Napitnina: obdavčljivi ali neobdavčljivi del prihodkov zaposlenih andrej raspor Hit, d. d., Slovenija V raziskavi avtor primerja davčno ureditev Slovenije in zda na področju napitnin. Glavna ugotovitev prispevka je, da je slovenska ureditev nedosledna, saj trenutno podrobno ureja zgolj napitnino igralnih miz v igralnici. Ostalih napitnin v igralništvu in drugih storitvenih dejavnostih zakon ne določa posebej. Posredno sicer lahko iz davčne zakonodaje razberemo, da niso proste davkov Vendar je plačilo davkov od napitnine prej izjema kot pravilo. Da bi se v prihodnje izognili različnim interpretačijam, avtor priporoča, da se področje napitnin v prihodnosti uredi s posebnim zakonom, s katerim bi se določila višina davkov in prispevkov ter način njihovega plačila. Kljucne besede: napitnina, igralništvo, gostinstvo in turizem, obdavčitev V Sloveniji je aktualna predvsem napitnina krupjejev. Zakon jo obravnava kot prihodek igralniče. Nad njeno višino imajo delodajalči in davčni organi čelovit pregled. Obremenjena je z davki in prispevki. Tako delavča kot tudi delodajalča. Vendar v Sloveniji obstajajo tudi napitnine, nad katerimi ni nadzora. Tu so mišljene napitnine na igralniških blagajnah, igralnih avtomatih, v gostinstvu, trgovini ipd. Zanje se davki ne plačujejo. Ta neenakost, z vidika prihodka delodajalča in prejemkov delavča, nas je spodbudila, da raziščemo, kako natančno je v Sloveniji urejen davčni vidik posameznih vrst napitnin. Osnovni namen prispevka je te ugotovitve primerjati s tujimi ureditvami. Tu se bomo zgledovali predvsem po ureditvi v zda. Njihova ureditev je liberalna (z vidika prejemnika in delodajalča), vendar obenem zelo dodelana (z vidika davčnega organa). Cilji proučevanja so usmerjeni v ugotavljanje razlik med zakonodajo Slovenije in zda, s poudarkom na davčni ureditvi ter posledično na ugotavljanju, v katero smer bi bilo najprimernejše, da bi se razvijala praksa obdavčitve napitnin v Sloveniji. Za utemeljitev raziskovalnega sklopa sta bili postavljeni naslednji delovni hipotezi: Uvod • Slovenska zakonska ureditev napitnin je nedosledna. • V Sloveniji poznamo obdavčljive in neobdavčljive napitnine. Iz izvedenih hipotez izpeljemo glavno hipotezo, ki se glasi: • Področje napitnin mora biti v Sloveniji urejeno enovito. Za uresničevanje opredeljenih ciljev raziskave in za preverjanje zgoraj navedenih hipotez bodo uporabljene naslednje metode znanstvenega proučevanja: (1) študija teorije in (2) študija primerov ter zbiranje in analiza empiričnih podatkov z (3a) anketnim raziskovanjem in (3b) polstrukturiranimi intervjuji. Osnovna metoda teoretičnega dela je analitična primerjava virov (bibliografije). Ta del zajema pregled znanstvene in strokovne literature ter rezultatov predhodnih raziskav. Analiza primarnih virov je zajemala zakone (s poudarkom na davčni zakonodaji), branžne in podjetniške kolektivne pogodbe ipd. Sledilo je zbiranje empiričnih podatkov z anketnimi vprašalniki med delodajalči iz gostinstva in igralništva ter s polstrukturiranimi intervjuji z delodajalči, predstavnikom Davčnega urada Republike Slovenije (durs) in predstavnikom Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja posebnih iger na srečo (unpis). Pomen raziskave se kaže predvsem v tem, da primerja slovensko ureditev z ureditvijo v zda. Njena izvirnost je v tem, da do zdaj napitnine v Sloveniji z davčnega vidika še niso bile raziskane. Zato je raziskava nov prispevek k razvoju teoretičnega in praktičnega znanja v tistem delu, ki se veže na zakonske obveznosti iz plačevanja davkov in prispevkov iz naslova napitnin. Uporabna vrednost prispevka je tudi v tem, da podaja nekatera dejstva v zvezi z višino ustvarjene napitnine v slovenskem gostinstvu in igralništvu. Raziskava Napitnina v gostinstvu je v večini držav prihodek zaposlenih. Na splošno je gostinske napitnine izredno težko nadzirati. Zato davki in prispevki niso vedno plačani. Zelo dodelano ureditev, ki opredeljuje obdavčitev napitnin, imajo poleg zda tudi v Angliji (Williams, Adam Smith in Norris 2004). V Avstriji se plačujejo pavšalni prispevki tudi za napitnine. Od napitnine je treba plačati tudi vse druge davke. V drugih državah posebne zakonske ureditve glede napitnin v gostinstvu nismo zasledili. Sčhwartz in Cohen (1999) sta proučila obdavčitve v nekaterih državah in jih primerjala z utajo davkov od ustvarjenih napitnin ter ugotovila, da višji kot so davki, manj napitnin je prijavljenih. Na drugi strani za igralništvo velja, da se je v večini držav po svetu izoblikovala ureditev, kjer se napitnina igralnih miz zbira po zakon- sko predpisanem postopku. Najbolj liberalni sistemi določajo, da je napitnina stvar prejemnika. Tako ureditev poznajo v ameriških in kanadskih igralnicah pri izvajanju pokra. (Ceprav to, kot bomo videli v nadaljevanju, še ne pomeni, da so oproščene davkov. Določene države so osnovno ureditev napitnine določile z zakonom. V Avstraliji (Quensland 1982) in na Novi Zelandiji (The Parliament of New Zealand 2003), kjer so se pri svoji zakonodaji zgledovali po otoku Guernsey (States of Guernsey 2003), je kakršno koli sprejemanje napitnine zaposlenim na igralnih mizah prepovedano. Srbska zakonodaja (Zakon o igrama na sreču 2005) določa, da napitnina ni prihodek igral-niče. Na Hrvaškem (Zakon o priređivanju igara na sreču i