TEMELJNI VODNIK o nevarnostih snežnih plazov Jernej Burkeljca CROSSRISK.EU Naslov: Plazovi Cvetko, Pexels in proizvajalci Podnaslov: Temeljni vodnik o opreme. Ilustracije: Naturfreunde nevarnostih snežnih plazov Österreich (Georg Sojer) in Ortovox Avtor: Jernej Burkeljca (Tobias Wandres) (Univerza v Mariboru, Fakulteta Projekt: Javna opozorila - za elektrotehniko, računalništvo zmanjšanje tveganj zaradi padavin in informatiko) in snežne odeje (CROSSRISK) PRIBLIŽNO Recenzija: Miha Pavšek (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti), Aleš Poredoš (Agencija Republike Slovenije za okolje), Manca Volk Bahun Vodja projekta: Suzana Žilič Fišer 90 % (Znanstveno raziskovalni center (Univerza v Mariboru, Fakulteta za Slovenske akademije znanosti in elektrotehniko, računalništvo in umetnosti), Blaž Šter (Agencija informatiko) Republike Slovenije za okolje) Trajanje projekta: Junij 2018 – Lektoriranje: Nina Hajdinjak avgust 2021 Tehnična urednika: Mitja Založnik: Univerza v Mariboru, PLAZOVNIH* Cvetko (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Slomškov Fakulteta za elektrotehniko, trg 15, 2000 Maribor, Slovenija, računalništvo in informatiko), https://press.um.si, zalozba@ Jan Perša (Univerza v Mariboru, um.si Univerzitetna založba) Izdajatelj: Univerza v Mariboru, Oblikovanje: Mitja Cvetko Fakulteta za elektrotehniko, NESREČ SE (Univerza v Mariboru, Fakulteta računalništvo in informatiko, za elektrotehniko, računalništvo Koroška cesta 46, 2000 Maribor, in informatiko) Slovenija, http://feri.um.si, feri@ Grafika na ovitku: Plaz, um.si avtor: Mitja Cvetko (Univerza Izdaja: Prva izdaja v Mariboru, Fakulteta za Vrsta izdaje: E-knjiga ZGODI, KO elektrotehniko, računalništvo in Izid: Maribor, avgust 2021 informatiko), 2021 Dostopno na: https://press. Grafične priloge: Fotografije: um.si/index.php/ump/catalog/ Jernej Burkeljca, Manca Volk, book/602 Bahun, arhiv ZRC SAZU, Mitja ŽRTEV SAMA © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Besedilo / Text © Burkeljca, 2021 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna. Uporabnikom je dovoljeno reproduciranje brez predelave avtorskega ALI NEKDO dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste V SKUPINI morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor SPROŽI 551.578.48 BURKELJCA, Jernej Plazovi [Elektronski vir] : temeljni vodnik o nevarnostih snežnih plazov / Jernej Burkeljca ; [fotografije Jernej Burkeljca ... [et al.]. - 1. izd. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2021 PLAZ. Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/ book/602 ISBN 978-961-286-506-1 Problem smo torej ljudje in naše doi: 10.18690/978-961-286-507-8 COBISS.SI-ID 72648451 odločitve, ne sneg. Že majhen plazič lahko povzroči hude poškodbe ali ISBN: 978-961-286-506-1 (pdf), 978-961-286-507-8 (mehka vezava) DOI: celo smrt. https://doi.org/10.18690/978-961-286-507-8 Cena: Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika: prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru * Ponekod se namesto izraza plazovni pojavi izraz Citiranje: Burkeljca, J. (2021). Plazovi: Temeljni vodnik o nevarnostih lavinski. snežnih plazov. Maribor: Univerzitetna založba. doi: 10.18690/978-961-286-507-8 [ UVODNA BESEDA ] Dolga leta so na tečajih poudarjali Ali se zavedamo pritiska drugih prepoznavanje in preučevanje udeležencev, pomanjkanja svežega problematičnih snežnih razmer. snega ali prednosti/slabosti poznavanja Vendar se je pokazalo, da zavedanje domačega terena, po katerem se in prepoznavanje nista dovolj. gibamo? Se podrejamo odločitvam Navkljub vsemu znanju ljudje še vedno skupine in bolj izkušenih ali se bolj ignoriramo očitne znake nevarnosti in zanesemo na svoje? So razmere še sprejemamo slabe odločitve. Človeški nevarnejše zaradi večje količine novega dejavnik je vseprisoten, zato je čas, da se snega in/ali močnega vetra? So v naši vprašamo: Zakaj? Zakaj smo se znašli na okolici znaki pred kratkim sproženih pobočju z naklonom med 30 in 45°, kjer plazov in drugi znaki nestabilnosti v je največja verjetnost sprožitve plazu? snežni odeji? Kaj razlaga plazovni bilten? Ali obstaja bolj primerno in položnejše Kako na vse skupaj vpliva vreme? pobočje? Ali upoštevamo naravne pasti, Na vse skupaj lahko pogledamo tudi kot so vbokle oblike površja (grape, z drugega zornega kota. Kako bi svoje žlebovi, jarki, kotanje, doli ...)