GLASILA KOLEKTIVA NOV o 4 GOZtiUEGA GOSPCMT5’ M L STO UOVOME STO,klOVLMBRA i%4 ŠT. 3 LETi-JiK i IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in član:, ing. Danica Belopavlovič, Franc Markovič, ing. Konrad Men', c in Rade Jože XII. 1834 . . / . ’ . s ' DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Novo mesto, novemhra 196'* Št. 3 Letnik I. IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in člani ing. Danica Belopavlovič, Franc Markovič, ing. Konrad Mehle in Rade Jože v VSEBINA Stran 1. Nekaj važnejših sklepov organov upravljanja ' 1 2. Tekmovanje gozdnih delavcev - sekačev 5 3. Razvoj drevesničarstva pri GG Novo mesto 8 4. Čim manj disciplinskih nerednosti 10 5. Analiza nezgod pri delu in obolenj v letu 1963 12 6. Sprejet je bil sklep o prehodu na 42-urni delovni tednik 29 7. Čestitka 30 8. Miniranje in prednosti električnega načina vžiganja 31 9. Spomini s študentske prakse 35 10. Nekaj spominov iz borb 12. brigade 38 11. Humor 42 r r / '• ----NjEECAJ VAZNRTŠTH ,SKLEPOY Om^JSCM...IIERAVTkJAKJA Delavski svet je na zadnji seji v mesecu oktobru razpravljal in odločal o naslednjem: 1. Sprejel je Pravilnik o delitvi čistega donodka podjetja. Osnutek pravilnika je bil v razpravi več kot mesec dni in je bil predmet razprav na sejah obratnih delavskih svetov in sestankih delovnih enot Pripombe, ki so jih posredovali obratni delavski sveti, je delavski svet upošteval. 2. Razpravljal je o odnosih zasebnih gozdnih posestnikov do gozdnega gospodarstva in sprejel sklep, da se pri gozdnih obratih formirajo sveti kooperantov v katere volijo gozdni posestniki - kooperanti svoje predstavnike, 3. Razpravljal je o periodičnem obračunu gospodarjenja v devetmesečnem poslovnem obdobju. Delavski svet je ugotovil, da je podjetje doseglo po plačani realizaciji naslednji finančni rezultat; Celotni dohodek Materialni stroški, članarina, amortizacija, obresti, premije, prometni davek, izobraževanje, investicijske vzdrževanje Dohodek (celotni dohodek manj 3troški) Osebni dohodki Ostanek čistega dohodka 1 milijarda 680 milijonov 1 milijarda "M milijonov 607 milijonov 553 " 54 " Od tega dohodka je bilo izplačano na račun podražitve 8 milijonov Ostane za razdelitev 46 " Po pravilniku o delitvi čistega dohodka se deli 50 $ na plače, 50 io pa ostane nerazdeljeno. Uspeh posameznih delovnih enot in razdelitev sredstev na osebne dohodke 50 i° od 46,000.000: delovna enota prihranki povpreč.oseb.doh. višek, ki za en mes.vsi del. se razdeli 1° GO Novo mesto 11,317.435 7,573.087 3,215.995 42,4 GO Straža 10,547.492 6,668.891 2,997.504 44,9 GO Poljane 9,884.756 5,438.213 2,810.231 51,6 GO Črmošnjice 7,387.706 5,054.846 2,100.041 41,5 GO Črnomelj 8,661.038 6,468.811 2,462.418 38,0 GO Metlika 1,125.312 952.951 319.844 33,5 GO Trebnje 7,321.822 3,622.301 2,081.269 57,4 Sklad, Straža 2,156.990 1,648.651 613.233 37,1 Sklad. Črnomelj 1,726.249 1,525.373 490.506 32,1 Gradb. obrat 6,797.886 5,400.434 1,932.773 33,9 Obrat za gozd. načrtovanje 1,716.311 1,317.786 487.805 37,0 Uprava 3,426.011 1,686.538 49,2 Iz razpredelnice je razviden uspeh posameznih delovnih enot in prizadevanja posameznih obratov oziroma obračunskih enot za dobro gospodarjenje in za odpravo vseh pomanjkljivosti, ki predstavljajo oviro za dosego še boljših uspehov. 0 tem je bilo govora tudi v diskusija, Med drugim je delavski svet ugotovil, da se stanje lahko še izboljša, še se poveča delov na disciplina in popravi odnos do sredstev (motorke, vozila) ki so posameznikom zaupana ter da se izkoristi vsako delovno orodje do tiste mere, ki je predpisana. 4. Delavski svet je sprejel rudi pravilnik o normah. Pravilnik je v glavnem uzakonil izkustva, ki smo jih dosegli v praksi na posameznih delovnih mestih in določa normative, ki jih lahko posamezniki dosežejo v določenem času. 5. Nadalje je delavski svet sprejel sklep, da se nabavi sledeča osnovna sredstva; žični žerjav, kamion TAM 4500, combi-bus za prevoz delavcev (GO Poljane), električni stroj za knjiženje in druga manjša osnovna sredstva. Sprejel je tudi sklep o razhodovanju nekaterih izrabljenih osnovnih sredstev. 6. Pod točko razno je delavski svet sprejel naslednje sklepe: - da se na obratu za gozdarsko načrtovanje odpre novo delovno mesto administratorja; - odobril je znesem 4,000.000 din za popravilo gozdnih poti na tistih področjih, kjer imajo gozdove gozdni posestniki -kooperant-; , - da se zaprosi za obratovalno dovoljenje za žage venecianke, ki jih ima v najemu GG, - da se organizira v zimskem času seminar za člane delavskega sveta, - da pristopa GG v članstvo poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, \ .... - da se dopolni pravilnik o HTT sredstvih, - da se naroči pri skladu za zidanje stanovanjskih hiš v Metliki eno dvosobno stanovanje za naše delavce, - odobril je nakup oziroma arondacijo nekaterih zemljišč. Upravni odbor je določil višino štipendij za posamezne vrste šol in jih dodelil prosilcem. Gozdno gospodarstvo štipendiraj na gozdarski fakulteti na srednji gozdarski šoli na srednji ekonomski šoli na ekonomski fakulteti na pravni fakuD teti 9 slušateljev 5 dijakov 7 2 slušatel ja 1 ♦ Za izredni študij na višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru je upravni odbor odobril 6 štipendij, oziroma šolnin tistim delavcem, ki so zaposleni pri gozdnem gospodarstvu. Za izredni študij na dopisni gozdarski srednji šoli so bile odobrene štipendije, oziroma šolnine 7 tovarišem. Za večerno srednjo ekonomsko šolo so odobrene štipendije oziroma šolnine 8 delavcem, oziroma delavkam GG. Za šolo za gozdarske delovodje je prijavljenih 5 tovarišev, katerim bo podjetje poravnalo stroške šolnine. Upravni odbor je reševal tudi prošnje, ki so jih vložili posamezniki in družbene organizacije. xXx - 5 - 'TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV - SEKAČEV Na prvem jugoslovanskem tekmovanju gozdnih delavcev - sekačev na Bledu leta 1963 je Ml sprejet sklep, da postanejo tovrstna tekmovanja vsakoletna prireditev v republiški in zvezni konkurenci. Tako je bilo 5. in 6. septembra v Ljubnem (Zg. Savinjska dolina) prvo republiško, 3- in 4. oktobra pa drugo zvezno tekmovanje gozdnih delavcev - sekačev Jugoslavije na Bledu. Takšna tekmovanja so predvsem manifestacija težnje, da se om< goči gozdnim delavcem strokovno izpopolnjevanje,vzbudi zanim; nje za mehanizacijo (motorne žage) in drugih sodobnih tehničnih pripomočkov. Na ta način se s tekmovanji pokaže delovna sposobnost, hkrati pa navezujejo stiki med gozdnimi delavci • sekači iz vseh krajev naše dežele (spoznavanje različnih se-kaških orodij in motornih žag ter izmenjava delovnih izkušen V prejšnji številki smo poročali, da je bilo v mesecu avgust-izbirno tekmovanje sekačev našega podjetja. Na tem tekmovanj-so bili izbrani tekmovalci, ki so zasedli prva tri mesta da so potem zastopali naše podjetje kot ekipa na prvem republiškem tekmovanju v Ljubnem ob Savinji. Upravni odbor podjetja je odobril, da gredo na to tekmovanje naslednji tovariši: Bobnar Alojz, GO Poljane Bukovec Ivan, GO Straža Pekolj Alojz, " Štrumbelj Ivan, " kot rezerva. Vodja ekipe je bil Lukšič Jože, gozdarski tehnik iz GO Poljane . Pokrovitelj tega tekmovanja je bilo GG Nazarje, ki je s svojo dobro organizacijo preskrbelo, da je bilo tako obsežno tekmovanje na zadovoljivi višini. Tega tekmovanja se je udeležilo 63 tekmovalcev iz 14 gozdnih gospodarstev in podjetij iz vse Slovenije. Med njimi so bili predstavniki GG Bled, Postojna, Tolmin, Nazarje, Slovenjgra-dec, Novo mesto, KGP Kočevje in KGP Brežice. Tekmovanje se je začelo v soboto 5. septembra. Naša ekipa je izvršila v svojem sestavu spremembo, tako da je Štrumbelj zamenjal Pekolja. Ta zamenjava se je pokazala za pravilno, kajti na tekmovanju je Štrumbelj Ivan zasedel v plasmanu posameznikov 14. mesto s 477 točkami, Bobnar Alojz 31. mesto s 405 točkami in Bukovec Ivan 44. mesto z 270 točkami. Kot ekipa so naši tekmovalci zasedli 7. mesto pred Ljubljano, Celjem, Mariborom in Brežicami. Naši tekmovalci so se zagrizeno borili v vseh disciplinah. V nekaterih disciplinah so bili celo med najboljšimi, za kar so dobili zaslužena priznanja. Tako je bil Bobnar v disciplini ciljanja s sekiro eden od najboljših, saj je od 50 možnih dobil kar 45 točk. V disciplini makljanja bukove celuloze je bil prvi in je dobil za nagrado kompletno kolo z dinamo. Štrumbelj kot tretjeplasirani v disciplini makljanja bukove celuloze je dobil električni brivski aparat "Remington". Razen tega je Štrumbelj kot 14. v plasmanu posameznikov dobil 10.000 din in pravico do udeležbe na II. zveznem tekmovanju gozdnih delavcev - sekačev Jugoslavije kot rezerva. Za dosežen uspeh je naše podjetje ponosno na njih in jim čestita. 