pokrivajo krizanteme pred mrazom. Kot kobiljanski župan bi šel vsak večer postavat na enega od štirih mostov čez Kobiljanski potok v vasi. Kobilje ima pet mostov, ampak tisti peti je zunaj naselja. Gledal bi v vodo, pozdravljal mimoidoče, jih spraševal to in ono, ter čakal. Nova podoba vodnjaka v Kranjčevi ulici v Lendavi že več kot sto let iz treh cevi priteka čista voda izpod lendavskih vinogradov. Voda je čista in mrzla, takšno se najde le redko kje. Prebivalci Lendave so v različnih obdobjih različno skrbeli za te tri naravne izvire. Takoj po vojni so iz kamna zgradili manjše vodnjake, ki so ostali večinoma do danes. Zanimivo je, da voda iz občine padni gradbeni material na desni in levi breg potoka takoj pri cesti. Ni hudič, da v vasi, kjer se vsi poznajo, ne bi vedeli, kdo je nedavno rušil in predeloval. Drugo jutro bi vsem takim stisnil v roke lopato in jim rekel, naj gredo in tisto nespodobnost odstranijo. V ednini gostilni v vasi bi se potem s fanti rahlo sprl. Ko bi sloneli pri mizah in bi jih poslušal, kako so oni trije v dveh minutah spili dva litra vina, neki Bojan pa je spil liter tako, da je imel v vsaki roki en kozarec, tačas, ko je žlampal iz enega, so mu natakali v drugega. Dejal bi jim, da pa to res ni nobeno veliko dejanje, da je več vredno imeti najlepše ure- l M Vse smeri vodijo iz Kobilja, prihodnjega poskuševalnega in preizkuševalnega kraja za slovenski politični prostor Kuzma: sedež občine brez gradu a T. Gradom Usnuli Grad Grad ima toliko zgodovine, da na več mestih poglejuje na površino. V obliki bazaltnega tufa, kameninske osnove na kateri leži. Grajski grič, na katerem stoji znameniti grad, ki velja za »najrazsežnejšo fev- dalno arhitekturo na Slovenskem«, je iste iz snovi. Bazaltni tuf je dober gradbeni material, grad pri Gradu pa kljub temu ne stoji trdno. Komaj da še stoji. Danes je najrazsežneja grajska ruševina na Slovenskem. Že v letu 1478 je bil Grad trg, na gradu pa so bili 1183 cisterijanci, pozneje tem-plaiji, za njimi pa grofovske rodbine. Tako rekoč zadnji »grački« grof je bil industrialec Hartner, ki je imel grad v lasti med prvo in drugo svetovno vojno. V tem' hladnem popoldnevu je Taunči na slemenu svojega griča, južno od grajskega hriba pri Gradu, sam pobiral jabolka. Doline so tukaj na vsem Goričkem najbolj strmo urezane. Sonce je od časa do časa vse drugo okrog gradu in v njem, Janez Berden, se zvito in tiho smehlja. Kaže na prisojno lego pod staro graško šolo na grajskem hribu. Okoliški stanovalci so si zdaj tukaj uredili vrtove. Mnoge reči ve, mnogih se spomni in se zaveda, da brez takih, kot je on, ne more nobena oblast, Upoko- Z Goričkega klicali kar sem na Grad. Še pisalni stroj sem jim posojal.« Grad ima duha trga tako zgoraj kot spodaj. Zgoraj na hribu v stavbi stare šole se na vratih pojavljajo napisi, ki oznanjajo urbanizirane obrti in dejavnosti. Ob davčnem svetovalcu je brusilec rezil, vmes nekdo znaša skupaj starine, za še en muzej očitno, poleg tistega v gradu, za katerega skrbi eksmatičar Berden. Na trgu spodaj pod hribom trga H vsem kar je doživel, šel tisto jutro v senat - oziroma ne bi šel, saj ni bil neumen. Potem ga ne bi ubili. Razmeram, ki stojijo tako in tako, sledijo takšni in takšni izteki dogodkov. Razmere, splošno vzeto, z ozirom na pokvarljivost in druge lastnosti človeške narave, velikokrat stojijo tako, kakor so v zgodovini že večkrat stale. Vedno so kakšni Bruti in Cezaiji oziroma Brutiči in Ce-zariči. Ne gleda na majhnost ali veličino dogodkov in njihovih nosilcev. Morda bi bilo potemtakem bolje reči, da se ponavljajo modeli ravnanja, ne pa zgodovina. Navsezadnje pa, pod soncem ni (več) nič novega. Vse seje že kdaj zgodilo. Malo dolg uvod za tisto, kar bi hoteli povedati. Povedati pa hočemo tole: Kuzma se je iz zgodovine nekaj naučila. Zato ni hotela še enkrat potegniti kratko. Tako pravi Zelko: »Zalo- 3EX4IF 'S- ucha je oblikovno slovensko Slaveča. Vendar ni istovetna z Gornjo Slavečo, čeprav leči juino od Doliča ...- Kraj Za-loucha ustreza današnji Kuzmi. Krajevno ime Kuzma izvira namreč od svetniškega imena Pod grajskim hribom pri Gradu odmeva zgodovina starega kapele v kraju (Sv. Kozma in posvetilo na strehe hiš na graj- skem hribu, Taunči je imel klo- matičar Berden je nižje po- stave, v megleno sivih očeh, ki buček potisnjen na oči. Rde- - Čiča na obrazu je bila nekaj od gledajo naklonjeno, pa je čutiti ostrino. Morda bolj nekdanjo vetra, nekaj pa kakor da bi se ; .4 „ je nalezel od rdečega bobovca, ostrino kot sedanjo. »Ce pa spet oni pridejo nazaj, me bodo ki ga je metal v plastično ve- . ... dro. Pravi, da jabolka nabira pa spet oni rabili, ■Moram trošiti kozje h9 let, pri gradu na ■ - Gradu pa živi že 40 let. »Sem i.« se zasmeje. za koze. mleko, zaradi zdravja, naj bi imel tumor, pa vrag si ga vedi. gor sem prišel po dekretu, ko so kako je s tem.« Sam je na kme- se ustanavljale občine.« Leta tiji, oče in mati sta v Avstriji, star je 24, rumena bradica kaže na manj, čisto puhasta je, naj- 1955 torej: kolikokrat so se tukaj že ustanavljale in ukinjale občine! Berden je takrat prišel iz Filovec, kjer »jih je bilo nek- brž bo to kak učinek uživanja mleka. Polti je tudi takšne, de- daj polovica Berdenov, druga _____ _ J -»1____:_____nM«:,,.,.. kliške. Za zdaj je tako, da dekleta nočejo iti na kmetijo, ampak dolgo pri tem ne bo ostalo, meni. Razmišljal je že, da bi se dal v Vestnik, pa morda se bo. Gosi je v glavnem o martino-vem prodal, tri tisoč po kosu, race so mu še ostale, veter pa polovica pa Ošlajev«. Grad je bil takrat sedež občine, danes, vsaj za zdaj, ni. »Naši so se nedajeli, da jim ne bo potrebno potegovati se za občino, ker je bil tukaj večno sedež občine, in da bo znova. ker imamo vse inštitucije, ki so je na tem hribu včasih prav potrebne.« Je pa res zanimivo. fjauluiiT v ua tuua "i j j -l • „ r - - । teh izvirov nikoli ni presahnila, hud, od tarn piha, pokaže proti Skoraj kot bi poslušal poslanca .......... grajskemu hribu. Stara akacija Šiftarja, tudi ta pravi, češ pri ima veje počesane proti jugu. Gradu so spali. Kot da tukaj »Tou pa sijo vekši, ka se zatou zgodovina nič ne pomeni. Če brigajo,« odgovori, ko ga vpra- tudi ob najveqi vročini ne. Ob teh izvirih se oskrbuje tudi marsikateri Lendavčan, ko ni elektrike in torej ne vode iz mestnega vodovoda. Trije izviri so postali že nekakšna turistična znamenitost, vendar so bili zapuščeni, pravzaprav niso imeli pravega lastnika. Pred nedavnim so začeli delavci Gidosa po načrtih arhitekta Gorana Dominka obnavljali vse tri izvire, ki bodo do- šam, kako da je Grad ostal brez občinskega sedeža. Menda se bodo za to res drugi brigali. Kdo se bo zanj, ki je brez ženske, če se ne bo sam! »Hartner je imel tukaj zgoraj velik rastlinjak, na tej tepi bili novo podobo. jani sončni legi.« Nekdanji partijski funkcionar, ki zdaj skrbi za obnavljanje grajske kapele in za so »Spali«, so pač zato, ker so menili, da jim ni treba delati še večje zmenšnjave. Občino bomo imeli, ker jo moramo imeti, so si mislili. »V Avstro-Ogrski je bil tukaj tudi sodnijski center,« s pogledom postrani pripoveduje Berden. »Za časa, ko je bil soboški predsednik sodišča Podlesek, so za manjše sodne reči ljudi je mogoče v enem samem pogledu našteti štiri gostilne. Arhitektura trška, en od hiš ima celo nekak lesen tin, lesen balkon, kot v kakem gorskem kraju. Pročelje fotografove hiše se spogleduje s cerkvenim portalom. Kamnito ozadje iz tufa povzorča, da je zvočnost pod grajskim hribom skorajda alpska. To je drugačna slišnost, vse do pokopališča nad dolino se jasno sliši zabadanje vil in vlačenje nekakšne grebljice po dnu prikolice. Glasovi mesteca. v katerem lahko ob mirnem vremenu vsakdo, ki pozna razporeditev hiš in njihovih dejavnosti, ugotovi, kako teče življenje, kaj delajo sosedje. Tudi žuborenje potoka se sliši. V umetnem tolmunu pod cerkvijo se vanj žal izceja odtočna Zdramljena Kuzma, ki je bila nekoč Kuzdoblanje Zgodovina je pač zanimiva. Seveda ne drži, da se iz nje ne bi mogli ničesar naučiti. To bi se že dalo, samo da ljudje topo-gledno nismo učljiva bitja. Zadeva je povezano z vprašanjem o ponovljivosti: če se zgodovina ponavja, bi sc dalo iz nje kaj naučiti. Dobesedno vzeto bi to pomenilo, da bi se iz Cezarjeve zgodbe lahko kaj naučili samo potem, če bi on sam vstal od mrtvih in še enkrat, po 1 El 'M - * i Jv Jeno vas in občino obenem. Saj raje tekmujejo v tem, kdo se bo bolje znašel. To bi jih našlep^-rilo, imeli hi me za šlevo in dolgočasneža, toda potem bi st z enim ali dvema pomeril v pitju. Prej bi treniral in seveda ~ ■ da bi ostal na možnosti, k zmagal. Tako bix nogah in pri, po -- rahlo načeti prepričevtdm^ rahlo načeti prepo^'^’--sobnosti bi jim potem naprej ....... m te rrrr val o blagem turizmu in te tat, , Nakar bi se po razgretem pos^' | tistih oserne^' , voru zastrmeli v tistih oseim^ set ali koliko različnih nabojev točilno mizo, h ob vsakem prt-UKo zarožlja aentr i so nad vratipnvr- na polici za poslušali, kako tisku na kljuko Z‘ zvončkov, ki so zani nanjo. Najbrž bo Kobilje, zaw svojstvene zgodovine in 'n pa zato, ker je med najiaaai' Simi slovenskimi občinami, postalo kraj v tej državi, v kaB; rem se bo pred vsakokratnua' volitvami merila politična razporeditev sil. Tak krokozmos, ki se vTnrni za vso državo« mah 11* po vzorcu za vso —-nastane med ljudmi pregledni skupnosti-kako kakor Kobilje- zavoljo s kote; raz- . Tako ne- Tačas je tako, da so se jj^ Grada odselili občinotvorm^ Tako kakor nekor Kuzme Slaviči. Kuzma je " ..........' na sedež občine, ni P gjoviflO I 1 Ik »j ! u si tti ta b ki tal Ul StV tOl C» lil 5" jih !«t Pm Pts siv, naj W Pl sedež oncine, m t-- , , veča. Tak je poduk zgo, . j (iid T-anletefl, j učiteljice. Zapleten more biti. Kuzma nekoč ni ‘koč m bila^ bil temveč Slaveča; medteta Grad že uveljavljen kraj z g ic vjidu z,t e NI"- .1 dom in tako dalje; koJ jj bil izgubila ime. karko ^laod temu razlog, si ga j® so te- temu raziug, a- ■ su -svetnika Kozme; P nove kla leta in je pr'^‘° "i lokalne samouprave. ■ |,rez hotela še enkrat °^en,bii?; impnA in soloh nepo ^gtj^ imena in sploh »spali' 1«. RO* j' on I® pri Gradu pa so . . izjavil državni pos za*® drugi adminisyato J j-p jju poslušali, kaj j!ra § . zemčani in so Jim občine, - Zakaj se j časa imenovala pgjjtvoP®! v obdobju po pa nam ni jasno. D J Maučeceve^ da je na Iviat.—-- . ^p- vidu Slovenske kr J i so Prekmurju ,- a pisana pod tem jg L Preproste vsakt^; gbij so take, da so da Kuzma vasi. Dol^Cf’ Kuzma vasi o> j, Dolič, Gornji ^la''® pjiVb Kovačeve!. Kovačeve!, . Kuzma, MatjaŠev . Radove!, Trdkova-, s Vidonci; da bo/S vidonci; oa .-a štel 16 članov; da G v Kuzmi, ki je bila nekoč Kuzdoblanje, šumoia mlinsko zapornico Damijan). Vsekakor je obstajala naselbina že pred nastankom kapele.« Zaloucha, kar je zgodovinsko ime za Kuzmo, se prvič omenja leta 1387. Kaj se je lahko zgodilo, da je kraj imel ime Slaveča, ki je pozneje dobil drug kraj oziroma celo dva druga kraja. Gornja in Dolnja Slaveča? Ali je zapisovalec nekaj pomešal ali pa so se Slaviči/ Slavici iz današnje Kuzme preselili v današnje Slaveče. In s seboj odnesli ime. Tako da Kuzmi ni ostalo drugega, kot da si sposodi ime od svetnika Kozme. Le kaj si jc ob tem mislil Damijan? I f I »i j manj gostiln, k' J po jjj« ’ jame en f'’ i trgu, kot Grad: s । splošen vtis ob 'jj) n jit , ob vseh drugih ob vseh da se to vidi že kuzemsko vaSko 2. >21.!: ki leži kakor na iiF^iS , J___________4. An ie rai’’ f Poj llo M “si Pisi iaii %o luč š Ps' »tar N 5? S s S’ S N ht hi S Ji' Vli drevored; da j® .i-aka tii^ niziran ah kanu č Uj tl cah preseva sve ,£ ^5^ cah preseva bi bilo za krasno, če občin’'^",|ii’J z’ u; fisti vasi mlel, na turizem .. ■ vodi' 5/ j S 17. novembra 1994 stran 7 I sociala, šolstvo, zdravstvo let varstveno delovnega centra Ljutomer (Njihova misel o življenju) v življenju ne smeš biti sam Seja vlade < So Isrečanja, ko iščeš med besedami, izbiraš, da bi izbral naj- Rse, ki • - - - - „ s vso njegovo razsežnost. Tehtaš med bese-znale pokazati vso naklonjenost do njih, a ne usmilje---- * v • • <_ •___1____ Hie a ** to ^reale pokazati vso naKionjenost uo iijiii, a ne usmuje-I ! le * to opisale njihovo delo in življenje, ne da bi ga okrasili • ali lažnimi okraski, da bi bralci zaznali «®D L'’^®*^dan, ki še zdaleč ni zapolnjen le s smehom in radostjo, sj bidi z razočaranji in bolečino, kateremu je blizu rek, ki so Jtja, I o ■ v svojih delovnih prostorih: Če upanje predolgo e skisa. Izbiraš besede za te, ki delajo z njimi, se razdajajo *^Iiio z njimi. Kajti življenje varovancev in njih se ■ ob 'k* ^®dalje bolj prepleta. To namreč ni zaposlitev, da ličnic delovnika lahko zaprli predalnike in naredili ostro Ij^. *ned službo in življenjem. Njihovi varovanci so namreč i '•^osti*'« vedo pretvarjati, niti prikriti bolečine ali j • Svoje življenje podajajo kot na dlani. iaaje J L “‘ccanje z varovanci var-delovnega centra iz Lju-deluje v osnovni šoli . ucu ki ’ Sa ‘ kih. je bilo eno ta- ‘ j čemu bi izbirali be-! iiL ’ So rP5ni?^nA fiofA Vi ih ’3ltli, — so resnične tiste, ki so Povedali včasih tudi pride do kratkega stika, a se pogovorimo, pa je spet vse dobro. Tukaj smo ljudje z različnimi motnjami. Sam sem razočaran, če izvem kaj žalostnega, če me k / - vT? s venem I P^^ebnih trenutkih in I . "n Da ___ centru, morda PoJitjiiP® ®’'e2anjih skupnih v ^š^ ^°rda't ^''^o pripovedovali. *®di o uspehih na igrah - olimpiade in še čem, sOVorili so predvsem vsak Mor, o >in svojem življenju. Za-Članek ' ^ik '^’®pek naj bo kot mo-'lodb. "^toovih rad življenjskih ce ne Z nekom, ki Vas zanima moja Pa'Jka 1 tol 'n pol sem šel na Staro pot. Bilo je težko. kdo prizadane z žal besedo, ki ne sodi med ljudi. Slabe stvari Stik S Svetom S CB- pač skušam čim prej pozabiti in «05^310 se ^ominjati samo lepih. ” J ^ominjati samo lepih. Ce imaš dekle, potem si ra- zočaran. Saj nisem razočaran nad dekletom, saj sva se midva dobro razumela in si nisva nikoli rekla žal besede. Človeka boli, če ne more biti z nekom, ki ga ima rad. Jas sem napisal pismo njej, ona meni, pa sva ostala prijatelja. Rekla je, da nima smisla, če nisva dovolj skupaj. Nisem razočaran zaradi nje, ampak nasploh. Ona me ni razočarala, upam, da tudi jaz nje ne.« ( Janko Budja) O hčerki in sinu »Stara sem šestintrideset let, M imam hčerko, ki hodi v drugi 1, grkln \z KAnrcVn 91nbntn .........™ letnik v šolo v Mursko Soboto, in sina, ki je na tej šoli. Doma k j i/ ’ 'fc , v 1 4 za cere- Sem invalid. Nem tol do sedmega leta, Prva placa I j venskem in jezikri- lai ni % 2l! bo pogoj za pddodd«* _ * Avtoceste kot kulturni izziv je naslednji projekt, ki so se ga lotili Gabrijelčič, Lenassi in Vilhar. Zapisali so, da je pogled iz avtoceste lahko dramatična igra prostora in gibanja, svetlobe in teksture v novem regionalnem merilu, pestrost prostorske kompozicije z orientacijskimi točkami v ozadju pa hkrati ohranja budnost šo-feija. Ali se niso nekoliko pozno spomnili na sodelovanje pri gradnji avtocest - devet odsekov se že gradi? Peter Gabrijelčič je odgovoril: »Ne, kajti v principu je tako: cesta je tehnično telo in rabi temu, da transportiraš blago Z enega na drugi konec čim hitreje. Da bi zmanjšali ta čas, so v Borovnici naredili vse tiste viadukte, zato so tudi pri Babi naredili predor, samo da so vti-stem ovinku pridobili nekaj sekund. Hočem povedati, da je logika transporta takšna, da stroški niso pomembni, samo da se ta čas skrajša. Vendar pa tu nastopajo različni konflikti, ki jih je potrebno rešiti, ti pa so lahko psihološki, vizualni... Če J oziroma hitro spreminjanje sistemskih rešitev v vzgoji in izobraževanju ni zaželjeno, pa so prinesla devetdeseta leta toliko novosti v naši družbi, da le-te kar same od sebe kličejo po spremembah tudi na tem področju. Zdaj je namreč marsikaj drugače, kot je bilo do osamosvojitve Slovenije. Pa ni samo to razlog, ki terja prenovo našega vzgojno-izobraže-valnega sistema, ampak je po- trebno. Zakon o vrtcih bo to vrzel odpravil ali vsaj bistveno izboljšal, oziroma odpravil nekatere nejasnosti. Tako je, na primer, določeno, da poteka predšolska vzgoja v vrtcih v dveh starostnih obdobjih. V prvo bodo zajeti otroci v starosti od 1 do 3 let, v drugo pa otroci od 3 do 6 let. Število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati 12, v drugem pa 22 otrok. Vr- trebno vpeljati novosti, ki jih tec lahko izvaja dnevne (traja- prinašajo nove izkušnje, novi časi ... Pri gradnji avtocest v Sloveniji, ki se gradijo za nekaj generacij Slovencev in potrebe vsega sveta, bi morali nujno sodelovati urbanistični oblikovalci, krajinski arhitekti, arhitekti in likovni umetniki, je prepričan prof. Peter Gabi^el-čič, predstojnik FAGG, Šole za arhitekturo. inženirji niso pripravljeni sprejeti tega dejstva, da morajo pri gradnji avtocest sodelovati tudi oblikovalci in arhitekti, kr pač še niso dovolj kulturno osveščeni, jih bo v to prisili »splošni kulturni tonus«. Sicer pa tudi od livarja ne moreš pričakovati, da bo razmišljal o konceptu neke plastike, kipar pa lahko celo v njegovi napaki, ki nastane naključno, vidi izziv.« V severovzhodni Sloveniji doslej še nismo imeli izkušenj s hitrimi cestami ali avtocestami. Čeprav se ljudje veselijo hitrejše povezave s centrom in razbremenitve drugih prometnic, pa jih je hkrati tudi strah: avtocesta se bo kot velik in neodpravljiv tujek zarezala v njihovo neokrnjeno in občutljivo krajino. Avtocesta bo za vse večne čase zaznamovala Če imajo daši vladni moige vsaj kanček občutka za lepo in dobro, bi morali podpreti predlog Petra Gabrijelčiča, predstojnika FAGG, Šole za arhitekturo, akademskega kipaija Janeza Lenassija in Matije Vilhaija (Družba za raziskave v cestni in prometni stroki) in dokazati, da razumejo gradnjo avtocest v Sloveniji ne le kot rešitev mednarodnega in notranjega prometa, temveč tudi kot kulturni izziv. Vlogo humanista - umetnika, ki je v preteklosti oblikoval kompleksna umetniška dela (gradnja velikih katedral, poslikave cerkva), lahko ponovno pride do izraza in poveže poleg tehničnih strok (ki že sodelujejo) tudi urbanistične oblikov^ce, krajinske arhitekte, arhitekte in likovne umetnike. V zgodovinske knjige ne bodo prišli le graditelji in ustvarjalci, ampak tudi vlada, ki je takšen projekt avtoceste ali mostov naročila (dovolila). Avtoceste, ki so tako kot vse druge veqe gradnje doslej pomenile le degradacijo prostora in uničenje okolja kot nujno posledico razvoja, bodo imele veqo veljavo, saj bodo narejene z občutkom za lepo in bodo poleg svoje razvojne in transportne funkcije postale tudi predmet umetniškega užitka. Ali vsaj; s pomogo umetnikov, oblikovalcev in krajinarjev ljudje avtocest ne bi čutili kot tujek v pokrajini. Trije sveti, šolske uprave, veqa avtonomija ... Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je pravzaprav star šele dobra tri leta, tako da je na prvi pogled nekoliko presenetljivo, da ga je že treba prenoviti. Toda pokazalo se je, da s(m)o v želji po hitrem in vsesplošnem spreminjanju - potem ko smo se ločili od Socialistične federativne republike Jugoslavije in stopili po poti samostojne slovenske države - storili nekatere korake, ki niso bili dovolj pretehtani. Tako se je medtem pokazalo, da bi bilo bolje namesto enega imeti tri strokovne svete za vzgojo in izobraževanje (kot samostojne organe pri Vladi Republike Slovenije), in to: Svet RS za splošno izobraževanje. Svet RS za poklicno izobraževanje in Svet RS za izobraževanje odraslih. Druga večja novost so predvidene šolske uprave (tudi v Murski Soboti za Pomuije), s čimer bo dosežena večja decentralizacija šolske oblasti. Omenjeni zakon posebej opredeljuje tudi avtononomijo šolskega prostora. Tako je v vrtcu oziroma šoli prepovedano delovanje političnih strank in njihovih podmladkov, poleg tega pa ni dovoljena konfesionalna dejavnost, to je dejavnost, povezana z izpovedovanjem ver- nje od 6 do 9 ur) in poldneve programe (od 4 do 6 ur), v obeh primerih pa morata biti navzoča vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja, in sicer v prvi starostni skupini vsaj 6, pri drugi pa vsaj 4 ure dnevno. Kaj vse bodo v vrtcu delali in kakšne bodo njihove metode, bodo morali predstaviti staršem V posebni publikaciji. Eno od najpomembnejših načel pri delu vrtcev bo pravica do izbire in drugačnosti. razredu bo prav tako poučeval učitelj razrednega pouka, razen tujega jezika in vzgojnih predmetov, kjer se bodo za največ 4 ure tedensko vključevali učitelji predmetnega pouka, enako bo v 5. razredu, kjer se bodo vključevali učitelji predmetnega pouka za največ 6 ur tedensko. V 6. razredu bodo poučevali učitelji razrednega ali predmetnega pouka, v 3. triadi pa le učitelji predmetnega pouka. Ob koncu 7. razreda se bodo morali učenci odločiti za lažjo ali težjo raven zahtevnosti pouka pri matematiki in tujem jeziku, morda pa tudi pri maternem jeziku. Nekaj posebnega bo preveijanje, ocenjevanje in napredovanje učencev. V prvem obdobju bodo učenci dobili le opisne ocene in vsi naj bi nadaljevali šolanje v drugi triadi, razen če bi starši zahtevali drugače ali pa iz kakšnih drugih objektivnih razlogov. V 4., 5. in 6. razredu bo učenčevo znanje pri vseh predmetih ocenjeno številčno in opisno, v 3. triadi pa le številčno. Ob koncu vsake triade bo obvezno preverjanje znanja z enakimi preizkusnimi nalogami ža vse osnovnošolce v Sloveniji, in sicer v 1. triadi iz maternega jezika in matema- izobrazbe. PredmetniK ■ imeti največ 30 šolah sme imen uaj.~-tedensko brez športne vzgej^' obseg vseh oblik izobraževal; nega dela pa ne sme piasep" 36 ur tedensko. Znanje f se preverja in ocenjuje .iedi]^>‘?^ in 1 Ml it: ustno ali z vajanU' skimi nalogami ozi - , iz- delki, nastopi in na dmg čine. Učitelj dijako*" ®vanju sodelovanje po „jazfla' sooejovanje , Preverjanja in ocenjevanji Bi"' Bja, dijak pa mora biti ss^ni' njen z oceno. To je ne^i<^ ki smo jih povzeli iz ® gimnazijah in splošnih srednjih šolah. stroko^" po- Slovenske gorice. Mursko polje in prekmursko ravnico. »Kot stroka poskušamo ponovno pridobiti zaupanje ljudi,« je o nezaupanju in strahu ljudi povedal Gabrijelčič, »če si nekim ljudem obljubil, da čez neki most ne bodo divjali 100 kilometrov na uro, ampak se bodo vozili le 30 kilometrov na uro, poskušaš to z nekimi oblikovnimi elementi doseči. In ljudje začnejo verjeti, da stroka to zna narediti. Če bi tukaj prišlo do spoja med tehniko in oblikovanjem, sem prepričan, da bi lahko izpolnili pričakovanja ljudi, da ta cesta ne bo neki grozoviti tujek, ampak da se na neki način udomači v prostoru. Jaz osebno sem globoko prepričan, da smo i’ stroki to sposobni narediti in tudi uresničiti. Ukvarjam se tudi s krajinsko arhitekturo, vendar le toliko, da poskušam razumeti kontekst svoje arhitekture v krajini. Tako učim tudi študente. Gre za oblikovanje širše zavesti, da si ti v nekem prostoru, da s svojim posegom nisi popolnoma avtonomen. Na primer Prekmurje - V ravnini je zelo hitro neki element mon umentalen, velikost 5 metrov je tam že prava gora, na Gorenjskem pa bi bil absurd konkurirati naravi. Potrebno je tudi prilagajati materiale krajini, na Krasu kamen, na Gorenjskem les, na prekmurski ravnici opeka. To je že stara izkušnja avstrijskih železnic ob gradnji Južne železnice pred več kot sto leti. Njihove železniške postaje so regionalno obarvane - kamnite na Krasu, na Gorenjskem kamen in les, gor pa opeka. Skozi te elemente si lahko slutil regijo. Saj to ne pomeni, da pa bomo zdaj drugače tlakovali ceste, ampak želimo dati s temi finimi diskretnimi asociacijami človeku občutek identitete.« BERNARDA B.PECEK "z. Poklicno in - . y j,-braževanje pa je ptedvi; sebnem zakonu. fC- jn deva nižje bodo izvajale letne programe, vanj bo lahko vpisal vsakoO' j končal osnovno šoi« ^pvez-izpolnil osnovnošolss pO; klicne šole bodo 1® ^po p®' pogodbo. /X godbo pa bodo že vi. letniku tisti diJ^ bodo vpisali na Šolo z končano devetletko- ci«, bodo postali torej pjj uče njihov naziv pa . pe , nec v učnem razme j y po bodo lahko delovale djetjih oziroma drfg^jira dih. Izobraževanje te^ poklicne profile pa Vaflje® Prednji poklicni bo lahko vpisal v 5fl lešno končal os poj nižjo poklicno ,a, Ifli' -'--ntraj^oSl a letne programe nost. učno v uspešno ali ževanje bo Šolo I »e i b ! ««1 ’ '6 l«lli ' 1] •M «0 M •kh .V ®lio !kr Hm šoi litre *!e S kgn S *(m ktla C s % s S •to Is S i zevanje oo pa tudi do 4 let g lahko ustrezno skra ’ ki bodo prej kon sf® ' klicno šolo. Nadg po f J .Ho nip. noklicne šole ■ (,0 j n,, Verjetno še najbolj korenite spremembe pa predvideva Zakon o osnovni šoli. Če bo ob- skega prepričanja. Zakon na veljal tudi 3. člen tega zakona, novo opredeljuje možnost potem bo trajalo obvezno os- tike, ob koncu 2. triade poleg teh dveh predmetov še iz tujega jezika, ob koncu 3. triade pa še iz dveh drugih obveznih ustanavljanja in financiranje zasebnih vrtcev in šol. Gre to- novnošolsko izobraževanje predmetov (eden naravo- 9 let. Obvezni program bo za-rej tudi za pravico do vzgoje in jemal obvezne predmete (ma- izobraževanja na domu, imenovanje (tudi razrešitev) ravnatelja javnega vzgojno- izobraževalnega zavoda pa naj bi bilo po novem zaupano svetu zavoda v soglasju z ministrom za šolstvo in šport. Svet zavoda pa si bo moral pred tem pridobiti mnenjfe vzgojiteljskega ozi- terni jezik, tuji jezik, zgodo- vino. zemljepis, etiko in družbo, športno vzgojo, tehnično vzgojo in gospodinjstvo), izbirne predmete (družbo-slovno-humanistični in naravo-slovno-tehnični sklop) in ure oddelčne skupnosti (razredni- ške ure). Razširjeni program roma učiteljskega zbora, in to pa obsega podaljšano bivanje, s tajnim glasovanjem. Po zdaj dodatni pouk, dopolnilni pouk veljavnih predpisih teče postopek na podoben način, le da izrekajo soglasje zbori občinskih skupščin, pri čemer največkrat prevladujejo politični, ne pa strokovni razlogi. Pravica do izbire in drugačnosti Predšolska vzgoja je bila doslej še najmanj zakonsko ure- ln interesne dejavnosti. Kot je že zapisano, bo trajalo osnovnošolsko izobraževanje 9 let in se bo delilo na tri obdobja: od 1. do 3. razreda (prva triada), od 4. do 6. razreda (2. triada) in od 7. do 9. razreda (3. triada). V prvi triadi bodo poučevali učitelji razrednega pouka (v 1. razredu celo dva, oziroma bo enega lahko zamenjal vzgojitelj predšolskih otrok), v 4. slovni, drugi družboslovni). Ponavljanja zaradi negativnih ocen naj ne bi bilo tudi v 2. triadi, v 3. triadi pa bodo uvedeni popravni izpiti, in kdor jih ne bo opravil, bo ponavljal razred ali bo obiskoval šolo še 10. leto, če se mu bo to zgodilo v 9. razredu. To pa čaka tudi tiste, ki ne bodo uspešno opravili zaključnega preverjanja znanja (male mature). Pa še to: učenci bodo začeli obiskovati osnovno šolo s 6. letom, tako da ne bo več sedanje male šole v vrtcu. V splošnih srednjih šolah bodo dijaki Kdor se bo po končani osnovni šoli vpisal v gimnazijo ali drugo splošno srednjo šolo, bo imel naziv (status) dijak. Ob koncu 4-letnega izobraževanja bodo vsi opravljali maturo, ki p § b« nje poklicne šou klicno-tehniška so j, vajala ptogram« „jeiie G izobraževanja, pravi na eksterni tod' p (poklicno seganiu višje pta ■ noP m seganju višje Iti A S c S ravm pa leuicf...- - IP se -iie izobrazbe. Je s neposredno ^ifllj, s srednjo poklicn ^pajt , ikn traiale 5 poSe^juj« tud' .jj, 0000 oeiovaiv jflljji strokovne in teh ,^(,11' pa teoretične lahko tako trajale -3-1-2 oziroma 4 + bodo delovale katerih si __ srednjo strokovno (postali bodo tohn>kib^ ževanje pa bo trajalof lj si^v S let. Predvidena pa ' —“‘-»t« šol®' s nja) mojstrska __1-^^, t: (31* Ji r. za v nadgradnjo g,,5 -J ffednji poklicni ^nju), tisti, ki se booo j L, ^nnjo, pa bodo Praviloma tudi /M prakso. V tej šoli si 33^'« pridobili naziv ffe v omenjeni zakon pa jLjh vKie M /ni' tečaju), tisti čene tudi višje »-ki bodo trajale 2 lej's*; ženci pa bodo denta, čeprav ne bo atbPj, vorzitetne ”.stanova^-^i^ leti;, "»‘Z bodo te šole vsem poglobljen' j nega poklicnega fi-oiied? Nova šolska z 1 bi bila sprejntn i hodnje leto, { začeli >z:va)ati fo!’ j skem letu I ■ poskusnega mieno s Šolsk' -Mai, sl > tek poskusnega leta' S0> , sklenjeno s Solsk' ji 2000. Gre torej za . kakršno naj bi ' letju. i ^^njk^^novembra 1994 stran 9 1 I ) ) 1 I ) i t t ) ) ) I kmetijska panorama ^^zadovoljni razlaščenci Predstavnikov vlade pa ni bilo ^''orana doma kulture je bila v nedeljo pre-™ W sprejela vse, ki so prišli opozorit odgovorne na JJ^časno uresničevanje zakona o denacionalizaciji. Ker pa se skoraj štiriumi razpravi ni šlo tudi brez predvolil- i L^^^^stavnikov 1’iiienta vlade in par- ni h‘i ’* prleško prestolnico Zato pa so udeležen- cem dal/ ^'^tirovanja združenja ^ncev severovzhodne Slo- ra- venije poslali pismeno sporočilo. V njem med drugim piše, da je na pobudo ministrstva za kmetijstvo vlada obravnavala in tudi že sprejela zahtevo ra- zlaščencev, da ne pride do obvezne razlage 72. Člena o denacionalizaciji, po kateri naj ne bi imeli pravice do odškodnine razlaščenci, ki so za nacionalizirano premoženje prejeli odškodnino. Ta predlog čaka zdaj na obravnavo v državnem zboru. tančno ne vedo, s čim pravzaprav razpolagajo. Sprejet je bil tudi predlog razlaščencev iz gornjeradgonske občine, naj bi tisti, ki so jim bile nacionalizirane viničarske hiše, dobili od zemljiškega sklada nadomestna zemljišča v vrednosti te hiše. Razlaščenci l I l I i I Voluhar - huda nadloga Polnil 20 cm in jimo tudi rastline, ki odbijajo volu-i( - ... do 180 aramov. Zani harja, npr.: mleček vrste E. ENT- do 180 gramov. Zanj 10 cm dolg rep, ki i(| ® sredine trupa. Kožuš-tttl« ^k®raj temno ijav, spodaj ”v. Ima majhna, v dlaki idbjj ušesca. Sprednji "fobli • segajo iz ust, so "“litin '*®“ehno rastejo kot i"!* od traja 3-4 tedne ter septembra tri do Biličev v* “■ J.- “ ' ' lin dn I, ** dozorijo že % Eoa samica ima torej * *P«ln”~a skupaj do potomci pa ^kokotlasto gnezdo, ■ ■ — popolnoma enem gnezdu je 2-0 mladičev, skupaj tm, globoko 20-40 cm površino. Naredi po- ’*'«(linT4 rovih z 8-10 * finali tastlinske ostanke, Stili ostanke žuželk. S svo-ostrimi glodalci pov-p®®’ ostre in dokaj široke Jk Vrtninah večinoma obje (ttliiie korene ali gomolje. ^toeiDo^^^nejo in jih zlahka po-Zemlip tZpliir/-, aVnHr, ostrimi glodalci pov- Zemlje. Veliko škodo "uon * sadovnjakih, po-k 'aladih drevesih, kjer ob-kjjj’^r®'’>nice in korenine sad-pa tudi spodnji del de-ilonij?.arja zatiramo jeseni, Suta poleti- Večinoma ga le iic pa uiii-najlažje zatiramo K^Vnin,- J uajiazjc zaiiiaiuu pHi,,ii ' sovražniki: podlasico, lisico, ježom. Vo- ir,!!’/ —10 s pastjo v obliki lUlilijj’^trupljenimi vabami ali (i, iz bencinskega mo-^ie-f plini). Kemično zati- PHOSTOKIN, PO-patrone ARREX, MAfpi; CINKFOSFID MA-'tiit,i?-WKpoSFlD PRAH (oba ®'ovanjem), s postopnim hMea®™ P® zatiramo voluharja kemičnimi ’ ‘ MA?:.,; Mij klAMAK, FACIRON rH tn^NCENTRAT, FACI- s? 'Načini zatiranja volu-1 Volnharia niVoVrtf pripravki: MAMAK, FACI- KONCEN- QUICK, RA- in RATOX MA- j >,i'',y?'“haija nikakor ne S®”'*' z našega vrta, po- V * Itot vrta posa- »C 'jambor, ki je odlična po-In tako "aj-njegove rove, v ka-^!lev Z"*® vabe, pasti. Ce vo-n "‘^krijemo, ga takoj V^""“ra prepiha. Pasti ° ttotikati z rokami, ker Pasti oster vonj in se bo ^8nil. V vrtu lahko go- V Vsak .