NOVI TEDNIK Št. 1 - leto XLVII - Celje, 7. I. '93 Cena 100 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Pozabljeni Dubrovnik Reportaža o svobodi in preživetju z desetimi mar- kami na strani 17. Šopek novoletnih deklic Jubilejni novoletni obisk v celjski porodnišnici. Stran 16. Vsak material ima dušo Oskar Kogoj v čiščenju in plemeni- tenju oblik. Reportaža na strani 9. iz vsebine: Radio m z novo frekvenco na Boču boljša slišnost Radia Celje. Stran 14. ^ Dnevi komedije I Pridite, za smeh bo poskrbljeno! Stran 8. m Novosti v zdravstvu ^ Izbira osebnega zdravnika. Kako je s kolektivnim zavarovanjem. Stran 7. Do zadniega Bosanca i Feljton na strani 7. I Razpletanje kablov In prometnega nereda Vroči temi na celjskem izvršnem svetu. Kablom kaže (še) slabo, prometnemu neredu se pišejo zadnje ure. Na stra- neh 2 in 5. 2 z urednikove mize MIMIttfinBniinniinnffiinMriioflnMnnnnnnnffnflnMnflnrnffinnmM-nnBninnfflnnnnnnrinnnM-nfrnnnMnrin-nfiirri^nriffnMfiinnniinn^ilM Med bombo in petardami Med oglušojočim pokanjem petard, ko smo po cestah kar begali in skakali sem ter tja, da smo ubežali gveril- skim petardnim napadom, smo le pričakali novo leto. Miru smo si zaželeli v prvi vrsti — zase, za sosede... In zdravja in sreče. Potem smo spet zabrisali kakšno petardo in odšli naprej. Pravzaprav je tole petardno božično-novoletno pri- čakovanje polno asociacij. Le priznajte si, da drugače pravzaprav ne more biti. Saj smo celo lansko leto doživljali takšne in drugačne petardne napade. Od parlamentarnih petardic (banane), do skribomanskih knjižnih »uspešnic«, ki so bile pravzaprav predvolilne petarde in ki so konec koncev, z volilnimi izidi, ostale tudi to, kar so - petarde namreč. Za nami je težko leto, pred nami nič lažje. Pričako- vanja vseh volilcev, da smo decembra le »opravili«, ko smo šli na volišča in da smo končno pred tem, da dobimo čvrsto vlado in odločen parlament so, bržkone, jalova. Kaj lahko se pripeti, da bomo volili še enkrat bistveno prej, kot pričakujemo. Pa ne bi bil rad sova, še kako si tudi sam želim, da bi se tovrstna pričakovanja ne uresničila. Kajti, tisti ki mislijo, da je čas zgodovin- skih dogodkov (z osamosvojitvijo in mednarodnim priznanjem) mimo, so v zmoti. Glavno delo nas šele čaka. Pri notranji stabilizaciji razmer, predvsem v gospodarstvu, pri zunanjem uveljavljanju, ki ne more biti le politično ampak mora imeti trdne ekonomske osnove, ter predvsem pri učinkoviti demontaži bombe, ki nikakor ni petarda — namreč - socialne bombe. Kajti stavki »delo in blaginja za vse« nikakor ne bi smeli biti le okraski na volilnih tortah. In če so sanje o tem, da bo že letos dovolj dela za vse, ki hočejo, znajo in zmorejo delati, le sanje, morajo prav te sanje postati vodilo dnevne, načrtne in v socialno blaginjo usmerjene poli- tike vlade in parlamenta. Volilci imajo dolg spomin in v svojih odločitvah znajo biti hudičevo neusmiljeni. In do novih volitev, vsaj na lokalni ravni, res ni več daleč, čeprav se smrečje na voliščih od zadnjih volitev še ni povsem usulo. Slovenci smo priden, deloven in potrpežljiv narod. Zaslužimo si svojo možnost, izborili smo si jo. In če so v tej kruti politični igri nekateri že krepko plačali zapitek svojih napak, forsiranje političnega in ideološkega pred delom usmerjenim v narodovo dobro, potem novega leta s tem pisanjem res ne morem kon- čati drugače kot z iskreno željo, da je prav to, če že »narodov blagor« ne, dokončno streznilo prenapeteže in da jih slast novo pridobljene oblasti ne bo zapeljala na pota, ki smo jih skupaj že prehodili - namreč v skrb za svoj in svoje stranke blagor. Ljudstvo se s petar- dami, četudi jih navdušeno meče, že ne bo več zadovo- ljilo. BRANKO STAMEJČIČ1 Bo mandatar znan sredi januarja? Poslanci celjske občinske skupščine poHaUšall rok za vložitev kanaiaatur Poslanci celjske občinske skupščine so na zadnjem lanskem zasedanju, v torek 29. decembra, opravili vse zapoznelo de- lo, ki so ga zaradi kadrovskih zapletov in blokad v skupščini odlagali zadnje pol leta. Prav tako so podaljšali rok za vloži- tev kandidatur za novega mandatarja do 15. januarja. Na poslansko obravnavo je konec leta čakalo kakšnih 20 točk dnevnega reda, saj so morali v skupščini zaključiti z de- lom 26. in 27. zasedanja, prav tako pa tudi z rednim delom 28. skupne seje. Slo je predvsem za komimalne zadeve ter vrsto imenovanj ravnateljev javnih zavo- dov, do srede januarja pa naj bi se celjske stranke končno dogovorile o kandidaturi za novega mandatarja. Občina je namreč že od konca maja - po nepreklicnem odstopu Mirka Krajn- ca — brez izvršnega sveta, čeprav zdajšnji vladni sestav svoje delo opravlja še na- prej. V razpravi je predstavnik krščan- skih demokratov Janez Lampret predla- gal, da se rok za vložitev kandidatur za novega mandatarja podaljša celo do kon- ca januarja, vendar so poslanci podprli predlog župana Antona Rojca, da o no- vem kandidatu za sestavo občinskega IS razpravljajo še v januarju. Takrat pa bo- do poslanci verjetno spregovorili tudi o tem, kako v občini vendarle izvoliti tudi skupščinskega podpredsednika za družbene dejavnosti in predsednika družbeno-političnega zbora, ki sta prav tako odstopila že konec maja. V doseda- njih rokih namreč poslanci niso podprli nobenega od predlaganih kandidatov. Poslanci so konec leta soglašali z ime- novanjem Marije Hudej za ravnateljico Osnovne šole Lava, Marije Posinek za ravnateljico vrtca Zarja in Romane Le- bič za ravnateljico Osnovne šole Glazija. F»rav tako pa so podprli tudi predlog Ko- misije za volitve, imenovanja in kadrov- ske zadeve o razrešitvi namestnika ko- mandirja Policijske postaje Celje Janka Kolarja, čeprav so poslanci ob dejstvu, da je celjska policija že brez komandirja, zahtevali, da dobijo v presojo tudi kak- šen predlog o imenovanju, ne le o razre- šitvah. I. STAMEJČIČ Boljši prometni red je nujen Tudi napačna prometna signalizacija Je v precejšnji meri kriva za prometni nered -SI. februarjem v Celju modra cona v razpravi o prometnem ne- redu in nujnosti ukrepov, s ka- terimi bi prometno zmešnjavo v Celju vsaj delno ublažili, so se člani celjskega IS strinjali le v tem, da je urejanje prometa kompleksen in obsežen zalo- gaj, ki se je doslej še vsem od- govornim zataknU v grlu. Predlog novega odloka o ureditvi prometa v naseljih občine Celje je na sprejem v skupščinskih klopeh čakal pol leta - poslanci so ga slab teden po razpravi IS na zad- njem lanskem zasedanju ven- darle sprejeli - k boljšemu pro- metnemu redu vsaj v srec^šču mesta pa tudi prevzem nadzo- ra nad parkiranjem podjetja Kostra ni kaj dosti prinesel. Delavci Kostre namreč nimajo zadostnih pooblastil za vzpo- stavljanje reda, vse preslabo in premalo učinkovito pa je tudi delo občinske straže in polici- stov, so ugotavljali člani IS. Posebna skupina, ki so jo imenovali v občinskem sekre- tariatu za notranje zadeve, je tako za zadnjo lansko sejo IS pripravila gradivo o promet- nem neredu in ukrepih za od- pravo. Obsežen spisek nepra- vilnosti, s poudarkom na na- pačni prometni signalizaciji, je bil tudi članom IS dokaz, da so ob nevestnih voznikih za prometni nered v mestu krivi načrtovalci in odgovorne služ- be za vzpostavitev in nadzor nad prometnim režimom. Vzrok za precejšnjo nejevo- ljo pri nekaterih članih IS je bil najbrž tudi v tem, da je poročilo o prometnem neredu, s poudarkom na središču me- sta, pripravila posebna komi- sija sekretariata za notrjinje zadeve, saj je prometno po- dročje vključeno v sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja. Najbolj odgovorni za vzpostavitev prometnega reda v občini so namreč poudarjali, da so že pred več kot pol leta pripravili predlog novega od- loka o prometni ureditvi, ki bi v precejšnji meri zaostril pro- metni režim, a ga poslanci še niso obravnavali. Tako je ko- nec decembra še vedno ostaja- lo odprto vprašanje modre co- ne, območja med Gregorčičevo in Levstikovo ulico na severu, železnico na vzhodu, reko Sa- vinjo na jugu in Jurčičevo uli- co na zahodu, ki bo pod poseb- nim komunalnim nadzorom. Člani IS so se zato odločili, da v okviru svojih pristojnosti s 1. februarjem v Celju ekspe- rimentalno - s sprejemom od- loka v skupščini pa tudi do- končno - le uvedejo modro co- no. S tem datumom pa bo mo- rala v občini začeti z delom tudi kadrovsko okrepljena mestna straža. I. STAMEJČIČ Ludvik Rebeušelc - častni občan Celja s sklepom poslancev ob- činske skupščine bodo apri- la, na slavnostni seji ob ob- činskem prazniku, ekonomi- stu mag. Ludviku Rebeušku, podelili naziv častnega ob- čana občine Celje. Tako bo imelo Celje 3 častne občane — ob Francu Simoniču, ki so mu ta naziv podelili leta 1963, in Olgi Vrabič, ki je častna občanka Celja od leta 1978, še mag. Ludvika Rebe- uška. Mag. Ludvik Rebeušek, profesor ekonomije, šolnik, turistični zanesenjak in estet, se je rodil 5. julija 1921 v znani celjski hotelirski družini - zato tudi ni nak- ljučje, da se je najprej izšolal na Višji turistično gostinski šoli na Dunaju in svoje te- oretično znanje izpopolnil s prakso v švicarskem zdra- vilišču Terasp. Pred vojno je služboval kot poslovodja v družinskem hotelu Pošta v Celju, po končani vojni in nacionalizaciji, s katero so Rebeuškovi izgubili hotel, pa je nadaljeval s študijem. Le- ta 1952 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljub- ljani, 13 let kasneje pa je uspešno zagovarjal še magi- sterij. Že leta 1947 se je Rebe- ušek zaposlil kot prvi stalno nameščeni učitelj, 5 let kas- neje pa je postal ravnatelj šole za gostinske in trgovske vajence, ki ji je posvetil do- bršen del svoje življenjske ustvarjalnosti. Prav njegovi vztrajnosti in zagnanosti gre pripisati razvoj te šole v Ce- lju, leta 1964 pa mu je v me-^ stu ob Savinji uspelo ustano-* viti tudi Skupnost šolskih centrov za blagovni promet Republike Slovenije. Stro- kovnemu delu, s poudarkom na praktičnem merjenju znanj bodočih trgovcev, je posvetil dobršen del, preko 40 let svojega življenja. Že takoj po vojni se je vključil tudi v delo olepše- valno turističnega društva Celje, še vedno pa je preko Turistične zveze Slovenije redni sodelavec na vsakolet- nih tiu-ističnih