3. in 4c oktobra je bilo na Bledu II. zvezno tekmovanje gozc nih delavcev - sekačev Jugoslavije pod pokroviteljstvom Narodne tehnike Jugoslavije. Udeležilo se ga je 60 tekmovalce'’ iz vseh republik, 4 rezerve iz Slovenije in 7 Bavarcev (Nemčija) izven konkurence. 1. 2. 3. 4. 5-6. 7. 8. Socialistična republika Bosna in Hercegovina 16 tekmoval n n Srna gora 4 n n tt Hrvatska 12 n n n Sloveni ja 12 !t »I " Makedonija 4 ii II It Srbi ja 12 n Rezerva Slovenije izven konkurence 4 ti Nemčija ti n 7 ti 71 tekmoval Najbolj pripravljena je na tekmovanje prišla ekipa Hrvatske ki je v ostri konkurenci zasedla kot ekipa prvo mesto, v pl? manu posameznikov pa je njihov tekmovalec zasedel prvo mest« Drugo in tretje mesto so zasedli tekmovalci Slovenije. V rezervi Slovenije je izven konkurence tekmoval Štrumbelj Ivan ki je dosegel 330 točk. Na koncu bi povedal še to, da bo II. republiško tekmovanje gozdnih delavcev - sekačev v Postojni. Ker se naš plasman m haja nekje na sredini lestvice uspehov, bo treba veliko pri] da se na naslednjem tekmovanju uvrstijo naši tekmovalci v V3 tabele najboljših gozdnih delavcev - sekačev. ing. Kalinovič Radomir 'j - 8 - RAZVOJ DREVESNIČARSTVA PRI GG NOVO MESTO Po osvoboditvi se je s formiranjem uprave Dolenjskega bazena, kot predhodnika Gozdnega gospodarstva Novo mesto, pričelo organizirano gospodarjenje z gozdovi družbene lastnine. Prvi posegi v gozd so bili namenjeni varstvu (odstranitvi ranjenega drevja v glavnem iglavcev, ki so predstavljali največjo nevarnost za razširitev raznih škodljivcev) in preskrbi prebivalstva s kurivom in gradbenim lesom za obnovo domov in raznih objektov. Novoosnovanemu Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, ki je svojo obliko pogoste ^n jc.v^-1~ ozirom na teritorialna razdelitev in vrsto dejavnosti, so bila finančna sredstva za obnovo in nego zelo pičlo odmerjena. Pokazala se je potreba po spopol-nitvi tako starejših kot mlajših praznin in obnovi novo nastalih posek. Ker ni bilo nikjer mogoče nabaviti odgovarjajočega saditvenega materiala, smo si v začetku pomagali s sadikami iz naravnega podmladka (smreka, jelka 3-5 letna). Veliko se je podsejalo jelovega semena v močno razredčenih bukovih sestojih in grmiščih. Obnova s podsetvijo jelke je sicer najcenejši način, vendar je vzdrževanje teh površin dolgotrajno in drago. Uspehi tega načina so 3icer vidni, velik del sicer uspele setve pa je bil v poznejših letih uničen po naravnih škodljivcih. Da bi krili vsaj najnujnejše potrebe po sadikah smo pričeli z osnovanjem manjših drevesnic do 10 arov. Izkoristili smo razna stara razširjena kopiača in travniške enklave v gozdu s primerno strukturo tal. Seme, v glavnem smreke, zelenega - 9 - bora, duglazije smo oskrbeli sami in sicer iz dreves, ki so se nam zdela po lastni presoji najprimernejša za semenjake. Navedene površine smo provizorično ogradili in postavili majhne barake za orodja in druge potrebščine. Ta dela smo opravili v glavnem s pomočjo terenskega osebja sami s prosto voljnim delom. Ta način osnovanja malih drevesnic po revirji je pokazal zadovoljive uspehe. Izognili smo se daljših trans portov sadik, uspeh pogozdovanja je bil uspešen, stroški prc izvodnje pa minimalni. Proizvodnja sadik na 1 aru z 2-letnin šolanjem z minimalnimi razmaki je znašala 6.000 kom. Te drevesnice so bile začasnega značaja. S takim načinom proizvodnje smo skušali vzbuditi pri terenskem osebju zanimanje za vzgojo sadik, kar nam je pri večini zaposlenih uspelo. V naslednjih letih se je stanje drevesnic znatno spremenilo. Potrebe po sadilnem materialu so narastle, pričelo se je s pogozdovanjem v večjem obsegu, tako klasičnega, kot osnovanja intenzivnih nasadov. Podjetje se je odločilo izločiti dr« vesnice stalnega značaja, jih urediti, razširiti in v njih c la po možnosti delno mehanizirati in usposobiti za vzgojo kvalitetnega materiala za kritje planskih potreb. Do priklji čitve gozdov zasebnega sektorja v oktobru 1963» je KGPK ime] na svojem območju 14 drevesnic z obdelovalno površino 12 ha, S priključitvijo gozdov zasebne'ga sektorja se je število dr« vesnic povečalo za 8 (vštevši novoosnovano v Šentjerneju) ii površino 15,80 ha. Skupaj je sedaj 22 drevesnic s površino 27,80 ha. Do leta 1966 nameravamo opustiti male odročne drevesnice in število skrčiti na 14 z obdelovalno površino 27 ha. Na tej površini bomo leta 1966 in dalje vzgojili letno 1,300.000 -- 1,500.000 kom kvalitetnih šolanih sadik za kritje lastnih potreb. Od tega smreke 80 $, ostalih iglavcev pa 20 % -(zeleni bor, macesen, zelena duglazija). Če vzamemo razmerje intenzivnih nasadov proti klasičnemu pogozdovanju 50 % proti 50 % z 2.500 in 4.500 kom sadik po ha, povprečje na ha 3*000 kom, bomo lahko pogozdili letno 450 - 500 ha površine, v kolikor bodo seveda na razpolago finančna sredstva. Z ozirom na možnosti oskrbe lastnega semena iz semenskih sestojev in velikih potreb po obnovi in premeni gozdov posebno zasebnega sektorja smo se odločili za lastno proizvodnjo. Smatramo, da kulture osnovane z lastnimi sadikami morajo popolnoma uspeti, z ozirom na aklimatizacijo sadik že tekom proizvodnje. Danijel Adamič xXx ČIM MANJ DISCIPLINSKIH NEREDNOSTI "Združevanje delavcev v delovno organizacijo mora temeljiti na vzajemnem sodelovanju in spoštovanju osebnosti, pravic in dolžnosti posameznika kot osnovnega nosilca napredka", je napisano v statutu Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Torej vsak član kolektiva gozdnega gospodarstva sprejema nase obveznosti, oziroma dolžnosti, istočasno pa uživa pravice, ki mu pripadajo. Vzajemno sodelovanje se mora odražati v tem, da si vedno medsebojno pomagamo pri reševanju nalog, ki'so pred nas postavljene. Zavedati se moramo, da smo velika družina, katere vsak član mora po svojih močeh kar največ pomagati, da bo ta velika družina uživala čimveč sadov svojega dela. Poznamo primere, da posamezni člani naše skupnosti le ne upoštevajo določil Statuta in osnovnih norm svojega dostojanstva. Taki ljudje za majhne vsote prodajajo svojo osebnost in ponos tistim, ki jim je enotnost tuja. S takimi ljudmi ima opravka neposredno odgovorni starešina in disciplinska komisija. Moram reči, da je med nami na srečo zelo malo takih, ki se skregajo s pametjo in ki jim je poseganje v tuj žep navada. Nekateri se ne obvladajo pri točilni mizi ali pa celo po več dni neopravičeno ostanejo doma. Tudi taki primeri so. Disciplinska komisija je v času obstoja Gozdnega gospodarstva obravnavala 15 primerov disciplinskih prekrškov, od katerih je kar pri petih vzrok pijančevanje na delovnem mestu. Trije delavci so neopravičeno izostajali z dela, pet primerov kaže na malomarno in neodgovorno poslovanje, dva primera pa nam odkrijeta nepoštenost do dela in kolektiva kot celote. Taka je bilanca enoletnega delovanja disciplinske komisije kot organa delavskega sveta. Mislim, da je težko najti kolektiv, kjer takih pojavov ni, toda