četrtek cestnik ♦ I 5 s HYRUŠ, medeno deteljo, pasji jezik ali cesarski tulipan. Nekateri se pred voluharjem branijo s česnom, ki ga posadijo 3 cm globoko v krogu z razmakom 10-15 cm ali pripravkom iz česnovih strokov. Narezan česen prelijemo z vodo, pustimo stati 3^ dni. precedimo in poškropimo rove. Podobno uporabljamo tudi bezgovo listje in cvetove. namočene v vodi 10-14 dni. Voluharja odganjajo tudi brinove vejice, ki jih zakopljemo v zemljo oziroma rove. Nekateri uporabljajo strašilo za voluharja, to je do polovice v zemljo zakopana steklenica. ki daje zaradi vetra posebne zvoke, ki ga plašijo. Voluharja se zelo uspešno ubranimo. če sadimo čebulnice, go-moljnice, sadno drevje in druge trajnice v žične mreže, ki ostanejo v tleh tako dolgo, dokler ne razpadejo. Simona Potočnik, kmet. inž. rasti, proizv. V posebni resoluciji, ki so jo sprejeli, naslovili pa so jo na predsednika države, državni zbor, vlado in predsednika ustavnega sodišča, so zapisali, da zahtevajo, da se pospeši izvajanje zakona o denacionalizaciji. Zakon naj se ne spreminja, ampak končno realizira. Pri tem je potrebno upoštevati zakonske roke tako v občinskih upravnih organih kot odgovornih ministrstvih. Zahtevajo predvsem vračilo zemlje in drugega odvzetega premoženja v naravi, kot to določa zakon. Za tiste nacionalizirane površine, ki jih po zakonu ni mogoče vrniti v naravi, pa naj bi sklad kmetijskih zemljišč zagotovil nadomestna zemljišča. Vsi podatki kažejo, da je teh zemljišč v severovzhodni Sloveniji dovolj. (V svojem sporočilu se ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za pravosodje izgovarjata na neurejenost zemljiškega katastra potem, ko je bil pretežni del kmetijskih površin podržavljen in na probleme, ki bi nastali, ker na- zahtevajo tudi moratorij na prodajo zemljišč, s katerimi razpolaga občina, in odgovornost tistih, ki zavirajo denacionalizacijo. Slovenska vlada naj končno ustanovi državno agencijo za denacionalizacijo. Udeleženci zborovanja so obsodili tudi odnos slovenskih politikov, ker niso prišli v Ljutomer. Kot izraz svoje dobre volje pa bodo sprejeli ponujeno možnost pogovora s predstavniki ministrstva za kmetijstvo in vlade v Ljubljani. Če pa se stvari ne bodo razvijale tako, kot si želijo, bodo poskr- beli za internacionalizacijo tega vprašanja, tako da bodo sklicali tiskovne konference v tujih državah. Do 1. marca naslednjega leta pa lahko uresničijo tudi grožnjo, da bodo preorali njive, za katere menijo, da jim pripadajo. Grožnje v nedeljo niso uresničili tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer, saj je bila zaradi obilnih padavin zemlja za oranje premehka. Silva E6ry Biološki dodatki za knno Za potrebe žvinorejske proizvodnje so na trgu različni dodatki za uporabi za svoje vzdrževanje in preluano živali, ki naj bi izboljšali prirast in izkoristek krme ter zmanjšali proizvodnjo. Pri razgradnji 'posa- število obolenj pri živalih. Zaželjeno je, da rejec živali pozna vrste -----....... bioloških krmnih dodatkov, njihove dobre lastnosti in pomanjkljivosti. Komercialne preparate, ki jih proizvajajo različne domače in tuje firme pod različnimi imeni, lahko razdelimo v tri skupine: - nutritivni antibiotiki - probiotiki - encimski dodatki h krmi meznih hranilnih snovi sodelujejo RAZLIČNI encimi (amilaze, pro- teaze. celulaze, beta gluko- naze...). Te kot dodatek krmi uporabimo, ko krmilo vsebuje hranilne snovi, ki jih telo ne more samo razgraditi, ker ne proizvaja ustreznih encimov ali ker je proizvodnja encimov zaradi stresnih de- NUTRITIVNE ANTIBIOTIKE kroflore (L. acidophilus, L. casei, L. helveticus, Enterococcus facec- javnikov zmanjšana. dodajamo krmi z namenom, da v črevesju živali uničimo patogeno mikrofloro (škodljive mikroorganizme), ki konkurirajo koristnim prebivalcem črevesja, potrebnim za dobro izkoriščanje krme, hkrati pa preprečujejo nastanek bolezni, ki jih patogeni mikroorganizmi lahko povzročijo. Da se antibiotik lahko-uporablja kol nutritivni (prehranski) antibiotik, ne sme negativno vplivati na normalno čre» cium...) ali kulture kvasovk. Živalski mladiči v naravnem okolju dobijo potrebno mikrofloro Vzemimo za zgled žito, ki kot glavni vir energije za prašiče in perutnino vsebuje večjo količino neš-krobnih polisaharidov. Perutnina jih ne more razgraditi, prašič pa le deloma. Nerazgrajeni neškrobni polisaharidi pa zelo dobro vežejo vodo in tako naredijo črevesno vsebino viskozno. Povečana viskoznost v črevesju zmanjša izkoristek vesno mikrofloro, ne sme imeti večjega medicinskega pomena, mora se slabo resorbirati iz čre- , vesja (tako da ni ostankov v mesu, mleku in jajcih) in uporablja se lahko samo pri mladih živalih do določene starosti. V skupino nutri-tivnih antibiotikov prištevamo cink in mangan bacitracin, lilozin, ni-trovicin ter nekatere druge in jih označimo kot BIOSTIMULA-TORJE. Trend, ki ga zahtevajo tudi , porabniki je zmanjševanje uporabe antibiotikov v živinoreji. označimo PROBIOTIKI so živi mikrobni dodatki krmi, ki v črevesju vzpo- UUUdlM A.11111, z— • - - Stavijo zaželjeno mikrofloro. Z na-____________________nrp.nre- selitvijo črevesne sluznice prepre- dClllVtJM Vlv.vu._... čijo, da bi se tam razbohotila patogena-mikroflora, s svojim metabo-limnm izholišuiejo izkotiščanje lizmom izboljšujejo llZlllVlll J-,1 krme in stimulirajo obrambne me- hanizme telesa. Probiotični preparati vsebujejo eno jemo ali več vrst bakterij, ki so z iz-Lactobacilus bulgaricus in thermophilus, ki sta m Streptococcus 1______, startarski mlečni kulturi za jogurt, sestavni del normalne črevesne mi- V2TMJA/A ni 2A gUPAšJA. ftBČUie ' B k v tudi drugih hranilnih snovi, blato arJ Ir. 1________ K It 1 Bakterije Lactobacillus acidophilus na sluznici črevesja (elektronski mikroskop) od matere in iz okolja. V intenzivni proizvodnji so mladiči s starši le kratek čas, okolje, v katerem ži- vijo, pa vsebuje dosti patogenih mikroorganizmov. Zato v tej staro- živali pa je bolj tekoče, kar povečuje vlažnost nastilja, povečuje ko-lidno gnojevke, živali so bolj blatne, poslabša pa se tudi zoohigi-ena v hlevu. V praksi uporabljamo posamezne encime ali mešanice encimov. Ker so v posameznih krmilih različne surovine, ki za razgradnjo zahtevajo različne encime, je enostavneje uporabljati mešanice encimov. Uspešnost uporabe encimov je odvisna od: - starosti živali, saj s starostjo učinek dodanih encimov praviloma slabi, tako da so pri prašičih opazni bolnih odraslih živalih, v času ugodni rezultati uporabe encimov " - • ■ •• do starosti petih tednov sti priporočamo uporabo probioti-kov. Ti ugodno delujejo tudi pri okrevanja in med uporabo zdravil - količine in topnosti neškrob- ter po njej , ki škoduje koristnim črevesnim prebivalcem (uporaba nih polisaharidov v žitih nekaterih antibiotikov in kemote-rape vtikov). ENCIMSKI DODATKI se upo- - pravilne izbire in koncentracije encimov - razmerja žit v krmilih Herbicidni poskusi v koruzi v letu 1994 so pri Kmetijski svetovalni službi za Pomuije opravili veliko sortnih in pesticidnih poskusov v različnih poljščinah: - ozimnih in jarih žitih - koruzi - krompiiju - sladkorni pesi - lucerni - sudanski travi in sirku in na travniških površinah. Gre seveda za demonstracijske makro poskuse, ki so bili z izjemo treh vsi opravljeni pri kmetih, na obmoqu celotnega Pomuija (občine M. Sobota, Lendava, G. Radgona in Ljutomer) pod nadzorstvom svetovalne službe. Tak način opravljanja različnih poskusov na različnih lokacijah je zelo primeren, saj pridejo bolj do izraza heterogenost kmetijskih zemljišč (pojavljanje plevelov, škodljivcev in bolezni), odstopanja v podnebnih razmerah in razne druge pomanjkljivosti, ki so lahko dostikrat v praksi zelo pomembne. Na tak način razne novosti tudi hitro pridejo do neposrednega porabnika, pa tudi svetovalci si pridobivajo dragocene izkušnje, ki jih lahko med seboj izmenjajo, analizirajo in koristno uporabijo pri svojem delu. Namen poskusa Koruza je poljščina, ki je predvsem vključena v kolobar na njivskih površinah, na usmerjenih kmetijah, in to kar 50 do ^%. Rabi v glavnem za prehrano govedi in prašičev, nekaj pa se je pojavi tudi kot tržni presežek. Glede na tako visok delež koruze v njivskem kolobarju je tudi glavna skrb vseh pridelovalcev za čim boljše pridelke. Veliko preglavic povzročajo prav pleveli, posebni problem pa so trajni pleveli, med katere spada tudi plazeča se pirnica (Agropirum repens). Zato smo se v KSS odločili za poskus, kjer smo preskušali delovanje treh različnih pripravkov na pirnico. To so pripravki Tarot, Motivell in Tell. Poskus smo izvedli na kmetiji Alojza Gomboca v Gerlin-cih, ki je dobil v najem njivo, zelo zapleveljeno z omenjenim plevelom. Kmetija leži na hribovitem območju Goričkega, usmerjena je v kombinirano govedorejsko proizvodnjo (60 glav goveje živine), koruza pa predstavlja 80% deleža v kolobarju (10,5ha). Izvedba poskusa Omenjeno njivo smo razdelili na tri parcele in na vsaki plevel zatirali z drugačnim sredstvom. Osnovnega škropljenja nismo opravili, ker je bil cilj tudi ugotovitev! kako omenjena sredstva delujejo poleg pirnice še na druge plevele. Vsem smo dodali pripadajoča močila za boljše delovanje pripravka. S Tarotom in Motivelom smo zatirali v dveh aplikacijah, Tell pa smo uporabili ob enkratni aplikaciji. L split: TAROT30gr/ha -F PINO VIT 0,1 % koncentrat. MOTIVELL 0,7I/ha + CITOWETT 0,21/ha To je bilo opravljeno 16. 5. 1994, ko je imela koruza tri liste, pirnica pa nekje 3 do 4 liste. 2. Split: TA.ROT 30gr/ha -F PINOVIT 0,1 %y koncentrat. MOTIVELL 0,5 Lha -F CITOWETT 0,21/ha To je bilo opravljeno 1. 6. 1994, ko je imela koruza 6 do 7 listov. 3. TELL smo uporabili v enkratni dozi 40gr/ha -F EXTRA-VON 300ml/ha, in sicer 21. 5. 1994, ko je imela koruza 4 liste, pirnica pa prav tako 4 liste. Na vsaki poskusni parceli smo pustili neškropljene površine 2 X 2m. Rezultati poskusa že po prvem škropljenju sredstev Tarot in Motivell je bilo po 8 do 10 dneh opaziti delovanje na pirnico. Tudi vse vznikle enoletne plevele (kostrebo, muhvič, krvavo srako-njo) in širokolistne semenske plevele (ščir, belo metliko) sta omenjena preparata uničila. Delno delovanje je bilo opaziti tudi na slak. Po drugem škropljenju je prišlo do hitrega propadanja pirnice, ki je po 2 do 3 tednih propadla. Dobro delovanje je bilo opaziti tudi na ponovno vznikle druge plevele. Sredstvo Tell tudi dobro deluje na pirnico, saj je le-ta takoj po škropljenju prenehala rasti po 8 do 10 dneh je začela rumeneti, po 3 tednih je že skoraj propadla. Pomanjkljivost omenjenega sredstva pa je, da ne deluje na druge plevele, s katerimi je bila parcela zapleveljena. Sklep Opisani poskus kaže, da se z navedenimi pripravki lahko bojujemo proti trdoživimi plevelom v koruzi, kot je recimo pirnica. V Kmetijski svetovalni službi smo mnenja, da je potrebno s takimi in podobnimi poskusi še nadaljevati, ker tako lahko pridemo do dragocenih izkušenj pri našem delu, kmetom pa na praktičen način dokažemo tisto, kar slišijo na raznih predavanjih ob svetovanjih. Avgust Gomboc, inž. agr. Encimski dodatki omogočajo rabliajo v prehrani neprežvekoval- uporabo krmnih sestavin, ki so ce-cev J Encimi v prebavnem traktu nejše, vendar jih žival ne zmore Zaščita dreves sodelujejo pri razgradnji večjih molekul hranilnih snoyi na manjše, ki jih lahko organizem resorbira In izkoristiti. Dejan Židan, dr. vet. med. iCoT ASTALT ko VSKKEČA ViKEMDA Y ro&osriTEV I ■ip Zlasti mlajša drevesa moramo jeseni primemo zaščititi pred divjadjo. To lahko storimo s koruznico, gosto postavljenimi letvami, žičnim pletivom, kartonom, juto in podobnimi materiali. Drevesca rada objeda in poškoduje zlasti srnjad, ki jo odganjamo z raznimi kemičnimi sredstvi, primerni pa so tudi človeški lasje, ki jih v mrežastih vrečkah obesimo okoli dreves. Drevesce mora imeti tudi dovolj močno podporo, saj ga sicer teža snega lahko podre. Seveda pa je najbolj zanesljiva zaščita ustrezna ograja, ki pa navadno pride v poštev le pri večjih nasadih. stran 10 vestnik, 17. novembralj^ 1 župani, župani, župani »Kdo bo kraljeval v vaši občini?« V pričujoči številki vam predstavljamo vse kandidate za župane novih občin. Vrstni red smo določili po abecednem redu starih občin, znotraj katerih potem objavljamo novonastale občine, in sicer: Gornja Radgona (nove občine Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij), Lendava (nove občine Črenšovci, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče) Ljutomer (nova občina Ljutomer), Murska Sobota (Beltinci, Cankova-Tišina, Gornji Petrovci, Hodoš-Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Murska Sobota - mestna občina) I v P V M K Občina Gornja Radgona Po proporcionalnem volilnem sistemu bodo volili 22 svetnikov. Volilne enote (sedeži) bodo v Apačah, Gormi Radgoni in Negovi. Volilne liste je predložilo 7 strank. Župana bodo izbirali med 7 kandidati. MARJAN BANFI iz Črešnjevec, roj. 1951., po poklicu inž. strojništva, nezaposlen, predlagatelj Socialdemokratska stranka Slovenije. SLAVKO FRANK iz Gornje Radgone, roj. 1945., po poklicu strojni tehnik, zaposlen kot pogodbeni delavec Komunalnega podjetja Gor. Radgona, predlagatelj Slovenska nacionalna stranka. DUŠAN JOŠT iz Gornje Radgone, roj. 1930., po poklicu dr. veterinarske medicine, zaposlen kot veterinar, predlagatelj Združena lista socialnih demokratov. za v Slovenska ljudska stranka. avtomatsko obdelavo podatkov MIR-u Gor. Radgona, predlagatelj BRANKO KOCBEK iz Spodnje Ščavnice, roj. 1960., po poklicu dipl, ekonomist, zaposlen kot vodja službe ZMAGOMIR KRALJ iz Gor. Radgone, roj. 1942., po poklicu dr. veterinarske medicine, zaposlen kot direktor Veterinarske postaje M. Sobota, predlagatelj Narodnodemokrat-ska stranka - Narodni demokrati. ANTON TROPENAUER z Norič-kega Vrha, roj. 1949., po poklicu inž. gradbeništva, zaposlen kot samostoj. podjetnik, predlagatelj Slovenski krščanski demokrati. Z, v« JOŽE TOPLAK iz Boračeve, roj. 1945., po poklicu diplomirani politolog, zaposlen kot profesor na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota, Občina Kobilje Občinski svet Kobilje, ki bo štel 8 svetnikov, v 3 volilnih enotah: v enoti od hišne številke 1 do hiš®« - 66 6» predlagatelj stranka Slovenije. Socialdempkratska BREDA ŽNIDARIČ iz Radenec, roj. 1937., po poklicu pravnica, upokojenka, predlagatelj Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Občina Sveti Jurij Dogovor je, da bodo imeli večinski volilni sistem, 11 volilnih enot in prav toliko občinskih svetnikov. Kandidate je predlagalo 6 strankarskih list, poleg njih pa še skupina neodvisnih volivcev. Za župana pa se bosta potegovala samo dva kandidata. SLAVKO MIHALIČ iz Slaptincev, roj. 1954., po poklicu ekonomski tehnik, zaposlen kot trgovski potnik Kovinotehne, predlagatelj Slovenski krš-čanki demokrati. BORIS VORŠIČ iz Vidma, roj. 1959., po poklicu trgovski poslovodja, zaposlen v trgovini Les Žihlava, predlagatelj Liberalna demokracija Slovenije. A S i i va Občina Črenšovci Občinski svet Črenšovci bo imel 16 članov, izvolili pa ga bodo v 3 volilnih enotah: KS Črenšovci 6, KS Bistrica 5 in KS Polana 5 svetnikov. Kandidati za župane pa so štirje. STANISLAV GERIČ iz Črenšovec, rojen 1946. leta, strokovni delavec v izobraževanju. Več kot 17 let je delal v izobraževanju odraslih. Zdaj je direktor zasebne firme Topkop. Kandidat SDSS. številke 65 bodo volili 3 člane, od hišne številke j številke 173 bodo volili 3 člane in od številke 174 bodo volili 2 člana občinskega sveta. Kandidata za pa sta dva. MIRKO BERDEN iz Kobilja, rojen 1946. leta. V letih 1969-1993 je bil v Nemčiji poklicni voznik motornih vozil, po vrnitvi pa nadaljuje s kmetijstvom. Kandidat SLS. m / Ls L.'iJ Va Župiu” jei pr. td dti lia, roj«" »1* fvj*** PAVEL NEMET iz Kobil]®’ 1930. leta, ekonomski tehiiih' urtoka drugim je bil direktor ditne službe KZ Lendava, P’ kojitvijo pa vodja obrata Kobilju. Kandidat LDS in SV Občina Lendava Občinski svet Lendava bo imel 22 članov, Hi® S uocmsKi svet Lendava no imel cianoj, . volili v 4 volilnih enotah. V prvi volilni enoti, ki Lendava, Lakoš, Gabeqe in Hotiza, bodo kov; v volilni enoti KS Dobrovnik, Genterovci, Avcl*' I »n Ih •h I nuta in Dolga vas, bodo Izvolili 5 članov občinsk®8®^jjg|)e y v četrti volilni enoti, ki obsega obmoge sedanj Lendava, bodo volili 2 člana občinskega sveta nika madžarske narodnosti. Kandidatov za žup šest. LEON ALT iz Lendave, rojen 1952. leta, diplomirani politolog. Ža-poslenje bil na občini, potem bil direktor Centra za socialno delo v Lendavi, vodja kadrovskega sektoija v Varstroju, nato pa je poklicno ukvarjal s politiko. Zdaj je kmetijec - poklicni čebelar. Kandidat ZLSD. - pre’ 4 'Pje Cer M iz 1957. leta, 0 MARIJA DOMINKO iz rojena 1947. leta, V knjigovodstvu dela 25 le ’ 19 Utih on u ivfercator)®' jg leta, hM*"' i 12 letih pa je v Mercatodr* j, zalu vodja GRS. funkcij; članica izvršnega Lendava, delegatka zbora z tznii dela, porotnica na sodišča datka SDSS. inženir V*' S M MIHA VODENIK z Melov, roj. 1944., po poklicu strojni tehnik, zaposlen kot predsednik IS SO Gor. Radgona, predlagatelj Liberalna demokracija Slovenije. JANEZ HORVAT iz Črenšovec, rojen 1947. leta, kmetijski inženir. Na srednji kmetijski šoli v Rakičanu je učitelj praktičnega pouka kmetijskega strojništva. Je neodvisni kandidat. ŠTEFAN CIGUT iz Lendave, rojen agronomije. V prejšnjem mandatu je bil član občinskega izvršnega sveta, zdaj pa je direktor kmetijske zadruge Hotiza in nepoklicni predsednik skupščine občine Lendava. Kandidat LDS. I - t U I aJ V6> JOŽEF KOCON iz i 1961. leta, po poklicu pt® telj matematike in fizike n® osnovni šoli v Genterovcih’► že 10 let. Kandidira kot neo y didat. rtji Občina Radenci Imela bo 16 svetnikov, ki jih bodo izvolili po proporcionalnem sistemu v volilnih enotaA Radenci (10) in Kapela (6). Kandidatne liste je predložilo 6 strankarskih list, kandidati za župane pa so trije. ZVONKO HORVAT iz Žižkov, rojen 1960. leta, kmetovalec. V prejšnjem mandatu je bil republiški poslanec, zdaj pa je poslanec družbenopolitičnega zbora skupščine občine Lendava. Kandidat SLS. M GVORGV TOMKA iz Lendave, rojen 1943. leta, veterinarski tehnik, že 20 let zaposlen na Živinorejsko-ve-terinarskem zavodu v Murski Soboti. Za župana kandidira kot neodvisni kandidat. m RUDI KETIŠ iz Zgornjega Kocjana, roj. 1943., po poklicu trgovski poslovodja, nezaposlen, predlagatelj Slovenski krščanski demokrati. ANTON TORNAR iz Črenšovec, rojen 1961. leta. Po poklicu je predmetni učitelj na osnovni šoli v Čren-šovcih. Pravkar je sklenil nogometno kariero, prizadeven pa je bil tudi v Kleklovem odboru. Kandidat SKD. c ■ ŠTEFAN TRATNJEK rojen 1949. leta, inženit j,;) J let jeX ,i> dela. Več kot deset L* - m Stranskih obratov Gradf® L njih 13 let pa je direktor J Gidosa Lendava. Nastop® ijjal darstvenik in neodvisni k® i i Ž^nik, 17. novembra 1994 stran 11 župani, župani, župani ) i I I 1 j I Občina Odranci svet Odranci bo imel 9 članov, volili pa jih bodo | -------V/UIOIIVI MV Ulici 7 VIOJIVV, ruiui JUl uuuv ®”®toh: Panonska, Dolinska, Kovaška, Sevranska, Sf®šeniova in Žitna ulica - 3 člane; Ravenska, Vezna, *ttaa, Cvetna, Ribiška, Ob Črncu in Mladinska ulica '3 člane; Štefana Kovača, Gasilska, Jugovska, Gajska, ^ska, Gredice in Na Kamni - 3 člane občinskega sveta. —I za župana sta dva. Mdata JOŽE KOCIPER iz Odranec, rojen 1961. leta, diplomirani organizator dela, zaposlen pa je pri Pomurski založbi kot vodja prodaje. Je član sveta KS Odranci. Kandidat SKD. Občina Turnišče F 4 MIRKO PRELOG iz Ljutomera, roj. 1938., po poklicu glasbeni pedagog, zaposlen kot predsednik SO Ljutomer in PAVLE ŠERC iz Križevec pri Ljutomeru, roj. 1934., po poklicu doktor veterinarske medicine, zaposlen kot zdravnik za varstvo živali, predlagatelj LDS - Liberalna demokracija Slovenije. Hb;i VIKTOR VORŠIČ, Cankova 3; roj. 1. 1959, gostilničar in upravni delavec, kandidat SDSS ŠTEFAN VRHOVSKI, Cankova 11; roj. 1. 1938, policist v pokoju, kandidat ZLSD iz Odranec, ro- Jeklotehne v Budimpešti ■ MARKOJA L 22---------- - ekonomist. 1 let je bil ^^^tavnik Jeklotehne v Budimpešti, dnj® zasebni podjetnik - direktor Finmark. Kanidat SDSS. Občina Beltinci Prvi občinski svet bo štel 18 članov, izvoljen bo seveda po proporcionalnem sistemu, liste kandidatov so vložile štiri stranke in tri skupine neodvisnih volivcev. r ANICA BUGAR, Gančani 122a; Občina Gornji Petrovci Občinski svet šteje 13 članov in je razdeljen na 2 volilni _____________________________ __ « rVUUlI enoti (Gornji Petrovci in Šulinci), imeli pa bodo proporcionalni sistem volitev, na katerih se bosta pojavili 2 listi kandidatov. Za župana bosta kandidirala 2 kandidata. IIVJ. 1. kandidatka SDSS dveh enotah. Prva volilna enota obsega naselji in Renkovci, Iger bodo izvolili 8 članov sveta. volilna enota obsega naselji Gomilica in Nedelica in Mili 5 občinskih svetnikov. Kandidata za župana sta roj. 1. 1942, upokojena politologinja, 1 .t^UST JOŽE KOCET iz Turnišča, rojen 1946. leta, predmetni ufitelj glasbe, že 25 let zaposlen na osnovni šoli v Turnišču. Tačas je predsednik vaškega odbora. Kandidat SLS. iz Nedelice, ,, .53- leta, čevljarski tehnik, si-pred diplomo inženirja, za- K uipioino iiizciii "iltif vodja sestavljalnice “"^'šče. Kandidat SKD. v Pia- i JANI SENICA, Prekmurska ulica 14, 'Beltinci; roj. 1. 1954, diplomirani ekonomist, direktor Mizarja v Beltincih, kandidat LDS čl ^l*Čina Ljutomer "»M** v Sloveniji, ki se ni razdelila na več občin. bo imela 27 svetnikov, ki jih bodo volili po Sto J ^•'alnem sistemu, imeli pa 7 ■ 6 st^i*^®*" Ljutomeru. Kandidatne liste je predlo- bodo samo 1 volilno v o St»*« v A^jukuiiic:iu« cvoiiuiuatiiv ■■i?*«' j*' to predlogov) in skupina župana kandidira 6 kandidatov, in sicer: i LUDVIK BRATUŠA iz Noršinec, roj. 1951., po poklicu dr. veterinarske medicine (živinozdravnik), zaposlen kot predsednik IS SO Ljutomer, predlagatelj Slovenska ljudska stranka; H “ Lukavci. Za župana so Ktia gagali Stanko Hunjadi in sku-’^ci).''^»Icev občine Ljutomer (ga- f 1954 ^^^LNARIC iz Lukavec, po poklicu strojnik, zapo-?'ju jj podjetnik v zasebnem po-V UrAji P4us Lukavci. Za žiinana so STANKO IVANUŠIČ s Šafar- Ve ,1 skega, roj. 1951., po poklicu pravnik, zaposlen kot tajnik KS Razkrižje, Slovenska nacionalna predlagatelj stranka; *‘’^EJAC s Spodnjega Ka- »"M ■-, > roi. iQ<;o kme- po poklicu lu ZannclAn Irr^t camn zaposlen kot samostojni P^^e^lagatelj Združena lista demokratov Ljutomer; / JOŽE KAVAŠ, Panonska 113, Beltinci; roj. 1. 1950, po poklicu elek-troinženir, direktor soboške pošte, kandidat SKD JOŽE TIVADAR, Lipovci 71; roj. 1. 1950, diplomirani ekonomist, zaposlen na Zadružni zvezi Slovenije, kandidat SLS Občina Cankova-Tišina Sedež občine je na Cankovi, občinski svet bo imel 18 članov, liste kandidatov je vložilo pet strank in ena skupina volivcev. Volitve po proporcionalnem sistemu. ALOJZ FLEGAR, Tišina 21a; roj. 1. 1944, učitelj, poučuje na OŠ Tišina, kandidat LDS FRANC HORVAT, Tišina 31; roj. 1. 1936, kmet in podjetnik, kandidat SLS ANTON OMAR, Bankovci 37; roj. 1. 1964, veterinarski tehnik, zaposlen na ŽVZ-ju, kandidat SKD Oglašujte v Vestniku FRANC ŠLIHTHUBER, r. 1. 1955, Mesna ind. Pomurka, iz Šulinec (skupina volilcev). v« r. 1. ALEKSANDER KERČMAR, r. 1. 1943, dr, stomatologije iz G. Petrovec (SDSS). Občina Hodoš-4Salovci Občinski svet šteje 11 članov in je razdeljen na 4 volilne enote (Čepinci, Šalovci, Hodoš in madžarska narodnost), imeli pa bodo večinski sistem volitev, na katerih se bodo pojavile 3 liste kandidatov. Za župana bodo kandidirali 3 kandidati. ALEKSANDER ABRAHAM, r. 1 1964, kmetovalec iz Šalovec (SLS). I » ANDREJ OŽVALD, .. _______________, elektrikar-elektronik iz Čepinec (neodvisni). RUDOLF SVETEC, r. 1. 1946, zasebni gostilničar v Šalovcih (LDS). Občina Kuzma Prvi občinski svet šteje 16 članov, voli r. 1.1972, ■ 1,1 uuciiiDKi svet šteje 16 elanov, voli se po proporcionalnem sistemu, liste kandidatov je vložilo pet strank ololviiiu, iiiie Kanaiaaiov ji skupaj devet list, volilni enoti sta dve. EVGEN BUNDERLA, Kuzma 31; roj. 1. 1959, višji medicinski tehnik, kandidat SDSS i A J ! LUDVIK KOČAR, Grad 33; roj. l. 1946, ptt-prometnik, dela v Bodoncih, kandidat SLS na pošti 2 stran 12 vestnik, ITjnovembgl^ ve w.. JOŽE ŠKALIČ, Gornji Slaveči 16; ro|. 1. 1963, predmetni učitelj, dela na OS Kuzma, kandidat SKD v« Občina Moravske Toplice Občinski svet šteje 17 članov in je razdeljen na 4 volilne enote (Martjanci, Bogojina, Moravske Toplice in madžarska narodnost), imeli bodo proporcionalni sistem volitev, na katerih se bo pojavilo 11 list kandidatov. Za župana bo kandidiralo 7 kandidatov. VIKTOR BANKO, r. 1. 1928, upokojeni inž. agronomije iz Noršinec (NDSS). Župani, župani, župani LEOPOLD CRNKOVIČ, r. 1. 1949, pomočnik direktorja Pomurkih lekarn iz Puconec (ZLSD). t *i5S- ALOJZ ŠINKO, r. 1. 1956, predmetni učitelj na SSTŠ iz Jurija (SDSS). Občina Murska Sobota LUDVIK NOVAK, r. 1. 1954, finančni knjigovodja iz Bodonec (SLS). MILAN PETRIJAN, r. 1. 1964, učitelj na SSTŠ iz Pečarovec (SDSS). /=l 9 K’ S bi S $ ih a, t 'efc ■Or lici Je mestna občina, občinski svet bo imel 26 čl^o^ Ijen bo po proporcionalnem sistemu, pripadnik) K' imajo najmanj enega člana v svetu (posebna vica), liste kandidatov je vložilo sedem strank, ose®* datnih list so vložile skupine volivcev (neodvisni). izvO' Bomo^ kand'" ielt 10» ■h •im bili iii * BRIGITA BAVČAR, Štefana Ko vača 22a, Murska Sobota; roj. 1. 1949, diplomirana novinarka, podpredsednica IS SO Murska Sobota, kandidatka zelenih V Občina Rogašovci Občinski svet šteje 14 članov in je razdeljen na 2 volilni enoti (Rogašovci in Pertoča), imeli pa bodo proporcionalni sistem volitev, kjer se bosta pojavili dve listi prijavljenih kandidatov. Za župana bo kandidiralo 5 kandidatov. r jiaag- minili ANDREJ GERENČER, nova 17, Murska Sobota; roJ' G|(S0 diplomirani ekonomist, predse M. Sobota, kandidat LDS FRANC CIPOT, r. 1. 1954, ekonomist iz Tešanovec (neodvisni). ALOJZ GLAVAČ, r. 1. 1960, inž. elektrotehnike iz Sebeborec (SDSS). SLAVKO nCKO, r. 1. 1955, inž. strojništva (ZLSD). v LIV-u Rogaševci z#«™#. i li MIRAN GVOREK, Ulica ob kanalu 18, Murska Sobota; roj. 1.1952, profesor angleščine in nemščine, poučuje na soboški gimnaziji, kandidat SDSS DUŠAN GROF, r. 1. 1961, dipl, obramboslovec iz Martjanec (neodvisni). FRANC MAGAŠI, r. 1. 1938, upokojeni učitelj iz M. Toplice (LDS in ZLSD). FRANC HORVAT, r. 1952, dr. stomatologije iz Bogojine (ZS in SLS). SLAVKO HORVAT, r. 1. 1956, dipl, ekonomist iz M. Toplic (SKD). Občina Puconci I*! i T Občinski svet šteje 16 članov in je razdeljen na 3 volilne enote (Puconci, Bodonci in Mačkovci), imeli bodo proporcionalni sistem volitev, na katerih se bo pojavilo 5 list kandidatov. Za župana bodo kandidirali 4 kandidati. ŠTEFAN HARKAI, r. 1-1948, prof, in ravnatelj SETUAŠ iz Puconec (LDS). MARJAN GIDER, r. 1, 1955, šo-fer-avtomehanik iz Rogaševec (skupina volivcev). ŠTEFAN NEMEC, r. 1. 1947, učitelj na OŠ Pertoča (skupina volivcev). L z ■1^" NA VISOKI ASTRALNI FREKVENCI 94,6 MHz w JANKO HALB, r. 1. 1957, dipl, ekonomist iz Pertoče, podpredsednik IS MS (SLS). Murska Sobota; roj. 1- ' ekonomskih znanusu, v Agromerkurju, kandidat SLS Adi ŠTEFAN ŠČAP, znanosti, EMERIK ZVER, Ciril-Metodova 6, Murska Sobota; roj. 1. 1931, upokojeni magister veterine, kandidat ZLSD b« ilc h '"<1 illsi 5. bjn '<1 *1 *l0(l s s L*«« S s Kf* S No S 1^ kandidat SKD šsM- Pripravili: JG» 0 franc ZVER, Mladins^? 46, Murska Sobota; roj. !■ kojeni diplomirani inženir L Si »ie? M aM' Murski val 94,6 MHz E ^tnik, 17. novembra 1994 stran 13 f nasveti 'dogajanja na ljubljanski borzi Sodstvo j ?P«8tovane bralke in bralci, to- i p ^0 poročanje o dogajanjih na j Wljanski borzi oz. trgo vrednost-** papirjev zajemalo obdobje med U 1W4*' ponedeljkom 14. ; J tena tednu je bilo objavljenih Wdno število sporočil za jav- 1994, objave polletnih rezultatov poslovanja 28, 9. 1994 in zadnje objave sporočila za javnost 20. oktobra 1994, ni prišlo do dogodkov, ki bi lahko povzročili spremembo tečaja delnice. Gorica so bili v sredo sklenjeni aplikacijski'posli in sicer v vrednosti 444 tisoč tolarjev po tečaju 99,8 {+0,5 odstotne točke), v ponedeljek pa v vrednosti 252 tisoč tolarjev po tečaju 97,0. Za 1,5 odstotne točke na 92,5 je Temeljna sodišča Ost. V ponedeljek, 7. 11. sta del- (ilthiiia prednostna S. ‘'“ca svn nrnconli Qrt_/-k/-1ct«^tnz\ SKB presegli 30-odstotno Uvrščena Rotacija I - obveznice V sredo padel enotni tečaj obvez- I - presegli .ju-oasioino 1 tečaja, zato je Ljubljan-I hi ' naslednjega dne objavila I (Ki®P®ro£ili za javnost. Delniška ; I^IKA je obvestila javnost, ^od . 1® obvestila javnost, i objave polletnih re- 1 »; in OhiaVA rvr/-kC»Anb-fn MJVi "‘310V in objave prospekta v Niki Ptišlo do sprememb v poslova-ji?!poslovnih dogodkov, ki L vplivali na spremembo te-^®3ka d.d. je v svojem Wilu seznanila javnost, da je ta od Zadnipoa «nnrn<*iln flO J,""« od zadnjega sporočila (10. objavila sklic skupSčine 11,.™™ prednostnih delnic ter PTO skupščine SKB banke i? prve skupščine SKB banke Sk’” bo 30. novembra 1994. ilUetniVnl/ nr^irtnnctniti Si? imetnikov prednostnih obravnavala predlog --------------I-’* spremembo prednostnih i ji'™« delnice. Dodajajo, da dru-P'^®emb, ki bi lahko vplivale Lremeinbo tečaja prednostnih 5’'’ ''banki ni bilo. kavi' j® Ljubljanska borza sporočilo za javnost delnicami Dadas in liT- V skladu s 45. členom pra-'k? Mnbljanske borze d.d. uprava borze sprejela , Zaradi velikega tržnega “nlnvo,,- k »viinvga ''■odstoj novembra 1994 de-V omejitev pri sklepanju omejitev pri sklepanju k ,P'®i omenjenih delnic ni ve-Na ta -----------•= 1» - '3 dan so se posli lahko kot K? *®^3jih, ki odstopajo odstotkov od zadnjega tečaja posameznega iS.“ ®I3 bili objavljeni tudi ^ezi z delnicama Pro-~?das, saj sta le-ti v torek Jtejijig ^®setodstotno poveča-^(le|i,'l,®'®9e na zadnji objavi. *''jihov'6ružbi nbiavili Ha . družbi sta objavili, da Milo 7 das •a .'lo sn .-u g. > 13. oktobra letos) ni „ ^P’'®niemb, ki bi lahko J' U * ®P(®niembo. I ’ Ljubljanska borza ob-Ai J ' sporočilo za javnost 1 ije Primofin, katere Vi). J* v f iplo n., '“*eK presegel ju oq-510, iQn!^®3jo. glede na tečaj Delniška ' ------------------ 'orek presegel 30 od- družba Pri- •3, da sta na izredni c “Ota sveta Primofin 25. ; Lda podana odstopa Arij,- Bineta Kordeža in 3ija cL v®^ Mihatovič. Do ?NSp,?Pš6ine delničarjev ; ............ Franc Premk, do ib« U- Mihatovič. Do za- bo vodil namestnik S 'S® družbe, opravlja funk-Si, ®rja Vera Mihatovič. hmi. ® da razen omenjenih Sn d?* družbi Primofin d.d. ni .®'® 33 tečaj delnice, rtaik^® bilo objavljeno sporo-3ich .kost v Enotni tečaj obveznice RSL 2 je v torek iz 100,1 poskočil na 100,8, ko je bilo za 59,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 101,2 ob 37,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 101,8 (7,3 mio tolarjev prometa). \ petek je njen enotni tečaj porasel na 101,9, ko je bilo za 30,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa zdrsnil na 101,0 ob 24,5 mio tolarjev prometa. Po slabem mesecu dni je 8. 