sejmih doma in v tujini. Rebeušek je bil leta 1957 pobudnik za usta- novitev Skupnosti sloven- skih naravnih zdravilišč, ki povezuje delo 16 naravnih zdravilišč. Kot dolgoletnemu neimiornemu tajniku je Re- beušku tudi uspelo, da je se- dež skupnosti v Celju. Priz- nanje za njegovo delo je bilo imenovanje v direktorij bal- neoekonomskega inštituta v Pragi ter za podpredsedni- ka ekonomske komisije med- narodnega zdravniškega društva s sedežem v Švici. Svoje znanje in izkušnje s te- ga področja pa je posredoval tudi v dveh knjigah ter preko 170 publicističnih člankih. V zahvalo za delo, ki ima trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo celjske občine doma in v svetu, je skupščinska komisija za ob- činska priznanja in odliko- vanja predlog za podelitev naziva častnega občana ma- g. Rebeušku soglasno podpr- la v začetku septembra, na zadnji lanski seji pa so s tem soglašali tudi poslanci. I. STAMEJČIČ Tolcra! brez obračuna Zadnje lansko zasedanje zborov konjiške občinske skupščine ni bilo sklepčno, poslanci pa so se vseeno odlo- čili za obravnavo in sprejem odloka o ustanovitvi Centra za socialno delo. Če centra ne bi ustanovili sami do 31. decembra, bi ga z novim letom ustanovila republika, kar pa se je prisotnim poslancem zdelo nesprejemljivo. Zato so sami ustanovitev potrdiU in se odločili, da poslance, ki jih na sejo ni bUo, povabijo k pisnemu odločanju. Precej besed pa je bilo izrečenih na račun nesklepčnosti zasedanja. Župan Jože Baraga je odsotnost nekaterih komentiral, češ, da hodijo na prepire, ko je pa treba kaj narediti, jih pa ni. Očitno bo šele novo leto, če sploh, prineslo obračim v občinskem vrhu. Da oba predsednika nista pripravljena na sodelovanje, priča tudi prostorska ločitev tajništev predsednika skupščine in predsednika izvršnega sveta, ki je bilo doslej skupno. Pobudo je dal predsednik izvršnega sveta Rudi Petan. MBP Negotovost Icmetijsiiega poulca v osnovnih šolah šmarske občine poučujejo kmetijski pouk že več kot desetletje, pri tem pa je za dodatne programe vse manj denarja. Tudi na zad- nji seji šmarskega izvršnega sveta, konec decembra, so imeli pomisleke, ko so se odlo- čali za financiranje tega po- uka, saj se bojijo, da bo v pri- hodnje potrebnih sredstev še manj. Predlani so že ukinili razvojni oddelek, ki je bil na- menjen težje prilagodljivim učencem. Kljub pomislekom o nadaljnjem financiranju kmetijskega pouka so se v iz- vršnem svetu odločili, naj ostane do konca letošnjega šolskega leta, potem pa se bo- do odločali glede na finančne zmožnosti. Trenutno obiskuje kmetijski pouk v tej občini 187 učencev, vsaka šola pa pri- pravlja svoj program ter pova- bi strokovnjake. Št. 1 -7. januar 1993 3 Slovenija na sejmu Paracelsusi Mreža slovenskih zdravih mest se bo predstavila na veliki prireditvi v Avstriji ] v Celovcu bo od 14. dol7. januarja se- jem Paracelsus, ki je namenjen vsem, ki želijo predstaviti svoje delovanje na po- dročju zdravljenja ali preprečevanja bo- lezni, promocije zdravja, skrbi za kvali- tetnejše življenje in bolj zdravo okolje. Sejem, ki je medijsko izredno podprt, bo letos v Avstriji drugič, prvič pa se bodo na njem predstavila tudi štiri slovenska mesta, ki so vključena v projekt Svetov- ne zdravstvene organizacije Zdrava me- sta. Poleg Celja se bodo predstavili še Ljubljana, Maribor in Trebnje. Kot je na novinarski konferenci v po- nedeljek povedal direktor celjskega Za- voda za zdravstveno varstvo mag. dr. I- van Eržen, je sloveaeko mrežo povabil organizator, ki pozna njihove aktivnosti: »Od predstavitve si obetamo izboljšanje stikov z avstrijsko mrežo zdravih mest ter sodelovanje na strokovnem področju. Medtem ko so precej pred nami pri ra- zreševanju nekaterih problemov v zvezi z onesnaženjem okolja, pa lahko v Slove- niji veliko pokažemo na področju pro- mocije zdravja in preprečevanja bolezni. Prepričan sem, da se je tudi zaradi pro- mocije Slovenije na tem sejmu vredno predstaviti in za štiri mesta, ki so se novembra povezala v nacionalno mrežo, tudi stroški - samo za prostor več kot pol milijona tolarjev - ne bi smeli biti preve- liki.« Sejem bo skupaj z avstrijskim mini- strom za zdravstvo, gospodom dr. Micha- elom Aussenvinklerjem odprl slovenski minister za zdravstvo, družino in social- no varstvo doc. dr. Božidar Voljč. Mini- ster Voljč bo tudi predstavil prizadeva- nja Slovenije za boljše zdravje prebival- stva na srečanju, na katerem bodo sode- lovali vidni strokovnjaki s področja pro- mocije zdravja z gospo dr.Ilono lOck- busch, direktorico urada Svetovne zdravstvene organizacije za promocijo zdravja, na čelu. Predstavitev na sejmu bodo poskušali narediti kar najbolj privlačno za obisko- valce. K sodelovanju so pritegnili dram- sko skupino iz gimnazije Lava v Celju, ki bo prvi dan predstavljala pantonimo Iz igre v drogo, drugi dan bodo, tudi z vključevanjem otrok, prikazali delo z mladimi in njihovo vizijo zdravja, tretji dan bo nastopila plesna skupina Igen iz Celja s Potovanjem v modro, zadnji dan pa še folklorna skupina iz Maribora. Če- prav se bodo slovenska mesta predstavi- la skupaj kot mreža, pa bodo pri tem ohranila svojo identiteto. Pri tem jim bo v pomoč tudi informativni letak v nem- škem jeziku. Med zanimivostmi, ki jih pripravljajo, pa bo tudi ponudba jabolk in letakov o uporabi kondomov kot alter- nativa običajni sejemski prodaji cigaret. MILENA B. POKLIC Še več brezposelnih? v šmarski občini so za- skrbljeni zaradi vse večje brezposelnosti, saj imajo kar bUzu 1700 iskalcev za- poslitve. Lani res ni prišlo do bistvenega padca števila zaposlenih, pri zasebnikih jih je, za razliko od družbe- nih podjetij, celo nekoliko več. Toda število iskalcev zaposlitve se je v zadnjem letu dni skoraj podvojilo, pri čemer je skoraj polovi- ca iskalcev mladih. Števil- ke bodo še višje po koncu šolskega leta ter po konča- nem pripravništvu. BJ Ceijsici sejmi brez vriia Tudi v vnovičnem poskusu celjski poslanci niso Imenovali članov upravnega odbora podjetja Celjski sejem »Celjske sejme naj vodi me- nedžerska ekipa, upravni od- bor pa naj bo sestavljen iz za- upanja vrednih ljudi,« je v raz- pravi o predlogu za imenova- nje članov upravnega odbora podjetja Celjski sejem d.o.o. dejal poslanec Miro Gradič in pozval poslance, naj razmislijo o tem, kakšen je sestav predla- ganega upravnega odbora. Poslanci celjske občinske skupščine so pred meseci ob prvi obravnavi predloga za imenovanje članov upravnega odbora Celjskih sejmov meni- li, naj IS in skupščinska komi- sija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ponovno ocenita, ali so v upravni odbor resnično predlagani predstav- niki vseh tistih področij, ki naj bi sodelovala pri vodenju nek- danjega Športno-rekreacij- skega centra Golovec.-Takrat je bilo slišati pripombe s strani Obrtmh zbornic Celja in Slo- venije, češ da je sejemska de- javnost v Celju rasla prav s po- močjo obrti in želijo biti v upravnem odboru novega podjetja zato močneje zasto- pani, ter Kovinotehne Celje, ki je kot glavni pokrovitelj med- narodnega obrtnega sejma prav tako zahtevala mesto v upravnem odboru. Poslanci so se s temi pripombami stri- njali in predlagatelju vrmli gradivo v ponovno obravnavo. Na zadnjem zasedanju je predsednik skupščinske komi- sije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Borut Alu- jevič pojasnil, da komisija v celoti soglaša s strokovno podprtim predlogom IS, naj upravni odbor Celjskih sejmov sestavljajo: Janez Javoršek kot predstavnik Obrtne zbornice Celje, Roman Gracer kot pred- stavnik celjskih obrtnikov, Jo- že Geršak kot predstavnik Športne zveze Celje, Aleš Ilc kot predstavnik gospodarstva, Ivan Ffeifer kot predstavnik občinske skupščine, Jože Ce- rovšek kot predstavnik sred- stev javnega obveščanja in Franc Knafelc kot predstavnik Gospodarske zbornice Celje. Gradičevo razpravo o tem, da nekateri na Golovec gleda- jo kot na zlato jamo, iz katere bi se lahko okoristili — pri tem je opozoril na vztrajanje Kovi- notehne pri članstvu v uprav- nem odboru - je podprl tudi poslanec Janez Lampret, ki je vodstvu skupščine predlagal, naj glasovanje o imenovanju upravnega odbora Celjski se- jem d.o.o. odloži. Poslanci so z večino glasov podprli njegov predlog, o imenovanju uprav- nega odbora CeljskiJi sejmov pa bodo ponovno razpravljali na enem prihodnjih zasedanj. I. STAMEJČIČ Zavod za zdravstveno varstvo Celje ; Zavod za socialno medicino in higieno Celje se je z odlokom 1 Vlade Republike Slovenije konec leta 1992 preoblikoval v javni ' zavod Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje. i Zavod opravlja socialnomedicinske, higienske, epidemiolo- ; ške in zdravstveno-ekološke dejavnosti za območje občin Bre-, žice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur , pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec, torej na novo za i občini Velenje in Mozirje. Tam zaenkrat delujeta še dve higien- \ ski postaji, ki pa bosta z novo organiziranostjo prenehali delo- j vati. v prihodnje bodo namreč posamezni oddelki pokrivali j dejavnost na celotnem območju zavoda. Sedež zavoda je v Celju na Ipavčevi 18, v.d. direktor pa jej asist. mag. Ivan Eržen, dr. med. ' MBP: Z lekarnami se zatika Sprejemanje odloka o ustanovitvi javnega zavoda Celjske i lekarne se je zapletlo tudi v šmarski občini. Potem ko se v večini \ občin z njim niso strinjali - v Šmarju so menili, da bi se s prvot- ; nim besedilom odpovedali soustanoviteljskim pravicam - so jim i iz Celjskih lekarn poslali nov osnutek odloka. j v šmarskem izvršnem svetu so ga že pregledali ter v Celje I posredovali svoje pripombe. Tako so se odločili na svoji zadnji ^ decembrski seji, ko so razpravljali tudi o problematiki lekarni-1 ške dejavnosti v občini. Ker se številni občani pritožujejo zaradi prekratkega odpiralnega časa lekarne v občinskem središču, so sklenili na to opozoriti tudi vodstvo v Celju. Zatrjujejo namreč, da gre za eno od lekarn z največjim prometom, zato menijo, da \, bi bil mogoč daljši delovni čas, razen tega pa tudi zdravniške ordinacije delajo ves dan. Opozorili bodo tudi na potrebo po i lekarnah v Podčetrtku in v Rogatcu. Škoda po suši Zaradi