? odločitve do takrat, ko se je zgodila nesreča, pojasnili in utemeljili drugim? Dobre odločitve pa so v veliki meri odvisne od temeljnega poznavanja snežnih plazov – prav temu se bomo posvetili v nadaljevanju. SPOZNAJMO OSNOVE O PLAZOVIH M. Cv M. C etk v o etk M. Volk Bahun KAZALO KDO MORA POZNATI PLAZOVNE IN DRUGE SNEŽNE NEVARNOSTI ............................................... 1 POSLEDICE PLAZOV .................................................................................................................. 2 TIPI PLAZOV ............................................................................................................................ 3 KJE SE POJAVLJAJO PLAZOVI? .................................................................................................... 4 ZNAČILNOSTI PLAZOVITEGA TERENA ........................................................................................ 5 NAKLON .......................................................................................................................................................... 6 ORIENTACIJA (USMERJENOST) ....................................................................................................................... 7 NARAVNE PASTI ............................................................................................................................................. 8 DRUGE ZNAČILNOSTI PLAZOVITEGA TERENA ............................................................................................... 9 PLAZOVNE NEVARNOSTI (5 RDEČIH KARTONOV) ......................................................................... 10 NOV SNEG ....................................................................................................................................................... 11 PRED KRATKIM SPROŽENI PLAZOVI NA PODOBNEM TERENU ...................................................................... 11 POKANJE IN HIPNO POSEDANJE SNEŽNE ODEJE ........................................................................................ 12 ZAMETI, KLOŽE IN OPASTI ............................................................................................................................. 12 HITRA OTOPLITEV IN DEŽ ........................................................................................................................... 13 IZOGIBANJE PLAZOVNIM NEVARNOSTIM .................................................................................... 14 NAČRTOVANJE TURE ...................................................................................................................................... 15 SAMOZAŠČITNO OBNAŠANJE NA TERENU ................................................................................................... 15 ČLOVEŠKI DEJAVNIK IN PASTI V PROCESU ODLOČANJA ................................................................................. 16 ČLOVEŠKI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VARNOST MED TURO ................................................................. 17 OPREMA ................................................................................................................................... 18 PLAZOVNI (LAVINSKI) BILTENI IN KORISTNE APLIKACIJE .......................................................... 21 EVROPSKA PETSTOPENJSKA LESTVICA NEVARNOSTI PROŽENJA SNEŽNIH PLAZOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 ZNAČILNI PLAZOVNI PROBLEMI ................................................................................................. 