Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 11, novembra 1936 TWWXH| Štev. 259. Lelo X. (XVII;) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul, 11 I Tel. uredn. 2140, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostsvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. st. 11.409 §f JUTRA 99 Danes obhaja vitežki poljski narod svo| narodni praznik. V veselju in ponosu, s katerim proslavlja danes poljska republika ta praznik, se pridružuje tudi ves jug venski narod, ki globoko spoštuje ‘n ljubi domovino junaškega Kosciuska in drugih velikih sinov poljskega naroda tja do Pilsudskega in Rydza Smiglya. Naj *>i Poljska dosegla ono stopnjo moči in Pijave, ki ji gre kot dejanski velesili. Nieeh žyje! Mfeve našega obrtništva Naše obrtništvo bije v naši dobi težak boj za obstanek in napredek. Vsi problemi, ki se tičejo eksistence našega o-brtništva ter življenskih okoliščin, v katerih živijo, so se obravnavali na vsedržavni konferenci obrtniških zbornic in obrtnih odsekov zbornic v Dubrovniku, »a kateri se je v okviru poedinih aktualnih referatov ter živahne debate, sprejela sledeča resolucija, ki jasno in točno osvetljuje potrebe in zahteve našega o-brtništva in ki vsebuje sledeče točke: 1. Kraljevska vlada'se naproša, zlasti Pa gosp. finančni minister, da se dosedanja davčna praksa spremeni tako, da bodo davčni zavezanci obdačevani po njih dejanskem dohodku. S tem bi se doseglo, da bi se davčno breme za obrtnike znižalo, ne da bi pri tem trpela državna blagajna. 2. Predpisi o neposrednih davkih naj 'se enako in v celoti uporabljajo proti Vsem davčnim zavezancem ter naj se v celoti uveljavi načelo progresivnega oblačenja, ki je poudarjeno v zakonu o neposrednih davkih. 3. Da se obrtniki, ki tudi deloma prodajajo nabavljano gotovo blago, izvzamejo iz prve skupine člena 42. zakona 0 neposrednih davkih ter se z ozirom m njih obrt uvrsie v drugo, oziroma v tre* ‘to skupino. 4. Prekliče naj se razpis finančnega Ministrstva, po katerem se omogoča dav cnini upravam, da svojevoljno označujejo posamezna obrtniška podjetja kot Industrijska iii naj se označevanje obrtov 'toloča le na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja upravnih oblasti ter da se stoatrajo kot industrijska podjetja samo 0tla, ki so vpisana v dotični industrijski bister. 5. Da se stavbeniki oziroma zidarji u- ^rste v drugo, oz. v tretjo skupino, ni-akor pa ne v prvo, kakor je bil to do-^daj običaj. 6- Ponovno naj se izvrši progresivno MačenSe zavezancev pridobnine na P°dlagi pravičnih kriterijev ter s ciljem, .1 se odstranijo vse davčne neenakosti , da se progresivno obdačenje tudi de-Jatlsk0 izvede. .7- Davčna stopnja naj se za drugo sku-*no zniža od 8 na 6 odstotkov, za tretjo 'KuPino pa od 6 na 4%. J*.V lestvici dohodkov od 10.000 do j '^0 Din. naj se izvede še nadaljnja dl-finciia, in sicer na ta način, da se stop-2q dopolnilnega davka na dohodek do on' ^ zn’^a' Poveča pa na dohodek a 20.00(} do 70.000 Din. 0J>' Dopolnilni družbeni davek naj se ne ten?Cri-a n':i p°d'asi višine rentabilnosti, nihe? ua '.st' način kakor pri samostoj-v^i-ur,llobn!nS,tih Podjetjih z ozirom na Ukost aijih dohodka. Evropi ve. kai pomeni voina j RIM, 11. novembra. Na včerajšnjem tradicionalnem banketu, ki ga je priredil novi lordmajor Londona George Rrodbridge so bili zbrani vsi ministri in predstavniki najelitnejšo londonske družbe. Po zunanjem ministru Edenu je spregovoril predsednik britanske vlade Baldwln, ki je dejal, da se je momen-tana situacija v Ecropi popravila in da je svet pred ozdravljenjem finančne ter gospodarske situacije. Napori britanske vlade gredo zatem, da se ojači mednarodna trgovina. Glede Iocarnske konference je izrazil upanje, da se bo ta konferenca kmalu sestala. V zvezi s španskimi dogodki pa }e izjavi!, da bo Velika Britanija sle jk opre j dosledno uveljavljala