DR. O. ILAUNIG: 28 ^TENBAH *[ ZGODOVINSKA POVEST. Zdajci dvigne grof Tatenbah glavo in njegov rgled se upre v odkriti, pošteni obraz soproge. , njegovi duši se je očividno začel boj dobrega angela s budobnim. »Ana,« reče mirno ter jo prime za obe roki, »moja Ana, ti si res moj angel varuh, kako te spoštujem! Gotovo, ti si žena, o kateri se pravi: Dobra žena je desna roka svojega moža. Draga 'Ana, tvoje besede ne ostanejo brez vtisa. Še ta poljub, ti duša moje duše, potem me pusti samega, kajti grof Tatenbah hoče napraviti red v svoji hiši.« »Če hoCeš to storiti, moj soprog,« reče grofica ter ga ljubko pogleda, »mcraš, moj Erazem, predvsoni zaupati svoji soprogi kot svoji drugi duši. Ti ji moraš vse razkriti, ti ne smeš imeti iHobcne tajnosti pred svojo Ano Terezijo.« " ^.taiipagosga jejuri tebbesedaUcpložilaroko na grofovo ramo, mu pogledala sr5no v oči ter rekla s prosečim, nežnim glasom: »Erazem, od tvoje zadnje bolezni je tvoje ravnanje zagonetno. Tvoj pogled je nestalen, tvoje vedenje nemirno; zdi se mi, da sl v svojem srcu razdvojen. Kar skleneš danes, zavržeš jutrl. Ivan, ti si omahljiv v svojih mislih in svojih dejanjih.« »Mogoče,« odvrne grof, a se ne upa pogledati svoji soprogi v oči, »dogodki današnjih dnl prinašajo marsikaj s seboj ter zahtevajo od državnika tako različne stvari, da Clovek večkrat dvoml, česa bi se oprijel, da bi bilo prav.« »Ne, ne,« vzklikne grofica, »to so presploane besede, ki niso navadne v višji politiki, v kateri rabite take izraze, da prikrijete svoj pravi namen. Velike načrte ima v 6voji duši, toda on noče, da bi zvedeli njegovi svojci, kaj namerava, ker bi se mogoče ustrašili, če bi zvedeli, k&ko velike, a tudi nevarne načrte ima. Ali ni tako, moj Ivan?« | Grof jc pogledal svoji soprogi v rosne oči. • njegov pogled je kazal ncodločnost. Ni vedel, ali| bi v tem trcnutku govoril ali pa bi svoje načrtei zAeedftj Se^j»:ikril pred najzvestejšo duSp, ki jo! »Nikdar,« poseže vmes grofica, razburjena, »o pravični Bog, torej je res, kar se mi je namigavalo in česar nisem hotela verjeti, torej je le res, da je grof Tatenbah, visokonadarjeni služabnik svojega vladarja, zaveznik upornikov ter da mu hoče postati nezvest.« »Zakaj verolomen,« reče grof, »gre za to, kaRo se stvar imenuje. Ogrski magnatje samo hočejo dobiti nazaj svoje stare pravice, katerih jim na Dunaju ne dajo. Ako smo mi v tem boju ob njih strani, dobimo kot plačilo neodvisnost in dedno pravico vojvodske časti, združene s celjsko grofijo. Le pogumni sme pričakovati zmago, zato hočem iti z njimi.« »Nazadnje prideš na morišče,« pripomni grofica, dvigne proseče roke ter reče: »Poslušaj glas svoje žene, matere svojega otroka, opusti to početje in to zvezo! Ali jih še nisi spoznal, svojih prijateljev, ki so med seboj needlni in kl so sposobni, da izdajo drug drugega, ako gre za to, da sami zmagajo ali pa se rešijo. Bojim se, dragi soprog, da boš ti prva žrtev.« Grofu Tatenbahu je zablestela svetla solza v očeh. Očividno so ga ganile te besede, zato reče z mehkim glasom: »Pomiri se, Ana, sedaj veš vse in ne Cudim je imel na zemlji; saj je vedel vnaprej, kakšen svarilen odgovor bo dobil. Ko je nekaj časa glcdal v jasne oči svoje zveste žene, je dvignil svojo sklonjeno glavo te; rekel: »Ana, prav imaš, veliki načrti zorijo v moj3 duši. Ta resna ura, v kateri stojiš ti, plemenita, velikodušna, odpuščajoča žena pred ponižanim soprogom, mi daje priliko, da ti jih razkrijem. Vedi torej, da je tako, kakor praviš. Veliki sklepi dozorevajo v moji duši, velike načrte hočem izvesti. Grof Erazem Tatenbah bo povečal sijaj svoje hiše, dodal bo grofovski kroni še vojvodsko.« »Ivan,« reče grofica ter postane smrtnobleda. »Ti se čudiš, Ana,« reče grof smehljaje se, »seveda je to razumljivo. Tvoja nežna ženska duša, ki se giblje v ozkem krogu domačnosti, ne more razumeti nenavadno velikih in — rad priznavam — tudi nevarnih načrtov, ki me vlečejo k zvezi z mojimi prijatelji na Ogrskem. Če pa zmagam v tem boju in stopim kot neomejen vladar coljske grofije in morda še kakega večjega dela Štajerske, pred te, da ovenčam glavo sebi, tebi in sinu z vojvodsko krono, potem, draga Ana, mi boš rekla, da sem storil prav, da ...