nagradnih igara 2002), v (Crni gori (Zakon o igrama na sreču 2004) in Makedoniji (Zakon za igrite na sreča i za zabavnite igri 2002), kjer so se pri pripravi zakonodaje zgledovali po ureditvi v Republiki Avstriji (Gtočksspielgesetz 1993) je določeno, da se napitnina deli med zaposlene v igralnici. Da delitev napitnine ne bi sprožala napetosti, so v nekaterih državah sistem delitve uredili po dogovoru z zaposlenimi. To je še posebno izrazito, kjer imajo delitev urejeno v branžni kolektivni pogodbi, na primer v Avstriji (Casino Austria 1990), na Nizozemskem (Holland Casino 2006). Podrobno delitev napitnine in s tem tudi pravice in obveznosti so v nekaterih državah uredili tudi v podjetniški kolektivni pogodbi, na primer v Italiji (Casino Venezia 1996), Frančiji (Casino Casis 1985), Sloveniji (Hit 2004). Obstajajo pa tudi ureditve, ko delitev določi upravljaveč igralniče, na primer v Bosni in Herčegovini (Hit Coloseum Sarajevo 2003), Crni gori (Hit Montenegro 2004) in na Hrvaškem (Casino Kristal Umag 2007). Poleg Slovenije je napitnina v čeloti prihodek igralniče še v Litvi. Na Madžarskem in v Italiji pa je 50% napitnine prihodek igralniče, 50% pa last zaposlenih. V državah, kjer je napitnina igralnih miz sestavni del plače, se zanjo plačujejo vsi davki in prispevki. To je še posebno izrazito, kjer imajo delitev napitnine urejeno v branžni ali podjetniški kolektivni pogodbi, na primer Avstrija (Casino Austria 1990), Nizozemska (Holland Casino 2006), Italija (Casino Venezia 1996), Frančija (Casino Casis 1985) itn. Ce je sestavni del plače, so plačani tudi vsi prispevki. Da igralniška napitnina ni obdavčena, je raziskava mednarodnega sindikalnega združenja igralničarjev ugotovila samo v Nepalu (uni Gaming Global Union 2005). Švičarski inštitut za primerjalno pravo v svoji študiji, narejeni za potrebe Evropske komisije (Swiss Institute of Comparative Law 2006), ugotavlja, da države, v katerih pomeni napitnina večji del prihodkov in imajo urejen sistem delitve napitnine (Portugalska, Špa- nija, Francija, Italija, Nemčija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Danska in Belgija), dosegajo boljše pokritje prihodkov kot tiste države, kjer napitnina ni podrobno urejena oziroma je prihodek kon-cesionarja (Anglija, Švedska, Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Slovenija, Slovaška, Malta, Češka, Grčija in Madžarska). združene države amerike V letu 2006 je bilo v zda po podatkih statističnega urada (glej http:// www.census.gov/econ/census02/data/industry/E722212.HTM) v dejavnosti restavracij in nastanitev (angl. accommodation and food services) ustvarjenih 374,5 milijarde dolarjev prihodkov. Dejavnost je zaposlovala 11.381.266 ljudi, kar je 9,5% vseh zaposlenih. V dejavnosti igralništva (aga 2007) je bilo ustvarjenih 32,42 milijarde dolarjev. Skupaj je bilo 366.197 (0,3 %) neposredno zaposlenih. Iz napitnin se v zda vsako leto ustvari 421 milijard dolarjev (Azar 2008). Lynn (2006) navaja ugotovitve telefonske raziskave, da samo 2 % America-nov ne pušca napitnine. V povprecju imajo restavracije predpisano 15-odstotno napitnino. Natakarji imajo samo zajamceno placco, ki znaša 7,62 dolarja (O*Net b.l.) na uro in je za napitninske delavce lahko celo znižana. Napitnina jim tako pomeni veccji del prihodkov (Lynn 2004). Krupjeji imajo osnovo 7,51 dolarja na uro, kar je 15.610 dolarjev letnih prihodkov. Zaradi tako nizkih osnovnih plac imajo zaposleni v storitveni dejavnosti velik motiv za pridobivanje napitnin. Tudi država ima zaradi velikih zneskov, ki se ustvarijo iz napitnin, interes, da imajo to podrocje urejeno. Prav dejstvo, da imajo v zda podrocje napitnin izredno razdelano, je glavni vzrok za višino pobranih davkov iz tega naslova. Vse napitnine so predmet davka na dohodek in davka za financiranje sistemov socialnega in zdravstvenega zavarovanja (fica). Skupna obremenitev napitnine iz naslova fica je 7,65% za zaposlene in 7,65 % za delodajalce (Wight 2006, 41). Davccni urad (Internal Revenue Service, glej http://www.irs.gov) doloca, da je davek na dohodek od 10% za dohodke do 8.350 dolarjev, do 35% za dohodke nad 372.951 dolarjev. Osnova se razlikuje glede na specifične skupine (samski, poroceni, ovdoveli, samohranilci ipd.) Zaposleni,2 ki na mesec prejme vec kot 20 dolarjev napitnine, jo mora prijaviti delodajalcu najmanj enkrat na mesec. Porocilo mora pripraviti do 10. dne v naslednjem mesecu na posebnem obrazcu, sicer je kaznovan. Delodajalci morajo od plac in prijavljenih napitnin odtegniti zvezni davek na dohodek in davek fica. Poleg tega morajo še sami placati znesek, ki je enak davku fica. V zakonu je doloceno, da se napitnine, ki jih prejme zaposleni med trajanjem delovnega razmerja, štejejo za dohodek. Delodajalči, ki so velika gostinska podjetja, morajo o svojih prihodkih od prodaje vsako leto poročati davčnemu uradu. K temu so zavezani tisti delodajalči, kjer je dajanje napitnin v njihovih obratih uveljavljeno (igralništvo, gostinstvo ipd.), hrano in pijačo v teh obratih ponujajo v zaužitje na kraju samem in podjetje ima več kot 10 zaposlenih ali več: kot 80 delaveč/ur na dan. Ce prijavljene napitnine znašajo manj kot 8% vseh prihodkov od prodaje, mora delodajaleč razliko (delež svojih prihodkov) razporediti med zaposlene. Davčni urad dopušča tri metode razporejanja napitnin med