11. zamenjalo lastnika tudi nekaj obveznic RSL 8 in sicer v vrednosti 202 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa je padel za 4,0 odstotne točke na 80,0. V sredo je bil v vrednosti 48 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 81,0. Iz 93,5 na 94,7 je v sredo poskočil enotni tečaj obveznice RSL 11. ko je bilo za 17,5 tolarjev prometa, v petek pa porasel na 95,2 ob 17,6 mio tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo iz 95,7 poraselna 97,0, ko je bilo za 228 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 98,6 od 2,8 mio tolarjev prometa, v petek pa so bili po enakem tečaju sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 63 tisoč tolarjev. \ ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 100,1. prometa pa je bilo za 34,3 mio tolarjev, Za 0,9 odstotne točke na 98,9 je v sredo porasel enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 160 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 99,8 ob 46,2 mio tolarjev prometa. niče Rogaška 1, prometa pa je bilo le za 45 tisoč tolarjev. Naslednjega dne je bil po enakem tečaju sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 15 tisoč tolarjev. Prosti trg - redne delnice Še do konca tega leta (in nikdar več?) Znano je, da smo imeli do konca leta 1978 na območju Pomuija štiri občinska sodišča in eno okrožno, ki jih je od 1.1.1979 dalje zamenjalo eno temeljno sodišče s sedežem v Murski Soboti s štirimi enotami (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota). Pri tem je veljalo načelo približanja sodstva ljudstvu na podlagi predpostavke, da imajo oblast delovni ljudje in občani, sodstvo pa je bilo del te enotne oblasti ljudstva. Zato tudi izrekanje sodb v imenu ljudstva. Uvrščena Rotacija I - redne delnice Enotni tečaj redne delnice SKB je na, torkovem borznem sestanku iz 39647 poskočil na 42511, ko je bilo za 44,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 41690 ob 31,7 mio tolarjev prometa, v četr- z redno delnico BTBR je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 91 tisoč tolarjev po tečaju 12950, v petek v vrednosti 1,2 mio po tečaju 12999, v ponedeljek pa v vrednosti 2,1 mio tolarjev po tečaju 13000. V torek je enotni tečaj delnice Dadas poskočil za kar 18,12 odstotka (sproščeno trgovanje brez 10 odstotne omejitve) in sicer iz 165747 na 195786, ko je bilo za več kot 36 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 199799 ob 60,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 197740 (15,2 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 194356, ko je bilo za 44,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 193827 (44,2 mio sit prometa). Tudi enotni tečaj delnice Finme-dia je v torek porasel in sicer iz 25182 na 27114, ko je bilo za 7,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 26007 ob 6,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 26067 (2,3 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 25202, ko je bilo za 2,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 25987 ob prometu 780 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice LEK je v torek iz 11925 porasel na 12034, ko je bilo za 698 tisoč tolarjev prometa, v petek padel na 11288 ob prometu 453 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa porasel na 11800 (59 tisoč tolarjev prometa). Iz 9603 na 10064 je v torek porasel enotni tečaj delnice MK Založba, ko je bilo za 8,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 10631 ob 2,3 mio tolarjev prometa, v če- Samostojno sodstvo Temu krajšemu uvodu je potrebno dodati, da je taka organizacija sodstva, ki je bila takrat postavljena na izhodišče temeljnih sodišč, takrat omogočila tristopenjsko sodstvo v okviru tedanje SR Slovenije in se je prek štirih višjih kot pritožbenih sodišč končala pri vrhovnem sodišču kot revizijskem sodišču, saj je takrat slovensko sodstvo v okviru tedanje SFR Jugoslavije doseglo visoko stopnjo samostojnosti, kar pa tudi ni ostalo brez pomena in odmeva pri nadaljnjem, tudi političnem razvoju slovenske družbe oz. Slovenije. V 80. letih je vodilna politična organizacija postajala vse bolj pluralistična, nadaljnji raz- stojnosti višjih sodišč in vrhovnega sodišča v glavnem iste, kot so bile doslej, je potrebno, da se podrobneje seznanimo s pristojnostmi okrajnih in okrožnih sodišč, ki nekako vsebujejo tudi bistvo »reforme« neposrednega sodstva. Okrajna sodišča bodo pristojna za obravnavanje tistih zadev, ki so manjšega pomena, to so kazniva dejanja, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let in denarni spori manjše vrednosti do 2,000.000,00 SIT, izključno pa tiste zadeve, ki so tesno povezane z lastništvom ali bivanjem na območju okrajnega sodišča (lastnina, motenje posesti, služnosti, dedovanje, izvršba, zemljiška knjiga ipd.). Okrožna sodišča bodo pristojna za obravnavanje vseh zboru volitve prvih sodnikov s trajnim mandatom), njihov poklic pa bo zato tudi težji, odgovornost večja in daleč segajoča. Reforma sodstva torej ne pomeni le nove organizacije sodišč, ampak tudi velike spremembe zahtev pri nosilcih sodniške funkcije - sodnikih. Sodniki ne bodo smeli poleg svoje službe opravljati nobenega takega pridobitnega dela, ki bi njihovo službo oz. njihovo neodvisnost lahko postavljalo v dvom glede njihove nepri-stranosti in tudi ne bodo smeli politično delovati. Neodvisnost sodnikov je bistvena predpostavka pri njihovem delu, vezani so le na ustavo in zakone. voj demokracije se je čedalje težjih kaznivih dejanj, za ka- bolj usmerjal k svoji klasični (večstrankarski) obliki in v usodnem letu 1991 je dosegla zahtevnejših Slovenija svojo zgodovinsko samostojnost in v Republiki Sloveniji smo dobili (sprejeli) tudi našo novo ustavo - prvo svojo ustavo samostojne slovenske države. Po novi ustavi se oblast ljudstva deli na tri samostojne med seboj neodvisne veje oblasti: zakonodajno. izvršilno in tera je zagrožena kazen nad tri leta zapora ter po vrednosti premoženjskih Poleg sodišč še notaiji Ta naš prikaz nove organizacije slovenskega sodstva ter razdelitve pristojnosti med posamezna sodišča pa zahteva še omembo pomembne novosti, ki je tesno povezana s sodstvom, to je uvedba notariata, ki pa ni popolna novost, ker smo notariat že imeli, pa ga je revolucionarna oblast ukinila pred približno 50 let in ga sedaj le ponovno uvajamo v naš pravni sistem približno tako, kot ga imajo vse demokratične države. Za naše potrebe je bistveno il,/ mio loiaijcv . — trtek pa padel na 9850 (296 tisoč tek pa na 41382 (9,6 mio tolarjev tolarjev prometa, v ponedeljek pa . .. -.-1. porasel na 9603 ob 1,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 41397, ko je prometa. bilo za 111,1 mio tolarjev prometa. Za 9,8l ’ ■ ponedeljek pa padel na 40323 ob skočil enotni tečaj delnice NIKA in 1 o ,„i„ripv nrnmeta. sicer iz 117768 na 129384 ob 21,5 Za 9,86 odstotka je v torek po- V 33.8 mio tolarjev prometa. sodno. Prva po osamosvojitvi Slovenije je bila vzpostavljena zakonodajna veja oblasti, pe- sporov nad 2,000.000,00 SIT, izključno pa tiste zadeve, ki so družbeno pomembnejše, to so razveza zakonske zveze, ugotavljanje očetovstva oz. materinstva, priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, mladoletniške kazenske zadeve, gospodarske sodne zadeve ipd. Taka okvirno in sicer skopo prikazana delitev pristojnosti med sodišči, posebej med okrajna in okrožna sodišča, še vedeti, da bodo notarsko tem izvršilna (ki pa se bo več ohranja doslej veljavno načelo službo (od 1. 1. 1995 dalje) opravljali notarji kot samostojni poklic, vendar z javnimi pooblastili. Overjali bodo podpise na pogodbah in drugih listinah ter prepise, pri njih bodo morale biti zapisniško sklenjene tudi vse pomembnejše pogodbe (o urejanju premoženjskih razmerij med zakonci, o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, o dosmrtnem preživljanju itd.), pomembne pa bodo tudi njihove pristojnosti za podjetja ter druge gospodarske in podobne družbe za potijevanje vseh njihovih najpomembnejših sklepov. Overitev podpisov in pogodb ter prepisov torej ne bodo opravljala več sodišča, ampak notarji. Pri tem je pomembno še to, da notarji svojega dela ne bodo smeli opravljati le v službenem času, ampak tudi v prostem času, torej tudi ob praznikih in ponoči, kar pa je za pravno varnost ljudi, pri katerih nastopi nujna potreba za to, še posebno pomembno. Praviloma bo v kraju sedeža vsakega okrajnega sodišča po en notar, v kraju sedežev okrožnih sodišč ter v večji krajih pa tudi po dva ali več. Stranke pa si za svoje potrebe lahko izberejo notarja tudi v drugem kraju. Odvetniki pa bodo še dalje dajali pravno pomoč strankam in zagovarjali ter zastopali stranke pred sodišči v obliki opravljanja samostojne poklicne dejavnosti. Sodnik Jožko Časar ali manj zmeraj izgrajevala), letos pa je končno na vrsti tudi organizacija sodstva kot samostojne neodvisne veje oblasti, kar poteka sočasno tudi s sprejemom (slovenizacijo) nekaterih najpomembnejših predpisov, predvsem s področja kazenske zakonodaje. približanja sodstva ljudstvu, poudarja pa še večjo strokovnost in specializiranost dela sodnikov, kSterim se po novem zakonu o sodniški službi poleg dosedanjih pravic in dolžnosti nalagajo predvsem tudi večje odgovornosti za opravljanje sodniškega poklica. mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 125718 ob 24,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 122207 (5,6 mio tolarjev prometa). Z obveznico LEK 2 so bili tako \ petek je njen enotni tečaj padel ................................ -- 116208, ko je bilo za 16,6 mio Prosti trg - obveznice v petek kot v ponedeljek sklenjeni r....... !• vrodnn. aplikacijski posli v skupni vredno- na tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 115096 ob 15,8 mio tolarjev pro- meta. Okrožno in okrajna sodišča Po tem daljšem uvodu povejmo torej na kratko naslednje; Od 1.1. 1995 bomo imeli na območju Pomurja (Prekmurja in Prlekije) kot enotnem Poklicna sodniška funkcija Bistveno v novi ureditvi sodniške službe je, da je sodniška funkcija poklicna in trajna. Dosedanja relekcija ■ (ponovna izvolitev sodnikov vsakih osem sti 40 tisoč tolarjev po nespreme- njenem tečaju 100,4. Enotni tečaj obveznice Občina _ Zaeorie ie v torek iz 83,0 poskočil lus iz 18705 porasel na 19497, ko je na 85 0, ko je bilo za 286 tisoč bilo za 6,8 mio tolarjev prometa iC te' zvezi s prednostno tolarjev prometa, naslednjega dne naslednjega dne padeljra 18874 c* V.-Zaradi ^0 ndsitntneaa ** nadf*l na 82.7 ob li Primofin d.d. ni sprememb, ki bi lv%ja /.^3tadi 30 odstotnega i,Srci5®i® >e-te 9. 11. 1994. k- ^®riki Triglav izjav-K^^^^^bjave prospekta 30. 9. 68250 0608 62-852 J. t > OUBUUJIM ' & Snu ai-347 8. 11. je enotni tečaj delnice Sa- 2(» tisoč 10,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 18625 (745 tisoč tolarjev padel na 82,7 ob prometu tolarjev, v četrtek pa je bil po ... spremenjenem tečaju sklenjen apli- prometa). V petek je njen enotni kacijski posel v vrednosti 14 tisoč tečaj padel na 18024, ko je bilo za tolarjev. 4,7 mio tolarjev prometa, v pone- Iz 103,9 na 103,7 je v sredo padel deljek pa porasel na 186'76 ob 2,4 enotni tečaj obveznice PTT Celje mio tolarjev prometa, in se na tem nivoju zadržal tudi - ne- IV ------ Tudi tečaj delnice Terme Čatež AUIMKM I Martber O« e»<4co in se Uči Lciii šiivKzjv -— — v četrtek (skupno 300 tisoč tolarjev je v torek porasel, tokrat na 772,8 prometa), v petek pa porasel na (+58,3 tolarja), ko je bilo za 10,2 104,0 ob prometu 580 tisoč tolar- mio tolarjev prometa, naslednjega jev. Z'obveznico PTT Ljubljana je dne na 792,3 ob 17,8 mio tolarjev bil v torek sklenjen aplikacijski po- prometa, v četrtek pa padel na sel v vrednosti 25 tisoč tolarjev po 789,2 (2,7 mio tolarjev prometa), nespremenjenem tečaju 103,0, na- "V petek je njen enotni tečaj porasel slednjega dne v vrednosti 17 tisoč na 794,5, ko je bilo za 22,6 mio tolarjev po tečaju 102,4, v petek pa tolarjev prometa, v ponedeljek pa v vrednosti 41 tisoč tolarjev po te- padel na 747,6 ob 7,5 mio tolarjev čaju 102,5. V ponedeljek-je njen prometa. enotni tečaj poskočil na 103,2, pro- meta pa je bilo za 610 trsoč tolar- Prešli trg - prednostne jev. Tudi z obveznico PTT Nova ® padel na 747,6 ob '!,5 mio tolarjev sodnem okrožju eno okrožno let) je bila sicer z družbenega sodišče s sedežem v Murski So- boti ter štiri okrajna sodišča s sedežem v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti. V čem je pomen take organiziranosti? Če je pri orga- nizaciji temeljnih sodišč prevladovalo načelo približevanja sodstva ljudstvu, pa sedaj sicer ob ohranjanju istega načela ter načela neodvisnosti sodstva vidika razumljiva, s strani sodnikov pa je predstavljala negotovost, ki je v nekem smislu sodnike (poleg stimulativnega učinka) tudi destimulirala, saj so bili odvisni od tega, kdo jih bo vsakih osem let ponovno (ne)volil. Sedaj bodo sodniki seveda ob mnogo zahtevnejših strokovnih in moralnih pogojih voljeni za trajno sodniško prevladuje načelo zagotovitve funkcijo (da to ni enostavno, vse večje strokovnosti v sod- 1^ Creditanstalt je bila ustanovljena j® takrat ena vodilnih evrop-skih bank z razvejeno mednarodno mrežo. ' P zagotavlja tudi vam varnost za nasled-nje tisočletje. Creditanstalt, d.d., Ljubljana, Enota Mur- Sobota, Lendavska 11, tel. 069 21 780, 22802, telefaks 069 33023. V torek je enotni tečaj pred-- nostne delnice KBT iz' 34662 porasel na 37496, ko je bilo za 5,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 38628 ob 25,3 mio tolarjev prometa, v petek pa padel na 37591 ob 7,5 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 36654, prometa pa je bilo za 6,4 mio tolarjev. Enotni tečaj prednostne delnice Primofin je 8. 11. iz 59001 porasel 64885 (+9,97 odstotka), ko je bilo za več kot 10,1 mio tolarjev na v četrtek pa padel na CREDITANSTALT prometa. ■ 61428 (6.1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 57950, ko je bilo za 20,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa ' na 58307 ob 10,4 mio tolar- Banka uspešnih porasel jev prometa. Božinovič Tončka stvu. Sedaj bodo namreč naša sodišča poleg naših (slovenskih) predpisov uporabljala neposredno tudi predpise, ki jih sprejema Slovenija dvostransko ali večstransko z drugimi državami. To so razne mednarodne pogodbe, resolucije in konvencije, ki se bodo uporabljale neposredno kot domači zakoni. Po zakonu o sodiščih, ki je bil sprejet letos spomladi, imamo torej tri vrste rednih sodišč; - okrajna sodišča in okrožna smo spoznali letos v mesecu oktobru, ko so bile v državnem RITOBRISN I K EDINI ČASNIK s PRAVIM IMENOM ( pred uporabo nekoliko anencaj!) ŽUPANOV PES VENDARLE POGINIL - JAVNEGA ŽALOVANJHA NE BO sodišča kot prvostopna dišča. SO’ - višja sodišča (Celje, Ljubljana, Koper in Maribor) kot pritožbena sodišča, - Vrhovno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot revizijsko sodišče. Glede na to, da ostajajo pri- Učerai nekaj pred dvanajsto se Je pred vhodom v eastlsko palačo v BrinJu vteinil županov pes FlokL Župan, ki Je4>il v konferenčni dvorani na nekem simpoziju Je. obveščen o zadeve takoj zapustil konferenčne prostore in se v spremstvu obeti tajnic odpravil v ob* črnsko pisarno inm sklical komisijo, ki bo še danes določila, kolikšna bo po pokoinnem Flo= kiJu posmrtnina za sospoda župana. ' županski flasnoprdnik Je izjavil, da Javnesa žalovanja dnevno opušianie pasjih verid. ne bo. je pa priporočeno Ovo= stran 14 vestnik, ITjiovemb^^^ odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota) Vprašanje št. 8 se je glasilo, če veste, kateri so slovenski nacionalni prazniki. Gre torej za praznike, ki so samo naši, mislili pa smo na tiste, ki so tudi državni prazniki ali dela prosti dnevi. To pa so: 8. februar (slovenski kulturni praznik), 27. april (dan upora), 25. junij (dan državnosti) in 26. december (dan samostojnosti). Večina pa vas je naštela kar vse praznike, ki se vrstijo med letom, torej tudi novo leto, svečnico, veliko noč .. .Nagrado za pravilen odgovor pa si je zaslužila MARIJA HORVAT iz Budinec. Čestitamo! KUPON št. 10 - ALI VESTE Ali veste, kakšna je razlika med besedama sestav in sestava? Odgovore pošljite najkasneje do 23. novembra in priložite (nalepite) kupon, če želite sodelovati pri žrebanju nagrad. Naš naslov je: Podjetje za informiranje. Slovenska 41, 69000 M. Sobota. Iz vaših poročil OŠ CEZANJEVCI - Pred kratkim smo imeli planinski športni dan. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali do Poljčan, kjer smo izstopili in se peš podali na goro Boč, Najprej smo se ustavili pri koči, kjer smo se imeli zelo zelo lepo. Nato smo se napotili še do razglednega stolpa. Z njega se je lepo videlo daleč naokrog. (MATEJ KOSI. 3. r.) Slovo Minilo je že pet dolgih let, vendar se mi zdi, kot da bi bilo včeraj. Mamica, jaz in dedek smo sedeli v kuhinji. Dedek si je zaželel čaj in mama mu ga je skuhala. Govoril mi je o raznih smešnih stvareh in izrazil željo, naj ostanem pri njem. Stisnila sem se le k mami in rekla, da grem z njo domov. Mamica mu je še prej nalila čaj in mu ga dala na mizo. Dedek je dvignil skodelico k ustom in jo silovito odložil. Glava mu je padla na stran in mamica je z grozo v očeh zakričala. Skočila je k njemu, ga zgrabila, medtem pa je že pritekel očka. Skupaj sta dvignila dedka na posteljo. Jokala sem in spraševala mamico, če je dedku slabo. V grlu me je stiskalo, mamico sem božala po licih, saj so tudi njej po licih tekle debele solze. Nikakor nisem mogla doumeti, zakaj dedek ne govori več. Ma- jo, če se bo dedek zbudil, Hli-paje je jokala in rekla, da nikoli več ne bo spregovoril. Naslednji dan smo dedka pokopali. Odšel je od nas z željo, da bi še en dan ostala pri njem, Žal se mu to ne bo nikoli uresničilo. Dedka sem ohranila v lepem spominu. Kadar se spomnim nanj, mi je težko, zato mu nosim na grob rože in OŠ KRIŽEVCI - Bil je četrtek. Zbrali smo se pred šolo in počakali na avtobus, ki nas je odpeljal proti Donački gori. Med potjo smo se kartali, smejali, jedli bonbone ... Končno se je začel vzpon proti vrhu gore. Pri prvem ovinku bi skoraj zašli. Pot se je dolgo vlekla, kmalu smo postali utrujeni in žejni. Naposled smo prišli do planinske koče, kjer smo se odžejali, okrepčali in odpočili, Nato smo nadaljevali pot do vrha. Hodili smo po Ijenje in delo Edvarda Kocbeka, takratne običaje, jedi, jezik idr. Vsaka skupina je imela posebo nalogo. Na koncu smo pripravili razstavo in sklepno prireditev. Prišli so tudi sestra Edvarda Kocbeka in nekateri drugi njegovi sorodniki. Razstava je bila na ogled še v nedeljo. Prišlo si jo je ogledat veliko ljudi. Med njimi so bili tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. Manca Košir in Igor Bavčar. Ko so odhajali, so nam čestitali in rekli, da smo uspešno opravili svoje delo. Te pohvale smo bili zelo veseli. (JASMINA NJIVAR. 7. b) Ajta, lag^ r našoj klejti pa nika šušnja ozki stezi drug za drugim. »Vrh, mica je govorila: »Umrl je. umrl je.« Toda jaz nisem razumela teh besed. Z mamico sva se odpeljali domov in še kar naprej je jokala. Vprašala sem Novice od tu. Velenjska skupina Chateau je v sodelovanju s Tomažem Domiceljem predelala uspešnico Styxov Boat On The Ri-ver, V slovenščino so jo prevedli kot Mlinar na Muri in je tudi nosilna pesem na njihovi novi plošči. kaseti in kompaktni * * * Na pobudo Dragana Buliča je založba Helidon pred kratkim izdala ploščp Kameleoni AUDIO-VIDEO-CD flUsHOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 Koncerti, V soboto, 19. novembra. prižigam svečke, KLAVDIJA DRAŠKO- VIČ, 4, b OŠ I M. Sobota Kristali Veliko je ljudi, ki nosijo na ogrlicah, zapestnicah, obeskih okoli vratu ali vsaj v žepu svoj kristal ali poldrag kamen. Kristali so nastali pred mnogimi milijoni let pri zelo visokih temperaturah in ob neizmernih pritiskih zemeljskih plasti. Kopljejo jih v rudnikih v Braziliji, Rusiji, Afriki, Kolumbiji, Avstraliji, ZDA. Iranu, na Uralu in Tajskem, Nahajajo se v kepah, ki so jajčaste oblike. Kepe 66-67, na njej pa je zbirka šestnajstih pesmi, s katerimi se je koprska skupina uveljavila kot ena največjih beat slovenskih skupin. Kratek čas so bili Kameleoni zvezdnik’ v pravem pomenu besede, česar ni uspelo še nobenemu slovenskemu glasbeniku ali skupini. .. .in tam Triinštiridesetletni Phil Collins je končno srečen. Pa ne zaradi kakšnega novega hita ali plošče. Srečen je, ker se je ponovno zaljubil. Nova izvoljenka je dvaindvajetletna Or-rianne Cevey iz Ženeve, ki je na pol Tajka in hči milijonarja. Edina težava je, da je Phil še vedno poročen z Jill, s katero ima petletno hči Lily. Jill pa zahteva od njega 200 milijonov mark odškodnine. * * * Bobnar skupine Queen Ro-ger Taylor se je odločil za samostojno kariero. Predkratkim je že izdal album Hapinness. Po zgledu MTV-ja je tudi bo v dvorani TVD Partizana Cankaijev dom začel z na-nastopila skupina Origami iz stopi znanih slovenskih pop Norveške. Poznavalci sku- in rock skupin v uhplugged pine pravijo, da je njihovo oziroma akustični verziji. glasbo težko opredeliti, nji- Prvi koncert bo v petek, 18. hov koncert pa je kot nekak- novembra, od 22, uri. Nasto-šen art performance sliow. pila bo skupina Šank rock. Kakorkoli že, poslušalstvo bo Vstopnina je 900 tolarjev nad njhovo glasbo in odrskim s konzumacijo, študenti pa nastopom (ponekod nasto- imajo 25 odstotkov popusta. pajo v »Adamovem ko- Štirnu«) zelo presenečeno. Predskupini sta Deleware iz Šentilja in Detest s Ptuja. * * * * * * V Gornji Radgoni prodajajo tudi vstopnice za koncert skupine Slayer v Ljubljani, Cena je, 1850 tolarjev, s prevozom pa 3200 tolarjev. !)jaouo]| 4 vrh, vrh.,.!« so zaklicali prvi. Ko sem tudi jaz prišla na najvišjo točko, sem se dotaknila kipa sv. Marije, ker sem slišala, da to moraš narediti za srečo. Malo smo se odpočili, nato pa se vrnili v dolino. Bilo je še marsikaj zanimivega. (Tina Hojnik, 6, b) OŠ VIDEM OB ŠČAVNICI - V septembru smo imeli projektni teden, in sicer smo obravnavali živ- Ednoga dneva ete geseni smo eno toplo soboto meli bra-tvo. Nabrali smo pune kadi pa pune lagve. Gda je bratve bi-lou konec, smo grozdje odpe-lali domou. Ajta je sprejšo pa mošt v lagve zlejo. Na lagve v peoke je pa djao nika čud-noga, Nej je bilo trjatar nej lakovnica niti glaš, čeranč njemi je bilou preči podobno. Eno par dni po bratvi se ges napoutin v klejt. Radovedno nato »razkoljejo« na manjše dele, nazadnje pa jih razrežejo v ploščice. Energijo, ki so si jo kristali pridobili v času svojega nastajanja, zdaj počasi izžarevajo in na tak način pomagajo ljudem pri raznih težavah. Po verovanju mnogih pomagajo ozdraviti bolnika, preprečujejo nastajanje bolezni in vplivajo na boljše počutje ljudi. Takšno verovanje v nadnaravno moč kristalov je nekoč obstajajo na več koncih Zemlje in zdaj se spet vrača med ljudi. Kristale cenimo zaradi njihove lepote, redkosti in obstojnosti. Najbolj dragoceni med njimi so diamant, smaragd, rubin in safir. Ni pa dovolj kristal samo nositi, treba je tudi verovati vanj in ga »moledovati«. Kamen si mora izbrati vsak sam. Šele tako postane vaš »varuh«. Zato si izberite svoj kristal, in če boste verovali vanj, v njegovo moč, vam bo zagotovo pomagal. san bijia, če je tista čiidna rejč ešče izda v lagve, Odpren klejtne dveri, malo poglejdnen okouli sebe pa notri stoupin, Najprlej nikšo čudno sago zaš-nofan, malo poglejdnen okouli sebej, te pa dele iden, Te pa čiijen: »Br, vrrm, khr..,!« Napnem vuja, zadržin sapo pa posliijšan ešče bole, Ka bi li tou lejko bilou? Ka tou dela pa ge? Poslušan, gledan pa potilo za glason iden tak dugo, ka priden do lagva, Vujo k lagvi preslonin pa dale ppsliijšan. Mrmra, čotka, šušnja pa nika ne razmin, ka bi tou bilo, Straj me je pa že tak bilou, ka so mi vlasle gor stanoli. Te me pa nika od lagva doj pliijne. Meni pa je driigo več nej trbelo, Spi-stin se v bejg pa bižin kak me nogej nesejo vb na dvorišče. Ton zaglejdnem ajto, ka nika dela. Pa ne čakan. ka bi do oeia. ra ne ojega pribejžala. teki njemi že —I daleč kričin: >>Ajta! Ajta! Lagef v našoj ‘^‘^Jt, pa nika pa pliije!« . -^jta se gor zglejdne pn njemi smej vujde. "Odi z menof!« pravi pa me rokou prime pa me v klej' a- Te me pa pred lagef po- od daleč kričin: za pela. Te me pa p stavi pa mi pravi. »Posliijšaj. Tou vrej , na mrmr«*-Zatou v lagvi šušnj P jjioSta Do svetogo Martina vino gratalo. Zdaj jo g tno^R’’’ v bejg pogono, te de P jggšo. glevj mejšo P^* Lf pili)’ če ga nedo s patn® 1 ■ ..rs Ges san pa mka nj somo san se globok slila. NATALIJA pra''!’' * .črtili' zasmT lovren-ČEC-OŠFoko^^' 4. r- • v; KATJA KURBUS, 5. a OŠ Gornja Radgona Razmišljajte, pisit(> rišite, sodelujte! Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER c Whigfield Saturday Nighf je hit, ki ga lahko danes slišite vsaj dvakrat na dan. Prvi pa so hit spoznali številni turisti, ki so letovali na španski obali. Med prvimi so začeli skladbo vrteti v angleških diskotekah, kmalu za tem pa se je začel vzpenjati na glasbenih lestvicah po Evropi. Štirindvajsetletna Whig-field se je rodila na Danskem s pravim imenom San-nie Charlotte Carlson, Po končani glasbeni šoli je začela kariero kot fotomodel. Pot jo je pripeljala tudi v Bologno, kjer se je začela njena glasbena kariera. Producent skladbe Satur-day Night Larry Pignagnoli jo je opazil na neki modni reviji. ■ >W'' 1 teh dneh drugi singl te pevj ^gj Another pulaf v vom dokazal, da nost ni zgolJ Pevka pa ni ki se prvi album, k' . gg v začetku naslednj g Sepultura Ekstremni heavy metal Če kdo vpraša: Kdo igra danes heavy metal v njegovi na-jekstremnejši obliki, bo gotovo najpogostejši odgovor: Sepultura, Brazilsko skupino sestavljajo kitarist in pevec Max Ca-valera, njegov brat bobnar Igor Cavalera, kitarist Andreas Kis-ser in basist Paolo Jr. Skupina pa sta pred desetimi leti ustanovila brata Cavalera. S v Publiko je Sepultura osvojila z albumi s trdo glasbo, pa tudi s svojimi neusmiljenimi, brutalnimi nastopi. Pot od anonimnosti do slave jih je vodila skozi pet albumov in že prvi Morbid Vision je bil zelo uspešen, Mladi iz Brazilije jih imajo že od takrat za kultno skupino, po svetu pa so jih sprejeli kot bSte-t prave predstavnike »undergro-und« scene. Leta 1988 je izšel njihov drugi album Schrizop-hrenia. .N" Kot Brazilci so imeli v začetku velike težave z angleškim jezikom, ki je vstopnica na svetovno glasbeno sceno. Leta i itol !»e M tek fek iP, »ed Sasi !«S( Pesi Pidi •lot tetk Mad •ali, 1! Ha J Patf icij la ‘Po: ; 'iobl 'atp S , il Sl pse S Mura z materialom »iz osrednjih Alp sosednjega avstr,] ozemlia« Tam bo našel te kamenine. Ah pa naj gre na ----- Štajersko in si. tam v terciarnih plasteh P®“®.® močju arheoloških najdišč iz Naj ne obupa, če ga ne najde, možnost ma ob e^k an poselitvenega ;' Madžarsko. Zdaj, ko je že>ezna zavesa padla on pa danes malo gozda, to "'Havnati po življenjskih tehnikah bakrene dobe, i®® ® " p, jg more pomeniti, da je bilo Hitin... ■ ® sodobnih prvot ___ ;,,rcirih« karneni- tako tudi takrat. ^.Ibarskem nai nnh«k« n« »srcdnietriasnih m lurskih« kamen, rica sklicuje na avtoriteto, tokrat arheološko. Če je na ob- pobrska po »srednjetriasnih in jurskih« kameni-’ IZ teh hi co rlol/i ncarik/liti Vdi nctrnmhpaa. teh bi se dalo narediti kaj ostrorobega. Pomurje je bila ljudem pri- poti in koliko znanja kupu’ Tako to je;?.' r''---- --------■ ... nasuje skupaj, kar '''^ira od daleč naokrog. Ko , ''^^ozlavamo, moramo ^^^biti obilico pozneje pri-Vnega znanje, vsemogoče ^bl » Novice iz kulture I znanje' vsemogoče ijPoznavne sposobnosti, časovno navpičnico. (ase površje "ico P^^^^cnemo »^nico v minule v vodorav- povezuje kraje. Bu- murskim prodom, slini '^feiarom, madžar-Itjf _ lirskimi kameninami. H)vr{it^®''eda tudi ne leži na I /sin,, . ■I'’ pod tudi to se je odma- površje, današnji ________ ^>kil)2(,'^.drski prod pa celo '°rnetrov P™*' Jngu, ijtjii J".. Šavel v ome-Mura je za toliko '"v, It''':? svojo strugo od ča-Aje ' jih arheološki uvod Thcrut^Pdnaembne, v tem pri-terciarja. in časom dajemo f Priti?'^^'"°stim izdelovanja h ko značilnosti dobe, 'ot 'človeškim spretnostim v ome- i«v ; ki *iivo?®''avnim. SjM Opisuje, KUKO JC Milosti geografske_______ Si ki ga v arhe- ^dno označujejo kot J .' Kar seveda ni nič sla-v prizadenejo ‘Sloo - K’ i'h Avtorica kako je na- zna- kot pred-C Sani f,^Z'skav, že zdavnaj ?ktiii,, ®'''uo časa. Prleki in k ‘‘Urpi ... 'Utci so prišli veliko poz- V opisovanju geolo- So?'*Postavk il^tou in geografe, najbrž bolj "ie ij,ali pa imajo samo-IK. ni><1nni ^P*"®^' ob zahtevah javnosti po A od gesel do dejanske spre- sko (kraj z ledinskim imenom Gradišče), Bukovnica (njive z imeni Kot, Trebež, Duge njive, Obriže, Žgaline, Vlasu-njek, Breg in Seča), Lendava (predel Kapitan domb). skega prava-na ljubljanski Pravni fakulteti, Raziskovana in ovrednotena vsebuje nekaj čez 1000 najbolj tipičnih in še ,ed.o uporabnih tokih pravu,h ,ek^ „a- stalih zlasti v času rimske države. Reki so ®^ gesel do dejanske spre-bIsK seveda dolga pot, ki pa jo , e no skrajša boljša teoretska podko-ki akteijev in njihovih nasledni-dosežene spremembe utrdijo, bh^**"* gotovo dobro koristila tudi L'tla Uj zbirka Pravna obzoija, ki jo je cNe Cankarjeva založba. Zbirka, ih H r® bi izhajale dva-do trikrat V ukvaijala s ključnimi p/av- iv> Ihk***^'’ •i® ®“™enjena strokovnim tek-hijUL ®®ikvalifetnejšim za nas relevant-i^Ohii *®n* kot izbranim domačim do- “eiom kot izbranim domačim oo-literatura, čeprav bo literatura, čeprav »v '*> hi **®s*®*“ obvezno branje za študente komercialna, Izid zbirke iC ihiL?™® podprla Ministrstvo za zna-A. ®*iiiologijo in ljubyanska mestna V^ha lifJ’ ija začenjajo, tako kot se spo-’ ki ■ natančneje pri rimskem sodobnega prava. Knjiga in ljubOanska mestna d priznanega slovenskega Janeza Kranjca, profesoija rim- Siaini z.iaaii v dovolj posplošeni, da presegajo zgolj konkretne razmere, iz katerih so bili abstrahirani, k njihovi razumljivosti pa dodatno prispevajo kratki pojasnjevalni komentaiji, preglednost zbranih rekov pa omogočajo obsežna kazala. Drugi naslov v zbirki in knjiga, ki zaokroža njen letošnji letnik, je delo vodilnega nemškega pravnega strokovnjaka Arthurja Kauf-manna Uvod v filozofijo prava. Gre za jasno zamišljeno in napisano delo, ki predstavlja jKirajanje in razvoj jjoglavitnih pravnofilozof-skih vprašanj od antičnih do naših dni. Poleg pregleda zgodovine pravne misli se avtor tudi vsebinsko sooča z nekaterimi temeljnimi pravnimi problemi, knjigo pa odlikuje tudi visok strokovnjaka Arthurja Kauf- etični naboj. O tem ne bo muha DOJ. , da zbirka Pravna obzorja verjetno enodnevnica, priča tudi dejstvo, iiuuiiv» 7 r . , . . , : . w, da je v pripravi že kar nekaj del, ki naj bm£la a je V pripravi V naslednjih dveh letnikih. Gre za delk- Sergij Vilfan: Zgodovinska pravotvornost in Slo-"gi/ii Schneider: Logika za pravnike, Kušej; Primeijalno ustavno pravo, Zabel; Podjetje in pravo. Temelji firavne teorije podjetja in Janez Šmidovnik: ’ camnuorava v svetu in pri nas. venci, Egon Gorazd Bojan Lokalna samouprava D. Štefanec bronastodobna najdišča so pri Dolnjem Lakošu (Oloris), Lendavi (Gaborket), Hotizi (Gosposko) in pri Gančanih (Prapornica). Na vseh teh krajih so bile naselbine, o katerih pričajo kosi keramike in druge sledi bivanja oziroma bivališč. Bronasta doba se deli na zgodnjo (tudi pozna bakrena), starejšo, srednjo in pozno. Tej pravijo tudi kultura žarnih grobišč. Iz te kulture je avtorica raziskala najdišči Gornjo Radgono (na grajskem hribu) in Križevce pri Ljutomeru (griček oziroma gomila z ledinskim imenom Gradišče). O vsaki raziskavi piše avtorica podrobno, z značilno natančnostjo. Knjiga je izvrstno opremljena in tehnično oblikovana, kar je opravil Franc Mesarič, uredil jo je Janez Balažič, risbe so narisali Jože Varga, Vesna Veberič in Dragica Lunder-Knific (skoraj kot grafike), lektoriral jo je Milan Vincetič, fotografije predmetov je v barvah posnel Bine Kovačič (20 barvnh fotografij), prevod povzetka je naredila Suzanne Kiraly--Moss. Izdala jo je Pomurska založba, natisnil pa Mariborski tisk. V celoti zelo lep izdelek. ŠTEFAN SMEJ foto: NATAŠA JUHNOV Odlomek je iz knjige Zaklad otoka vsaj kakšen kos ______ __________---------„ ----- Milo Milo, ki jo je napisal Miki Roš, ilustriral Sandi Čer- .