ti pojavi se kažejo v dveh, treh primerih na leto. Tudi naš kolektiv in vsak posamezni član naj stremi za tem, da bo takih prestopkov vedno manj, kajti enotnost, ki ne pozna medsebojnih prepirov in škodljivih pojavov, lahko mnogo pripomore k izboljšanju stanja v delovni organizaciji. Prane Markovič xXx ANALIZA NEZGOD PRI DELU IN OBOLJENJ V LETU 1963 V prvi številki našega glasila sem podal splošen opis delovanja na področju zdravstvenega in tehničnega varstva pri delu v preteklih dveh letih, sedaj pa bom prikazal rezultate analize poškodb pri delu in oboljenj za leto 1963* Da bi dobili jasnejšo sliko o gibanju nezgod in obolenj, sem nekatere varnostne pokazatelje primerjal s podatki za povprečje iz let 1961 in 1962 ter deloma s podatki za prvo polletje tega leta. Takoj pa moram povdariti, da je ta primerjava zelo težavna, ker pri nekaterih postavkah nastopa precej faktorjev, ki jih je težko spraviti na skupni imenovalec, ker so različni v raznih letih, pa tudi točne podatke je težko dobiti^ Vpliv reorganizacij, priliv nekvalificirane delovne sile, vpliv povečanja osebnih dohodkov na stroške poškodb in obolenj - 13 - ter na višino dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje; vprašanje točnosti indirektnih stroškov poškodb ter višine indirektnih stroškov za obolenje, vpliv epidemičnih obolenj - na številčnost in stroške obolenj v posameznih letih; neažurnost zdravstvenih ustanov v pogledu dostavljanja obremenitev za stroške zdravljenj itd*). Kljub navedenim težavam pa menim, da bo primerjava le dala približno sliko stanja na področju ZTV, seveda ob upoštevanju komentarjev, ki jih bom podal za posamezne tabele oz. varnostne pokazatelje. Iz tabele 1. je razvidno stanje varnosti pri delu v primerjavi s skupnimi podatki za povprečje iz let 1961 in 1962, U-gotovimo lahko, da sta odstotek poškodb in pogostnost v letu 1963 sicer nekoliko višji, da pa je resnost poškodb znatno nižja, kar je razvidno tudi iz števila izgubljenih delovnih dni. Skoraj enaki direktni stroški za leto 1963 oz. za leti 1961/62 pa so posledica višjih osebnih dohodkov v letu 1963 in s tem sorazmerno višjih stroškov poškodb. (Višji osebni dohodki vplivajo na višja nadomestila osebnih dohodkov za ča bolovanja pa tudi stroški zdravljenja so višji, še zlasti gl de na novi zakon o socialnem in zdravstvenem zavarovanju, po katerem smo dolžni kriti vse stroške zdravljenj in nadomesti osebnih dohodkov do 30 koledarskih dni, v preteklih letih pa le do 7 dni). Število poškodb se v letu 1963 ni znižalo deloma zato, ker smo ob reorganizaciji v jeseni lansko leto prevzeli veliko število nekvalificiranih delavcev iz zasebnega sektorja, deloma pa je to posledica popolnejše evidence nezgod v letu 19< Seveda pa k temu pripomore tudi dejstvo, da gredo sedaj ljudje tudi za manjše poškodbe k zdravniku, kar je posledica napotkov, ki so jih dobili na tečajih iz prve pomoči. Če pogledamo tabelo 2 vidimo, da je tudi pri obolenjih resnost v letu 1963 znatno padla, da pa je število obolenj po-rastlo. Vzrok tega porasta je točnejša evidenca obolenj v letu 1963 (ob epidemiji gripe je precej ljudi obolelo, niso pa šli k zdravniku, zato o tem ni evidence), deloma je vzrok v tem, da je na GO Črnomelj prišlo v preteklem letu do kolektivnega obolenja skupine sezonskih delavcev zaradi slabe vode (driska), deloma pa zaradi pogostejših kratkotrajnih obolenj (prehladi, obolenja zob ipd.) v letu 1963* Stroški obolenj pa kljub povečanemu številu in večjim stroškom zdravljenja niso bistveno porasli, ker je bila resnost obolenj pač znatno nižja. Zanimiv je podatek, da je na GO Črnomelj obolel tekom leta vsak član kolektiva (primerjava števila zaposlenih in števila obolelih), na drugih poslovnih enotah pa tudi ni dosti bolje. Iz tabele 3. je razvidno povprečno število zaposlenih, število izgubljenih delovnih dni in stroški nezgod in obolenj v treh razdobjih. Ugotovimo lahko, da je bilo v povprečju iz let 1961/62 izgubljenih toliko delovnih dni, kakor če 22 ljudi celo leto ne bi nič delalo, prejemali pa bi osebne dohodke in vse druge bonitete zaposlenih (za poškodbe 7 delavcev, za obolenja pa 15). Za leto 1963 bi bila ta številka 23 (zaradi poškodb 5, zaradi obolenj 18), za prvo polletje tega leta pa 16 (zaradi poškodb 4, zaradi obolenj pa 12 delavcev). Pri teh podatkih je računano na leto 230 delovnih dni. 15 - k V prvem polletju letos je precej narastlo število obolenj, kar je zlasti posledica močne epidemije gripe spomladi. Število poškodb v prvem polletju stagnira, če upoštevamo večje povprečno število zaposlenih, resnost poškodb pa se je nekoliko povečala. Zaradi narave dela v gozdarstvu pa nam bo še le letna analiza pokazala pravo sliko gibanja poškodb in obolenj. Seveda pa so stroški letos višji, kar je razumljivo gle de na razloge, ki sem jih že uvodoma navedel. Ker indirektnih stroškov za obolenja nisem upošteval, praktič no jih je namrač zelo težko ugotoviti, ni pravega razmerja me stroški poškodb in stroški obolenj. Še primerjamo izgubljene dneve vsled poškodb oz. vsled obolenj pa vidimo, da so nekake v razmerju 1:3. Obolenj je torej skoraj trikrat več kot poške Dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje je letos znatno višji kar je posledica povečanja osebnih dohodkov, deloma pa je povečana stopnja prispevka od 4 $ od netto osebnih dohodke v preteklem letu na 3.60 $ od brutto osebnih dohodkov letos. Zavod za socialno zavarovanje stane en zavarovanec na leto 18.000 din. Če se ta strošek preseže, mora zavod predpisati dopolnilni prispevek, da ne bi imel izgube. Stopnjo prispevka pa zavod predpisuje za več podjetij, ki so kolikor toliko sorodne stroke skupaj in ne za posamezna podjetja. To pa ni stimulativno za posamezna podjetja, ker so odvisna tudi od drugih podjetij v tem pogledu. Gozdarstvo n.pr. še vedno spada pri njih v kmetijsko skupino in imamo določeno stopnjo, ki velja za več podjetij skupaj. Obljubili so, da bodo tekom leta gozdarstvo izločili in ga obravnavali posebej. Na višino dopolnilnega prispevka vplivajo sledeči stroški; - nadomestila osebnih dohodkov do 30 dni in nad 30 dni, ambulantna in bolni ena zdravljenja, zdravila, ortopedski pripomočki, potni stroški bolnikov, stroški zdravilišč in zobna zdravljenja. Na višino tega prispevka torej ne vplivajo le nezgode pri delu. Tabela 4. nam prikazuje gibanje nezgod pri delu po mesecih, dnevih v tednu in dnevnih urah. Po mesecih in dnevnih urah ni opaziti .bistvenih razlik, če upoštevamo, da je v prvih mesecih leta najmanj zaposlenih ljudi in da je takrat tudi najmanj delovnih dni. Opazno pa je, da sta sreda in četrtek najvarnejša dneva v tednu, da pa se razmeroma precej nezgod pripeti na ponedeljek in soboto, če upoštevamo, da se ob teh dneh tudi najmanj dela. Iz tabele 5. se vidi odstotno razmerje ponesrečencev po starostnih stopnjah. Do 40. leta odstotek ponesrečencev s starostjo pada, kar je razumljivo glede na postopno pridobivanje izkušenj pri delu in na temperametno uravnovešenost starejših. Končno bi lahko pri tem omenili, da se manjši efekt dela starejših izravna z nekoliko večjim efektom mlajših na račun boljše kvalitete dela in glede na manjši odstotek nezgod vpri delu. Podobno sliko dobimo iz naslednje tabele, kjer opazimo, da z višjimi kvalifikacijami delavcev pada odstotek ponesrečencev. Seveda pa je pri tem predpogoj, da kvalifikacije niso le nekaj formalnega, ampak morajo biti pridobljene na učinkovitih tečajih oziroma šolah. 