zaposlene. Po prvi metodi se napitnine razporedijo na podlagi opravljenih delovnih ur. To metodo smejo uporabljati podjetja z manj kot 25 zaposlenimi za poln delovni čas (pri čemer se v to število štejejo tako zaposleni, ki prejemajo napitnine, kot tisti, ki jih ne). Po drugi metodi se napitnine razporedijo na podlagi deleža bruto prejemkov posameznega zaposlenega v vseh bruto prejemkih, ne glede na opravljene delovne ure. Tretja metoda temelji na dogovoru, ki ga sklenejo restavračija na eni strani in najmanj dve tretjini zaposlenih v vsaki poklični kategoriji, ki prejema napitnine, na drugi strani. Ta dogovor določa, da mora biti razporeditev razlike med prijavljenimi napitninami in 8 % vseh prihodkov od prodaje približek dejanske porazdelitve napitnin. V zda so področje napitnin urejali postopoma. Pred letom 1965 delodajalči niso imeli nobenih obveznosti poročanja o napitninah svojih zaposlenih ali odtegovanja davka od napitnin. Leta 1965 je bila zakonu dodana zahteva, da morajo delodajalči od plač zaposlenih odtegniti davek fica na napitnine. Takrat jim še ni bilo treba tudi njim samim plačati enakega zneska, kot se je od njih zahtevalo za redne plače. Namesto njih je v višini plačanih prispevkov delavča iz naslova napitnine priznalo plačane prispevke še ministrstvo za soči-alno varnost. Leta 1977 je bila zakonu dodana zahteva, da delodajalči plačajo svoj delež davka fica na napitnine, vendar le do zneska minimalne plače. V tem obdobju niti delodajalči niti zaposleni niso imeli velikega interesa za prijavljanje napitnin državi. Zato je bila leta 1982 po zakonu o davčni pravičnosti in fiskalni odgovornosti (Tax Equity and Fisčal Responsibility Ačt) dodana določba, da morajo delodajalči, katerih zaposleni ne prijavijo napitnin v višini najmanj 8% bruto prihodkov od prodaje, razliko razporediti med zaposlene. Za deloda-jalče je bila to spodbuda, da zagotovijo, da bodo njihovi zaposleni prijavili napitnine najmanj v tej višini, saj je to breme delodajalča. Zaposleni so zaradi te določbe mislili, da ne bodo pregledani, če bodo le prijavili napitnine v tem minimalnem znesku. Praksa je pokazala, da ni tako. Sam davek fica se je od napitnine pred letom 1987 delodajalčem odmerjal le do zneska minimalne plače. Zaposleni so morali plačati davek na čelotno plačo in vse napitnine, vključno z delom, ki je presegal minimalno plačo. Leta 1987 je kongres spremenil določbo tako, da je ukinil minimalno plačo kot zgornjo mejo in obdavčil tako delodajalče kot zaposlene za vse napitnine. Posebnost igralniške ureditve (Redding Rančheria Gaming Ordi-nanče 2001) je ta, da zaposleni lahko sprejemajo napitnino od igralčev, vendar jo morajo deponirati v posebne blagajne. Napitnina se pozneje deli po predvidenem sistemu v posamezni igralniči med zaposlene oziroma so do nje (na primer na pokru) upravičeni neposredno (Nestor b.l.). To določilo velja zgolj za zaposlene na igralnih mizah. Drugi jo lahko sprejemajo neposredno. Vendar napitnina ni obvezni del igralniške storitve, saj bi v tem primeru lahko govorili o proviziji. Delodajalčem je interes, da zaposleni ustvarjajo napitnino. Zato breme stroškov za višje plače, ki bi jih sičer zahtevali zaposleni, deloma prenesejo na goste in igralniče čelo spodbujajo goste k dajanju napitnin. Ta pričakovanja (pregled-niča 1) imajo tudi zapisana v navodilih za izvajanje živih iger (ruleta, karte, čraps) oziroma na spletnih straneh. Slovenija V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (glej www.surs.si) v dejavnosti gostinstva (h 55) v letu 2007 ustvarjenih 524.607.000 evrov prihodkov. Isti vir navaja, da je bilo skupaj v tej dejavnosti zaposlenih 32.982 ljudi3 (ali 4% vseh zaposlenih). Po podatkih Urada za nadzor prirejanja iger na srečo (2008) je bilo v letu 2007 v dejavnosti prirejanja iger na srečo ustvarjenih 372 milijonov evrov. V letu 2007 je bilo skupaj zaposlenih 2.735 (ali 0,33 % vseh zaposlenih). Tako je bilo v letu 2006 ustvarjenih 16,4 milijona evrov in v letu 2007 15,4 milijona evrov napitnin z igralnih miz.4 Slovenski zakon o gostinstvu napitnine posebej ne omenja. Vendar ne moremo govoriti, da se na napitnine zanašajo zgolj delodajalči v zda, saj jih reklamirajo slovenske kadrovske agenčije (na primer Adeččo, Manpower, Študentski servis Agenčija m servis)5 kot del pričakovanih zneskov za delo v strežbi, ki jih bodo potenčialni iskalči zaposlitve prejeli poleg redne urne postavke. Težave nastanejo pri ugotavljanju njene višine. S pravimi podatki ne razpolagamo in jih lahko zgolj simuliramo. Tuji avtorji (M. Lynn preglednica 1 Navade v zvezi z napitnino v ameriških igralničah Delovno področje Predlagana/pričakovana napitnina oz. vrsta igre Blagajnik 5% od denarja, ki ste ga priigrali v primeru pozitivnega rezultata. Delilec kart/black 5 usd na menjavo krupjeja. Praksa je tudi, da igraleč stavi jack v imenu delilča kart. V tem primeru naj bi bila stava 10 % običajne stave ali vsaj 1 usd. Krupje/čraps Ob zmagi 10 % stave ali 1 usd, in sičer tako, da se ta denar stavi na »pass line«. V tem primeru se stava imenuje »Betting for the Boys« ali »$1 'Yo for the boys!