« vek. Izšla je te dni pri Pomurski založbi. Knjiga je večnamensko uporabna, otroku jo lahko berete preventivno, dokler še ni v kopalni kadi; lahko mu jo berete, ko se namiljen in z vnetimi očmi cmeri v vodi, postavljajoč na laž vse izdelovalce mile, ki pravijo, da njihovo »ne gre v oči«; lahko mu jo berete, ko delate milne mehurčke; lahko jo berejo otroci sami in ob tem razmišljajo, kako mnoge so snovi, iz katerih so stkane sanje; tudi milnica je primerna. šsm KROG Po vrtu se ozira Vrtnar, detelja je v krogu pomendrana, nekdo hupa. Circulus vitiosus. MATRIKA Kot iz steklovine -jutranje zbujen iščeš oči. Je še kaj prsti in vode od Stvarjenja? kulturni koledar NJIVA v mestu ni njiv. Če stopiš na gredico -se ji pokloni. Tako boš počastil vas. KAMEN Zavržen na gradbišču. Črn, izpit in čisto sam. Knjiga odlistana od zadaj. In kamen je postal vogelni kamen. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo Kelti na Celjskem, katero je posredoval Pokrajinski muzej iz Celja. MURSKA SOBOTA: V Galeriji je razstava Vertikal Diagonal Horizontal Eneigie. MURSKA SOBOTA: V razstavnem salonu Zavarovalnice Triglav razstavlja Goran Horvat. MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Pomurske banke si lahko ogledate izbor iz Zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska Sobota. RADENCI; V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava poznoromantičnega slikarja Alojza Eberla (1822-1887). Razstava bo odprta do 30. novembra. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je rastava mednarodne likovne kolonije, razstavljajo: Suzanne Kiraly-Moss, Helmut Kor-tan, Susanne Kortan Gimbel, Albert Kresz, Laszlo Nemes, Ildiko Simsay in Geza Szily. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih hotela Ajda si lahko ogledate razstavo oblikovalke-slikarke Bernarde Hren-Za-jec. MARIBOR: V mariborskem rotovžu razstavlja slike-risbe Zlatko Gnezda. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo 21. novembra ob 19.30 uprizoritev komedije Alda Nikolaja; Prva klasa. Gostuje Mala drama SNG iz Ljubljane. MURSKA SOBOTA: V četrtek ob 18. uri bo v avli grajske dvorane predstavitev revije Separatio. MURSKA SOBOTA: V petek, 18. novembra, ob 18. uri bo otvoritev razstave Geze Gibičarja. Nastopila bosta Aleš Kuhar, saksofon in Urban Kuhar, klavir. Ne pa Kuhar Aleš in Kuhar Urban, kot slovnično napak piše v biltenu prireditev! MURSKA SOBOTA: 24. novembra bo v grajski dvorani pila Slovenska filharmonija, ob 19. uri. nasto- KINO MURSKA SOBOTA: 24., 25, in 26. novembra ob 19. uri: Dežela senc (Režija: Richard Attenborough, igrata Hopkins in Winger) Stran 16 vestnik, 17. novembra Vi i komai nrivoščimo, ^00 Janko je bil videti navdušen: ...... , propadajoči firmi, še telefon si komaj privoščimo, » za naju Kalifornija. « »če se pogovarjajo med seboj, da bi bili videti po potem gre posel bolj slabo,« sem mu oporekal. vtt Janko se je hitro znašel, izzivalno se je obrnil k zajeten črni etui s ključi in se pretvarjal, da mj(g reUfit’ Poslovneži so ga takoj opazili, Janko se jim je pctN oni pa so ostali mrki in resni. Morda so opazili iz staromodno oblečenega Janka avtomatično /z/o^Vf so murumuuriu uunčn::ritč^u juriKu uviumuiit^i*'' - . kroga uspešnežev. , sv^j. Gez čas so se vsi štirje naveličali. Plačal sem kavo, pt' v podjetje. Vratar Milan je bil že pri drugi steklen oga Ui Čez čl »Pasem ovce...« i štirje naveličali. Plačal sem kavo, pt Vstopila sva v pisarno, kjer je Mica ravnokar Medtem se je tudi Frančišek ie prislinil zaradi kave. bilo nazaj. /iška: Janko je bil zamišljen, končno je vprašal Iranci JanKo je bil zamišljen, Končno je vprasai narediti kakšno črno plastično škatlo, ki bi bila oa mobitel?« »Seveda, jo potrebuješ za otroke?« »Ne, pač pa zase. Če greš v boljši bife na -mobitela, ti kmalu že ne bodo več dovolili vstopiti- •Ne, pač pa zase. Če greš »Pa ti bo kdo nasedel?« »Seveda.^ Sicer pa je pomemben le vtis, ki ga Janko. Vzel je debel kavo in tnl •.di^vi^'‘ tifi" i UN()ZABAVNE 1 *ON, CEKRON PA Z MAI ljubezni. I Wp^^‘''I-IENJA ......... s. uSSEiMOJA BO - štajerskih 1 5. v^Boč irf^AHAM - Alpski kvintet •p. ’ ▼ fNic, GLASBE CEKRON PA Z MARELOF - Primorski fantje - Ans. Nika Zajca Kf A ~ treh dolin Ans. Stanka Mikole »gl S 1, ZVONOVI - Ans. Slavček S Zasavci Ll?Trx . \ pošljite do četrtka, 24. novembra 1994, na naslov: Murski I/ 1,69(100 Murska Sohola, za glasbene lestvice. l,Sonšt.46---------------------------------- i* It '’SUi ‘letu '“ja Ul 's 1 s skladbo: “■^RČa --1 •n 'aozabi Pbitiiek lavna_____ ter naslov I I J Še malo, pa bo vsaj v hribih zapadel prvi sneg, zato so prenekatere misli že usmerjene v steptana smučišča sredi gozdov, hjer bomo smučali, se sankali ali pa zgolj sprehajali po pobeljenih pobočjih. Pregledati bo treba smučarsko opremo, dopolniti manjkajočo ali zastarelo garderobo in izbrati kaj posebnega. Glavno je, da si izberemo takšne materiale, ki nas bodo obvarovali pred mrazom in močo. Morda vam bo všeč predlog puloveija in ustrezne bunde z motivom polarnih psov pasme husky. Podlaga je seveda bela, tako kot se za ledeni sever spodobi, prav zato pa kužki, ki neverjetno spominjajo na volkove, pridejo še toliko bolj do izraza. Jabolčna pita iz vlečenega testa (velik pekač) Vlečeno testo: SOdag gladke moke za vlečeno testo, ščep soli, 1 do 2 jajci, žlica olja, žlička limoninega soka ali kisa, mlačna voda. Vse sestavine dobro pregnetemo in premesimo, testo mora biti bolj mehko in prožno, da se loči od rok in posode. Testo razdelimo na dva hlebčka in ju dobro pregnetemo, pri tem varčujemo z moko. Pokriti hlebčki naj počivajo na pomokani deski najmanj 30 minut, lahko še dalj. Če zamesimo pretrdo testo, se ne da tanko razvleči. Nadev: 1,5 kg olupljenih in na rezance naribanih kislih jabolk, 15 dag sladkorja, 10 dag mletih orehov, 5 dag očiščenih rozin, 3 žlice drobtin, 1,5 del olja ali toliko tople tekoče margarine, pol žličke cimeta, maščoba za pekač. Prvi hlebček testa na večji mizi in na rahlo pomokanem prtu zelo tanko razvlečemo in ga razrežemo na 8 pravokotnikov v velikosti pekača. V namazan pekač denemo najprej drugega za drugim 8 listov vlečenega testa in vsak list gosto pokapljamo s tekočo mlačno maščobo (maslo ali margarina) ali z oljem. Na osmi list potresemo na maščobi svetlo prepražene drobtine. Čez nje razgrnemo jabolčni nadev, ki smo ga zmešali iz jabolk, cimeta, orehov in rozin. Nato ga potresemo s sladkorjem. Razvlečemo drugi hlebček testa, ga ponovno razdelimo na 8 pravokotnikov ter spet zložimo drugega na drugega, vmes izdatno pokapljamo z maščobo. Zadnji list testa tudi zgoraj pokapljamo in premažemo z maščobo. Pito na več mestih prebodemo z iglo ali zobotrebcem in pečemo v precej vroči pečici. Ko je pečena do treh četrtin, jo z ostrim nožem razrežemo na kvadrate ali pravokotnike in spečemo do kraja. Preden ponudimo, jo potresemo s sladkorjem. 'Tekne topla hladna. Parfum hranimo na hladnem in temnem mestu, ker svetloba in toplota prodreta tudi v zaprte stekleničke. Oblačila v omarah rahlo odišavimo, ker bodo dolgo (zlasti krzno) obdržala prijeten vonj. Čez dan uporabimo dobro kolonjsko vodo ali dišavni izvleček, parfum, ki je veliko dražji, pa’prihranimo za slovesnejše priložnosti. Posteljnina bo čudovito dišala, če kaneno nekaj kapljic parfuma na kosme vate, ga ovijemo z gazo in položimo med perilo. Nikdar pa ne škropimo s parfumom sintetičnih tkanin, ker se zgrbančijo in otrdijo. Če nosimo parfum vsak dan s seboj v torbici, pazimo, da ne bo prišel v stik z usnjeno cigaretnico, usnje se namreč hitro navzame drugih vonjav in cigarete bodo namesto po tobaku dišale po dišavi. Star krompir bo spet bel in ne bo imel grenkljastega okusa, če ga olupimo in za dva dni položimo v skledo z mrzlo vodo. Vodo zamenjamo vsakih nekaj ur. Ko tak krompir kuhamo, ga damo v vročo vodo, ki ji prilijemo kanček kisa. Prebava in stres Najnovejša znanstvena spoznanja pričajo, da ima stres odločilno vlogo pri prebavi. Tako naj bi zlasti psihične obremenitve (skrbi, nevroza, problemi, konflikti ipd.) vplivale na pospešeno izločanje stresnih hormonov ne le v budnosti, ampak tudi v spanju. Pričujoči hormoni negativno vplivajo na občutljiv prebavni sistem (zlasti na črevo), zavirajo črevesno peristaltiko in delovanje črevesa, želodca, trebušne slinavke ter drugih prebavnih organov. Posledica stresa se kaže kot nervozen želodec in neurejena prebava. Voda Tudi s klorirano vodo lahko napravite čaj ali kavo, le nekaj ur naj stoji, da se vonj in okus po kloru razgubita. Ce vsako jutro in vsak večer popijete kozarec vroče prekuhane vode, bo prebava bolj urejena, želodčne stene in živci v njih pa se bodo krepili. Mrzla voda velja še vedno za najprimernejše in zelo učinkovito lepotilno sredstvo; napenja in sveži kožo in ji vrača prožnost. Vodo, v kateri ste prali meso ali kosti, uporabite za zalivanje sobnih lončnic. Če je jed pregosta, jo boste seveda razredčili z vodo, biti pa mora vroča. Tudi ko prilivate vodo k pečenki, naj- bo vroča, vlijete pa jo vedno v maščobo; pustite da se tekočina pregreje in šele potem oblijte z njo meso. Apnenčaste vodne madeže na loncih in kozicah očistite s kisom. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 84,6 MHz (dopoldne Uidi SV 648 kllz) Mn« m Hf«> *Ma Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Glasba - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV-14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vgm - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščajcon, cekron, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika -.7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8. 30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17,00 Tema popoldneva -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila — 10.15 NSTSNMV — 12.00 Poročila BBC-ja — 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mah oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz s Smiljo - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza (humor in domača glasba) - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. Vestnik ob četrtkih SESTAVIL MARKO NAPAST ANTIČNI BOG ZDRAVILSTVA JESENSKO JABOtKO ČASOPISNI OGLAS, ANONSA SPLET LAS vmiA HIŠICA ODGOVOR NA KONTRO BENEDIKTINSKA OPATIJ VNEmUl SENO NA TOLMINSKEM SEVER SNOV, MATERIJA STARO IMEZA OKTOBER SREDIŠČE VRTENJA EPIKUROV HLOZOF-SKINAUK ZDRAV-STVENA sluSa ZDRAVSTVO ŽELJKO koziik: HRVAŠKI OTOK RAKEV IGUČAST GRM PREBIVA-LECTRGA TISOČ KILOGRAMOV PRISTANI-SCENA SEVERU ŠVEDSKE NEKDANJI BOSANSKI EKONOMIST (BELA) MESTECE VLACUU (ANAGRAM: ANGINA) VARUH, ZAVETNIK GRČIJA PLANINSKE UJEDE JAPONSKI TELOVADEC FINANČNI POLOM ODLIČEN JAPONSKI FOTOAPARAT NAPAD. NASKOK ARABSKI zreže JAMSKI DRŽAVNIK i stran 18 vestnik, 17_novgmbra^^ V( li CM O m < V podlistki (U o. c/)>a) 1x1 < H h-O < Z TRN V ANGLESH KRONI 23. 6. 1993-2. 9. 1993 r ž Državljanska vojna na Irskem 1921-1923 je odprla novo bojišče z institucijami v Dublinu in način bojevanja je zahteval nov pristop - umaknitev v ilegalo in pod okrilje mestnega terorizma, kamor so se zatekle tudi skupine študentov in intelektualcev, ki so kmalu postale znane pod imeni: RAF (Die Rote Ar-mee Fraktion), Rdeče brigade in Gibanje 2. junij. Čeprav razlogi za nastanek in cilji zgoraj navedenih skupin in t. i. narodnoosvobodilnih gibanj, kamor poleg IRE sodijo še ETA, FLNC in ARC, nimajo skupnih izhodišč, so se v boju proti skupnemu sovražniku, državi in njenim institucijam v zahodni Evropi, kljub ražličnim motivom, združili in postavili na drugo stran zakona. Pa vendar, kljub različnim izhodiščem, je podobnost prehoda enih in drugih organizacij v ilegalo (med njimi tudi IRA) več kot le naključje. Svoj delež k vsesplošnemu množičnemu protestu v 60-ih letih je prispevala tudi Severna Irska in njeno gibanje za državljanske pravice NIGRA, ki je, podobno kot gibanja po svetu, naletelo na odpor in odprto sovražnost britanskih oblasti. Z zagovorniki mirovnih pobud in pacifizma se je država spustila v odkrit neenakopraven dvoboj in pri tem ni izbirala sredstev. Socialni nemiri so ogrozili ustavni red in obstoječe državne institucije, zato vojski oziroma državi ni preostalo drugega, kot da uporabi silo. Država je v odprtem boju še okrepila svoj položaj, naju-pomejši mirovniki pa so iz pacifistov postali (po besedah države) teroristi in njihova dejavnost protizakonita. Tu moremo potegniti paralelo med dogodki v Evropi in Ulstru. Namreč, nasilni pristop države v dušenju nemirov je deloval na mirovniško gibanje v Evropi v dveh smereh. Neizprosen nastop države je odvrnil MS a * trovala razcepu znotraj tedanje IRE na uradno in začasno IRO. Sinn Fein, politično krilo uradne IRE, se je preoblikovalo v Delavsko stranko (Wor-kers’ Party), ki se je oprijela parlamentarnega dialoga, medtem ko se je politično krilo Začasne IRE' preimenovalo v Začasni Sinn Fein, ki je oblikoval izhodišča za gverilsko diverzantsko delovanje. Terorizem in z njim nasilje je postalo edino sredstvo, s katerim je IRA opozarjala domačo in svetovno javnost na nevzdrž- Ferdo Godina 6.500km s kolesom po Evropi Sergej Kaučevič 1. til toi Ut daj do- Pripadnike vojaških in policijskih odredov je na Severnem Irskem prepovedano fotografirati. Če te opazijo, ostaneš brez filma. večino od nadaljnjih akcij in gibanje se je razletelo. Ostali so le najbolj fanatični, ki so svojemu idealu sledili in s svojim početjem polnili časopisne stolpce v 70- in 80-ih letih. Teroristične organizacije danes s svojim ilegalnim delovanjem niso nič drugega kot naslednice mirovniškega gibanja v 60-ih, ki je zagovarjalo nenasilen pristop in metode reševanja konfliktov. Neuspešnost prvega pristopa in odklonilen odnos države je najvztrajnejše primoralo, da so se oprijeli orožja in na napad države odgovorili s protinapadom, katera jih je, zahvaljujoč svojemu položaju, izključila iz institucionalnega boja. Zelo podobno je bilo dogajanje v Ulstru, čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za dve ločeni gibanji. Tu je podoben neuspeh, s podobnimi zahtevami za postopno reformacijo sistema, doživela NIGRA, gibanje za državljanske pravice, ki je v svoje vrste vsrkala, če že ne fizično, ideološko pa zagotovo, tedaj neaktivno Uradno IRO. Tedanja IRA je v gibanju za državljanske pravice prav gotovo videla, vsaj delno, ideološko rešitev svojega in irskega vprašanja. Poraz mirovnikov in brezkompromisen poseg države sta v veliki meri bo- Severna Irska v zadnjem času ne povečuje več teroristične bilance, temveč predvsem turistično. nost položaja katoliške manjšine v Ulstru. Gotovo sta tudi prihod in stacioniranje britanskih čet pripomogla, da se je IRA svojo vojno taktiko odločila za teroristične akcije, bombne eksplozije in atentate na oficirje britanske vojske, in ne na posamezane frontalne ulične boje, kakor bi se vojna v Ulstru sama po sebi verjetno razvijala. IRA v svoji dolgi in bogati zgodovini oboroženega boja nima zabeleženih težjih odmevnejših akcij, h katerim se zatekajo nekatere druge, tudi narodnoosvobodilne organizacije (ETA, FLNC, ilegalne frakcije PLO), kot so, denimo, napadi na ambasade, ugrabitve ambasadorjev, vojaških in državnih funkcionarjev, letal... (Se nadaljuje) NADA J VRNI SE 31 Oči ni mogel odtrgati od nje. Vrat je imela dolg, nič kmečki, okrog njega je podrsavala gosto spletena zlata verižica. V Iraku je zlato gotovo cenejše. V ušesih so ji žareli uhani, majhni, najbrž z dragimi podobno kakor prej pri Romani. kamni. Besede, nasmeh, gib, vse je imelo svojo privlačnost. Paziti je . moral, da ni kazal razlike v svojem odnosu, kajti ženske, tudi če so iz ene korenine, so pri tem občutljive. »O počitku imam svoje predstave,« je Tomc nadaljeval, da bi jih pritegnil k pogovoru. Ženskam je bilo prav. Že moški glas v hiši ima svojo vrednost. Pri njih je kakor zakleto. Babici se je takoj po poroki mož izgubil v svet in ni bilo več za njim sledu, Sonja ga nima več, Nada' pa je zaradi njega še posebno nesrečna. Zato so gosposkega, sicer že ostarelega moškega prijazno sprejele. Niso pa vpdele, da večje zadovoljstvo izkazujejo one njemu. Samo Danijel je to razumel. Njegova žlahtnost je bila ženskam razkošje. Burgundec je k temu precej pripomogel. Tomc se je že nekoliko natreskal in zgubljal uglajeno ravnovesje. »Počitek, smo rekli, a ne?« je žgolel. »Človek ga ni imel in ga ne bo nikoli poznal. Kaj, babica. Kdaj ste že vi imeli mir?« To je bila babici voda na mUn: »Imate prav! Počitka nisem nikoli poznala.« »Tudi vi, Sonja, ga ne poznate, čeprav ste še otrok proti nama z babico. Ah pa vi, Nada. Miren tip človeka ste, a taki mirni ljudje skrivajo v sebi prave viharje in so zato še bolj nesrečni.« »Resnico govorite,« se je oglasila babica. Sonja in Nada sta mol-čah. Tomc ob tem ni pozabil točiti iz velike dvohtrske steklenice. Postajal je iz gosta gostitelj, kar je bilo ženskam še posebno prijetno. Padel je med nje iz zunanjega sveta. Vse, o čemer je govoril, je bilo zanimivo, čeprav podloženo z bolečino, ki je kadarkoli privrela na dan. NekoUko je bila nabrekla, a ženske so jo sprejemale z odprtim srcem. Na pot, ali kako se je začelo in norveške dogodivščine Pozimi 1993. sem se ddlnislil, da bi prekolesaril Skandinavijo. Sever me je zanimal že kot otroka in sploh vse, kar je vsaj malo dišalo po pustolovščini. Svojo idejo sem predstavil Igorju, dolgoletnemu sošolcu in prijatelju, ki je že nekajkrat potoval z mano. Že dve leti sva razmišljala o daljšem kolesarskem potovanju. Bil je navdušen. Pričela sva na glas sanjariti in kmalu sva se odločila, da potova- nje razširiva še Evropo. na vzhodno Menim, da brez sanj sploh ni možno izpeljati nobenega zahtevnejšega projekta, saj ti prav one ne dajo miru in te ženejo naprej, ko si poln dvomov in obupa. Mene so gnali neprevoženi kilometri skandinavskih cest in kolovozov, naporni najinih gorskih koles žal še ni in da mogoče pridejo jutri. »Rad imam pustolovščine, take butaste negotovosti pa ne,« sem si mislil. Tako sva v norveški prestolnici ostala samo z najnujnejšo prtljago, ki sva jo imela s seboj že vse od Maribora. Odločila sva se, da prvo skandinavsko noč preživiva na svojevrsten način. Odpravila sva se na potep po ulicah Osla. Bilo je kaj videti. Že na prvi pogled sva ugotovila, da imajo bogato nočno življenje, če temu sploh lahko tako rečemo, saj je bilo tiste prave teme le za štiri ure. Gneča pred številnimi dragimi nočnimi lokali je bila ogromna. »Ne, ne, to ni za naju,« sva si govorila. Tisti s plitkejšimi žepi so si lahko ogledali kar nekaj uličnih koncertov. Pridružila sva se jim. Kljub vsem zanimivostim naju je proti jutru premagal spanec, zato Zjutraj sta kolesi nfede na in to brez večjih to, kako so z njima ravna • zagledal svojega Alojza, jenega z bisagami, mi je gralo. »Pa si le P''®?*'"nis»" dejal. Prav nič navduse P' ^^pi-bil nad zvitim sprednjim pni i^ kom in novimi zelenimi gjpinii ki so bile »okrasne« z .„o. J Itn Jtii 'j pel 'plu ' tep ; ''sf sem - nis®"*, ' pa 'Ua klanci, mraz, sneg, divjina, polarni sva sklenila, da bova prespala dan, krči v mišicah, pisanje dnev- nekje v mestu. Kakšna udobna po- nika ob prasketajočem ognju nekje stelja ni prišla v poštev, ker sva si bogu za hrbtom, noro lepa pokrajina, posuta z jezeri, pa seveda ljudje in nove izkušnje z njimi ter samim seboj. Morala sva poiskati pokrovitelje. Po mesecu dni podajanja kljuk, ko sva že skoraj obupala, so se zadeve začele končno premikati in najin bančni račun je postajal čedalje težji. Sklenila sva, da se odpraviva konec junija. Nakupila sva še zadnjo opremo, med drugim tudi Igorjevo gorsko kolo znamke Phoenix, rekla: »Hotelom, hostelom in po- dobnim se že ne bova vdala, saj sva se odločila za pustolovščino, ne pa turizem.« Iskala sva kak primeren park, vendar so bili že vsi zasedeni. Oko se mi je ustavilo na povsod vidni sredi mesta stoječi trdnjavi. Nekaj časa sva si jo še ogledovala, nato pa začela plezati po obzidju. Pri tem sva s pridom uporabljala mojo spalno vrečo kot nadomestek za vrv. Plezanje ni bilo pretežko. Po krajšem pregledu trdnjave ki je najino potovanje še posebno sva se odločila, da bo spanje na zaznamovalo - v negativnem smislu. Oslo se nama je zdel najprimernejši kraj za začetek kolesarjenja, saj sva tako pridobila čas, osrednjo Evropo pa prihranila za kdaj drugič. Kolesa sva poslala na sever teden dni pred odhodom. Vožnja z vlakom preko Salz- mehki travi v družbi srednjeveških topov še najprijetnejše. Zavila sva se v spalni vreči in se prepustila sanjam. Te pa niso trajale dolgo, saj sta naju okrog treh zjutraj zbudila pripadnika norveške kraljeve garde, ki sta stražila objekt in naju prosila, naj odideva. Sledila so burga, Munchna in Kopenhagna vprašanja v angleščini in nemščini, do Osla ni bila nič posebnega. Zavedala sva se, da sva »prešpri-cala« mnoga zanimiva mesta, vendar se nama je mudilo na sever na pustolovščino, ki je vsak ne more izvesti. Po treh dneh na vlaku sva si že na katera pa iz previdnosti nisva odgovarjala. Šele ko sva ugotovila, da nama nočeta nič hudega, se nama je jezil? razvezal. Vso zadevo sva pojasnila in se opravičila, vojaka pa sta se samo smejala. Ker smo postali prijatelji. zelo želela na kolo, zato sva kljub je Igor ta dogodek tudi ovekovečil pozni uri takoj po prihodu v Oslo s fotoaparatom. Temu je sledil še stekla do garderobe. S pomirjuje- prijeten sprehod s spremstvom do čim glasom so nama povedali, da izhoda. »Samo en pravi počitek je; ko ležeš v zemljo. Ko ležeš v zemljo, se resnično umiriš. Nikoli več se ne boš ubadal s stvarmi, o katerih si mishl, da brez njih ne moreš živeti. Umreš in je vsega konec. Iz zemlje se nič več ne vrača. V spominih živih pa seveda marsikaj ostane. V meni je še vedno moja žena. Vidim njen obraz, njen glas shšim, vidim njeno hojo, še vedno ne morem verjeti, da je nikoli več ne bo. Mogoče zato, ker je nisem našel, ko sem se vrnil. O njeni smrti nisem nič vedel. Našel sem pa oba otroka.« Tistega dne se je pri Dominkovih toliko stvari hkrati zvrstilo. Romana je prišla k njim s svojo smrtjo, ki ji je s takim pogumom gledala vse do konca v oči. Zdaj pa še ta človek s svojo ženo, ki mu jo je prav tako vzela smrt. Nastal je molk. Tomcu je postalo žal, da je kaj rekel. Vse si bo pokvaril, kakor si pokvari zmeraj, ko naveže stike z ljudmi. Mogoče se mu bodo Dominkove ženske tudi odtegnile? Bo smrt njegove žene pretežak udarec zanje? Sveta ne poznajo in zato jih lahko odvrne od sebe. Žal bi mu bilo. Edino pri Kolblu se mu ni treba tega bati. Kolbl je voljan njegove napake vedno razumeti. Kolbl je imel rad svojega očeta in zato Tomca ne bo pustil. Nikoli, tudi v najtežjih trenutkih, ko je vse bežalo od njega, mu je ostal zvest. Tomc ni mogel, da ne bi vstal. Stopil je k oknu, ki je gledalo na cesto, po kateri je bil redek nedeljski promet. Kazal je ženskam hrbet. Sonja je pogledala Nado. Pomilovala je človeka, ki je brez moči stal pri oknu. Babici so začele po licih spet drseti solze. Tomc se je hotel iztrgati iz tega, v kar je zdrsnil. Ko se je obrnil od okna, se je skušal nasmehniti. »Samo o sebi govorim!« »Nič, nič. Ženo ste imeli radi in to je lepo.« Babici je za spoznanje zatrepetal glas. »Čemu vas mučim s tem. - Nada, slišal sem, da imate veliko hišo. Cel grad. Ko bom prišel drugič, ga bomo šli pogledat, a ne?« Nada je bila že nekoliko ogreta od vina in je takoj privolila: »Saj ga lahko gremo zdaj pogledat.« »Rajši drugič,« se je vmešala Sonja. Ostro je vsekala s trepalnicami, češ da ga naj ne vabi. Mirko je nor. Spet bo vražji ples. Nada se na to ni ozirala: »Prav, drugič pa morate priti.« Šele ko se je vozil nazaj, se je ohlajal. Če bi mogel, bi ta spodrsljaj zbrisal, kakor da se ni nikoli zgodil. Čemu vleči na dan pred tujimi ljudmi svojo zgubljeno preteklost. Dosledno se je takih izlivov prekleto kesal. A vedno prepozno. 11 Že nekaj dni se 'Vlada ni pokazala Rudiju ha dvorišču svoje hišice ob gozdičku. Mogoče se ga je izogibala ali pa je šla k otrokom v Ljubljano. Nič mu ni povedala. Ko se je Kreslinov Mirko vrnil v Irak, je Rudiju začela neka moč bližati Nado; mora jo srečati, jo videti in se z njo pogovoriti, naj Drugače dano, bil sem besen. na »Saj me bo m nis®!" takšni svinjariji.« "lakra vedel, da bo za izda^ (g „3. v naslednjih tednih prišel rava, tako da bom črnimi madeži. takšni svinjariji. s čistimi. ^nit izdatno domov P' Igorjevo kolo je rned velo najbrž kar nekaj d ^^njkal® srečanj, saj je marsikJ®„0 barva. Da je bilo še P I po-od mojega, najbrž ndi n membno. ■a 3” . I Ne vo" celo z garancijo,« j® 'g^giišljal natanko, o čem je Igor, saj sva se posve'da ^a v®® jemu kolesu in bila od o po druge reči. Gledal je-komu kaj naredil. z i!; hali ričJiouii- gvp ‘ Klub pomanjkljivosti^^^pfavila veseljem zajahala m ^gstu. * Klub na malo daljši potep P zadnja P° ._i_____________e« za ufirte* .,.a.izRonsl«a?»“S>2 pravila. Kolo, naložen ^d® setimi kilogrami. pretežko in sploh nis .^uno jeti, da sem lan, s Pg lezel na 2500-metrsKi Grossglockner. Prilagajanje novi'*’ razmeram lož J M s. A Ptot Dtle iHii s u, s'®'%aX ;bi lva imela ko^''W »prišraufala« v®® ^gia d* actiia torbe in nam -ptr« Čez nekaj ur sva Ob sebi sva sva namestila torbe in ; za katere sva meriiia' S«'”; niia. (jva"" bujejo. Videti sta pili <2) torja. Spredaj 'D za^aj s g. gpo® šeni sifno natlačeni b prve nad kolesont je s Zdaj sva resnično gg so h vati. Ceste, red m ci® gtez® navdušili, le kolesa gij. N® lahko bolj redno vzd z liko naju je presedetiJ cija cest, ki so bde sP |j ( kratke, zato pa tohk® „ 5^0 klance, ki so si nen®b p,oP navdušili, le liko naju je tako da klasične bilo. ravnin® sp' pove, kaj misli o tem, kaj ju čaka. Kovati je začel is pove, inisij u icin. n.aj ju mm. j- nemogoce načrte, čeprav se še ni do kraja nič ohladilo. O njej je Rudi malo zvedel, ker so ljudje utihnili, če j®< L burnih dogodkov se je zvrstilo, da bi kdo ^X Plajs z Rudijem se je sicer polegel, a je vend vsak čakal, ah je Mirko njuno ljubezen z dosti mrzle vod® pa ta se tli m bo vzplamtela ter Nado in Rudija ®P v gozdove. Pri ljubezni je vse mogoče. Celo naravno bi dd® .voi® ’ prej toliko tvegala, bi lahko zdaj, ko sta rešena strahu, n® p«® i z močnejšo m večjo vztrajnostjo težila, da jima gozdovi zn j sroor nikoli varno, a vendar najlepše zavetje. P'"’ z*' bi se lahko zgodilo, da slepa, kot sta bila, na vse pozal 'ivc S ‘»ni, S ‘tlb' $4 'Hi is" las ^ii sc take slepote je v Rudiju že vzklil. Vlada bi mu lahko pomagala, da bi se z je, da sta se z Vlado za to dovolj zbližala. . j,, Z rasodnostjo izkušene ženske bi lahko pokazal® .Lpsd' _ i- , _ _.x- --- J - .-x_j --- Nado srečat ».»sS r -n®?' nje. Odkrita je bila in zato mu je utrjevala pot iz_ neg' K«® ga še spremlja. V prečutih nočeh vidi vsak delček W pr S® jt(( Spet naga leži ob njem. Kako se ji ob dihanju & z majhnimi cecki, ki so skoraj neopazni, ko leži vznaki pjl® roke, da bi si odpočila. Ob tem je rada rekla: ,Preve J jetj) ppjj rokami oklenila nkroff vratu, ga shsn*,^ pOi Potem se ga je z rokami oklenila okrog vratu, ga --vprašala: ,Si zadovoljen z menoj? Če nisi, povej. Dr b ičse v 1*®* 1 potrudila.' y sV®*’ rfl®’” Kako bi se naj še bolj potrudila, ko ga je potegnil® P’jj. rem je skrb minila, v svet neskončne sreče, ki pa jo j® 1 jjvljr z grobostjo in ju seveda s pravico potegnil v vsakdanu. y Zdaj je spet sama. Mogoče leži budna v spaln’ v I® .j^ j) pogosto ostajal vso noč do jutranjih ur, ko je bilo j Sicer sta bila nekoliko manj sproščena kakor kj® I** » i* ---_ J ----1_1_ 4,cpie»V yia ' ..iH®' V sobah oddaljenih krčem. Rudiju se je zdelo, da se J j^j p^pjei’’ ica r^AOTATnila 7 MflHn vrpH m npnrpmakliivi ' Poj "b, H i'!! i« b. 1 ’tic "ist Ha hiša pogreznila z Nado vred v nepremakljivi ‘‘.‘"_„£ai®" jj mi prinaša rešitve. Vendar Nada ni železo, da se ne bi vr jJF kakor se on vrača k njej. Vlada mu bo v pomoč. Pomirila ga bo že stem, Bi novice. Zato se je nekega večera odločil, da gre sp®t * jTje.' smela izmikati. Čakal je do polnoči, ko so ure najbolj skozi gozd ne bo nihče hodil. . gJtO'BI ■Vladin pes ga je seveda že od daleč začutil. Bolj ^91 pr®PWyo oprezno, bolj ga je dražil. Pred hišo je postal, da bi -g jn| lahko gre proti oknu sobe, kjer je Vlada spala. P®’ {|B proti njemu. Preklinjal ga je, saj se je hlipanje a P 'H v Orlovšček. Zatolkel bi ga najraje. Dosti deklet je pa ni bilo treba tako laziti okrog oglov in vrač®!^ odi- 3sti deklet je ii preklinjati iV Pf te(^ j na samem in so str f ' ® . j, se kje j^a veselici, na cesti ali kjerkoli na samem in Ig, a opreznost. Če je Vlada doma, ga gotovo sliši. m neznansko zbal, saj se mu je zdelo, da ga sliši pol D* »Dober večer, tnada.« Skušal je biti glasnejši, da bi ga spozsiala po ,.<) ker bi se divjanje prekletega psa drugič ponovil«^ pret® ^ji‘^ tvegal, bo ostal. Ni mogel razločiti, ali se je v hiši k J jha ie * kil’’ , (Nadaljev®’ mi® p’ ,d»‘ iv »N v I 1 novembra 1994 stran 19 I J kronika Zgodilo se je y diskoteki Srček a i, v Raden- 15 v petek, 11. novembra, uiartinovo, prišlo do “ožičnega pretepa. Začelo se “ato pa so se J I P° vsem lokalu. Posre-bilii 5 policijskih pa-kliub temu S Udeleženci 1 |?'3žje telesne čekrvneže razumevanje, ko pa je bilo na martinovo? Sicer pa so policisti ta dan posredovali še šestkrat. dajali pa so najmanj pretepa utr- poškodbe; ve-več pa jih je dobilo pod-'""'Ibe in modrice, saj je v pre-sodelovalo kar 15 gostov. “ bodo prijavili, prav tako PUudi lastnika diskoteke, ki !a... ■■ lilo . '^se '■ ‘“Ul lastnika diskoteke, ki ' ®sumijo, da je alkoholne pi-točil tudi vinjenim. Bo sodnik za prekrške za vro- * Avto, ki je bil nekaj dni parkiran v ulici Staneta Rozmana v Murski Soboti, je neznanec »vzel na piko« in iz njega ukradel radijski sprejemnik, vreden 20.000 tolaijev. 12. novembra okrog 1. ure ponoči pa je nez-naec vlomil v osebni avto, parkiran pri gostišču Jeruzalem, in iz njega ukradel 960 mark, 640 šilingov in 9.000 tolaijev. * V četrtek ob 22. uri je nenadoma zagorela starejša stanovanjska hiša v Stari Novi vasi, v kateri je stanoval Boris Farkaš. Le-ta se je sicer rešil, stavba pa je povsem zgorela. Vzrok požara, ki je naredil za 2.000.000 tolaijev škode, še raziskujejo. * Ljubljanski kriminalisti in policisti so odkrili in prijeli 35-letnega Borislava H. iz Karlovca. ki je osumljen kraje več avtomobilov v Sloveniji. Ko so ga prijeli, je bil »lastnik« mercedesa in audija. Morda je sodeloval tudi pri kraji kakega avta iz Pomurja? Izročili so ga preiskovalnemu sodniku. * ' P '' varstvo Hud požar v Muralesu !ob 15.20 je čuvaj J. 'U®erskem Muralesu pred k®"'® opazil požar. Še pre-Itišl obvestiti gasilce, je ® do »navadne«, brž nato n ^,do »prašne« eksplozije, je zajel obe proizvodni J'" “gtožal skladišče vnetlji-Obstojala je tudi vname vsepov- ' ‘'»ii '"'žn, [ z ac vname vse. 1 .^trošen lesni prah... Ho L- -- : |iJ.''^’^Postavko, izhodišče za .požarno vajo, v kateri so i K:, Marlesovi gasilci in I občinskih gasilskih cen-Ljutomera, Lendave, Ione v^obote in Gornje Rad-povezani z radij-«t)J Postajami, so jih hitro kv®. , >n brž so pridrveli Iv!'"' gasilskimi avtocister-* gasilskimi pn- tla primer Lendav- 1®’ da je tokrat šlo le so povezani z radij- 'Stn piHiici i^uiiudv-Se za bruhanje pene. , Hib.'