nesklepčnih poslan- skih zborov v prejšnjih mese- cih so celjski poslanci šele ko- nec decembra obravnavali po- ročilo o škodi, ki jo je na kme- tijstvu in delu. industrije v ob- čini povzročila poletna suša. Škoda ni majhna, saj samo v kmetijstvu dosega 370 mili- jonov SIT, celjska občina pa je tudi skoraj v celoti izpadla iz republiške solidarnostne po- moči, so med drugim izvedeli poslanci. Komisija za odpravo ele- mentarnih nesreč je v sodelo- vanju s strokovnimi komisija- mi posledice suše ocenjevala v drugi polovici septembra. Zabeležili so v povprečju od 30-odstotni izpad v sadovnja- kih in vinogradih do 60 od- stotkov manj pridelka na trav- nikih, v okviru IS so poskušali posledice suše kar najbolj ublažiti, vendar pa kaj več kot regresiranje nakupa koruze, sojinih tropin in zaščitnih sredstev za sadovnjake, odpisa oziroma zmanjšanja davkov ter prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov ter dode- litve gmotne pomoči najbolj ogroženim, ni bilo mogoče. S sklepom IS so v Celju za- gotovili redno oskrbo s pitno vodo tudi najbolj odročnim kmetijam, po številnih prote- stih ter pritožbah pa je Mini- strstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano v začetku de- cembra Celju le dodelilo 547 ton koruze iz republiških bla- govnih rezerv po 2 3-odstotni regresirani vrednosti. Poslanci so na zadnji lanski seji sogla- šali tudi s porabo 3,7 milijona SIT iz proračunskega rezerv- nega sklada za nakup avtoci- stem, regresiranje vode in ure- ditev odvzemnih mest za pitno vodo, s čimer so v najbolj suš- nih mesecih v občini zagotav- ljali oskrbo z vodo. IS Proračun v Laškem sprejet Kljub nekaterim zapletom in pomislekom, so bili po- slanci občinske skupščine Laško na svoji zadnji seji koncem decembra toliko od- ločni, da so ie potrdili in sprejeli plan in proračun ob- čine za leto 93. Tako je laška občina med redkimi, ki je novo leto zače- la s sprejetima obema po- membnima dokumentoma za normalno delo. Prihodki proračuna občine Laško za leto 1993 so predvideni v vi- šini 913 milijonov tolarjev, od tega znaša 429 milijonov tolarjev dogovorjeni obseg javne porabe za letos, preo- stalih 484 milijonov tolarjev pa predstavlja prihodke iz virov, ki so izven dogovorje- nega obsega javne porabe. Največ se bo nabralo iz prodaje obveznic (300 tisoč tolarjev), ostalo pa iz vračila kratkoročnih posojil, iz na- slova obresti, najenonin, na- domestil za stavbna zemljiš- ča in drugimi prihodki. Največ denarja so nameni- li za ceste in komunalo. Tu so potrebe sicer največje, vendar se bo^pojavil^oblem ponovnega drobljenja de- narja. Samo pri cestah je 45 različnih postavk s končno vsoto dobrih 69 milijonov to- larjev, pri komunali pa je ce- lo 49 postavk s skupno vred- nostjo 97 milijonov tolarjev. Sklad za stavbno zemljišče bo iz proračuna dobil 43 mi- lijonov, stanovanjsko gospo- darstvo 39, otroško varstvo 69, izobraževanje 87, sociala 25, ostali pa občutno manj, kot kultura 8, šport 4, zdrav- stvo dobrih 7, ekologija 1, obramba skoraj 6, požarna varnost 8 in kmetijstvo 6 mi- lijonov tolarjev. TONE VRABL svet med tedn' Risarski sejem ob Lac Leman Da bo do »končne reši- tve« vojne v Bosni in Her- cegovini, torej do miru, mogoče priti samo z veliko trgovino, potrjujejo najob- sežnejša pogajanja doslej v ženevski palači narodov. V stilu vroče-hladno, ozi- roma kot bi dejal britanski zunanji minister Douglas Hurd, s kombinacijo priti- skov in diplomacije so Ka- radžič, Boban in Izetbego- vič skupaj s predsedujoči- ma mirovne konference Ownom in Vancom barvali svoja dvorišča na mapi, ki jo že nekaj časa vztrajno skicira finski diplomat Ah- tisaari. Ni znano, ker so se seveda pogajali za zaprtimi vrati, ali sta 0wen in Vance v pravilih igre določUa, da smejo barvati samo s flo- mastri ali tudi s čopiči. Pr- vi se namreč hitro obrabijo in osušijo, iz drugih pa se preveč razliva. Grožnja o uresničenju ali neuresničenju vojaške intervencije je v ženevskih pogajanjih imela kontekst »koga bomo bolj prestraši- li, da bo popustil.« Večina svetovnih komentatorjev se strinja, da so najslabše vendarle iztržili Muslima- ni, da so precej izgubili tu- di Srbi in da so največ »za- služili« najmanj načelni Hrvati. In kaj predvideva 10 točk »najbolj izdelanega mirovnega načrta«? 1. BiH bo decentralizira- na država, kjer bo večina oblastnih fvinkcij potekala na ravni provinc, 2. Province ne bodo ime- le mednarodno pravne sub- jektivitete in ne bodo mo- gle sklepati nobenih po- godb s tujimi državami ozi- roma mednarodnimi orga- nizacijami, 3. v vsej BIH bo zagotov- ljena popolna svoboda gi- banja, 4. ustava bo tri naj- večje etnične skupine dolo- čila za konstitutivne dr- žavne enote, enako bo ve- ljalo tudi za skupino »drugi«, 5. vsa vprašanja, ki so za katero koli konstitutivno enoto življenjskega pome- na, bo urejala ustava, člene pa bo mogoče spremljati le s konsenzom treh narodov, 6. province in osrednja oblast bodo imele demo- kratično izvoljene skupšči- ne in glavne izvršne organe oblasti pa tudi neodvisno sodstvo. Predsedstvo BiH bo sestavljeno iz treh pred- stavnikov vsake konstitu- tivne enote. Prve volitve bodo pod nadzorom Zdru- ženih narodov, Evropske skupnosti in K VSE, Piše: Robert Gorjanc 7. ustavno sodišče, v ka- terem bo po en predstavnik vsake skupnosti in kot ve- čina tuji člani, ki jih bo imenovala mednarodna konferenca o nekdanji Ju- goslaviji, bo reševalo spore med osrednjo vlado in pro- vincami ter med posamez- nimi organi v njih, 8. BiH bodo postopoma demilita- rizirali pod nadzorom ZN in Evropske skupnosti, 9. najvišja stopnja med- narodno priznanih člove- kovih pravic bo zajamčena z ustavo, ki bo zagotavljala tudi jamstva za uresniče- vanje teh pravic, 10. obseg in način med- narodnega nadzora bodo izvajali, dokler se ne bodo vse tri skupnosti s konsen- zom odločile za njegovo ukinitev. Ta nova karta Bosne in Hercegovine naj bi bila uradno karta decentralizi- rane države z visoko stop- njo avtonomije provinc. IČljub etničnemu čiščenju naj bi BiH ostala etnično mešana država, čeprav bo- do nekatera območja etnič- no homogena (agresor je tako v bistvu nagrajen). Predlog še ni v celoti spre- jet, ni pa verjeti, da bi bili popravki radikalni, saj je pričakovati zelo hud pri- tisk mednarodne skupnosti predvsem na Srbe in Mu- slimane, da načrt sprejme- jo. Že zdaj pa je jasno, da bo karta, čeprav jo bodo vsi po siU enkrat morali spre- jeti, še naprej trajno žariš- če nestabilnosti, če Zdru- ženi narodi ne bodo prev- zeli desetletja dolgega pa- tronata nad BiH. Na pri- mer, veliko vprašanje je, kako se bo v Bjeljino, kot provinco s srbskim vpli- vom, vrnila več kot tretjina muslimanskega prebival- stva. Srbi bi po tej karti Hrvatom morali prepustiti strateško pomembni Ku- pres, ki so ga osvojili že na začetku vojne in strateško in energetsko pomembno Jajce, treba pa je seveda tudi upoštevati musliman- sko vojaško in demograf- sko moč v srednji Bosni ter pomembnost te regije z vi- dika industrije in prometa. Št. 1 - 7. januar 1993 Drobiž za varčne Začetek tedna je prinesel tudi novo plačilno sredstvo, saj je Ministrstvo za finance Republike Slovenije dalo v obtok kovance za pet, dva in en tolar ter kovance za 50 stotinov. Kovanci najnižjih vrednosti, 10 in 20 stotinov, naj bi prišli v obtok konec marca. Nov slovenski drobiž kuje- jo v kovnici na Slovaškem, ki ima v kovanju denarja polti- sočletno tradicijo. V dveh le- tih bo v obtoku približno sto milijonov kosov kovanega denarja, kar pomeni, da bo Prvi slovenski kovanci so dokaj dragi, saj je le pri pet- tolarskem kovancu nominal- na cena večja od proizvodne. Kovanci nižjih vrednosti naj bi imeli menda vzgojno vrednost, saj so namenjeni predvsem za otroške špa- rovčke. vsakemu Slovencu namenje- nih 40-50 kovancev. Obliko- valec novega denarja je Mi- lenko Licul, modeliral ga je Janez Boljka, na kovancih pa so upodobljeni liki živali, avtohtonih v našem okolju. Kot plačilno sredstvo v ve- ljavi še vedno ostajajo de- narni boni za pet, dva in en tolar, saj jih je nemogoče kar naenkrat potegniti iz obto- ka. Po predvidevanjih Banke Slovenije naj bi veljali še približno dva meseca. Zaradi novih kovancev bo poslej veljalo drugačno zao- kroževanje v gotovinskem plačilu. Zneski do 25 stoti- nov se bodo zanemarili, med 26 in 76 stotinov se zaokroži- jo na 50 stotinov, nad 76 sto- tinov pa na en tolar. URŠKA SELIŠNIK Foto: EDI MASNEC V zajemalko lahko shraniš drobiž, ki je skupaj vreden sto tolarjev. po čem so devize? Tečaji deviznih valut na dan 6. 1. 1993 gospodarski barometer . Obetavne napovedi Letos naj bi se po predvide- vanjih imurila negativna giba- nja vseh pomembnih kazalcev družbenega razvoja. Tako naj bi se družbeni bruto proizvod zmanjšal odstotek, zaposle- nost za 3,2 odstotka,osebna poraba pa bo manjša za dva odstotka. Ena od značilnosti novega leta naj bi bilo poveča- nje obsega sredstev za nalož- be. Te napovedi pogojujejo sprejem lastninske zakonoda- je, nadaljnja stabilizacija go- spodarstva ter notranja in zu- nanja politična stabilizacija. Inflacija naj bi bila letos zmer- na, ključni dejavnik gospodar- skega razvoja Slovenije pa še naprej ostaja izvoz, ki naj bi se povečal za 5 odstotkov. Socialna bomba? Letos naj bi po predvideva- njih strokovnjakov republi- škega zavoda za makroeko- nomske analize in razvoj imeli 120 tisoč brezposelnih Sloven- cev. Realne neto plače zapo- slenih naj bi ostale nespreme- njene, obseg mase plač pa se bo zmanjšal za 3,2 odstotka. Ob tem naj bi se povečali soci- alni prejemki, tako naj bi se vsi prihodki prebivalstva zmanjšali za 2 odstotka. Stro- kovnjaki pričakujejo dodatne socialne probleme zaradi na- povedane odmrznitve morato- rija nad stečaji. Eikroj želi obvladovati kalcovost v nazarskem podjetju mod- ne konfekcije Eikroj namera- vajo v letošnjem letu uvesti si- stem celovitega obvladovanja kakovosti (CEOKA), s pomoč- jo katerega nameravajo razpo- loviti stroške kakovosti v ob- dobju dveh do treh let.Doslej so že izdelali predlog poslov- nika kakovosti in druge doku- mente, ki sistematično urejajo poslovanje v smislu preventiv- nega zagotavljanja kakovosti. S projektom