•SS "fte Oldest Sloven© Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) MAY 2, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 104 kratke Vesti 12 življenja in sveta ffiUMNO" J»o nacisti- P&. Nemški krogi pra- i S' jk je ponudba Pittsburža-kl so razglasili $1,000,000 ki pripelje Adolfa Hit-^re--J--- ja. — Elliot Roosevelt je danes! čE TREŠČI BOMBNIK! iziavil, da se bo njegov oče, i predsednik Roosevelt odloči[! CLACTON-ON-SEA Anglija 1. "baš pred demokratsko narodno maJa" ~ Sedem oseb Je bll° ubl tih in nad 100 ranjenih, ko je včeraj treščil tukaj na tla neki velik nemški bombnik. Med mrtvimi so štirje člani Si: h „ Namerava pridružiti lC2? NAšEL "ČLOVEKA Wash. — Neki člo-,1 °slal lovskemu čuvaju Jev g pripombo, da je ^ relil prerijsko kokoš, prepovedano stre-. Se je kaznoval z glo-.°larjev, ki jih zdaj po-emu vardenu. — Reje slavni grški rao-5ei1 ob belem dnevu ,1'°ki iskal poštenega fc- a iskal ga je zaman. 5 lovec tak človek. konvencijo ali pa tekom iste, ali bo kandidiral za tretji termin a-li ne." Mladi Roosevelt je izjavil v , , „ .... „ „___j. , i v,- .bombmkove posadke in trne ci- svojem govoru po radiu, da bi1 . J i.nnju™ vilisti, ki so bili ubiti, ko je se niegov oce odločil kandidira- ' , , . .' J bombnik zadel najprej neko a- partment hišo, nato pa zgorel v veliki, jami, ki jo je razril pod seboj, pri čemer je eksplodiralo v njem osem po 500 funtov težkih bomb. Poškodovanih je bilo okoli 50 hiš, med njimi so bile nekatere porušene. Na. mesto nesreče so prihiteli zdravniki., bolničarji, vojaki, gasilci in redarji, da preprečijo še večjo nesrečo. alnemu brokerju, da bi član unije, Brokerji so kupovali mleko od mlekarn, nakar so ga sami naprej na drobno prodajali. Ta klavzula, pravijo brokerji, pomeni zaroto za ()cQptrolo prodaje mleka in za določanje mlečnih cen. ,'^ška kontrolna komi-j ^ za tretJj termin sam0 v slu" M^je parnika pomeni, i ča3u> če bi ljudstvo to zahteva-Mussolini vsaj za-ilo> zato tozadevni odlok ni v dX ie 0 tU ((.Milijonov r VilV/ ' .,in^GUNCEV \ Kitajska. — Kitaj-j,j^°roča, da je narastlo j piskih beguncev, za Vrlbo in prehrano rao-Ij^.^da, na dvajset mi- h njegovi moči "Že neštetokrat sem slišal člane naše rodbine izraziti željo, da upajo, da bo mogoče predsedniku umakniti se v privatno življenje, ko poteče njegov sedanji termin, in sicer v njegov lastni prid in tudi v prid vse ki je bržkone ime-1)1 Mladičem ljubavno K, ^Vl) NEMČIJO Ministrstvo an-l^.116 sile naznanja, da priredili od vojne že 100,-l(3niških poletov nad t) Ostrijo, Češko Pomladanska veselica Dom Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. priredi v nedeljo 5. maja v lastnih prostorih pomladansko veselico s plesom za katerega bo igral Louis Trebar orkester. Začetek ob 5. uri popoldne do 10. ure zvečer. — Vstopnina 25c. Seja kluba 49 Članstvo kluba št. 49 JSZ se opozarja, da se bo vršila klubo-in! va redna seja za mesec maj ju- t^Sleški letalci so se tri zvečer ob osmih v prostorih Nahajali nad Berli- čitalnice Slovenskega delavske-^m, Dunajem, nad go doma na Waterloo Rd.—Taj-rag0. nik. SEJA V petek zvečer ob 7:30 se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. seja Mladinskega pevskega zbora Holmes Ave. Starši so prošeni, da se polnoštevilno vde-leže. Vsi oni, ki imajo še vstopnice od zadnje prireditve so pa prošeni, da vrnejo neprodane vstopnice, za prodane pa prinesejo denar na to sejo, da bo mogoče urediti račune. Mrs. Wolf, blagajničarka. VAJA SLAVČKOV Pevska vaja mladinskega pev-skego zbora "Slavčki" se vrši v petek popoldne ob »4 uri na odru S. N. Doma. Da boste vsi gotovo in ob času navzoči! —-Predsednik. NAZNANILO Članom pev. zbora Slovan se naznanja, da ne bo seje v petek 3. maja. Od sedaj naprej se vrši Slovanova seja vsak drugi petek v mesecu. Prosi se vse člane, da to upoštevajo in da pridejo na sejo v petek 10. maja ob 8. u-ri zvečer. SEJA . V petek, 3. maja se vrši redna mesečna seja., dram— društva "Anton Verovšek" v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 8. uri zvečer. Vsi člani, so prošeni, da so gotovo navzoči. kah, zato moramo nemudoma e-liminirati in odpraviti vse nedo-statke, ki so se javili v vojni s Finci. "Sovražnosti zadnjih mesecev so obogatile rdečo armado z važnimi izkušnjami," je dejal Voro-šilov. "Zdaj moramo študirati te izkušnje ter si prizadevati, da se ž njimi okoristimo." Zatem je Vorošilov izjavil, da mora biti sovjetska armada, neprestano budna in čuječa proti nenadnemu napadu, "ker so imperialistični vojni hujskači več ko enkrat poskušali in bodo še poskušali, da naperijo ost svoje vojne proti Rusiji." Podobno deklaracijo je izdal admiral Nikolaj Kuznecov, vrhovni poveljnik sovjetske vojne mornarice. jem ob odhodu. Toda dodal je, da "bo nacij- ski režim padel in da 'mora pasti," ker temelji "na sovraštvu, brezboštvu in tlačanstvu." Dalje je dejal, da vključenje ne-nemških plemen v nemški rajh, kakor na primer Poljakov, Čehov, Dancev in zdaj Norvežanov, mora privesti do revolucije v notranjosti rajha." V imenik potnikov se je vpisal kot "Otto de Bar," pod rubriko, kjer mora vsak potnik navesti svoj poklic, pa je zapisal, da je brez poklica. JAPONCI V BOLGARIJI SOFIJA, Bolgarija, 30. aprila. — V Bolgariji je bila danes otvorjena močna japonska trgo- letali in ostalimi vojnimi potrebščinami, katere pelje neznano kam. Na parniku sta samo dva pot-ryka. Eden je reki francoski general, drugi potnik oziroma vinska kampanja. Iz oglaševa-1 potnica pa je 16 let stara hčerka nja v časopisju in iz soudeležbe! nekega francoskega častnika, na mednarodnem sejmu v Plov- divu, je razvidno, da sta dobili .poveljniškem mostiču par-Nemčija in Italija v Japonski !nika Je stal kapitan Herbert tekmovalko za bolgarski trg. Fontaine, vfeteran francoske tr. Delo na SNPJ farmi Člani SNPJ, ki imate prost čas in ste voljni pomagati pri urejevanju izletniških prostorov SNPJ ste prošeni in vabljeni, da pridete v soboto zjutraj ob 9. uri pred S. N. Dom na St. Clair Ave., odkoder se odpeljemo na našo SNPJ farmo. .