?' _i_____• i._ "'M **P°^oriIi« skupni ko-je bila so gasilska društva [Maj J °°činski gasilski centri '■■o opremljeni. Naj-' 'ako uspešni tudi, ko 11 K 82-letnemu Francu Benku v Selcah pri Lenartu sta prišla neznanca in zahtevala denar. Ker jima ga ni dal, ga je eden prijel in mu z roko mašil usta. Še več: suvala sta ga. Ker denarja pri hiši ni bilo, sta iz hiše, ki je na samem, ukradla dve motorni žagi in jo popihala ne-zano kam. * V noči s petka na soboto je neznanec vlomil v Pomurkin obrat divjadi v Lendavi in iz skladišča ukradel 20 kilogramov srnine, kar je bilo več kot dovolj za na mizo ob martino-vem. Firmo je oškodoval za 30.000 tolaijev. Le kdo naj bi to bil? * Na prehodu za pešce v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti je v petek zjutraj Franc W. z osebnim avtom zadel peško Zofijo N. in ji povzročil hude poškodbe. * 531 L,* J fe H Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik slovenske vojske Milan Kučan je v sredo obiskal enote in štab teritorialne obrambe v severovzhodni Sloveniji. V Murski Soboti je bil gost 75. območnega štaba, kjer seje pogovarjal s podpolkovnikom Edvardom Miheličem, in 76. protioklepnega garnizona, kjer ga je sprejel podpolkovnik Milan Ravter. Tako se je neposredno prepričal o razvoju teritorialne obrambe in njenem preoblikovanju v slovensko vojsko. Z njim sta bila načelnik republiškega štaba teritorialne obrambe Albin Gutman in državni sekretar v ministrstvu za obrambo Gorazd Vidrih. - Š. S, foto: N. J. bi bilo potrebno dejansko posredovanje. Se pa postavlja vprašanje »manevrskega« prostora za vso to množico vozil in opreme, ki bi pridrvela na mesto požara. Ulice, ceste, dvorišča ... so namreč ozke, pretesne, povrh pa delajo ob takih dogodkih gnečo še radovedneži. Drugače pa je prav, da je bila vaja v Muralesu. kajti gre za kolektiv, kjer 245 delavcev okrog 6.000 kubičnih metrov uskladiščenega) 80 kubičnih metrov lesa. Nevarnost, kjer lahko izbruhne požar, pa so ob izdelavnih halah in skladiščih tudi 100- kubičnih metrov veliki silosi z žagovino. Vse to so torej možna žarišča. V Mura--lesu so imeli že dva večja požara. prvič je zagorelo v lakirnici. drugič pa se je vnela vsebina v silosih. Š. S. V petek kmalu po 19. uri je neznani voznik osebnega avta med vožnjo po Trubaijevi ulici zadel peški Danielo V. in Matejo Š. Prva je bila hudo, druga pa lažje poškodovana. Pobeglega voznika Antona F. so policisti našli doma. * enem dnevu predela (od v Neznani voznik osebnega avta lada ali zastava je v petek okrog 19. ure trčil v tovorno vozilo, ki je bilo na cesti v Rakičanu. in povzročil za 500.000 tolarjev škode. Po nesreči je pobegnil. * Med 11. in 13. novembrom je nekdo vlomil v kuhinjo srednješolskega centra v Murski Soboti in odnesel več živil. Škode je za 10.000 tolaijev. Za storilcem poizvedujejo. * 4 k e- >> ^Al), S' k f! 'lE """žnoi? Jeruzalemovega Sadjarstva ‘•ektarjev površin, od tega je največ (130 hek aqev) jablan, drugo pa so nasadi hrušk, visenj । J 81 • Sad?, v'' dipl, inženir Silvo Žižek je povedal, da je letoš j Po&u letina nekoliko slabša, vzrok za to pa je toča ki e labu^dovala nasade. Tako bodo letos na 130 hekta j Dbr? Pridelali 2.500 ton jabolk. Prejšnji teden J>h že dvorišču obrata pa smo ujeli skupino^ dJ^av^j^,^ .^pt^drale oziroma ga pripravljale - -[. jg tuogoče pa gaje bilo tudi kupiti. Sog da fene fadja k pridelovalce niso ravno spod. ''Suitp 'udi delavcem, ki so ga obirali, niso g H Pomembno pa je, da so jih pn o . ’ Priipp" nekateri nezaposleni rajši nezapos ~ ' ža prvo priložnostno delo. Fotografija; S. S. ton jabolk. Prejšnji teden so jih že prvo priložnostno delo. za skladiščenje Delavci SSa CESTE SKOZI MOŠČANCE - Url 'm?''® Murska Sobota urejajo pomembno prometno J^atet .Murske Sobote do mejnega prehoda na Hodošu. v Moščancih, kjer bo razširjeno cestišče. POŽAR - Ker so pri gašenju namišljenega požara v ljutomerskem Muralesu hitro posredovali tovarniški gasilci in gasilci iz vseh štirih obmorskih gasilskih centrov, so ogenj hitro »pogasili«. - Fotografija: Š. S. V nedeljo je izbruhnil požar v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka v ulici Stefana Kovača v Murski Soboti. Ugotovili so, da je zagorelo zaradi napake na regulacijskem varnostnem ventilu plinske jeklenke za štedilnik na plin. K sreči pa so hitro prišli gasilci in začetni požar pogasili, tako da ni nastala večja Škoda. Š. S. ■ LENDAVA - V mesecu požarne varnosti so bili še posebno aktivni tudi gasilci v Nafti, saj so pregledali in preskusili sisteme za gašenje in hlajenje. Z vodji proizvodnih dejavnosti so opravili več preventivnih pregledov in jim dali ustrezne napotke za ravnanje, če bi prišlo do nesreče^ Predstavili so tudi opremo za prečrpavanje nevarnih snovi. (J. Ž.) >s mednarodno TEKMOVANJE IN RAZSTAVA PTIC - V telovadnici Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole v Murski Soboti je bilo konec tedna 4. mednarodno in regijsko tekmovanje ptic. Sodelovalo je kar 380 ptic iz severovzhodnega dela Slovenije, to je iz Beltinec, Murske Sobote, Maribora in Ptuja ter iz Avstrije (Gradec) in Madžarske (Zalaegerszeg), razdeljenih v 50 različnih tekmovalnih skupin. Lastniki prvih treh v vsaki skupini so prejeli diplome, zmagovalcev spominska darila (poslikane piitre), šampionov pa pokale. Najvišje priznanje, to je Šampion razstave, in glinasto amforo je dobil domači tekmovalec Karel Gjergek s postavnim kanarčkom. Med šampioni je tudi Janez Vučkič (Društvo za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota) z eksotom. Med barvnimi kanarčki je šampion Rudi Merkan (Maribor), pri skobčevkah Peter Hernah (Maribor), pri srednjih papigah pa Janko Čuš (Ptuj). Ob tej priložnosti so organizirali tudi prodajni oddelek in srečelov. Besedilo; M. JERŠE, fotografija: N. JUHNOV Nov gasilski dom v Centibi v Čentibi je čedalje več prebivalcev, saj se vas nenehno širi in postaja skorajda že predmestno naselje. Vedno več Lendavčanov se odloča za gradnjo novih zasebnih hiš v tej prelepi vasici, kjer živijo tudi zelo aktivni ljudje. Posebno aktivni so na kulturnem in športnem področju, v zadnjih letih so uredili prenekateri problem v vasi. Lani so se lotili gradnje novega gasilskega doma, otvoritev tega objekta pa bo prihodnje leto, ko bodo v vasi proslavili 70-letnico gasilstva. V Čentibi so sicer že imeli gasilski dom. vendar je ta v zadnjem času predvsem namenjen kulturnemu delovanju, zato so objekt prepustili kulturnikom in v druge vaške namene. Nov gasilski dom je majhen, a vendar zadovoljuje potrebe gasilcev. Gradnja bo stala okoli 2 milijona tolarjev, veliko prostovoljnega dela pa bodo vložili tudi gasilci in vsi drugi krajani. tfl.t J*"; p' ' flS'.#. i f Jani ^>1 ' V*‘ J S -fa v' I jieut. ‘ V”'* SOTINA - Na podlagi rudarskega projekta na Sotini (pobočje hriba Kugla) že tretje leto uradno obratuje kamnolom, katerega upravlja cestno podjetje iz Murske Sobote. Za zdaj imajo dovoljenje za kopanje v štirih etažah, širokih po 10 in visokih po 15 metrov, podobnih stopnicam. To pomeni, da se zaradi kamnoloma ne bo pojavila navpična stena, ampak pobočje, ki ga bodo pozneje prekrili z zemljo in ga zasadili. Glede na to. da je ta gorički lomljenec zelo dober ne le za utrejevanje cest pred asfaltiranjem. ampak tudi kot zmes z asfaltom (torej za asfalt) in ker (verjeli ali ne) Pomurci kamen za asfalt uvažamo iz Lepoglave na Hrvaškem, je pričakovati, da bo cestno podjetje prodrlo s svojim prvotnim predlogom, naj bi dovolili večje izkoriščanje te naravne danosti. To pa je izraba zli etažami! Fotografija; Š. S. Zgradili novo mrliško vežico Kobilje, vasica, stisnjena ob Kobiljanski potok in madžarsko mejo, šteje kakih 650 prebivalcev, bo kmalu-postala občina. Decembra bodo izvolili svoj občinski svet in življenje bo steklo naprej, morda s hitrejšimi koraki. Toda Kobiljčani se tudi doslej nimajo česa sramovati, saj se je vas v zadnjih dvajsetih letih skoraj popolnoma spremenila. Dobili so svoj industrijski obrat, v katerem je zaposlenih 23 domačinov in v katerem izdelujejo usnjene sedežne garniture in drugo usnjeno galanterijo. V vasi so Pričakovati je. da bodo v novi občini lahko uresničili vse svoje želje, največja je ureditev meddržavnega mejnega prehoda z Madžarsko. jani o d ■d Ul zgradili tudi kapelico na hribčku svetega Martina in pred kratkim tudi novo mrliško vežico. Vse te objekte so gradili s pomočjo krajevnega samoprispevka. Nova mrliška vežica. ki je ena najlepših v lendavski občini, je velika 120 kvadratnih metrov, gradnja pa je stala nekaj čez pet milijonov tolarjev. Na dan vseh svetih so jo posvetili. Kobiljani so ta hip zazrti v priprave na volitve. Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./fax; 069 32-230 PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV X stran 20 vestnik, 17. novembr^jj^ Prva državna nogometna liga Beltinci: SCT Olimpija 4:2 (1:1) Beltinci - Igrišče Beltinec. gledalcev 4.000. sodnik: Krajnc (Gornji Grad). Strelci: 0:1 Šiljak (8). 1:1 Škaper (31). 1:2 Pavlin (48). 2:2 Škaper (49). 3:2 Škaper (69). 4:2 Osterc (85). Beltinci: Zver 7. Godina 7. Božič 7. Jengurazov 7. Šarkezi 8. Nejman 7. Vorobjov 8. Črnko 7. Herceg 8 (Osterc 7). Cener 8 (Cirkvenčič -). Škaper 9. Železničar: Mura 2:1 (0:0) Ljubljana - Igrišče Železničarja, gledalcev 500. Sodnik: Turk (Maribor). Strelci: 1:0 Judež (46), 1:1 Breznik (60), 2:1 Prelogar (88). Mura: Volk 6. Baranja 6, Kokol 6. Cifer 7, Poljšak 7. Žekš 6. Breznik 6 (Brezič 7), Gajser 6, Poznič 6, Bakula 7, Topič 6. Druga državna nogometna liga RCS Gramatex : Št. pivovarna 3:1 (1:0) Turnišče - Igrišče RCS Gramatexa. gledalcev 200. sodnik : Mc Dowel (Ljubljana). Strelci: 1:0 Zver (39), 2:0 Pozderec (64), 3:0 S. Lebar (70), 3:1 Šemrl (86). RCS Gramates Turnišče: Stamenkovič, Ternar. S. Lebar. D. Lebar (F. Pucko). Lackovič. Ropoša, J. Pucko. Vbroš, Pozderec (Škafar), Novak, Zver. Beltrans: Nafta 0:0 Veržej - Igrišče Beltransa. gledalcev 500. sodnik: Kodrič (Ptuj). Beltrans: Rajh. Slana (A. Osterc), Modlic. Posavac, Puklavec, Hošpel, Z. Osterc, Sreš (R. Berendijaš), Brunec, Vozlič, Stojko, Nafta: Zajtl, Hozjan, Gaševič, Novak, Žalik, Drvarič, Hranilovič, Vickovič, Gabor, Šabjan, Kelenc (Utroša). (NŠ) Tretja državna nogometna liga Kovinar: Renkovci 1:0 (0:0) Maribor - Igrišče Kovinarja, gledalcev 50. Sodnik: Žitnik (Ptuj). Strelec : 1:0 Majcen (56). Renkovci: Magdič, Kocet. Koren, Štaus, Markoja st., Kuzma (Litrop). Zadravec, R. Bojnec. .Markoja ml.. Balažič. S. Bojnec. BEBB Bakovci: Pohoqe 0:0 Bakovci - Igrišče Bakovec. gledalcev 200. sodnik: Vozlič (Kristan Vrh). BEBB Bakovci: Maučec, Levar, Erniša, Seršen, Žekš, Kokaš, Kova-čec, Titan (Buzeti), Sombolac, Jančar, Radikovič. Badminton------------------------------------------ Sekereš sedmi v Lendavi je bil mednarodni članski turnir Lendava open v badmintonu, ki sta ga pripravila organizacijski odbor Dokonča in BK Mladost. Na prvem tovrstnem turnirju z denarnim skladom 3000 DEM je sodelovalo 35 tekmovalcev in tekmovalk iz Ukrajine, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Pri moških je zmagal Pešehonov (Ukrajina) pred Zrncem TOM) in Pahorjem (Olimpija). Domačin Bojan Sekereš je zasedel sedmo mesto. Pri ženskah je zmagala Slatnarjeva (BIT) pred Jovanovo (Olimpija) in Pelhanovo (Olimpija). Tekmovanje je lepo uspelo, odslej pa naj bi postalo tradicionalno. (F. Horvat) ŠPOflTNA NAPOVEO V športni napovedi št. 16 sodeluje Drago Horvat iz Doliča, trener nogometašev Tromejnika iz Kuzme. Prognoziral je takole: Pari Napoved Šport 1 I. SNL Rezultati - 14. kolo Beltinci Železničar Vevče Živila Gorica Jadran Izola Maribor Olimpija BELTINCI Železničar Publikum Gorica MURA Rudar (V) Korotan Izola Vevče Koper Primorje Živila Gaj Jadran II. SNL : Olimpija : Mura : Koper : Primorje : Kočevje : Rudar (V) : Maribor 4:2 2:1 1:0 1:1 3:0 1:1 1:1 14 9 4 1 31:14 22 14 10 1 3 32.16 21 14 8 3 3 36:14 19 14 9 1 4 36:20 19 14 7 4 3 21:10 18 14 7 3 4 31:17 17 13 7 2 4 25:14 16 14 6 3 5 21:19 15 14 5 2 7 20:21 12 14 4 4 6 18:28 12 14 4 3 7 19:30 11 13 4 2 7 9:16 10 14 2 5 7 18:23 9 14 1 7 6 14:21 9 14 2 6 6 13:32 9 14 0 2 12 7:56 2 Rezultati - 14. kolo Beltrans Gramatex Zagorje Mengeš Šmartno Radeče Piran Dravinja Zagorje Šmartno Rudar (T) NAFTA Piran Dravinja Radeče Mengeš GRAMATEX Slovan Domžale BELTRANS Drava Št. pivov. Steklar Elan : Natta :Št. pivovar. : Drava : Elan : Slovan : Steklar : Domžale : Rudar (T) 0:0 3:1 1:0 4:2 4:1 2:2 4:0 2:0 14 9 4 1 27: 4 22 14 9 4 1 31:14 22 14 8 3 3 18:12 19 14 5 8 1 20:14 18 14 8 1 5 36:18 17 14 5 5 4 21:14 15 14 6 3 5 21:19 15 14 4 7 3 10:11 15 14 5 4 5 21.20 14 14 4 5 5 20:28 13 14 4 3 7 17:24 11 14 4 3 7 14:19 11 14 4 3 7 17:29 10 14 3 3 8 23:30 9 14 1 6 7 13:25 8 14 0 4 10 7:35 4 lll. SNL Rezultati -12. kolo Bakovci Kovinar Aluminij Svoboda Dravograd Starše Šentjur je bil Aluminij BAKOVCI Šentjur Dravograd Kob Ford Pohorje Impol Kovinar (-2) RENKOVCI Starše Svoboda Sl. Gradec Pobrežje : Pohorje : Renkovci : Impol : Kob Ford : Sl. Gradec : Pobrežje prost 0:0 1:0 4:1 3:2 1:1 2:0 12 9 1 2 30:18 19 12 6 4 2 32:11 16 12 7 2 3 33:14 16 12 7 2 3 21:21 16 12 7 1 4 34:19 15 12 4 6 2 19:16 14 12 5 3 4 21:19 13 12 5 3 4 12:13 11 12 4 2 6 14:15 10 12 4 2 6 11:13 10 12 2 2 8 15:32 6 12 1 3 8 10:26 5 12 1 1 10 11:46 3 I. A. DOL - moški VIGROS POMURJR Olimpija LJUTOMER Pionir Kamnik Fl PROM II. DOL - moški 6 6 o 18: 4 12 63 3 12:10 6 6 3 3 12:12 6 6 3 3 11:11 6 6 3 3 10:12 6 6 0 6 4:18 0 NOGOMETNI KOMENTAR ii^^r^iiihišiilllllijiiOfflii , ,^'r'; n Beltinci nadigrali državne prvake V prvi državni nogometni ligi je bilo odigrano predzadnje kolo. Veliko veselje so ljubiteljem nogometa pripravili nogornetaši Beltinec. ki so v derbi tekmi kola prvič premagali državne prvake SCT Olimpijo in jim prizadejali najhujši letošnji poraz. Beltinčani so tokrat prikazali eno najboljših iger v letošnjem prvenstvu in povsem nadigrali Ljubljančane, tako da bi njihova zmaga lahko bila še prepričljivejša. Junak srečanja je bil najboljši strelec slovenske lige Štefan Škaper, ki je dosegel tri gole. Poleg njega pa so odlično zaigrali tudi drugi nogometaši Beltinec, med katerimi je težko reči, kateri so bili najboljši. Vsekakor pa je potrebno omeniti doslej najboljšo igro Rusa Vorobjova. K zmagi Beltinčanov pa je veliko pripomogel tudi mladi Osterc, ki je prinesel osvežitev, ko je vstopil v igro ter navdušil gledalce z nekaterimi uspelimi akcijami. Tako so Beltinčani sklenili jesenski del prvenstva brez poraza na domačem igrišču. S tekmo in rezultatom je bil zadovoljčn tudi trener Beltinčanov Pero Nado-veza. ki je menil, da je bila to ; tekma, ki si v vsakem primeru zasluži naziv derbija, saj sta moštvi prikazali izreden nogomet. Tako imajo Beltinčani lepe možnosti, da si z zmago v zadnjem kolu z Gajem v Kočevju zagotovijo odlično tretje mesto na lestvici. Nogometaši Mure so gostovali v Ljubljani pri Železničarju in srečanje izgubili povsem po nepotrebnem. Po slabi igri obeh moštev v prvem polčasu so gostje na začetku drugega polčasa povedli po napaki vratarja Volka. Zatem so Sobočani prevzeli pobudo in rezultat njihove napadalne igre je bil izenačujoči zadetek, ki ga je dosegel Breznik. Sobočani so bili boljši tekmec tudi v nadaljevanju, vendar brez posebnih priložnosti. Žal pa je Mura po napaki obrambe dve minuti pred koncem prejela drugi zadetek in v Ljubljani ostala praznih rok. Predzanje kolo je bilo odigrano tudi v drugi državni nogometni ligi. V središču zanimanja je bil pomurski derbi med lendavsko Nafto in Bel-transom v Veržeju, ki pa se je Štefan Škaper (Beltinci) - strelec treh golov na tekmi Beltinci : Olimpija Nogomet Košarka - člani D končal brez golov. Lenda' ft-L/nvcJf uicz. - čani so bili bliže zmagi, sajjč Hranilovič v 73. minuti zanrn- nraniiovie v u- nn..-- - . dil lepo priložnost, da dM zmagoviti zadetek, ko je premagal vratarja Raiha. Rajha' v mreži’ ’ V lila iiad ifeii l'iit i”” hji ’fip vendar je žogi pot - -vratnik. Ljubite « preprečil tokrat razvese- nogometa so tokrat lo lili nogometaši GramaK^ ki so v Turnišču prept' L premagali mariborskega^ lezničarja. Se bolj koi , pa je razveseljiva lepa ig ■ so jo prikazali in daje up - J r . „ 1’ tfptiainv da so prebdleli trenutne krizo. y tretji državni ligi je odigrano zadnje v tretji arzavui u*' j odigrano zadnje jesetslio kolo, ki pa za pomursks«' gaSa ni bilo uspešno, saj ata nsvniila pho samo točko- BU' osvojila eno samo toc li- . _j.-- ---- , .' -nVfh srečanju lestvice, so doma le točko, saj so odpove padalci, kljub temu pa so kovčani pristali-na drugem mestu lestvice. Nf-gometaši Renkovec so gostovali pri Kovinarju v in se vrnili brez zamudili vrsto sti celo za zmago. Prttoata NK Mure točk’ a so Upihpril'’^'' Feri Dfflovaiiia Pri NK Mura so ogorčeni zaradi odločitve vodj^tes disriplistokega sodnika pri NZS Andreja Mesojedca^ da se prekuijena prvenstva tekme Muro zara^ tega, ker je neki ^dalec z lesenim . igraieaMure Roberta Belca, j»novno odigra' 7. pr”"«; odločitev nima nobene osnove in ni v sklad« t obstojem" strani kom tekmovanja. Zato se je NK Mura na tako odločitev pritožila na drugostopenjski organ. An odločitev pritožila ha oiugusiopcupm urgiu-, • ".'..Ti.proi’*”'««. proti NK Muri, saj si drugače ni mogoče predstavi)t t »»J S’ J« muguvc . trna v zadnjem obdobju z Nogoajetno so poudanh na novinarski konferenci kluba. Tako se namreč obsodila Številna sredstva javnega obveSČ®®!®: pričakovali, da bo toktaa registrirana s 3:0 ssa MurO’ l prvolig^a^vseeao upajo, da bo njihova pritoži« ««ddBO' i,di' Sicer 80 odJt^feni, da morebitne ponovljene tekate dč P graii. 2 gola: fOl tila h ft V 'M. Jiia >01 it; V; M •ii ik V *nip iv S i? Al 1^8 S 1. MURA 2. Gaj 3. Maribor 4. Rudar (V) 5. Primorje 6. Korotan 7. Koper 8. Št. pivov. 9. Rudar (T) 10. NAFTA : Živila : BELTINCI : Vevče : Izola : Gorica : Železničar : Publikum : BELTRANS : GRAMATEX : Zagorje 1 2 1 1 0 1 2 2 0 1 Izola Črnuče Pan Kovinar Turbina Termo Lubnik Pionir II Salonit Maribor Mislinja CLAUDIA SHOP Braslovče Mežica 7 6 1 19: 4 12 7 6 1 18: 7 12 7 6 1 19: 9 12 7 5 2 16: 7 10 7 5 2 16: 7 10 7 4 3 15:12 8 7 3 4 12:14 6 7 2 5 10:17 4 7 25 8:16 4 7 25 7:16 4 7 1 6 7:18 2 7 0 7 1:21 0 II. DOL-ženske ŽIBRAT LJUTOMER 7 7 0 21: 5 14 Podčetrtek RADENCI Pragersko Ješovnik Koroška Lindau 5 5 0 435:354 10 5 4 1 412:351 9 5 2 3 440:400 7 5 2 3 364:357 7 5 2 3 359:401 7 5 0 5 307:564 5 II. ORL-moški 1 gol: ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 16 1. MURA 2. Gaj 3- Maribor 4. Rudar (V) 5. Primorje 6. Korotan 7. Koper 8. Št. pivov. 9. Rudar (T) 10. NAFTA : Živila : BELTINCI : Vevče : Izola : Gorica : Železničar ; Publikum : BELTRANS : GRAMATEX : Zagorje NAP. Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, najpozneje do ■ sobote, 19. novembra 1994. Pri žrebanjn bomo upošteval 8 pravilnih napovedi. I I Priimek in ime ter naslov 'V športni napovedi št. 15 je bila izžrebana z 8 pravilnimi tipi Marija Brunec, Mos^e 57, 29220 Lendava. Nagrado lahko dvigne v naročniškem oddelku Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41. Pravilna rešitev: Beltinci: Olimpija 1, Železničar : Mura 1, Vevče : Koper’ 1, Publikum : Korotan 0, Živila : Primoije 0, Izola : Maribor 0, Beltrans : Nafta 0, Gramatex : St. pivovarna 1, Bakovci : Pohoije 0, Kovinar : Renkovci 1. Šoštanj Šentvid ŠOBOTA Fl PROM Rogoza Ruše Ptuj Paloma Solkan Črna Mežica 7 5 2 18: 6 10 7 5 2 17: 9 10 7 5 2 19:13 10 7 4 3 15:14 8 734 12:12 6 7 3 4 12:15 6 7 3 4 11:15 6 7 2 5 11:17 4 7 2 5 8:16 4 6 1 5 5:16 2 6 1 5 5:16 2 III. DOL-moški IGM Hoče Domžale Vuzenica Celje II RADENCI Lenart Šempeter II Fužinar II Topolšica II Ptuj RTC KRANJC POMURJE II 7 7 0 21: 1 14 7 7 0 21: 1 14 7 5 2 17: 6 10 7 5 2 17: 8 10 7 4 3 12: 9 8 6 3 3 11:12 6 7 3 4 10:12 6 7 3 4 10:13 6 7 2 5 7:17 4 7 1 6 5:20 2 6 1 5 4:16 2 70 7 1:21 0 H. SKL-ženske Maribor ml. POMURJE Sežana ŠD Šentvid Jesenice Domžale ŽKK Šentvid 7 6 1 559:447 13 6 6 0 539:284 12 7 4 3 499:452 11 7 4 3 430:500 11 7 1 6 386,524 8 5 2 3 337:362 7 7 0 7 343:528 7 Krško POMURKA Radeče Lisca V. Nedelja Dol Ormož Celje POLET KROG8 Brežice MLADINEC 8 7 0 1 223:133 14 8 6 0 2 216:161 12 8 6 0 2 198:161 12 8 5 0 3 197:172 10 8 4 13 161:171 9 8 4 1'3 180:191 9 8 4 0 4 185:180 8 8 4 0 4 179:191 8 8 3 1 4 181:178 7 8 3 1 4 170:174 7 8 0 0 8 148:209 0 8 0 0 8 111:227 0 Strelci I. SNL 14 golov: 7 golov: 6 golov: 4 gole: 3 gole: 2 gola: 1 gol: škaper (Beltinci), Herceg (Beltinci), Poznič (Mura), Osterc (Beltinci), Topič (Mura), Nejman (Beltinci), Rous (Mura), Cener (Beltinci), Breznik (Mura), Baranja (Mura), Belec (Mura), Brezič (Mura), Krančič (Mura), Kokol (Mura), Bakula (Mura), Kosič (Beltinci), Poljšak (Mura), Jengurazov (Beltinci), Baranja (Beltinci). Strelci II. SNL 6 golov: 5 golov: 4 gole: 3 gole: Hranilovič (Natta), Kukič (Gramatex). Vickovič (Nafta), Stojko (Beltrans), Novak (Qramatex), Brunec (Beltrans), Zver (Gramatex), S. Lebar (Gramatex), Druga državna strelska liga-------------------- Zmaga SD Jova Jurkoviča v tretjem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je SD F. L. Vuka iz Hotinje vasi premagala MI Pomurko iz Murske Sobote s 1661:154 krogi. Za MI Pomurko so tekmovali: Milan Kreft. 560. Tomaž Ščančar. 550, in Martin Žigo, 544 krogov. Ekipa SD Jova Jurkoviča iz Vidma pa je premagala ekipo Slavka Šlandra iz Šempetra s 1681:1624 krogi. 1 2 3 4 1. 6 7 8 9 hc tl P? 1 5 4 5 6 ?■ 8 ■ 9 lll 12 I. šabjan (Nafta), A. Osterc (Beltrans), Ropoša (Beltrans), verčš (Gramatex), Hozjan (Nafta), Ropoša (Gramatex), Vori (Gramatex), Bedo (Nafta), Gabor (Natta), Prekazi (Nafta), Gaševič (Nafta), Novak (Natta), Posavec (Beltrans), Slana (Beltrans), Pozderec (Gramatex). Strelci III- SNL 14 golov: 7 golov: 4 gole: 3 gole: 2 gola: 1 gol: iL K. oClCJA 1 2 3 4 5 6 /cO' Jim£ar (Bakom/. Radikovič (Bstof>-Tompa (Rsakoral-Koren (Renkovcij Sombolac (Bakcm' Buzeti (Bakovci)-Kokaš (Bakovci)-Zevat (Bakovci)-Zadravec (Reatovcil-Papič (Bakovci). Markoja (Renkov)^'' Balažič (Reakovdj . " (Raikovcil- S. 7 ilazii. K /pel Bojn«'’' '8 9. SERDICA RAKIČAN zc 0:L O.'O •|:-l 10 ČARDA zrn 0:0 LES IŽAKOVCI EML TIŠINA GORIČANKA BriATONCI KbHA PUCONCI DOKLEŽOVJE TIGOP LIPA REFiET-L. SLOGA V2SNA LJUTOMER II. MNL K. SCbOTA TROi-.EJNIK KUZEA BOGOJINA A^AČE Cankova SALOVCI ROTUNDA SELO GRAD GANČANl TEfaANOVCI HODOŠ PROSENJAKOVCI KRIŽEVCI c;o 1:3 0;f 1:1 iOT 0:t 4:^1 ^!Z 1 l.'! 1:.3 1:1 l.'J 'I:?! 'l:.3 1:3 ^:s Lož 1:9 3:2 C:0 z-'! 1-.^ CJ 0:0 £).'4 ort l.t 1:0 ■<:Z -iiZ 1:1 1:1 ■I^Z O.’C J:0 4.'0 S.-.3 O:^ 0:ri i:d 2 l:-l 0.'.3 C:i Ciiliil 5 4 i:Z i:l 1:1 Z:Z. 1.1 1:1 1.2 0:1 C:1 1,-K c:l M 0:1, <'<^1 1:21 |2-:5l 1:3 Z-l Ml /lil c;i n /■•'I Oifl 0:Z ''■■ž 0:C 1»:! 5 311 i:«! 16:1 1:0 <5:t 1:2 1:2. z h i:3 1:2 1.'5 1.3! 3g 1:9 o.''l 313 B.'5 A:t 3.1 i.'t 6 3:1 j:0 ll-T Z-T 0:0 |č: 1 3'1 SZ 4:1 j:! x:l ii' fi' iS' i; iis rd ii 010 k:Zl /IiJI 8 31 i:l ri; ii' !i''ž 9 jc 5ži 1^« I,:l J'3 pl D 3.'2 f''3 i:3^ c:Z 3:’ ii z- Z i M /■■5 1) td d r !i’i & M'« ?b 'i 1«^ I«.;!' ulj M :V, M ki ki; 5'1 l.-l I Oii hi hj i;d 2^ vi ft' 1^ 5 iV’'®’ 'K ‘Sj’' 4 Stran 21 -p novembra 1994 Šport državna odbojkarska liga--— ^inagi Ljutomera in Vigrosa ^Predstavljamo vam 7 šestem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski A-ligi sta 'iguša zmagala. Prijetno'so presenetili Ljutomer^ni, ki so (116:14, 15:5, 15:12) premagali Olimpijo iz Ljubljane. Ljuto-i sni so zlasti dobro igrali v drugem in tretjem nizu. V vlogi igralca in 'liiit ’’’* ‘°'trat Danilo Berlot, saj je trener Drago Drevešek zapustil tteoda zaradi neurejenih organizacijskih razmer v klubu. UU-iL. J Berlot. Kavnik. Škrobar. Belec. Židar. Grut. Marič. Šiftar. Savič. Vireos Pomurje pa je , i....-!.. 7-1 ' ’'t" j (Din'!!? ® ^'tovnice in zmagal s 3:1 (12:15. 15:4. 15:10, 15:4). VIGROS hlir T ''Kukovič. Prša, Marič, Kempa, Kerec, Bačvič, Novak, Gu-hi b Poredoš, Fujs. V soboto se igra v Murski Soboti i derbi med Ljutomerom in Vigrosom Pomurjem. (NŠ, FM). v Murski Soboti gostil ekipo «1 in. 1 državna odbojkarska liga dobila ekipa Žibrata 'i ItStein Ir I ’Murs|(i s K prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi je bil ^°hoti pomurski derbi med Žibratom iz Ljutomera in Soboto. >OT4. p®°. Ljutomerčanke s 3:2 (15:1. 15:2, 8:15, 11:15, 15:9). SO-^'^hinger, Novak, Kuhar, Šiftar, Posavec, Časar, Zver, '•Zidar c Cipot. ŽIBRAT: Vrbnjak. Šoštarič, Lukienko, Ko-''Sestern ^-iobec, Žibrat, Premož, Mlinarič, Kuhar. '^'itincih prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Izola M Pf^raagala Claudio shop s 3:0 (15:10, 15:2, 15:8). CLAUDIA Mstatp 'A® Janža. Mitja Janža. Balažič. Krajcar. Lenarčič. Čeh. I Gabor. Fišer. Vnuk, Balažek, Žalik. (NŠ, FM) , Lukienko, Ko- kr državna odbojkarska liga derbiju zmagali Radenci I lltilph*kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi II. ^nci .A_ ... ___ z. '3'0 nrpfnao so I'lenpi prvenstva v uciji uiz-avm tuvu.v. -------- Pomurje 11 s 3:0, Domžale pa so s 3:0 premagale ' t U kolu prvenstva v 1 ) premagal Žibrat II iz Ljutomera s 3:0. 1 h tretji državni ženski odbojkarski ligi je državna košarkarska liga '^lUurje še brez poraza prvenstva v oiug. .......‘v \ Jl.č, Murske Sobote dvakrat zmagalo in je še vedno brez poraza. prvenstva v drugi državni ženski košarkarski ligi je ® . • • _ ___1-.... ivnf!) Tit Črenšovci jesenski prvak v dvajsetletni zgodovini so nogometaši Črenšovec dosegli svoj največji uspeh leta 1986, ko so bili prvaki v enotni pomurski nogometnu ligi. Od takrat pa do danes so Črenšovci igrali pomembno vlogo v pomurskem nogometu, čeprav niso več posegli po najvišjem pomurskem naslovu. V tem času pa je Nogometni klub Črenšovci opravil <■5?:j u <#, i Mi ■r 7 ■ Rokoborba Zmaga Sobočanov v tretjem kolu državnega rokoborskega prvenstva je Mursdka Sobota premagala Lenart s 24:15. Zmage za Mursko Soboto so dosegli: Novak (48), Horvat (57), Vogrinec (62), Bačič (74), Vukan (82) in Zec (90). Keor iz Razvanja pa je premagal Ljutomer s 26:14. Zmage za Ljutomer so dosegli: J. VrbanŠč (62), Lukašev (68) in Tribnik (82). Ljutomerčani so se na pritožili zaradi nastopa dveh čeških tekmovalcev v kategorijah 100 in 130kg. (NŠ, FM) pomembno vlogo pri ustvarjanju možnosti za igranje nogometa. Tako so si pred sedmimi leti zgradili klubske Nogometno moštvo Črenšovec - jesenski prvak v I. ONL prostore s slačilnicami, letos Lendava. Stojijo od leve: M. Horvat (športni direktor), I. pa so predah namenu novo Horvat, Donko, Plej, Kebel, B. Horvat, Karoli, Tornar, nogometno Igrišče z ograjo m škrbič (trener); čepijo: Graj, Kohek, Kreslin, Virag, Hozjan, urejeno okolico. S tem so Zelko, Kuzma in Vučko, ustvarili idealne možnosti za Fotografija: A. Abraham Karate Šest zmag Pomurcem kakovostnejši razvoj nogo- meta v tem kraju. Že v prejš- neodločeno. Največjo zmago nji tekmovalni sezoni so se so dosegli na tekmi z Most-nogometaši Črenšovec pote- jem (12:1). Neodločeno so govali za naslov prvaka v prvi igrali s Panonijo iz Gaberja, občinski nogometni ligi Len- s Kobiljem, Dobrovnikom in dava, vendar se jim je naslov Hotizo. Moštvo Črenšovec je prvaka za las izmuznil, saj so bilo v jesenskem delu prven-zasedli drugo mesto za Ren- stva najučinkovitejše, saj je kovci. doseglo 42 golov, prejelo pa Za letošnjo tekmovalno se-- jg jo. V svojih vrstah imajo TOno pa so se nogometaši dva odlična strelca. Drago Črenšovec okrepili in še bolje Kuzma je z 11 doseženimi za-pripravili za tekmovanje in detki na drugem, Franc uspeh ni izostal. Brez poraza Vučko pa z 10 goli na tretjem namreč osvojili naslov je- mestu. Za ta uspeh so pred- SO senskega prvaka v prvi občin- vsem zaslužni igralci, ki so ski nogometni ligi Lendava zelo resno vadili in igrali na z 18 točkami ali točko pred- tekmah. Veliko zaslug za nosti pred Hotizo. Doseli so uspeh pa imajo tudi trener sedem zmag in štirikrat igrali Nikola Škrbič, športni direk- '■ *^01n ; ' oMuutc uvttiviui ...J. i^hurjg. Pomurje premagalo ŠD Šentvid s 100:53 (54:21). Strelke za 'a 11. Drožina 22 (4:8). Kolar 9 (4:4), Pušenjak (0:2), Sokolan Sport inValldOV ' Seal , 5 (1'2), Novak 8 (2:4), Kar 17 (2:4). V 8. kolu pa je Pomurje iSt ri^enice - ------------ " --------------mi-dj lOVaK o i\ai 1.1 --- J. 115:53 (48:25). Strelke za Pomurje: Cer 13 (1:4). -j- I 'ak d-Vfožina 21 (4:11). Pušenjak 2. Sokolan 32 (12:14). Ori 4. Ilfingh h 'Lil), Kar 8 (2:4). Zadražnik 18 (4:5). (Z. Tibaut) ” O^vna strelska liga PomUTCeV s Tretja državna strelska liga—------------------- 4 I I , • o 'wpešnejši Tumiščani Ssjj Ijolu prvenstva v tretji državni strelski ligi je ekipa SD Štefana '' Ljubljani premagala Proleterja s 1745:1716 krogi, kar h rezultat kola. Za Turnišče so tekmovali: Vili Ravnikar, 584, H581, in Robi Markoja, 580 krogov. Ekipa Portoroža je pat 5K7J'r‘omer s 1716:1674 krogi. Za Ljutomer so tekmovali: Darko Robnik, 561, in Manuela Rudolf, 549 krogov. Ekipa 'llD b rknice pa je premagala SD Koloman Flisar s Tišine j '''ki, 57cZa Tišino so tekmovali: Branko Bukovec, 568, Drago 1 Llušan Ziško, 568 krogov. V, Strelska liga '’o_ jinja^ ob Dravi pa prg hodi kres mdjo k ndn Tudjttta guzdo j, ske žgdjnke no prleško vino, zotoma ga bddo tt'jgikoLil - prehdt, nd Tudžmana; jega de zaj žd zrihta ček, keri se je cokompokon btsela z RdzkriZ/^'j0li. ''m Tudjmanov, Izetbegovičof no Miloševičof spo^jp alles, kres fse vdre, pa naj bi bija ta glovni najo^ (10! naš človik, bifši precedni SFRJ, preliibi Drtto'^ zdk. fie Mi IS i. ’i»l $ S”,5 v * "Oi V'' Se de bdjše - gdd de gospa-tovariSica Jovann Jiij ’iki prdmoždje- iz Švice v Prlekijo. Od prd J jV^tt sir.^ z zvbrd prldSkih krdf. Prihddnost Prlekijo J W j V s| i n, J 1 i i 17. novembra 1994 stran 23 I iz naših krajev ^^iskali smo Otovce Slabe ceste so odvrnile . v ze marsikoga i: i i: ' P” asfaltu, niti ne pomisliš, da je lahko ” *elja • toliko makadama. Za Otovce slednje prav gotovo ’’ ’ I "'®o imeli niti metra asfalta, zdaj pa je asfaltne ' ^1 iz M vzorec. Ker je vas, do katere pridete po regionaiui jibu^^tske Sobote skozi Mačkovce do bližnjega odcepa, zelo . JtCena. Jo -------------------.