« ee, da te je ta novica pretresla. Pozneje boš bolj trezno o tem sodila, moja zvesta duša, ln takrat bova o teh načrtih dalje govorila.« Še enkrat objame grof Tatenbah svojo soprofo, Jo poljubi na Celo ter jo spremi do stranske lobe, odkoder je prišla v svoje sobane. Po odhodu soproge grof Tatenbah nl bll več to, kar je bil ravnokar: ponlžni, skesani greSnik, kl je klečal pred svojo soprogo. Zopet Je zavladal nad njim ponos in izraz nezadovoljstva mu Je lasenčil obraz. Zdajcl stopi k vratom malc sobe. »Moj sluga Boltažar naj pride takoj,« z&grmi nad strežajem v predsobi. V drugem trenutku je že stal Boltažar Ribl, eaupni sluga grofa Tatenbaha, pred svojim goBpodom. »Ali si izročil obe pismi, ki sem Jih pred evoJim odhodom v Konjice dal v tvoje roke, moji soprogi in grofici Zrinjski,« vpraša grof ter z jeznim pogledom ošvigne svojega slugo, ki mu je obraz prebledel. »Da, gospod grof,« odvrne sluga z negotovim glasom. »Ali sl jih aam izročil,« vpraSa firrof dalje. »Tega ml niste narofiill,« odvrne sluga 8 predrznim poudarkom. »To se Je samo od iebe razumelo,« re5e grof, »ln ni bllo treba tega posebej naročati, osobito tebi, ki si tako brihten. Po kom sta bili pismi lzrofieni?« Boltažar Je molCal nekaj časa kakor bl premiSljeval, ali naj pove vse. Cez nekaj trenutkov reče: »Pismo sa grofico Zrinjsko Je lzročil Laslo Fekete, dobil sem ga v gostilni »Pri elonu«, kjer Je pravll, da odpotuje vsled važega naročila dmgl dan v VaraŽdln. Nisem hotel čakati, da bi prišla grofica Zrinjska v Račje. Drugo pismo za gospo soprogo sem izroCil služklnji gospe groflce, ki ga je gotovo izročila.« »Lopov,« zakriči grof, »ali ne vež, da si z&menjal obe pismi, in je dobila moja soproga pismo, naslovljeno na grofico Zrinjskol« »Bog nas varuj,« zastoče sluga, »to Je nesrečna pomota.« »Za katero bl moral dati svojo glavo, če bi bll moj podložnik,« reče grof ves razkačen, »ker to nisi, ne morem drugega storiti, kakor da lahkomišljenega in nezvestega slugo za vedno naženem lz svoje ht5e.c »To liočete stcrUi,« vpraša Ribl z izzivalnim glasora in s prcdrznostjo v pogledu. »Ti še dvoraiš nad tem,« ycčq grof jezen, »ali naj te spomnim na pasledice, ki so iiastale vsled tvoje ncpopianc 1 ahkorniselnasii pri vročitvi obeh pisern. Pojdi, s tem trenutkom si odpuščen iz ciužbc. Moj tajnik ti iz.plača plačo, ki ti še pripada. Zdaj pa se poberi malopridnež izpred mojih oči, sicer bi so Łc mogcl spozabiti nad teboj.« »Ne tlelajte tega, gospod prof,« odvrne Boltažai' popolnoma mirno, »morda se boste kesali, da ste odalovili slupo, ki je bil stražar in obenem priča, ko ste uživali sladke ure. Sedaj pa me hočete na ta iiačin plačatL« »Glej gar pj&drzneža,« vzkipi crrof ves besen, »ki šo hoče groziti. Grom in strela, ali morda misliš na to, da bi izdal rnoje razmeric do grofice Zrinjske? Prideš prepozno, lopov, Ana Terezija ve ravno vsled zamcnjave piscm vse, kar bi sicer ne smela vedeti, pa je odpustila in pozabila vse.« »No, to pa se je zgodilo naglo,« refe Boltažar s porogljivim nasmehom ter pripomni: »Sluga Boltažar ve še za drugre tajnosti svojega g-ospoda, ki jih vzame seboj. Ako ostane pri ajpjjLodslovjt^L tel_raogel.sfcllfliayfS-«JtlJ« nekdai liotcl spremeniti kamen v kruh, tudi papirje spremeniti v pristne cekine.« Grof Tatenbah ni več slišal teh bescd odpuščenega sluge, ki se je hitro odstranil. Grof j« poklical strežaja, da ga sleče, nato pa je šel v stransko sobo h kratkemu počitku. XVI. Prl vedeževalki. V desni rokl pa fma Ogledalo iz zlata, Pred oči mu ga drll, Kaž« v njem pretekle dnl Mu v svetlosti jasni spet Kaže čas prihodnjih let Jenko. Ljudje, kl so rojeni za vladanje in se tega zavedajo, se smatrajo, čim bolj se odmikajo od načel poštenosti, tem bolj za poklicane, da poteptajo pod svojimi nogami vse, kar se jim postavi nasproti. Ljudje so jim igrača, ki jo vržcjo v stran, 5e hočejo kaj doseči. Svoboda, moč, čast in slava, to so zadnji cllji, po katerih stremijo. Ako v njihovih srcih ni doc&la zamrl čut za pravico in krepost,. se pri njih' pojavljajo treuutki, ko. 8i morajo sauaLrefcii , V,'.', \,\'N , "* . \ ^ t^. ,