23 NOV SNEG ..................................................................................................................................................... 23 NAPIHAN SNEG ............................................................................................................................................. 23 ŠIBKE PLASTI V STAREM SNEGU .................................................................................................................. 23 MOKER SNEG ................................................................................................................................................. 24 POLZEČ SNEG ................................................................................................................................................. 24 UKREPANJE OB NESREČI ........................................................................................................ 25 KJE IN KAKO DO VEČ ZNANJA? ................................................................................................... 26 KDO MORA POZNATI PLAZOVNE IN DRUGE SNEŽNE NEVARNOSTI? SMUČARJI KDORKOLI se pozimi zabava ali dela na snegu (žičničarji, oskrbniki koč, gozdarji, cestni in drugi delavci na DESKARJI terenu), se mora zavedati nevarnosti plazov in drugih snežnih pasti. Plazovi niso omejeni samo na strme in POHODNIKI visoke gore, velika količina snega lahko pade tudi z ALPINISTI ostrešij, pod katerimi se pozimi igrajo otroci. Plazovi se pojavljajo, kjerkoli je dovolj snega in dovolj strmo, to je SANKAČI IN VOZNIKI MOTORNIH SANI lahko tudi le nekaj metrov od ceste, smučišča ali hiše. J. Burkeljca S plazovi mora biti seznanjen VSAK, ki se giblje na snegu. 1 AN STR POSLEDICE PLAZOV Najpogostejši vzroki za smrt v snežnem plazu so: 73 % ZADUŠITEV 25 % POŠKODBE 2 % PODHLADITEV M. Volk Bahun Najpogostejši vzrok smrti je pomanjkanje kisika. Za preživetje je zato ključno, da ponesrečenega hitro najdemo in odkopljemo. To pa ni mogoče brez primerne opreme in znanja. Verjetnost preživetja 100 % 15 minut: 80-90 % vseh zakopanih je še vedno živih. 80 % 35 minut: 60 % vseh popolnoma zakopanih žrtev umre. 60 % Prikrita faza: Zakopane žrtve z zračnim žepom* preživijo do 2 uri. 40 % 90 minut: Čas, po katerem se začne organizirano reševanje. 20 % STR 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 AN 2 Pretečen čas od zasutja v minutah * Zračni prostor ob glavi zakopanega, ki za nekaj časa omogoči dihanje in tako podaljša verjetnost preživetja. TIPI PLAZOV V splošnem poznamo plazove NESPRIJETEGA in SPRIJETEGA SNEGA. Oboji so lahko suhi ali mokri. Najnevarnejši so kložasti snežni plazovi suhega snega (kloža je že po definiciji sprijet sneg), ko okrog nas, kot bi stopili na steklo ali tanek led, razpoka in se splazi ena ali več plasti sprijetega snega. Kložasti plaz lahko zaradi povezanosti snežne odeje sprožimo na daljavo, tudi na razdalji do več sto metrov! Nekaj primerov: KLOŽASTI PLAZ PLAZ NESPRIJETEGA SNEGA Arhiv ZRC-SAZU Arhiv ZRC-SAZU PLAZ MOKREGA SNEGA PLAZ SUHEGA SNEGA Arhiv ZRC-SAZU Arhiv ZRC-SAZU 3 AN STR KJE SE POJAVLJAJO PLAZOVI? Arhiv ZRC-SAZU Plazovit teren je včasih láhko prepoznaven, včasih pa zelo težko. Nevaren teren hitro prepoznamo po pred kratkim sproženih plazovinah, težje pa je prepoznati potencialno nevarna območja. Strmina, nizko in redko rastje ter pretekli dogodki so le nekateri od prepoznavnih znakov. Nekje so Plazovi se lahko sprožijo ti bolj očitni, drugje manj. Velja, da se plazovi povsod, kjer je dovolj lahko sprožijo, kjerkoli je dovolj snega in je snega in dovolj strmo. pobočje dovolj strmo, tudi s streh hiš. Arhiv ZRC-SAZU STR AN 4 ZNAČILNOSTI PLAZOVITEGA TERENA Najpomembnejše značilnosti površja so: — NAKLON — USMERJENOST (ORIENTACIJA) — NADMORSKA VIŠINA — OBLIKE POVRŠJA 5 AN STR © NFÖ/Sojer NAKLON PREVEČ STRMO >45° snežna odeja se ne