„;i, vo^ij Tn za vzorec. Ker je vas, do katere pridete po regionalni 1- )• )• r k li ;a i-j, le i, Tl 0 5i ikčuijj problem slabih prometnih povezav toliko večji. To ''hdi n I slabem vremenu, saj so morali tudi zadnjo zimo Mov P” ®^'re kar s traktoiji vleči avtobuse in druga vozila iz ft. praznih hiš Ob >tc tokratnem obisku Oto-/teme na srečo ni bilo ^ato mi je uspelo brez J’« težav priti do predsed-S sreta Krajevne skupnosti '*kovci Franca Sukiča, če-sprva zgrešil pravo kiej ■ '^i^š^ve domačije. Pasji 5 "1 mukanje krav sta me potila, da sem na pravi ^i. In - - - ' Misijonarski obisk v Murski Soboti Bogastvo srca r I-h I-a 1-II ,a B jj. res, Franc Sukič, ki rtavi^' ®1 naproti v delovni ^etov^^ da je »čisti« «ii t/ r o o’ I' J- Hviruii, aa je »cisti« U, ®'ec. »Imamo okrog 14 b-jfov zemljišča, od kate-'tfa hektarov obdeloval-w''^^''mki in gozdom, pre-P® krave, plemenske tej! drugo živino. Sem ko-kmetijske zadruge. r “®P®io zadržati na o Milj.... uspelo zadržati na ker je zaradi mojega '“tu' zdravstvenega stanja Pie\7 ne nameravam Siij^^^k.nobene funkcije več, jih imel 25 let zapored, Gozdnega gospodar- I li « h SP Jle.d “6‘ozivisivu predsednik Franc v i t pa sem bil tudi agroživistvu Slove- sveta Sukič. Po- 1 'ijstv o težavah suši, ki jih je pri- rPodin'^ 1^ '' Otovcih zdaj 48 ^ilk r 1 ' čeprav je hišnih L le° in je naseljenih ^i,/, približno 70. To — le r- . . k 1* Posut‘'•'•'J Jhaa;, p 'ca nenehnega od-r ''olfe drugam, kjer so * °tlvrnile tudi slabe k • načenjajo o težavah po- precej hiš praznih. Zaposlitev. Marši- in kmetijsko »Dolga leta smo Hi P VAŠKI z asfaltiranjem vaških cest. To In zdaj se že 10 let borimo za asfaltno prevleko. Po velikih naporih vendarle kaže, da bo letos nek^j iz tega, saj so nas Baptistična verska skupnost s sedežem v Murski Soboti je imela pretekli teden obisk iz ameriške države Virginije. Prišli so gospa Ruth B. Hudgins, diakonica, ki deluje v domu za ostarele; Paul S. Thomson, profesor glasbe, ki je aktiven tudi na pastoralnem podro&u, in Bill Slater, poklicni pridigar v baptistični cerkvi. Cez lužo so pripotovali na lastne stroške, kajti vera jim je velevala, naj tudi oni gredo po svetu in širijo sveto pismo. a GASILSKI DOM IN TRANSFORMATOR - To sta za majhen kraj vsekakor pomembni pridobitvi, pa tudi zbiralnica mleka v teh prostorih. dice otežen prevoz šolarjev, pa tudi prevoz mleka je marsikdaj zastal. Poleg tega smo bili zaradi pretrganih žic na daljno- uvrstili v seznam po zadnjem vodu, ker se elektrikarji eno-ključu. Šele letos smo uspeli stavno niso mogli dokopati do sem, en teden brez elektrike,« V krajšem pogovoru sem zvedel, da Slovenija ni prva dežela, ki so jo obiskali, saj so bili vsi v prejšnjih letih na misijonskih potovanjih v drugih državah. Ravno v Slovenijo pa so prišli, ker sO'slovenski baptisti, ki imajo sicer sedež v Trbovljah, prosili za pomoč pri evangelizaciji. pravi Franc Sukič. Se v Otovce vrača pa predvsem zato, ker doslej praktično nismo imeli v vasi niti metra asfaltne prevleke. Uspelo nam je urediti 2.200 Življenje? metrov cest. Obstaja upanje. da bomo do 15. maja prihod- FUNKCIONAR njega leta uspeli asfaltirati še Franc Sukič, predsednik 428O metrov. Prav zaradi sla- In kaj še premorejo v kraju? Stari gasilski dom iz leta 1952 se bo gotovo lastninil, saj je okrog njega sveta KS Mačkovci, sicer pa domačin iz Otovec. se borili, da smo glavno pro- metno žilo skozi vas uspeli .spraviti’ med občinske ceste. i * s g*, r • 42 arov zemljišča, urejen pa je tudi bih cest so se ljudje množično vodovod z gradbeno dokumenta- izseljevali iz kraja. Zlasti velike cijo. Poleg je še prostor za prevzem težave so pozimi, ko so marši- mleka, nekaj prostora pa seveda katere ceste neprevozne. Tako potrebujejo za vaje gasilskega dru-je bil prejšnjo zimo zaradi pole- To ima sedaj 18 članov, ki t : t ■ premorejo orodno vozilo in novejšo motorno brizgalno. Iz šestdesetih let je tudi transformator, ki se mu je lani pridružil še pomožni, zaradi česar se ne premorejo pritoževati nad kakovostjo elektrike. V Otovcih premorejo še trgovino in gostilno, inž. Vlado Smodiš pa se je odločil za zasebno sadjarsko zadrugo, imel pa bo tudi trgovino z reprodukcijskim materialom. < A: a OGROMNI NASAD - Vinogradništvo in sadjarstvo ima po zaslugi inž. Vlada Smodiša precej možnosti za hitrejši razmah tem delu Goričkega. Foto: M. JERŠE v cesttiega vozla v Stroqi vasi -------------J- denar tudi za kanalizacijo Pomgrada - Nizke gradnje iz Murske Sobote ičj ***”“ načeli obnavljati cestni odsek Ljutomer-Stroga f' pričakoval, da se bo pri tem kar precej zapletalo. tos njihovi ko- (ih^dalf. Pohiteli z deli, kar Ljubljane • Proniet in TNtze Itn't za finance) i® za K iK.„ - . I . „ »b- Znašal okrog 57 ~.iupui . dolarjev, so zvedeli, IŽh ?®P9bliškem p.v.. rezerviranih sc...c L hili' '' tolarjev (namesto SIT, kolikor je SbL '^'^^^unski znesek po iSi i’ ^^to so bili prisiljeni Česta pa je ostala m"'^stanju. Začela so se L Iter nič ni zaleglo, zagrozili z zaporo IJj' ®^tnee,'> •V''”' prišla iz Ljubljane spodbudna novica, da bo denar zagotovljen if) Pomgradovi delavci s« se čez čas spet vrnili na gradbišče. Te dni, ko smo se mudili tam. je bila cesta skoraj v celoti asfaltirana. proračunu samo -4L odseka skozi k’Ptfp P® Se železniških ti-iM??,^omeru, pritisk pa bi 1X7 ’ T- drugimi ukrepi. Ic je bil napovedan C®^sednika slovenske iV^ti ’’’ Iv''s1cb i® bilo avgusta ob prazniku-' ’ sezna « rt Problemom. In res KNki pogovora s pred-• ^^®’''ne skupnosti, na. obljubil, W ppsredovaii v np- Cez nekaj dni je in zah- seznani tudi v njt- škropivi, zaščitnimi sredstvi in sadikami, zato ljudem ne bo treba več po tovrstnih nakupih v Mursko Soboto. »Že pred mnogimi leti je v meni tlela ideja, da bi se začel intenzivno ukvarjati z vinogradništvom in sadjarstvom, zlasti z jablanami, breskvami, nektarinkami in drugim sadjem. Končno sem se odločil, da pustim službo in se povsem posvetim temu delu na Goričkem. Prednost dajem vzgoji starih sort. Imam približno 1,5 hektarja breskev in nektarink, približno toliko bom obnovil nasadov jabolk, predvidevam 3500 trsov v vinogradu. Sodelujem tudi s sadjarsko-vinogradniško šolo in srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, katere dijaki so tu večkrat na praksi, ko se učijo sajenja, rezanja in cepljenja sadik. Kot predsednik sadjarjev Pomurja imam obilo dela Še 18 kilometrov opravljali tudi ta dela. Dobili so jih namreč na javnem raz- makadamskih cest pisu kot najugodnejši ponudniki (za 26 milijonov tolarjev). Prejšnjo sredo je bila podpi- Čerpnjaka.'V vas?j"e tudi’ sana pogodba med Izvršnim -1—.. .7 — svetom SO Ljutomer in Mini- strstvom Republike Slovenije za okolje in prostor o najetju zelo ugodnega posojila v višini 9,5 milijona tolarjev, ki jih 5« ie naposled le obnovljena in asfaltirana. Cesta skozi Stročjo J J; c,.,,;;:« vas na ie ostalo se za Nekaj del na ' prihodnje leto. vas pa je ostalo še za Na novo bo odprta še turistična kmetija nekdanjega gostilničarja gostinski obrat. »Z gostinstvom smo napredovali V primerjavi s prejšnjimi leti. Kraj se razvija ob trasi stare ceste. Najbolj boleče pa ostaja vprašanje občinske ceste skozi vas. Z njo bi se bolje povezali. Sicer pa imamo še okrog 18 kilometrov makadamskih vaških cest. Pri te“m so zlasti kritični odseki Brod-Benkova-’ Vučkova ee- sta do asfalta, od gasilskega doma do Šebjana in Petkov-Cdrov breg. Poleg tega bi še ostalo okrog 7 kilometrov teh cest, ki so speljane do redko naseljenega dela vasi. Lahko bi rekli, da se življenje v Otovce vendarle vrača, saj se vedno več mladih odloča ostati doma. V tem času pa je bilo zgrajenih tudi nekaj novih počitniških hišic. Morda pa bo čez tri leta podoba Otovec že povsem drugačna? MILAN JERŠE GRAD Za obnovo gradu, ki je razglašen za kulturni spomenik prve kategorije, so letos dobili šest milijonov tolarjev republiških sredstev, vendar je to še vedno pre- Ker je bila obnova republiške ceste tudi priložnost za hkratno ureditev kanalizacije skozi vas (obenem še pločm-delavci Pomgrada kov), so bodo porabili za dokončanje kanalizacijskih del. Upajo, da obiekta" ----------------7’“ bodo prihodnje leto uspeli za- čuiein ■ ^Prot' prepre-gotoviti denar tudi za čistilno araict/. mjnje propadanje napravo. JOŽE GRAJ loti P" H lotili nujne obnove strehe. MJ malo za celostno obnovo tega čujejo nadaljnje propadanje lotili nujne obnove strehe. MJ MISIJONARJI - Bill Slater, Paul S. Thomson in Ruth B. Hudgins, vsi iz ameriške države Virginija, so ob pomoči mlade prevajalke Jasne Wilhelm, sicer rojene v Murski Soboti, hitro vzpostavili stike z vsemi, ki so jim bili voljni prisluhniti. Tudi zato, ker so hoteli zaznati razmišljanja naših ljudi. - Fotografija: Š. S. V Murski Soboti so našli majhno baptistično občestvo, ki ga je 1975. leta ustanovil Jože Novak, molitveni prostor pa imajo v starejši stavbi v Cvetkovi ulici. V primerjavi z drugimi verskimi skupnostmi v naši pokrajini je baptistična glede na skromne prostore »revna«. Misijonarji iz Amerike so v pogovoru dejali, da so prišli pomagat, pa sem jih brž vprašal, ali bo ta pomoč tudi gmotna. Glede na to, da niso prišli zaradi materilne pomoči, niso dali oprijemljivega odgovora, je pa logično pričakovati, da bo kaj vendarle pricurljalo, saj je ameriška baptistična cerkev še kar bogata, čeprav se financira iz prostovoljnih prispevkov. Pravilno pa so pastorji ugotavljali, da ni vse gmotno, ampak je pomembno (zlasti zanje) duhovno bogastvo. In v Murski Soboti so se srečali in nekaj dni preživeli z ljudmi, ki imajo take (duhovne) vrednote. Dejali so, da niso prišli le poučevat drugih, čeprav je bila osrednja predavateljska tema Družina in sveto pismo, ampak da bi se tudi sami (ob zglednem verskem življenju v baptistični skupnosti v Murski Soboti) učili. Na dobre ljudi pa so naleteli pravzaprav vsepovsod. Med drugim so si ogledali katoliško duhovno središče v Kančevcih, dali so izjave za radio in časopis, obiskali so osnovno šolo v Bakovcih in še kaj. Lepa se jim je zdela tudi naša pokrajina in ugotavljali so, da tod žive prijazni ljudje. Š. SOBOČAN Obnovili bodo vodovodno onu-ege Lendavsko vodovodno omreige je dotrajalo, tako ugotavlja upravljalec lendavskega vodovoda - Komunalno podjetje. Vodovodno omreqe je bilo v Lendavi po drugi vojni že večkrat obnavljano, a vedno ne tako, da bi zagotavljalo vodo vedno veqemu številu prebivalstva mestu. Lendava šteje danes že skoraj 5CX)0 prebivalcev, nekoč pa jih je tem mestu živelo le okoli lOCK). Da bi zagotovili sredstva za obnovo in gradnjo čistilne naprave, se bo kmalu dvignila cena vode za okoli 15 tolarjev po kubičnem metru, s čimer naj bi pridobili kakih 7,5 milijona tolaijev za obnovo. Seveda bo ta obnova slonela predvsem na potrošniku. Takšne načrte naj bi že odobrila občinska skupščina. Tudi na čistilno napravo naj ne bi pozabili, to naj bi končno le začeli graditi v prihodnjem letu. Čas bi že bil, saj se o čistilni napravi govori že več kot 10 let, bilo je porabljenega veliko denarja, čistilne naprave pa še vedno ni. jani f '' '"T 4»- SMETIŠČE - Tale slika je nastala v idiličnem gozdičku med Pristavo in Cvenom. Kaže, da ljudje ne dajo kaj prida na očuvanje narave. Marsikaj od tega bo (ali pa je že) potem, ko bo zapihal veter, odneslo na bližnje njive in po gozdu. Če že smetišče mora biti na tem kraju, bi ga vsaj ogradili. Morda pa »vzdrževalci« čakajo na sneg, ki bo vsaj za nekaj časa prekril nesnago? - Fotografija: J. Žerdin stran 24 vestnik, ji pisma, mnenja, stališča S slovenskim jezikom se lahko dogaja tudi to Vemo, da niso vsi, ki govorijo slovensko, eksperti za jezik; izbira jezikovnih sredstev je bogata, odločamo se glede na svoje govorne sposobnosti, izbiro snovi, naslovnika,.. A vedno sem bila prepričana, da ljudje, ki se ukvarjajo s prevajanjem, morajo biti eksperti za jezik. No, ta trenutek ugotavljam, da dandanes to sploh ni pomembno. Naj mi oprostijo vsi prevajalci, ki svoje delo opravljajo pošteno, strokovno . in korektno; imamo jih nekaj, tudi za madžarski jezik. Spregovorila bom namreč o konkretnih primerih, kaj vse se lahko proda kot slovenščina na Madžarskem, konkretno v njeni prestolnici. Eden ‘izmed dobrih biznisov je tudi prevajanje. Prevajabke agencije, ki rastejo kot gobe po dežju, ponujajo tudi prevode, pisne, govorjene, celo simultane, pomblite, v slovenski jeziki Le od kod toliko poznavalcev slovenščine? Razmišljam in tuhtam, ne vem, komu bi pripisala zasluge. Slovenija in Madžarska čudovito sodelujeta, predvsem na področju retorike, delegacije, tudi na najvišjih ravneh, potujejo tedensko sem in tja, vmes se tudi ustavljajo, odvijajo se kongresi, seminarji in predvsem simpoziji (ne vem, če v izvirnem pomenu te krasne besede). In tu nastopijo prevajalci. Tbti, ki to so, in tbti, ki o njih mblijo, da so, ali še slabše, tbti, ki tudi sami mblijo, da to so. »Poštovana Gospodična in Gospodol Predavanje počinem s kratkim prevodom ob razlozima čakanja na granicama, ob delatnosti v interesu eliminiranja ovih odnosno ob. sbtemu zveza. Usled promena kojesu pojavile v področju vzhodnoj evropi umesto 5 država Madžarska Republika je sosedna ž 7 država... Posle ovih uvodni mbli precu na glavnu temu ovoga predavanja, na impresija v vezi s TIR Sporazumom in aktualne probleme... TIR Camet se piše tak što bi se transpdrter mogo d6bro identificirati, in roba mogva dobro identificirati, sto bi mogo dobro pokazdti karakter tranzita robe in odrednu državu...« Ljubi Slovenci in vsi, ki ste vešči slovenščine, to je drobec iz slovenskega prevoda povzetkov referatov na Mednarodnem TIR seminarju za udeležence iz Slovenije, Madžarske in Romunije, pa goste iz vse Evrope, v hotelu Rege v Budimpešti, 20. in 21. septembra 1994. Vsak udeleženec je namreč dobil ob prihodu brošuro s povzetki, pardon, »sažetki", referatov ter podrobno razčlenjenim programom v svojem jezikul In slovenski udeleženci so, ne da bi obvladali kakšen drug jezik, sredi Budimpešte lahko zvedeli vse; kdaj bo »veččrja-nje, dobroddvšlica, pavza kofč, občd, Carinstvo Slovenije, Vsdgko beseduje 15 minuta, Dbkusija slčdeči lica, konkluzije in predloženja, polazak.« Ta znameniti primerek prevoda mi je prbel v roke po naključju; zgrozila sem se... Kdo je ta ugrofinski specialbt s posebnim ozirom na slovenščino, ki proizvaja taka skrpucala? Mar so pomblili na tbto; kakšen odnos imaš do mojega jezika, takšen odnos imaš do mene... Na prvo vprašanje sem odgovor dobila kmalu; pre-vajabki ekspert je v službi v eni od znanih budimpe-štanskih agencij, vojvodinskega porekla, madžarske narodnosti, in ker izvira iz Vojvodine, bivšega dela bivše bratsko-enotnostne države, je jasno, da obvlada tudi slovenščino! Saj smo se vendar nekoč bratili in edinstvili od Triglava pa do Vardarja, zato ni dvoma, da ne bi obvladali jezikovne variante, ki so jo govorili ob severni meji. Tragikomično, a hudimano grenko. To pa seveda ni osamljen primer; takih ugrofinskih specialistov s posebnim ozirom na slovanščino je v Budimpešti kar nekaj; prevajajo tudi delegacijam na visoki ravni, najbolj žalostno pa je to, da se ponujajo svoje usluge... Gospodje funkcionarji, vas ni sram, ko vam nekdo tako pači vaš materni jezik? Boste za nekaj tolarjev prodali tudi tega, če bo potrebno? In kje so vsi tisti, ki so odgovorni za tako početje? Iz vsega tega lahko sarkastično zaključim; res ne vem, zakaj ste se, gospodje politiki in jezikoslovci, tako zelo upirali nekakšnim skupnim jezikovnim jedrom v bivši državi, ko pa te reči malo čez mejo moje dežele itak funkcioni- tralne deponije komunalnih odpadkov, da za obdobje do leta 1993 rešimo odlaganje smeti na lokalnih deponijah in končno rešitev koncipiramo v skladu z republiškim projektom integralnega reševanja komunalnih odpadkov. Obremenjenost občinskega proračuna s številnimi investicijami v preteklih letih je zahtevala uvedbo sistemskega vira za reševanje ekoloških problemov - in tukaj se začenja naša travmatična zgodba. Poslanci v občinski skupščini odklanjajo vsako dodatno finančno obremenjevanje prebivalcev, kar je v današnji ekonomski situaciji razumljivo. Ni pa razumljivo, da istočasno zahtevajo, da se sanirajo brezštevilni ekološki problemi v okolju. Standardi, ki so v veljavi v zahodnoevropskem svetu, so mogoče za Slovenijo res še prezahtevni, vendar se bomo morali nanje postopoma privaditi, to pa pomeni prevzeti nase bremena, ki pomenijo v nekem smislu tudi zniževanje lastnega ekonomskega standarda. Neomadeževani »status quo« je očitno boljši od vsake spremembe, pa če ima še tako dramatične posledice. Trditve nekaterih občinskih poslancev, da smeti na podeželju ni in da so ekološki problemi zanemarljivi, moramo vsi, ki smo v službi te skupščine, spoštovati. Sindrom pridnosti in »smetarske kulture« vaškega človeka je globoko zakoreninjen na celem slovenskem prostoru, ne samo v Prlekiji. Zavedati se tega problema je komaj prvi korak pri njegovem razreševanju. Nadaljnje dopuščanje več lokalnih smetišč na tako malem prostoru kot je ljutomerska občina, je strokovni kriminal, zato bodo naše službe posvetile skrb izključno izgradnji centralne deponije komunalnih odpadkov, vključno s tehnološko predelavo smeti. Lov na čarovnice bo mogoče našel kakšno Tavčarjevo Agato, ne bo pa rešil problema, ki postaja za male lokalne skupnosti neobvladljiv. Ce bi silno energijo, ki se kopiči v lokalnih veljakih, usmerili v pošten pogovor s krajani in pristojnimi, strokovno upravnimi službami, potem se ta energija ne bi tako hitro izgubila v nič. Proti političnim diskvalifikacijam se ne bomo borili, strokovnih diskvalifikacij pa si ne bomo dovolili. Teža časa neusmiljeno pritiska na nas vse, toda k sreči se tem problemom ne bodo izognili niti bogati niti vplivni. Zato začnite razmišljati z nami o morali, saj krademo lastnim otrokom in vsem bodočim rodovom primarne elemente za življenje; čisto vodo, zrak in zemljo. PLACaJMO ZDAJ, KO ŠE ZMOREMO! JERICA MLINARIČ Tečaj za slamokrovce še enkrat Tako se je glasil naslov pisma, ki so ga napisali dediči po pokojni Rozaliji Zrinski, o vezi reportaže o kritju pletenjače v Sovjaku 26, kjer sedaj bivata Alojz in Anica Keglj s sinom Feliksom. Kot mi očitajo Dediči (gotovo pisma niso pisali vsi prizadeti, ali pisec, ki je ostal anonimen), sem zamolčal, da hiša in posest, pa tako tudi pletenjača, ki so jo pokrivali tečajniki Ljudske univerze v Gornji Radgoni, ni last zgoraj omenjenih prebivalcev te hiše. S tem pismom se prizadetim opravičujem, čeprav sem pisal le tisto, kar sta mi povedala v hiši živeča Alojz in Anica Kegelj. Kot novinar sem se zanimal, kako živijo in koliko posesti imajo ob hiši. To me je zanimalo tudi zato, ker nimajo ravno velikih prihodkov iz naslova pokojnine ali kakih drugih dohodkov. Gospodinja Anica mi je povedala, da je okrog hiše nekaj zemlje, koliko, si nisem zapisal, niti zapomnil, pa sem iz tega sklepal, da je celotna posest in hiša pač njihovo. Prepričan pa sem, da Vam s tem nisem ustvaril škode, a vseeno se Vam opravičujem in Vam želim, da zadevo čim prej rešite v svojo korist, da bo tako zadovoljstvo obojestransko. LUDVIK KRAMBERGER stranko Ljutomer, nam niste konkretno ničesar uredili, pričakujete pa da mi v odboru naredimo »čudeže«. Še dokumentacije nam ne morete vrniti v treh letih. Mi brez vseh finančnih sredstev ne moremo delovati, vse kar smo izpeljali in naredili pa je bilo iz naše dobre volje in lastnih žepov. Ne očitajte, da nismo hodili na predstavniške svete in sestanke regijske koordinacije saj vas sprašujem na čigave stroške? Ali še naj ob izplačilu osebnega dohodka ll.OOOSIT, nezaposleno ženo in otrokom kaj primaknem za stranko? Ne, hvala! Ali ni sramotno, da smo za vaš prihod na javno tribuno skromno število plakatov financirali iz svojega žepa, pričakovali pa ste gotovo polno dvorano. Javna tribuna je sicer bila izpeljana, toda ljudje imajo dovolj obljub. Tudi člani smo se tega naveličali in mislite, da sem vas naključno spraševal o pomoči ljutomerskemu odboru glede omenjenega in kaj ste v teh treh letih odkar so dokumenti pri vas konkretno naredili? Ne, nič! Žalostno, da ste takrat izjavili, da se Z menoj tako ne nameravate pogovarjati! Zakaj smo se sestali? Ali res v Ljubljani »umetno« delate regijske koordinacije? Naj vam bo jasno, da stari člani, to ste tudi slišali, ne želijo regijske koordinacije z Mursko Soboto! Nikoli nismo bili Ljutomerčani vezani na tisti breg reke Mure! To so zgodovinska dejstva od Avstro-ogrske vladavine in še dlje. Smo le Pomurci in ne Prekmurci. Smo v Prlekiji! Kdo nas je o tem spoh kaj vprašal? Napako ste že naredili ob zadnjih državnih volitvah. Cernu ste drago plačevali »marketing« za volitve, ko pa smo vas opozarjali, da za mnogo manjše stroške naredimo veliko več. Le tako naprej! Cernu ste dejali, da samo na zahtevek občinskih odborov pošljete izpisek članstva, ko pa dobro vemo, da je v času predsednikovanja g. Pučnika bilo to vprašanje rešeno. Kako bi torej na svoje seje lahko vabili nove člane? Ali rfs ni samoumevno, da dostavljate izpiske ali kopije pristopnih izjav občinskim odborom, da bi si evidentirali svoje nove člane. Vrsto napak je v vašem delu v tej stranki še iz časov, ko ste bili obrambni minister. Že takrat smo vas opozarjali na »nenormalne« razmere in kadre v 73. območnem štabu TO, pa ni bilo ničesar iz tega in zdi se mi, da kjer koli ste bili) konkretno ničesar ne naredite. Zakaj zdaj na veliko govorite ravno o takšnih napakah, ki ste jih sami največ naredili. Ko ste še bili na obrambnem ministrstvu pa na naše urgence niste odgovarjali, dogajale so se razna podkupovanja in veze največ v resorju kje ste bili odgovorni za delo... Kako dolgo še nameravate uvajati »diktaturo« iz Ljubljane na posamezne Občinske odbore? To je preživeto gospod predsednik! Vsi si želimo kruh, svobodo in odločanje in ne »komunističnih prijemov«. Zapisano je v imenu vseh podpisanih članov, ki smo izstopili iz stranke, navedbe so dokumentirane in upamo, da v drugih strankah ne bomo naleteli na takšno metanje polen pod noge. Prav gotovo ste se prepričali koliko članov ste pritegnili na programsko-volilno konferenco, ko pa smo jo letos sami sklicali pa je bilo prisotnih 70% vseh včlanjenih. Tudi lokalno ime posameznika nekaj pomeni čeprav manj kot Janez Janša! V naslednjih dneh bomo sklicali srečanje z novinarji, mediji, da jim pojasnimo naš masiven odstop in mnenja! Ne pozabite da je članstvo prostovoljno zato ni nikjer zapisano, da jih še več ne bo izstopilo ali pa tudi obratno. Cas je tisti, ki bo pokazal resnico! Vsa zahvala za sodelovanje g. Jožetu Pučniku, Eriku Modicu, Franciju Tdrnerju, Veri in drugim s katerimi smo odlično sodelovali! Naj zaključim z besedami s katerimi smo v medijih ob odstranitvi z obrambnega ministrstva zapisali; »Naša globoka zahvala Janezu Janši za njegove neprecenljive za- gradnje nismo enotni je na naslednji seji bilo pove-dano, da centralni zadružni svet nima dajati nobenega soglasja, ker se dohodek ustvarja na TZO-jih, kipas^ že dali svoje soglasje. To je le nekaj primerov o piPO} nosiih zadružnih organov. Kaj vse se je dogajalo z . narjem, kako se je z njim manipuliralo, zadruzm . ........................................... I organom nikoli ni bilo znano. • Omenim naj še trgovino v Ljubljani. Zato smo nekateri zvedeli takrat, ko se je govorilo o bili tvi. Nekateri člani upravnega odbora so "“'"ji; i šeni, češ zdaj bomo s svojimi proizvodi i neposredno na Ljubljansko tržišče (krompir), W < trgovina ni razpolaga^la niti s kvadratnim metrom 1 dišča. Kako klavrno je končala in koliko . • • .. (»dnniim članortt . v tem kratkem času »pridelala" sedanjim sedaj še nihče ni točno povedal. ilirek«>' Pretdtmo k reorgantzactjt. Kol je Že t.,-:..; ..u,7nknn 0 2č(ti S , - --ieitoi’" J Kuhar krivi za nastalo situacijo Zakon o ---Ta zakon govori in daje osnovo za "^'dnavjja^^č^^^^^ Zadrug. Ne govori pa o tako zadolženih 2o L'rtt 7fi/trntTnh V tOkO tie kot je Panonka, niti o Zadrugah s tako neii^ malomarnim poslovanjem, kot je to bilo i Zadrugi Panonka, kar se je prav tako Ligfit neraščiščeno preneslo v nove organizirane i-Zadružna podjetja. Nad njimi pa je ostala ne nost, ki pa imela do njih tak odnos, prej v enoviti Zadrugi. Ko smo se odločali ..g^gdaje zacijo, sem se vedno zavzemal in zastopajta potrebno vso aktivo in pasivo do V>' Zadrugah. Toda do tega ni prišlo. 2da] se P da Zadruga ne ve s čim razpolaga, predvsem Inhlrrt l«! Ičdi * zato se lahko jemlje tistim, ki še kaj imajo tiste, ki ničesar nimajo. ()oške Ko smo se zbrali na prvem zboru Uik^ Kmetijske zadruge, sem predlagal, naj evidenca v poslovanju,.da bo direktor pa i nik imel vsak dan na vpogled rezultate P Zdaj ugotavljamo, da zaradi nerazšišleft med Zadrugo in Skupnimi službami tos, nriptti'". je slišati i> Panonki pripravljajo - ta čas 1^ ^upniki' Ijen neki sanacijski program -naj bt pomaga! Panonki na zeleno vejo, toč : bi prispeval k temu, da bi upniki čimvec iz j^uidiiii iztržili. Program bo dosti stal, vprašanje pni in turist bo od njega imela Panonka, njčn Soboška občina kot celota. , fnoiite Kot že rečeno se nekateri zavzemajo Zadrugo, ki jo predlagajo prav upniki v skem programu. Panonka je vrsto le' LjlevHiiP Zadruga. Prav v tej enoviti Zadrugi je od krneli'’' v rokah nekaterih, ne pa v rokah pold' sisterdd' Bilo je v rokah treh, štirih ljudi iz P''^Pdl%igfeiiSid' Id so s politično pomočjo pripeljali največ) rajo prof. VALERIJA PERGER Monošter, Madžarska ODPADKI - naša skrb ali samo politične blodnje KS Križevci v občini Ljutomer je v začetku oktobra sklicala razširjeno sejo sveta KS, povabila predstavnike sedme sile in energično obsodila občinske službe za neurejeno situacijo na področju komunalnih odpadkov. Prispevki o tej problematiki so bili objavljeni v časopisih Večer in Vestnik. Ker so protagonisti sce-ruirija izpostavili mene osebno, želim, kot javna delavka občinske uprave, zadolžena za varstvo okolja in urejanje prostora, posredovati javnosti nekaj misli še z drugega zornega kota. V Upravni organizaciji za prostorsko planiranje smo se odločili, da lokalnih deponij znotraj posameznih KS v občini ne bomo več tolerirali, saj dajemo s tem potuho vsem, ki mislijo, da so smeti problem občine kot institucije in ne občanov. Histerija, ki jo je vodstvo KS Križevci zagnalo ob mojem pismu, v katerem jim sporočam navedeno stališče, mi daje upanje, da se bodo ljudje končno zdramili. Zavedati se »tihih sopotnikov« okoli sebe, ki se kopičijo z neustavljivo naglico, ni dovolj, da bi lahko rešili problem. Ali se mora zgoditi ekološka nesreča? Civilizacija, ki prinaša potrošništvo, izrablja naravne vire, hlasta za materialnim blagostanjem in negira neprecenljivo vrednost poštenih medčloveških odnosov, ni obšla niti malih mest niti podeželja. Nesporno drži, da vsak prebivalec Slovenije ustvari 200-300kg smeti na leto, od tega 1 kg nevarnih odpadkov v obliki zdravil, lakov, barv, razredčil, pesticidov in podobno. Ce bi občina Ljutomer z 19.000 prebivalci hotela primemo in za okolje varno deponirati, oziroma zaščititi (normativi zahodnoevropskih držav) svoje odpadke, bi potrebovali blizu 300.000 DEM letno, brez transportnih in drugih stroškov. Podatki so povzeti iz tujih virov, in če pomislimo, da ne vključujejo stroškov za izgradnjo deponijskega prostora s spremljajočo infrastrukturo, potem se mora zamisliti vsakdo, ki pozrui finančno strukturo komunalnih storitev v občini Ljutomer. V občinskem IS smo se že pred leti odločili, da upočasnimo vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo cen- Mesnica v Črenšovcih Sklenila sem, da problem, ki tare številne krajane širše okolice Črenšovec, v imenu teh opišem v vaši rubriki. Odkar je mesnica v Črenšovcih spremenila lastnika in prešla v upravljanje Splošne kmetijske zadruge Crenšovci se je kvaliteta njene ponudbe izredno poslabšala. Tu ni več moč kupiti t. i. »čistega mesa« brez loja oz. mastnega tkiva ampak ti vedno še zraven dodajo nekvalitetno meso, plačaš pa seveda prvi klas. Te probleme in proteste smo iznesli že direktorju zadruge gospodu MATIJI ŽIŽEK, vendar se zadeva ni niti za ped izboljšala. Sicer pa ni čudno, saj se prodaja tudi njegovo govedo in mu še kako finančno prav pride, če loj prodaja kot čisto meso. Morda se bo zdaj nekdo vprašal, zakaj kupujemo tu, če je slaba postrežba. Saj je mesnica izgubila že dosti kupcev, vsi pa vseeno nimajo prevoza, da bi hodili kupovat v Beltince ali Mursko Soboto. Ni pošteno, da se delavci in člani zadruge tako obnašajo do kupcev in izkoriščajo priliko, ko v bližini ni mesnice. S tem člankom ne želim nikogar blatiti, želim le, da bi se izboljšale kvaliteta drugega mesa v mesnici (v drugih mesnicah je celo cenejše) ter, da si člani zadruge ne bi delili dobička (vsaj nekateri) na račun OPEHARJENEGA KUPCA. ZA MARSIKOGA K. M. Protest na sedež SDSS Spoštovani gospod predsednik, oglašam se zadnjič kot član vaše in moje stranke v kateri sem bil od leta 1989, predsednik Občinskega odbora Ljutomer in nazadnje tajnik odbora. Ob vašem zadnjem obisku v naši Prlekiji 19. 9. 1994, ko je bilo vsiljeno z vaše strani, da bi se naj izpeljala pro-gramsko-volilna konferenca odbora in nato še javna tribuna SLOVENIJA KAM se nas je večino starih članov stranke odločilo, da nepreklicno iztopamo iz nje. Jasno je, da je odbor izpeljal programsko-volilno konferenco in s tem bistvene kadrovske spremembe. Stranka je na vseh področjih zelo aktivno delovala kar je razvidno iz raznih akcij in dokumentacije. Na prošnje, ki smo jih (še so) imeli pri vas na sedežu republiške stranke, da nam pomagate pri sporu z Ljudsko sluge.« Lukovnjak Kramberger Srečko, tajnik OO Ljutomer- Gresovščak I Kmetijska zadruga Panonka na robu prepada?! v Kmečkem glasu z dne 26. oktobra 1994 je bil objavljen pogovor novinarke Darje Zemljič z direktorjem Panonke Jožetom Kuharjem. Praviloma bi ta moj prispevek moral biti .poslan v objavo Kmečkemu glasu. Ker pa sem bil daljši čas član v samoupravnih organov, sem na osnovi poročil o poslovanju, ki so nam jih servirali odgovorni ljudje, sem ob raznih priložnostih tudi kot poslanec med poslanci vedno govoril o dobri Zadrugi (ne pa o dobrih samoupravnih odnosih). Ne bi rad o nastali situaciji seznanil cele Slovenije. Menim pa, da je potrebno čeprav brez številčnih pokazateljih opozorili Panonkine člane in ostale kmete, kakor tudi vse oblastne činilelje, ki jim ni vseeno kaj se bo s Panonko zgodilo. V omenjenem članku Kmečkega glasa želi direktor Jože Kuhar zvaliti vso krivdo na neke »politične kmete« in pa novi Zakon o zadrugah in s tem povezano razdrobljenost Panonka na 6 Zadrug in 2 podjetji, ne pove pa kateri naj bi bili ti politični kmetje, niti kolikšen je njegov delež pri tem v negativnem smislu. Ce hočemo iti do korenin nastale situacije moramo poseči 15 do 20 let nazaj. Vsi. ki smo v teh letih bili člani upravnega odbora in zadružnega sveta, nismo pripravljeni prevzeti nobene krivde. Zakaj ne? V Panonki ob letnih zaključnih računih smo dobivali takšne podatke, kakršni so ugajali vodstvenim osebam. Nekateri člani samoupravnih organov, ki so imeli v' Panonki lastne interese in ki so se znali »prilizovati« so se z vsem, kar je bilo predloženo strinjali. Kdor pa je hotel dobili v pogled nekaj več je padel v nemilost. Kolikokrat sem zahteval, povejte nam vsaj; ali smo kaj prigospodarili, stojimo na mestu, ali pa celo nazadujemo, na to vprašanje nihče ni bil pripravljen odgovoriti. Ko so se začeli betonirati temelji za sedanjo barako na sejmišču, sva se domov grede s seje upravnega odbora z že pokojnim Ritoper Zoltanom iz Markišavec spraševala, kaj bo tu grajeno. Na naslednji seji odbora sva zvedela, da to gradi takratni Obrat za sodelovanje s kmeti, predhodnik Panonke. Več let so zadružni strokovnjaki govorili o nujnosti, takozvane Kmečke lekarne. Kar naenkrat smo opazili, da se gradi na Kocljevi sedanja upravna zgradba (odznotraj vsa obložena z marmornimi ploščami). Na eni od sej zadružnega sveta je bilo povedano, da bo na naslednji seji moral zadružni svet dali svoje soglasje k lej gradnji. Ker so v vodstvu opazili, da si člani glede Zadrugo na rob propada. Kaj pa člani, ki imajo vplačane /»ne'«: sedaj nihče ne obvešča, še manj pa m Prav v času, ko je ta prispevek nastajal, se fjeltr-naj bi člani bili obremenjeni z V Panonki je veljalo pravilo in to velja se g^i/ntif!; javnost o poslovanju čim manj zve, seje samoupravnih organov niso bili in ‘ povabljeni. .7 ^ Edvarda Kardelja, z namenom o aUstične preobrazbe vasi. Veljavni zak . - , jd 1 ( I daje osnovo za ustanavljanje Zadrug' I poznane že več kot 120 let. Zato , , 1, poznane že več kot 129 let. im« ■; političnim kmetom ni pripisovali kriVde ‘ ............................ Prepričan sem. da bo na zboru It'' bodo morali bili v naslednjih dneh P poročilo podkrepljeno z številčnim' P zborov se udeležite in tvorno sodeluiič- j; da bi vas utišali posamezni kričaču Icfl ri interesov želeli, da se nadaljuje z neko nedorečeno reorganizacijo, o tako pomembni zadevi za celo Sobo je obstoj ali propad Panonke je spro" nastalo situacijo, kot to žeti zioif. Potem, ko sem že do sem napi- na posvetovalnem sestanku na in obenem zagovornik sanacij dal, da ta sloni predvsem na odpn^ J* števila delavcev, predvsem v I' drugih dejavnostih, in drugo Prvo je zaskrbljujoče, drugo Panonkini delavci, se bodo ne girib.. i opravljali svoje delo, naj si bo v pa tudi pod klobukom »častitljive" 11 pridružili odpuščenim delavcem ((..i.rio, I'aIr Ji ,1 0"■’ i pnaruzm oapuscenim aciavtcm • industriji in tistim, ki z negotovostjo v jiteir fiO - j prinesel jutrišnji dan. da o človeku d d jirij/t ■ pa starost niti ne razmišljajo, leg" »ildfiir ’ organizirano, glasno spregovoriti- peljali listi, ki so videli prihodnost v 'A ; objektih, torej tisti, ki jim je Marko ,( ...................... • vorno P' rol s j snasiopdldrob^ ■avljenegri ji tsedajnto i verjame, večina obupanih jim nč vffNiiid ■ organizirano. gočil visoke plače in neodgovorno in njihovi somišljeniki ta čas >■ rešitelji gospodarstva, postavljenegl^, čeprav p času, ko so takorekoč p" Z ničemer niso dokazati. Ne verjamimo in ne nat spadamo tudi kmetje. i I a I l I I t s § ■5 fr s § 'J l j*®stnij^17. novembra 1994 stran 25 Jl I televizijski spored od 18. do 24. novembra 'r*** 0 0 i' }i p j' a i» I-i« 'o 9 il!! Ou =«o ir tl ■/i I. f, li d d 'a I' '( d g Is leB iS» fl šs w t d I- I. v I/ ^.t e 1 0 i' 'd ‘e f. Ij p O f ( ( t i i I 1 I F ) I 1 < f f i J I I ( I I I I I I f 1 f J 1 I ( i I i I 1 i I 1 h i i S'B bi f Ig žl Sc i '^S h |l !