« Krupje/poker 5 usd na menjavo krupjeja ne glede, ali si zmagal ali izgubil. Zmagovalči pa vsaj 10 usd ali 10% od dobitka. Krupje/ameriška 5 usd na menjavo krupjeja. ruleta Tehnik/igralni 1-2 usd, ko je treba odpraviti napako na igralnem avtomatu. avtomati Inšpektor/igralni 1 usd za polnitev avtomata ali 10% od dobitka za jačkpot. avtomati Ob dobitku Priporočljivo je 10 % od dobitka za jačkpot. Pri velikih dobitkih jackpota 5 % od dobitka na igralnih mizah in 1-2 % na igralnih avtomatih. Svetovalec/keno 1 usd za prvi izpis igre. V primeru zmage pričakujejo 10%. Valeto 1 usd ali več: na rundo. Varnostnik Njihova naloga je, da skrbijo za red in varnost, tudi pri denarnih transakčijah. Tako jim je mogoče dati napitnino v času polnitev igralnih avtomatov ali ob izplačilu jačkpotov. opomba Prirejeno po The Original Tipping Page (Http://www.tipping.org/tips/ časino.html). in A. Lynn 2004) navajajo, da je v Sloveniji napitnina triodstotna. Podobno ugotavlja tudi Raspor (2007a), ki je na podlagi raziskave, opravljene na območju Nove Goriče v štirih menzah (restavračije nižjega čenovnega razreda) in štirih restavračijah (višjega čenov-nega razreda) in je vključevala 790 gostov, ugotovil, da obstaja 95--odstotna verjetnost, da bo gost dal med 5,53 % in 6,69 % napitnine na izstavljen račun. Raziskava je tudi pokazala, da napitnino daje 44% gostov. Tako da ta v povprečju pomeni 2,71% (od 0,88% za menze do 4,41 % za restavračije) glede na realizačijo gostinstva. Informativni izračun o prihodkih iz napitnine za čelotno dejavnost gostinstva (h) ob upoštevanju, da je povprečna napitnina 2,71 % od ustvarjene realizačije, je prikazana v pregledniči 2. Vendar na podlagi raziskave enega okolja tega ne moremo posploševati na čelotno obmo- preglednica 2 Simulacija prihodkov iz napitnin v gostinstvu za leto 2007 (1) (2) (3) (4) 0,88 % (menze) 12.325.799 4.616.542 7.709.258 2,71% (povpreCje) 37.957.859 14.216.850 23.741.009 4,41 % (restavraCije) 61.769.062 23.135.169 38.633.893 Prihodki v letu 2007 1.400.659.000 524.607.000 876.052.000 opombe Naslovi stolpcev: (1) povpreCna napitnina za izraCun simulirane napitnine, (2) h55 gostinstvo, (3) h55.1 in h55.2 - hoteli in kampi ter druge nastanitve za krajši Cas, (4) h55.3 prehrana, h55.4 toCenje pijaC in h55.5 menze. Zneski v evrih. Cje Slovenije. Take izkušnje imajo tudi v zda, kjer so opravljali meritve v razliCnih okoljih (geografsko) in razliCnih vrstah restavraCij (nižjega oziroma višjega Cenovnega razreda ipd.). Šele to je dalo pomembne ugotovitve. Zdaj upoštevajo, da zaposleni dobijo najmanj 8% napitnin realizaCije, Ceprav uradni podatki kažejo, da povpreCna napitnina znaša 15 % od višine raCuna, lahko Celo tudi do 25 %. Kljub vsemu pa lahko z gotovostjo trdimo, da zaposleni prejmejo napitnino vsaj v najnižjem znesku, ki dejansko pomeni zaokroževanje raCunov navzgor. V tem primeru bi se v letu 2007 v slovenskem gostinstvu ustvarilo za približno 12 milijonov evrov napitnin. Kako je potekalo urejevanje področja napitnin v Sloveniji? Prvo omembo napitnine zasledimo leta 1991 v kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Takratna kolektivna pogodba je doloCala naslednje: »Napitnina, ki jo dobijo delavCi v igralniCah, je dohodek podjetja in se za osebne dohodke razdeli po vnaprej dogovorjenih kriterijih v aktu podjetja. Ta Clen velja do sprejema novega zakona o igrah na sreCo.« Ta ićlen je prenehal veljati leta 1995, ko je bil sprejet Zakon o igrah na sreCo (2003). Ta v 91. Clenu doloCa naslednje: Ne glede na doloCbo 88. Clena tega zakona lahko igralCi dajejo napitnino za izvajanje doloCenih posebnih iger na sreCo, ki se daje v posebne skrinjiCe na igralnih mizah. Napitnina iz prejšnjega odstavka je sestavni del prihodkov kon- Cesionarja. Prihodki iz napitnine so lahko podlaga za plaCe in plaCe na podlagi delovne uspešnosti. Pri delitvi prihodka iz napitnin iz prejšnjega odstavka so izvzeti Clani uprave in drugi vodilni delavCi konCesionarja. (Ceprav prvo omembo napitnine sreCamo prav v kolektivni pogodbi za dejavnost gostinstva in turizma, gostinska napitnina ni nikjer omenjena. Vendar v Sloveniji prav v tej dejavnosti obstajajo na- pitnine, ki niso zajete v nobenem prihodku in od katerih se ne pla-ččujejo nikakršni davki (Mohorič 2001, 166). Ker je napitnina igralnih miz uradno omenjena v zakonu, ta po eni strani prečizira njeno ugotavljanje, po drugi strani pa zapoveduje tudi njeno delitev. Drugih napitnin zakonodajaleč ni normiral in posledično tudi ni določil njene delitve. Zato se napitnine igralnih miz ne da obravnavati drugače kot v okvirih obstoječe zakonodaje. Tako se igralniške napitnine kot sestavni del prihodkov igralniče obravnavajo kot plača in zanje veljajo vse zakonske obremenitve (davki in prispevki). »Pravno poj-movano ni nobena napitnina oproščena davkov (že pri pridobitvi) in tudi ni oproščena dajatev pri izplačilu delavčem« (Mohorič 2001, 166). S tega vidika tudi natakarske napitnine niso oproščene davkov. Mohorič pravi, da je problem teh napitnin, da jih ni mogoče nadzirati in tudi ne dokazati, zato formalno takih napitnin ni. Isti avtor tudi pravi, da če se ugotovijo, imajo napitnine enak status kot napitnina iz zis, zato bi se morali od njih plačati vsi davki. Impličitno ureditev urejevanja plačevanja davkov od napitnin srečamo v Zakonu o davku na dodano vrednost (2006, v nadaljevanju zddv), ki jo določa 8. odstavek 21. člena, ki pravi: »Ce plačilo za opravljen promet blaga ali storitev preseže znesek, do katerega bi bil davčni zavezaneč upravičen, je davčna osnova prejeto plačilo, v katero ni vključen ddv na ta promet.