kopiči Najnevarnejši naklon je med 30 30-45° NAJVEČ PLAZOV in 45°. Za lažjo predstavo, črne proge na smučiščih imajo okrog <30° NI DOVOLJ STRMO 35–40°. Težava je, da je ravno to le nekaj plazov za smučanje najbolj zanimivo območje. Upoštevajte tudi naklon Ocena naklona s pomočjo: pobočja nad in pod vami; ko je a) topografske karte (razmik plastnic) plazovina v gibanju, gre lahko b) smučarskih/pohodnih palic prek položnejšega terena in/ali c) naklonomera ravnine ter celo na nasprotno d) ocena glede na sledi/smučine in pobočje (ozka dolina). okoliških oblik površja Odtis ročaja palice a b Merilec Naklon je naklona najmanj Naklon je med STR AN 6 c d © NFÖ/Sojer USMERJENOST (ORIENTACIJA) Največ nesreč se zgodi v osojah na SZ-S-SV legah pobočij. Zakaj? Sneg tam najdlje ostane suh in se počasneje preobraža. Hkrati lahko v plasti snežne odeje izraziteje nastajajo kristali oglatih oblik, ki so med seboj slabo povezani. Tvori se šibka plast. Že ob manjši obremenitvi lahko sprožite kložasti plaz suhega snega. Največ nesreč se zgodi na severnih oz. osojnih pobočjih (SZ/S/SV ) J. Burkeljca 7 AN STR NARAVNE PASTI Naravne pasti so lahko nevarni predeli, kjer so posledice snežnega plazu še poudarjene (plaz tam ne nastane, tja nas odnese). Z neizpostavljenega pobočja lahko zdrsnemo čez strmo steno ali v ledeniško razpoko. Če so pod nami naravne ovire kot npr. drevesa (gozdni rob) ali skale, lahko trk vanje povzroči hude poškodbe, ki so lahko tudi usodne. Nenadne spremembe naklona pobočja (police, kotanje, grape, jarki, žlebovi) povzročijo kopičenje plazovine na mali površini, kjer nas lahko že relativno majhen plaz zasuje zelo globoko. STR AN 8 U. Edlinger DRUGE ZNAČILNOSTI PLAZOVITEGA TERENA V osojah oz. senčnih legah je snežna odeja praviloma manj stabilna. Prisojna pobočja postanejo bolj nevarna popoldan zaradi večje osončenosti in posledično z dnevnim dvigom temperature. Razgiban teren ponuja več možnosti za izbiro varne poti. Redko rastje ne ponuja zaščite pred plazovi. Če je gozd dovolj redek in omogoča tekoče smučanje, bodo prišli skozenj tudi snežni plazovi. Široki grebeni so po navadi bolj varni kot grape in vbočeno površje. Na grebenih je potrebna posebna pozornost zaradi opasti. Ob prisotnosti starejših šibkih plasti lahko na območjih s tanjšo snežno odejo hitreje sprožimo kložasti snežni plaz. Na zavetrni strani grebenov in drugih izbočenih oblik površja je zaradi zametov, ki nastanejo po obdobju močnejšega vetra, potrebna še večja previdnost. Opazovati moramo značilnosti celotnega vplivnega območja posameznega plazu. Kaj je okoli nas? Nas lahko zajame plaz, ki se je 9 sprožil nad nami? Kložaste plazove lahko sprožimo na večje razdalje AN in lahko zajamejo obsežno območje. V plazu se lahko znajdemo tudi, STR kadar sami nismo na najbolj izpostavljenem delu pobočja. PLAZOVNE NEVARNOSTI [ 5 RDEČIH KARTONOV ] © NFÖ/Sojer 1 Nov sneg 2 Pred kratkim sproženi plazovi na podobnem terenu 3 Pokanje in hipno posedanje snežne odeje 4 Zameti, klože in opasti STR AN 10 5 Hitra otoplitev in dež NOV SNEG [PRVI RDEČI KARTON] Velika večina plazov se sproži v prvem dnevu ali dveh po sneženju. Nov sneg poveča nevarnost plazov, zato se takrat raje izogibamo gibanju po nevarnih pobočjih ali prilagodimo našo namero in izbiramo manj zahtevne cilje. J. Burkeljca J. Burkeljca PRED KRATKIM SPROŽENI PLAZOVI NA PODOBNEM TERENU [DRUGI RDEČI KARTON] Daleč najbolj očiten znak za nevarnost so pred kratkim sproženi plazovi na podobnem ali okoliškem terenu. Zato moramo posebno pozornost nameniti območjem 11 s primerljivo usmerjenostjo, AN naklonom, nadmorsko višino idr. STR POKANJE IN HIPNO POSEDANJE SNEŽNE ODEJE [TRETJI RDEČI KARTON] Nakazani znaki nevarnosti so tudi, če med turo opazimo, da se okrog nas širijo razpoke, da se snežna odeja hipno poseda, včasih lahko ob tem tudi slišimo globoke poke »vuuum«. Vse to so znaki, ki kažejo na veliko nevarnost, da lahko v okolici sprožimo kložast