17 - Seveda pa je jasna, da bi nam večje število zaposlenih in s tam verjetno večje število nezgod dalo jasnejšo sliko tako glede podatkov v tabeli 4, kakor tudi podatkov v tabeli 5 in 6. Tabela 7. nam prikazuje številčno razmerje nezgod pri vrstah del. Največ nezgod se pripeti pri podiranju drevja in kleščea. ju, nato pri delu s kamnom in pri nakladanju oz. razkladanju lesa. Iz naslednjih tabel (8 in 9) pa lahko razberemo, da je večina nezgod posledica nepravilne tehnike dela in neuporabe varstvenih sredstev (71 i° vseh nezgod), da je osebni faktor posledica 93 nezgod in da se 83 $ nezgod pripeti zaradi neupoštevanja določil internega pravilnika o ZTV ukrepih pri -delu. To so številke, ob katerih se je vredno zamisliti. Podrobnejši komentar -o vzrokih nezgod in potrebnih varstvenih ukrepih je podan na koncu tabelarnega dela. liden najvažnejših sastavnih delov analize nezgod je ugotavljanje vzrokov nezgod. Če poznamo vzroke nezgod, lahko sprejmemo in izvajamo take vq; nostne mere, da se podobne nezgode ne bi več dogajale. Iz tabel 8 in 9 lahko vidimo, da se dogajajo kar naprej nezgode, ki so posledica enakih napak, pa naj bo to nepravilna tehnika dela, ali pa neuporaba varstvenih sredstev. Ali je nepravilna tehnika dela posledica neznanja? Ali je nezgoda nastala vsled nepravilne tehnike dela oz. neuporabe varstvenih sredstev? Mislim, da pri takih ugotovitvah ne moremo govoriti o "slučajih" ali "neprevidnostih", temveč le o neznanju; o neagilnosti neposrednih delovodij in tehničnega kadra na tem področju, oz. o nediscipliniranosti. Opombe: resnost poškodb (povprečno število izgubljenih dn*i na eno poškodbo) pogostnost poškodb (število nesreč x 1.000.000 : število opravljenih Sk za 43 % a Q O o O cp cp 4 « 4 O o O O O c; 43 £ H- 4 4 P • 4 c H T3 P 43 ED O* CK CK 4) 03 fel o cr CD p CD SO < a1 4 4 O c+ O CT j—J c+ e-i. 4 e_i. P CD 4 P H 4 < CD C O 1 C_J. 4 O o C_l. PD o < 43 to 43 cp H- P CQ< PD tSK C H O < O cp CD 4 4 PD p- cr ud o OD OD O UD cF pr o 'CD ' uJ. eri' CD j IV iz N 4 H H FDD H IU H ru PD P • o' ut h' OD 00 O 00 •F- UD Oj ru 43 ^Ti CD • CD • • • • • • • • O (Oi O on cF 00 UD O OD -4 OJ • ru —-3 ca C~r 43 • CD .V 54 H <1 C' 1 K* UD • O. OD CT c-j H • CD H r-J H H H H H 43 4 POJH UD H- H Ul H H —4 UD H O O o 14 • 4 • • • • • • • COC ca u •F* H H OD -F* IU -4 OD • cF 1 UD 43 j-V 4 'rJ OD H H H H H O o O J UD OO f\D UD O O O Oj U -4 ru ox G! Oo I.OD Ul H OD Oo O -F- O IU Oj IV c+ c ioj • F, H c F ' H • 1 • IU oo Ul ru ru H IU IU t3 N P r/< O UD -J H O U UD OD -P* O PD cr c Ul OO -4 OD ru -4 -F» Ul CD< 4 H IV PD • H- o Oj Oj i'j H Oj H- »•/ Cr. cr1 H* ru H ru H H ru ru -F- Oj Ul -4 OJ 00 •F* O a" N O H UD Ul UD IU U H 00 o PD ca tj • • • • • • • • H o Ul -4 O H -F* UD O O • OC o1 ru H Od UD UD OD U -F- PD • 4 —J ru Oj -4 OJ H UD ru ca Oj P o Pj tv Oj H • -J -F> H H -F- 00 -4 -F' H OJ Ul -F* O O -4 N C/ • • • • • • • • Pj < F j -F* OO Ul 00 00 IU -4 -F- 4 t J 1 OD o H Ul Oj 00 Oj OJ PD , I ru o OD Oo Oj H UD Ul < H H ca t' j OD OD H ru ru H H Oj ru cF 1 J* 1 Oj H -F* UD UD -F* ru IU oo ca 4 *-* ! -0 Ul H 00 Ul -41 OD H Ul 5* • im » • . • • • • • • | | -J u> Ul Ul O Oj ru -4 •F* 43 C,J rF 1 Ul 00 H -o Ul IU -F- UD -4 to N 4 ! O ud IU UD u OD ru 00 -4 e_i. Jtj • H* Opomba: Resnost obolenj je število izgubljenih dni na eno obolenje, N co p b £ m tj P p cf CJ- O I tj H1 O <1 cr tj M 4 \ CD cso o< ro •_». CD (Tv O (O. OJ -j Oj OO ro on ■F* 0^ c •B UD UD ro on cT IV) CTv 00 h) 4 H- 5 CD 4 C_l. P < P CQ b fS tj 4 H- B tj a P e+ B 3 N P tJ O 4 (D o< o. (D H1 N fe* I—1 OO CTv \ CT« ro !| g p i tj o < tj 6 CD CTv -O -B -F* CTv 00 CTv UD B k -B oo oo ! ■ j-B • ros O OJ iO l-d L •CTv "J cj P P CO Q © 4 P & b p 4 H- a 4 P e+ on UD cr. on —J Oj H Oj UD 00 -J on g o q co o O O © O O OC 4 3 O 5 p H c_i. UD -J o< 3 o M< B C_l. H- O P 00 on hj o H C_). g P H CTv O -<1 O on ro H H H • • • -P- O OD -0 O H H O O cn «rf 4 P NC P on oo on -o OD OO -P- -B CT -P* (Tv —3 O 00 00 00 00 -J —J H -J ro oo on S23 o < o 3 p ta cf O H H O Oj OO OD CTv —J -B (Tv OO -B OD -0 H -B Oo -P- oj 00 Oo O Oo ro H H H • * • -d -J fO OO on CTv oo ojJ -b Oj -B Oj -F* on -F* Oj CTv on OJ on CTv 00 H P ro CD CTv CTv •F* ro OO Oj H • • • 0 • • • H- • -F** on -F* O -B CTv -B B O Oj OD CTv 00 on -d on 4 00 -d D ro IO -B on OS P nj" B o O C.C cf r- P o g p tj o w H p B N H- P B1 I .' 7j 1 B ' S i i N H c/j P tJ- .-f 4 P Oj H- B 0 1 P B H- P B Ob B.& B . H* H O * Ih El H oo 1-3 I ro o TJ o 0 P P Oo I—I • N HCg -J Oo P H- 3 o" P 3 P 3 O N P P 3 (D M <3 P £D P O Ul -H 30 (U H — — 0 04 Cb 3j Cb N hj \ ra ra T3 H « cT c+ P 0 3 0 P 3 3- 0 P UD 3 3 H P H- p- <1 H- 3 P OD P P O O P- p O O <1 H- ru H- 0 ra< < 3 2 3 P P me ra 3 P V 3 P 0 3 0 v P Tj H P 3 H- H- 3 3 O CS1 Tj H* c_j. 3 p V H- 3J O c+ P O H- 3- 3- 3- tsi Cb 3 < H H 3- P 3 P Cb P- 3 H- ‘3 m 3 • • 0 O H- < 3 3 O 3J H 0 H- ru H P Ul 0 c_j. H H 3/ rij rac tj P • KO O 0 3- -O" 00 Tj H OD Od UD P 3 P H- N PO CRj 3 P H- 3 3 H- p P <4 P 3 H- 3 3 H ra eo. TJ P 3 3 P 3 3 P 3 P !• H P H UD .3 Oo H- 3 H UD OD -H Mc P M UD 3 H \ 3 tu po —o Ul O 3 H- P N P eo. P 3 H* V P 3 § 3 H- H O TJ 3 H- *3 O rac 3 o 3 3 P 3 P *3 0< O P ra< 3 3 H- o - 3 3 oc p p 3 •3 3 P 3 R C_l. p 3 P' o< 3 3 P 3 P H-N 0t) H- 3 3 <4 P H H- 3 P 3 P P o< H- 0 o o 3 O 3 3 P 3 H- H- 3 •«_!. P 3 3 P 3 cf 3 H- 3 ra 3 3 O ra< H 3 P 8 3) 3 H- ra *3 P £ 3 N P m o o H- 3 ra< 3 O H o ra H- c_i. H-3 3 o 3 3 H- 3 3 3 O rac 3 o 0 P Tj 3 P 3 eo, E ° o o o 3 H-3 Tj H- O 3 ra< 3 N O " b CD -4 -o !3o N p <1 p 3 O c p 3 rij 3 H- Tj O *3 -3-3 3 H- 3 H-3 P 3 H 3 '-P 8 P Tj 3 3 H- rac 3 rac 3 od P 3 o 3 3 P H- Oo ra 3 3 H P 3 3 H £ 3 P 3 P 3 3 V c-,. P O P P P H- 3 0 P O p me H* rac P m 0 P m <4 eo. V ui P O 0 m fc> p m P H- O ra • p P V 3 0 - O p tu Tj eo. O P 3 • 3 P O O P 3 N 0 P v 0 O Tj O P 03 P N H- O rac H O TJ P Hj O P 0 O V P H P V 3 P H- P rij. H- c+ 3 P 3 • P 3 P P H- O O P H- eo. H- S 0 P 3 P U P eo. 3 0 l\> H OD O -r^ ru 00 UD (\j M 4^ Oo!-4 H -r- o >* * Ul < OD 00 -<1 co oo M-30 CD od; cd ru H —o -o OD ODlIDD -3 - r - OD 30 ro O H 30 OD 3o IDO !oo j OD OD -r"- 00 OD -J W -fD Ul ir 3o - ra 3 O 3 P 3 P H-3 <4 Tj P O H H-3 3 O H-ru c_i. ui p • H P 3 N 3 P ra 3 H- ir IDO 30 O ra o ra 3 3 3 H- 3 P 8 8 3 p Pj c_i. P 3 H-3 P 3 3 3 H- 3 0 03 H- O 3 P Ne 3 o 3 3 H- 3 Tj O rac 3 o 3 P Ul (Ul ui’O |UD I* ’U1 h-J o Ul OD 9 UD UD —1 Ul OD ji’ •* D« CD* 33 |UD OO H OD 3o OD -H H 3 >• P 0 m P O me C_l. H- p H O 3 IH -4 -4 3 C+ P v P 3 <4 ra i> • • N H- H- H H- H- H- !'o> 0 Ul P ra O D« g H- p 0 'U 0 & 3 •ri P 3 H- p o 'djD H 0 P 3 V P • 3 P H- H- P H- j 3* p ru P p 3 < tsi O 0 Ul eo. 03 P P p Im h-1 P P H- P V 3 u ^0 ro H H- H 3 P P eo. TJ f- v« G H p H- 3 3 P 3 !n' OD H- p 0 P H' P H* 1 Od H Oo 3 O P 0 3 0 IO Ul Ul <4 H- P 3 d H- O p 1 * t • ra 3 P 5 3 00 ru od p H 0 p Tj kn H -r ■ IU 3o O P 3 O H- 3 P \JJ , 3 ’ 3 3 0 3 o rac H 3 p o 3 C_J. p 3 3 P l- C Tj 3 O rac 3 o 3 3 P -> H • • (do ro O ui Oo UD 'Ul 3o [-H IUD M •Ul ov rU 30 H ■D -0 CD O H <1 H -o ui 30 H • -0 UD IU UD Ul H UD 3 CO 3 UD -3 b IV) f r - 3. 'Ul H '.0)3 3o U* i \ -J "»0 ob -Ul j—• ;CXl Ul Ootco o j \f]- n. K* -3 " IU ui -r- iu 3o H • UD -Ul 00 ./O 3 O 3' -ui -h -Ul -J H h\ M | un ! ’ ! jo! bi jco<‘u 3 [uotui -3 j-3 3 H (•MH 3o •f* v« ru -ui un • UT O o H UD 3 3 —U —d lUlflU fU H OD Ul lOOjOO o loo ilU $*> [n | iSiS u ioDcuo ^4 j—4 -3 IU -3 Ul UD H O -3 iT3 H (oo ru .3 -J OO u1 OICO jruiH H r t* Hr 1UO uo •cofro O0|3o Ul -U t*] r- r vji H Lfj ;ui j hJ +* O O UD oof 3 30 , j o oj K. 5 v n ro t . 4 ! » • 3 * 5 C c I [00 h od O H UD lOOlIU 3 j i bi h J00‘-Ul o iur !ui uo |3. -Ul UH 3 O f\D ru *3o J H V U! 30 H H ~ 3J30 'O f-U<‘.>o 3 J )3,3 UD [31^ vn MjH UT UD -4 Jud 330 |3Jud-4 ’oj N P ra C+ 3 o rac H- H j C/j P H cf|W O O «x !3 ‘H ' O r/jc « o Pb p, 3 P H- H cT H C_l. O Cb er1 H H- 3 ra c+ 3 Tj 0 rac 1 ra c+ 3 O rac SV H- O H UD O 3 3J1 P. u. 1 H I2! O tri C/J H H H N i 1 i' U T) H- M 3 M P S >r c+ 3 H- 1-1 3 Cb H 3 P >r c+ 3 H- riđ H ESI S riri tri W tri . I ’ r- “H r h * 'ui! H 4' ! cof ui 30 Cb H- i« * r Ul h-1 3o 0 ‘ud h |3j -J 'Ul in* h 'UD'3 (U ’ ‘ » • 1 ro }’X) 30 1-4,1-- 3 (UD '\D 3 * i 1 ;u s CD . UD o 1 ( ! ‘Cb H- 3 ig P c_i. 3 Tj O P 3 P-H- ra m Cb o Tj o * Tj 0 O ra H c+ • p 1 ra <4 {V ra 3 p Tj P C_l. ;° *ra i?