-— Predsednik. Rojstvo Pri družini dr. in Mrs. L. A. Stare 7417 Decker Ave. se je o-glasila teta štorklja ter pustila krepkega sinčka. Mati in dete se Poroka Poročila se bosta v soboto Mr. Edward Hudolin in Miss Hilda Jerancic, oba iz Trumbull, Ohio. Poroka se bo vršila ob 11. uri dopoldne v slovenski cerkvi v Madison, Ohio. Želimo obilo sreče! Koncert in igra V nedeljo 5. maja priredi Mlad. pev. zbor "Slavčki" koncert in igro "Sokratov god" v S. N. Domu na St. Clair Ave. Pri-četek ob 3. uri popoldne. Za ples zvečer igra Eddy Zay orkester. Občinstvo je vljudno vabljeno. Poleg Japonske je edina novo-došlica na sejmu Rusija, ki ima razstavljeno mašinerijo. — Sejm je odprl bolgarski premier Bogdan Filov ob navzočnosti celotnega kabineta, celokupnega di-plomatičnega zbora ter delegacij Nemčije, Rusije, Švice, Grčije, Jugoslavije in Rumunije. ANGLEŽI PRI POLJSKI ARMADI PARIZ, 30. aprila. — Danes je dospelo semkaj osem članov govske mornarice. Posadka parnika šteje samo 375 mož, med katerimi je večina francoskih Kanadcev. Ves pretekli teden so delavci noč in dan delali na parniku, s katerega so vzeli vse dragoceno pohištvo ter natovorili njegove salone in kabine s tovorom bakra, jekla, cevi, z razno mašinerijo in letali, v skupni teži 12,-000 ton. Mornarji na krovu parnika so mnenja, da bo parnik hitel na-angleškega parlamenta, ki bodo ravnost y Evropo g syojim Q. obiskali poljsko armado v Fran- gromnim tovorom na krovu, ciji. Pregledali bodo razna polj- preko Atlantika bo lul ik V bolnišnici Mr. Ludwig Mandel, 1920 E. 140th St. je bil odpeljan v Women's bolnišnico, kjer je bil nahajata v dobrem stanju. Nage j operiran. Prijatelji ga lahko o-čestitke! biščejo; nahaja se v sobi št. 9. ska taborišča, nakar bodo odpo tovali na fronto. Delegacijo je sprejel in pogostil poljski premier in vrhovni poveljnik polj- j j , j- i Is uFa ske armade, general Wladislav podmornicami Sikorski. TATVINA DRAGOCENE OGRLICE New York, 30. aprila. — Mrs. Leoni Gillespie Brown, stanujoči na Park Ave., v New Yorku, je bila iz njenega stanovanja u-kradena dragocena biserna o- najbrže brez spremstva bojnih ladij, zanašajoč se na svojo br-jzino, ki znaša 23 vozlov na uro, s katero upa izbegniti prežeč im v bližini Anglije | in Francije pa ga bodo pričakovale angleške in francoske bojne ladje, v katerih zaščiti bo dosegel varno pristanišče. SLOVAŠKA STRANKA NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, 30. aprila. — grlica (ovratnica), vredna $75,-{Slovaki, ki žive na Madžarskem, 000, dalje krznina v vrednosti so ustanovili danes svojo lastno, $5,000 in več drugih manjših i Slovaško krščansko stranko. — predmetov. CreČa v nesreči je, \ Smoter stranke je, ščititi intere-da dami vseeno ne bo treba iti > se slovaške manjšine na Mad-na relif, niti se ji ne bo trebai o-' žarskem, v soglasju z madžarsko gledati za WPA delom. konstitucijo. (Stran 2. ENAKOPRAVNOST 2. maja, ^ ^aaanBggncsssxxxxx^^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI va drevesa, posebno vrsto figo- gorel ogenj, okrog katerega je »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by MM AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 8331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-53X3 luued Ever; Day Except Sunday* and Holidays Po raznatolcu v Clevelandu, sa celo leto................................<5.50 la 6 mesecev....................W.00; «a 3 mesece......................$1.50 Po posti v Clevelandu, t Kanadi In Model ta celo leto.................16.00 m 6 mesecev....................$3.26; ca 3 mesece......................$2.00 Za. ZedlnjezM drtavo n celo leto ........................................$4.50 M • metecev....................$3.60; na 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Jutno Ameriko ln druge lnosemikt država: aa celo leto.......................$8.00 sa 6 metecev.....................$4 00; tater«! a« Second Class Matter April 26th, xi)18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. UREDNIKOVA POSTA .I.1.U.U,I.U,i.i>.u.r: Planina bo pela 104 PRITISK NA JUGOSLAVIJO Bliskanje berlinske in rimske propagande se utrinja bliže in bliže Jugoslaviji. Toda mnogo bolj resen kot tak psihološki pritisk, je prizor "spontane" anti-jugoslovanske demonstracije v Florenci, ukazane — kakopak — po fašističnem režimu. Italijani so planili po pretvezi, ki so jim jo nudili nekaki obskurni letaki, razdeljevani po Ljubljani, na katerih je stalo, da mora Italija vrniti Jugoslaviji severno jadransko obal, Primorje in Kras. Te male cirkularčke je vzela Italija pod drobnogled ter naredila iz njih diplomatski incident prve vrste. Italijansko časopisje je pričelo groziti Jugoslaviji, češ, naj slednja nikar ne dovoli zavezniških vplivov v svoji sredi. To je perfekten vzorec tehnike, ki se je poslužuje osišče, zato ne bo naredil vtisa na nikogar;' kvečjemu more ta vzorec služiti za kazalo, s čigar pomočjo vidimo, kaj se kuha zdaj v peklenski kuhinji osišča. Med Jugoslavijo in Italijo so vladali dobri odnošaji 'ga spoštovanja vreden v novi domovini. Večina dopisov je sedaj o j Vge priredbe naše miadine v prireditvah vsake vrste, zato j materinščini so vredna prizna. sem se tudi. jaz namenil napisa-1 nja in sodelovanja starejših, ti par vrstic cenjeni javnosti, da | Zato gte vljudno vabljenij da se tudi tukaj v naši naselbini' pQ možnosti udeležite pomla-pripravlja enaka prireditev. | danskega koncerta "Slavčkov". V nedeljo 5. maja se vrši tre- j Po programu se vrši pies in t ji letni koncert pevskega zbora prosta zabaVa. Planina, kateri zbor se trudi in Vstopnina samo za ples 25c. koncert j Na svjdenje v nedeljo dne 5. maja ob 3. uri popoldne v S. N. pridno uči, da bo imel več uspeha. Ker pa enaki zbori veliko žr-, Domu na gt Clair Aye tvujejo, da doni slovenska pe- i ga odbor sem na naših odrih, je naša dolž- i nost, da napolnimo dvorano. Cenjeno občinstvo od blizu in j daleč kakor tudi ljubitelji petja i ste prijazno vabljeni, da .se ude- j ležite koncerta v nedeljo 5. ma- i Joseph Trebeč Jugoslovanski radio program v soboto 4. maja New York, N. Y. — V pismih, ja točno ob 7:30 zvečer v S. N. I ki jih smo predli od našega Domu v Maple Heights. j velikonočnega radio programa Po koncertu bo prosta zabava se je vsak izražal, da bi želel in ples. Na svidenje v nedeljo. slišati slovenski program bolj pogosto, ali vsaj pol ure vsaki-Louis Kastelic krat, ko nastopimo. Kakor sem že prej omenil, to Prireditev Narodnega doma 