© š s š < □ 2 UJ > O < -z. UJ > o Vi > < "0 Z UJ > o Vi > < T> 2 LU > O O) > < "3 2 UJ > O (0 > < 2 UJ :> O V) C 2 UJ O Vi i. .8SSdd:o.d ^^'2 = 8 » fj R MR Ji p._ g Ro-: £ H R •- ^ 4) 2 CM I •a.B.i: > g c o I torS-8^2S°S.-“^ . .dd (2 2 S ' > -ffS 2 o c a R R Š:§'2S2g5g,S>g-EN.TO “aSo^cSH jiEs s°-. ItoCJoS rE -iM-urtP .13’p3o®te '.^rt lRuH§a.M^cg.2'nR Š*^8ip|g^“7'i __ , Sg7S'^.-28 2 g|=S^8 o I 3o2G.2uJ i *fS®2-^3 R 2 aS. sS2-Ž^S74i^?;S;<5S-5^2TO-g^77|gs^JS-aTO, ^7gB 'Sto,.! o 9 > »z^ c I .2i -' - - o c/> "2 6,0 2 S c o ra -1 G=? 2 t-> ra te 7 • ® ® i3 o I to 3 rd -rt q_, 3 ! 3 > 4J G3O'GJ-2,3'' .G 'Gitn 44O2«M3OrtdTO 'oS ! ^d in rt— ■ u^ f ra •24 C c G •/-, rt -rt O C t- 'G A A rti rti rts rt 4c rt rts rt G o rt i o ; -G >cA o rt Bfirrt’ XA I 3 G C rt ?>•? 7ti> .S g7 § ' '2’2 >=■6 fr1 .2..rt b 41^ I E G .i-! C JR £ 3 2'^ S S!C-g S Ji B'-: 8 Sj-S rt 2: —2 SjS ' !O4r'Ud”’..K>S4) '>V5 Od G 'Z3 O 2 "o "o ti -S Ci. in S 22 »Z) G S’§.s;;2t2rg7 a 2 So ”5!8-š d ’-' a 4) 7 CM s G 44 rt ssa O >■$3 4) o 3 4^ t; CZ) 22 O c > X ^E 2 3'«®','' 2"“^ u^E-Gt*^>^OM l4rfiz) 3XW« oS S I s ' sg.^s o:g’gS7 < •? -I o S o 5 Ei:6. OSO Cctj.^OtJOO Cl N-O -d -^ —d — u ,y —X/) 3 4j 3.1 .-S §-' S 5 •§^„“--S^§SSS-Š7.1 Sq|to = R[ ;g X opG gtevJ^teasJicofc. OŠG3-3 iPd-a'w 1.0 8)0 o .2 "obO O 3 4> 2 O R '44 o -i rv: N g g -o o. ^R J2 s o S S S-- ' .2>|p /2^4="' — 3 P 4i^ 3 .rt -a 44 Sfi*^ 3 - rt - — ~ Q y 7. 5Ž .s &S.§ s° “ S g.= s .2.«.ss-?c-g .»a« o 8-3 š^.§7g '•§§ "vges ts ™ E 2.š:'“5.-i’S"oS §^£SM:5-£o>cpc5te § *- 2 P G 3 T ;g « .1 -te. te ra g :e c s S o SQ N S ».§ S Š.s° 3 I « P £'4JS ejL S-O 2 0 8 e — » B l^-g" o “K 3 -G o C C" . .. — M ® H — G 2 > ’ TO-^i:a:s^Ri&-|.0 u •C O\ I 2 '■S .-2 -2. s “ 'E 43 2 c Q 4) N 4-d 4« . . rt .2 XA CA H ra 6 -p 6 § P g Odg p m4 rt 3 ra Q . 44 O. X'’ G rt -M XA>C/) 3 2^3^ •H 4 0 •f? c 3 is ,30 2 3Sd rt • d CM 3 .M G 3 44 G3 A ■ ’ 2 Ud 4) U 3 P SS 3 '■'^ ■Sgššg-S ' 00 3 ud 4Z >0 3 M -2 3..« G 3 .N .3 B 2 5 O- £ § > CM rž ra ® 4) »n ;• P •£ '"'S' Ul rti 3 'G 2 ud rt 45 »A ■ur -M ” .2 ■■g š ■ -I .N > > g> o g:2 d..;HGun>5 c n rt P « o ?2 ?d.® I o p ' I o 7 p .R ;2 'č -B-o 8-.! -g .'i' ° o -■= E ---------------- ■* O 5g 9 ^->«78 p2q 2-g'TO;§aR-3';^° A Jž U ud • 4) E ra I KO •B,8 B S S R -§9 0 = 1^8 7 3 o G ' •= I R-1 a O XA O 2 'rt" 2G^2lrt'rtO S,G.C-^ «S 32- CA GO 5 g g g'= X 'S 2 “ š ° 5M «5 T3 I te O M’) £Š5 2'u'=i 3 2 osrt — (T I- > rt,M, rt Cjrt, rt — .2, S|i TO.R:g,Š > P E 3 ■« P < Vi CC < >N Q < S > ®--=So2;£ggQ-: «2 '»N 2 .G .s'n o r; zj3«P '■c.ET^s-^ 1^/^^rOr-OdO.OŠ 1 c I ^GSpPErt’^"",^ jiZ >fMx« '2 CM 3 • ' -G.r« ?? o ir, , Mr^j O c I o 44 ® « I rt CA 3' 22« § N 4) >U 3 .! ■wji rt "O G 'm® g srx-c o o Ci. G S I -S - N •: t/) ■} w I ž o .c E S er ■z 4) . ’ 9“ — rt ’-^ JS o o CA . G .is rt I og u '>y O Ci-' 2 i 7: < o e o I 5- -J CZ5 I J3 — ■7* O G l G 3 >N P £ ' o JS.7c ©.- ? 2 ' ^.5 |s° §' ^2 00 o.— 9o_3od® .2 3® . -.p 8 m -^5 s tn TO ■=• c I 8 g ra ‘ 'id O ® .Sz S,82Q i lt; O P 3 .<=! ._ č s 2'3’3 I =1^2 - - P -G I o G '-' I 06 -S "3 Z '*'2_rtrtd‘5o D, M (N JC C G l-G« ^4tT3-d._ C «.rt 3.2 li. y= N Vi > < > O -H CT' CC CM I N O Ed M < IX rt G IZ) O I 'o' 7-c B^ 1X4 3 . ra 2 c P O .3 N »- •J N — 'rt* . C • O -i 3 4»^ E-Sooi^OT) 7go‘^c=’O^ocm , li > ' R N ^4tG-d _ C 3._ ^U43 G O "" 2 , 44 ® ?f O.^ □ « 2 tete)' .»s.^ >.£Ž GoH_c^5rt'^Ud c o c s cn w. rt O .. 5 rt^ P ra •■' .u □.■a o. S’«-' 2 R '^o -7 . ^:2-88S 1 1 S2 G J — I O u= Oh a o CM .E^O 2.2, I 3-tri >0 £ I ra I 2 3 cx-c 333^ .0 N rt -S 5r :g, 2a 55 TJ 3 t g .2 o :p-c Bgo-SsE&Op^S-S^S-g.S S ti S) g N 3^ O<3>E rt ^1$ »Z) "ij •<) N 3 :g-5^Nc^o .G'” 3 - is — “-3 c “ - ■ a “ 'g 5 7 S •: 2?i l^dSjg .S 3 S 0>« ' n 3 ' 3 SsSr gs g 2 e g,. ,. '“n-Pu iG2rt3f*)O OCMiG-febi^^Sl-ScMte jun -""^P 2 3 J3 ® ScM -• I I Z P-iC XA CQ « ”60 I ctd i.== m m v n d2.«SoGg2gao TiE®8s5S®-Ž»8S,&i2o|g -MrSrMtzirt. cArt'^G O XA CM a CM CA ra c/> -- c •n I 5 rtd«2rti’^rtp-5.2T: • § >N > S2 ?; -E te S - rtd 3 ra o >N >• • - 3 T — M- O 4> u’-" 2 > 2-7?3<^rM oi Q Idi I (£ ;n S-« X t I ra , C ^ > G ,-: a,o 2 rt "“en 4-5 > rJ IZ) O N I 3 2^''^® rtoš*^ Qo - .^ I “ rt ' • p G 'c rt -rt £ |5 OM ”»£2 I §o-£ ‘ ■ I .Si^K-g m,Zq q 4> IZ) eo .5= Ti-M-TTrtEft «7)0*^ G-f*) jS § »ci 'Sb c 2 r; 'E 3) ■ud 4) Q > OM 3 OJ —. .u rt 5 «t • ra t— rt ra >. 5r^ 152 ’C‘J5 2 - ° Š I o. I 2a 1 K^tž s g ri 4 « •c £ JP . .- CU rt a® »n oo t £ . • mM dl S -.^ c ■^'wo>-''r'ra I o: CXU I CU E ČO — '■a , ' "3 o -2 5^ — ‘c-g 22 2 5 'S £ o w2< O J2 " ® o c ? 0. o 00 o .1^ -04: ', ■■7 3 B .6 -a s e ■£ o g °'^S-B'5’gaC223 »“-' ojcn “•> I I I .§«(2 g egH--S3T33:3o S ° B S (1. .c J. ^3; ri o '5 IH >N o -ČJ o i ._ rt rA Ju z >j ii Oh CA 4J 6 g >12-2 3 34400 «20 -2'^ e K s 2S?:jO® 2.® c .a c -s 'S o flJ rt s 6 .S •B..E cg g^ig S g Sgj 5C°a o M o S * irtld!-«) •S ® « i.2 g 3 s2 rt «-M - o o CdPf*) .2 ite* XA S xj 3 • ® C o 3 . '-G G ' N 2 2 S o M s. I E« I S c I S(3 s ass:>iS.'e2 ■" z’’! 2 3 • te Cd 00 o -E I G^«T.Od> —, eo I ' 3 ' 5Pc I n I I n iTi CA g I so 3 O\ • ra o « o < s^ V) X >N Q < S > G 3. « tn tl > ES Nssgs až-2 I “? TO I go o I 3 3 -H "G ® u ?te I „ 2<^ o"’’« _to7rS5,7K5 3S S.2« g B2 o , 6.5-2e«gz7S _g-Wj^^"TOjp^ Ij^ °§S3R^§5rS ' i1^77^7 sai§ ' lis I £ °-c 6 E ra O < DC c (A CT' CA rt O-.N •SeB s. ;-s’.8 "7 6. ... . ^7 oi '.R 7 s 2 «4,_ 2^41 -^.EGO.5*iR z.G ^»nO4z0 D.52® N > ud O :o _ czj s ag7m gSo ‘^3 4» I ^2 52 r-' G Ud M^ KA I CA 3 ra ra ' N .... ^d. G I o /II fl^ <.> CA rt-, p • S2 3 _M C-2,^ rp p 2 u-ud fz) Tl 3 “ ?P Od • ra “ q<3 Si o 3<-,CZ)^o, 2 s« . >4) G I o o 2 c . AC >3 o. I c . O rt . d> 3 T 'ČA ’ N 2 .C 00 3 CA .3 •* « O. < S o ? 2-^ « E c CM ■•3 9 4 c R > w> o 3 0^°^ O 0.1 -G rti O B.ŠS g B -O’ g S g 2 O *M E ._ . ■ 4» I P C 'G ;gN7 I s'-5.s O\ -J rt '.N •C ® G . T if) TO <~< crd X O P "5 fo O pcojc)® 3’^5>2dV'— - • E -. ® tX N . ' s -p o 6 -s dd '* 6 “S E ' -o E 2 -G 2 3 nj t G s 3 « o — rd D-x N 13 M -J p ra n,2!z)^’z'i^ P 9 < > o a a: gR--- , 7 , S Š7.-B “ " I g o 1 “dž-K s s I I .1 ■§ u .s TO, .2 “•.aa-gs? s /^s^tasTOS-"-« B3CAt.0K]O20, -G St!.2’^'^ NUd’®t »D 3 Si, ®'® ® J2 O m 2d^ yz = -’S?R'^’'iS8o=’c-38S ;.5?°o5 c A JC o O O rt > Q OOrn o e .3 LA • > 2S 2 >Q.2?n ® o”'" I toE^N^NoKo-c t c o —® 5;> š£ .2 — '* — 1 o ra •— SG o .iŽ -rt rt,^ o I rt 3.7 g 5?^ 1 57^ {9^ ■s .2, .9 3 -H -»Sh§S 7 “8 •S 32 5 .Si £ £ I IT) I ra m ' K1 CdJ "3 CA N -G 2 •Ti I ._ CJJ I m -- c k- rt r ra > .44 Tf 3 -2: . "S 2 H .n ^□'o ŠS « S 3 S so S rt*J3G’235Pi -^4>4^‘Cka!334>’-» 334)2^^2 CoPrM3oRO’0.»n "S ” >12 A® 3 B'3)ppl£;4'' ,«rt'«*P- 3®|Oi3GtenJ^’rtj2:; .- ' 2 .£ 44 "o ?£2 G ®' ® 2 § ^5R-&g:q si<-3 §1,6^ '□'s J4 ra o IX) r 3 « 'C o 3 (N U « B-a <«^22 ® fn 3 — OOraOrTKAKA-^ 3 !?:S.S-2m-S S 2o6 g O.ž.s 3’^ >5 S’”'p4='M,’O Td>N>M> [>S5 |UdUdCZ)34iriQ ' N I Jd R ® ^.§ § 3 B 1 •(□ > N 33 TO ' ra TOddd .S.S-' glUŽliRČ. “ž-ga I (2 = 8 TO o “SJŽ^S > *''> P 2 BS S S Od p os O C CM Md ' CA _ : "3 O 2-sr O’-' c ^ • . , /-\ fcl, 2 K/ . W -I o «9 -sr o c-" 2^^ I I Q &5t.s I a I CD O 2'55 ui.2oo-i^ 2cm2 § .. ' o Z; 3 .. S N t- 3 2 5 o 44 2’^ , 2-G 2’5 E 27^ rt'« •^.. rt S .£3 3 r 2 CZ) ' ra h '5' i> 4^ rt ® 2 c • A P . C '. * J. 3 3 3 •- .« C 3 •= •T'^o*’N32ra .S2 .> 44 3 2 Č .te 2 •• N 7 P 9 3 0 • CZ) JS -G. 3 •—> 4> O ^44 5b® ea eU o ? &s as °a° ■ —rttdra-M. _ 'ccAjfi ■:g S g-S-a8'5R=6 > gS S - > . Ji - 7 R 7 R u,-.^ >SpNS-'aTO ' TO'-rN„ N 2 S CA c X 2: ra N rt rt I • TO r^i CA »z, . l s 8 g^s^u^^S-G^ • Cl>'>Q f’ »ci >N C rt < - I f.-G*« ££•03 I _ .3 X) 7 s E > s -5 (2 o — ■ 2 “ -s “-■-O.S '5 g ^(R R e E "^.M 4) M P 3 :3 O CA CA o ttX) O U)Ud .rt 3 •’J-te 3 'u ' .3 02 rt I o”a::5c^ I 4 C W « ?M '»o O C o £«2530 c Ul 2* M? e U (H cu ■_> Q r? Gi S.SS 6(2 °sš1asš^;išol 3771^51 Im"z7} 7-3 e® J: L5 o ^E*^, ''"g 30*2^34) sbRl2f^8?SS§ ;“>(mhi7“8g§ s BB98S.g'R^S.2^«S I o y »-d te .2 O 3 fZ) ■P B I .' .2 S -StiO o g I -R S.rt.rt25-rt ,.5 rt*** ,-0g sp 'OC^CLd-^Ž^^OO I 3 _ 3 *■ -d -d Id CM o .rt J« O G-0‘C)OOro 3 3^_P OŠ g 2 «-rr| 2 'o '7 ( s -n — ■^ § d .s .a R 1, TO « JS 'r- tS '■; rd >n a g" ' sSS §3 17 00 O.J2« ° '5 I .a*^ ' 2'’§ aiž giž 2= i a^BS -b2£.ROR ?>«®2OgX”g“TO _ . =! §8 to2 m ® £j gR s 1 ct ra ' ’ c S • C 2 rt s •-A t-’ n A N CA l -1 w N s .0 -Sž aCddg-cRiTOOo-^ig S-=RSg9g?Q2-S “ 'dd 2 .E .R'n o ■ S ^3 H o M 3 .X 5 2 v, rt O 4-5 ;^-G c/i P «®-^‘qs6'^-2 >- N ‘"T I ^^<>7 3 P ea -n •B B S E g TO Odlrt -rt o 3 ra 2 4> •=:7>cnn’N O.*^ o c I SSto, 2“"’S’^3'6iS-^ a as " R S 5.3 7; c * -c 60 O X .C “O O O 3 3 4-! 5 .=L-2: < iz: Vi X < >N O < S > rt " g‘R R.7 8s:g’j7 «rj 'ž^lsag ' '3 >QS > < N .-3 ■CJ p a -B ' d/ TO -R 'O 00 o "O »5 ■> CM O N 3 rt * ■;? rt 2 • « 'S ® .X U« iTl' 2 > s 3 I s S I |E^s. 3 O ■> ^ R .S S •^. " “-ginm.-g I 3 X> 'cJ- 3 „ cc .O 3 S'" 4^ Q!g o z > o I ■C I s I •n Q ' tri ' I S 5 ' »-B 2 ^•g171-g22’:'o.E. ra (/) > < > 50 c*> •: s “-g. c I o O Q °;.s IX 2 g " h 4j y ._ 1? 'o. TO fsi 44 C G I 'rt- >. rt „4l'G-d_O3',Odte4>te 0^2 .-^=54? 3-.« Q.9 2 Ur-G,l CA — .3 O 52 'šZ>'£ g Od • • 'Ss 3 «0 rt >1.2.2 g 3 ,’-'fl4)i--^'^ p. ' >3e?-c BS 's g-G 2 ^‘o’^ G ® — —, — i3 3'~-ci2rt.2i;SQE I ^"■^SS^G £85 2».>»2>nŽ^3^^ rt' -a ® ,3 I o g 2 o '2 'Sbo . S o I 2 2 2 2 CL,4^ g 5rt .2 3* o g 2'^4)ra§2CZ)rM3 'j3^’-^’^4)3di-te O3JSrM> .2,-2 :=? »- -^.Ga. I |UJ.te:>u4> |pL,GCl’-dCctAC> 1'0 o« .£ X J m 3 g •o 3 •' 7.2 I a. g U 3 OJ ‘rt o 3 I 2S .3 > uJ > I PL| 3 s.agsS8:g.3§-6.s 4) ® tri so rJ od > ScM jS'c g 2-5 > So; e £ 3 h I fv 2 G >0 •d ** ‘CG « o S o -n 5ž S MM o^ s s' g a.“s o*-^ s' -aS s ■R:§^.gSay §9 8 6 Po9S?*5 gio-' Cr 'p (2 g.2oš I o ^>6 4J tzS •2g'5>’^ S. xn U) 4> & CM 3 < M ' i Id t- o 00 2 u o o O 5S8 Bg g Od • G t*) I V5 3’8 -o-' 3 g-G O I G i CZ) S CZ) Od C E C 9 '6 I g R „__ ' o g’9N I I TO, 9 -3 2 N4ZO-— .rt*^. •= >'-5g 37 >.i.i 2 «A P -»U ’ CA ir, 44 44 O -d’^ > > 27s •rt M S* " o 3 3 CU rt fM 3 3 J g 3 3 SJ.? 3 4= iG OOCM c 1 tn CA rt O 3 S 5 ’ ®^?l'~'3OUd2ra oJZ 2 I S-cSiSKJKJ Xi OC3 CA CA 55-"''-° -2 c o 1 S ■S jS S 8 R.S' 5:S Jo ■5’ u I TJ R = rt 3 »Z) 3 Z S 'H ® 5) K ' -te <9 o o (—1 « ra > bOcM CM S rt c o 3 , I o t-i '.g V) CM •a a< s s 5 <_i rP _ 3 rt ra3Gl,PP44PP •s 'Frp 2 6 o '6 ■" B a ® o ■g’^ £ .S ” s R°= SSn” ? I S7-.§.“^®,3 »d I m **" 44 °'Ps 3 2 - gs o CZ) 's-' s ' ■5 E “N-n o ra £ 00 Od UjKmJ § c a ' s ~7 CrSeoH e • rtL -rt 2 S,2°»?S - « >1 rt rt C 3 4) CA ra g c . o 3 ' g .2,^ S -7 > 2 S a 8 5 -B.*- S r7 R- 2 2 . § .2 2 7 '7 52 ' 'c teo 2 oiz)XA^ c.'^ž°9 tedSr^ 3 Sd Or7 Ml g -G —■ uH IZ) o N I N iG.3i,ixz)N iGcmoš I 0-9 i> I S 9 K 1 ' tM >£5 rt .3 »n -- o o J? G: rt«, trt N >C/5 5 o c T< « CM U:2, šgS o M’y 2 “Sgg-Ji 1 Oh' o P rt t 'ca 3 rt ■: .»a O 8 'S --2'g-g 22 £:s ® 2 I I 4l< I Od CA N Od 3 rs rt C >Q 3 s E?a..S~ -J rt (d >0 dd « Rd o c! o o o 4, 2.3.5 § £ oog: te 2 s I s “ g..™" UJ 3 ,^.S 03 in -S R ;S E .2 te 'Z') ■n' £ 7l«“~' >0 E^^i •2 S > ooZ * V -a C I 2P= o KA ' S ‘"^■ .60 g .2,0 '-B Pi . te 3 -t- Dd*^ I O O G, E ' Jd^'-^rl= 6 ■g S S =?._. E ■oq.r-§<5|to7^| -------'o ^.,R to -3 “• O I I - o (U 2 •^._' E g o 03 's. ' U ' ii.S' c _ o 'S. KA CM ra 00 o N < Vi X >N O < S > O 3 ) P rt 3 'rt !✓ 2 rtj -03 g gažz I -a 2 ’?M S .0 S) MM »rt Vro 2 i<->Sr4x'^>-£nn^S _oQ-;:£§H.p2;= g-3 2'8 p si2S 7„.J, Jr C iG®ite2--3 fj lUUflJG 'um ki... tF3 I 5P.5 ^3 _ L dl o te TO'rt £ m 2 T3 > “2 o ;i>c« TO > >5^ s o ■ 3 rt ••- 4) caXZ) 4J M I ■p 60 T Ul ou , o 4) ® c o N X S2 4) O ^xz> I o < 4» E O o 4 C -O ,P a; 'To,’-' ,'P 6 '. 3 c O O o ■ s-n ' rt J*- 0) iBd -9 J2 TO ( to3 I 2! TO S ■S.TO „8:^3 s s i>-’|gS§S-57S« rt rrt 2 Ud •-—> 3 I rt TO - 5 8 E Ji .£ g I 3.12X4.^ 4) 4)^ — ^3 gurt^raH _.j^cA Ojs O lŠin-=«,P’^>^u ' 3 ' 3 o so -2- P V) 'G*'^ o ”2 ”3 B3 4) P > iz^ Iz S I 2 C 4) 5ra I ■© f8 te cc N »O ® hss s 3 .S>- ® -r; S ■33 « I o>N i! o S 2 2 "G 9 a •b •—4 o s 3. o —’ 3 t! s 1 CM §7 cc rM 3 P I S 0.1 rn “*JS I g ' W š 'fTs s 2 z ' I '2. S s 2 9 g 2 *§ 2 r arjdg ok 2 B.S5 ?B."So®g2'§3 00 3 • f*) ■* CZ) G l ■ a I g S -a a, o s “O SaSsg E CM o I o --c E-^ 2 > 7Io82x3r> rt 5 U3'.^Q .-9. 5 3 2 13 3 ,«5 , t!PbOcA«)3o ':?«ooto‘Z)Cm .3 - -1 1 Vi > < > X 3 • rti 2 CM oc O Q c 2 'o. rt 3 ej Tl ‘“ ■u rt 2 G £ 2 ra Od 4) 2 G N CA U, H flj fli bfi .3 > 2 ._ 2-g.S X (U at' 4 S ,« '"O E — rt I oi 3 "" '1 Ege te « *u _S(« M p bC ■2,« o B C 2 '2 2 O O-> o < •g cu 3 rt fš CM rt 2^ O rM ra ."S 2 . >N r 3 teo>8tM5rt3|..^iA_uiL- s ’■ |š.g Sjd i <5’3 2 c — 5 o -J? & Ji s " -R .is u t S g.2d8 .. TO-Ro E S "-Z jS.= ’ ,pJS-33 M •cS 1= > ©2*0. v 'C -5 Od 8 O\ N c!£2’5 i51-§ 2 '5 e 3 )o 5 V 2 , 44 I ž (5Ž Jd '3 7: ..a^ e Spj s c -S .2 I .aia? i7’^'^S'SS ?xSoS'.3'30^,2 o!QoQ'C.S i2 I® >0 p |S8°f|1°' SSSorEi-^SsS (mI I I G >M s CA I cA I .rt rt 3 TO J4 ■^S’gli'5^ ^._ > 2 Cuin tA CZ) rn -^KZ) 46 2 3 rt, rn 3 3 u ,_ U 3 iCi S 37.1=^'5 7S I 2 2 'C CA G c 'g" 4) > o Sl-= 3:-.-oCZ I S.5SI I 'I o 3 ^a-g|gg|iSSSSB 2^3>BS-g|sS«PiS BS §'E I I ® ' R-F^2ra 920 o 7 8 2 3^ rt'‘^>^^ « 2i®o230 .3G-53O oi-SSajd® |>§ 87_: § ilsSB^iaSg-« S .g -? I °2 3! ra V = S “'CSi P 3 3 c 2 R 'c .3 3 ^s u 3 „ 2 3 2^ <=! ■ O B« rt 3 3 _ r 00 o OŠ — o Od o Ifl > •"i I 4 J.gooS'-^.^ I O"“o jSs^s (-s. i s rt e *” g BOE!“- .-5'3>J7iaj6 O 'i' § so7'^ is ,oa'^goo2Rr,;B >3 R J5.3 gs oS =3^ « I u >33’^« MM I .rt ---- ' B I s •.=■» R R E ' . rt Tl T > e so CM ftd I 8 Sio « 00 I u > 3 3 tA , _ 1 4C'''^‘ -Sfi 4d •N ““'■§’' g 1 s >.S-;?r| u3. Enra >m19m3 '^3 06 S:B,.g > SiSŽ I XZ I Qi« 3 3 XA •n ..'•O 4^ O O 4JO4|^.A E * G 'g*^ g e o VACnTjC-OO rard »-I 3’—' DT-MudjOCM 4J *“ 4 ® 3 ^'S O.rt P e 44 72 te I ‘^^Z) XA O 3 b P £ P g J-l •E’t g*" «’ N o 2j o CM I 2 ‘ o ' o 6 c dd p I 2 o »l--,“83, 4> 3 CA s 3 X R-8Si8SS’8§§ § 52 3 5 š5 ^5 ®o 2^ sn 8 o 3 TJ o 'i’ M 5 g Jidl :?•£.« : ra L 2 o 5® rt. - ' ~ • J 2 G os co =;-3 Š-‘rt 7 2 Md MM >2S2i I I ’5 Ud I c — - « rt 45 41 CA '.S } -rd MM O M O rt •— G G ‘ t- top £i_D P 2 U -d -s ,^X-5 I “2 S S p .00 rt rt 2 E2 QS3’-d — Hrtj-|2S^|2;s°8 i i- ,8? ■**'| iCMrd-J^Oi^j^ij- o ' = 2 S.- a s -S •o 3 lE «> ►£ 3 Js ** Q g 3 f I ~ 1 ____ ;J O CM P £} o - — Ud . I o ‘S ‘d^; 0 3 ?«'■'' CM ►- so Od I uA 4Z O. N I boG i I I (U ^:S “Sgg >Q rt O *£. 5P rt rt = e rt g 2 22 g g :s .2 “-■ š • , . . ® £ ,2 -ii I I -3 P I £ W I 3 C tnu-^r^rtrteai^rg "•I7-Š3-B S-S^s ' £ 1 ° S(g.§ TO .g g..B o °' „Q | OOO.^^>835^ .-2 "C o •- o 3 E o “"So 2-c og^c-rg oo;^'« »CI ,,,u-=’-dh‘iUk>r-d’2u •.^•i G > 2 g -4= u •G*« 2H4-'-rt o 2 IZ, , Og '’^ •- 2 c c M O S c 2 /I — c S'6 G E-!=-3 N u 3 3 -tud „CMCM ’ I S I 1 ® I . 2 o® 3*2 2>n ^■r’£S g >•■-“•“ m a;'g-S I «”2 TO^S ' JG* U - - ■=* 1) »3 I-* ■CTiJS -g Ji 3 rt BO Ž-P • g® > P ' •£ 52' te > 4) CA i2 S57 =>' ® M ” te rd S v, ;a .5 TO _'9 R ' g a r o R "r -iJ .g. ■5^ 8 7 ca -R S« ?-^egBs I ' 2®0-rS '2 §w 3 O I 52 ‘^® „ CA G ud Ji « S "5 ® S '■6 ® 3 2 G ' "" it 3 ' 2 Ul ra 4) ■^■3 o' a @S < > flj oi I ra 3 -E N CA e 4-5 S •— o £ I 3 E 44 2 r= •Os 00 J, w) — 'C Ž 9 c s JS I 'R < os s H CA •- o u. ^te5r3><3^^ ■.5 c 4= o ! c > 1 CM O 3 'i I o < Vi X < >N Q < S > -■ 6 e cj cjs y7 -ra .a g!Z’-’8.S ' 4J 4J IT) ' Go ,0 8=§S 3.' 3 O ■fli I o «.Si.*^ ' ° E I £ ' o. rt cej >Š<2 4> > < L> •-d = ,3 3 8 K s.3 23 3 '5 '8 « G -o « £4 C u-> I c ._ CM •2.0 2^ Mo O I rt sc rK> ' (S I O . - S .si,N oJ ••; “ E3 I I Ro-^" ' O I 6 R >3 i c..C’>R'(52EjS i ■?•§ 2 a^ o , -g m'3•© 12 s o o®G rt 2PŽ’^^?3 e22® o I 5 '!^*^ te ° ! te. ' 3 rd CM Od d ' d 3“ g R g.p 3 ’• e 2P« 3 2 .4)^ ' £? Ci. 3 ra rt .g.; >.=-5 g s aš^ " s 2 o| g.2.S.J, is-g. “Zg-g;° I 2š>7s^ P ® p “ '7 O * O C « U d C ž.«2 > X« 00 c 4) »C) , >2rtW~,j^— C'j'’ i 'S 2 ^4^ 52 E ® ' rt P 3 SJ CA Q 2’^2'P ' Ž2o(§§ ' .5 ' -as^ u eSEJ-a;^ 2~“2S — , 04 I bOx« ' .—c CA O O U -rt ' ' G I s O.S '■3 I 3 s 2® I S^° -i 2 B o 4J .3 3 eM O. 3 X '«2 3 rt o 2 Ud .is rt os G I « .£j « * G 'u o « G »rt »"M G —. o “ « mm' 2 s ® 2 rJ 41 rt rt £ 2 t? Q 2 b T3 2 , S 2 “ -s ž! E rt iy) £ 2d 4J S 2 Š £ g-g 4) O C 2 M o xj O 33 K 00 Q I I E CZ) I o P3 u G 3 3 S-^-L rtudX3tnGG.SG r^l7ii7|gsg = s-S-s B^l” S .S 1 J8 /5 P 1 &.”‘^.ESm- © o N W 4) U* rt.. O b. UM F* mK. “■§ 00 g*« > B 2 • ■ , R 5 s s KJ .!£ I 2-.Sia H ' ® rt 2 3 N O 4> -^ .- »n ra cl.— _sz u- : p G G 3 d 2 ^-°9šž57kž /rt •H SO I E KA G > > I M O 2 2 2-5 c ® I s o o 00 ^s CM s ^2.in G 3 C-Cid ••fC) ■? 2 JT^ “ JS -O Ji CM d Od G tA I ‘G I sD I 2 Id 41 g.£ g ■G 3 IT) E®^S5u>'^2'O34)G S^iS ■ 2S‘1'?O'1 -g.^ Ji aa 2 š 2 s g frs r>N TO 2ra 30 'G (V £(01’60 O,[š ' &•“ ' ' .3“ s T'W 3cA in»n.._,TJ ._ ■51CZ)3 ^ »Z) G .9 s R dd .g c IZ (Jd I R TO _ TO s.r| ' °--- 8 4J 4> 3 ‘rt ' I trs n pd T . .rt rt £cci^-c ua.g.S rtirt^Od^Tn^rtiS 8(5gS.SS:$-5'g§ o£a(3ss2".E5 RR R B<-X o • rt 3 Ul 3 ^2 I I > ivZ rt C Md I TOM rt ' 44et^S '’®Kd’Z)’5 442 |0 ' G 'l ', 4> I G • ,^43 O •U,'*'’ 9 :rt'oo P o 9 XI •g R s-’" R i-. TO ". 5 1-'^REŠ.Ss '(§ '-Ss 8^ " §8 a a3.2,s,g Ji I S’S.5 aa..x-a|jd H*iS!^SR I p “ -o ■§ ^44’^,_Nb0l 4) .4)3 'rt I O rt rt 3 S«"5 G ®44 rtf*)'^^ 2^ 51--5 -g-B« 'ž-ss.S-s^gg) Ž 18 '§ .2 ”5 g § R - e| K 2 ooNgCU iGczjmlitf 4.« *c> 3 ‘ Q 2 o O o S « i8s "1 + Ch 2^ s c G 2 3^^=! 07^- ■=Ri ' ž •CiC 3 2 o < 3 Ib « s S S « - O 2 »St o .7'-' S'^ E « 2J 2 2 I 5 irs 5^ S^* rt 3 TO 4«< tO -rt cc G 3 I N o 4> E £ o ' 1^8: 5 s-;® 6 CA 4, 7 IG 9 c I .r. 0- 44 _ 3 rt. c xA a p ■c'^ TO 'C "11 g "«^,gS a > X F S 'P 3 2 2 'C 3 p oJ;7si;o2. ■R 6:3 08,a‘^9š',' g78°S O.-B> g s I m s I .« E o R a '■■ '5^ a 8 ..X 15 ' L R £Q?i« Sž:g4a,n2S.67 ,28 o-r'^s i « I inrijd>g-a.,g^-5. I I I > '«= •« O so lAS Vi > < > m T* od I I >2-0 |5a£-l|O?5'|S G C a B 8 'E’?’d2 :g-3 '5 S .3 03>Gg .3°0JirMGX “Cu-S-BgB iS.a oS-«o|g S S£5 TOiS 7a77^S'^|^g1^ .a ' ' 5g>2 'S7.a:ss8gj5 '’Ss '7g29f^''” £ ^ ' S I ? uT "3) I2 g°7 1(S S a “ 2 -, C 3 CA •C Q 3 4> -8 I iri P G G s • N 3 G s> o 4) 3 J 3 5 E ‘"•9 o S li,«2 ;§ •” 2 :-d4- xA ~ 2S o “§.2 6 I O 3 —1 O C .rt 3 n Ia ^ •— -53^33« (2 00 Od E o tn -rt 44 ‘Z'’ Z • ® 2 r*) _ _• 3 RTO, ga 6 8 cO 43 4> ^So I č s c 4i ® c so I -6 " OC ' B , »rt 2 P I « O O O « e r • M > 3 G m . 68 ' 44O?£ > • G 9 • P 9 > CA'C s 2 rt — 3 >= .8. . (3 ci 3 § 1 u 2 ' "m^ o CA > X 3 IbIIs .^^8^6 5 U= ’g4^ 4) ,; 6 3 in 'S o <■( u - I H s-B č.a8 § '3 .§ 7 I N ja.s.Go^-gSjj.S '■gu? 1“ '■“ ,£ M S, ';S (2 6 g ŽŽ -c o o .- I .S; oi .0 C _U I Od « "S ‘d -5 (2 S-i2 o O < Vi cc < >N O < S > 3 a ”S s 9-— I 44 _ č '3 . lr?''5®00®4i44rt R J 2 22 7 s R -S “■o = S 8 1 ° “ -E _• 1 S I GG2 ’!Sg!'>3t:_2.iN.E-° Rdg ' ' =-5 -R -R u: rd w c i:rt ra ' fSS® Si5Zr ■» .n 2 I I E 4) *M 3 »c 3^ C ® ”3 7 3>N cij >Md C ej ES« S o S S o I j; S .R S-g^u ' a o R dd S Q R is B I 4«l rt ' C 2 4> > S CA 3 >U o : as 00 'C .G 3 u 4) U- N •T’ p • rt Irt so rt 3 U *□ G) -G , XZ> ® I X-. o .S <*) gs§ a? 3 fC 3 3 E ”0 a a C4)fM'Ji S-š 'C f o 2 7 g, ' 52 3 C id XA tS .«.«-> 3 o I N I « TO .TO-gSi I l* > >0 rsj o I ' - Ji o s O. 8 06 2 ^®- 4 flJ ." •SZ I 3* S ' I E I •Z^ co > § o I S ' 2 B“5 2fS '4) trs ,M E ' .S°-o£ i“ = Ig |2 '■iS:B« 2 . 2 g^d.o S TO< , g.S^ a:B,„=a-S.dog.g = ag.§ EsSo|7gS2£SŽ-2 G.fM no «-*’,rtrt344 J2 ^cn sStioOrt-^P -4 in i 60’^ .2 .3 O TJ ■T- tr: o I O S , . o. 3 * rtJ X ® __ _ . >N :;r'.- 2 n ^S^^NSpe^ES^ 2 MM G E £ ®xz) °2 rt M)PS5Q-£.-g 3 ^d,2 m ' 2S 2 2"*^ .3 s 52 I ^rt4 3 W 44 4^ c O-C-š 3 2- >N rt-Oo-te GudifM GCM 4) io.-g5zi2ii:igs 3 CA 2 « ' 6 rt O C 4 t 2 rd 3 •; in Ul .C! rt 3 s.fM n o £ 1 E 2' i 60' o 3 M ' 4> 2 te ‘C o S 9s I M.) irj H X I s o 2 3 I rB 5 c o ' .“,7= p , -6 R .5 R 'C^U .= I « I ra .2 ' rt £ w c .52, E O CM 7 g OJ o rtd ’-' I §3*^‘ ’’P33>2P ?N8«v^J.>Eog 258 a s § a « • dvo 1 oo.H>3C<6i2.3-5 ■ S s - - = " S ,2 > O. U s -"S ‘ I 'I' •G 2 o I > <5 "S E •- -P _S^o rt '5 0^(5' S12^22l^rtg'^3 M .G 's 4 p 4^ I 4) o g 5 « ■ ■" C5 .2 cu o .-' — -- TO H -■ .i; O< Ci X E I I |.~Z(«>S a.® “•m CM .a 6 3 O p E I 1 1 I Ž 1 f* . • > ~ ® ® °-5:iSRESS9i8',^.E 2'^ S .gsj 'E 'S K rJ '-e £ "^oS3d°R^ .o '^> ■^' Cu • :^0d o CA CA rt -m "” _ S 2 3 .3, ,.u ■" o9 ^'O’<_> — E> i-^^SsojiTOOg rt'.- u «3^:®«*)® te‘^'G I MM 00 OŠ • CA rrt ■3 »Ci te 2 ■» ' I I • *7 2 CAud 0u....^j^ G.— 3 j2 (rt G-Qd '5:4»3.^4)G2O MM^Tte I — »CAm-I 3 _i Irt 44 dl rt Sor^lRSKlc^.^aR ='R°5-:,RSsSri,gR = ss2y'' rt5o rt 2 3co 4j rrt o »rj _O o 2^ q)3_1: 52 ® .*« t£ '^' O«*’;GPp34)rao> 3c^*-2 .u p X) c 23 ._ rv-rt 3 ra 3 ("S rt Nq o5. «R mmCJ 2 S r3e:2-ro SK.SPSST^ii-RS SS8 . >>gšpgSZs.gE Bdi ES.goJ a-g c« 7 a 3 R g - g a g-.-d JO Mrd •■ 3 8sSx^8d I > g >89 Os S.« ' I - ? . « N - g.. n c N 2 52 N Tl 2 rt 3 ra QS '—. M® 4= borŠJ C < Vi X < >N O < S > G 3 •=. 00 2 .s. 2 S ' ? s 3 o.’ w g >-e- iO ra rtd c*’ -te '~' "u ’— “S g sS-“j5 iis gR-"’ " •a G G 4) cA g’^ t- £ 23 < pO qS> ■ S £ S 2 ■ o di .R ' oas’i' 2Š-ši°S B E 5 s od g I 8 — 7°^b ■8.^ G s :s ® a; O •-S3 ’>’55 e I rG < X O 'C 4* 3 3 •- in G N 4) >U ' ČC in 2 '(3:237 gg^S-g^ggS^ -®te t p5’>C” 1-33 “ JSR^^JSag^ bSu. SinSs i2«2®'^S G CA «^ž 2Q-- 3^3 ''Sg°'tg s Vi > < > ^3 T. I '1 >N 3 3 o< gQR;-EE EJo I o Ld, -i R 13 33 rl J N '.Z • '=ea^22 i-oR-' ž 622-7 r?27S IrR »77 s S CZ) 00 > CA 1 MM TJ — - .3 rt . N I d 2 3 4) 7 C 7 £ 25 G - —* I o 3 o ® ru ’ • — O. C KJ O uJ Qm7raoso$i '________ ®O wŽ.’^^u2 [ I O^.| (^sO^q^ O.^ O ' 3 O m 2 E Cu® o 2 w 4 C3 3O^44ffl ri >C 5 OŠ , '" . rt 2 nd I 1 3 rsJ • rt ooČ I E o rt Od O I* c fN 3 C £ ^ _4 C 3 3 o ® '3 • • — O £X 3 3 3 [ 5^ -^ £ 'obirt '22^' rtXZ) o 52 Kft 3 I .2 '"t 2P o o ® •£ rt ^§52 p 3 S 5.=:. N s6 I CM CZ) O .4 3 < >fM 3 -d G 4> 21S « « ® p .G c . id ® C > ž fN □ t ra.S ° ' I 2 I > 3 C P X joScJ^ 3^5^ feb I I y) c I I I id7^ s-«7° gCJ I 2-B,B ' o 2 g g I .2 = 1 I sl O JS 00 CM 5? G I t; ,rt ... -., rtd -3 o 3 •— Ul trs Um rt :a(3,s o I g g fS 7 s £ 2 M I®“| Sgg" . £ I 7 §.3 1 .B'a^s-..g .8-.ggg7|< 3-^ 2-3 52 3 Si°® o ‘7^ S-G rt u O . -d < . £J 43 Gd .52.15 O »fM 4> Oc ' -RlS« .rt o . sag" ^CM ‘^CM 3 O 3 3 Tl s.« G _ e O ^•nS2'"~O’r :S4xa i 4sd rt rt G —* rt rt, ' I O -C £ > w o,® .a E* rt b/jG o c T ' - 0 on 3? . . n P > C 3 O rd tZ) ® N Ud X) Od I i^Crsi'^ — 2*^ 2 3 0’3 — '’' °°78 |aN£^2N^ , ? BArrt 2 n 2'3Z:®s^°®o7>a R td)R o .12 -■ Cd .R R ■o-Bgc '-“Ti 1"! = Q'CTO-S.gg _..TO_TO_,„ = a-g ■? s 'c R ■■§“£§ R ", -7 O U O, H, 3 P o P ra rtd -^m>o 1 qSx^ i' 2*40 E j_ -“g'2 '7 ■č^HsSSSRSSaOino - " S “ J S 7 izi CAU-''< 3 8 os 5? G > I lA > I ■u:«! >3 *2 w •c I CA I CA SJ 4» H I Q CM CM i I 1 o I I 1^7 stran 26 vestnik, 17. novembr^^ vestnik ve I tjram Vabljeni v prenovljeno restavracijo GRAJSKI HRAM, kjer v enkratnem ambientu ponujajo izvrstne jedi od divjačinskih do ribjih specialitet: (medvedov in jelenov file, srnin medaljon, lososovi zvitki, morski list, jakobinke in še in še...) Na voljo je bogata ponudba sladic in vrhunskih vin. Prostor je primeren za skupine in zaokrožene družbe do 50 ljudi! Odpiralni čas pozimi od 11. do 22. ure, oh nedeljah in ponedeljkih zaprto! ttjgki liram Rezervacije sprejemamo po tel.: 069 32110 ZVEZDA Murska Sobota /i K :rel\x: iRELAX '069/22-928 predbožična, božična in novo-ietna potovanja______________ - MADŽARSKA že od 109 DEM - RIM že od 219DEM - PARIZ že od 289 DEM - NIZOZEMSKA 339DEM - ob morju (paket) že od 159 DEM zahtevajte katalog poslali ga bomo na vaš naslov Lendavska 19 Murska Sobota :relax: iRELAX l069 / 22-928 in sklepa Na osnovi 7. in 8. člena Pravilnika o štipendiranju kolegija direktorjev Pomurskega zdravstvenega zavoda Mu ska Sobota se razpisujejo naslednje kadrovske štipendije: - za zdravnika, VII/1 stopnja - 4 štipendije - za zobozdravnika, VII/1 stopnja - 2 štipendiji - za dipl. inž. računalništva, VII/1 stopnja - 1 ž*'P® ' dija - za višje medicinske sestre - smer zdravljenje in nega, VI/1 stopnja - 6 štipendij . , - za profesorja zdravstvene vzgoje, VII/1 stopnia 1 štipendija Prijavi - obrazcu št. 8,40 - je treba priložiti P°'''‘3'/,°.°^qPgtnilw wSs- i w anaa PIAOOIO PORTER v soboto, 26. novembra 1994, vabimo vse zainteresirane prodajalce in občane na ANDREJEV SEJEM Sejemski prostor bo ob grajskem poslopju pri Gradu. Ob 9. uri bo v obnovljeni grajski kapeli sveta maša. Krajevna skupnost in Turistično društvo Grad AVTOŠALON LAVTOSALUN ajtbB SERVIS, PRODAJA IN REZERVNI DELI DOBROVNIK Tel./telefaks: 069/79015 Gifija I Servis I Szerviz J J i o i I ® i k a A j S POPUSTI V NOVEMBRU TfPO 1,4 Sie, ALFA nOMEO 33 1,5 lE i stran 28 vestnik, 17. novembraj^ ju h Športni dvorani pri 3. osnovni šoii v Murski Soboti Murski val 94^ S MBz Sobota vestnik T J ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO sZ Xio v petek, 18.11. 1994 PO V DOMACE4 ob 16.30 in ob 20.00 VODITELJ GEZA FARKAŠ, MERKUR Nenavadno ugodna ponudba BELE TEHNIKE GORENJE G^ rt i od 15. do 26. novembra v Merkurjevi prodajalni TC MERKUR V Murski Soboti ŠTEDILNIKI IN PEČICE booo Alfi Nipič in njegovi muzikanti Igor in AMttf Zlati zvoki Potovanja v iPANIJO, FRANCIJO, ITALIJO, NIZOZEMSKO Vlade SrcitadMit MaoJsŠalaann NtritoMecillriMk’ Ptas}«Wh5 - podarja RELAX Murska Sobota Vsak obiskovalec dobi darilo Varilni aparat ■ podarja VARSTROJ I ■ t B GLAVNA POKROVITELJAi plošča pečica pečica plošča pečica KKP KV KV KKP KV 302 10 61.21 11 64.22 11 401 10 61.31 11 steklokeramičTii štedilnik SKP pečica pečica 58.03 10 EV EV HLADILNIKA 64.01 RN 64.11 ERR trovratni hladilnik HZC 2^.2 POKROVrrCtJI: W-SOO-U GantarH BELTRANS Munu Somu MATV-CATVCCTV VLADIMIR JUD Muulu SOOOU IS SO PETROL UurakaSoMu Sbs W«nMr EMAC CMOvac hladilnik HD 14.1 VRTNARSTVO Murv« Somu RADENSKA RtMno AVTOCOMMERCE MuTMuSoOoU TO MunAaSoMU ZDRAVILIŠČE MoravMu Toplic* GOSTILNA BOGDAN O«r*nci vnotu obrtna ZAon'j« I*M*>I GOSTiSCERAJH SMumci IIlEGiS Mar«nei VCONO GOSPODARSKO PODJETJE UixMu$cMU ZAVAROVALNA MI&A SLOVEMCA Liu6yar4 MESNICA PERTOCI BtkovKi POMIVALNA STROJA MuMuSoMU TESARSTVO IN TRGOVINE POREDOŠ BMMo montaZa ACnOSERViS MtinM ScMU VARSTROJ LMSat« iNOKS C«nuU>ci GOSTILNA VESELA GORiCanKA RM0VC' -, S 603 EuRoniAoe L.»MM STEiOjMUTVO mauCec »titivi MIR-ME8 a«.i* R**,*«!* VICRO6 MuMuSeMU OBRTNA ZBORNICA Gonil* RMOor« GOSTANA HORVAT AOVENUAK BTC Mu*AuSaMU S 45 RELAA MuU RAiFFEKEN BANK ur^*** RMgo«* Kieoi MAKOTER JANKO IN MILICA C**« MERCATOR ■ UNTVERSAL Lanoar« AVTOBUSNI PROMET Uwnt*SMou GOSTILNA UezeK UNION L|1Mmu UURSKA TRANSPORT BrvikoCipol FOTO KLOCKL aadRaMuriMrg SDK MuMSoMU TOVAJBlA KOVMSKE OPREAAE Hunta Sobota LS POMURSKA SANKA VASADOMNCa SANKA A8L AAANUSoMU MARKO 6LN/tC FOTOtlECO MuMuScMU fr 1 16.781 SIT 42.990 SIT 61.486 SIT 17.567 SIT 43.535 SIT 66.205 SIT 76.038 SIT 63.846 SIT 61.329 SIT 33.205 SIT 79.971 SIT 75.990 SIT Izbor štedilnikov, pečic ter pomivalnih strojev v beli In rjavi Količine so omejenel bar*'' Z Merkurjevo kartico zaupanja do kakovostnega kuhanja« pečenja, shranjevanja in pomivanja še ceneje! j b S sp’"' b Nad sedem tisoč Pomorcev je že zaupalo svoje certifikate S”' Pomurski investicijski druSii d.d. s s t? h Mi 30 bančniki in borzniki LB Pomurske banke d.d. in Hll .'5 Pomurske družbe za upravi jan je skiadov d.d •J s”' vemo, kako jih dobro investirati! s'3' 'H .<31 Delnice Pomurske investicijske družbe d.d. lahko vpišete do konca javne ponudbe delnic ali najkasneje do 17.1.1995 Na okencih LB Pomurske banke d.d. V pomurskih enotah Agencije za plačilni promet (SDK) Na več kot osemdesetih drugih pooblaščenih vpisnih mestih v Pomurju Pomurska Investicijska Družba naložba v domači kraj A*** s Jjll I 4 17, novembra 1994 stran 29 Murski val na volitvah! A "x > k > t S —jtri čl I vestnik ran "GOSPODAR DOBREGA NAKUPA"^ I J I k. AANV KtnUnl Mvti Naša kandidatorja za župana k t w l/ a '» Komerc oglasnik A AAA« štajerske BBKUvrKjnm «* S M O IZ PREKMURJA Koroške I pometač Slavko in kmet Jože sta že zmagala! K’ I« ■* ■ ><>^1 l £ % * v •*; V * '^^taktna oddaja Bojana Pečka 1. r svoji kategoriji na 5. festivalu radijskih postaj Slovenije ’>rna vozila s S letnik 1987, prodam. PRONECN N Šu’ stanju, prodam. ’ ‘^“brovnik 82. Uboj zj ’• starejši letnik, visokot- Jl™Okt s WAP in avtoradio bJ-jem prodam. Tel.: 40 I N *!Ndows hlliL ^'1® vrat In oken »cevnimi Ploj’ prihranka to-® , energije, h ome- »®^®rija v stano-k^^®tna garancija &^°P®rante i| Sobote ■ f'hoža 51« 062/633117 PE MURSKA SOBOTA UŠKOVA 49, ČERNELAVCI SVETLOBNI NAPISI REKLAMNE TABLE REKLAMNE NALEPKE PLEKSI IZDELKI TEL-TAX; 069 31 284 DIANO ugodno prodam. Kapca 107, tel.: 77 095. VVAHTBURG 353 vozen, o«’'®«'®!?:®"’ in okna 120 x 100 prodam. Tel.. 72 192. mSOOOl tUJUknji. TAM KAMION 170, T 14, za prevoz živine, z dvižnim mostom, brezhiben, ugodno prodam. Tel.: 062 714 829. mpp5 ZASTAVO 101. letnik 1984, ugodno prodam. Tel.: 48 496. m30002 AUDI »0, letnik 1980, VW PASAT 16, letnik 1982, hišo v Radencih, takoj vseljivo, prodam. Tel.: 51 060 ali Pečarovci 48. ml218 prodajR) monta^ ŠkaJIll^.. ~ ”61118111 KOMPtlTI servis, posojilo 1^.; 062/653-351 60 AROV TRAVNIKA v Skakovcih prodam. Vanča vas 42, tel,: 46 759. ml226 KIOSK v Lendavski ulici dam v najem. Tel.: 31 365. ml227 ENOSOBNO KOMFORTNO STA- NOVANJE v Lendavi, s teraso, 52m-, prodam. Informacije vsak dan po 14. uri na tel.: 041 670 764. I 1242 B NJIVO, 50 arov, primemo za vinograd ali sadovnjak, prodam. G. Petrovci 43. Odslej V vsaki iteviUu: | ŽEJNI FRANC in njegova VROČA zgodba križanka, humor, avtomobisite novosti NA VSEH KIOSKIH. CENA'8O SIT. KOKOŠI, MLADE NESNICE lahko naročite po telefonu 82 401. Zagotovljena nesnost v dveh tednih. Dostava na dom. ml384 MLADO KRAVO, s teletom, prodam. Dobrovnik 125, tek: 79 380. ml245 46 AROV MEŠANEGA GOZDA v Brzini, k.o. Noršinci, p. Martjanci, prodam. Kovač, Kobilje 231, tel.: 79 254. ml228 I V OKOLICI M. SOBOTE zamenjam v hišo za stanovanje. Ogled po 16. uri. ml230 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA); tri mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenijj^jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tek: (069) 24 393; Gostilna BenČec. Bakovci, tek: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tek: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galu-Šak, Videm ob Ščavnici, tek: (069) 68 044. mpp NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom in mladiče nemške ovčarje prodam. Tek: 48 361. ml219 PUJSKE PRODAM. Trop ovci, Križna 13. m-pp PERZIJSKE MUCE, stare 2 meseca, prodam. Tel.: 76 509. m-le Naslov v upravi lista. ml241 V VUCjI gomili ob asfaltni cesti prodamo večjo kmečko hišo, gospodarsko poslopje, potrebno popravila, primemo za kmetijsko, turistično ali gostinsko dejavnost. Zraven prodamo 15 arov zemljišča. Cena po dogovoru.. Tončka Kržansko, Vučja Gomila 103, tek: 47 093. ml247 PEKARNO s prodajalno kruha dam v najem. Tek: 31 348, od 8. do 14. ure. m-pf ENOSOBNO STANOVANE, 38m2, v pritličju, možnost poslovnega prostora, prodam. Tek: 24 915, od 18. do 20. ure. ml224 NJIVO, 58 arov, v Borejcih prodam. Vaneča 10. ml235 razno kmetijska mehanizacija rroneoivcR^ o >cl T e > I I r i ■> 9 ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 M.: 061/5718 75 RAČUNALNIK COMMODORE 64 s kasetnikom ( in veliko igric), dve igralni palici in čmo-beli TV, ekran 44. prenosni, vse za 48.000 SIT, in puch avtomatik prodam za 8.000 SIT. Tek: 76 378. mle Obvestilo! Obveščam javnost, da moj sin Avgust Špolar iz Gradišča 22 ne sme prodajati premičnin in nepremičnin brez mojega soglasja, ker niso njegova last. Marija Špolar, Gradišče 22, p. Tišina. ml240 GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. ZASTAVO 750 LE, rdeče barve, letnik 1981, vozno, neregistrirano, prodam. Tkalec, Tešanovci 7. m 1234 ZASTAVO 750 ugodno prodam. Tel.: 40 248. ml237 HONDO CIVIC, letnik 1990', prevoženih 56.000km. prodam. Tel.: 31 881, ali Stane Lebar, Staneta Rozmana 4, M. Sobota. m30019 AVTO TAM 17O-T-14, predelan za prevoz živine, z delom in TAM 6500 prodam. Tel.: (069) 45 132. m30007 TRAKTOR STEVR, 36km, traktor ZETOR 5011 in RENAULT 19 ERT, star en mesec, prodam. Tel.: 57 193. m30017 ŽITNI KOMBANJ BURO BAKOVIČ M77I) in nov adapter za koruzo prodam. Franc Krpič, Gor. Slaveči 53, 69263 Kuzma. 