načelo nevmešavanja, ker hoče s tem preprečiti, da se krvavi dogodki prenesejo preko španskih meja. Posebno prisrčno pa je govornik pozdravil na tein banketu navzočega poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka, povdarjajoč, da je Poljska od nekdaj uživala v Angliji največje simpatije in spoštovanje. V teku zadnjih let sj je Poljska zasigurala ugledno mesto med velikimi narodi in si bo Anglija prizadevala, da bodo odnošajj s Poljsko vedno čim prisrčnejši. Zelo intenzivno se je predsednik britanske vlade Baldwin pečal z vprašanjem miru v Evropi, izjavljajoč, da je novo tekmovanje v oboroževanju neizmerna neumnost, ker mora takšno forsiranje v oborož vanju v dosedanjem obsegu dovesti do splošnega nezadovoljstva in obupa. Vsak človek v Evropi danes ve, kaj pomeni vojna, ki bi mogla imeti za posledico samo svetovno revolucijo. Nova vojna bo daleko grozotnejša in strahotnejša od prejšnje, toda ravno radi tega in ob takšnih okoliščinah se mora Anglija tudi oboroževati in pripravljati za svojo obrambo. Govornik je izrazil bojazen, da bi ideološki spor v Evropi mogel dovesti do nove vojne. Takšna vojna bi zadobila pečat verskih bojev z vsemi svojimi strahotami. Radi tega se je odločil, da ne dovoli v Ailglijl ideoloških razpravljanj In sporov. Ob zaključku je še Baldvvin povdarjal, da dela angleška viada na tem, da se odstrani strah, ki je prevzel Evropo. Ta Baldwi-nov govor je važen zlasti spričo popolnega preokreta, ki je nastopil v zadnjih osmih dneh v zadržanju fašistične Italije napram Veliki Britaniji, kateri je Mussolini sedaj naenkrat ponudil sporazum, ki se omejuje na vzajemne dobronamerne izjave brez pisanih pogodb in protokolov, kar je nedvomno z zvezi z britansko odločitvijo, da umakne oddelek svoje indijske pehte iz Addis Abe-be in britansko voljo, da prizna aneksijo Abesinije, čim bi Društvo narodov to dejstvo priznalo. DUNAJ, 11. novembra. V zvezi,z dunajsko konferenco držav Rimskega pakta in današnjim prvim sestankom predstavnikov držav Rimskega bloka piše tukajšnja »Reichspost«, da se bodo na dunajski konferenci storili konkretni sklepi glede ožjega sodelovanja treh držav na zunanje-političnem,- gospodarskem in kul turnem polju. Razširjenje rimskih protokolov se ne predvideva, zdi se pa, da se bodo protokolne države zedinile glede tega, na kakšen način naj bilateralni dogovori, kakor na pr. uspeli avstrijsko čehoslovaški trgovinski dogovor, dali primer tudi drugim protokolnim državam, kako izgraditi odnošaje s sosednimi državami. Pozitivno zbližanje v Srednji Evropi ni po italijanskem mnenju samo trgovinsko političnega, ampak tudi zunanjepolitičnega pomena. Potemtakem bi se dunajski razgovori vršili v dveh smereh: 1. Najožji sporazum na gospodar-skem/in političnem polju med tremi pro-tokolnimi državami ter ojačitev v njihovem trgovskem prometu. 2. Zedinjenje o političnem in gospodarskem zbližanju z fkadtidske itM v [ drugimi državami, pri čemer se vsaki soudeleženi državi puščajo svobodne ro-' ke v pospeševanju svojih najbližjih problemov. Po informacijah gre za novi trgovinski sporazum med Avstrijo in Italijo ter se govori, da bi naj italijansko jugoslovenskemu zbližanju sledilo tudi zbližanje med Avstrijo in Jugoslavijo. Ni pa menda veliko upanja, da bi skušala Madjarska navezati boljše odnošaje s so sednimi državami, ker ni . mnogo izgle-dov za razpravljanje o revizionizmu, ter se doznava, da je Nemčija dala vedeti, da ne želi z dunajske konference nobene senzacije, ki so se napovedovale glede habsburškega vprašanja in glede potuhe madjarskemu revizionizmu, ki noče zbli-žanja z ostalimi podonavskimi državami, dokler se ne ugodi madjarskim revizioni stičnim željam. Mnogo se pa govori o tem, da bi se po Gombosovi smrti skušal izvesti povratek Habsburgovcev na prestol najprej v Madjarski, nakar bi gibanje prešlo na Avstrijo, kjer bi