3e težko dobijti na veliki postaji na Denison Ave. iVeseli me Pa oznaniti, da bode" ' mo začeli Jugoslovanski pro-V nedeljo dne 5. maja priredi, gram> ki bode izvajan vsako so-Dom Zapadnih Slovencev svojo ( boto popoldne ob 3:45 do-4:00 plesno veselico v lastnih prosto- pm. E.S.T. na lokalni postaji rih na 6818 Denison Ave. S tem WBNX vse ^ od leta 1937, ko sta obe državi sklenili pokopati; —— | progSmov se bo iz- svojo bojno sekiro, loda sedanje demonstracije V jluu Ker imamo prav lep vrt in| vajal v soboto 4. maja od 3:45 Florenci pa kažejo, da Italija preizkuša jugoslovansko j je Čas, da bo nekaj naših dreves , do 4:00 p.m. Na programu bodo reakcijo, če morda celo javno ne izziva spora. To pa je, v cvetju, smo imenovali to vese- j imeli priliko nastopiti Slovenci, nevarna igra, kar utegne Italija spoznati na svoji lastni lipo "Ples pomladanskega cve-,Srbi in Hrvati, s solo petj v. ' tja7' ali pa "Spring Blossom : ali z zborom. Vsak. ki bi se koži HVALISANJE ŠVEDSKE tja' Dance". Začeli bomo zgodaj popoldne ! in sicer ob 5. uri in rajalo se bo V radijskem govoru, v katerem je opravičeval Nem-' do 10. zvečer. Igrala bo izvrst-čijo zaradi njenega vpada v Norveško, se je nemški mini- na godba Louis Trebarja. — ster Kibbentrop doteknil tudi Švedske, kateri je naredil Vstopnina samo 25c. laskav poklon. Eibbentrep je izjavil, da od "vseh komu- > Vabimo cenjeno občinstvo, da nikacij in dokumentov, ki so prišli pred oči nemške se udeleži te veselice in obenem, vlade, je Švedska od vsega početka resno in pravilno 'da si °šleda nas vrt in pikniške tolmačila svojo deklaracijo nevtralnosti in ni storila fv Pomladanskem času. . , . .. ... Žal, da je bila zima tako dol- v vsem tem času ničesar, kar ne bi bilo v soglasju s to drugače bi bilo vse v cvetju. njeno deklaracijo." j Opozarjamo občinstvo o, začetku Toda to izpričevalo zdravja, ki ga je dal nemški £ veselice. Načeli bomo ob 5. u-. ai/. i i■ i a i n popoldne tako, da ce bo lepo minister zunanjih zadev Švedski, ne bo nudilo Švedom SDrehai,te o« , vreme se lahko sprehajate po kaj prida olajšanja z ozirom na njihovo stanje, v katerem vrtu in zakljueek bo,ob 10. zve- so se znašli po invaziji Norveške. Zakaj Hitler je že čer, da bo vsak imel zadosten neštetokrat dokazal, da njegova beseda velja samo dotlej, počitek za prihodnji dan. dokler je ne vzame nazaj; dafcje njegova metoda sledeča: I Prvo obletnico Doma pa pralna žrtev ob svojem času; cla proslavlja vrline vsakega piknikom v nedeljo naroda, dokler ga ne uspava v varljiv sen varnosti, v katerem naj sniva, dokler ga ne zakolje. K vsemu temu nam nudi klasičen primer Poljska. V poletju leta 1939 je bil Hitler pripravljen, napasti Poljsko pod pretvezo, da je dosegla vrhunec poljska j 'Sokratov god" pri Koncer- ve rastline, ki je bila prav za prav ovijalka. Kot priliznjena in hinavska ljubica se privije na nič slutečo palmo, se počasi vzpenja po njej, a ko prileze do vrha, spusti svoje veje do tal, tu se zakoreninijo ter poženo nove mladike. Tako zraste ogromna drevesna skupina, a revna palma v njeni sredini gineva in slednjič strohni. Medtem je sonce neusmiljeno pritisnilo in iz vlažne zemlje izžemalo olake hlapov, ki so se vili proti nebu kot srebrna tančica ter ovijali krone bližnjih vrhov že ugaslih ognjenikov. Z Malajcem sva se pripravila na odhod, da pregledava otok. Naglo sva stopala med prašu-mo, med gostim grmičevjem in visoko travo. Dobro izhojena steza je zavila sunkoma na levo. Pred nami je ležala širša kotlina a na dnu majhno jezero. O-krog in okrog, je obdajala goščava ta gorski biser kot nekak smaragdno zelen obroč. Bregovi jezera so me spominjali na stare gradove in razvaline v senci orjaških dreves. Tu je bilo polno stopnic in vijug, oken in stolpov, katere so tvorile same čudovite ovijalke najbolj fantastičnih oblik. Od vrha kron do mirne vodne gladine so visele prekrasne, tisočbarvne, na nemogoče načine prepletene cvetlične preproge in se majestetično zibale v rahlem zefiru, ki je z nežnim dihom poljubljal safirno modro vodo. O-mamljen od opojnega vonja ne-številnih lotosovih cvetov, sem v okencu uzrl dvoje žarečih cči. Hotel sem že poleteti čez0 jezero ter se vzpet^ po ovijalkah, ki so s prelepim cvetjem visele kot zlasti lasje gozdne vile z okenca, za katerim sem domneval začarano princeso, ki čaka odrešilnega poljuba. Za trenutek sem se streznil, pograbil daljnogled ter opazoval čudno bitje, ki se je premikalo iz okenca v okence, skakalo od veje do veje kot opica, a bil je človek. Pred seboj sem imel o- Luskinasto se svetlikajoča čr-IPič:ieSa človeka Plemena Yade" Sumba. To pleme sploh ne pozna koč temveč živi pod milim em ali z zborom. Vsak, ki bi se rad pridružil našemu programu, so-loisti ali pevski zbori, naj meni piše za pojasnila. Ta program se seveda ne bo slišal tako daleč kot naš velikonočni program na WEAF, slišati bi se pa moral v Connecti-cutu, Pennsylvaniji in seveda v okolici New Yorka. Želel bi, da ' (Juijo >ui S. istr.) Noč med pogani 16. junija. Na svidenje v nedeljo clne 5. raaoi Carl Samanich, tajnik "agresivnost" in poljska "grozovitost," ki se nadaljuje ; . tu "Slavčkov" "že leta in leta." In komaj nekaj mesecev pred tejn, ko j Zopet se vam nudi prilika! da njegove oči še niso bile uprte v Poljsko, temveč'v Češko- /idite nekaj novega na odru S slovaško, pa je imel Hitler o Poljski reči sledeče: "Tukaj N. Doma. "Sokratov god" je i je bilo treba najti pot sporazuma, katero pot smo tudi >a, katero predstavlja med dru- našli in jo razširili ... Vsi smo prepričani, da bo prinesel j~im tudj *osluženega vojaka, ki j veljnikom broda na krovu . ' 3 r i Od v 6 d u i 6 no, clolfifo ta sporazum trajno pomirjenje med Nemčijo in Polj- -- doživljaje. Isto je zanimi. sko ... Mi smo dvoje ljudstev. Zato moramo živeti. j 70 za vse boljše poiovjce, ki i- "Dokazi" o "zločinih" Poljske, so prišli šele pozneje,1 nate hude može in/h ne more-.., . „ , . . , . . , , v , t-. , i te ustrahovati, pridite in videle ko se jih je sfabriciralo, ko je dozorel cas za to, Pa tudi „r,„ "dokazi" o švedskih "zločinih" bodo na roki, ko bo čas dozorel in ko bo Hitler pripravljen, udariti na Švedsko. In ko napoči ta čas, ne bo štelo nič to, kar Ribbentrop danes zagotavlja in govori. V