bodo izboljšali kakovost izdelkov, zmanjšali stroške poslovanja in povečali konkurenčnost. Bor na sejmu v Kolnu Bor iz Laškega pripravlja kolekcijo Kot, ki je bila pred dvemi leti edina nagrajena z dvema nagradama na med- narodnem pohištvenem sejmu v Ljubljani, da jo bodo razsta- vili na največjem evropskem pohištvenem sejmu v Kolnu. Kot predstavlja otroški pro- gram dnevnih sob, s predstavi- tvijo v Kolnu pa si v Boru obe- tajo tudi morebitni prodor na evropsko tržišče. Doma bo ko- lekcija KOT v prodaji koncem februarja ali v začetku marca. Kljub težavam uspešni IKI Uubečna se uspešno prilagaja težavam na trgu Industrija keramičnih iz- delkov Ljubečna Celje se po- dobno kot drugi gospodarski subjekti srečuje s težavami na trgu. Izguba bivšega ju- gotrga jim je skoraj prepolo- vila prodajo. Izpad je bilo težko nado- mestiti. Na Ljubečni so s pri- zadevanji kolektiva to delno uspeli. Vedno bolj povečuje- jo izvoz zlasti v sosednje dr- žave. Zanimanje pa raste tu- di za nekatere nove izdelke, ki so jih začeli proizvajati v samotnem programu. V podjetju so v zadnjih dveh letih z naravno fluktu- acijo zmanjšali število zapo- slenih za več kot sto delav- cev. Tako jih je ob koncu leta delalo okrog 270. V podjetju se uspešno pri- lagajajo tudi sezonskim po- trebam po njihovih proizvo- dih. Že drugo leto zapored so prerazporedili delovTii čas zaposlenih tako, da so lahko od božiča in cel januar de- lavci doma. V tem času pa opravijo potreben remont vseh proizvodnih enot in se dobro pripravijo na novo po- slovno leto. Za keramičarje na Ljubeč- ni je bilo lansko leto kljub številnim težavam in proble- mom uspešno. Računajo, da bi moralo biti tako tudi le- tošnje. Še posebej ker bo iz tega podjetja letos prišel za- gotovo še kak nov tržno za- nimiv izdelek. MB ponudba in povpraševanje Ponudba: - Angleško marketinško po- djetje nudi svoje storitve na področju tržnih raziskav in iskanja potencialnih partner- jev na angleškem trgu. Infor- macije: tel. 0332-36-39-44 in telefaks 0332-29-52-17 (J. G. Shaw). - Podjetje Montoprema iz Iga nudi opremljanje izdelkov s kodo (izboljšanje poslovanja, prihranek časa in manjša mož- nost napak pri poslovanju). Informacije: 061/662-056 (Eri- ka Susman). - Ameriško podjetje Macroscop - Market Resourcing nudi par- fimie, kozmetiko, luksuzne proizvode, cigarete, Levi's Je- ans (neoriginalen), mehiško milo in drugo potrošno blago. Informacije: tel. in telefaks: 818-901-0326. Povpraševanje: - Avstrijsko podjetje KL- Agentur išče uvozno izvozne firme v Sloveniji, ki bi prevze- le zastopstvo za njihove proiz- vode (gospodinjsld aparati, se- salci ipd). Informacije: tel. 9943-732-602-754 in tele- faks 9943-663-875-121 (OetU Sulejmani). - Ameriško podjetje StrohBre- wery Co. išče v Sloveniji di- stributerja za pivo. Informaci- je: tel. 313-446-3220 in tele- faks 313-446-3004 (J.Jova- novski). — Špansko podjetje Araxes Co- mercio International želi iz Slovenije uvažati kristal, lon- čeno posodo, lesene igrače ter konzervirano hrano. Iščejo tu- di distributerje za prodajo ek- sotičnega sadja (kivi), kalifor- nijske paprike, paradižnika in korenja. Informacije: tel. in te- lefaks 9934-431-671-702 (Xa- bier Imaz Eizagierre). - Italijansko podjetje Allsport išče v Sloveniji zastopnika za prodajo montažnih bazenov. Informacije: tel. in telefaks 9939-481-392-034. — Italijansko podjetje Klima- technik (proizvajalec klima naprav za domačo in indu- strijsko uporabo) išče v Slove- niji poslovnega partnerja za ekskluzivno zastopanje in di- stribucijo njihovih proizvodov na področju Slovenije. Infor- macije: tel. 9939-432-778-381 in telefaks 9939-432-778-248. -Angleški uvozni agent išče kontakte s proizvajalci avto- mobilskih delov, dodatne av- tomobilske opreme, čistil za' avtomobile, avtomobilskih olj in maziv v Sloveniji za uvoz v Veliko Britanijo. Informaci- je: tel. 8955-489 in telefaks 9944-819-988-792 (Desmond N.Byme). Informacije: - Ministrstvo za malo gospodar- stvo obvešča, da je v okviru pro- grama sodelovanje in tehnične pomoči Unida - Industrial in- vestment division malemu go- spodarstvu Slovenije pri Inter-, smew - Mednarodnemu centru za pospeševanje malega gospo- darstva ustanovljen servisni center za pomoč podjetnikom in obrtnikom pri iskanju tujih in- vestitorjev. Servisni center nudi pomoč domačim partnerjem pri pripravi potrebne dokumentaci- je, Unido pa s pomočjo 9 investi- cijsko promocijskih centrov po svetu brezplačno išče zainteresi- rane investitorje in nudi tehnič- no pomoč pri navezovanju sti- kov. Prav tako so našim partner- jem na voljo podatki o tujih pov- praševanjih po investicijah. In- formacije: tel. 061/321-347 in te- lefaks 061/321-348 (Marijan Štele). Center za infomiacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ali direktno 215-631. Št.1 -7. januar 1993 5 Kabli bodo (morda) razvozlani čez nekaj let Izvršni svet Je za enoten In voUen koncept IzgraUnJe In upravljanja KIS za Celje In okolico Na zadnjem prednovolet- nem zasedanju celjskega iz- vršnega sveta so na dnevni red uvrstili tudi poročilo o stanju kabelskega razdelilnega siste- ma v Celju ter vizijo enotnega komunalno-informacijskega sistema, ki ga je pripravila strokovna služba za komunal- no gospodarstvo pri OSUPVO Celje. Poročilo so sprejeli, iz- vršni svet je podprl varianto enotnega in vodenega koncep- ta izgradnje in upravljanja ko- munalno-informacijskega si- stema za Celje in okolico, kdaj natančno bodo kabli razvozla- ni, pa še vedno ni jasno. Morda čez nekaj let? Iz poročila strokovne službe za komunalno gospodarstvo je mogoče razbrati, da je občina Celje novembra 1990 namenila Skupnosti za izgradnjo objek- tov posebnega pomena (SI- OPP), ki je bila investitor iz- gradnje KRS, okoli 142 tisoč nemških mark kredita. Na SI- OPP pa so zagotovili, da bodo tako lahko sistem zgradili do konca leta 1990. SIOPP dolga do občine še ni poravnal. V omenjenem poročilu stro- kovne službe za komunalno gospodarstvo so zapisali, da bi ta občinski kredit lahko postal delež občine v komimalno-in- formacijskem sistemu, ostale terjatve do SIOPP, ki ga tožijo nekatera podjetja, pa bi šle v breme bodočega upravijaka sistema. Razmere za izgradnjo KRS v Celju so menda sedaj nekoli- ko ugodnejše. Danes je namreč mogoče izbirati med več po- nudniki, ki bi denar za izgrad- njo KIS zagotovili sami. V tistem času se je sistem gradil na področju Nove vasi, kabel pa je že bil položen na področju treh krajevnih skup- nosti in povezan z glavno spre- jemno postajo Gorenja Servis na Golovcu. Ker občani niso bili zadovoljni s potekom iz- gradnje KRS, gradbena odbo- ra v Dečkovem naselju in Novi vasi nista več dovolila izvajati del podjetju Panter. Na Lavi pa so na pobudo iniciativnega odbora prizadetih naročnikov KRS pridobili republiško gradbeno dovoljenje. Na tej podlagi sta dela na Lavi izva- jali podjetji Panter in Prlekija, ki je tudi izdelala nov projekt za KRS Lava. Nekaj krajanov Lave je pravice in obveznosti iz pogodbe s SIOPP preneslo na podjetji Panter in Prlekija, republiško gradbeno dovolje- nje za KUS Lava pa je bilo razveljavljeno. Za glavno sprejemno posta- jo na Golovcu je tožbo vložil Gorenje Servis in jo dobil, zato so aprila lani glavno postajo na Golovcu, ki je napajala že izgrajen del omrežja v Novi vasi in Dečkovem naselju, iz- klopili. Danes sprejema signal okoli 800 gospodinjstev z Lave, med njimi je precej takšnih, ki po- godbe za priključek KRS niso niti podpisali. Za sprejem TV programov in vzdrževanje si- stema pa nihče ne plačuje na- ročnine. KRS v Celju danes Potem, ko je celjska skupš- čina na predlog izvršnega sve- ta sprejela odločitev, da za po- trebe KRS ne more nameniti 15 milijonov tolarjev sredstev iz proračuna, sta gradbena od- bora krajevnih skupnosti Deč- kovo naselje in Nova vas na lastno pobudo, ob strokovni pomoči Zavoda za planiranje in izgradnjo, opravila razpis za nadaljevanje izgradnje KRS v omenjenih krajevnih skupnostih. Mimogrede, pred- sednik izvršnega sveta Mirko Kranjc je v zvezi s tem dejal, da zaradi takšne odločitve ob- činske skupščine poslanci očitno jemljejo odgovornost za kaotično stanje v zvezi z iz- gradnjo KRS v Celju na svoja ramena. Med sedmimi ponud- niki za dograditev KRS so iz- brali podjetje Elektro Tumšek iz Celja, ki je pripravljeno zgraditi sistem KRS v skladu s konceptom enotnega komu- nalno-informacijskega siste- ma (KIS) v Celju in okolici. Tudi če bi bilo denarja dovolj, pa sistema KRS v vseh treh krajevnih skupnostih ni mogo- če zgraditi naenkrat. K iz- gradnji bo treba pristopiti po- stopoma, pridobiti najprej ob- činsko gradbeno dovoljenje, ukiniti SIOPP in izvesti pri- mopredajo med SIOPP in bo- dočim upravljalcem sistema. Po kablih še KIS z enotnim konceptom iz- ^adnje in vodenja ter uprav- ljanja naj bi v Celju dobili v obdobju petih let enovit si- stem KIS, ki bo imel najmanj 15 tisoč priključkov, z optično povezavo sosednjih mest in naselij pa bo lahko imel do 30 tisoč priključkov, so zapisali v programu strokovne službe za komunalno gospodarstvo. Gre za nadgradnjo KRS. Enoten koncept KIS bo spr- va uporaben za prenos televi- zijskih in radijskih progra- mov, ko bo imel vsaj 6 tisoč priključkov, pa bo postal zani- mivejši tudi za ostale možno- sti, Id jih nudi, to je za prenos povratne informacije od na- ročnikov do centrale. Za to je potrebno sistem dograditi z dodatnimi elektronskimi ele- menti v ojačevalnih mestih. Prenos povratnih informacij je mogoče od naročnika, ki že ima priključek KIS, izvesti z doplačUom ali v obliki višje mesečne naročnine. Izvršni svet je na zadnji lan- ski seji podprl enotni in vodeni koncept izgradnje in upravlja- nja KIS za Celje in okolico, do katerega bi prišli na podlagi sprejetega novega zakona o gospodarskih javnih služ- bah, tako da bi bil KIS opre- deljen kot javna služba, ter na podlagi sprejetja ustreznega akta občine, da je KIS komu- nalna dejavnost širšega dniž- benega pomena. Za katero od navedenih variant se bodo od- ločili, je odvisno od tega, ali bo prej sprejet novi zakon ali ustrezen akt občine. Treba pa bo urediti lastninske odnose do že izgrajenega sistema KRS, ki