1249 KOMPLETNO LINIJO za sladkorno peso prodam. Tel.: 40 040, popoldan. ml223 BARVNO TELEVIZOO na daljinsko upravljanje in sesalnik prodam. Tel.: 24 903. ml247 VEC zimskih plaščev, dobro ohranjenih, ugodno prodam. Tek: 65 231. ml229 OKNA in sedežno garnituro prodam. Bakovci, Mladinska 64, tek: 43 002. mpp8 KOMBINIRAN ŠTEDILNIK 2+2 in moped TOMOS AVTOMATIK prodam. Tel.: 48 696. mpp 10 KOMBINIRANO PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, novo, 35.000 kalorij, prodam. Lahko tudi na posojilo. Tel.: 22 957. m30021 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za 3. letnik SCTPU M. Sobota - smer elektronika, elektrikar-elektro-nika, za šol. leto 1988/89, izdanega na ime Roland Rac, Grad 186a. m30023 ŽAGAN LES za ostrešje zelo ugodno prodam. Tek: 23 815. m30024 PRIKOLICO za prevoz živine, novo, prodam. Ciglar, G. Bistrica 150, tek: 70 MIZO, okroglo ali ovalno, s šestimi stoli, belo, skoraj novo, prodam. Novak, Jakobovo naselje 4, M. Sobota. m300002 TERVOL, trdi in mehki, ugodno prodam. Tek; 33 003. ml248 PRIKOLICO ZA AVTO in termoako-mulacijsko peč, S.SkiV, prodam. Tek: 46 572, Petanjci 76. m2575 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5kW, zelo ugodno prodam. Tel.: 46 312. ml257 PRIKOLICO ZA AVTO, kovinsko, novo, prodam. Filovci 55. ml225 trajnogoreCo peč Emo plamen, malo rabljeno, prodam. Šercer-jevo naselje 22, M. Sobota. m300013 storitve d. O. O. 299. ml244 OUNE GORILNIKE, različnih živali KRAVO s teletom prodam. Gradišče 26. ml243 VINOTOČ Nada GRABAR Selo 34 tel. 44021 Ponujamo: • domačo pijačo • narezke • domače klobase Odprto: ob petkih od 15. do • 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 22. ure. Vabljeni! | Uda CENTER * AVT0TR60VINA ®2231 Pernica. Vosek Bd (ob cesti Maribor-Lenart), tel. 062/840-540 l**^0hA Ponedeliek-pefek8.-16.,vsoboto8.-12.ure I AVTOMOBILOV LADA SAMARA, KARAVAN, NIVA I I’**"« » kmelovalcoj - Posojila brez pologa do štirih let (tudi za U r-'^^ '’«'aj - v posredniško prodajo sprejemamo vso tipe vozil - Staro za novo ~ -J tl S r; m a ■, BJUVlj .. POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER * i^^^AVn 10-LETNATBADICUA ''^'''>■«00. ----------------* •-««diča= * avtomehanika LAOO. Borut Jagodič avtokleparstvo vulkanlzerstvo^ POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, liČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32322 FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA traktor URSUS c 335 ugodno prodam. Bakovci, Mladinska 44. m30005 posesti DIJAKINJO sprejmem na stanovanje čez zimo. Pomagam tudi pri nemščini. Naslov na upravi lista. mpp9 POSLOVNI PROSTOR, 150m2, komforten, prvo nadstropje, veliko parkirišče, industrijska cona, primeren za pisarniško, zdravstveno, neživilsko trgovsko dejavnost ipd. oddamo v najem. DILL, D.O.O., 32 322. MPF IŠČEMO STANOVANJA za najem (v vseh občinah Pomurja). Plačilo vnaprej, najemodajalci ne plačajo provizije. DILL, D.O.O., 32 322. MPF VINOGRAD, 20 arov, in hišo v Lendavi (Benec) prodam za 6.000 DEM. Brezovica 13, V. Polana. m3OOO8 NOVO HIŠO PRI LJUTOMERU, takoj vseljivo, centralno ogrevanje, telefon, ugodno prodajo,'Tel.: 062 771 233. m-pp3 BVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 31 604, zvečer. m-pp4 ZD^ d.o.o. EKPORT - IMPORT Finoninl Ingsniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenitita svoj denar po zelo ugodni obrestni meri In kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitskta Novaka 4 Tal. - teletaka; (069) 32848 znamk, za centralno kurjavo, ugodno prodam. Tek: 76 365. mšs Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 11436-3, izdane na ime Marija Puhan, Bogojina 25. ml238 MATEMATIKO inštruiram. Tel.: 23 038. mSOOll DROBNA HIŠNA POPRAVILA: zamenjava ključavnic na vratih, zamenjava tesnil na vodovodnih pipah, nastavitev TV-programov, montaža senzork-sega prižiganja luči in podobno. LB s.p. Razlagova 3, M. Sobota, tek: 31 891 ml250 PREVAJAM VSE VRSTE DOKUMENTOV iz slovenščine v nemščino in obratno ter inštruiram nemščino. Konkurenčne cene. Tel. in telefaks: 69 502. mpp6 TRGOVINA »Rugelj - Barbi« ČemelavcI, Gederovaka 11 tal.: 32 020 ZELO UGODNO »ZELO UGODNO Vse za dojenčka - oddudkedonajcenejšega kombiniranega vozička že za 14.857 SIT - otroški pajaci Jutranjka že od 1.400 SIT (pliš) - otroška kozmetika Penaten in Fissan - igrače Barbi in Lego Otročke trenirke - bombaž od 1.100 SIT - svilene od 2.961 SIT »kavbojke« - od 1.000 SIT pidžame-od 1.050 SIT copati - podloženi, visoki od 1.300 SIT za odrasle: - trenirke svilene od 3.300 SIT naprej - srajce že za 1.136 SIT - zimske jakne že 4.400 SIT - kavbojke 2.392 SIT naprej Kavbojke LEVIŠ 501 original eamo 7.000 SIT. Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. delo CVETLIČARNA SPOMINČICA za- posli pripravicno vrtnarske ali kmetijske stroke. Tek: 31 844. ml220 POTREBUJEM POMOČ ZA POSTREŽBO! Star sem 67 let, 80-odsiotni invalid, pokreten, potrebujem oskrT>o ves dan. Stanujem v Krogu v lastni hiši. Brodarska 38. Možnost imajo upokojenke in druge, ki so same. Tel.: 26 547. m30006 MLADO DEKLE z veseljem do dela v bistroju zaposlim. Tel.: (0602) 55 261, vsak dan po 16. uri. ml221 POTNIKA za šolske knjižnice od Or-mdža do Lendave iščemo. Možna tudi redna zaposlitev. DR. Marktrade, d.o.o., Ljubljana. Tel.: (061) 448 713. p-pp7 MLADO NATAKARICO in mladega kuharja ali kuharico zaposlimo. Tel.: 069 76 819, od 17. do 21. ure vsak dan. mle ZAHVALA V 86, letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica Marija Ifko iz Brezovice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, tretje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Zadravcu in patronažnim sestram za večletni obisk na domu. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Brezovica, Kanada, 8. november 1994 Žalujoči vsi njeni stran 30 vestnik, 17. novembra ve Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. v SPOMIN 4. novembra je minilo tretje leto žalosti in bolečine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Štefan Šiftar iz Gorice Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu ter prinašate cvetje in sveče. Vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 19. novembra mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Vladimir Rituper iz Vučje Gomile Hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoča žena Albina A. I k as . Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, meni ostala je bolečina in velika praznina. v SPOMIN 15. novembra bo minilo eno .leto> ij. iiuvcilioia uu iiiuiuv v-' 'pf odkar nas je zapustil dragi mozinnj Štefan Kuronja iz Panovec Čas gre svojo pot, nam nihče ne more odvzeti bolečine, žalosO, spomina nanj. Vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, pm' gate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala. Žalujoči žena Frančiška ter nečak Geza z družino iz Križe’*' X ZAHVALA V 43. letu nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric Anton Mesarič iz Gornje Bistrice 155 J Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V domu našem ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila draga stara mama Katarina Novak roj. Koša V 83. letu nas je zapustila naJa draga mama, tašča, babica in prababica Marija Žila^^^ iz Lendave Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegov zadnji dom, na pokopališče na Gornji Bistrici, in darovali cvetje na njegov prerani grob. Iskrena hvala tudi g. duhovniku za opravljen obred. Najlepša hvala tudi pevcem in govorniku KS Bistrica za ganljivo slovo. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi iz Čentibe Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, njen grob prekrili s cvetjem, darovali sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vnuk Albert z družino Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite pri nj®”® grobu. Lendava, 26. 10. 1994 Ib Žalujoči vsi njeni Tiho in brez slovesa naju je 25. oktobra komaj v 44. letu za vedno zapustil dragi mož in oče Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA Andrej Panker iz Gančanov Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem, znancem, podjetju Potrošnik - Kovina, Mura - moška oblačila, 223. brigadi, družini Škafar in sodelavcem iz Bratonec, društvu invalidov ter vsem, ki ste nama v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali za vence, šopke, sveče, svete maše in druge dobre namene ter ga v tako velikem številu spremili k njegovemu preranemu počitku. Posebna hvala osebju intenzivne nege internega oddelka Rakičan, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa ter g. Juriču za pogrebne storitve. Žalujoča žena Katica, sin Andrej in drugo sorodstvo Živimo še, brez tebe, da, vendar kako? 18. novembra 1994 mineva tretje leto, odkar se je mnogo prezgodaj ustavilo plemenito srce naše drage žene, mame in babice V SPOMIN Dragice Gorza iz Dobrovnika Odšel si, več te ni in v bolečini nemi smo tiho sklonili glavo in misel nate za slovo. V 72. letu nas je zapustil na mož, oče, stari oče in so in v srcih to spoznanje nas — ta pesem in diŠeČe cvetje nikdar ne bo poslednje misli nate boli zahvala 1 Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigate sveče. Vladimir Dervarič Njeni najdraigi iz Sebeborec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in jj, lU* cem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji P Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. V naša srca si se vpisala, čas ne bo te izbrisal, tudi če spokojno spiš, z nami kakor prej iivii. V SPOMIN 14. novembra minevata dve žalostni leti, odkar je prenehalo biti srce naši ljubi VCIH, M au pUKUJtlllkd lia JlJVgMv* » darovali vence in cvetje, darove v dobrodelne name > stvovali z nami in izrekli sožalje. , Posebna hvala govornici Majdi, duhovniku g. BalažicU" za odpete žalostinke in dr. Alojzu Horvatu za pomoč o tako kratki bolezni. /ce«! ;dobni*S‘ ‘n Žalujoči: žena Jolanka, sin Drago z ženo Darinko, s> z ženo Blanko in drugo sorodstvo Dragemu dedku V SLOVO Polja so prazna, prazna je njiva, mati narava trudna počiva, tako tudi dragi naš dedek za večno počiva. Damjan, Daniela, Štefan, Vladimir in Andt®J® iid*' ti Mariji Bagar iz Kovačevec 8 ti P. Solza, žalost, bolečina vaju zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA V 45. letu nas je za vedno zapustil naš dragi sin, mož in oče Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, a polno lepih spominov nate. Hvala vsem, ki se je še spominjate in se ustavite ob njenem mnogo preranem grobu. Vsi, ki smo te imeli radi Rdeči cvetovi na gomili, drobne svečke tam gore, a pod to gomilo naš dragi mirno spi. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V S P O M 11^ i Štefan Hari iz Bodonec živel je v Trnovski vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za druge namene, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja ... ZAHVALA V 85. letu življenja je prenehalo biti srce našemu možu, svaku in bratrancu lin'’® Tiha bolečina spremlja spo n^sL november pred enim .mnogo prezgodaj zapusj' mož, oče in sin Franc Rog^^ Hvala vsem, ki se V SPOMIN Mineva tudi 7 let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, tast in dedek Jožef Hari iz Bodonec ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi vajini najdražji Štefanu Makariju gostilničaiju v pokoju iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala darovalcem cvetja, vencev in sveč, darovalcem v dobrodelne namene ter za izrečena pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se duhovniku g. Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala g. dr. Boharju ter zdravnikom in osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, med katerimi je preživel zadnje tedene svojega življenja. Vsem in vsakomur še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi iz Serdice ih k*' septembra je minilo 6 ža'®®j ott ’ II_____:_____mni, 6. Si-j.,,.-*,,,,,u J.. odkar nas je zapustil moz, brat V Franc Rog^^ iz Serdice Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, a more nihče več vrniti. Hvala vsem, ki se ju spominja'® cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo ju imeli radi vajuj^ % “bj Nsi '»b 17. novembra 1994 stran 31 A V SPOMIN Vse je zaspalo, ljudje so odšli, a kraj moj domači Še vedno stoji. Kje stari so časi, kje sreča je vsa, ko skupaj na vasi bili smo doma? M 'V ZAHVALA ob izgubi našega dragega 10. novembra se spominjamo druge obletnice smrti Janeza Gašparja iz Murske Sobote ¥ Mihaela Ferka iz Dolnjih Slaveč 59 Hvala vsem, ki še mislite nanj. Vsi njegovi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, . prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, prižgali sveče in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za lep obred, pevcem in godbi na pihala. Vsi njegovi Kot slana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo je tvoje srce, v tišini večni svet. So rože odcvetele, so ptički odleteli, vse se vrnilo bo, le tebe, dragi brat, nikoli več ne bo. ZAHVALA V mrzli jesenski noči je dokončal svojo življenjsko pot Karel Lekič 19. 2.1947 do 7.11.1994 iz Šalovec Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 19, novembra mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala vsem, ki ste njegov prerani grob prekrili z venci, šopki in cvetjem, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred. Hvala pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat - iskrena hvala! Vladimir Rituper iz Vučje Gomile V 47. letu me je brez slovesa zapustil dragi mož ZAHVALA Karel Lekič iz Šalovec 187 Hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoča žena Albina Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, za svete maše ter mi izrekli sožalje. Posebna hvala župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Banfi! I Mlad umrje, kdor od Bogov izbran je, da pa tako si zgodaj moral umreti, predragi moj, in nas pustiti same, žaloval bom, dokler mi bo živetit žalujoča žena Šarika V SPOMIN Te dni se steka leto žalosti in bolečine, odkar nas je tragično zapustil naš dragi Dušan Zrim iz Dokležovja ''alavsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdražji Skrb, delo in trpljenje, bilo vaše je življenje. V domu na.šem ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 85. letu zapustila naša draga stara mama in prababica Gizela Breskoč roj. Gergar iz Križevec v Prekmuiju ir, ® zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-p dnji staro mamo pospremili na njeni v prekrili s cvetjem, nam pa izrekli sožalje, valu n a„hr,vniv„ ra lene noslovilnc besede in ® hvala g, duhovniku za lepe poslovilne pevcem za odpete žalostinke. Vsem ,še enkrat - iskrena hvala! pa izrekli sožalje. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi Kako je prazen dom, dvorišče. naše oko zaman le išče. •I ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. zahvala v 58. letu nas je zapustila naša draga žena. mama in babica Katarina Holkovič roj. Juranovič iz Bunčanov 39 č- Priiatpi'- ** bkreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim h darovat ™ It' so »am ob (eh težkih trenutkih stali ' cvetje in sveče ter za svete maše in jo pospremili Vtkala .........................— K teh težkih trenutkih stali --■'iv tako ’*lti ‘'like. velikem številu na njeni zadnji potn^ ‘'ena g. župniku za pogrebni obred, pt govornikoma gospe Frančki in g. Si lijancu ter g. .. Kovačiču za L, , odigrano Tišino. tudi osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, še posebej dr. Tobijevi. Vsem Se enkrat - iskrena hvala. Mož Jože in hčerka Lidija z družino Žalujoči: sestre Anuška, Marija, Sidika z možem Štefanom in nečak Janez z družino 1 ■j Kot slana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo je tvoje srce, v tišini večni svet. So rože odcvetele, so ptički odleteli, vse se vrnilo bo, le tebe, dragi Daniel, nikoli več ne bo. ZAHVALA V cvetu življenja, komaj v 19. letu, nas je brez slovesa tragično za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, bratranec in vnuk Daniel Donko Skrb, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje. V domu našem ostala je praznina, a v naših srcih .velika bolečina. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil naš oče, dedek, brat in stric Martin Novak z Melinec 68 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala OD Melinci in celemu sektorju. Prisrčna hvala g. župniku Hozjanu za pogrebni obred in pevcem z Melinec za odpete žalostinke. Hvala tudi g. Andreju Zadravcu, g. Gizeli Maje ter predstavniku pošte za besede slovesa. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 65. letuje odšel v večnost dragi oče, tast in stari oče Vinko Kustec iz Dolnje Bistrice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih . trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in za svete maše ter nam izrekli sožalje, Hvala dr. Zadravcu, Pogrebništvu Ferenčak iz Trnja za pogrebne storitve, g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Hvala tudi kolektivom OS Kapela, Varstroja in Mure iz Lendave. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Dušan z družino, sin Slavko, hčerka Marija z družino, hčerka Milena ter brata in sestre z družinami Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V domu našem je praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA V 62. letu nas je tiho in brez slovesa zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Marija Rogan roj. Mekiš iz Nuskove Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, botrini in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji Hvala vsem, posebno pa sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in za svete maše. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Gaberje, Hlapičina, 29. 10. 1994 Njegovi žalujoči: oče Ignac, sestra Tanja, babica in drugo sorodstvo Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. <» ZAHVALA V 64. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast in stric Alojz Štiblar iz Bakovec Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za besede slovesa. Posebna hvala Po-grebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Hvala tudi osebju centralnega laboratorija Bolnišnice Rakičan, sodelavcem ABI Lipovci, kolektivu upravne službe Potrošnika, Mure - ženska oblačila in RHW-prevleke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi "l Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina, in velika bolečina. Tiho in brez slovesa je komaj v 38. letu za vedno odšel od nas dragi sin, brat, stric in boter ZAHVALA Miran Kralj iz Vučje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, grob prekrili z venci, cvetjem ali darovali v druge dobrodelne namene in ga pospremili k mnogo preranemu večnemu počitku. Hvala g. župniku Štefanu Vinkoviču za pogrebni obred, govorniku g. Matiji Kovačiču za poslovilne besede in pevcem cerkvenega zbora za odpete žalostinke ter Renati Makovec za spremljavo z orglami. Posebna zahvala Vinogradniškemu gospodarstvu Kapela in Konusu Ljutomer za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala gasilcem gasilskega društva in mladincem iz Vučje vasi. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Vučja vas, 7. 11. 1994 Žalujoči: mama, oče, brat Franc in sestra Alenka z družino i g Radgonski mehurčki Lepo pozdravljene, ljube moje. Zopet se pojav-« Jožefa (oziroma Jurija). Še prosili bodo, da jih Ijam na zadnji strani mojega dragega 'Vestnika' vzamemo pod Radgono, Radence ali celo Bolehne-(upam, da me bo urednik dal natisniti!?). Bolezen čice{atogoče pa jih bo vzel IŠujXNo, v Radgoni bo me je zdelala. Ja«občutljiva sem postala. Na svoje strašen boj. Upam, da ne bcr-:preveč,pljuvanja in zdravje in tudi drugače sem žielo občutljiva. Veste podtikanja podatkov ter pranja perila. Ena stranka Lendavski pereči Naivno sem pričakoval, da bodo tašče uredništvo isfutvriu ,yc.rii pi ik,ur\,uvui, uu uuuu tujvc k/- ..vv cca nika zasule s pismimi o svojem nestrinjanju z mojimi 4 iitujPt'** . zastran odnosov med njimi in snahami, o čemer sem pf«« v predzadnjih Perečih, a je prišlo le nekaj pripomb. , Tašča Ana piše, da se je težko sprijaznita, da sinu ne * Fašča Ana piše, da se je težko sprijaznila, da sina v več prala in likala perila, ampak mu bo to delala Žena, j j snaha. Nekako je tudi dojela, da so časi »vogledntkovj Skupina madžarsko-slo- venskih domobrancev, ki sta jih vodila Ladislau Gdncz - Afrolook in Karol Kozic - Spanac je na poljanah na- rodnostno mešanega ob- močja zajela skupino italijanskih lovcev in jih pod obtožbo, da so lovci na belo blago, zaprla v dobrovniški kulturni dom. V bližnjem grmovju so zgrabili tudi nekaj Romunk in Ukrajink, ki so kazale znake upehanosti. Zvedelo pa se je, da so jim ženske nastavili in da so Italijane v resnici zajeli zato, ker jih hočejo slovenski državi podariti kot talce za pogajanje z Italijo. Tvorci akcije so imeli tiho podporo in simpatijo prezidija Prekmursko-Pr-leške repubike, predvsem njegove najmilejše članice. * * # Letošnja oskrba delavskega razreda z ozimnico nekoliko zamuja, ker je bil tukajšnji dosmrtni predsednik sindikata Neodvisnost Jani Kovač -Zatopek na študijskem potovanju v ZDA, Seznanjal se je z bedo delavstva v kapitalističnem sistemu. Da bi vse razsežnosti trpljenja, ki čaka tudi naše brezpravne množice, bolje razumel, je tekel na njujorškem maratonu. Preizkušnjo je dobro prestal, saj je krize med tekom premagoval tako, da si je citiral tovariša Kardelja. * * * Cenjena kndidatka, cenjeni kandidat za župana Sobote, kako boste počastili svoje tekmece boju? v predvolilnem Brigita Bavčar - Nimfa (ZS): »'V začetku decembra jih bom povabila na nudistično kopanje v grajsko je-zerce. Tako se bodo razkrinkali.« Andrej Gerenčer - Broker (LSD); »Razložil in prikazal jim bom. kako golobi pismonoše vedno najdejo v domači golobnjak. Spoznali bodo, zakaj ne morejo zmagati, če župani še nikoli niso bili.« Miran Gvbrek - Easjrider (SDSS): »Predlagal jim bom vožnjo z motorjem Suzuki in jim ne bom pokazal, kje so ,bremze’.« Štefan Ščap - Doctor bo-stonii causa (SLS): »Predaval jim bom o makroekonomiji stečajnega upraviteljstva. Potem jih bom izprašal.« Emerik Zv^ - Bonaparte (ZLSD): »Pripravil jim bom družabni večer na temo ,še pomnite tovariši'. Videli bomo, kdo bo najmanj zardeval.« Franc Zver - Presenečenje (SKD): »Presenetil jih bom. Ugasnil bom lufl in zahteval, naj opravijo svojo domovinsko dolžnost. Povedati bodo morali, kdo je njihov bližnji, kakšna je razlika med menoj in Andrejem Umkom.« * * * Bojan Peček - James Stevrart je podpisal dobro plačano pogodbo s kandidatoma za, soboškega župana Lorenom - Dobridenom in Kociprom -Komsikumsajem. Vodil jima bo predvolilno kampanjo: če ju .zajebe’. bo ali pometal namesto Dobridena ali pa ga bo Komsikomsa povabil na revolveraški dvoboj na črti sredi ceste. * * * Geza Džuban - El Cid je pri parlamentarni komisji za imenovanje zahteval deponiranje svojega krstnega imena, ker ga kandidat za ljubljanskega župana Gradišnik zafrkava. »Odslej se bom v javnosti raje imenoval El Cid.« KESMgi KOMJ kaj, ljube njoje. to je višek. Ngki radgonski Tunek je .tuj Partizanski cesti snela transparent, ki je vabil (kdo in kj^je to?) je želel, da se predstaviva, kdo ha koijjske dirke (september in oktober 94) in izo-sva midva z Radgončanom. Če,se bo Radgončan besila svojo Dobro voljo, ni kaj! Dobra volja je pred volitvami izdal, kar naj se! Jaz se ne bom. Se .najbolja, je pel Kekec in danes Deja v Karaokah! enkrat o meni toliko: sem zdravj^žepska (po m^t ' seču dni, zdrava!), rada pijeipsvojo kavico incoslu-šam ter opasajera. Zadnj^ čase samo o nekakšnih j.^ofam pa reči, da sem požasi že sita na naši šam ter opassajem. Zadnja čase samo o nekSsšnih »lokalni« tejevlziji nekega novega politika, ki se lokalnih volitvah (kot da dedi še sedaj niso bilo tako piše, kot je ime »nesojenemu* jkupcu sloven-dovolj časa po loTcafft-in kar naprej lokalih). Hvala skega Eljffla! Ostalih šenepp?tiaitt,.ž»^am pa reči, Bogu, daje Martin minil J, da mi A edini zelo všeč :,psot pplit^^^a ne bo ' 'i pomot^L saj je v neSpj dobrih In tako sem v enem lokalu opazovala priprave/na stvari m mojo jfead^ono, To^^s^^^^njičkov lokalne volitve in lokalnegs veljaka, ki je zBiral (“Ptoitite, minili in da zdaj starši svojim otrokom ne izbirajo ---zakonskih tovarišev. Razume sodobni čas in tudi ni pne« vala, da bo snaha prosila za »vstop na domačijo«, kot je pred štiridesetimi leti morala storiti ona; ne gre pa ji v g‘« , ’ zakaj jo snaha nikoli ne ogovori ne po imenu, kakor J J ona, Ana, predlagala, še najmanj z »mati«, kot to mnoge druge snahe. Če jo že mora snaha reče: »Iščejo vas, kličejo vas ...« mati«, 1^01 r- .. poklicati, ponav««^ Tu pa nekaj manjk«’ »lokalne« glasove za lokalnej župana. Pa inu ni uspelo. Hvala Bogu. Takih »lokalftffnTpolitikov ne potrebujemo. Sicer pa slišim, da so v moji novi občini Radgona (7 sedanjih krajevnih skupnosti) vložili kandidaturo za 7 županov (oprostite, 6 jih bo hvala Bogu ostalo). Sami neki čudni moški (upam, da imajo vsi jajca - prosto po Peterletu!). Nobene da mi » f .. _ , pomotBL saj je v pičeni«6^^^^n^j dobrih stvari za voličkjjv se podaja tsa Š) dni dolgb pčŽLj radgoi“*“’' ' ' " ' svetni! svetnika* je, da bi nicol). Žt^toV^vem lokalnerri ši^ moje, imele b( ^&’občinskih svetnik Mtoraa izvolih tut ^ioziroma bo prvi m? Kaj pa ^ržavnega ^moja želja ;atero svet- zato ji jej tašči, hudo. . , Marija, ki je prav tako že tašča, pa se čez snaho da se gre »vzporedno gospodinjstvo«. Ko sta se m poročila, so se dogovorili, da bodo imeli skupno eli Skupno bodo pač do volje ^ Torej danes M 5fvo, in vsak bo prispeval, kolikor mu buuu dohodki. Snaha pa že nekaj časa nakupuje priboljške, r jih ne deli s taščo in tastom, ampak jih kar odnese v - ’ čokoladice, kijih uživa tudijuib« sobo in se tam sladka. Pa ne gre le za tašča tako rada, ampak snaha »naskrivaj« dame, nobene gospe ali celo gospodične, nobene kova »dobra volja-tovarišice, nobene zdrave ženske.'Vsaka čast občini - - Radenci, tam vsi stavijo na simpatično gospo Br.Ž. (oprostite, ni Branko Zunec!). Moram pa povedati, da sploh ne vem, kaj se dogaja v novi občini Svetega lo zdravje in uredni- [«, se bom oglasila vsak teden. Radgončan, ti pa malo uživaj v svoji povišani pokojnini. Volilno lokalni pozdrav! RADGONSKA KLEPETULJA En TOTI IN TOTA izLolmerka Če ste pričakovali, da bova tokrat podala kakšno temeljitejšo analizo v zvezi s kandidati za župana lotmerške občine, vas bova najbrž nekoliko razočarala. Zgodilo se je tako, kot sva svojčas napovedala - da bo namreč vse prišlo na dan do Martinovega. Takrat je bilo zelo kislo vreme, pa najbrž ne zato, ker bi se sv. Martin razjokal zaradi kandidatov. Če sva prav informirana (poslušala sva radio), je kandidatov 6, in za to častitljivo funkcijo se potegujeta tudi oba sedanja predsednika. Kaže, da je oblast dokaj »mamljiva« in sladka. Najina kandidatna lista, ki sva jo objavila v 43. številki Vestnika, pa se je kar precej spremenila. Prav sva imela samo v primerih M. P. in V. Š. Menda so bili na občini najbolj presenečeni s kandidatoma S. I. in D. C., nekoliko manj pa nad L. B. in B. P. No, bomo videli, kako se bo vse to razpletlo. Midva sva najprej mislila, da sploh ne bi šla volit, tudi to je pravica v demokratični družbi, a sva slišala, da bi s tem naredila dobro uslugo tistim, ki imajo interes, da bi bili izvoljeni kandidati po njihovem okusu. Šteli se bodo namreč samo glasovi tistih, ki pridejo na volitve. Te dni sva imela priložnost zvedeti tudi za nekatere nume-rološke značilnosti Lotmerka. Barvna analiza našega mesta I sHH- '3 , 4. «>1' 9-^ naj bi dala številko devet, ki pomeni človekoljubnost. Upava si trditi, da se imamo v Lotmerki res zelo radi, in to izkazujemo tudi do drugih dobrih ljudi, torej smo res človekoljubni. Naša dobra oziroma srečna številka je tudi šest, ki pomeni odgovornost. To pomeni, da naj bi odgovorno skrbeli za dom, družino in okolico. Ampak glede okolice so se numerologi zelo zmotili. Šest je tudi številka ljubezni do družine in do vsakovrstne umetnosti, kar bi bilo v našem primeru lahko celo res, govori pa tudi, da naj bi bili trmoglavi in vsiljivi. Ob tej oznaki pa se velja zamisliti, ker bi tudi to znalo biti res. :35 33 sl..H Sl :8 t .F ■uaiias ut oMUMd « iz ' fHJinibPN 31 -M J I ^*41 v »cnpz pdnu opou E O ■' -g B S 'i Tržnica Murska Tržnica Gornja Sobota Radgona 50-80 140,00 120,00 240,00 200,00 230,00 25,00 150-240 90,00 90,00 30,00 300,00 160,00 290,00 60,00 180,00 110,00 200,00 200,00 220.00 40,00 180,00 70.00 35,00 300,00 200,00 300,00 sadje, pa razne sire, salame, žemljice ... , . Oglasile pa so se tudi snahe! Rozika piše, da nika bi, če bi že prej vedela, da bo tako hudo, nasedla besedam in šla za snaho. Tam, kamor je prišla, da zjutraj, preden gre na delo v tovarno, pomolze krav. Samo mleko potem odnese v zbiralnico tedaj priložnost klepetanja in opravljanja. Tako naj o njej izjavila, da ni za nobeno delo, le šminka da se. naj bi, da take na kmetiji ne potrebujejo. Snaha sevea da je žrtev ona, saj da karkoli naredi, tašči ni po f"’).' In kakšne probleme ima snaha Etelka, ki se ]« Markovsko poročila z Goričkega? Hotela se je kar prilagoditi, celo iz evangeličanke se je dala »pf« v katoličanko, da ji ja nihče ne bi očital, da ne v Marijo, vendar miru kljub temu ni. Tašča J« pričakovala, da bo snaha pripeljala ogromno botI devize, ki naj bi jih imel veliko snahin oče, a o denatj duha ne sluha. Ko se kaj spreta, ji tašča poočita (pzb« ne preberite!), da je na nov dom prinesla le Ja, dragi moji, tako je s temi medsebojnimi bi odnosi: enkrat je v redu, drugič pa gre vse narobe-1 dejali, kdo je kriv za to? Jaz mislim, da televizija! N tudi pri vaši hiši sužnji te škatle? Zagotovo ste. st čudno, da »ni časa« za »obmizne pogovore«, kj dogovorili, kako si bomo porazdelili delo, iz (Ut kaša« (denarnice) bo šel denar za to in iz katerega za /jj že nikakor ni mogoče imeti ene »kaše«); ni cas > m bil« r »i »l (z)molili za »stolni blagoslov« ... Kakšni pa so kaj odnosi med snahami in tasti-roko dam v ogenj, da veliko boljši. Vsekakor pn b Moja snaha je veliko mlajša, lepša, bolj »čečkata« ■ moja stara, zato jo imam nadvse rad. Imam občut godi, ker jo obožujem, pa mi tu in tam pomežika«-se je celo zgodilo, da sva oba hkrati hotela skozi oZ (pravzaprav podboj), in tedaj mi je s svojimi P«^ pfSH skorajda do glave. Bilo mi je prijetno. Drugi tas f tako ne pritožujejo čez snahe. Tudi zato ne, ker Ji krat obdarujejo s »cogaretlinami«. Prav je, da vselej, kadar je pri hiši kaj narobe, zaščitimo jinei« sicer jo bodo popihale, potem pa naše življenje ne več smisla. ' k«! Turnišče: cene piijsko' * ** hlop®’ Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču se le ran )< k uu v luiiiibvu av A** - ;! ponujali 34 pujskov, jo ■ J ! Živali, te ' I i 1 I do 10 tednov, so J Povnraševanie ie bllo .1 'O čuje. Minuli četrtek so rejci 2 • 3 A A < "IS 5, štiri več kot pred tednom. Za par tf S'' kilogramov in starih od 7 do 10 tednov, so .2 i« T* » o'o\®' M v 9 9|