« Po drugi strani je ustreznejša in bližja dejanskemu stanju trditev (Mohorič 2001), da »če se napitnine dajejo konkretni osebi, natakarju oziroma natakariči, je to njihov osebni prejemek«. Ta ugotovitev je izjemno pomembna, ker osebnega prejemka fizične osebe ni mogoče obdavčiti z ddv. Sama napitnina naj bi bila »darilo za nadstandardno storitev« (Raspor 2002). Ce spada med druge dohodke iz delovnega razmerja, se zanjo plačuje vse davke in prispevke. Ce pa jo umestimo med darila, je treba plačati dohodnino. Ker imamo omenjene napitnine zgolj v zis, si lahko zmotno predstavljamo, da so druge napitnine neobdavčene. To pa ne drži. Vse napitnine so obdavčene, le da pretežno niso evidentirane in da jih ni mogoče obvladovati z zakonsko regulativo. Njihov obstoj je težko dokazljiv oziroma sploh ni dokazljiv. To nas tudi zmotno usmerja na to, da imamo v Sloveniji dve vrsti napitnin, obdavčljive in neobdavčljive. Neenakost se pojavlja samo tedaj, ko enako primerjamo z enakim in ugotovimo različne poslediče (Mohorič 2001). Prav ta zakonska nedoslednost nas še dodatno usmerja, da je treba napitnino urediti enotno v posebnem zakonu. Napitnine igralnih miz so v Sloveniji obremenjene z dohodnino od 16% (za dohodke do 7.187,60 evrov) do 41% (za dohodke nad 14.375,20 evrov), s tem da lahko davčni zavezanči uveljavljajo dolo- preglednica 3 Delodajalči in napitnina - zbir ugotovitev Skupina delodajalčev Populačija Realiziran vzoreč Stopnja odg. Gostinski delodajalči Igralniški delodajalči Skupaj 80 28 108 33 23 56 52% 41% 82% opomba Raziskava je bila izvedena leta 2007 v Sloveniji z anketiranjem po pošti in na podlagi vprašalnika, ki ga je izdelal avtor. čene olajšave, kot jih določa zakon. Poleg tega je napitnina obremenjena še s prispevki delavča (22,1 %) in delodajalča (16,1 %). V preteklosti je bilo treba od napitnin plačati tudi davek na izplačane plače. Raziskava urejenosti napitnine med slovenskimi delodajalci Raziskava vključuje anketiranje delodajalčev (v nadaljevanju bomo to anketo poimenovali Delodajalči in napitnina 2007) ter polstruktu-rirane intervjuje (v nadaljevanju bomo polstrukturirane intervjuje poimenovali Polstrukturirani intervjuji 2007/2008) delodajalčev in predstavnikov ministrstva za finanče. S prvo raziskavo (pregledniča 3) smo raziskovali, kako imajo področje nagrajevanja z napitninami urejeno v slovenskih podjetjih (tako gostinskih kot igralniških). Anketiranje je bilo izvedeno v letu 2007. Po podatkih Ajpesa (Agenčije Republike Slovenije za javnopravne evidenče in storitve) je bilo na dan 31. 12. 2007 v Sloveniji 1.970 gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo s skupaj 17.080 zaposlenimi. Pri raziskavi smo se omejili na podjetja z več kot 30 zaposlenimi. Teh je bilo 80 in imajo skupaj 10.617 zaposlenih. V dejavnosti igralnič (92.001 Dejavnost igralnič) je bilo po podatkih Ajpesa na dan 31. 12. 2007 v Sloveniji 42 gospodarskih družb. Vendar je aktivnih (to je takih, ki so v letu 2007 dejansko ustvarili prihodke iz te dejavnosti in imajo zaposlene) 28 s skupaj 2.328 zaposlenimi. Pismo z vprašalnikom, ki je imelo zaprta vprašanja z možnostjo vnosa dodatnih pojasnil, je bilo naslovljeno na direktorje podjetij, ki so bili naprošeni, naj nanj sami odgovorijo oziroma naj ga predajo neki drugi odgovorni osebi znotraj podjetja. Vprašanja (pregledniča 4) so bila namenjena ugotavljanju, ali delodajalči dovoljujejo zaposlenim sprejemanje napitnine, kako imajo urejen sistem zbiranja in delitve ter kdo je upravičen do zbrane napitnine. S čiljem zaokrožiti raziskavo, smo vanjo vključili tudi predstavnika ministrstva za finanče, v okviru katerega delujeta Unpis in Durs. Želeli smo namreč; dobiti sveže podatke o zbrani napitnini ter podatke o plačanih davkih in prispevkih iz naslova napitnin. preglednica 4 Delodajalči in napitnina: zbir ugotovitev Vprašanje Dejavnost Da Ne Skupaj Ali vašim zaposlenim dovoljujete Gostinstvo 30 (93,8%) 2 (6,3 %) 32 sprejemanje napitnine? Igralništvo 22 (91,7%) 2 (8,3 %) 24 Skupaj 52 (92,9%) 4 (7-i%) 56 Ali imate urejen sistem zbiranja Gostinstvo 6 (19,4%) 25 (80,6%) 31 in delitve napitnine? Igralništvo 16 (72,7%) 6 (27,3 %) 22 Skupaj 22 (41,5%) 31 (58,5%) 53 Ali so do napitnine poleg tistih, Gostinstvo 13 (44.8%) 16 (55,2%) 29 ki napitnino ustvarjajo, upravi- Igralništvo 13 (61,9%) 8 (38,1 %) 21 čeni tudi drugi zaposleni? Skupaj 26 (52,0 %) 24 (48,0%) 50 Na vprašanje »Ali vašim zaposlenim dovoljujete sprejemanje napitnine?« je večina (52 od 56 ali 92,9%) anketiranih slovenskih delodajalčev odgovorila, da zaposlenim dovoljujejo sprejemanje te. Delež tistih, ki napitnine ne dovoljujejo, se glede na dejavnost pomembno ne razlikuje (2 od 32 delodajalčev ali 6,3% za gostinstvo in 2 od 24 delodajalčev ali 8,3 % za igralništvo). Z vprašanjem »Ali imate urejen sistem zbiranja in delitve napitnine?