runiku. ' ‘ n •' _ O V p ^ s’/ j Predgovori Vvvetovna zgodovina nam iz starejših kakor tudi iz novejših časov pripoveduje o osebah, ki so se po svojih junaških činih ali sploh te¬ lesni in duševni nadarjenosti odlikovale od drugih sovrstnikov. Komu niso znana imena, kakor: Aleksander Veliki, Cir, Karol Veliki, Sv. Ciril in Metod, Napoleon, Atila, Janez Gutenberg. Andrej Hofer, Lavdon itd. Imenitni vojskovodje, veliki učenjaki in umetniki, glasoviti pesniki in pisatelji, kakor tudi izumitelji, ki so s svojimi iznajdbami povzročili premnogokrat cele pre¬ obrate v različnih strokah — vseh imena so raz¬ ločno zapisana v svetovni zgodovini. Getos (1909), ko izhaja ta knjižica prvič med preprosto ljudstvo, kateremu je namenjena v prvi vrsti, se je spomnila rimsko - katoliška Tke v zgodovinske osebe, ki se je odlikovala o vojem času tako po svojih junaških činih, kakor tudi po svojem izredno pobožnem in čednostnem življenju. To je bila devica Orleanska, kateri ne najdeš v svetovni zgodovini enakega pri- nera. V Rimu so jo letos spoznali blaženo. 4 Kratka, toda burna je bila njena življenska pot; na svet je prišla devica Orleanska kot pri- prosto kmetiško dekle, ki je mirno in skoraj od sveta ločeno vzrastlo v tihi rojstni dolinici, paslo domačo živinico, opravljalo domača in poljska dela in pomagalo starišem boriti se za vsakdanji kruh. Da ji je Bog namenil celo drug poklic, o tem se deklici še sanjalo ni. Na nov poklic so jo opozorile božj8 prikazni, priprav¬ ljale jo in ji dajale pogum. Kmetiško dekle je vzelo meč in zastavo in se podalo v boj, ki je kruto razsajal po domovini: Francoska dr¬ žava je bila že skoraj popolnoma v sovražni¬ kovih rokah, toda devica Orleanska jo je osvo¬ bodila in jo rešila tujega gospodstva. Junakinja je izvršila svojo od Boga ji dano nalogo in bi se bila rada zopet vrnila v samotno rojstno doli¬ nico/a na francoskem kraljevem dvoru se ji to ni dovolilo. Bojevala se je torej dalje in zašla v sovražnikove roke, ki jo je obsodil L' smrti. Umrla je kot mučenica na grmadi, ker ee jo je dolžilo, da je izvršila svoje junaške čine v zvezi s satanom in da je bila navadna čarovnica. Že nekaj let po njeni smrti so celo pravde pregledali še enkrat in učeni možje so spozndli, da je bila devica Orleanska krivo obsojena. Ves francoski narod se je še danes hvaležno spominja. Sila na Francoskem v starih časih. Po gorah in skalnatih morskih obalih Nor- vegije in Danske je v starih časih živel bojevit, pogumen in čvrst narod, katerega potomci še danes žive na skandinavskem polotoku, ki dan¬ današnji tvori dve kraljevini, Švedijo in Norvegijo. Ta narod se je imenoval Normani. Na mnogo¬ številnih ladijah so se stari Normani vozili na vse kraje, sosebno proti jugu, kjer so si prislužili ali priborili mnogo denarja in časti. * Nek Norman, z imenom Rollo, se je 1. 911. polastil severne obali Francoske in je prisilil kralja Karola Neumnega, da mu je ta prepustil deželo kot dedno last. Od tega časa se še zdaj ta del Francoske imenuje Normandija. Rollo in njegovi nasledniki so si pridjali vojvodski naslov in priznati se jim mora, da je bila Normandija čez sto in petdeset let cvetoča dežela. Pa se je prigodilo, da je umrl Eduard Spoznavalec, kralj angleški, in ni zapustil te¬ lesnih dedičev. Takratni normandijski vojvoda 6 Viljem si je prisvajal pravico do angleške krone in da bi si to pravico utrdil, prepeljal se je s petdeset tisoč možmi na Angleško, katero si je v srečni bitki pri Hastingsu