NOVOLETNI RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA BORUTOM MlSlCO
S kakšnimi rezultati in kakšnimi načrti stopamo v novo leto in novo srednjeročno obdobje?
ALISMO LAHKO Z REZULTA 77LETA 1984 ZADOVOUNI?
B. MIŠICA: »Glede na zastavljene cilje lahko rečem, da smo večinoma lahko zadovoljni. Nedvomno pa bi se dalo z bolj anagažiranim delom in ob drugačnih pogojih narediti še marsikaj več, da bi presegli zastavljeno.
Nedvomno bomo dosegli planirano rast industrijske proizvodnje, lepe uspehe smo dosegli na področju kme-tijstva, če izvzamemo odkup živine ob danih neugodnih tržnih pogojih, izenačili smo pokritost konvertibftnega uvoza in izvoza, celoten izvoz je za polovico večji od uvoza - to pa je razmeroma ugoden podatek glede na planske cilje...!«
NA KATERIH PODROČJIH SO PRIZA-DEVANJA NAJBOUE OBRODILA?«
B. MIŠICA: »Naša prizadevanja so temeljila na od-ločitvah in usmeritvah občinske skupščine. ki jih je le-ta sprejela v tekočem obdobju odnosno že prej. Menim, da so opazni premiki doseženi predvsem na področjih kme-tijstva in drobnega gospodarstva. Zavedati se moramo, da za sam razvoj kmetijstva nimamo nekih idealnih pogo-jev, v glavnem je tu hribovit in barjanski teren, ki zaheva večja vlaganja, rezultati pa so razmeroma zelo dobri.
Boj bi morali ceniti tudi rezultate, ki jih dosegamo v drobnem gospodaretvu. Sodimo med občine z največjim številom obrtnikov v republiki. V okviru možnosti smo storili precej - tako smo ob izvajanju davčne politike dajali maksimalne možne olajšave, premalo prizadevanj pa je namenjenih zagotovitvi prostrskih pogojev. Ko govorimoodrobnem gospodarstvu, imamoše vsepreveč v mislih privatni sektor, o pomembnosti razvoja družbe-nega sektorja, ki je še kako pomemben, pa premalo govorimo.
V tem času se je začel popravljati tudi položaj znan-stveno raziskovalnih organizacij - torej gre za prve pre-mike na področju, ki mu v občini namenjamo posebno pozornost.«
KJE SMO NAPRAVILI MANJ OD PRI-ČAKOVANEGA?
B. MIŠICA: »Nedvomno na področju uresničevanja lokalnih potreb - predvsem komunalne infrastrukture. Gre za vrsto nerazrešenih problemov, ki za širšo družbe-nopolitično skupnost kot celoto niso tako pomembni, so pa za občane primestnih kfajevnih skupnosti in krajev ter zaselkov pravžaprav življenskega pomena. V mislih ima-mo vprašanja urejenosti cest, telefonskega omrežja, po-kopališč, »azsvetljave...                  ,
Pa veridar bi ob tem poudaril nekaj svetlih točk. Tako je bil po večletnih prizadevanjih rekonstruiran del Tržaš-ke ceste, odprt trgovsko poslovni center na Rakovniku ali bolj povedano Mercatorjeva trgovina (v naslednjem letu se bodo selile še pošta. banka in lekarna), čez nekaj tednov bo iz sredstev III. samoprispevka zgrajcna zdrav-stvena postaja v Velikih Laščah. Z velikimi težavami in napori počasi le uspevamo razvijati družbeni standard«.
V ZDR UŽENEM DELU SO BILIZABE-LEŽENI TRIJE UKREPI DRUŽBENE-GA VARSTVA, PA TUDI NEKAJ IZGUB!
B. MIŠICA; »V vseh treh primerih uvedbe ukrepa družbenega varstva ni šlo za problematiko izkazovanja izgube, temveč za neurejene odnose bodisi samoupravne ali poslovne- V Žičnici se z ustreznim vodenjetn izboljšu-jejo tako odnosi kot rezultati, prve pozitivne učinke je * zaznati tudi v Pohištvu Rožna dolina, za Pleskooblogo pa je še težko dati ocene.
Med večjimi izgubaši beležimo tri: KIG, Imos-Gro-suplje - TOZD gradbeni polizdelki in SCT TOZD ope-karne. Dobro leto dni se je izvršni svet angažiral na problematiki TOZD-opekarne in ob uporabi novega energetskega vira - plina se tej TOZD obetajo manjši proizvodni stroški in izboljšan tehnološki proces. Trenut-no pa je največji problem pravzaprav KIG, kjer se sreču-jejo že nekaj časa s perečim vprašanjem disparitete cen, ob tem pa ugotavljamo, da je v kolektivu premalo pozor-nosti posvečene pogojem trženja in prilagajanja. 26. de-cembra ima izvršni svet sejo prav v KIG-u«.
V NEKATERIH ORGANIZACUAH ZDRUŽENEGA DELA SE PREDVIDE-VAJO STATUSNE SPREMEMBE!