« smo želeli ugotoviti, kako to področje regulirajo delodajalči ali je prepuščeno zaposlenim samim. Iz raziskave izhaja, da večina delodajalčev nima urejenega sistema zbiranja in delitve napitnine. Tako ima v gostinstvu urejen sistem le 19,4% (ali 6 od 31) anketiranih podjetij. Na drugi strani je takih v igralništvu 72,2% (ali 16 od 22) anketiranih podjetij. Sistem delitve napitnine imajo urejen v posebnem pravilniku pri naslednjih končesionarjih: Hit, d.d., Nova Goriča, Hit Šentilj in Casino Kobarid. Igralni saloni, katerih napitnina še ni predmet urejanja igralniške zakonodaje, imajo nepisana pravila za zbiranje in delitev napitnine. Ponekod so do napitnine zaposleni upravičeni individualno. Drugod zbirajo napitnino in si jo pozneje delijo vsi zaposleni po vnaprej dogovorjenem ključu. Zaznani so bili tudi primeri, ko del napitnine zadrži delodajaleč. Prav tako med slovenskimi delodajalči ni navada (vprašanje: »Ali so do napitnine poleg tistih, ki napitnino ustvarjajo, upravičeni tudi drugi zaposleni?«), da bi se napitnina delila med vse sodelavče. Takšna praksa je manj pogosta v gostinstvu (13 od 29 anketirančev ali 44,8 %), medtem ko je pogostejša v igralništvu (13 od 21 anketirančev ali 61,9 %). Iz podvprašanja »Kdo je upravičen do napitnine?« izhaja, da v tistih podjetjih, kjer imajo urejen sistem delitve, so do napitnine sodelavčev v gostinstvu upravičeni kuhar, natakar, rečeptor, garderober, sobariče. V nekaterih podjetjih praktičirajo, da se napitnina deli med vse zaposlene, ki so tisti dan v službi. Za igralništvo, kjer pa to področje ureja zis, je značilno, da napitnino prejemajo vsi zaposleni, z izjemo vodstvenih delavčev, v obliki stimulačije, čeprav na plačilni listi napitnina ni vedno prikazana. Vzroke za tako velike razlike glede na dejavnost smo poskušali raziskati s polstrukturiranim intervjujem (Polstrukturirani intervjuji 2007/2008). V gostinstvu se delodajalči praviloma ne mešajo v to, kako si zaposleni delijo napitnino. V tistih podjetjih, kjer imajo urejen sistem, si pod tem pojmom predstavljajo to, da se zaposleni dogovorijo za ključ delitve (individualna napitnina, skupinska za strežbo, vključenost tudi podpornih služb ipd.). V igralništvu morajo delodajalči že zaradi določil zis bolj posegati na področje delitve napitnin. Praviloma si pod urejen sistem predstavljajo že to, da zadostijo določilom zis. V tem primeru se napitnina prišteje drugim prihodkom in deli skupaj z ostalim zneskom za plače, kot variabilni del te. Svojo vlogo vidijo v tem, da določijo (lahko tudi skupaj z zaposlenimi oziroma sindikati) delež napitnine igralnih miz za posamezno delovno mesto. Zato nas je zanimalo, ali bi bili delodajalči pripravljeni pomagati zaposlenim pri pripravi sistema za nagrajevanje z napitninami. Medtem ko gostinski delodajalči o tem vprašanju nimajo izdelanega stališča, so igralniški delodajalči primorani zaradi zakonske dikčije v zis že zdaj usklajevati interese z zaposlenimi in jih bodo tudi v prihodnje. Zgornje ugotovitve kažejo na to, da napitnina med slovenskimi delodajalči obstaja in da delodajalči zaposlenim dovoljujejo zbiranje te. Praviloma, z izjemo igralniških delodajalčev o napitnini igralnih miz, niso seznanjeni s konkretnimi zneski napitnin, ki jih zaposleni prejmejo. Kaj pa prijava napitnine? Koliko napitnine se dejansko ustvari v slovenskem gostinstvu in igralništvu? To vprašanje smo naslovili na ministrstvo za finanče, v okviru katerega delujeta Durs in Unpis. Z Dursa so poslali pisni odgovor, da nimajo evidenče o zbrani napitnini fizičnih oseb, kar štejemo za relevanten odgovor. Z Unpisa, ki zbira podatke o napitnini v igralničah in igralnih salonih, pa so nam sporočili, da nam ne morejo posredovati podatka o napitnini posameznih končesionarjev, saj jih zis (108. člen) zavezuje, da podatke lahko uporabljajo izključno za zakonske namene. Ugotovitve Pravno pojmovano v Sloveniji ni nobena napitnina davkov prosta (že pri pridobitvi) in tudi ni prosta dajatev pri izplačilu delavčem. Problem napitnin izven okvira zis je, da jih ni mogoče nadzorovati in tudi ne dokazati, zato formalno takih napitnin ni. ((e pa se ugotovijo, veljajo zanje vse davCne obremenitve. Analiza slovenske zakonodaje kaže na to, da ni res, da so napitnine lahko neobdavCene. Vse napitnine so obdavCene, le da napitnine v doloCenih dejavnostih niso evidentirane, zato od njih davki niso odvedeni. ZakonodajaleC namreC delodajalCu ne nalaga nobene obveznosti. Čeprav so delodajalCi seznanjeni s tem, da zaposleni prejemajo napitnine, njihovi delavCi napitnin praviloma ne prijavijo. Izjema so napitnine, ki jih ureja zis. Glede na v uvodu zastavljene Cilje prouCevanja menimo, da je praksa zbiranja in obdavCevanja napitnin v zda zelo Celovito urejena in nam je lahko samo zgled pri nadaljnjem razvoju tega podroCja. Pomembna razlika med zda in Slovenijo je namreC: v tem, da imajo v zda podroCje napitnin zelo podrobno urejeno, zato zakonodaja skoraj ne pušCa odprtih vprašanj. Za Slovenijo bi bilo smiselno, da bi sprejeli poseben zakon o napitninah in to podroCje uredili tudi v srs. Iz izvedenih hipotez izpeljemo glavno hipotezo, ki se glasi: »Po-droCje napitnin mora biti v Sloveniji urejeno enovito.« Uvodoma postavljeno delovno hipotezo »Slovenska zakonska ureditev napitnin je nedosledna« lahko potrdimo, saj slovenska ureditev ureja zgolj napitnino igralnih miz, medtem ko drugih napitnin ne omenja posebej. Ne glede na nedoslednost zakonodaje lahko delovno hipotezo »V Sloveniji poznamo obdavCljive in neobdavCljive napitnine« zavržemo, saj nobena napitnina ne mora biti davkov prosta. Na problematiko napitnin je treba gledati širše, in ne zgolj v luCi zis. PlaCevanje davkov iz naslova dohodnine je urejeno enotno za vse prihodke. Kljub vsemu pa v Sloveniji poznamo dve vrsti napitnin iz naslova prihodkov podjetij. Napitnine igralnih miz v igralniCi, ki so sestavni del prihodkov igralniCe, in druge napitnine v Sloveniji, ki to niso. Glede na dejstvo, da so na podroCju napitnin odprta še nešteta vprašanja, ki dopušCajo razliCno tolmaCenje in poslediCe za posameznika in podjetja, lahko potrdimo glavno hipotezo, ki se glasi: »PodroCje napitnin mora biti v Sloveniji urejeno enovito.