plaz. Razpoke se lahko širijo več sto metrov daleč in plaz sprožimo že, ko smo na položnejšem delu pod ali nad plazovitim pobočjem! J. Burkeljca ZAMETI, KLOŽE IN OPASTI [ČETRTI RDEČI KARTON] Veter je mojster za »gradnjo« kložastih plazov. Sneg se hitro odlaga v Trdo ivje zavetrju in ustvarja različne pojave, po katerih lahko prepoznamo nevarnost. Opast © NFÖ/Sojer Trda kloža Zastrugi STR AN 12 SMER VETRA Mehka kloža Zameti HITRA OTOPLITEV IN DEŽ [PETI RDEČI KARTON] Dvig temperature, izrazito sončno obsevanje in dež omehčajo in oslabijo povezanost snežne odeje. Ob dnevni odjugi (segrevanje zaradi vpliva sonca) so popoldanske ure nevarnejše kot dopoldanske. M. Volk Bahun M. Volk Bahun 13 AN STR IZOGIBANJE PLAZOVNIM NEVARNOSTIM Največ plazov sprožijo prav tisti, ki se potem znajdejo v plazovini, zato je ključ do varnosti v nas samih. Prepoznavanje znakov plazovne nevarnosti je osnovni Posamičen spust pogoj, vendar pa je varnost, poleg temeljnega poznavanja snežnih plazov, odvisna tudi od našega vedenja in odločitev na turi. Osnovna pravila zajemajo skrbno načrtovanje ture, prepoznavanje značilnosti terena, snega in vremena med turo ter obvladovanje človeškega dejavnika. Posamično gibanje Zbiranje na varni lokaciji Povečana razdalja med osebami v skupini Primerna velikost skupine Največ plazov sprožijo žrtve same. STR AN Neprimerna velikost skupine 14 (porazdelitev na več manjših skupin). © NFÖ/Sojer NAČRTOVANJE TURE • S pomočjo različnih pripomočkov (plazovni bilteni, vodniki, zemljevidi, poročila o opazovanju snežnih in plazovnih razmer itd.) izbirajte razmeram in znanju primeren cilj. • Določite ključne točke, nevarnosti in omejitve, prek katerih ne boste šli (tolerančni prag). • Določite alternative, če se situacija na poti razlikuje od predvidene oz. pričakovane. • Ocenite trajanje ture in o svojem načrtu obvestite druge. © NFÖ/Sojer SAMOZAŠČITNO OBNAŠANJE NA TERENU • Preverimo delovanje opreme. • Velike skupine so nevarne! • Na potencialno nevarnem terenu držimo ustrezen razmak med udeleženci in s tem zmanjšamo obremenitev snežne odeje. • Plazovitemu terenu izpostavljamo hkrati le eno osebo naenkrat. Drugi morajo počakati na varni lokaciji pripravljeni 15 na morebitno reševanje. AN • Prepoznavanje varnih lokacij za ustavljanje je ključna veščina STR samozaščite. ČLOVEŠKI DEJAVNIK IN PASTI V PROCESU ODLOČANJA Osnovna strategija za obvladovanje človeškega dejavnika je komunikacija med udeleženci. Pri tem je zelo priporočljiva radijska povezava, saj bistveno olajša usklajevanje članov skupine, ki niso nujno v vidnem polju. Zelo pomembno je prepoznavanje pasti v procesu odločanja (mentalne bližnjice, t. i. hevristične pasti), ki nas nezavedno vodijo k slabim odločitvam. © NFÖ/Sojer Človeški dejavnik pride še bolj do izraza v času družbenih medijev. Vzemite si čas za trezen razmislek ob upoštevanju vseh STR Pomembna je AN informacij, ki so vam na voljo v danem komunikacija. 16 trenutku. Kako bi svoje odločitve razložili in opravičili drugim v primeru nesreče? ČLOVEŠKI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VARNOST MED TURO PRITISKI IN PRIČAKOVANJA Pritiski in pričakovanja so lahko notranjega ali zunanjega izvora. Kaj si želimo in pričakujemo od sebe in drugih udeležencev? Kaj drugi od nas? Neizrečena pričakovanja lahko povzročijo izdaten pritisk in vodijo k slabim odločitvam. USMERJENOST K CILJU/POTRDITVENA MISELNOST/NEPRILAGODLJIVOST Ljudje smo nagnjeni k izločanju novih informacij, ki so nasprotne pričakovanim in našemu prepričanju ter želimo, navkljub neugodnim razmeram, udejanjiti svoj načrt. ČREDNI NAGON Ljudje se počutimo bolj varno v skupinah in odločitve raje prepuščamo »drugim«. Če so šli »tu čez« drugi, bo dobro tudi zame ipd. DOMAČNOST/USTALJENOST Bolj varno se počutimo na znanem terenu, kar nas pogosto privede do slabih odločitev, kljub očitnim znakom nevarnosti. POZITIVNA POVRATNA ZANKA Do sedaj znano kot varno ni vedno