B. MIŠICA: »0 tem je tekla razprava tudi na izvršnem svetu. Tu je najprej združitev KIT in Mercatorja. Za zadolžitev so se na referendumu v naši občini izrekli Mercatorjev Rožnik, dva TOZD Ljubljanskih mlekarn -strojni.obrati in posestva, TOZD trgovine pa ne. Delov-na organizacije Ljubljanske mlekarne so tako sedaj izven sistema in bodo morale o nadaljnjih usmeritvah razmiš-ljati.
Večletni nesporazumi Tobačne tovarne s svojim TOZD Orašje (pridelava in predelava tobaka) so sedaj razrešeni s tem, da se bo formiral SOZD TTL, TOZD v Orašju bo imel status delovne organizacije, s tem bodo dani pogoji, da se v SOZD vključijo še druge delovne organizacije. V januarju se bo na referendumu TOZD IPKO iz PodpeCi odločal o izloiitvi iz DO IKO SOZD IMP. Imel naj bi status enovite DO v okviru SOZD Emona, saj je že sedaj tehnološko in tržno povezan z Emono inženiringom za 90 odstotkov svoje proizvodnje, bil pa naj bi nosilec kmetijske - zlasti hlevske proizvodnje v Emoni. Dejanska povezava pa naj bi se opravila šele s 1. julijem; saj bo v tem času potrebno razčistiti nekatere nejasne odnose v poravnavi medsebojnih obveznosti do SOZDIMP. Tudi v Plutalu proučujejo oblike ustreznejše-ga organiziranja.
LETO 1985 BO LETO OBLIKOVANJA SREDNJEROČNIH PLANSKIH DOKU-MENTOV. KJE SO PRAVZAPRAV PO-TENCIALI NAŠEGA NADAUNJEGA RAZVOJA?
B. MIŠICA: V ospredje bi uvrstil povezavo z znanstve-no raziskovalnimi institucijami - kar 70 odstotkov vseh je na območju naše občine. Usmeritve našega razvojnega sveta že kažejo prve pozitivne učinke v združenem delu.
Drugo področje, kjer imamo odprtih veliko možnosti je drobno gospodatstvo - predvsem krepitev drobnega gospodrstva družbenega sektorja. Tudi za izvozna priza-devanja imamo skrite rezerve. Izvoz je sedaj namreč udeležen z majhnim delom v prihodku, ti napori pa morajo biti namenjeni tudi večjemu vključevanju na tuja tržišča, boljša tehnologija in organizacija deia pa sta pogoj za to.
Doseganje visoke stopnje industrijske proizvodnje (višja od Ijubljanske in republiške) ob relativno majhnem / povečanju zaposlenosti prav tako nakazuje realne mož-nosti za boljše izkoriščanje notrajih rezerv. Velike mož-nosti pa nam daje Ljubljansko barje, prizadevati si mora-mo za celovito prostrsko izkoriščenost barja, pa ne samo v kmetijske namene.
SKUPŠČINA JE SPREJELA TUDI USMERITVE ZA TURISTJČNI RAZVOJ!
B. MIŠICA: »Na tem področju smo pravzaprav storili najmanj. Vemo, da živimo v času, ko ni možnosti za izgradnjo megalomanskih projektov. Imamo vse pogoje za razvoj kmečko-izletniškega turizma, ki je nedvomno za Ljubljančane tudi najbolj zanimivo. Gre za oblike . preživljanja prostega časa ob vikendih z vključevanjem v naravo. Ob tem si bomo tnorali prizadevati, da bomo nekatere turistične točke kljub vsem turistično valorizira-li npr. Rakitno, Polhograjski grad, Rašico in okolico (v kontekstu obeležitve Trubarjevega rojstva), pa podroije Ljubljanice, zastavljene so idejne študije o Bokalcah...«
VPRAŠANJE POSEGANJA V PRO-STOR OBSTAJAJO OB NAČRTOVA-NJIH ŠE VEDNO AKTUALNA.
B. MIŠICA: Imamo relativno malo dobrih kmetijskih zemljišč, ki pa jih toliko bolj ščitimo. Ob tem nastaja prej ali slej problem namembnosti prostora za potrebe indu-strije. Tako prehajamo v nasprotje, saj se po eni strani v okviru snovanj dokumentov Ljubljana 2000 kaže. da industrijskih gradenj ne bo, dmgo pa je to, da to zaneslji-vo ne bo držalo. Za razvoj industrije bo potrebno zagoto-viti nekatere površine. Tako za nekatere lokalne centre
npr. Horjul, Ig, Polhov Gradec, pa morda tudi Lavrico, kaže, da večjih možnosti za širjenje industrije brez krni-tve zemljišč ne bo.
IN KAKO JE Z RAZVIJANJEM LOKALNIH CENTROV?