o tem odločil plebiscit. LONDON, 11. novembra. Tukajšnji listi poročajo o zelo srditih borbah v Madridu, ki se jih udeležujejo tudi ženske, ki so izkazale pri obrambi mesta veliko hrabrost. Britanska vlada ne misli na . prenos svojega poslaništva v Va-lencijo. Pri Piaza de Sevilla je neki odred nacionalističnih vojakov, preoblečen v uniforme rdeče milice, napadel vladne čete, Te so pa kmalu spregledale preva- časno je padlo nekaj strelov iz nekega 15 nadstropnega hotela na navedenem trgu na rdeče miličnike. Gre za skrite {alangiste. Rdeča milica je obkolila hotel, zajela falangiste ter jih poklala. Bombardiranje z obeh strani se nadaljuje s srditostjo. Poročajo, da se je v bližini aerodroma zoperstavil maroškim četam neki ženski bataljon rdeče milice, ki pa je doživel hud poraz. Nacionalisti poročajo o ro, obkolile preoblečene nacionalistične J nadalnjem prodiranju, vlada v Valenciji vojake ter jili do zadnjega uničili. Isto-1 pa o uspešni obrambi mesta. KNEZ PAVLE V LONDONU. Knez namestnik Pavle se je pripeljal danes s kneginjo Olgo v London, kjer bo gost vojvode in vojvodinje Kentske. Britanski politični krogi posvečujejo obisku kneza Pavla veliko pozornost. IZJAVA. * Podpisani izjavljam, da nisem kandidiral pri občinskih volitvah v Račah pod »JRZ«, kakor je poročal vaš list ob priliki poročil o izidih volitev, temveč sem nastopil pod imenom »Kmetska delavska lista«. — Pauman Josip, predsednik občine Rače. KAKO JE? Prejeli smo: »V nedavni številki se »Slovenec« 'razburja o mariborskih Nemcih in graja naše prosvetne institucije, češ, da vabijo predavatelje Nemce, ki predavajo v nemškem jeziku in da dajo s tem mariborskim Nemcem priliko za manifestacijo za nemški značaj • našega mesta. Pri tem pa je »Slovenec« očivid-no popolnoma pozabil na to, c|a so se pri zadnjih volitvah v Dravski dolini njego- vi pristaši vezali z Nemci le radi tega, da bi tako skupaj dosegli večino glasov, ne glede na to, da je sedaj v teh dotič-nih občinah večji del občinskega s vet n v nemških rokah. Opazovalec.« ZMAGA LUTERANCEV. Tuk. radikalski tednik poroča: ^Mačkovci. Volitve so za nami. Imeli smo dve listi JRZ. Na prvi je bilo polovico katoličanov in polovico evangeličanov. Nosilec liste je bil katoličan. Ta lista jc bila oficijelna lista stranke. Nosilec druge liste je bil lu teran in skoraj vsi kandidati luterani. Malo pred volitvami in na dan volitev so luterani proglašali svojo listo za katoličansko (papinsko). In posrečilo se jim je. Luterani so kompaktno volili drugo listo in ti so v večini, katoličani pa prvo.« ZVELIČAVNA KRŠČANSKA OMIKA... Celjska »Nova doba« piše: »Jesensko cvetje iz politike in prosvete v »Slov. gospodarju«: »Lurško votlino so hoteli pognati z dinamitom v zrak komunisti, Moskva zgublja glavo, Duhovniški poklic je kakor cvetka, ki vzraste in vzcveti na skrbno gojenem vrtu, katoliška prosvetna društva pripravljajo igre »Župnik iz cvetočega vinograda«, »črna žena«, »Križ in sovjetska zvezda« — pretresljiva žaloigra — v Dolu pri Hrastniku bo pa otvoritev »Farne univerze« s predavanjem »o plešoči mizici«. In nova himna mesta Laškega: »Gospod Roš, gospqd Roš, nič več župan ne boš«. Zares vsestransko prosvetno izživljanje, ki črpa Iz neusahljivih virov resnične slovenske samobitnosti in bogastva narodne duše.« ERJAVČEVE KNJIGE. luk. »Del. politika« piše: »Prepovedana knjiga Frana Erjavca. V tej kočljivi zadevi skuša »Slovenec« preobračati res nico in trdi, da so bile Erjavčeve knjige konfiscirane že leta 1920. To ni res. Celo v času odkrite diktature so se Erjavčeve brošure smele svobodno izposojati in razširjati. Ne vemo, zakaj hoče »Slovenec« v tej stvari prikrivati resnico. — Pribijamo, da Erjavčeve knjige niso bile zaplenjene leta 1920, ko ie bil Erjavec še ideolog kmetsko-delavske zveze in stare pravde, ampak šele prejšnji mesec, ko je bil že prosvetni .referent.