prisvojil. Ako je bil Viljem kot normandijski vojvoda vendar v nečem odvisen od francoskega kralja, je bil kot angleški kralj prost vladar. To razmerje je bilo nezdravo in je dalo povod hudim prepirom. Ker je namreč angleška vladarska hiša si pridobila tudi še druge dežele in sta njena moč in njen ugled vedno bolj rastla, postali so francoski kralji nanjo ljubosumni. Nastala je huda vojna, katera se je šele končala, ko se je angleški princ Edvard oženil s francosko-'princesinj o Izabelo. Po smrti francoskega kralja Karola Lepega, ki ni zapustil moškega dediča, a je bil po staro¬ davnih zakonih ženski spol izključen od vladnih poslov, so si izbrali knezi za vladarja grofa Va¬ lois (Valoa); pa tudi angleški kralj Edvard III. si je prisvajal kot sin zgoraj imenovane fran¬ coske princesinje Izabele pravice do francoskega prestola. Nastala je nova vojna. Francozi so bili v nesrečDi vojni pri Kresi-ju vrženi popolnoma ob tla. Imeli so res sedemkrat močnejšo vojsko kakor Angleži, a vendar je v bitki padlo ednajst knezov, 1200 vitezov in 30.000 mož. Istočasno je padla tudi imenitna trdnjava ob morski ožini med Francosko in Angleško Kalais (Kale), katero 7 so Angleži izpremenili v velikansko skladišče za streljivo in bojne priprave. Štiri leta po tej nesrečni bitki stal je po¬ gumni francoski kralj Ivan s svojimi štirimi sinovi pri Poitiers-u (Poatie-u) zopet Angležem nasproti. Francoska vojska je bila močna in je imela čez 60.000 jezdecev, a angleška pod poveljstvom princa Edvarda Vales-kega (Uelskega) je bila mala in polizstradana. Vseeno pa je bil kralj Ivan z osemtisoč plemenitaši ujet; vlado je torej pre¬ vzel njegov sin, poznejši kralj Karol V. Po dolgotrajnem bojevanju obeh dežel in mnogih stiskah je vendar prišlo do miru in An¬ glija je dala ujetemu francoskemu kralju Ivanu prostost. Ta je zopet prevzel vlado. Nekaj let pred Ivanovo smrtjo je izumrl rod burgundskih vojvod; kralj Ivan je podaril lepo burgundsko deželo svojemu sinu ljubljencu Filipu in sicer mu jo je podaril za vse čase ter ga imenoval prvega kneza Francoske. Novi bur¬ gundski vojvoda Filip si je po malem znal pri¬ dobiti še več drugih dežel, kakor so Artois (Artoa), Flandersko, Henegavsko, Nidozemsko ) in Friziško in je bil zdaj skoraj tako m jgočen kakor francoski kralji; zgodovina mu je dala priimek Pogumni. Vojvoda Filip Pogumni je zvesto podpiral svojega brata, francoskega kralja Karola V., ki 8 je bil prevzel krono po smrti očeta Ivana. Z bratovo pomočjo se je novemu vladarju posrečilo, da je Francoska Angliji p&malem odvzela vse pokrajine, katere si je bila zadnja prej prisvojila. In vladal je zopet nekaj časa mir, dokler ni umrl kralj Karol V. Po njegovi smrti mu je sledil na prestolu dvanajstletni sin, kateri je seveda potreboval sposobnega varuha, ki bi mesto njega vodil vladarske opravke. Tukaj pa je zopet nastal prepir in prepir se je razvil v notranje vojske, ki so zopet vzne¬ mirjale in slabile ubogo Francosko. Vsak knez je namreč hotel biti mlademu kralju varuh. Proti tem bojem in prepirom ni bilo pomoči. Zbegano ljudstvo je upalo, da bo teh hoihatij vsaj takrat konec, ko doseže mladi kralj svojo polnoletnost. Toda ubogo ljudstvo se je varalo. Vsled nekega močnega prestrašenja je postal kralj na duhu bolan in ni nikdar ozdravel. Ta bolezen je povzročila Francoski celo vrsto najhujših nesreč. Od ene strani se je potegoval Filip Po¬ gumni, burgundski vojvoda, s svojimi privrženci, od drv ?e strani pa brat slaboumnega