varno. Le nekoliko drugačne razmere lahko pripeljejo do nastanka plazu tam, kjer ga prej ni bilo. EKSKLUZIVNOST Vsi si želimo biti del nečesa izjemnega, kar ni dosegljivo drugim. Prve sledi po zadnjem sneženju na nedotaknjeni strmini lahko povsem zameglijo razum. Tekmovanje z drugimi z istim ciljem še toliko bolj. PRIPADNOST Strah pred izgubo pripadnosti neki skupini in ohranjanje družbenega statusa nas lahko vodita v nevarne situacije, saj dvignemo prag še dopustnega tveganja. DUNNING-KRUGERJEV UČINEK Ljudje pogosto precenjujemo lastno znanje in izkušnje. Uspehe pripisujemo svojim sposobnostim, čeprav je bila včasih posredi tudi sreča. Ker je bilo slabih izidov manj kot dobrih, se tega niti ne zavedamo. Posamezniki z več izkušnjami podlegajo temu učinku še bolj in hitreje kot začetniki. SLEPO ZAUPANJE Predvsem v skupinah z očitnim vodjo se manj izkušeni člani povsem prepustijo 17 odločitvam bolj izkušenih (rekoč, ta že ve, kaj je varno …). Če imate slab občutek, se AN na vsak način odzovite. Oglasite se tudi v primeru odločitve, ki se ne sklada z vašim STR videnjem situacije. Komunikacija je ključna! OPREMA Osnovna oprema je t. i. PLAZOVNI TROJČEK, ki ga sestavljajo: 1. ŽOLNA – za hitro iskanje zasutih v plazu 2. SONDA – za na razmerah. SONDA ŽOLNA LOPATA 1tančno lociranje zasutega 3. LOPATA – da zasutega lahko izkopljemo S pomočjo opreme lahko poiščemo in rešimo zasutega v plazu, a jo moramo tudi znati uporabljati. Osnovno opremo vzamemo s seboj na vsako turo v snežnih 3 ArvaOrtovox 2Backcountry AccessSTRAN PLAZOVNI TROJČEK 18 Koristna razširitev osnovnega kompleta so še čelada, plazovni nahrbtnik z zračno blazino, Recco čip, komplet za prvo pomoč, bivak vreča in telefon. PLAZOVNI NAHRBTNIK z zračno vrečo pomaga, da ostanemo pri vrhu plazovine. Backcountry Access Recco RECCO ČIP je vgrajen v dele gorniške opreme in pomaga pri iskanju. ČELADA je osnovna zaščitna oprema v gorah 19 Dynafit in preprečuje hujše poškodbe glave. AN STR Žolna + + Lopata + Sonda ČAS REŠEVANJA 11 min 25 min 1-2 h Vsa ta oprema pa ne bo preprečila plazu ali zasutja. Prav tako je nekoristna, če jo pozabimo doma, je ne znamo STR uporabljati oz. je AN 20 pomanjkljiva. © Grafika prirejena po Ortovox/Wandres PLAZOVNI (LAVINSKI) BILTENI IN KORISTNE APLIKACIJE Plazovni bilten je prvi naslov za informacije o trenutnih razmerah. V Sloveniji je za objavo biltena pristojna Služba za sneg in plazove na ARSO, v Avstriji in Italiji pa je to urejeno po posameznih deželah. Skupni bilten za Slovenijo ter avstrijsko Koroško in Štajersko je objavljen na naslovu crossrisk.eu, plazovne službe v drugih evropskih državah in njihove biltene pa najenostavneje poiščete prek spletne strani združenja evropskih plazovnih služb EAWS (avalanches.org) ali z aplikacijo za pametne telefone Snowsafe (snowsafe.at). Plazovni bilten ponuja osnovno napoved o snežnih razmerah na nivoju posamezne regije (pokrajine, gorske skupine, večjega območja ...), ne napoveduje pa nevarnosti na posameznem pobočju! Pri oceni lokalnih razmer si lahko pomagate z aplikacijo Snowmaps (snowmaps.org/si/), razvito v okviru projekta CROSSRISK (crossrisk.zrc-sazu.si). Nevarnost snežnih plazov opredelimo glede na splošno stopnjo nevarnosti po enotni evropski petstopenjski lestvici, trenutno prisotne plazovne probleme, kritično nadmorsko višino in usmeritev domnevno nevarnih pobočij. Te informacije so standardizirano ponazorjene v www.vreme.si/plazovi grafični obliki, podrobnosti pa po navadi lahko preberete v besedilu. Plazovne službe vedno pogosteje objavljajo osnovne informacije tudi v več jezikih. SnowSafe Avalanche App 21 AN STR Prenos aplikacije: snowsafe.at EVROPSKA PETSTOPENJSKA LESTVICA NEVARNOSTI PROŽENJA SNEŽNIH PLAZOV OZNAKA STOPNJE STABILNOST VERJETNOST/MOŽNOST PRIPOROČILA/OPOZORILA IN SIMBOL SNEŽNE ODEJE PROŽENJA SNEŽNIH PLAZOV ZA GIBANJE PO ZASNEŽENI POKRAJINI 5 – zelo velika Snežna odeja Pričakujemo lahko številne zelo Gibanje v takih razmerah je je slabo velike in pogosto tudi izjemno na splošno zelo oteženo, zato povezana in na velike spontane plazove že na ga odsvetujemo. Omejeno splošno zelo zmerno strmih pobočjih*. je le na položnejša območja, nestabilna. ki so dovolj odmaknjena od ustaljenih poti snežnih plazov. 