bo v končni fazi del enotnega sistema KIS. Ponudniki, ki so pripravlje- ni izgraditi KIS, predlagajo, da bi vložena sredstva obča- nov z nekim dobičkom dobUi vrnjena v obliki mesečne na- ročnine za priključek KIS. Vi- šina mesečne naročnine pa naj bi bila odvisna od vrste koriš- čenja storitev, ki jih bo sistem nudU v končni fazi. Sistem KRS bi najprej do- končali v tistih treh celjskih krajevnih skupnostih, kjer so ga pričeli graditi že pred leti, kasneje pa bi izgradnjo nada- ljevali še drugod, v skladu z enotnim konceptom KIS. Pri strokovni službi za komimalno gospodarstvo menijo, da bi bi- lo mogoče na ta način v ob- dobju treh do petih let zgraditi sodoben KIS, ki bo v končni fazi vabljivejši od do sedaj znanih sistemov KRS, ki omo- gočajo Uporabnikom samo sprejem večjega števila televi- sdjskih in radijskih progra- mov. KIS naj bi obenem pripo- mogel k lepšemu videzu mesta ter zagotovil šest novih, po iz- kušnjah uspešnih tovrstnih si- stemov iz tujine pa do dvajset delovnih mest. NATAŠA GERKEŠ Trnoveličanom ulice ¥ kraju so si ulice zaželeli lanskega Januarja Krajani Tmovelj pri Celju so v začetku lanskega leta za- prosili Geodetsko upravo za ureditev hišnih oštevilčb v na- selju. Predlog novega uličnega poimenovanja je sredi maja potrdila Komisija IS za po- imenovanje naselij in ulic, ko- nec leta pa so tudi celjski po- slanci soglašali z uvedbo ulič- nega sistema v naselju. V Trnovi j ah je bilo v začetku lanskega leta določenih 361 hišnih številk, od tega jih je približno tretjina imela prista- vek. Zaradi številnih novogra- denj in ker je naselje sestavlje- no iz večih zaselkov, s preošte- vilčbo hiš v kraju še vedno ne bi dosegli potrebne orientaci- je, zato so v Geodetski upravi predlagali uvedbo uličnega si- stema. Krajani so se s tem v celoti strinjali, sedemnajstim ulicam v naselju Tmovlje pa so našli primerna imena brez večjih zapletov. V Geodetski upravi so že v prvih mesecih lanskega leta skladno z Zako- nom o imenovanju in evidenti- ranju naselij, ulic in stavb iz- delali tudi grafične podlage in razdelili naselje na območja ulic. Če v Celju ne bi prišlo do kadrovske krize ter blokad v skupščini, bi Tmoveljčani po rednem skupščinskem postop- ku dobili ulice najkasneje v začetku jeseni - a zaradi nes- klepčnosti skupščine poslanci uvedbe uličnega sistema v na- selju v tem času niso obravna- vah. V začetku oktobra so zato v krajevni skupnosti Tmovlje zaprosili za sprejem odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju po hitrem postopku, svojo prošnjo pa so utemelje- vali s tem, da na predlagana ulična imena' ni nobemh pri- pomb, krajcini pa bi si želeli s čimmanj stroški urediti svoje osebne dokumente. I. STAMEJČIČ Pomoč IZ Singna Celjani so v torek prevzeli drugo pošiljko pomoči, ki so jo na pobudo Gerharda Bumil- lerja, člana mestnega sveta, od lanskega avgusta dalje zbirali v Srngnu. Skupna pomoč, na- menjena družinam, ki so v svoje domove sprejele be- gunce, in drugim socialno ogroženim iz celjske občine, znaša približno 150 tisoč DEM. Gerhard Bumiller je akcijo humanitarne pomoči zasnoval s pomočjo časopisa Siid Kuri- er, občani in podjetja pa so darovali denar ter gmotno po- moč. Že oktobra so Celjani prejeli prvo pošiljko pomoči, vredno približno 70 tisoč DEM. Ob božiču so v Singnu akcijo zaključili in v začetku tedna celjskemu RK predali še 25 tisoč DEM in tovornjak prehrambenih izdelkov, v ka- terem je bilo največ otroške hrane in izdelkov Maggi. IS Poicolnine v novem letu Silvestrovo smo preživeli in sedaj lahko spet gledamo v denarnice in preštevamo ostanke od plač in pokojnin. Upokojenci so se verjetno razveselili povišanja decembrskih pokojnin. Ker pa decembrske pokojnine zajemajo povi- šanja za nekaj mesecev nazaj, je prav, da po- gledamo, koliko to znese za posamezen mesec. Če pogledamo najprej najnižjo pokojninsko osnovo, znaša ta po novem 23.778,15 SIT. Na- višja pa znaša 115.175,69 SIT. Obe postavki se računata za nazaj in sicer od prvega oktobra 1992 dalje. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša 20.211,42 SIT in velja od prvega decembra 1992 dalje. Starostna ali družinska pokojnina, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov pa znaša od prvega okto- bra 1992 dalje 10.105,80 SIT. Tisti invalidi, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh življenjskih potreb, prejema- jo po novem 14.148 SIT dodatka mesečno. In- validi, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine življenjskih potreb, prejemajo dodatek v višini 7.074 SIT mesečno. Povišale so se tudi invalidnine. Za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, znašajo invalidnine določene za nazaj od prvega oktobra 1992 dalje: za 100 odstotno okvaro 4.850,70 SIT za 90 odstotno okvaro 4.446,50 SIT za 80 odstotno okvaro 4.042,30 SIT za 70 odstotno okvaro 3.638,10 SIT za 60 odstotno okvaro 3.233,80 SIT za 50 odstotno okvaro 2.829,60 SIT za 40 odstotno okvaro 2.425,40 SIT za 30 odstotno okvaro 2.021,10 SIT Invalidnine za telesne okvare nastale izven dela pa znašajo: za 100 odstotno okvaro 3.395,50 SIT za 90 odstotno okvaro 3.112,50 SIT za 80 odstotno okvaro 2.829,60 SIT za 70 odstotno okvaro 2.546,70 SIT za 60 odstotno okvaro 2.263,70 SIT za 50 odstotno okvaro 1.980,70 SIT za 40 odstotno okvaro 1.697,80 SIT za 30 odstotno okvaro 1.414,80 SIT Preživnine po zakonu o preživninskem za- varovanju kmetov so se povišale za 5,8 odstot- ka. Uskladijo pa se s prvim oktobrom 1992 dalje. JANKO KOŠTOMAJ SENCE na sončni strani alp ČAKAJOČ NA VLADO - Če bo šlo vse po napovedih, po- tem naj bi konec tega tedna ali v prvih dneh prihodnjega slovenski predsednik Milan Kučan predlagal državnemu zboru novega mandatarja. , Skoraj ni dvoma o tem, da bo to prvak liberalnih demokra- tov Janez Drnovšek. Ta bo imel potem kar pre- cej časa, da bo na podlagi dogovorov o možnih koalici- jah predlagal svojo vlado. Očitno pa tega ne bo naredil prej, preden državni zbor ne bo sprejel zakona o vladi. Brez njega bi bil namreč Dr- novšek v zelo kočljivem po- ložaju, saj bi se moral najprej dogovarjati o 26 ministrskih mestih, po sprejetju zakona pa dati na čevelj kar 12 mini- strov. To bi povzročilo hude strankarske zdrahe. Drnovšku so volitve na pr- vi seji državnega zbora pov- zročile precej preglavic. Če bi namreč prvak krščanskih demokratov Lojze Peterle sprejel (dvakrat) ponujeno mesto predsednika državne- ga zbora, bi imel mandatar veliko manj sitnosti, kot jih bo imel sedaj. Poslanci so se odločili za Hermana Rigelni- ka, s tem pa ima Peterle pro- ste roke za razne politične igre zunaj parlamenta, spet so verjetno porasle njegove ambicije, da bi postal sloven- ski zunanji minister. Mnogim, med njimi tudi predsedniku Kučanu, je še zmeraj žal, da zamisel o veli- ki koaliciji (liberalni in krš- čanski demokrati in Združe- na lista) praktično nima no- bene možnosti, čeravno bi zagotavljala najbolj trdno in stabilno vlado. Vzrok za ne- uresničeno zamisel so krš- čanski demokrati. Vendar ne iz »ideoloških vzrokov, pač pa zato, ker bi s tem privolili v privilegije in ugodinosti, ki so si jih prilastili ljudje iz nekdanjih garnitur; ti so Slo- venijo pripeljali tja, kjer je zdaj«, poudarja Peterle. Privilegiji oblastnikov v zadnjih dveh in pol letih so očitno nekaj normalnega... PRAZNA DVORANA Preobrazba slovenske skupščine v prvi slovenski parlament s pravimi, poklic- nimi poslanci, bo tudi za jav- nost pomenil nekaj novega. Prav zanimiv bo pogled na prazno dvorano, v kateri bo sedelo le osem poslancev dr- žavnega zbora, drugim pa ne bo treba poslušati morebit- nega nakladanja kolegov. Med razpravo mora namreč vsaka stranka - po zgledu nemškega bundestaga - za- gotoviti samo enega navzo- čega poslanca, drugi pa lah- ko počno kaj bolj koristnega. Čisto drugačna slika bo ob vsakem zasedanju državnega zbora ob 16. uri, ko bo na dnevnem redu glasovanje. Takrat mora vsaka stranka zagotoviti navzočnost večine svojih poslancev, sicer ji od- trgajo denar iz proračuna, namenjen parlamentarnim strankam. Tudi poslanci ne bodo smeli posnemati slabe- ga zgleda nekdanjih delega- tov. Vsaka neupravičena od- sotnost bo pomenila pet od- stotkov manj pri (dokaj viso- ki) plači. Pridobitev opravi- čil pa bo težja kot v šoli, saj bodo za upravičen izostanek veljali le potni nalogi za službeno pot, podpisani od Hermana Rigelnika, in zdravniška potrdila. Kaže, da bomo vsaj s par- lamentom res kmalu zakora- kali v Evropo. V OSPREDJU BO GO- SPODARSTVO - Ne samo parlamentu, prav vsem se bo treba ukvarjati z odprtimi vprašanji gospodarstva. Ne- katere napovedi strokovnja- kov so takšne, da bodo mar- sikomu povzročile sive lase, nekatere pa so obetavne. Po načelu: Najprej slaba novica, potem dobra, bo na prvem mestu brezposelnost. Letos naj bi se število brez- poselnih povečalo (od leta 1987 je slovensko gospodar- stvo izgubilo 187.000 delov- nih mest) na 120.000, kar bo pomenilo 13,6-odsiotno stopnjo brezposelnosti, ozi- roma eno najvišjih v Evropi. Je pa zdaj že skoraj vsem jas- no, da nihče drug razen nas ne bo plačal življenja na pre- veliki nogi, ki smo si ga pri- voščili v osemdesetih letih. Ker naj bi bila letošnja proizvodnja tudi zaradi iz- pada na nekdanjih jugo trgih še za tri odstotke nižja kot lani, ni pričakovati kakšnega bistvenega zvišanja plač. Te naj bi (neto plače) ostale na enaki ravni kot leta 1992. Razmere ne bodo tako bre- zupne, če bo inflacija še na- prej obrzdana (decembra je bila le 1,1 odstotka, vse leto pa 92,9 odstotka, kar je ugodno v primerjavi z 247 odstotki leta 1991). In ugodnejše napovedi? Iz- voz naj bi se povečal za pet odstotkov, tečaj naj bi ostal na ravni lanskega tretjega četrtletja, nasploh pa naj bi bile razmere za poslovanje gospodarstva bolj stabilne kot lani in predlani. Če k te- mu dodamo še pričakovan priliv tujega kapitala, ki naj bi slovensko gospodarstvo pomagal spraviti z dna, po- tem je na koncu predora ven- darle videti svetlo piko. Kan- ček svetlobe in optimizem pa sta v težavnih razmerah zmeraj zaželena. SPOR SE NADALJUJE - Vsi sindikati, teh pa je v Sloveniji 12, so zagnali vik in krik, ker je Gospodarska zbornica Slovenije