« IZGUBA RADI STAVK. »Jugoslovenski Lloyd« poroča, da je narodno gospodarstvo v savski banovini utrpelo radi stavk škodo 23,538.994 Da». h £judske mit/eeze ■■■■■■nBBBnaniHBH v/ Prof. Sest predava o pravilih sodobne družabnosti Ljudska univerza nam je pripravila s predavanjem o sodobni družabnosti, od' nosno o pravilnem vedenju v današnji družbi zanimiv in poučen večer. Kako veliko zanimanje je vladalo za to predavanje v mariborskih krogih, je pričala do zadnjega kotička zasedena dvorana Ljudske .univerze. Predavatelj g. prof. O. šest, režiser ljubljanske opere, je podal zanimiv prikaz pravilnega vedenja, ki ga je nanizal v številnih primerih dobre in slabe strani posameznika v družbi, na cesti in drugod. Kot v poštev prihajajočega strokovnjaka ga je Ljudska univerza povabila, da poda pred tuk. obiskovalci Ljudske univerze snov, ki mora zanimati vsakogar, ki le količkaj zasleduje dnevne prilike in vsakogar, ki hoče s svojim nastopom zbuditi povsod vtis dostojnega človeka, ki se znajde v vsakem položaju. Odzi-9 je bil za Maribor nad vse časten. Po običajni uvodni besedi predsednika Ljudske univerze g. inž. Kukovca je predavatelj prešel k svoji temi. Pri pozdravljanju imamo priliko dokazati najlepše poteze svojega takta. V pozdravu se odraža kultura srca. Brez te ni pravega pozdrava, ki ga štejemo med naše dolžnosti. Kako različno ljudje pozdravljajo. Nekateri pozdravljajo pretirano in združujejo pozdravljanje z mnogimi nepotrebnimi gibi, drugi spet dobesedno rečeno salutirajo, pa če tudi nimajo pred seboj oficirja. Mnogi so, kar se pozdravljanja tiče, zelo iznajdljivi in ne pozdravljajo vsakogar. Oni najdejo vse mogoče ovire, da se pozdravljanju izognejo. V pozdravu leži večkrat lahko tudi smešenje gotove osebe, ki jo srečamo v gotovem času, recimo n. pr. na promenadi, ko dotično osebo, kadar jo srečamo, vsakokrat s posebno vehemenco pozdravimo. Pravi pozdrav na] bo znak našega spoštovanja, upoštevanja in ljubezni. Še zanimivejše slučaje pa imamo v o d z d r a v 1 j a n j u. Mnogi imajo navado, da onega, ki pozdravlja namenoma, ne vidijo, samo da si na ta način prihranijo odzdravljanje. Imamo pa tudi protitipe, ki na pozdrave čakajo. Niti eni niti drugi se še niso vživeli v sodobno družabnost, ki ne gleda na to ali so hlače zlikane ali ne, ki pa zahteva zlikane notranjosti človeka posameznika. Med nekdanjim načinom predstavljanja in današnjim, je velika razlika. V prejšnjih časih so smatrali za netaktno, če bi se kdo drznil samega sebe predstaviti, ne da bi ga kdo drugi predstavil. Danes tega ne štejemo nikomur v zlo. Pri lepem vedenju odnosno izpopolnitvi v lepem vedenju igrajo noge in roke veliko in pomembno ulogo. Večkrat imamo priliko opazovati široko razkoračene, potem zopet prekrižane, če že ne zvite noge. Roke morajo biti z nečim zaposlene, sicer so nam v napotje: palica ali rokavice. Vse to je pri sodobni družabnosti odpadlo. Človek stoji tu, Ica-kor ga je Bog dal —, brez pripomočkov za zaposlitev svojih nog in rok. Razume se, da eliminiramo tu one slučaje, kjer služi palica starejšim ali bolnim, da se na njo opirajo. In v družbi ali javnih lokalih, kako naj se tu razgovarjamo? Imamo ljudi, ki se razgovarjajo tako, da jih sliši vsa bližja in daljna okolica, tako da je vsakomur dana prilika, da zasleduje njihove razgovore do vseh potankosti. Današnja sodobna družabnost nam ne bo štela v zlo, če v take razgovore posežemo. Kolikokrat se zgodi, da se kdo muči na cesti bodisi z vozilom ali težkim bremenom in ne more naprej. Okrog njega se zberejo radovedni ljudje, nikogar pa ni, ki bi mu priskočil na pomoč. Takt zahteva, da bi mu kdo pomagal, pa tudi če nosi cilinder in frak. Radi tega njegova čast ne bo trpela. Preko številnih primerov je prešel predavatelj na krog domačega ognjišča, kjer se začne prva šola za lepo vedenje. Dom naj bo tista