Stockholmu se bodo našli inkriminira joči dokumenti, kakor so "se našli" zdaj v Norveški, iz katerih je razvidno "da so hoteli Angleži v sporazumu z Norvežani vdreti v deželo .. ." Ko napoči pravi čas, bodo nacisti tudi v Stockholmu "odkrili zaroto," nakar bo šla" nacijska propagandna mašina v akcijo po principu, katerega je Hitler sam ovekpvečil v svoji knjigi "Mein Kampf," namreč, da "čim večja je laž, tem večja je verjetnost, da se ji verjame: "Propaganda je strašno orožje v rokah strokovnjaka. Čim manj je pri propagandi znanstvenega balasta (težine) in čim bolj se pri propagandi računa na emocijo (čustva) mase, tem bolj popolen bo njen uspeh. Zato ne sme propaganda razglašati nobene resnice, ki je v prid nasprotnemu taboru." ta. je ostajala za nami na neizmernem Velikem Oceanu, ko smo pluli s patrolno ladjo mimo Vlelanezijskih otokov in otočičev južno od Nove Gvineje. Na levi je polzela sončna obla v tajin-itvene modro zelene globine pre-netajočih se voda, a z druge itrani so sc zlivali oranžno ru-neni in rdeu oblaki v druge, ečje, vijoličaste in žareče sive n tvorili neizmerno krasno bar-rno skupino nad obzorjem. Končno je sonce zatonilo, le liansa rdeče barve je za nekaj asa ločila noč od dneva. Zatem e nebo potemnilo in zavladala o ioč. Sedela sva s prijateljem, p> in voje vo- kramljala. Zakasneli galebi so se aluminijasto belo bleščali v medli mesečini. Črne pošasti so te vile med valovi, med tem ko mi je prijatelj pripovedoval o boste, i?ako zna Sokratova žena otokih, mimo katerih smo vozi-sukati kuhinjski predmet, da se h, o njih prebivalcih, njih šegah možu ne vidi varno se zoper-: :n divjaški kulturi, rstavljati. Pomen godovanja vam j Posebno me je zanimalo opisa-bo gotovo opisal pevovodja i vanje brezimenega otočiča v sku "Slavčkov" Mr. L. Seme. 1 j pini Tukopid. Še se je nočna Igra kot t^ka ima lepo jedro,; tančica" zvijala med špiralami isto so vloge v dobrih rokah j sajastega dna ladje, ko smo pri-naših fantov in deklet. j stali v bližini otočiča. Stisnila Gotovo vam ne bo žal za ceno ! sva si s prijateljem roke potem vstopnine, 35c v predprddaji in 1 ko mi je zagotavljal, da se vrne 40c pri blagajni, kajti poleg igre (drugi dan. Coin me je odpeljal je koncert s krasnimi narodni- na obrežje. Tu sva z malajskim mi pesmimi, podani po naši mla-! spremljevalcem še dolgo mahala d\ni ki so po večini že "zauber" j za odhajajočo ladjo, dokler ni iz-dekleta in fantje korenjaki. jginila v neprodirljivi sivini pre- Pred šestimi leti smo to'mla-: bujajočega se jutra, dino klicali, naši malčki, danes žive duše ni bilo na izpregled, v celoti tega ne moremo več,, le nebroj ptic je žvrgolelo v tem-zategadel moremo še več pažnje no zeleni goščavi mehke melodi-polagati na njih požrtvovanje za je. Čez poševno vejo sva napela pouk slovenskih, idealov. Kar je platno in pod ta primitiven šo-'za hip odvzel vid. ! našega držimo skupno, vsi za e- tor pospravila stvari. Kamor Ko sem se privadil svetlobi, Tu imamo torej vsaj eno prepričanje, kateremu je negaj cden za vse, s tem se po-' sem Sft ozrl, sem videl same ko- sem zazrl pričarano sliko nepo- nebom in sredi figovih skupin. Plezajo ko divje mačke ,noge i-majo kratke, zakrivljene in ploč-nata stopala. Prsti so razkora-čeni na nogah in na rokah in služijo izvrstno za oprijemanje debel. Popolnoma so goli, divje poslikani, ometani z barvano ilovico. Poleg mene je s napetimi ušesi stal pes, edina "zverina" na tem otokj, kjer ni bilo drugega ko nebroj opic različnih barv in velikosti, nekaj kenguru-pod-gan in na milijarde strupenega in več kot nadležnega mrčesa. Ker se moj Malajec, ki je šel, da preišče okolico, še ni vrnil, sem postal zaskrbljen. Sonce se je že nagibalo k zatonu. Šel sem dalje. Brez pravega cilja sem v polmraku taval po gošččavi, se spotikal ob korenine, zadeval z glavo v prenizke veje se opraskal ob ostre robove listov ter klical lahkomiselnega Malajca, ko se je toliko zakasnil. Culo se je -bobnanje, ki je bilo vedno glasneje. Zdelo se mi je, da slišim neko tuljenje in piskanje. Tema je postalo popolnoma. Taval sem na slepo proti oddaljenemu siju ognja. Noč je bila črna — noč Kristusovega vstajenja. Ker je bilo aivjanje in bobnanje čisto blizu, sem previdno lezel dalje in slednjič videl med debli prvi sij plamenov. Polzel sem kot pošastna senca od debla do debla, legel na tla med grmičevje, se zvijal dalje ko kača, dokler nisem pred seboj zazrl velikanskega ognja, kateri mi je plesala skupina golih spačenih prikazni. Bili so to ljudje-opice. Moja groza je bila še večja, ko sem v krogu okrog trate zapazil bele človeške okostnjake, ki so se strašno režali početju živih sorodnikov. Bili so okostnjaki mrtvecev, ki jih tu ne zagrebajo temveč izpostavljajo na mravljišča, da jih mravlje popolnoma oglodajo. Nato zabijejo kol v zemljo, na vrh nataknejo lobanjo, a ob njej na okrog povežejo druge kosti, i'ako je stalo pred menoj petdeset takih pošasti. Ob njih j vznožju so sedela druga živa strašila — bile so to žene divjakov. Gole z visečimi grudmi, o-metane z ilovico, so kričale in kazale prazna usta, ž njimi o-troci. Ko otroci dobijo zobe, jim prednje izpulijo, "da so lepši" a ostali kočniki so črni in slabi. Lasje so dolgi, prepleteni z listi palm, polni mrčesa in kokosovega olja in štrlijo na vse strani ko godice ježa. Ženske ne plešejo, ker je to za njih "tabu". Moja groza pa je dosegla višek, ko sem na tleh na kolu privezanega zagledal Malajca. Ogenj je pojenjal. Bledi mesec se je skrival za redke oblake, da si prihrani pogled na ta grozotni prizor. Gruča se je razklenila. Iz nje je stopil divjak — glavar z zaostrenim količkom v roki in se približal Mala, jcu, Kpt blisk mu je količek zabodel v trebuh ter naglo potegnil navzgor, čul sem samo nečloveški krik — hotel sem skočiti pokonci ter zagrabil samokres. Takrat je po meni začelo padati nekaj težkih teles — otepal sem se se divje branil, a slednjič sem bil v strnjeni gruči divjakov. Tako zavarovanega so me privedli pred družbo in me privezali na kol. Šele zdaj so potegnili z mene, kar se je le dalo izpod vezi. Bobnanje je prekinilo moje razmišljevanje o tem, kaj me čaka, in videl sem, kako so se domačini prepirali za moje predmete. Mesec je bil krvavo rdeč, narava