odpove- dala splošno kolektivno po- godbo za gospodarstvo, že pred tem je to storil tretji partner - vlada. Vzrok za od- poved je bil v tem, da je bila splošna kolektivna pogodba neuresničljiva zaradi razmer v gospodarstvu, sindikati pa so se ob stavkah in pri zahte- vah za povečanje plač (naj- večkrat brez pokritja) zmeraj sklicevali nanjo. Novi predsednik GZS Dagmar Suster (na tem me- stu je zamenjal novoizvolje- nega poslanca Ferija Horva- ta) miri duhove: prvič, pravi, je za pogajanja o stvarni ko- lektivni pogodbi še dva me- seca časa; drugič, pogodbe morajo biti take, da jih bo mogoče uresničevati glede na spremenjene ekonomske okoliščine; tretjič, ne gre za znižanje plač delavcem za petino, saj bodo dobra po- djetja še zmeraj lahko izpla- čevala plače brez omejitev; četrtič, manj bo neupraviče- nih zahtev po povišanju plač. Suster tudi pričakuje, da mu bodo sindikalni funkci- onarji dali dokazila za svojo trditev, češ da gre skoraj tretjina mase za plače v žepe menedžerjev, medtem ko se proizvodni delavci s plačka- mi le s težavo prebijajo od prvega do prvega v mesecu. Očitno bo še živahno dogaja- nje med tremi partnerji, od katerih ima verjetno vsak sa- mo delno prav... Št.1 -7. januar 1993 I 6 Sneg ni povzročil težav, ampalc veseije čeprav smo ga pričakovali že decembra, smo ga dobili šele na prvi pravi delovni dan, 4. januarja 1993. Sneg namreč. Pooblačilo se je že dan prej, ponedeljkovo jutro pa nas je pričakalo belo. Na naše veliko veselje pa prvi letošnji sneg ni povzročil posebnih te- žav, zlasti v prometu, saj so, na primer, vsi avtobusi v ponedeljek zjutraj na avtobusno postajo pripeljali pravočasno ali le z malen- kostnimi zamudami. Pri tem se šoferji in sprevodniki niso pritoževali nad neurejeni- mi cestami. Nekaj manjših težav je bilo le proti Celjski koči. Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje je prvi sneg pričakalo pripravljeno. Mehanizacija je bila pripravljena, prav tako ljudje v Celju in na devetih delo vodstvih v Velenju, Mozirju, Latkovi vasi, Konjicah, Laškem, Šentjurju, Lesičnem in Podplatu. Najprej so se lotili glavnih cest od magi- stralnih do regionalnih in tistih pomemb- nejših lokalnih, po katerih vozijo avtobusi delavce in šolarje v Celje in druge pomemb- V torek, 5. januarja 1993, so na devetih de- lovodstvih Cestnega podjetja Celje namerili najnižje temperature v letošnji zimi. Ob 6.uri je bilo v Celju -13 stopinj, v Rimskih Toplicah-10, Konjicah-11, Latkovi vasi-lO, Velenju -12, Šentjurju -13, najnižja ali naj- hladneje pa je bilo v Podplatu -15 stopinj. ne j še kraje. Posipanje cest je nekoliko ovi- ralo hudo mrzlo vreme, saj sol ni dala žele- nega učinka. Tokrat je bilo najhuje v višinskih prede- lih, kjer je zaradi vetra in suhega snega prišlo do številnih žametov, ki jih je bilo treba odstraniti. Problematična je bila tudi cesta od Zidanega mosta mimo Radeč do Vrhovega, kjer je bilo tudi do 30 cm snega. Kot vedno v takšnem vremenu so bile težave na cestah Arja vas-Huda luknja, čez Vrhe proti Preboldu (35 cm) in stara cesta Celje- Stranice-Konjice. Cesto na Roglo so večkrat splužili in posipali, vožnja pa je možna in vama z ustrezno zimsko opremo. V noči na ponedeljek ter v ponedeljek je zapadlo največ snega v Marofu pri Jurklo- štru okoli 40 cm, Zajesovniku 28, na Planini 25, na Rogli pa samo 20. V torek dopoldne so očistili snežne brozge še del ceste od Rimskih Toplic do Vrhovega in v Marofu pri Jurkloštru. Zaradi nizkih temperatur se bo prvi letošnji sneg vsaj ne- kaj časa obdržal, to pa je dobro za žito, da je dobilo varovalno odejo, mrščes, da ga bo Žal do zaključka redakcije'podatki o debelini ledu na jezerih na Celjskem še niso bili znani, vsem pa priporočamo, da se ne preizkušajo v drsanju na jezerih, za katera ne vedo, kakšne debeline so. Opozorilne table so postavljenje, vse ostalo vsak dela na svojo odgovornost. Ribiči po ribnikih razbijajo led zato, da do- bijo ribe kisik in pridejo zlasti race do hrane. Kajti kakor hitro zapade sneg, ostanejo brez hrane. V akcijo se vključujejo tudi lovci, ki so po- skrbeli za divjad, ki se pred visokim snegom v višinah umika v dolino. Lastnikom psov pri- poročajo, da imajo le-te v tem času na vrvici, da ne bi spuščeni preganjali že tako onemogle divjadi. pobralo in otroke, da bodo uživali v zimskih radostih. TONE VRABL celjske znamenitosti PTT informacije kozerija Kadarkoli jih pokličem, za- slišim z one strani le: »Tu, tu, tu, tu...« Da ne bo pomote: ne gre za južnoafriškega škofa, ki se piše Tutu. Ne, kje pa. Na oni strani ni nobenega Tutuja, je le bogvekateri Francelj, Jože ali Micka, ki ob mrtvem tele- fonu vadi spanje. Sem rekel »mrtvem telefo- nu«? Oprostite, se opravičujem — telefon ni mrtev, telefon je živ. Pravzaprav, če sem bolj natančen, živ je na moji strani, mrtev pa na oni. Jaz se matram kot Kristus, da bi doklical onega tam, oni na oni strani pa ne bev ne mev. Ne trza, ne šmirgla, ne šljivi, ne j... Poskusiš prvič - nič. Po- skusiš drugič-nič. Tretjič-nič. Desetič - nič. Ob petih - nič. Ob šestih — nič. Ob osmih — nič! Prekleto, nazadnje obupaš, in pokličeš v Ljubljano. In dobiš, saj ne moreš verjeti! Aleluja, aleluja, od mrtvih vstale PTT informacije! Vivat! Večna sla- va in čast! Ja, ja, takole mi je zadnjič pripovedoval znanec. Ob tem se je razpenil ko morje Adri- jansko, tako lepo in živo mi je pripovedoval o tem, da je bUo že kar balkansko. In je še dodal, da se je pač sprijaznil z grenkim dejstvom, da se živi in mrtvi že od nekdaj bolj malo pogovarjajo. Je že tako, je rekel, da se lahko raz- počim od jeze, da mu lahko vse po spisku, ampak se ne splača; oni je gluh in nič ne sliši. Nje- gova slušalkica je namreč od- ložena. »Saj ni res«, bodo rekli zdaj Francelj, Joža, Micka in ostali informatorji, »mi smo tam, le zasedeni smo non stop.« Ja, najbrž! Samo ne ve se, s čim ali s kom. Francelj mogoče z Micko, Joža z Gelo, vsi sku- paj pa z družbo (ki jo imajo še rajši kot službo). Sicer pa je že treba reči, da imajo tudi pravi- co do mahce, ki vzame tri, štiri urce. »Stvar je zrela za odstrel,« bi rekel lovec Jaka. In bi imel kar prav. Saj jih je navsezad- nje v Sloveniji kakih sto tisoč, ki bi še kako radi odgovarjali na vprašanja telefonskih na- ročnikov, sploh še, ker je to kar fina službica in si zanjo tudi kar fino plačan. Pa kaj mislite, da tile gluhci zdaj niso? Seveda so. Le da še vedno živijo v prepričanju, da lahko v službi delajo, kar ho- čejo, ne pa, kar morajo. Tu, tu, tu, tu... TO V prodaji je Klima VFT d.o.o. Delavska 5, Celje Objavlja na podlagi sklepa upravnega odbora JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih strojev in opreme: 1. Stružnica ADA POTISJE PA B 30 letnik 1977 2. Stružnica ADA POTISJE PA B 30 letnik 1977 2. Stružnica ADA POTISJE PA B 30 letnik 1977 4. Stružnica 16K 20 (ZSSR) letnik 1971 5. Stružnica PRVOMAJSKA TNP 250/1600 letnik 1969 6. Stružnica PRVOMAJSKA h=175mm, L=750mm letnik 1964 7. Revolverska stružnica RTS 40 letnik 1964 8. Šeping KLOP P 1=500 mm, 1=500 mm, B=400mm 9. 2 kom. dvokolutna brusilna stroja 0 400, nedokončana, brez el. motorja in brusilnih plošč 10. dvokolutni brusilni stroj 0 400 komplet 11. 5 kom. risalnih desk 12. žaga cirkular PCT A S odlita izvedba - nerabljena, letnik 1985 13. kovinske garderobne omarice - 25 kom. 14. večje število orodnih omaric Licitacija bo v torek 12. 1. 1993 ob 14. uri v prostorih KLIMA VFT d.o.o. Celje, Delavska 5. Stroje in opremo si lahko ogledate od 12. ure dalje. Opremo in stroje bomo prodali po sistemu »ogiedano- kupljenc« Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Udeleženci morajo pred začetkom licitacije do 13.30 ure vplačati 10% varščine z gotovino pri blagajni podjetja IMP Klima ali virmanskim nalogom na žiro račun 50700- 601-96877. Prometni davek plača kupec. Opremo in stroje je treba plačati do 15. 1. 1993. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 063 31-146. Žabe so regljale kot še nikoli Koncert Celjskega plesnega Orkestra Žabe na sam božični dan je bil letos zadetek v polno. Izredno dobro zamišljen ter izveden program in polna dvorana kina Union so ta dan naredili še bolj prazničen. Orkester, ki ga zadnja leta uspešno vodi Tomaž Grintal, je v prvem delu predstavil zanimiv program skladb domačih in tujih avtorjev, v katerem so nastopili kot solisti člani orkestra, kot gost pa trobentač David Jarh. V drugem delu koncerta se je celjske- mu občinstvu predstavila odlična pevka Mija Žnidarič, ki je bila pravo odkritje večera. To pa še ni bilo vse. Presenečenje za vse v dvorani je bil tudi skupni nastop orkestra Žabe in Akademskega pevskega zbora, ki ga vodi Adrijana Požun Pavlo- vič. Skupno prepevanje v stilu Ray Con- nifa in obe pesmi, ki jih je zbor zapel samostojno, so med poslušalci, ki so na- polnili dvorano Union do zadnjega ko- tička, izzvali dolge in spontane aplavze, ki so na koncu koncerta v zahvalo dobili še dodatek nekaj skladb, med drugim tudi Sveto noč. Št. 1 - 7. januar 1993 a Kako homo izbrali osebnega zdravnika Pri prvem zdravljenju v zavodu, najmanj za leto dni, po lastni presoJJ In brez omejitev z novim letom se je pričel v polni meri uresničevati za- kon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Med drugim prinaša tudi pro- sto izbiro osebnega zdravnika. Zavod za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije je že izdal po- seben obrazec, ki ga bomo praviloma izpolnili ob prvem obisku v osnovni zdravstveni službi. Z izbiro osebnega zdravnika bi naj zaživeli bolj celostni in osebni odnosi med zdravnikom in pacientom, ki jih skuša zakon uveljaviti na podlagi koncepta družinskega zdravnika. Zato daje zakon osebnemu zdravniku tudi po- sebna pooblastila. Pri odločanju za osebnega zdravnika imamo zavarovanci nekatere pravice in dolžnosti. Praviloma moramo izbrati osebnega zdravnika pri prvem zdravljenju v zavodu ali pri zasebniku osnovne zdravstve- ne dejavnosti. Pri tem nas ne sme nihče ovirati ali omejevati niti zaradi organizacijskih ali drugih razlogov, na primer na- še starosti (otroci niso dolžni imeti izbranega zdravnika sa- mo v otroškem dispanzerju). Tudi zdravnik nas ne more od- kloniti vse