-}o u !• • 'n un ! GO' ;U CD S * j' • »ui r: ru C- !'.t ui 5 •'■O O j & 3 p p er1 tsi O P Tj O ra H C/4 CT 3 O rac IV H- 3 H O N e"g Cb Cf O - p p, p S1 ru o 1-3 I 3o P P cif O P-V-cp H Qj__CT\ -P rv> O- Oo crr-o lili PPPPPPOOCTi oo oo cr -p ro o P- 0) co < P 0< H M H H H CJ H P P P P H H P' P H fV) IV) rv> hO H +' H H H H V' rv> iv) oj oj vn ro Hui -P* vji rv) vn H oj -p -P ro M IV) H Oj vn H V) H H CO i25 41 H H P CO IV) p o< P H H p * co fej IV) 1 1 p Oj H H H 1-3 p) OJ H ro CO p OJ p H H o< P Oj 1 1 1 p H H co 4! H H p Oj H H p CO p < H H o< • p co 525 -P 1 2 1 p -P H H H H « p ro 1 1 co -o H H t OC Lo H P H p Oj IV) p co * H P p H P p H H P co O H P o< 1 1 p rv> rv> p (T\ H P co <1 o< I- i pi P • ’OŠKODBE PRI DELU PO MESECIH, DNEVNIH URAH IN INEVIH V TEDNU CM CM •r-? o3 P O CO CTv co UA. H O ep C\l C\J p H H •r-3 Oj a CO * p P CO p- CM co -p H CM c- c—cm o- tp CO >ra c- CM p P in ra CM co CM P P M P 1 P EH L H co co H co oj 'b? o3 R o3 cij CD o CD Ih c±» • Ih O • •r"3 a p H" P m a p P CO P UA O p >CQ P >m a o p ra CM O LPv •H •H P CM a CM C O CA C- O a i o CM CM co P p r* • p P -P m 03 tj cti o (ti H • O CO CO co 'H • a P p P P H P p CO 7 7 2 CO 03 Ai> o >ra C5 O >ra p p ra > o •1-5 'b^ o CM CM co UA a •I"5 rH LPv cO CM P P P c-— H- CO ra > ra ■H" CM a ra a o • o o O C p H C- ir\ CM cO CO > o G • P Ih >ra p a •H U p C- CM CM oo >o p P >ra P P ra O CO rO tPCO CO p • O H- H- P P P ti CM P tp >ra H o >m CM CO P O o p o P a • •H P a • <* S p rH o CM CM p > • H p CO f~ P P o >o >CQ CM ra >o >ra P CM s p a ra >ra ra >o C O co co cO C co CO co a 03 CM CM o3’ Oj P g •n S •n co O P • it P • M P CM I I 5 P O ra *4 O O p CO CM CM O g a >m P p P a> a >ra p o ra p a O vl- P- CM tp P o ctf O CO CM P QD N V H >tsi CM Eh o3 •H oJ CO Ph • a r Sh • O o P p P P 4 3 co oo h P P C P OO 95 p CO >ra p c H, o CQ >w p P p o > m ci> o R o • !=> £h • M p p P 7 5 2 ip CM •H H p IP CO UA P a p4 >ra CM M r. >ra /—■ CM R P a M o > H p f- «<—s M a ra M a M • a P p S rH • p ra o »s • 'v < cti M K) ra P [ -4 >o 4 > © +5 ra H CO UA O IAO • • i i ra • P * 4=4 P ra rl •• rH CM CO co P- o ■r~5 o3 H u p c8 a O ‘S O o ra CO 1 1 ’ A • p- 0) X3 < H ra 03 > •H M M (h ra H CO CO m o m a a * ra > •N P O p >co 03 C H p CM co co TJ a o >« t3 c .M a 03 ra p p -P o O «3 £3 a o > o ra o > •rf te K CO a TJ e m o a M a *5 a M > Ea p- C— vj- co CM P p rH Opomba: Odstotki so računani glede na številčno stanje delavcev po kvali.fikaci ja' c! O CP CP CP O CP CD ho M ta hi O O O o O d o FS hi P O 03 d P P o< o< hri ca Si c+ l—1 hri < a‘ 4 H o c+ O P O > P • P B H 4 < < H c> O o c_j. P O • ee Q ta B co< P N< cp hi CD d d P 0 P H C_J. CD CD c+ C-J. H- 03 O c+ CD O H hri -J rv> -H Oj OJ vn O P H- 4 H U od Oj Oj OJ •ta OJ H CD 03C o< ot! ta O P —J H H H Oj H ' H H OJ. £D CD ta H P 1 no H H d 1-3 c-j. CD CD 03 P d 03 ta tri P cf 4 CD H H ta 4 H- H 4 • O • OC s H- H- CD »ji OJ H H 03< d crt> oc ja • 4 S UD H P H- P ro ro IV) Oj ' CD N d ta 03 ta H P H • o 4 N O P< P 4 • N< H • H 00 H H H d ta u O P 03 CD 0 B H 1 o 3 P oi O ■rt c— CTi CM H- H- LP CM H CO •St- (D CM ! 1 -H XX) rt 1 i G rt • ra 0 O 1 rt rt •ra p) P rt ra j ra rH rt IS) Ir X 1 . >ra >N rt O o rt •H • rt ^ rt ws / v Pr rt a rt rt > rt P > ra 0 N > ra P ra • > rt P ra 0 t> p rt H Pr ra P 0 rt X ra ra >0 p -p ra a X 0 p Ti 0 rt ra ra rt m ra •H G Ti IS) rt TJ rt rt X »> o rt t)D ra ra C TJ rt rt ra rt rt rt rt rt rt ^ N rt ti) ra H P O iH rH p' i—1 •h ra rH 1—1 1—1 -P rH rt rt ra Id •rH u ra ra ra ra ra ra ra ra ra >N P •H >G >0) rt rt rt tj rt X Ti Ti TJ 0 TJ m X G >ra o ra r—1 -r P rt 0 •r ra rt P rt rt rt rt ra g rt rt rt rt rt G P > N "—" Id A) ra X tj ra Id Id Id rt Id >n rt ra p ■H •H •H J> •H •H •H P •H 0 rt > ra TJ rt g x rt • -p G ra rt rt rt ra G rt > p rt rt o .rt X ‘H 3 X X id ra X Jd ra rt G PO ra ra p ra H rt ra rt ra ra ra C' ra C rt > ra N -p -p ra -p -p -p -p p rt -H rt Td CD > -p > e« rt > ra •p C rt rt -P rt rt rt rt + ' rt rt rt •ra > rt rt ra rt ♦ rt rt G rt 0. rt > rt rt G Ti •H i—i H rt rH rH rL rH rH 1-1 O 1—1 O *H X rt ra X •H •H rt •H •h rt •?! •H -H >1 •H pH rt Id rt o > > i> > i> rt f> > rt i> rt X f. •ra P P rt rt rt rt o rt rt rt H- rt > c G N rt rt rt rt rt P rt rt rt ra rt rt rt P © rt 0 > P P X Pr P r' P P P r-t P N PO P 0 a ra ra ra rt ra ra ra ra ra ra rt; ra ra ra ra •H 0 •H Jz; S rt Iz; P P * * t- 1 Jz; S rt Jz > p G O H TJ •H O « > Id ro co H- LTi CM P CO rt (D XB P O CM rH rt P > CO P ra ■ra 0 G) TJ •H P g X c •ra _. C G P rt >0 rt rt • rt ra ra T) p IS) ra >0 0 rt TJ r—1 • ra o >o >ra p "d T! Q0 >ra •H 0 P •H X Ph ra >0 PO •ra > rt rt •H X . -H i i ^—. •—^ >8 G P rt •H rH Id ra rt ra ^—s G rt •ra O > PO X •r CNJ ra G t)D 0 ra rt P rt ra I> (D O rt O G >IS) >IS) P X P H ra t) •ra X •ra rt TJ rt •ra ra p o ra o H rt TJ ra G rt r-. rt Id > rt Id •H > IS) rt rt P •r P rt >ra ra rt > rt t> a P o •s •H a rt 0 0 i> rt P ra p) rt H •rl •P tu3 X •ra P ra rt •» 0 N rt ^ N 0 rt 0) G ■g ra 0) Id P -H a •ra rt rt rt > o •ra 0 P X TJ G P -p ra PO G rt H •H •rH ra O rt •H TJ ra rt o ra •ra 0 G PO P a a ra h rt G •ra !> TJ rt •rH •H rt •r 0 P > rH rt ra rt •H >(S) a p ra X > ra a •H T) > ra rt rt - > m X 0 rt P > P 0 ra p rt •H O Id P ra > •ra rt Id P rt «. •H •s ra. /—> a rt 0 •r G ra •H ra J> •H ra rt 0 •H rt N 0 rt P) rt ra rH Id •ra •ra Id X •H ra p tj rt N •ra >0 r— X •H o ra rt ra O ra X rt ra p >N p 0 ra O rH p> ra rt > rt ra VJ> P TJ •r X •ra rt G f> P ra •H O 'f~3 rt rt G ra m 6 IS) > TJ G G " rt a X ra •H a X - ► 0 ra P >N •rn g >0 O •H •H ra •H •H ■rH Q' ra a rt 0 r- <► >ra rt P> X ra X N N) rt rt rt TJ rt Id ra rt rt ra TJ ra ra ra rt rt >ra > X O ra >ra p - rt o M o m rt rt >N TJ 0 0 I) ra 0 X rt> ra O p !3 . P P> - n Id P ra CO p - P •— ftazne poškodbe (udarnine,zvini,zbodljaji itd. 15 Neprimerna tehnika dela (4) ,noš.pretež.4 bremen in obrač»pretež.brem.(4+1=5) 5 \ Neizkušenost (4),neprevidnost (3) 7 W ' 43' _ Pr‘-43 P H- 43 H- 43 >—43 O o C O ' M- -N O P O P o H CQ< o> -F* rac p tV -4 1 H* H O i ro ui I I VO ■1-3 0 G 0 0 > id| ra Hi &?\ G a? j • i CD Gl-P' Iz P-!->m. ! ! G c -p Ti O N 0 G I tSi si i Si !+"• HQ| CO CM LOi CD H" CvJ m cm PO i—i i—i ?l H C\J ro rH rH 3 H H CM C\J -H- PO H CM CM m H- CM CM «M- PO po H CM CM m in M- H 0 Ti O fcUD N 0 SZ 'Ssj CD i ^ p >0 CM LO PO H CM CM vd- H CM CM M- H- PO CM LP LP H- CM m * • o p 0 • a M >N M > 1 0 S-—* 0 >CO • Tl >N • H3 O P 0 • rH 0 Ph O G >N Ph G c—^ Ph Ph O Ti Ph P G O • R . 0 > O id Ph >o O G 0 ra ^—-- • 0 ci> p' -p ■H a G tsi Ti G m G 0 p X W O •H Ti > no O Sz M 0 G 0 m 0 0 G 0 G N G t> o rH (H m id Ph 0 •H o Ph 0 0 • 0 G M H H T3 Ti R Tl r-> G rP G O ■H 0 0 4 0 H H 0 Ph T} 0 0 G G H •r-a •r~3 a tSJ O id M 0 ra 0 O T) > 0 S> tio •H ■H > • >o G O 0 G ISJ g G •P G o P5 G "P R tS3 0 rG R ra 0 m O G • 0 <3 c 0 0 G > • »p >N rH M -p -P 0 >ra 0 o o 0 -P O M •H > 0 0 G G -P m R 0 Ph id 0 •n H 0 0 0 0 H o o P> P^ O p g 0 G X > > G G + G id ra P rH H > rP 0 o 0 G Ph hJ- 0 H 0 M N •H •H 0 0 id G >N 0 *— >m 0 o S > > > •P G ■1-3 0 0 G a 0 G M 0 0 ra o G G > Ti •H ••n • id > 0 3 P g Ti P. 0 0 0 N G g a N •H R g Ph Ph 0 G S Tl N > Ph >M 0 •H rH 0 p 0 0 G 0 O -H 0 0 0 O G 0 Ph H CO sz Sz m SZ Ph i> SZ sz iz SZ rO SZ > co PO PO PO CTl CO H" TI CTi PO o rH CD C— OO a\ o 0 rH PO 1 Neprevidnost (raz.vzroki: trenut.razpoloženje, temp.posam.) __ Nič manj kot 83 $ vseh nezgod se pripeti vsled neupoštevanja določil pravilnika o ZTV ukrepih pri delu. Odgovornosti so v pravilniku precizirane itd. Kljub vsemu pa stvari tečejo po starem, nezgode pri delu pa se dnevno dogajajo, ker se varnostnih predpisov v praksi ne izvaja dosledno. \ * Dobro mi je znano, da nabava osebnih varstvenih sredstev, ki se letno planirajo in nabavi jajo,ni na tekočem. Ugotovim pa