je brezsrčno zrla name. Poglavar se je polastil mojega samokresa, ga radovedno ogledoval in otipaval, dokler se ni sprožil. Trenutek mrtvaške tišine — nato grozen krik in vsa druhal je kot strela zbežala v črno noč. Le Malajec s prazno trebušno votlino poleg mene in jaz sva delala druščino okolici stoječim, grozno se režečim okostnjakom. Čez dolgo so se začeli divjaki previdno vračati, drug za dragim, ko divji mački. Bobni so ponovno zaropotali — divji ples se je iznova začel pod zvezdnatim nebom. Vedno bolj in bolj se je krog ožil, čakal sem le, kdaj se bo odprl in iz njega izstopil starešina z zaostrenem količkom. Vroče mi je bilo kljub hladu, ki ga je prineslo bližajoče se jutro. Glavar se je previdno sklonil naglo zagrabil samokres, ga zmagoslavno dvignil nad glavo, občudovan od podložnikov, in ga vrgel v žerjavico. Iz žarečega oglja so je čulo pet zaporednih detonacij. Iskre so švignile v zrak — nečloveško rjovenje je pretrgalo divjo noč — tolpa je tepta je se med seboj, z očmi, polnimi groze, planila in se zaletavala v preplašene o-kostnjake, ki so mrtvaško zarožljali, nato pa izginila v črnih sencah prašume. Pred menoj so se škodoželjno režali oglodani okostnjaki. Zazrl .sem široko odprte z grozo in stekleno me zroče oči Malajčeve. Dolga črna črta termitom podobnih mravelj je lezla v njegovo trebušno votlino. Velika ken-guru-podgana je v velikih lokih priskakala na pozorišče, a ob No ja, John BukovnikJe da že prej vedel, da bo delal zraven njegovega P01 20 bowling alleys na E. cesti. Sedaj bo lahko vsa" L,, jemal premikajoče slike 1 £ mu bo Grdina lahko kaza' T »ajv dočij, logih delajo Joe Demšarjevi de' Ko sem bil zadnjo soboto $ ulici sem videl imenitne So imeli medalje, dalj111 nrčate, krampe motike ko rečeno, nekaj so meri'1 do Zdešarjeve trgovine. ko poizvedovanje so mi P° li, da bo šel tam ajzenpon» nost do Starmanove ^ tam bo zavil na desno in v Genevo. Prvi štacjon Zupančiču in tako naprfJf vseh naših farmarjev. ™ ; Cile Grobolšek. 'rabi: kov) kov < a ps (3,3] i Sti viz, 'jene mi c S\ a > še en plumber v Euclid l'g02 Če so prej vedeli, saj bl Jn 8 oilo Zc j • (>' * oi štorkljo lahko ujeli, ki J": sla sinška k družini FraI| k 1 Mary Doly na 20326 MiUer S tem je Jims Pograjc FfcJJtt stari oče. Dobro došel! ^ | sprejemam tudi jaz. ^ 2; Za koncert Slavčkov v ^ ^ 5. maja se dela velike S, Razobesili bodo elektric^ ^ ^ t nike okrog Narodnega ^-M ^ ' boste lahko slišali zunaj ® 2( boste mogli notri. Kuptfe nice. I«] g o'* ostal Hitler lojalen in zvest. ,____-______ ,_______r_ , ___________ r________ ____________pogledu na mravlje se je naglo poslavljal od neprija2"^, kažemo močan, narod, ki jc vse- kr,3cve palme in ogromna figo- pisnih grozot. V sredini jase jc obrnila, sc zapletla v Malajčeve manj privlačnega otocl Slabo za tiste moške, prihajali pozno domov in li dober izgovor, da najti prave ceste zaradi | številk na vogalih. Sedaj JJ kouncilman Kovačič dal na vseh cestnih vogalil1 številke in s tem se je prikupil. Treba je p°g!eki 1 vodne kanale pa Slovenj levart, ki nima nič drevJj Norwood Rd. Te dni sei«^ j delo več ljudi kot vsi tikaši. Avto mekenike, * f: terje, plumberje, elekttf®^ per hangarje, voznike, .j zidarje in našega špehk»' y la ograje. Kar naš kou"c. potrebuje, je velika tab'^ f zapisal, koliko delavcev s | za kakšno delo, zato Pri ^jt dje na njegov ofie v ten1 Prosim ne zamerite. Tole je prvič, ki se "S. tra Zgaga pri "Glas naf° ^ Sem slišal, da dela satf^. (iJV na dan. No ja, saj 4. ul^ren). jaz delal. Skebat pa ne % je tako. Joe črevesje, zatem pa nag'0 la- f pgel4 Tedaj je ozračje pret,c p^ čan strel. Patrolna ladJ'^ / šal sem veselo lajanje P' 1 dolgo zatem je prisop1® ^ prepoten moj prijatelj ® zj. stvom. Oproščen sem ^ " bilo treba prijatelju kladanj, krepko sva sl roke. . 3 Vrnili smo se. MalaJ6 $0 vzeli s seboj in morna . ,, pogreznili v morje, ka {er lovi so se zaspano j pf'< njavo božali vlažno ^^n!"! to z nežnim, ko žamet vedno sveže zeleno ru^ ^ hom. Dim je veselo si" 0 f, . .„ jflOO' «s V. ga dimnika v sinje n^"tvid> in ž njim vred sem ge ( << N N / rpiNEL, Murine Co., Dpt. H. S., 9B. Ohio St., Chicago SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' Vj^o AU)*1S CHO.CKS A gcuff-^ t voc« RIM harp eoooQH!^ —~-r---- ENAKOPRAVNOST oi tuiN W PRISELJENIŠKE VIZE 0 '^formacijah, ki jih je ob-^epartment of State, so kozulati izdali 82,666 viz tekom fiskalna 1939, ki se je zaklju-dne 30. junija 1939. To 38 odstotkov skup-(153,774), ki je po sedaj veljavnem ,'teniškem zakonu. Od vseh viz je bilo 58,853 kvot-Mseljeniških viz in 23,813 p v°tnih priseljeniških viz. ^dine inozemske dežele so "6 kvoto na neenak način. , j^ljivih razlogov je bilo Tavanje po kvoti najsil-v deželah. lh Politične manjšine čutijo 'h v !ir f ne. Osemnajst dežel je iz deželah, kjer se plemen iti ] c ifatii ijf1 Bo svojo kvoto tekom 1. čim je bilo priseljevanje 'do, >gih drugih dežel mini- Britanija, katere kvo-naJ'večja, namreč 65,721, gabila le 3,604 viz (pet °nSJ5°V); Irska'je izrabila 8 ie i11' na »rili Na L P01 Dni* nie1 in bo iprej praf prošenj za vize, do 30. junija1 1939 pa je to število naraslo na 657,353. Največje povpraševanje je bilo napram kvotam sred-nje-evropskih dežel. 307,782 prošenj za kvoto je bilo zabeleženih na Nemškem, 115,222 na Poljskem in 51,271 v Cehoslo-vakiji. Te številke ne vključujejo prošenj za izvenkvotne priseljeniške vize. Ker mnogi ljudje, ki so se predzabeležili za vizo, kasneje odpadajo'iz čakalne liste iz raznoterih razlogov, in zopet drugi, ki končno pridejo na vrsto, ne odgovarjajo zahtevam konzula in ne dobivajo viz, čakalna doba, zlasti v slučaju prednostnih viz, ni tako strašno dolga, kakor izgleda iz zgoraj navedenih števil. Vsaj zdi se, da je to res, kar se tiče prednostnih kvot, za katere se potegujejo razni tukaj nastanjeni ino-zemci, ki gredo v sosedno inozemske ozemlje, da se s konzularno kvoto redno povrnejo v ameriško ozemlje. Na primer, neki inozemec, ki je hotel iti v Canado, da dobi prednostno vizo, je bil obveščen od konzula, da so kvotne številke v prednostni kvoti za Nemčijo vselej na razpolago. Dva Grka, oče oziroma mati ameriškega državljana, sta čakala na vizo približ- *kov svoje kvote (17,853), a Pa 11 odstotkov svoje ..