4 – velika Snežna Proženje je verjetno že pri Potrebne so številne dodatne odeja je na manjši obremenitvi na mnogih izkušnje in znanja ter podrobno večini strmih strmih pobočjih**. V določenih poznavanje lokalnih razmer pobočij** slabo razmerah lahko pričakujemo pri presoji pred plazovi varnih povezana. spontano proženje številnih območij, ki so že zelo omejena. velikih in pogosto tudi zelo Izogibajte se gibanju prek velikih plazov. strmejših pobočij, grap in žlebov ter njihovih podnožij in zavetrnih strani vzpetin. 3 – znatna Snežna Proženje je mogoče že pri Potrebne so nekatere dodatne odeja je na manjši dodatni obremenitvi, izkušnje in znanja pri presoji mnogih strmih predvsem na strmih poboč- pred snežnimi plazovi varnih pobočjih** jih**, ki so v plazovnem biltenu območij, ki so že delno zmerno do slabo posebej izpostavljena. V omejena. Upoštevajte tudi povezana. določenih razmerah je mogoče nevarnost snežnih plazov spontano proženje velikih in v na potencialno ogroženih posameznih primerih tudi zelo območjih. velikih snežnih plazov. 2 – zmerna Snežna odeja Proženje je mogoče Ob upoštevanju previdnosti je na nekaterih predvsem pri večjih dodatnih in poznavanju lokalno bolj strmih obremenitvah, predvsem izpostavljenih območij so pobočjih** na strmih pobočjih**, ki razmere na splošno še dovolj le zmerno so posebej izpostavljena v varne. Opozorila upoštevajte povezana, plazovnem biltenu. Zelo veliki predvsem na večjih strminah drugod je na spontani plazovi so malo in na območjih, ki so v splošno dobro verjetni. plazovnem biltenu še posebej povezana. izpostavljena. 1 – majhna Snežna odeja je Proženje je načeloma mogoče Na splošno varne razmere, dobro povezana samo ob večji dodatni potrebna je običajna in na splošno obremenitvi na izoliranih zelo previdnost. STR stabilna. strmih pobočjih***. Spontano AN se lahko prožijo zgolj majhni in srednje veliki plazovi. 22 * Zmerno strma pobočja imajo naklon do 30 stopinj. ** Strma pobočja imajo naklon nad 30 stopinj (vzpenjanje v ključih/ cikcak). *** Zelo (ekstremno) strma pobočja imajo naklon nad 35 stopinj. Posebej so za plazenje nevarna pobočja z naklonom nad 40 stopinj in značilno oblikovanostjo površja (gladka površina podlage) in območja tik pod grebeni. ZNAČILNI PLAZOVNI PROBLEMI Plazovni problemi so dopolnilo trenutni opredelitvi plazovne nevarnosti in opisujejo značilno nevarne razmere v naravi ter kako se jim izogniti. NOV SNEG Plazovni problem je povezan s trenutnim oziroma zadnjim sneženjem. Problematična je dodatna obremenitev novozapadlega snega na obstoječo snežno podlago. Kako kritična je ta obremenitev, je odvisno od številnih dejavnikov, kot so temperatura in značilnosti stare snežne odeje. Problem se pojavlja na širšem območju, zato se mu je težko izogniti. Na umiritev nevarnih razmer počakajte 1–3 dni. NAPIHAN SNEG Plazovni problem je povezan s prenašanjem snega z vetrom. Napihan sneg je lahko prisoten med ali po sneženju. Napihan sneg predstavlja dodatno obremenitev šibkih plasti, ki se nahaja na stiku med napihanim snegom in staro snežno podlago. Ker je praviloma bolj zbit, ob zrušitvi nastane razpoka, ki se značilno razširi čez cel zamet (kložo). Izogibanje je možno s skrbnim izbiranjem terena. Sneg se odlaga na zavetrni strani za grebeni, v grapah in vrtačah. Razmere se zelo spreminjajo že na kratkih razdaljah. Za umiritev nevarnih razmer počakajte 1–3 dni. ŠIBKE PLASTI V STAREM SNEGU Plazovni problem je povezan s prisotnostjo šibkih plasti v stari snežni odeji. Značilne šibke plasti so prekrit površinski srež, globinski srež ter druge vrste snega z oglatimi kristali, ki otežujejo