lahko, da pomanjkanje predvidenih osebnih varstvenih sredstev ni imelo za posledico nobene nezgode pri delu. Iz tega sledi, da ob smotrni redni uporabi varstvenih sredstev, ki jih imamo, ne bi smelo biti nezgod vsled neuporabe varstvenih sredstev. I Sam pravilnik o ZTV ukrepih pri delu in morda skrb, da ga bo vsak delavec dobil še ni dovolj. Določila pravilnika je treba tudi izvajati. Ali so določila pravilnika o uvajalnih seminarjih in o skrbi za varno delo novozaposlenih pa tudi starih delavcev vnešena v pravilnik le zaradi lepšega? Ali se delovodje in drugi tehnični kadri zavedajo, da bodo v primeru težjih poškodb odgovarjali pred sodiščem zaradi opustitve predpisanih varnostnih mer? Ali se odgovorne osebe na nekaterih obratih zavedajo, kakšne posledice imajo lahko, ker niso vsaj tista varstvena sredstva, ki jih imajo že dalj časa v skladišču dodelili v uporabo delavcem z motornimi žagami? Ali mora skladiščnik res mene spraševati, komu so taka sredstva namenjena? \ Ali se ponesrečenci, ki so se ponesrečili zaradi opustitve varnostnih mer, oz. tisti, ki so po pravilniku dolžni za to poskrbeti zavedajo, da jih delovna organizacija lahko toži zaradi povrnitve stroškov, ki so nastali vsled poškodbe? - 28 - Ali se tisti tehnični kadri, ki doslej še niso proučili.pravilnika (tudi take imamo) zavedajo, kakšno odgovornost imajo pred kolektivom in družbo v pogledu varnosti pri delu? Ali ne bi raje temeljito proučili pravilnik, namesto, da me sprašujejo stvari, ki so sicer v pravilniku natančno določene? Vse kaže, da mnogi smatrajo varnost pri delu kot nekaj, kar je pač trenutno aktualno, ni pa treba jemati preveč resno, ali pa smatrajo, da je to le stvar varnostnega tehnika. Lahko smo prepričani, da na tem področju ne bomo dosegli nobenih uspehov, Če ne bodo vsi delovodje in strokovni kadri stalno in zavestno izvajali predpisanih varstvenih ukrepov. Saj je vendar razumljivo, da brez delovanja teh kadrov, ki imajo dnevno stik z delavci, logarji, revirnimi vodji itd. ne bomo nikamor prišli. Ali je tako težko vzeti pravilnik v roke in sodelavce na delovnem mestu in na praktičnih primerih poučevati o varni tehniki dela? Ali delavci, logarji, revirni vodje in upravitelji nimajo v tem pogledu nobene iniciative? Smatram, da je že skrajni čas, da se prebudimo iz brezbrižne otopelosti in pričnemo stopati po začrtani poti. Zato apeliram na vse delavce in strokovne delavce, da predloženo analizo dobro \ prouče in prično v praksi takoj odpravljati napake, ki so v tem sestavku nakazane. Bogo Špiletič xXx - 29 - SPREJET JE BIL SKLEP O PREHODU NA 42-URNI DELOVNI TEDNIK ftV smislu ustavnih določil o skrajšanju delovnega časa, je delavski svet na svoji zadnji seji razpravljal tudi o uvedhi skrajšanega delovnika v našem podjetju. V ta namen je posebna komisija, ki jo je delavski svet imenoval v začetku letošnjega leta, pripravila obsežno gradivo v katerem je podana analiza pogojev v gozdni proizvodnji in vrsta ukrepov, ki bodo omogočili prehod na 42-urni tednik. Odveč bi bilo naštevati vse predvidene ukrepe, ki jih ni malo, važno pa je, da bomo z uresničitvijo vseh teh ukrepov lahko do največje možne mere izkoristili in aktivirali skrite rezerve in tako v krajšem času napravili prav toliko ali pa celo več kot smo doslej. To pomeni, da se bo z aktiviranjem skritih rezerv povečala produktivnost in zmanjšali stroški proizvodnje Del ukrepov za povečanje produktivnosti je bil uresničen že v t letošnjem letu. Zlasti velik napredek je bil dosežen na področju mehanizacije prve faze izkoriščanja gozdov z uvedbo motornih žag. To je omogočilo dvig normativov za 30 $. Z mehani- i zaci jo spravila in transporta gozdnih sortimentov se bo dalo i v tej panogi še marsikaj izboljšati in dvigniti produktivnost. Nabavo nove mehanizacije terja tudi gradbeni obrat za potrebe nizkih in visokih gradenj. Smotrnejša organizacija dela v vseh dejavnostih bo v veliki meri pripomogla, da bo delo opravljeno ceneje in bolj kvalitetno. Poseben poudarek je dan tudi izobraževanju delavcev in njihovemu zdravstveno tehničnemu varstvu. Upoštevajoč težke pogoje dela v gozdni proizvodnji, se je delavski svet odločil za uvedbo prostih sobot, kar bo gozdnim delavcem omogočilo rekreacijo. Z uresničenjem vseh ukrepov bo možno zmanjšati tudi število delovne sile, zlasti sezonske, kajti storilnost nekvalificiranih sezonskih delavcev je vedno manjša od storilnosti kvalificiranih stalnih delavcev. Na koncu.razprave je delavski svet sprejel sklep, da se ukrepi z vso potrebno dokumentacijo za prehod na 42-urni tednik predložijo v potrditev občinski skupščini Novo mesto. V kolikor bo * le-ta naš predlog odobrila, bomo lahko z Novim letom 1965 prešli na skrajšan delovni čas. Seveda pa bo naloga vsakega člana kolektiva, da si bo na vsakem koraku in pri vsakem delu prizadeval uresničiti ukrepe za dvig storilnosti in zmanjšanje stroškov . ing. Jože Petrič xXx TOVARIŠU ING. KALINOVIŠU NAŠE ISKRENE ČESTITKE Za posebne zasluge na delu pri širjenju bratstva med našimi narodi in pri razvijanju politične in moralne enotnosti naših narodov je bil z ukazom Predsednika republike ing. Rade Kalinovič odlikovan z "ORDENOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIM VENCEM",. Iskrenim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Dolenjskega gozdarja. Uredniški odbor xXx MINIRANJE IN PREDNOSTI ELEKTRIČNEGA NAČINA VŽIGANJA Že od nekdaj se ceste gradijo s pomočjo miniranja, ki je zlasti v kamnitem terenu nenadomestljivo. Ker pa je to nevarno in odgovorno delo, ga opravljajo posebej zato izučeni poklicni minerji, ki morajo biti pri svojem delu še posebno vestni. Prav pa je, da je o miniranju poučenih čimveč ljudi, ki pridejo tako ali drugače v stik s tem delom. Znano je, da se miniranje najčešče vrši s pomočjo 'eksploziva, ki mu pravimo dinamit. Eksploziv postavimo v vrtine, kjer potem eksplodira, pri čemer izkoriščamo njegovo rušilno moč. Marsikdo pa ne ve, kako pride do eksplozije in kaj se dogaja med samo eksplozijo. Ker mora biti dinamit (pri nas ga poznamo pod imeni Kamnik-tit in Vi težit), tako sestavljen, da lahko z njim delamo brej nevarnosti, da bi nam v rokah eksplodiral (lahko ga celo rahlo nabijamo s primernimi palicami v vrtine), je potrebna precejšna začetna sila, da aktivira dinamit. To dosežemo s pomoč jo posebne vžigalne kapice (detonator), ki jo vtaknemo v dina mit. Brizantni eksploziv, ki se v vžigalni kapici vžge s pomočjo iskre, ki preskoči na koncu zažigalne vrvice, da s svojo eksplozijo zadostno moč, da vname tudi dinamit, ki v trenutku eksplodira. Kaj pa je pravzaprav eksplozija? Pri eksploziji se dogaja isti proces, kot če gori poleno v peči. Torej imamo opravka z gorenjem ali z drugimi besedami s spajanjem s kisikom. V peči se pri tem razvije temperatura in - 32 - plini s, vendar je ta proces počasen. Eksploziv pa zgori v desettisočinki ali celo dvajsettisočinki sekunde. V tem kratkem časovnem obdobju se sprosti vsa toplota in plini, ki povzroče velik pritisk, kar predstavlja rušilno moč eksploziva. Zamislimo si, da bi poleno v peči zgorelo v eni desettisočinki sekunde. To ne bi bilo več gorenje kot si ga zamišljamo, pač pa eksplozija, ki bi nam raznesla peč. Eksplozija je torej gorenje, ki se izvrši v tako kratkem času, da si ga težko zamislimo. Če zgori eksploziv v eni dvajsettisočinki sekunde, pravimo temu detonacija. Da bo stvar še bolj razumljiva, si zamislimo kos lesa, ki gori v peči n.pr. pol ure. Pol ure se kadi iz peči dim (to je plin, ki povzroča pri eksploziji pritisk). Pol ure nas poleno greje, ker se pri gorenju sprošča tudi toplota. Če pa eksplodira enako velik kos eksploziva, se v eni desettisočinki ali dvajsettisočinki sekunde sprosti ista količina plina, ki se je preje pol ure kadila skozi dimnik, in ista toplota, ki nas je preje pol ure grela. Zato nastane v trenutku temperatura nekaj tisoč stopinj, in velik pritisk. To je torej eksplozija, ali če se gorenje izvrši zelo hitro, detonacija. Doslej smo pri gradnji in rekonstrukcijah naših gozdnih cest, uporabljali le navaden način vžiganja dinamita, t.j. s. pomočjo zažigalne vrvice in vžigalne kapice. Slaba stran tega načina vžiganja je ta, da ne moremo točno odrediti trenutka eksplozije, da eksplodira vsaka mina posamezno in da lahko v eni seriji zažgemo največ okoli 15 - 20 vrtin. Več bi bilo nevarno, ker bi pri vžiganju zažigalne vrvice naslednje vrtine, že lahko prišlo do eksplozije v prvi vrtini. .