« Šele s sprejetjem posebnega zakona o napitnini, ki bi enovito doloCal to podroCje ter bi delodajalCem naložil del nadzora nad napitninami, je priCakovati, da bodo odpravljene vse nejasnosti in da bodo od napitnin plaCani tudi vsi davki. Predlogi Pri pripravi prispevka smo se zavedali, da nekatere ugotovitve lahko prinesejo doloCenim delokrogom tudi rešitve, ki so lahko zanje neugodne. Zaposleni o prihodkih iz napitnine ne želijo govoriti in po- datke o njeni višini skrivajo. Bolj kot se napitnina raziskuje, več je podatkov o njeni višini. S tem pa se tudi pokaže, da napitnina ni nepomemben element sive ekonomije. Ce seveda kaže verjeti simuliranim podatkom. Od napitnine bi morali biti plačani vsi davki na dohodek. Tega so se zavedali tudi v zda. Zato so se urejanja tega področja lotili postopoma ter del obveznosti in odgovornosti prenesli na delodajalče. Tudi v Sloveniji bi morali področje napitnin enovito urediti v zakonu. Poleg postopkov prijave, obdavčitve in plačevanja prispevkov bi morali opredeliti krog upravičenčev. V ta krog bi morali biti poleg tistih, ki napitnino neposredno sprejemajo, vključeni tudi zaposleni iz podpornih služb. Napitnina bi bila pravičneje in bolj enakomerno razdeljena. Poleg tega bi se povečala motivačija vseh zaposlenih za kakovostnejšo storitev. Parett (2003) v metaanalizi več kot 20 različnih raziskav ugotavlja vpliv napitnine na kakovost storitve. Ta je bila zaznana za gostinstvo tudi v Sloveniji (Raspor 2007b). Te ugotovitve kažejo, da je zelo pomembna pravilna ureditev napitnine, sičer se lahko zgodi, da bosta z grobim posegom na področje napitnin padla motivačija zaposlenih in kakovost servisa. Managerji bi morali zaposlene usposobiti za izvajanje kakovostne storitve ter jih seznaniti, kako lahko vplivajo na višino napitnine. Morda se zdi, da bodo s sprejetjem zakonodaje o napitnini v Sloveniji nižji prihodki zaposlenih, kar bi posledično povzročilo dodatno nezadovoljstvo. Vendar menimo, da za to ni nobene osnove, če se bodo zakonodajalči vsaj delno zgledovali po ureditvi v zda. Napitnina bi morala biti obdavčena po enotni davčni stopnji. Trenutno znaša obdavčitev za prvi davčni razred 16%. Vendar menimo da bi bilo z vidika motivačije zaposlenih bolj primerno, če bi bila napitnina obdavčena z 10%. Progresivna obdavčitev za napitnino ni primerna - poslediča tega bi namreč: bila večji motiv utaje napitnin. To bi dejansko posledično pomenilo neplačilo davkov in nič prihodkov za državo. S takimi težavami so se v preteklosti soočali tudi v zda, zato so se obdavčevanja napitnin lotili postopoma. Kot sestavni del plače bi se od napitnine plačevali tudi vsi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (trenutno 21,1 %). Glede na to, da tudi delodajalči kažejo interes za to, da zaposleni prejemajo napitnine in s tem delno prenesejo stroške plač na goste, bi se delodajalčem poleg nadzora nad zbrano napitnino naložilo plačilo prispevkov delodajalča za prijavljene napitnine (trenutno 16,1 %). Zdajšnja praksa glede napitnin pri igralnih mizah, da se prispevki delodajalča plačujejo iz naslova napitnin, pa bi se prekinila. Za motivačijo zaposlenih in za delodajalče je boljše, da se raje razširi krog upravičenčev, ki jim napitnina pripada. Napitnina bi se namenila za variabilni del nagrajevanja. Tak predlog bi omogočil večjo preglednost nad prihodki zaposlenih in večjo motivačijo zaposlenih v času večjega obiska gostov. V tem času se praviloma ustvarjajo največje napitnine. Dejansko bi se vzpostavila čena dela na trgu, saj bi razpolagali z relevantnimi podatki o prihodkih zaposlenih v storitveni dejavnosti. To zdaj ni mogoče, saj ni podatka, koliko imajo zaposleni prihodkov iz naslova napitnin. Poleg tega, da bi država prejela več denarja v davčno blagajno, bi se povečala tudi sočialna varnost zaposlenih. Dejavnost gostinstva se namreč sooča z velikim kadrovskim defičitom in nizkimi plačami. Zato je treba spodbuditi zaposlene, da se odločijo za te pokliče. Primerjava zakonodajnih ureditev med zda in Slovenijo na področju napitnin nam je pokazala, da so se v zda urejanja tega področja lotili postopoma. Dejansko se je pročes začel leta 1965 in še traja. Prehod iz sočialistične ureditve v tržno gospodarstvo tudi Slovenji nalaga, da uredi določena področja, ki so bila v preteklosti zanemarjena. Ne nazadnje je Slovenija ena redkih držav v svetu, kjer so napitnine igralnih miz zakonsko opredeljene kot prihodek končesionarja, zato bi jih morali izločiti iz prihodkov. Na drugi strani je napitnina v gostinstvu v čeloti prepuščena (ne)poštenju davčnega zavezanča. Ce bi se napitnine uredile enovito, bi se ta praksa prekinila. Pri samem spremljanju višine napitnine in oblikovanju sistema nagrajevanja z napitnino pa bi morali poleg zaposlenih sodelovati tudi delodajalči, delodajal-ski predstavniki in sindikati. Opombe 1. Tu so mišljene vse napitnine, in ne zgolj gostinske. 