učilnica. Kakor se obnašaš doma neprisiljeno in preprosto, takšen bodi tudi v družbi. V neprisiljenem in dostojnem nastopu leži odraz izlikane notranjosti, ki dokazuje, da spadaš med one sovrstnike, ki si upajo vsakomur pogledati v oči, in da nimaš na sebi ničesar izumetničenega. V vsaki kretnji naj se odraža notranje izoblikovana olikanost. V vsakem človeku glej sebi enakega sovrstnika. Tako narekujejo pravila sodobne družabnosti. ril strelsko tekmo, ki je trajala nepretrgoma do mraka. Pohvaliti je treba organizacijo tekme, ki je bila res vzorna. Na tekmovanju je bilo oddanih nad 1.600 strelov. Tudi konkurenca v posameznih disciplinah je bila precej ostra in so se dosegli prav lepi rezultati. Po končani tekmi je bilo razdeljenih 13 nagrad ter je dobil prvo Baumani Alojzij, drugo Tušek Ervin, tretjo Fingušt Avgust, četrto Fingušt Leopold, peto Ivan Predikaka, šesto Anton Krošl, sedmo 2agavec Franc, osmo Lah Franc, deveto Majer Anton, deseto Pesek Jakob, enajsto Bauman Fr., dvanajsto Pivec Franc, trinajsto pa Predikaka Simon. V imenu mariborskega strelskega okro žja je pozdravil in čestital strelcem brat Slavko Reja, ki je najboljšega strelca še posebej odlikoval s srebrno strelsko kolajno (darilo podpredsednika strelskega okrožja brata dr. Vauhnika), ter želel našim dravskim strelcem tudi v bodoče obilo uspeha na tem polju. Po razdelitvi nagrad se je razvila v gostilni brfcta 2a-gavca prosta zabava, ki je potekla zelo animirano in v tovariško odkritosrčnem razpoloženju. sko škodo. 50 do 75 odstotkov grozdja je bilo uničenih, da je donos v vsej državi za 30% manjši ko druga leta. Samo južni Banat in nekateri drugi kraji so odrezali bolje. V Sloveniji je donos za 60—70% manjši. Za mošt se plačuje po 2.50 do 4,50. najboljše kakovosti po 5—6 Din za liter. V Hrvatski in Slavoniji je donos le za 40% manjši. Mošt je po 1.50 do 3 Din. V Sremu je bila letina približno ista, mošt pa je po 0.75 do 1.50 Din. Najboljša ie letina v Banatu, kjer pa so tudi cene najnižje, da se plačuje mošt le po 0.50 do 1.— Din, boljše vrste pa tudi do 2.80 Din. Malo boljše so cene v Negotin«. Zaloge vina so majhne in računa se z dvigom cen. Hasi siteiu Razmah strelstva na Dravskem polju Strelska tekma v Podovi, v nedeljo 8. t. m., je pokazala, da se ta vitežki šport pri nas lepo in uspešno razvija. Razen Podovčanov so se tekmovanja udeležili tudi člani bližnjih strelskih družin in po rezultatih sodeč je razvidno, da prihaja ta šport tudi na Dravskem polju do razmaha. Že na vse zgodaj so strelci v Podovi oblegali okusno okrašeno strelišče. Ob pol 8. je agilni predsednik Strelske družine v Podovi brat Posek Jakob s kratkim nagovorom otvo- ^esfrtdatsite kteake Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 10. novembra je bilo prignanih: 8 konjev, 14 bikov, 110 volov, 577 krav, 11 telet, skppaj 720 komadov. Povprečne ©ene so bile sledeče: debeli voli za 1 kg žive teže 3.90 do 4.30, poldebeli voli-3.50 do 3.75 Din, plemenski voli 3.50 do 4.—, biki za klanje 3.25 do 3.60, klane krave debele 3.— do 3.20, plemenske krave 3 do 3.50, krave za klanje 1.60 do 2, molzne krave 2 do 2.75, breje krave 2.75 do 3.65, mlada živina od 3.25 do 3.75, teleta od 5 do 6 Din. Prodanih je bilo 352 komadov, od teh za Italijo 15 komadov. — Mesne cene so bile: volovsko meso I. vrste od 10 do 12 Din, volovsko meso II., vrste od 8 do 10, meso bikov, krav in telic od 5 do 8; telečje meso I. vrste od 12 do 14, telečje meso II. vrste od 10 do 12 Din za 1 kg. Svinjsko meso sveže 10 do 14 Din za kg. V Berlinu je izšel Nemško-jugosloven-ski industrijski ter trgovski adresar. — Adresar bo nedvomno zbudil živo zanimanje vseh gospodarskih krogov Jugoslavije in bo koristno služil poglabljanju upoznavanja obojestranskega gospodarstva ter gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo. Navedeni adresar vsebuje celo vrsto