^,314). Na drugi strani ' ^jedinjeni kvoti Nemči- >„ v3trije, ki predstavljata „,vi2> popolnoma izčrpani. k116 so bile tudi kvote . . , „ ,. . . * (6,5241 češkoslovaške1110 to tedne" Poljskl Pr0Sllec v , vu.o^j, cesKOsiovasKe . , . , , r .. Ne h, r, , . , .prvi prednosti je dobil na Cubi Rumunske (377 viz). f.;„„ Vl3a je tudi popolnoma •Udu- i je!. Fra^, Iiller ic .. ii C«s svoje kvoto 845 viz. a Rusija je vporabila Jj°je letne kvote (2,712) Ja 75 odstotkov svoje i ( 82,666 priseljeniških ' 3,320 izdanih tukaj Penim v vizo po dveh tednih. Morda je imel posebno srečo, kajti Department of State poroča, da prosilci iste kategorije morajo čakati 5 do 6 tednov. Nove informacije, od januarja tega leta, pravijo, da je češka prednostna kvota na razpolago za 48 ur. V ruski kvoti pa je bilo dolgo inozemcem na po-; , , v , v * . cakanie. Ker pa se razmere v ^Iruzene države ah pa1 ,' Prihajajočim v Ameri % , priP ričnc i doti maj: pitev ike. /in s°' niš" ; radi * jdaj Jea, " dal * alih ie ž^;, ki 1110 v svrho študij. 7,012 2a izvenkvotne sorod-•^eriških državljanov, 4,-|0^oStnim kvotnim šota1 ameriških državlja-L 0 Pa prednostnim kvot-1; °^ikom tukaj nasta-°2emcev, ki tvorijo ta-Hj ."drugo prednost." Z » esedami, 15,483 oziro-Priseljeniških viz je za očete, matere, ^Poročene otroke ame-/avljanov ali pa za že-^etne neporočene otro-vCev, ki so bili že pri-§£ Združene države za anje. inozemstvu stalno menjajo od dne do dne, ni nikdar mogoče reči vnaprej, kako dolgo bi kdo moral čakati za kvotno vizo, prednostno ali neprednostno. Kar v.elja danes, more biti vse drugače jutri. — FLIS. Delo dobi dekle ali ženska za lahka hišna opravila ter da pazi na otroka od 7. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Lahko dobi tudi sobo. Nič pranja. — Vpraša se Urednikova pošta (Daljo z S. strani) vsi tisti, ki boste ta program slišali, da bi mi pismeno sporočili na sledeči naslov: Jerry Ko-privsek, Jr., % Station WBNX, 260 East 161st Street, New York, N. Y. Upam, da vam bo ta program ugajal in prosim za vašo podporo. Ako hočete slišati Jugoslovanski program vsaki teden, bo zdaj odvisno od vas, dragi rojaki. Govori se toliko od združenja naših društev in drugih organizacij. Torej upam, da bo naš radio program pripomogel k temu cilju in sploh, kar se tiče uspeha in napredovanja našega kulturnega življenja v New Yorku. Hočem se javno zahvaliti vsem pevcem našega cerkvenega pevskega zbora, kakor tudi članom društva "Slovana" za njihovo sodelovanje in trud posameznih članov, pri vajah in nastopih, v prvič za naš veliko-1 nočni radio program, zraven pa! še vaje za opereto "Mlada Bre-I da." Vsak član in članica je več kot vreden priznanja, in jaz k6t pevovodja, kakor tudi vsi Slovenci, smo lahko ponosni na te naše pevce. Hvaležen sem tudi listu Nova Doba, in vsem drugim listom, ki so objavili poročila o našem programu, kakor tudi Mr. Anthony Svetu kot poročevalcu vseh naših prireditev. Končno se hočem tudi zahvaliti vsem našim rojakom, ki so nam pisali od vseh krajev Amerike na postajo o našem velikonočnem programu, posebno Slovencem y Kansas City, od kjer smo dobili največ pisem. Prejeli smo pisma eelo iz Califor-nije, Montane in več drugih oddaljenih držav. Nekateri so želeli, da bi poleg velikonočnih pesmi zapeli tudi kako narodno. Po mojem mnenju, na takšne- Delo Ženska dobi stalno delo pri dobri slovenski družini brez o-trok. — Splošna hišna in gospo-na dinjska dela. — Za več pojasnil mu programu se morajo peti samo cerkvene ali pa samo narodne pesmi, ne pa oboje. Toraj, to je moje mnenje. Drugič mogoče bomo dobili pol ure časa in vam bomo zapeli vse ta "luštne" narodne pesmi za spremembo, tako da bodete vsi veseli. Omenil bi še, da še lahko dobite naš velikonočni radio program na ploščah. Ako se zani- mate pišite meni za pojasnila in MUSSOLINI PRAVI, DA Phillips, kateremu je Muasolihi povejte ali imate navaden gramofon ali na elektriko. Naslov: Jerry Koprivsek Jr., 416 East 9th Street, New York, N. Y. Pozdravljeni bratje in sestre, Slovenci, Srbi in Hrvati! Jerry Koprivšek, Jr. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" MI DAMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO. SEDAJ SE VRŠI i Majska bela razprodaja * Na razprodaji imamo stotine reči po denar-prihranjajočih cenah NE BO IZPREMEMBI zag°tovil. da italijanska vlada ne bo naredila nikakih nenadnih izprememb z ozirom na evropsko vojno. RIM, 1. maja. — Danes' se je oglasil pri premierju Mussolini-ju ameriški poslanik William prigrizkom PEPPERELL Red Label rjuhe 81x99, 72x99 ali 63x99 inč posebno vsaka CANNON turške brisače posebnost Dobre, kvalitetne in dolgo uporabne rjuhe, dobro »tkane. Popolnoma pobeljeno in vse pripravno za rabo. Posebne mere, 81x108 ali 72x108 .................. vsaka J09 Prevleka za blazine: mere 45x36 ali 42x36 po ...... vsaka 27c "Hope" pobeljen muslin 20 jardov na osebo) .. (samo 2131 E. 173rd St. pred 2:30 popoldne. Išče se stanovanje Zakonca brez otrok iščeta Je povpraševanje po! stanovanje obstoječe iz 2. ali 3. ^ vizah jako naraslo'sob in kuhinje, v okolici Collin-iwn3ih dveh let. Do 30.iwooda ali Nottinghama. — Spo-so amerjški konzu-! ročite naslov v uradu tega lista 31 sv^abeleženih 246,869 ali pokličite HEnderson 5311. Srdi "CALLFORMRTBlNGO* ike, Z i • vprašajte na 434 East 157th St. 10 jardov za 95^ ■"Dundee" turške brisače vsaka velike mere 22x44 Velike, uporabne in vpivne brisače. Gosto stkane. Vse bele z robom v rdečem, plavem, rumenem ali "gold." Velike mere za hišno aH "cottage" rabo. Blazine, napolnjene s puhom, rožnate "ticking" vsaka 1.19' Coil Spring covers iz "heavy striped ticking" vsaka. J,98 Steven's All-Linen Dish Towling 18 inčev široko .. jard J9C Coca-Cola s hrano je okus, ki ga mnogo ljudi pohvali. Coca-Cola je naravni tovariš pri dobrih jedilih in vam da občutek za delo in kompletno okrepčilo. Uživajte jo tudi doma. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospect 0333 ZA NAJFINEJŠI SUNFAST IN WATERPROOF STENSKI PAPIR RABITE Blonder's Gold Seal Wallpaper. Vprašajte vašega trgovca ali dekoratorja za Gold Seal vzorčne knjige. "Cannon" turške brisače drevfj seP1 _ *i m tii>? ehka>l koup tab]a' c ' HfcCLO Q£G.r- /OO. &6<2T- (LOFOU.Y i CmSX T*«e VOO To LOtfCH » 0£Vf - ea- cn m cosFeaeoce- ^'^foctv 0OSY-. THZ WA<; t ^Kuo^ pou^«. ce^c orctrey; ladja- J vjc ^ telj s V V najem 4 lepe sobe s "steam heat" na 71st St. 4 sobe; na St. Clair Ave. in E. 38th St. , Naprodaj Moderna hiša s 7 sobami na E. 115th St. .................... $4,450.00 Moderna hiša s 6 sobami s steam heat ...................... $4,500 Hiša s 7 sobami na E. 155th Street „1........................ $2,850.00 Za hitre rezultate, obiščite in vpišite vaše posestvo pri MIHALJEVICH BROS. CO. 6031 ST. CLAIR AVE. Udobne mere, 15x27 6za l-oo brisače v solidni v ■ barvi v belem, z robom. Za dolgo uporabo in vpivne. "Cannon" Checked brisače 20x40 inč brisače s Alg vsaka "checked" vzorci na * belem. Vse barve. Brisače umivanje po 6 za 39c. Posebna cena. Brisače v solidnih OOc vsaka barvah v veliki ~ meri 22x44 inč. Brisače za goste v 16x27 in6"po 29c vsaka. Brisače za umivanje, 12c vsaka. "Calvert" Mattress Pads Tesno šivani "pads" « vsaka iz finega kvalitetne- ' ga muslina. Napolnjeno z mehkim bombažem. Izbcra za polne ali "twin" mere. Sprejmemo poštna ali telefonska naročila pokličite CHerry 3000 (s poštnimi naročili 3% Ohio Sales Tax) THE MAY CO. LINENS AND DOMESTICS FOURTH FLOOR The H. BLONDER CO. Razstavljalna soba: Prospect in E. 40th St. HE. 3560 TRI TRGOVINE ZA VASO UPOBNOST 2695 East 55th St.—10613 Superior Ave.—2538 Lorain Ave. Ciste, ovetle, cdrav« KRASNE OCI so čudovita last. Murine očisti, In lajša ter Je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care all Eye Beauty poslljemo hf«i-olačno na zahtevo. gti / k#e: tef met ^ ru » si«1 / ; moK i-n se V11 : oto^ iinimiiiuiuiiiimiiiiiiiumiiiuuiiivui ■ Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO SE NISTE NAROČNIK TE VA2NE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnin« kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 SL Clair Ave. Cleveland, Ohio . ■■;■•;,.....A ■-■■ Z'.'., j... -fk€ SnooTK a,mo oiw GeoT. ajo DOuer. iS owe oe 9o ocm.ou-r'. SREBRNINA Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našemu uradu. Ako živite izven Cleve-landa, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. Naslov V NEDELJO 5. MAJA v lastnih prostorih POMLADANSKO VESELICO S PLESOM priredi Že dva meseca je bila Zala v službi v daljnem južnem mestu, vsa polna novih vtisov tujega kraja in novih ljudi. Zbrala se je malo in začela urejevati svoje stanovanje. Velika svetla soba, opremljena z belo opravo, je .bila njen novi dom. Vse je bilo skromno, a polno luči in domačnosti. Imeli^ je prijazno staro gospodinjo, ki jo je sprejela v svojo hišo kakor domačega človeka. Zlagala je knjige. Skrbno jih je ogledovala in obzirno vsako posebej." Knjige so bile njena ljubezen in strast. Na gornjo polico so prišli njeni najljubši pisatelji. Nekaj snopičev pesmi je bilo posejanih vmes. Niže je dobila mesto filozofija. Vsi mogoči pisatelji so "bili zastopani. Med njimi in na spodnji polici so se tiščale knjige iz socialne vede, vseh pravcev in šol od Aristotelove Države do Marksove-ga Kapitala. Po kotih in predalih so še samevali prevodi ruskih in drugih velikanov. Ta Zalina knjižnica »je bila zvesto ogledalo njene mlade du- vtisi so se polegli, čas je mineval. Zala je vse redkeje prejemala pisma svojih sošolk in sama vse redkeje odgovarjala nanje. Vživljala se je v svoj poklic. V službi je bila vestna in točna, a kaj kmalu je spoznala, da služba ni tisto, kar je pričakovala. Akti, prepisi, računi, statistika, neštevilni stebri samih dolgočasnih številk. "Kako je to zmeraj enako, dolgočasno, vedno se ponavljajoče in prav za prav malovredno ter nepotreb-brisala j no delo," si je priznala po šestih mesecih službovanja. "Kako bom vzdržala do kraja ?"' se je v strahu vpraševala. "Moraš, tvoj kruh je to!" je odgovprila njena zgodnja, s skrb mi obtežena mladost. "Ne zadovoljuje me!" "Kdo te to vprašanje? Najprej bodi, živi, potem šele glej više in dalje", je odgovarjal i-a-zum. "Gospodična, navadili se boste, kakor sem se privadil jaz in mnogi drugi pred menoj", jo je tolažil starešina, gospod Molek. Zala se je ustrašila: "Ali bom la?" je iznenada zopet povzela gospa pri blagajni. "Slišala sem, da hodi za vami inženir Kovač". "Tudi jaz se le preživljam", se je uipaknila sitnemu odgovoru Zala. "Saj res, tudi. jaz sem nekaj slišal", je dejal gospod Molek. "Nič nimam z njim", je kratko zavrnila neumestna vprašanja. "Nič, seveda nič. Zakaj bi se pa ne vzela?" "Začetnica sem! človek ne more kar tako v zakon; sicer pa so to le prazne govorice. Nisem še niti pomislila na to, tudi inženir ne sanja o rečeh, ki mi jih tu dobite", je odločno odbila Zala.' Nekaj časa je bilo v pisarni vse tiho. "Vi. ga gotovo ne marate?" je povzela besedo stara gospodična Brcarjeva. "Za može že ne." "Maram, ne maram!" se je spet oglasil starešina. "Pred vojsko so še tako rekli. Danes pa so ljudje drugačnih misli. Ljubezen -— prazne marnje! Na ki. Debeli in prijazni krčmar je s ponosom trdil, da hrani tako rekoč vso mestno gosposko in vse, kar predstavlja oblastvo. Zala se je zamudila. Tovariši-ce pri njeni mizi so že pospravile juho. "Nekam kasni ste danes", je rekla Zali gospbdična Avramo-vičeva, poštna uradnica, suho in razdražljivo dekie v bolj poletni življenski dobi. "Človek se včasih zamudi . . " jo je pomirila gospodična Zaj-čeva, učiteljica, ki je bila Zali-nih let, vesela plavolaska obilnih telesnih oblik. "Nič ne de; saj niso še vsi tukaj", se je izgovorila Zala. "Ph, moški, ti tako niso nikdar točni", je mrmrala Avramo-vičeva. Zala se je nasmehnila ter vzela klobuk z glave. Komaj je sedla, je že prišel inženir Kovač in kmalu za njim gospod Tr-ček, bančni uradnik. Oba fanta tridesetih let, zabavna in vesela. Po kratkih pozdravih sta jedla z obilnim tekom. Tako je bilo zbrano vse omizje. Velika dvorana se je polnila, še, ki je z gorečo duhovno la- tudi jaz taka po dvajsetih letih komnostjo goltala vse, kar ji je službe?" prišlo pod roke, brez reda in vodstva, tako da je nagrmadila v sebi veliko znanja, v katerem se še sama in spoznala. Njen duh, lačen resnice in odgovorov, se je gubil spričo mogočnih zapletenih sistemov, ki so si medsebojno nasprotovali, ter se vračal nenasičen in razočaran sam vase. Njena največja slast pa so bila dela