povezovanje posameznih plasti snežne odeje. Plaz se sproži zaradi preobremenitve nosilnosti šibke plasti. Problematični so deli pobočij s tanko snežno odejo, naklonski pregibi terena in osojna pobočja nasploh. Problem 23 je težko ugotoviti in lahko ostane prisoten večino sezone, plaz lahko sprožimo daleč AN stran od mesta, na katerem pride do obremenitve. Ključnega pomena je spremljanje STR plazovnega biltena in drugih informacij o stanju in preobrazbi snežne odeje. Arhiv ZRC-SAZU MOKER SNEG Plazovni problem se pojavi zaradi vode, ki pronica v snežno odejo in oslabi povezavo med posameznimi plastmi snežne odeje. Voda pronica v sneg ob taljenju in ob deževju. Kadar je poglavitni vzrok za pojav taljenja snega sonce, je plazovni problem omejen zlasti na prisojna pobočja na nižji nadmorski višini. V primeru dežja pa so enako prizadeta vsa pobočja – osoje in prisoje. Izogibamo se mu z zgodnjimi turami in čakanjem na hladnejša vremenska obdobja. Možni so veliki spontani plazovi. POLZEČ SNEG Plazovni problem je povezan z drsenjem celotne snežne odeje od vrha do tal na gladki podlagi, kot so travnata in gladka skalnata pobočja, zato se prožijo zdrsni plazovi (primer: fotografija na levi). Njihova prisotnost je povezana z debelejšo snežno odejo z malo ali brez šibkih plasti. Zdrsni plazovi se lahko pojavijo tako pri mrzli in suhi kot pri topli in mokri snežni odeji. Napovedovanje trenutka sprožitve je izjemno težavno, najpogostejše STR znamenje pa so valovito potekajoče AN snežne razpoke polkrožnih oblik 24 (zdrsno ali ribje ustje). UKREPANJE OB NESREČI 0 minut 15 minut Ostanite Sistematično mirni Iskanje izkopavanje Prva Ogled zasutih pomoč Zasutim okoliščin omogočiti dihanje! Klic v sili ožje (del plazu) in točno lociranje (mesto odkopavanja) odvisno od situacije – posameznik ali skupina KLICNE ŠTEVILKE CENTROV ZA OBVEŠČANJE Slovenija , Hrvaška , Nemčija , Španija , Norveška 112 Švica , Lihtenštajn 1414 Avstrija 140 Italija , Južna Tirolska 118 Predarlska 144 Francija 15 ali 112 PODROBNEJŠA NAVODILA ZA UKREPANJE OB PLAZOVNI NESREČI Ostanite mirni Prva pomoč, oskrba ojer in si oglejte egled vanje in odstranitev s okoliščine ovno vršine in anje signala © NFÖ/S egledno anje tančnejše anje anje opa kraja nesreče Klic na pomoč Hitri pr po isk Pr isk Na isk Točk isk Izk Preveriti Nadzor nad Pri več zavest! okolico! udeleže- ncih: hkrati z En reševalec iskanjem oz. reševanjem. Zavesten Nezavesten Posame -znik: Brez takojšnje Metoda tekočega Normalno dihanja iskanje oz. traku dihanje reševanje, Primarno če ni možna HITROST območje takojšnja iskanja pomoč NATANČNOST Umik na varno mesto in priprava drugih na prihod reševalcev. KJE IN KAKO DO VEČ ZNANJA? Tečaje organizirajo številna društva. Znanja ni nikoli preveč, zato si aktualno razpisana izobraževanja poiščite na: grzs.si pzs.si zgvs.si naturfreunde.at alpenverein.at Spletno izobraževanje je na voljo tudi prek: mountainsafety.info/sl/ kbyg.org whiterisk.ch ortovox.com backcountryaccess.com mountainacademy.salomon.com Pexels Javna opozorila – zmanjšanje tveganj zaradi padavin in snežne odeje Priročnik je nastal v okviru projekta CROSSRISK Javna opozorila – zmanjšanje tveganj zaradi padavin in snežne odeje, ki ga prek programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Vodilni partner: Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (ZAMG) Projektni partnerji: FH JOANNEUM Gesellschaft mbH (FHJ), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Univerza v Mariboru (UM), Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Amt der Kärntner Landesregierung Abteilung 8 – Umwelt, Wasser und Naturschutz (LWD-K) in Amt der Steiermärkischen Landesregierung Abteilung 14 – Wasserwirtschaft, Ressourcen und Nachhaltigkeit (A 14). STR AN Obišči crossrisk.eu in crossrisk.zrc-sazu.si 26 Plazovni bilten za Slovenijo ter Spletna stran avstrijsko Koroško in Štajersko: projekta: www.crossrisk.eu crossrisk.zrc-sazu.si