^etos je Gozdno gospodarstvo nabavilo dva dinamo-strojčka, tako, da smo lahko prešli na električni način vžiganja. Pri tem načinu vtaknemo v eksploziv vžigalne kapice, ki pa se ne vžgejo s pomočjo iskre iz zažigalne vrvice, pač pa imajo vgrs jen nekakšen mostiček (slično kot pri baterijski žarnici), o-koli katerega se nahaja brizantni eksploziv vžigalne kapice. V trenutku, ko steče skozi električni tok, mostiček v vžigal-ni kapici zažari, vžge brizantni eksploziv, eksplozija tega pa aktivira dinamit v vrtini. Vžigalna kapica z vgrajenim mostičkom, preko katerega steče električni tok, se imenuje električni vžigalnik. Bistvo pri tem načinu vžiganja je, da imamo sklenjen krogotok ker v nasprotnem primeru mostiček v vžigalni kapici ne zažari in ne pride do eksplozije. V ta namen obstoji več načinov vezave. Najbolj enostaven in največ uporabljen je zaporedni na- . \ čin vezanja. Ta se sestoji v tem, da vse električne vžigalnike zvežemo med seboj zaporedno, enega za drugim. Oba konca te mreže pa preko električnega kabla, spojimo z dinamo-strojčkom ki se nahaja v primerni oddaljenosti. Poleg tega načina vezanja, poznamo še druge, ki pa se uporabljajo v glavnem v vojaške namene. Prednosti električnega načina vžiganja so dokaj očite. 34 Ko zvežemo vse mine med seboj, lahko mirno odidemo v prej določeno zaklonišče, kjer se nahaja strojček. Eksplozijo lahko povzročimo v točno zaželenem trenutku, t.j. tedaj, ko spustimo skozi omrežje električni tok. Število min je lahko veliko večje, kot pri navadnem načinu vžiganja, tudi do 100 in več. Važno pri tem je tudi to, da vse mine eksplodirajo v istem trenutku, s čimer dosežemo mnogo večji efekt, kot če eksplodira vsaka mina posamič. Tudi vžiganje samo je mnogo bolj varno in le redkokdaj odpove. Pri navadnem načinu vžiganja se čestokrat zgodi, da eksplozija ene mine, razkoplje tudi mino v sosednji vrtini, ki potem sploh ne eksplodira, ali pa eksplodira na prazno. Pri električnem načinu, pa se kaj takega ne more zgoditi, ker vse mine eksplodirajo v istem trenutku. Če zažgemo serijo min na navadni način, mora miner v primerni oddaljenosti šteti eksplozije, ki jih mora biti prav toliko, kolikor vrtin je napolnil z eksplozivom. Kaj lahko pa se zgodi, da se je n.pr. za eno vštel, kar ima lahko zelo nevarne posledice. Kadar pa pri električnem načinu vžiganja odpove e-na mina, tedaj ne eksplodira nobena, kajti krogotok v tem primeru ni bil sklenjen (če odpove električni vžigalnik). Važno je še, da predno spustimo električni tok, prekontrolira-mo s pomočjo Ohm-metra omrežje, in to z mesta, kjer se nahaja dinamo-strojček. Ohm-meter, nam mora pokazati približno toliko upora, kolikor smo ga predhodno izračunali. V nasprotnem primeru, t.j. če pokaže neprimerno večji ali manjši upor, moramo ponovno pregledati omrežje in napako odstraniti. Šele sedaj smo lahko prepričani, da bo v trenutku, ko spustimo električni tok, nastala tudi eksplozija. Ker dosežemo z električnim načinom vžiganja mnogo večji efekt porabimo tudi manj eksploziva. Zato se bo tudi nabava dinamo-strojčkov prav gotovo že v kratkem pokazala zelo rentabilna. ing. Jože Kruljac xXx SPOMINI S ŠTUDENTSKE PRAKSE Pred nekaj leti je bil običaj, da je skoraj vsak študent vsaj enkrat odšel na strokovno prakso v tujino. Seveda tudi gozdarji nismo bili izjema. Tudi sam sem bil nekajkrat na praksi in tokrat bi rad napisal o tem nekaj vrstic. Poudarek pa ne bi dal toliko strokovnim zapažanjem, kakor temu, kaj vse tak študent zaradi pomanjkljivega znanja jezika in drugih navad v tuji deželi lahko doživi. Avgusta meseca leta 1957 nas je 15 študentov gozdarstva po posredovanju naše fakultete odšlo na prakso v Avstrijo. Deset nas je delalo v Gamsu nad Gradcem na veleposestvu grofa Franz Meir-Melnhofa. Skupaj z nekaj Avstrijci, dvema Angležema ter po enim Holandcem in Nemcem smo delali na gojitvenih delih v gozdovih. Čeprav je liil lastnik grof, pa nas ni prav nič grofovsko plačeval. Za 6 ur dola dnevno smo poleg hrane dobili Še 10 šilingov (takrat 230 din). Razumljivo je bilo, da naš delovni elan ni bil ravno velik. Nekega dne sva se s kolegom Stanetom domenila, da bova šla na avtostop malo pogledat na Dunaj. Prespala pa da bova v Jugendherbergu (mladinskem domu). Tako sva se neke sobote že \ navsezgodaj pojavila na avtocesti pri Rotleitnu in vneto kazala palec voznikom, ki so nama prihajali nasproti. Toda prav nobenega ni bilo volja, da bi naju vzel s seboj. Zato sva jo obupana kar peš mahnila po cesti naprej. Ne vem, ali sva mislila kar peš na Dunaj, saj je bilo do tja 170 km. Naenkrat pa zacvilijo za nama zavore in neki osebni avtomobil se je sunkovito ustavil. Stekla sva k avtomobilu misleč, da je to kakšen dobrosrčen voznik, ki je ustavil z namenom, da bi naju pobral. Toda glej čudno reč!. Voznik je hitro skočil iz avtomobila, nama nekaj zamrmral in jo še hitreje ucvrl v bližnjo koruzo. Menda mi ni treba posebej povedati, kaj je bil temu vzrok. Ko je prišel kasneje nazaj naju je seveda vzel s seboj. Najin stoparski uspeh je bil na vsak način okrnjen, toda peljal naju je le kakih 60 km do Glognitza. Od tu sva prišla z nekim tovornjakom do Wienerneustada. Tu pa je bilo kot zakleto in zaman sva stopala. Hočeš, nočeš, morala sva na železniško postajo. Ob 3. uri popoldne sva prispela na Dunajski južni kolodvor. Za boljše razumevanje nadaljnih dogodkov moram 'povedati, da smo vsi praktikantje opazili, da mnogo Avstrijcev zna vsaj nekaj naših besed in da jih precej zna češko. Policaji, na primer v Gradcu pa so skoraj vsi znali slovensko. Zato se nisva prav nič začudila, da nama je policaj pred postajo, na vprašanje, kje je ta mladinski dom, pokazal tramvaj in na kratko rekel: "En station". Nama, ki sva štedila devize je * » * bilo žal, da bi za en "štacionček" zapravljala denar, pa sva šla v tisto smer peš. Ko sva že nekaj časa hodila sem ponovno nekoga povprašal. Razločno sva spet slišala "En stacion"'. To se je še nekajkrat- ponovilo in končno se nama je ta "stacion" zdel le predolg. Šla sva na prvi postaji na tramvaj. Tokrat je vprašal Stane,'kajti začel je dvomiti v moje znanje nemščine. Ponovno sva razumela en stacion in na prvi postaji sva se z najino robo pognala iz tramvaja. Pa naju prijazna sprevodnica vljudno potegne za nahrbtnike nazaj rekoč: "Noch, noch, En stacion!". Moj popotni sokolega se je že sprijaznil, da pač še ena posraja, meni pa je bilo že preveč sumljivo. Zato sem vprašal nekega angleškega študenta, ki se je tudi peljal v tramvaju, kje je le ta mladinski dom. Pojasnil mi je, da gre. tudi sam tja in naj se ga kar drživa. No na kratko naj povem, da smo se' vozili potem še skozi ves Dunaj, prav tja na konec Pezleindorfa. Ko smo nato izstopili sem videl, da smo na končni postaji. Potem sem tudi doumel, da je bil tisti "en stacion" na hitro v dunajskem dialektu izgovorjeni "Endstation" ali po naše končna postaja. Se nadaljuje! ing. Slavko Klančičar xXx / - 38 - Nadaljevanje in konec NEKAJ SPOMINOV IZ BORB 12.BRIGADE Brigada se je prav dobro izkazala tudi pri likvidaciji postojanke Zdenska vas v Suhi krajini. Uničila je močno sovražnikovo gnezdo, ki je bilo vse naokoli posejano z bunkerji in žičnimi ovirami. Nemci so