aktualnih informa tivnih člankov, ki osvetljujejo jugoslo-vensko nemško gospodarsko skupnost. Knjiga obsega 268 strani ter je izšla v krasni opremi. Naši gospodarski krogi jo bodo nedvomno s pridom uporabljali. Slaba vinska letina. Kakovost pridelka je letos sicer dobra, vendar pa je količina popolnoma nezadovoljiva. Peronospoira, oi-dij in toča so zlasti v zapadnih (Slovenija) in južnih krajih povzročili velikan- K dunajski konferenci Ital. zunanji minister grof Ciano Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg Nezaslišano. »Kaj slišim, vi ste svojo zaroko z ono malo učiteljico razdrli?« »Kako da ne, saj sem bil vendar v to prisiljen. Nekega dne nisem mogel priti na dogovorjeno mesto točno ob uri. Naslednjega dne je zahtevala od mene, da ji prinesem pismeno opravičilo od moje matere.« PmvuUm dnevi fttmi S policijskim avtom so se odpeljali na namestništvo Švehla, dr. Rašin, dr. Sou-kup in Stfirny. Ker na Dunaj odišlega Coudenhove-ja niso našli, so šli k njegovemu namestniku Kosini, ki je bil nad obiskom zelo iznenadeh. Njegove prve besede so bile :»Gospodje so gotovo de-putacija ter bi želeli govoriti z g. namestnikom? Toda g. namestnika ni v Pragi, Odpeljal se je zjutraj na Dunaj.« Švehla mu je odgovoril: »Nikakor! Nismo depu-tacija, nego smo zastopniki Nar. odbora. Ali Vam je pustil g. namestnik kakšne inštrukcije?« — »Ne«. — »Ali ste čitali, g. vice-prezident, današnje liste?« — »Ne.«^ — Bilo je jasno, da zastopnik šefa politične uprave na Češkem nima o ničemer niti pojma, da se je namestnik odpeljal, ne da bi bil predvidel kakršnekoli mere. Kosinova zadrega se je za treno-tek izpremenila v strah. Gledal je s tega na onega in na njegovem obrazu je bilo brati prepadlost. Predsednik NO Švehla mu je naznanil, da so gospodje člani pred sedstva NO, da je NO prevzel vlado v novi samostojni čsl. državi, da prevzema vso izvršilo moč na vsem češkem ozem-Hin ter da so njegovi zastopniki prišli prevzemat z današnjim dnem tudi upra- ve, ki je doslej podpadala namestniku na češkem. Obrazložil mu je š.e nekatere poedinosti, nakar se je razvila med Ko-sino in zastopniki debata, ki je trajala deset minut. Kosina se je vdal; priznal je, da je čeh, vendar je smatral še za svojo dolžnost, da kot uradnik javi vse proglase in mere Narodnega odbora na Dunaj ter da še popoldne javi Nar. odboru odgovor, ki bo prišel iz Dunaja. Iz poslopja namestništva sc je ored-sedstvo NO odpravilo v poslopje deželnega zbora k predsedniku deželne upravne komisije grofu Vojtechu Schonbornu. Stari gospod je sedel v svoji pisarni, zakopan v uradne spise. Najvišji deželni maršal j© z začudenjem pogledal znane mu štiri može iz raznih političnih strank, ne da bi slutil, kaj mu hočejo., Razgovor je započel Švehla, ki je Schonbornu oznanil isto, kar prej 'Kosini. Schonborn je poslušal kratka izvajanja poslevodečega podpredsednika NO, toda v vsem njegovem bitju je bilo videti strah. Visoka, suha, koščena njegova postava se je zrušila na stol, roke so mu onemoglo padle na naslonjala, pergamentni obraz mu je pokrila bledica. Zavedel se je, da je posegel v tem trenotku že do njega prvi plamenček revolucije, o kateri ni vedel, kaj nosi v svoji burji zanj, za nje gov plemski razred, za njegovega cesar ia in njegovo monarhijo. Trajalo je dolgo, predno je Schonborn bil znova zmožen besede. Izjavil je, da nima nikakih informacij ter da ne ve, kaj se godi. Zastopniki NO so mu še povedali, kje so že prevzeli oblast in da je vse pripravljeno za zadevne proglase narodu. Schonborn je vstal in glava na njego- vi asketski postavi je bila sklonjena. Bojeval je težek boj. Zahvalil se je gospodom za njihova poročila ter jih počasi spremljal k vratom. Pred odhodom se je pri vratih vzravnal, podal vsem štirim roko ter dejal: »Prosim, gospoda, vzemite do znanja, da dajem svoje moči na razpolago novi državi.