dotlej, dokler ne preseže določenega števila pa- cientov. Zdravnika si lahko izbere- mo ne glede na kraj, kjer živi- mo ali delamo, vendar ne bo- mo upravičeni do povračila potnih stroškov. Nihče pa nas ne more prisiliti, da si izbere- mo osebnega zdravnika prej, preden zbolimo. Ko pa se za zdravnika odločimo, moramo izpolniti predpisani obrazec in ga sami podpisati. Nihče tega ne more narediti v našem ime- nu (razen za mladoletne osebfe ali opravilno nesposobne). Osebnega zdravnika si izbere- mo najmanj za leto dni. Pred tem lahko zdravnika zamenja- mo v izjemnih primerih - če smo se na primer preselili, iz- pis pa mora poleg nas podpi- sati tudi zdravnik. Če soglasja ni, odloča o izpisu zdravniška komisija I. stopnje. V primeru, da zdravnik preneha z delom, njegov naslednik prevzame njegove bolnike, vendar imajo ti pravico do spremembe izbi- re tudi pred pretekom leta. Iz- branega zdravnika nam bodo vpisali na notranjo stran zad- nje platnice zdravstvene iz- kaznice skupaj z datumom iz- bire. Zdravstvene storitve na stroške obveznega zavarova- nja bomo lahko pri drugih zdravnikih koristili samo v nujnih primerih. Poleg osebnega zdravnika v osnovni zdravstveni službi si Osebni zdravnik nas zdravi, predpisuje zdravila na recept, skrbi za našo zdravstveno do- kumentacijo, ugotavlja začas- no nezmožnost za delo, ki traja do 30 delovnih dni, nas po po- trebi napoti k specialistu ali v bolnišnico. Razen v primeru potrebe po nujni medicinski pomoči nima teh pravic nihče drug. V določenih primerih lahko del svojih pooblastil prenese na specialista ustrez- ne stroke, ki pa ga mora o svo- jih ukrepih in poteku zdravlje- nja redno obveščati (pri neka- terih kroničnih boleznih). po zakonu lahko izberemo tu- di svojega osebnega zdravnika ginekologa, za zdravljenje otrok pa tudi osebnega otro- škega zdravnika pediatra. MILENA B. POKLIC Foto: EDO EINSPIELER Upokojenci januarja brez doplačil Prostovoljno zdravstveno zavarovanje se uresničuje postopoma čeprav nov sistem zdrav- stvenega zavarovanja že v ce- loti velja, pa bo zaradi pozne- ga sklepanja prostovljnih za- varovanj očitno minil vsaj me- sec dni, preden bo lahko tudi zaživel. V tem času pa se bomo nanj že tudi navadili. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo- venije se je prsotovljno zava- rovalo približno 900 tisoč oseb, od tega 400 tisoč upoko- jencev in njihovih družinskih članov. Ostalo so delavci, ki so se prostovoljno zavarovali na osnovi skupinskih oziroma krovnih pogodb, le nekaj deset tisoč posameznikov pa se je zavarovalo individualno. Veli- ka večina se je zavarovala za osnovni paket Popolno zdrav- stveno zavarovanje, s čimer so se izognili vsem doplačilom pri zdravljenju - torej tudi v zobozdravstvu in pri zdravi- lih na recept. Seveda velja to samo za standardne storitve. Nekaj zavarovancev pa se je odločilo tudi za paket Nad- standard in Oddih. Zavod za zdravstveno zava- rovanje Slovenije je večini ti- stih, ki so se zavarovah, že po- slal posebne izkaznice o pro- stovljnem zavarovanju, vsi ostali pa jih bodo po njihovih zagotovilih dobili v kratkem. Do takrat bodo morali za mo- rebitne zdravstvene storitve doplačevati (zneski so višji kot nekdanje participacije), zne- ske doplačil pa jim bo po pre- jemu izkaznice povrnil Zavod. Upokojencem pa se v mesecu januarju ni potrebno izkazo- vati, da so vključeni v prosto- voljno zavarovanje. Doplačil so oproščeni. Tisti, ki so se z izjavo vključili v prostovolj- no zavarovanje, bodo dobili izkaznice nekako takrat kot odrezek za januarsko pokojni- no. Torej bodo lahko uporab- ljali izkaznico o prostovoljnem zavarovanju brez odrezka po- kojnine. Izkaznice za prostovoljno zavarovanje bodo dobiU tudi tisti zavarovanci, za katere za- gotavlja doplačila vlada Repu- blike Slovenije (januarja je še ne potrebujejo). To so vojaški vojni invalidi in civilni invali- di vojne, imetniki partizanske spomenice 1941, narodni hero- ji, španski borci ter odlikovan- ci z redom Karadjordjeve zvezde z mečem, borci za se- verno mejo in slovenski vojni prostovoljci, prejemniki stal- nih občinskih in republiških priznavalnin ter uživalci dru- žinskih invalidnin po padlih borcih. Tisti, ki se v prostovoljno zavarovanje še niso vključili, to še vedno lahko storijo tako pri Zavodu za zdravstveno za- varovanje Slovenije kot pri za- varovalnici Adriatic. Premije so sedaj nekoliko višje kot so bile do konca decembra: pri Zavodu za zdravstveno zava- rovanje v prvem ^romesečju v povprečju za 15 odstotkov (popolno zdravstveno zavaro- vanje je 13.800, mesečni obrok 1150 tolarjev), nekoliko več pa paketa Nadstandard in Oddih - za 25 do 30 odstotkov. MILENA B. POKLIC DELO v središču dogajanj Skrajni nacionalizem Feljtonistična obdelava ak- tualnih dogodkov v BiH, ki ni močno ideološko obarvana, je v zadnjem obdobju takorekoč deplasirana. Zato prihaja do absurdne situacije, da se eno in isto vprašanje, v tem prime- ru bosansko, na osnovi iden- tičnih zgodovinskih dejstev interpretira v številnih različi- cah, odvisno pač od tega ali se o njem piše v Sarajevu, Zagre- bu ali v Beogradu. Na ta način seveda ni mogoče doseči cilja, če ne gre za poskus piscev felj- tonov, da prepričajo lastne bralce, kako so za vse vedno ali vsaj praviloma krivi »tisti drugi«. Zato si jemljem pravi- co, da posredujem bralcem takšne strani o dogodkih v Bosni in Hercegovini, ki so rezultat nujne distance od dnevne politike in hkrati poiz- kus zajetja tistih fenomenov vojne v BiH, ki so bih doslej raziskani le na površini. Takšen pristop pa predvsem zahteva resno kritiko vseh treh nacionalnih programov, torej nacionalnega, ki je v BiH povzdignjeno na piedistal živ- ljenja, na sploh. Gre namreč za skrajni nacionalizem, ki je vr- gel Balkan v zgodovinsko re- . grešijo in ga prisilil na samo- morilski skok v zgodnje XIX. stoletje, to je v obdobje naci- onalnega romantizma. Vseka- kor pa nisem pripravljen niti za trenutek podvomiti o tem, kdo nosi krivico za tragedijo, ki je zadela BiH, ker so me izkušnje, ki sem jih pridobil med večmesečnim bivanjem na bosanskih frontah, le utrdi- le v prepričanju, da je izvirni greh na strani velikosrbskega nacionalizma. Kljub temu pa sem pripravljen kritično ra- zložiti tudi stališča tistih, ki so iz dveh avtohtonih narodov naredili objekte velikosrbske- ga delovanja. Moj namen je tu- di, da demistificiram posa- mezne aktualne dogodke v BiH, kot je na primer širjenje zgodbic o pojavu tako imeno- vanih »mudžahedinov« ali vse intenzivnejšem vmešavanju islamskih držav v krizo v bivši Jugoslaviji, kot radi rečejo di- plomati. Prikazati želim tudi posledice hrvaške politike v BiH, ki je ideološko prav ta- ko zasnovana na nacionalnem programu, ne glede na to, da so si hrvaški |X)litiki krčevito prizadevali, da bi zanikali to tezo. Toliko o cilju. O splošnem položaju v Bosni in Hercegovini najbolj zgovor- no priča naposredna življenj- ska ogroženost več milijonov ljudi, ki umirajo zaradi vojne, lakote, zime, nalezljivih bolez- ni, kot žrtve razbojniških sku- pin in tudi zato, ker ne verja- mejo več v Bushevo krilatico o »novi svetovni ureditvi«. Po- datki o trpljenju prebivalcev BiH v dosedanji vojni so vsem dobro znani, številke o mrtvih, ranjenih in pregnanih so na žalost postale le še statistični material. Zdi pa se, da so psi- hološke dimenzije tega trplje- nja ostale zapostavljene, pri čemer ne mislim le na nepo- sredne žrtve srbskega terorja oziroma na ljudi, ki so šli skozi koncentracijska taborišča ali pa so slučajno preživeli ma- sovna pobijanja. Predvsem misUm tudi na sto tisoče ljudi, ki so ostali zaprti v mestih, iz katerih ni izhoda. Med bivanjem v obkoljenem Jajcu v prvi polovici oktobra, v mestu, ki je nekaj dni kasne- je s prebojem obrambnih Unij doživelo še večjo golgoto, se mi je prav ta psihološka dimenzi- ja trpljenja zdela skoraj po- vsem enakovredna trajni ogro- ženosti življenja slehernega občana Jajca. Na mesto je na- mreč pet mesecev zapored iz dneva v dan padalo na stotine in tudi na tisoče najbolj rušil- nih projektilov, ki si jih je mo- goče zamisliti. Vsak gib je bU pogojevan s tem dejstvom, če- tudi si le dvignil nos iz vlažne kleti, si ogromno tvegal. Na lastni koži sem občutil to vrsto psihičnega pritiska, ker sem se moral po več dni skupaj skri- vati v hiši kot podgana in po- trpežljivo čakati, da se bo na- pad vsaj za trenutek ustavil, da bom lahko pokukal na svet- lo. To je tudi najbolj prizadelo prebivalce Jajca in potemta- kem tudi prebivalce drugih obkoljenih in napadenih mest. Potrebna je bila ogromna vo- lja, neverjeten psihični in fi- zični napor in to za preprost odhod na ulico. Posledica tega je bila, da je večina ljudi padla v apatijo in tisti, ki so želeli preživeti in nabaviti nekaj hrane ali izjemno dragih ciga- ret, so morali pozabiti na ne- varnost, ki jim je nenehno gro- zila. Rezultat takšnih razmer pa je bila neverjetna resigna- cija ljudi, ki so se pomirili s smrtjo, ker jih je morda ča- kala že za prvim vogalom. V takšnem psihološkem pat položaju je dcmes večina od dveh ali treh milijonov Bo- sancev. Št. 1 - 7. januar 1993 8 Pridite, za smeii ho poslcrhljeno! Celje bo v času Dnevov komeillje najbolj nasmejano mesto žlahtna komedija spet pri- haja na celjski oder. Dnevi ko- medije namreč, ki jih je lani prvič celjsko občinstvo spreje- lo z velikimi simpatijami, bo- do letos razveseljevali od 12. februarja pa do 6. marca, vsak petek in soboto. Abon- majske vstopnice je mogoče kupiti do 29. januarja. Zani- manje za Dneve komedije je veliko tudi izven celjskega ob- močja. Prodanih je že več kot dvesto abonmajev. Sicer pa ni čudno, da si v ča- su, »ko nas draginja tare in davki tišče,« kot slikovito pove direktor SLG Celje Borut Alu- jevič, ljudje pač želimo smeha, sprostitve in zabave. Dnevi komedije bodo brez dvoma vse to prinesli. Slovenska gleda- lišča se rada vračajo v prej ne- koliko odrinjen gledališki žanr in tako je tudi letos na progra- mu slovenskih gledališč dovolj izziva za slovenske gledališke umetnike. V Celju bomo v času Dnevov komedije lahko videli vse tisto, kar je najboljše v slo- venski gledališki produkciji, v gosteh pa bodo