pesnikov. Njen razum se je pri njih učil in njeno srce se je naslanjalo z njihovo lepoto. V mavrični pisanosti in lahkotnosti narodnih pravljic pa se je njen nemirni, vedno Jščoči duh vselej rad spočil. Zala je bila v svojem bistvu rojena pesr niča. Zadnji čas, ko je bila vsa zaposlena s svojo službo in ji je bilo vse novo in zanimivo, ni u-tegnila veliko misliti nase in na "Prav taka kot jaz!" ji je odgovoril stari gospod z redkimi lasmi, po katerih sta pisarniški prah in stanovanjska plesea dokaj zgodaj posula svoj pepel. "Saj ni treba zakopati v pisarno vsega svojega življenja. Jaz na primer gojim čebele. Veliko veseljfe imam z njimi", je rekel priletni arhivski uradnik, ves slaboten in rjav od dolgoletne službe. "Jaz pa v prostih urah delam ročna dela:je rekla postarna gospodična z dolgim, suhim in ži lavim vratom za pisalnim strojem. "Jaz pa imam družino. Preživljati se moram in zato služim. Prvo je moja družina in potem vse drugo''', je menila gospa za blagajno. "Zakaj pa se he poročite, Za- vse se človek privadi. Tudi na Pri okroglih mizah so kosili u-zakon brez tiste zabele, ki ji radniki vseh strok in stopenj, pravimo ljubezen!" se je zdaj Sodniki so bili v kotu, blizu njih razvnel stari gospod. j policijski in občinski uradniki, Zala je iz vljudnosti molčala, dalje učitelji, profesorji in že-Predobro pa je vedela, da je lju- lezniški uradniki. Večinoma sa-bezen mnogo, mnogo več ko sa- mi mladi in samski ljudje. Za mo prazne marnje. V sebi pa je sosedno mizo so glasno razprav-že davno odločila, da če se kdaj .ijali o bodoči veselici. sploh omoži, se poroči le iz ljubezni, Ura je odbila dvanajst, uradniki so hiteli h kosilu. Zala je pospravila po svoji pisalni mizi ter se tudi sama oblačila za odhod. Moder, že dvakrat predelan plašč se je ovijal njenega jedre-ga telesa/kakor da je ulit na njem. Majhen klobuček si je potisnila na čelo, zapela'rokavice in se zamišljeno obrnila k vratom. "Tžiko ste čedni in hared, da vas je kar veselje pogledati!" ji je podvoril pripravnik Miholič. Zala. se mu je nasmehnila v pozdrav in urno odšla mimo. "Zmeraj.?" se je branila Zala. V gostilni Pri zlatem soncu so j "O, da. Kadar kaj vprašam, jedli skoraj vsi mestni uradni- se vedno ognete pravemu odgo- Pogovor o njej je prispel tudi k Zalini mizi. "Bova pa šla, ne?" je vprašal Trček gospodično Zajčevo. "Zakaj pa ne?" je veselo pritrdila učiteljica. "Vi pa z. menoj!" je povabil Zalo Kovač. Prikimala je v znak, da sprejme povabilo. "Jaz pa ne maram v tisti nepristojni direndaj", se je dvignila sitna poštna uradnica. "Kaj je niste povabili?" je o-čitala Pavla Zajčeva Trčku. Po kosilu je spremljal Kovač Zalo domov. 'Zakaj ste zmeraj tako zamišljena?" je hotel vedeti spremljevalec. voru. "Ali naj se spovedujem vsak čas?" "Tako malo sem vreden vašega zaupanja?" "Ne mislim tako, gospod Kovač." "Ampak?" je dalje silil vanjo inženir. "Skrbi imam!" "A, tako. Rad bi vedel, kakšne skrbi ima lepo in mlado dekle." Zalo je njegovo pokroviteljsko omalovaževanje neprijetno zadelo. "Skrbi me obleka za nedeljsko zabavo", je skrila svoje misli. Vprašajoče jo je pogledal. "Že spet mi bežite. Zakaj ?" je otožno odvrnil Kovač. "Jaz vem, da niste tiste vrste ženska, ki samo na kaj takega misli." "Zadeli ste, na mojo veliko žalost", je resno priznala. "Zdaj pa sem doma. Hvala za spremstvo, gospod!" "V nedeljo vas bom čakal, gospodična!" "Saj se vidiva vsak dan pri kosilu." "To je malo in tako bežno", je zadrhtelo hrepenenje v njegovem baritonu. "Imava pa v nedeljo ves večer za pogovor", ga je potolažila Zala. "Danes je šele sreda." "Hitro bodo minili dnevi. Bojim se le, da vam bo dolg čas ves večer z menoj", je hudomušno skrbela Zala. "Nikdar bi mi ne bilo preveč!" je strastno odgovoril Kovač ter stisnil njeno roko v svoji, da jo je zabolele. "Kako ste vihravi P "Odpustite!" ji je poljubil roko. "Zbogom!" se je poslovila Zala. Mimo je šla gospa Korenova, Zalina starejša tovarišica v uradu. "Videla me je. To bodo ugi bali med seboj, pa nič zato, prosta sem!" se je pomirila Zala. Kovačeva odločna možatost ji je bila kar všeč. Inženir Mihajlo Kovač se je šolal na Francoskem. S strokovnim znanjem si je pridobil tudi lahkega povojnega duha, ki je učil, da je uživanje vse, naj- Drevi pridem in ti vse višji blagor in cilj človeškega nim", jo je miril Kovač, življenja. Odpoved, žrtve so bile "Dobro, zdaj pa me spre® za takratno duhovno razrvano gimnazije!" je kar zahteva1 mladino malo znani pojmi; a ko-1 Vdal se je. Vso pot mu jc likor so bili komu znani, so pred | sila kakor trnje ostre očitf "CALL FOR MR. BINGO" OH TMAT UTUG MArctefti Of r«e re socks YOO IOAMCD nt W-ALMOST FOC2G.OT A-GOOT iT-M€ "Surovež!" _ Kovač se je ooklonil ash glo odšel. ~ ®ka i Gospodična profesoricaJ tisti dan znašala, nad svoji' fcu ] čenči, slabi redi so kar de* pc j "Kaj se toliko žene. Če * Ml če poročiti, naj vzame sVl . "t tovariša Bilko! Tepec je,5' jo ima in že nekaj let jiV si je mislil Kovač na poti1 urad. V duhu je primerf irtn dekleti. Slavka je bila J črnka z lepimi rokami. je beraška skorja proti ^ ski pojedini", je zadovolji 0 I tovil Mihajlo, ki je imel P9 J Kc meriti vse po želodcu. i H V JI Je Zala je prišla v urad i11. jjCa z delom. Nič prav zbrana $ ^ -------------- - Njene misli so uhajale 01 Pred dnevi je prejela / znanca časnikarja, ki j° ^ fej, sil, naj napiše včasih kak ^ Ki za njegov list. "Imamo , | | n kotiček", ji je pisal. "A^ napisali kaj o ondotni*1 • j^. in njih šegah? Za naše V bilo' to novo in zanimiv0': se ni mogla odločiti. , <]a, "Bi, ali ne bi? Takile J ^ ni članki in opisi niso Ne pregrešim se, če se 1 tim." , lvM Že za mlajših let je ^ sala pesmi. Skrivaj seved ] v 2 vala je domače loge, brin { jo. Cvetoče češnje na P° s pisanim bogastvom 0 trte na jesen. Nerodne njene pesmi, da Bog P° (Dalje. sledi-) Oglašajte v "Enakopravna gol Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klan**' Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer Je , rojena mladina, da se mladina seznani 0 zgodovino Slovencev. Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti* 6231 St. Clair Avenue DOM ZAPADNIH SLOVENCEV, 6818 Denison Ave. Začetek ob 5. URI popoldne do 10. ure IGRA LOUIS TREBAR ORKESt^ Vstopnina 25c