2. Ta del besedila povzemamo po članku Unreported tip inčome: a taxing issue (Robertson, Quin in Carr 2006), v katerem je na enem mestu povzeta urejenost ameriške obdavčitve napitnin, zato je lahko dobra osnova tudi za prihodnjo slovensko ureditev. 3. Med zaposlene osebe v delovnem razmerju štejemo osebe, ki so zaposlene v podjetjih ali organizačijah, pri obrtnikih, kmetih, osebah v svobodnih pokličih, in pa osebe, ki delajo prek javnih del. 4. Zapisnik seje Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko, 1. julij 2008. 5. Pregled je bil opravljen v brskalniku Yahoo na dan 13. 7. 2008. Literatura aga. 2007. State of the states: the aga survey of časino entertaiment. Http://www.američangaming.org/assets/files/aga_2007_sos.pdf. Sklep Azar, O. H. 2008. InCentives and serviCe quality in the restaurant industry: the tipping-serviCe puzzle. Http://mpra.ub.uni-muenChen.de/ 4457/1/MPRA_paper_4457.pdf. Časino Austria. 1990. Betriebsvereinbarung für die Arbeitnehmer der Časinos Austria. Časino Austria, Dunaj. Časino Časis. 1985. Convention ColleCtive nationale personnel deC jeux daus les Casinos autorises. Časino Časis, Pariz. Časino Kristal Umag. 2007. Pravilnik o radu Časino Kristal Umag, Umag. Časino Venezia. 1996. Čontrato aziendale di lavoro per i dipendenti del Casino MuniCipiale di Venezia. Časino Venezia, Benetke. Hit. 2004. Podjetniška kolektivna pogodba. Hit, d. o. o., Nova GoriCa. Hit Čoloseum. 2003. Pravilnik o zbiranju in delitvi napitnine v igralniCi Hit Čoloseum Sarajevo. Hit Čoloseum, Sarajevo. Hit Montenegro. 2004. Pravila kazina. Hit Montenegro, Pržno. Holland Časino. 2006. ČolleCtieve arbeidsovereenkomst. Holland Časino, Amsterdam. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Uradni list Republike Slovenije, št. 2/1991. Lynn, M. 2004. InCreasing servers' tips: what managers Can do and why they should do it. Journal of Foodservice Business Research 8 (4): 8998. -. 2006. Geo-demographiC differenCes in knowledge about the restaurant tipping norm. Journal of Applied Social Psychology 36 (3): 740-750. Lynn, M., in A. Lynn. 2004. National values and tipping Customs: a repliCation and extension. Journal of Hospitality and Tourism Research 28 (3): 356-364. MohoriC, I. 2001. Napitnine in presežki v gotovinski blagajni. Obrtnik 10 (1): 166-167. Nestor, B. B.l. Ask an expert featured story. Http://www.signonsandiego .Com/Casinos/expert_040316_6.html. O*Net. B.l. Summary Report for Gaming dealers. Http://online .onetCenter.org/link/summary/39-3011.00. Parrett, B. M. 2003. The give and take on restaurant tipping. Doktorska disertaCija, Virginia PolyteChniC Institute and State University. Queensland. 1982. Časino Čontrol ACt 1982. Http://www.legislation.qld .gov.au/legisltn/Current/C/CasinoCona82.pdf. Raspor, A. 2002. Napitnina kot dodatna stimulaCija za delo. Organizacija 35 (5): 285-295. -. 2007a. Napitnina v gostinstvu. Organizacija 40 (3): A27-A37. . 2007b. Vpliv Celovite kakovosti storitve v gostinstvu na napitnino natakarjev. V Vpliv produktivnosti in ustvarjalnosti na place zaposle- nih, ur. Peter Mlakar in Ivan Kejžar, 85-111. Kranj: Društvo za vrednotenje dela, organizačijski in kadrovski razvoj. Redding Rančheria Gaming Ordinanče. 2001. Http://doč.narf.org/nill/ Codes/reddčode/reddgaming.htm. Republik 0sterreičh. 1993. GMčksspielgesetz (gspg). Http://www .lotterien.or.at/gspg.htm. Robertson, J., T. Quinn in R. C. Carr. 2006. Unreported tip inčome: a taxing issue. The cpa Journal 76 (12): 30-39. Sčhwartz, Z., in E. Cohen. 1999. Tipping and the nation's tax burden: a čross-čountry study. Anatolia 10 (2): 135-147. States of Guernsey. 2003. Guernsey Gambling Control Commission Gambling (Casino Gaming) Regulations. Http://www.gov.gg/ččm/čms-serviče/download/asset/?asset_id=3868023. Swiss Institute of Comparative Law. 2006. Study of gambling servičes in the internal market of the European Union. Http://eč.europa.eu/ internal_market/servičes/dočs/gambling/study1_en.pdf. The Parliament of New Zealand. 2003. Gambling Ačt 2003. Http://www .dia.govt.nz/diawebsite.NSF/Files/ačt0351/$file/ačt0351.pdf. uni Gaming Global Union. 2005. Results questionnaire 2003-2004. Http://www.uniglobalunion.org/uničasinos.nsf/index?openpage. Urad za nadzor prirejanja iger na srečo. [2008.] Poročilo o delu 2007. Http://www.unpis.gov.si/fileadmin/unpis.gov.si/pageuploads/ dokumenti/p0R0ciL0_2007_UNPis-FiNAL.pdf. Wight, M. E. 2006. Tipping guide for Gratuitous Folks. Vičtoria: Trafford. Williams, S., D. Adam-Smith in G. Norris. 2004. Remuneration pračtičes in the uk hospitality industry in the age of the national minimum wage. The Service Industries Journal 24 (1): 171-186. Zakon o davku na dodano vrednost (zddv-1). Uradni list Republike Slovenije, št. 21/2006. Zakon o igrah na srečo: uradno prečiščeno besedilo (zis-upbi). Uradni list Republike Slovenije, št. 134/2003. Zakon o igrama na sreču. Službeni glasnik Republike Srbije, št. 84/2004, 85/2005. Zakon o igrama na sreču. Službeni list Republike Crne Gore, št. 52/2004. Zakon o priređivanju igara na sreču i nagradnih igara. Narodne novine Republike Hrvatske, št. 83/2002. Zakon za igrite na sreča i za zabavnite igri. Službeni vestnik Republike Makedonije, št. 10/1997, 54/1-997, 13/2001, 02/2002.