B. MIŠICA: »Razvoj lokalnih središč je v snovanju Ljubljane 2000 nakazan. Vredno ga je podpreti. Nespre-jemljivo je, da se danes iz teh območij vozi na delo 9000 občanov. Seveda pa je ta razvoj pogojen z rastjo indu-strijskih obratov, saj sta s tem pogojena tudi razvoj komunalnega in družbenega standarda. Naj povem, da za leto 1985 načrtujemo pričetek izgradnje Alpininega obrata na Šentjoštu in Rikovega v Velikih Laščah«.
ČRNE GRADNJE OSTAJAJO VPRA-ŠANJE!
B. MIŠICA: »Črae gradnje so velik problem v Ljublja-ni, še posebej pa v naši občini. Črnograditelje lahko delimo na tri skupine: v prvi so tisti, ki niso v stanju zagotoviti si boljših pogojev (priseljenci), delovne organi-zacije kjer so zaposleni, pa niso v stanju zagotovitvi minimalnih pogojev. Nemalokrat gre za precejšnje so-cialne in druge probleme. V drugi skupini so tisti, ki gradijo brez slehernih dovoljenj na sicer zazidalnih po-vršinah, a se skušajo izogniti plačevanju, v tretjo skupino pa uvrščamo tiste, ki gradijo na povsem nedovoljenih območjih. Na osnovi navedenih vzrokov je seveda te oblike črnograditeljstva potrebno ločeno razreševati in tudi temu primerno ukrepati.
Sedaj smo edina občina v Ljubljani, ki ima svojo ekipo rušenja. Naš osnovni cilj je preprečiti nadaljnjo pojavlja-nje čmih gradenj, to pa pomeni ukrepati takoj, kote črna gradnja zazna«.
KAKO BOMO V NASLEDNJEM OB-DOBJU RAZREŠEVALIKOMUNALNE PROBLEME VKS
B. MIŠICA: »Pojavlja se nam sedaj pravzaprav nekak-
šna dvujnost. Imamo cestno skupnost, seda[ pa je usta-novljena komunalna skupnosti - kjer se razrešujejo glav-ni prublcmi, za kar so tudi sredstva. Sredstev za iokalne potrebe pravzaprav ni. Aktualno vpraSanje. ali se srcd-stva za KS zbirajo posebej ali v okviru tega, je potrebno doreči.
V srednjeročnem obdobju 1986-90 pa bo prioritetna naloga s tega področja zadevala razreševanje perečih problemov vodooskrbe, kanalizadje, izgradnje poko-pališi...«
ŠE VPRAŠANJE O RAZVOJU DRUŽ-BENIH OEJA VNOSTI!
B. MIŠICA: »Težko bi odgovorili. Prav za to področje so usmeritve pravzaprav najbolj tanke, najbolj nedoreče-ne. Neki globalni cilj pri otroškem varstvu, vzgoji, usmerjenem izobraževanju so sicer dani. Ni pa še bilanc vseh potreb, kar pomeni. da se bomo morali aktivnejše angažirati pri pripravah planskih dokumentov«.
MORDA NEKAJ BESED O RAZVOJV IN-DUSTRIJSKIHIN OBRTNIH CON!
B. MIŠICA: »Naš cilj je, da bi zapolnili industrijsko cono RP-2 s sposobnimi investitorji, da bi na obstoječih delih VP-4 in VP-6 omogočili razvoj zasebne obrti. To so tudi realne možnosti«.
IN ŠE NOVOLETNA ŽEUA
B. MIŠICA: Glavna novoletna želja je, da bi tisto, kar smo si začrtali, tako z resolucijo za prihodnje leto kot tudi z usraeritvami do leta 1990 s skupnimi močmi ure-sničili. Po naši oceni cilji sicer niso obširni in obsežni, pomenijo pa pomemben korak v našem razvoju in k zmanjševanju razlik.
Uresničevanje teh ciljev pomeni zadovoljstvo občanov, to pa pomeni, da bo novo leto zadovoljno tudi za vse nas. Naj bo novo leto srečno!
JANJA DOMITROVIČ Foto: D. Hinič
IPKO zgradil novo proizvodno haio
Podpeški tozd IMP1PKO uspešno deluje od leta 1981. 105 delarcer, kolikorje zaposleoib, uspešno proizvaja indmtrijsko plastičoo in kmetijsko opre-mo. Predrsem prvuvajajo bokse in kletke za praši-čjerejske farme, knoUno tehuiko za subo krmljeaje - špiftaae in rerižne traasporterje ia prevozne ar-minne poliesbske posode ia skladiščenje. Letos so opremili štiri rečje faime, in sicer v Krškem, Ptuju.
Ljulomem in StMri Pazori r Srbiji in reč manjšit objeklor. Sa slikije notranjost sicer še oeopnmlje-J ne proinodoe baJe s površino 1200 kvadratmb mef tror, ki je stala 95 milijoaov dinarjer. Dosedanš prostori so bih ie prelesni, neprimenti in v ajihmi bila mogoča nikakršna posodobiter proirrodafe. Hak> bodo sveiano odprti 27. decembn.