kralja, visokoučeni, a brezznačajni vojvoda Orleanski, za nadvlado. A Te domače homatije je uporabila Anglija in medtem, ko so se sorodniki francoske vla- 9 darske hiše s svojimi privrženci pretepali med seboj, prestopila je angleška vojska francosko mejo. Francozi so ji šli sicer nasproti, a so bili pri Apinkourtu popolnoma premagani. V tem boju je padlo sedem najbližjih sorodnikov vla¬ darske hiše, med njimi dva brata burgundskega vojvode. Mladi vojvoda Orleanski je bil z mno¬ gimi drugimi odličnjaki ujet in prepeljan na Angleško; na Čelo njegove stranke se je -po¬ stavil grof Armanjak. Ta se je branil manj proti Angliji, kakor proti burgundskemu vojvodi. 'Francoska je bila sovražniku odprta. Po neumnosti je še povrh vrgel v ječo francosko kraljico Izabelo, katera se je kmalu potem zopet oproščena zvezala na¬ ravnost z burgundskim vojvodo. Homatij je bila zdaj polna mera. Da bi se splošna beda vendar enkrat kon¬ čala, sta se Karol VI. in vojvoda burgundski na¬ posled sprijaznila in revna zemlja se je veselila boljše bodočnosti. Toda ni ji bila odločena, ker je bil burgundski vojvoda zavratno umorjen. Njegov sin Filip Dobrotljivi je hotel smrt očetovo maščevati in da bi to tem ložje dosegel, izdal je svojega kralja in svoje sorodnike ter se je zavezal leta 1420 z Angleži. Zdaj je dosegla beda na Francoskem svoj višek. Preden p„a je bila vsa Francoska podjarmljena, je umrl an- 10 gleški kralj Henrik, ki je zapustil edino dojenčka, priporočivši ga na smrtni postelji svojima dvema bratoma. Nekaj mesecev poznej je umrl tudi slabo¬ umni francoski kralj in zd&j so izklicali od ene strani angleškega, še v zibelki ležečega kralja Henrika VI. tudi kot francoskega kralja, od druge, pristno francoske strani pa so postavili za vla¬ darja prestolonaslednika Karola VII. Orleansko obleganje. Vojvoda Bedforski, brat umrlega angleškega kralja in varuh novega, še v zibelki ležečega, je prevzel vodstvo vlade. Vse njegove želje so bile te, Francosko in Angleško zjediniti pod eno žezlo. Da bi to ložje dosegel, oženil se je s sestro burgundskega vojvode, že prej imenovanega Filipa Dobrotljivega. Karol VIL je izgubil vedno več zemlje in ko se je ojačil in zbral močno vojsko, bil je znovič premagan in v tej vojski je izgubil tudi svoje najboljše može in sobojevnike. Največji del Francoske je bil podjarmljen in že so se na¬ sprotniki pripravljali, da napadejo orleansko mesto, ki je bilo ključ Francoske in od padca Pariza tudi glavno mesto. Kmalu je bilo mesto obkoljeno. Meščani so se res viteško borili za svojega kralja in vse je šlo radovoljno v boj, da bi kralju ohranili vsaj to, kar je še imel. Pa tudi molilo se je goreče v ta namen in vršile so se procesije. 12 Mesto Orleans je na desnem bregu reke Loire (Loare) in je bilo takrat z levim bregom v zvezi z enim edinim mostom. Od te strani so začeli Angleži napadati. Ker so meščani že na¬ prej slutili, od katere strani jim preti nevarnost, so še o pravem času na levem bregu razdjali predmestje in naredili mogočne nasipe v obrambo mostu. Ti nasipi so bili kaj nadležna zapreka na¬ padajočemu nasprotniku. Mnogo so morali An¬ gleži žrtvovati, predno so vzeli nasipe in se po¬ lastili mostu. Bilo je to 21. oktobra 1428, ko se je začel glavni in najhujši napad na nasipe. Napad je bil prvič odbit. Pripoveduje se, da so se branitelji branili tako dobro, da , so se celo še žene udeležile boja; prišle so na obzidje ter vlivale vrelega olja na sovražnike. Po 'pod¬ zemeljskih