« Zastopniki NO so mu odgovorili z nemim prikimanjem z glavo. Med tem je bilo postalo poldne. Ljudske množice so se bile podale od Občinskega doma na Staromestni trg, odtod Pa po drugi poti zopet na Vaclavski trg. Predsedstvo NO pa se je tudi vrnilo v notranje mesto, povsod pozdravljeno z burnim vzklikanjem. Sredi Vaclavskega trga približno se je avto ustavil in tam Je bilo izgovorjeno nekoliko govorov, ki so, ljudskim množicam pojasnili položaj. Vaclavski trg je nudil sedaj prizor, ki ga ni mogoče opisati. Kdor ga je videl, ga ne pozabi, kdor ga ni videl, nima toliko fantazije, da bi si ga mogel predstaviti. Od muzeja pa vse doli do ulice »Na mustku« glava pri glavi, ena edinstvena zlita masa Človeških teles. Vse je klicalo, vse vzklikalo, vse pelo. Znani in neznani so si padali v objem ter se poljubo-vali. Matere so dvigale svoje otroke, stari možje z očmi polnimi solz so si stiskali sence ter s-tezali roke proti neba, kakor bi se hoteli zahvaliti usodi, da jim je dala doživeti trenotek, ko je prvi žarek svobode obsijal njihove glave. Znova in znova se je oglašal jek narodnih pesmi. Vojaki so trgali in teptali habsburške znake, nemške firme so izginile in prapori narodnih barv so plapolali 2 oken in streh kakor nepregledno morje bele, modre in rdeče barve. In kakor grom so se odzivali ponovno vzkliki! Živijo čsl. država, živijo mir, živijo Ma-saryk, slava republiki, slava WilsonU> slava NO, slava legijam! Predsedstvo NO se je medtem počasi pripeljalo v svoje prostore v Občinski dom in tu so bila dana navodila za organizacijo manifestacij, da bi se vršile v nekem redu: ua ulice so bile poslane muzike, policija ter dodeljeni ji pomožni organi pa so dobili migljaje, kako paziti, da manifestacije »e bi izgubile svojega svečanega in slavnostnega značaja. (Dalje sledi.) v M a AHHOES&53T! r i b o r u, 'dne 11. XI. 1936. "T&F'rWr'. r,7r'WLrF72^WWBBBBH MmMmrn tis. mdiske Movke ■i.tfiir.'WU11IHIBMIMF1 T 1 mamami ■ Prijatelja s kamnom pobil do smrti ga izropal in nato zakopal V torek ob pol 10. uri dopoldan „ .... . .. I odredil nai se Dridrži Bruno Govedi? trgovec Kotnik na Grajskem' Goy^ te,r .s.e z “J1™ razgovor-I na< pndrzi Bruno Oovedlc je trgu poslal svojega 16-letnega vajenca Branka P. k trgovcu Preacu na Glavnem trgu z neko knjigo in 5400 dinarji, kateri znesek bi moral vajenec izročiti g. Preacu. Vajenec je prišel v trgovino g. Preaca ter oddal knjigo, ne pa denarje, ter je dejal, da mora še nekaj kasirati in se bo kmalu vrnil. Vajenec je odšel ter izginil brez sledu. Branko P. je visoke, šibke postave, kostanjevih, nazaj počesanih las, gologlav ter oblečen v trgovski črni plašč in sive pumparice. Govori samo slovenščino. Kdor bi kaj o njem vedel, naj to prijavi najbližnji orožniški Postaji ali pa predstojništvu mestne policije v Mariboru. Danes pa se je njegova usoda nenadno pojasnila: Kljub temu, da je policija takoj pričela s poizvedovanjem za izginulim 16-letnim vajencem Brankom Puchaver-Jein, ki je, kakor smo poročali, včeraj »zginil brez sledu, je policija doznala, da Je vajenca, ki bi moral odnesti 5400 dinarjev k trgovcu J. Preacu na Glavnem trgu. čakal v Lekarniški ulici 24-letni jal. Ko je bilo policiji prijavljeno, da je|zap?ru , , vajenec Puchaver izginil z zneskom Danes okoli 11. ure pa so našli v ne-5400 dinarjev, so takoj aretirali ome-1 ke'n iarku v bllzini Lovrenčičeve go-njenega Govediča, ki pa je prvotno ti- s*,lnc v Kamnici 16-letnega vajenca Pu-dovratno trdil, da on sploh ni bil s Pu- "iaverja mrtvega. Truplo nesrečnega chaverjem skupaj. Ko so mu pa s priča- »anta Je bilo pokrito z zemljo in vejev-mi dokazali, da je govoril z njim, da po- j tako da ga na prvi pogled ni bilo tem priznal, vendar pa se je izgovarjal, da o denarju ne ve ničesar in da tudi nikdar ni govoril s Puchaverjem, da bi naj on poneveril denar. Policija ga je po zaslišanju