hoteli postojanko za vsako ceno obdržati, da bi tako kljubovali partizanskim kurirjem, obveščevalcem in drugim. Toda postojanka je morala pasti. Brigada se je dobro pripravila za napad. JurišaČem se je posrečilo približati mrtvi straži brez strela. Poklali so stražarje in tako vpadli v postojanko. Nemci so sicer odgovorili z orožjem, vendar je bilo že prepozno. Postojanka je bila kaj kmalu likvidirana. Zaplenjeno je bilo precej orožja, razne strojnice, razstrelivo, oprema, dva topa in trije tanki, ki so jih kasneje zaminirali in razbili. Leta 1944? v poletnem času so bataljoni oblegali močno utrjeno postojanko Višnja gora. V tej postojanki so bili domobranci in Nemci. Trd oreh je bil posebno višnjegorski grad na Pešče-niku. V tem gradu so se nahajali belogardisti, ki so bili močno utrjeni. Okoli Višnje gore pa so bili na gosto posejani bunkerji prepleteni z žicami in strelskimi jarki. Namen napada ni bila likvidacija postojanke (močna utrdba sovražnika in njihovo veliko število), temveč privabljanje sovražnika iz postojanke, da bi ga tako uspešno uničevali. Naš prvi bataljon je zasedel položaje tik nad gradom, ostali bataljoni pa so blokirali okolico Višnje gore. Napad se je začel zgodaj zjutraj okoli tretje ure. Najprej se je oglasila naša strojnica "Bren", ki se je nahajala nad gradom na koncu njive posejane s koruzo. Takoj so se oglasile tuči ostale strojnice, minometalci, brzostrelke in drugo orožje. Med regljanjem strojnic smo se pogovarjali z domačimi izdajalci, ker smo bili čisto blizu. Slišati je bilo besede: "L, ti tovariš hočeš cigarete? Hočem samo predaj se z njimi, drugače pa ti jih jaz prižgem!" in zopet rafal iz naše strojnice. Med streljanjem pa smo jim govorili: "Švabobranski hlapci, domači podrepniki, izdajalci, predajte se partizanom!". Slišati je bilo še razne druge besede vse do jutra. Ko se je zdanilo smo zasedli položaje nekoliko višje pod Kriško vasjo in čakali, da se podrepniki pokažejo iz njihovih gnezd. Okoli 9 ure zjutraj so se priulazili iz utrdb in hoteli izvesti juriš na našo enoto, toda njihovo prizadevanje je bilo brez uspeha. Spustili smo jih čisto blizu, tako da so imeli naši borci boljše zadetke. Kosili smo jih, da so padali kot snopje. Veliko smo jih pobili. Med njimi so bili Nemci in belogardisti. Naša skupina borcev se je približala gruči pobitih Nemcev. Bilo jih je devet. Nekateri so bili še živi, ko smo jim pobirali orožje in bojno opremo, Bilo je vse okrvavljeno in podobni smo bili mesarjem. Vse to se je dogajalo med bojem- To delo smo morali zel j hitro opraviti, sicer bi bilo tudi z nami kaj podobnega. Večino teh sovražnikov je pokosila naša strojnica "Bren", ki se je polnila z 32 naboji. Grozovit prizor je bil to, vendar smo vedeli, da mora tako biti. V tem jurišu je imel sovražnik tudi drugod precej izgub. Na naši strani smo imeli samo nekaj ranjeni!, mrtev pa je bil samo komisar čete Stepišnik Marjan iz Novega mesta. Boji so trajali cel dan, ker smo se s sovražnikom srečevali še večkrat. Imeli smo srečo, da smo jih prej opazili. Pri tem so 40 bile zelo učinkovite ročne bombe, ki smo jih uporabljali na majhne razdalje. Sovražnik je izvedel še nekaj manjših napadov iz drugih strani postojanke, ki pa so se končali s porazom in begom. Spominjam se tudi uspešnih bojev za Bosiljevo na Hrvatskem. Po nalogu Glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije sta bili za napad določeni dve slovenski brigadi iz XV. divizije in sicer: Cankarjeva brigada in naša 12. brigada. Postojanka Bosiljevo je bila ena izmed zelo utrjenih postojank na Hrvatskem. Hrvatske brigade so jo večkrat poskusile likvidirati, vendar pri tem niso imele uspeha. Ker je bila postojanka utrjena s številnimi močnimi bunkerji in trikratnimi žičnimi o-virami, so se morale brigade dobro pripraviti za napad in njeno likvidacijo. V njej so bili ustaši in Nemci. Moč sovražnika je bila precejšna, saj je štela posadka okrog 800 - 1000 do zob oboroženih mož. Hrvatske partizanske brigade so bile v zasedah, da bi tako onemogočile sovražniku pomoč. Naše slovenske brigade so močno napadale oblegano postojanko tri dni in tri noči. V tej siloviti akciji so se prav dobro izkazali težki minorne talci 12. brigade, saj so nepretrgoma dva dni in dve noči metali mine v sovražnikovo postojanko. Tudi hrvatska partizanska artilerija je igrala pomembno vlogo. Ker je bilo še vse premalo težkega orožja za uspešno likvidacijo postojanke, se je sam glavni komandant slovenske partizanske vojske Franc Rozman-Stane posebno zanimal za razvoj naših operacij in poslal še eno močno slovensko artilerijsko enoto s 14 topovi, ki naj bi uspešno uničila fašistično gnezdo. Naše enote so se pripravljale več dni, ne da bi sovražnik zvedel za to akcijo. Še so mi v spominu besede Franca Rozmana, ko se je pripeljal z motorjem do naših položajev. Strumno sem ga pozdravil. Nasmehnil se je rekoč: "Sedaj bodo Švabi in Ustaši občutili, kaj so slovenski partizani. Njim bomo že pokazali z našimi topovi. Za uspešno uničenje je potrebno močno topništvo". Med bojem na Bosiljevo sem bil komandir zaščitne čete štaba 15. divizije. Takrat je komandant: Stane obiskal naš štab. Bili smo zelo veseli, ker je prišel med nas. Ko so borci zvedeli, da je komandant Stane na položaju, so se še bolj opogumili za boj proti nemškim in usiaškin tolpam. Slišati je bilo eno samo grmenje. Valil se je dim cd eksplozij granat in min, rafali strojnic pa so nenehno odmevali kot v kotlu. Bosiljevo je bilo eno samo žarišče in pekel. Z naglimi in močnimi uspešnimi napadi naših brigad so tolpe morale kloniti. Skupine bežečih Nemcev, pomešanih z ustaši sc se trumoma predajale naši NOV* Njihovi oddelki so bil:’ popolnoma razbiti. Panično so bežali na vse strani, metali orožje in bojno opremo, da bi tako pobegnili pred smrtjo. Vse to jim ni pomagalo. Pobitih je bilo okoli 400 sovražnih vojakov, '■•eč sto pa jih je bilo ujetih. Tudi mi smo imeli nekaj mrtvih. Zaplenjeno je bilo ogromno vsakovrstnega orožja, municije in opreme. Ker nismo mogli izprazniti skladišča, zaplenjenega orožja ter druge vojaške oprede, smo skladišča zažgali, V skladiščih je pokalo kot na fronti. Po bitki smo se postopoma umikali proti Beli krajini. Naše snote so slavile še eno veliko zmago nad fašističnimi tolpami, zato so dobile velike priznanje in pohvalo oč Glavnega štaba NOV in partizanskih odredov Slovenije. Brigade so dobile počitek v Beli krajini. Takrat smo rekli Beli krajini mala Rusija. V Črnomlju smo doživeli velik in časten sprejem, ki ga nam je pripravilo ljudstvo Bele krajine. To ljudstvo se je zavedalo, da smo zvesti čuvarji osvobojenega belokranjskega ozemlja. V Črnomlju so nam pripravili miting z raznimi kulturnimi nastopi v bivšem sokolskem domu. V domu smo si ogledali tudi kinopredstavo. Prikazovali so film, kako se poljske divizije borijo proti nemškim četam po napadu na Poljsko. Med nami je bil tudi komandant Glavnega štaba tov. Franc Rozman-Stane. Borci so mu veselo vzklikali: "Živel naš glavni komandant Stane!" Konec Franc Kopič xXx HUMOR ZANIMIV POGOVOR IZ TOPLIŠKE DOLINE Pred dnevi sem poslušal pogovor štirih kmetov - gozdnih posestnikov. Eden izmed navzočih je predlagal nakup mrliške' ga voza, ki naj bi služil za prevoz poslednjih ostankov od Starih žag, Soteske in Gradišča do Sušic. Ker občina nima denarja za to potrebno prevozno sredstvo, naj bi zbirali prostovoljne prispevke kmetje sami. Prvi premožni kmet predlaga, da bi iz svojega gozda podaril dve zastavni smreki. Drugi manj premožni bi podaril eno, tretji pa obljubi dve. Četrti kmet premišlja in naenkrat odgovori: "Jaz pa lesa ne dam! Les bom dajal, drugi se bodo pa vozili!?" Pogledal sem četrtega kmeta in si mislil sam pri sebi: "Jaz bi daroval celo hosto, samo da se ne bi bilo treba fijakati na mrliškem vozu". xXx Vlašič Anton