rovih je šele poveljnik grof Salisburi mogel naposled razstreliti nasipe in sijih pri¬ svojiti; toda ko se je pokazal na vrhu vzetega kupa kamenja, priletela je iz -mesta krcglja in ga ubila. To je še bolj navdušilo hrabre orle¬ anske prebivalce, ki so od severne strani do¬ bivali obilo hrane, medtem ko je v nasprotnem taboru jelo pomanjkovati živeža. Toda kmalu so dobili Angleži novo vojsko na pomoč, kateri je poveljeval grof Sufolk. Ta je zdaj mesto oklenil okoli in okoli. Boj je postal vedno hujši in v Orleanu so se začeli hudi dnevi. Edino na božični dan sta sovražnika vsled govora in z ozirom na velik praznik od 9. predpoldne do 3. ure popoldne mirovala. Ki pa je minila določena ura, začel se je najlju boj na vseh straneh. Grof Sufolk je zaprl vsa pota v okč ki so držala v mesto, s trdnjavicami in na in ako bi ne bili branitelji učinjali takort čudežna dela pogumne obrambe, bi bilo mo mesto že davno pasti. Sila v mestu pa je v trdneg' ‘-sovražnikovega oklepa dosegla že sk vrhunec. Kralj Karol VII., ki je takrat bival v < nonu (Šinonu), je popolnoma obupal in je islil zbežati na Špansko ali kam drugam, kar a pride nepričakovana pomoč, od koder se je najmanj nadjal. Sicer je delal sam in peščica Bgovih privržencev vse napore, da bi prišli estu na pomoč, a bilo jim je zaman. Tako je of Klermont v Blois-u (Bloa) nabral malo jsko in se približal mestu, toda Angleži so ga polnoma pobili. Mesto je bilo že celo obupano, •r jo videlo, da so bile vse žrtve na blagu in vi zastonj. Poslalo je dne 15. februarja poslance burgundskemu vojvodi, zavezniku Angležev, prošnjo, naj vzame francosko krono tako dolgo svoje varstvo, dokler se vojvoda Orleanski ne iz ječe. Angleži so že smatrali mesto pre- gano, ko so slišali o njegovem odposlaništvu; 14 prisilili so burgundskega vojvodo, da ni smel us/reči mestni želji. Obup je bil zdaj splošen. Ali kakor smo prej rekli, da je kralj Karol VIL dobil nepričakovano pomoč od strani, od katere se je tiste najmanj nadjal, tako je tudi mestu ravno tista pomoč prišla ob času, ko je lila sila naj večja. Uresničil se je pregovor, ki pravi: »Kadar je največja sila, je božja roka najbolj mila.“ Božja milost se je kralju kakor mestu po¬ kazala res v naj večji sili na čudovit način, ka¬ kršnega nima zgodovina enakega. Pomoč je prišla po preprostem kmetiškem dekletu. So¬ vražniki so kralja Karola VIL posmehuje ime¬ novali le »malega buržkega kralja 11 , ker je celo njegovo ozemlje bilo skoraj edinole mesto Bour-' ges (Burž) in njega bližnja okolica. In tega malega, zasmehovanega kralja je zopet dvignilo kmetiško dekle; osvobodilo je svojo domovimo tujega jarma, rešilo jo sra¬ motnega tujega gospodstva. O tem dekletu, ki se zove Ivana Dark, ali kakor jo imenuje zgodovina „Devica Orleanska", govorimo v prihodnjem poglavju. (5 G&O G@0 ggo cff/O G^p is pa se je glasil: »Meščani oproščenega Orleana so s hv im srcem postavili svoji rešiteljici ta sp lik.' Po veliki francoski revoluciji se je prost nih darov nabralo okrog 40.000 frankov i svoto so pozneje postavili velik brona oaenik. Pa tudi njena rojstna vas Domren je kmalu ponašala z enakim spomenikor francoski narod pa se še dandanašnji hv: 10 spominja pogumne priproste kmetiš), re, ki mu je ljubljeno domovino v največj t arnosti- rešila tuje sile. 99 francosko državo, ki je toliko stoletij bila raz¬ cepljena med dva gospodarja. Tako so se brez posebno sklenjenega miru končali stoletni boji, katerih Angleži niso mogli več ponoviti, kajti ravno takrat se je pri njih doma začela velika državljanska vojska, med tako zvano „belo in rdečo rožo.