izpustila. Ker pg tudi včeraj še niso mogli najti nobenega sledu za izginulim Puchaverjem, je policija Gove-dičn ponovno aretirala ter ga zaslišala. Pri tem pa je zašel v protislovja, zlasti radi tega, ker so našli pri njem neki listek, na katerem je Puchaver Govediču sporočil, da ga bo čakal. Pri preiskavi pa je policija ugotovila, da ima Govedič na vratu in na rokah praske. Ko so ga vprašali, kedaj in kje je zadobil te praske, ni vedel Govedič ničesar povedati ter je rekel, da ne ve, odkod jih iina. Vodji kriminalnega oddelka g. Cajnku je ta ugotovitev bila zelo sumljiva ter je videti. Imel je strašne poškodbe na gla vi, ki so mu bile prizadete najbrže z nekim kamnom. O najdbi so bili takoj obveščeni orožniki in mariborska policija. Takoj je bilo jasno, da ni umora ni-kdo drugi izvršil kakor 24-letni brezposelni trgovski pomočnik Bruno Govedič, ki je po kratkem oklevanju grozen umor priznal. Ob 12. uri se je podala na kraj groznega zločina policijska komisija z g. Cajnkom na čelu ter so privedli na kraj zločina tudi Govediča, ki je orisal, kako je uboaega Puchaverja usmrtil ter nato izropal. Tekom popoldneva se bo vršila obdukcija Puchaverjevega trupla v mrtvašnici kamniškega pokopališča, kamor so Puchaverjevo truplo po komisijskem otdedu prepeljali. Kino Union. Danes »Osamljeno srce« (Ave Marija). Poje slavni tenor Benja-raino Gigli. Društvo Nanos. V četrtek, dne 12. t. m. ob 20. tiri bo v Narodnem domu važno Predavanje. Predava dr. F. Vatovec. — Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Posestne spremembe. Trgovec Ivan Pečar je kupil od posetnice Hedvige Baumkirclmerjeve zemljišče v koroškem Predmestju za 56.000 dinarjev. Mestna občina je kupila v svrho regulacije Fran-kopanove ceste od posestnika Franca Hohnjeca 155 kv. m zemljišča za 9300 dinarjev v svrho regulacije Betnavske ulice pa od posestnice Rozalije Rančeve 145 kv. m zemljišča za 8700 dinarjev. Pobrežani so zmagali proti Framčanom. V nedeljo se je vršil na Pobrežju šahovski dvoboj med Šahovskim klubom iz Piama in SK Slavijo. Dvoboju je prisostvovalo mnogo kibicev iz Tezna in Pobrežja. Zmagala je šahovska sekcija SK Slavije v razmerju 5:3. Posamezni rezultati so sledeči: Kobljer (S):Lešnik (F) 0:1, Dasko II. (S):Fric (F) 1:0, Trstenjak (S):Zamolo (F) 1:0, Marvin (S):Koren(F) KO, Onič (S):Mohorko (F) 0:1, Dasko I. jS):Krajnc (F) 0:1, Breznik (S):Pečovnik 'P) 1:0, Reiter (S):Bezjak (F) 1:0. Po tekmi je bil družabni večer, ki je potekel v najlepšem redu. Prihodnjo nedeljo 15. r'Ov. gostuje šahovska sekcija SK Sla-vije v Framu. On in njegova sestra, Buchbinderjevo °pcrclo v štirih dejanjih, vprizori dra-jnatski odsek Sokola Maribor II. Pobrežje v nedeljo, dne 15. novembra t. 1. 20. (8.) uri v dvorani br. Renčelja. K polnoštevilni udeležbi vabi Sokol Pobrežje. Društvo »Jadran« vabi vse ljubitelje juladinc in ljubitelje glasbe na violinski koncert, ki ga oredvaja danes ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze dipl. prof. Rtasbe gdč. Jožica Kalc ob spremljevalen na klavir skladatelja g. prof. Vasi-'ja Mirka. Martinovanje pri Mariborski koči in Hrvatje. Hrvatski turistovski klub »Sijete« prireja v soboto in nedeljo (14. in . • t. m.) s voj tradicionalni izlet na mar-hnovanje k Mariborski koči. Domači h'aninci pričakamo Sljemenaše v soboto gl. kolodvoru pri zadnjem večernem j.*aku ob 22.15, nakar se skupno odpe-Je«io z mestnim avtobusom preko Reke Petkovega sedla, odkoder je do Ma-pborske koče še pičle pol ure pešhoje. re8imo in vabimo tudi vas, mariborski r a,n*Uci. da se pridružite temu izletu in ath evidence prijavite svojo udeležbo i Oglašujte v "Veterniku <> TMII2690 jk Svetli premog« Budinščina in suiK* drva dobite pri J. G o v e d i C 5092 Preiernova ulica 19 tudi v glavah (sarma) dnevno sveže Dri tvrdki i. Sirk nasl. 6515 Josip Skaza Maribor, Glavni trg (rotovž) 5*1- &e‘pok