“ Popolna zmaga nad Angleži je neizmerno povzdignila moč Karola VIL, ki se je zdaj na vso moč prizadeval, da bi svojemu narodu po tolikih nadlogah povrnil stanoviten domač mir in mu pomagal do večjega telesnega in dušev¬ nega blagostanja. S pomočjo izvedenih sveto¬ valcev je poboljšal kraljeva sodišča in pazil ostro, da bi se nikdar in nikomur ne zgodila kaka krivica ter da so se pravde kakor hitro mogoče končale. Znovič je uredil davke, ki so se odslej tudi v mirnih časih stanovitno pobi¬ rali in sicer zavoljo novih državnih uprav, ki so stalo mnogo novcev. Najimenitnejše pa je, kako je Karol VII. preustrojil vojaštvo. Že po bitki pri Crecy-u (Kresiju), kjer so Angleži zmagali s puškami in topovi, so izprevideli Francozi, da prihodnjič s samimi plemenitaškimi konjiki in v železo opravljenimi vitezi ne bodo opravili mnogo, zlasti z njimi ne bodo mogli prisvajati si močno obzidanih trdnjav. Ker pa plemenita gospoda ni hotela opustiti starih navad, misleč, da bi . 7 * 100 se preveč ponižala, ako bi šla peš na vojsko, so si morali francoski kralji najeti pešcev, ki so bili vajeni novega orožja. Toda najemniki so bili velika nadloga, ker so se po dokončanej vojski navadno razkropili po deželi, koder so neusmiljeno ropali. Karol VII. je ob času štiriletnega primirja (1444—1448) vzel svoje najete pešce stalno v službo ter jih tako preustrojil v stoječo vojsko, ki je bila razdeljena v več stotnij. Razun te prve stoječe vojske pa je skusil tudi urediti domače pešce, zato da ne bi potreboval tuje pomoči, ako bi se zopet ponovila vojska z An¬ gleži. Ukazal je torej, da se ima izmed prebi¬ valcev petdesetih hiš izbrati najboljši strelec, ki se je potem moral na svoje stroške oboro¬ žiti ter redno vaditi v streljanju. Ker so bili ti strelci oproščeni vseh davkov, so se zvali »svo¬ bodni strelci." Kakor je Karol VII. omejil pravice mo¬ gočnih plemenitnikov, tako je tudi mestom po dovršenej vojski pustil veljati le toliko pravic, kolikor se mu je zdelo prav. Sploh je le malo¬ kdaj francoske stanove pozival v splošni dr¬ žavni zbor, ampak je rajši v posameznih krajih skliceval male državne zbore, ki pa tudi niso imeli mnogo drugih pravil, nego da so kralju dovolili pobirati davke. Vsak plemenitaški upor zoper te premembe je Karol VII. znal takoj za- 101 treti; meščani pa so radi nekoliko odjenjali od svojih pravic, ker so izprevideli, da vlada z no¬ vimi napravami vzdržuje mir in red ter jih brani zoper vsako nasilje domačih in tujih sovražnikov. Mlademu kraljeviču Ljudeviku ni bilo prav, da mu oče nič ne zaupa v vladarskih rečeh in se posvetuje le z drugimi možmi. Iz tega uzroka se je raznesel glas, da se hoče kraljevič upreti zoper svojega očeta. Ljudevik se je sicer opravičil, da je vse to hudobno obre¬ kovanje, vendar pa je šel iz Pariza in deset let živel zunaj, naposled pa je bežal k mogočnemu burgundskemu vojvodi, pri katerem je ostal do očetove smrti. Kralj Karol VIL je umrl leta 1461. Fran¬ cosko ljudstvo ga je resnično ljubilo, ker mu je po stoletnih homatijah povrnil stalen mir in zopet zjedinil celo državo. Kar je on v drugej polovici svojega vla¬ danja začel, to je nadaljeval in dovršil njegov sin in naslednik Ljudevik XI. Ta ni prej mi¬ roval, dokler ni popolnoma zatrl vso veljavo in .samostalno.st mogočnih kraljevih sorodnikov ter vse stanove pokoril neomejenej oblasti. s s s