gledališča, s katerimi celjsko goji redne gledališke izmenjave. Tako bo v Celju na Dnevih komedije nastopila ljubljanska Drama, Mestno gledališče ljubljansko. Mladinsko gledališče iz Ljub- ljane, ki ga lani ni bilo. Prišlo bo tudi Slovensko stalno gle- dališče iz Trsta, prav tako pr- vič, nastopilo bo novogoriško in kranjsko gledališče in seve- da domače, celjsko gledališče. Za zabave in smeha poln večer bo na zadnji predstavi Dnevov komedije, ki pa ne bo tekmo- valnega značaja, z monodramo Blagi pokojniki, dragi možje, poskrbela igralka Polona Ve- trih, lanska dobitnica laskave- ga priznanja »Žlahtna kome- dijantka«. V Celju bodo tudi letos po- delili nagradi »Žlahtni kome- dijant« in »Žlahtna komedi- jantka«, tej pa se bo pridružila še nagrada za žlahtno komedi- jo, kar je ena od novosti letoš- njih Dnevov komedije, ki so jih podprli tudi številni spon- zorji. Druga novost je ta, da bodo v gledališču zaradi iz- jemnega zanimanja za Dneve komedije in zato, ker vedo, da je komedija všeč tudi mlajšim Dnevi komedije v SLG Celje bodo od 12. februarja do 6. marca, spremljala pa jih bo tudi naša novinarska hiša in ob tej priložnosti izdala tudi posebno številko Petice. gledalcem, prav zanje ob pet- kih dopoldne organizirali po- sebno predstavo iz programa Dnevov komedije. Novost pri- naša tudi sestav žirije, ki bo spremljala predstave in dode- lila komedij antska odličja igralcema in gledališču. Na če- lu žirije bo slovenski komedio- graf Tone Partljič, ob njem pa igralec Marjan Bačko, ki mu gre pripisati zamisel, da bi se v Celju odvijali dnevi smeha in pa profesor Slavko Deržek, velik poznavalec domačih in tujih gledališč, ki je bil v žiriji že lani. Žirija bo brez dvoma dovolj strokovna za težke od- ločitve, komu podeliti žlahtne naslove. V gledališču pa še razmišljajo, da bi na kak način (ob koncu predstav z lističi, ali kako drugače) pri ocenah ne- posredno sodelovalo tudi ob- činstvo, ki so mu Dnevi kome- dije v celoti namenjeni. Brez dvoma se gre že v na- prej veseliti praznika smeha v Celju. V gledališču pa pri- pravljajo tudi zaključno prire- ditev, ki bo prav tako novost in neke vrste parodija na »ve- like« festivale z večjimi pre- tenzijami, kjer so navadno zaključne prireditve same sebi namen. Scenarij na to temo že nastaja, smo izvedeli v gleda- lišču, kjer pa so seveda zaen- krat okoli tega še malo skriv- nostni. Sicer pa, pridite, pa boste videli, pravijo v gleda- lišču. MATEJA PODJED ZAPISOVANJA Čas Je za Icuituro Ker je bilo leto 1992 polno najrazličnejših dogodkov, med drugim seveda tudi kulturnih, je začetek novega leta nemara pravšnji čas za določeno anali- zo tovrstnega dogajanja, za neke vrste inventuro, ki kot sleherna inventura ne služi zgolj golemu pregledovanju In naštevanju najrazličnejših do- godkov, pač pa predvsem za najavo nekaterih fenomenov in pojavov, ki se v letu, v kate- rega smo vstopili, utegnejo zgoditi. Nedvomno najpomembnejši oziroma najodmevnejši dogo- dek, ki je pretresel kulturne loge je bil tisti, ki se je zgodil v marcu: zamenjava kulturne- ga ministrstva oziroma nastop nove ekipe na ministrstvu za kulturo, ki je na vso srečo še pravočasno ustavil nedopust- ne moralno-ideološke čistke znotraj kulturniških in umet- niških krogov. S tem dejanjem je slovenska kultura po sko- rajda dveh letih raznoraznega prečiščevanja vendarle uspela stopiti na svoje prave tirnice ali - bolj radikalno — z oblasti. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila ravno kultura tista, ki je v času prejšnjega režima pod svojim okriljem združeva- la tako »nova družbena giba- nja« kot »nove družbene sile«, da je z zmago slednjih pravza- prav prevzela oblast. In se v oblasti izgubila, razpadla. Začela je prevzemati navade, ki so lastne sleherni oblasti in s tem postala - pa naj se to sliši še tako banalno in nemogoče - anti-kulturna, obrnjena proti sami sebi Ideje, ki so se kopi- čile in izkristalizirale znotraj »kulturnega pojava« so čez noč postale izrazito politične oziroma državotvorne ideje. Kultur.a pa mati, ki je ostala brez svojih otrok. In obratno: kulturniki kot otroci, ki so iz- gubili svojo mater kulturo. Pravzaprav gre vso jezo in ves bes, ki seje s strani sloven- skih kulturnikov sesul na poli- tiko, na oblastnike, na kultur- nike (bivše kolege) na oblasti, preprosto in od tod tudi razu- meti Kultura je izgubila svojo moč, svoj manevrski prostor, ki se je širil zgolj skozi njeno politično delovanje. Lepo vas prosim, koga pa briga sloven- ska kultura, ki se ne ukvarja s politiko? Z drugimi beseda- mi; šele z zamenjavo kulturne- ga ministra, šele s sestopom kulture z oblasti, seje pokaza- la vsa moč in nemoč slovenske kulture, seje pokazalo, kakšna je bUa vsa ta leta v resnici slo- venska kultura; izrazito poli- tična, se pravi oporečniška, nasprotovalna, aktivistična, itd. Zakaj? Ker je bila v bistvu edina sposobna kolikor tolikor oponirati oblastnim struk- turam. Pa danes? Časi so se spreme- nili. Ideje, kakršne je nekoč lansirala kultura je moč »pro- dajati« tudi kako drugače. In to bistveno hitreje in »dražje«. Kultura je ostala brez manevr- skega prostora; postala je kul- turna. In kot taka si bo slej ko prej morala poiskati novo za- točišče v aktualni slovenski realnosti, kije — upajmo — nebo več zanimala zgolj politika, zgolj politična stvarnost, pač pa tudi in predvsem še kaj drugega. Da bi se pa to lahko uresničilo, bo morala svoje pridodati tudi slovenska kul- tura ... In potem pristaviti svoj lonček... Piše Tadej Čater Vedro in sproščeno Revijski tamburaški orke- ster Akord, dirigent Matjaž Breznik in solista Aleš Praznik (harmonika) in Dunja Spruk (sopran) so na tradicionalnem novoletnem koncertu v dvora- ni Narodnega- doma izvajali spored, namenjen vedremu razpoloženju in sprostitvi po- slušalcev. Prvi del koncerta so sestev- Ijale popularne in znane skladbe: Suita iz opere Car- men G. Bizeta, Španski ples J. Gregorca, Espana cani P. Marquina, Hora staccato A. Dinnicua (solo harmonika Aleš Praznik, učenec 4. letnika Srednje glasbene šole Mari- bor) in Pesmi Volge in Urala v priredbi A. Završnika. Drugi del koncerta so se- stavljale priljubljene melodije J. Straussa, kot so Cesarski valček, Anina polka, Pizzicato polka. Lahka kri. Couplet Adele in arijo Adele iz operete Netopir ter valček Pomladni zvoki je z orkestrom zapela so- pranistka Dunja Spruk (člani- ca ljubljanske opere). Široka ponudba lahkotne in vedre glasbe, ki jo je s tempe- ramentnim in nadarjenim di- rigentom Matjažem Brezni- kom prepričljivo in zanesljivo izvajal orkester Akord, je do- polnila praznično razpolože- nje številnih celjskih poslušal- cev v povsem polni dvorani. Z enakim programom je or- kester nastopil tudi na dveh koncertih v zdravilišču Dobr- na 31. decembra in 1. januarja zvečer. DRAGICA ZVAR Primerno za nrazniic v množici bolj ali manj po- srečenih glasbenih prireditev ob času minulih praznikov je bila ena tudi v takoimenovani abonmajski ponudbi. Celjski godalni orkester je svoj sezon- ski abonma nadaljeval z dru- gim koncertom, programsko primernim prazničnemu raz- položenju. V prvem delu so izvajali Ja- cquesa Offenbacha uverturo iz opere »Orfej v podzemlju« (z znamenitim kan-kanom), delo iz leta 1858, ki je bilo uvodna glasba eni najbolj posrečenih operetnih stvaritev. Iskriva duhovitost glasbe in očarljive melodije v posrečeni instru- mentaciji so naleteli pri poslu- šalcih na simpatičen odziv. Koncert se je nadaljeval s »Ci- ganskimi napevi« španskega violinista in skladatelja Pabla Sarasateja. V delu je prevlado- val solistični part, ki ga je ko- rektno, vendar na momente ne preveč prepričljivo izvedel go- stujoči violinist Vasilij Melni- kov. Prvi del so koncertanti končali s koračnico iz Smeta- nove popularne opere »Proda- na nevesta«, ki je eden naj- slavnejših odlomkov opere po- leg uverture in plesov. Po nekoliko daljšem odmoru se je koncert nadaljeval z glas- bo Johanna Straussa mL, na sporedu pa je bila uvertura iz operete »Netopir«, valček »Prif)ovedke iz Dimajskega gozda« in »Nova pizzicato pol- ka«. Straussove melodije so vedno ostale izredno priljub- ljene in najbrž nikoli ne bodo izgubile svoje privlačnosti. Zato je bilo za številne poslu- šalce, ki so dodobra napolnili dvorano Narodnega doma, za- nimivo vso njihovo lepoto sli- šati v živo. Pri tem pa je bil najbrž mar- sikdo rahlo razočaran. Pom- nožen orkester - potrebna je bila namreč skoraj celotna simfonična zasedba — skupaj z dirigentom Nenadom Fir- štem tokrat ni bU povsem na ravni prejšnjih koncertov CGO-ja. Bilo je vse preveč la- bilnosti v ritmični skupni igri, nepotrebne vznesenosti tn ne nazadnje intonačnih nejasno- sti. Marsikaj bi se dalo rešiti že s primernejšim tempom, ki ni bil vedno korekten. A kljub te- mu: razpoloženje je bilo veselo in namen »praznovati« je bil dosežen. Toda to je bil vendar- le abonmajski koncert. EG Peli so polni dvorani že po tradiciji kultvuno umetniško društvo na Lju- bečni pripravi vsako leto Božično-novoletni koncert v domači dvorani. Občin- stvu, ki je napolnilo dvora- no do zadnjega kotička, so se predstavili trije pevski zbori. Nastopil je otroški pevski zbor, ki ga vodi Ani- ca Mernik, domači ženski pevski zbor pod vodstvom Vide Bukovac in mešani pevski zbor Cetis Celje pod vodstvom Pavleta Bukov- ca. Vsi zbori so zapeli pri- ložnostne pesmi. Zadnji dve Zvončki zvonijo in Sveto noč pa so zapeli sku- paj s poslušalci. Za pevce in poslušalce je bil koncert pravo doživetje, o katerem so po kraju govorili še med novoletnim praznovanjem. MB iVIonografiJa Velenja V začetku decembra so v Ve- lenju predstavili obsežno mo- nografijo svojega mesta. Sku- paj so jo izdali Kulturni center Ivana Napotnika, Studio Re- bemik in Tiskarna Velenje, iz- šla je v visoki nakladi 10 tisoč izvodov, del pa je tudi natis- njen z besedilom v angleškem in nemškem jeziku. Pri pisanju strokovnih tek- stov je sodelovalo štirinajst avtorjev. Posegli so na najra- zličnejša področja, ki so za Ve- lenje značilna in po katerih se loči od ostalih mest. Obravna- vajo poglede na današnjo identiteto naselja, zasnovane- ga na mnogih zgodovinskih silnicah, ki so se srečevale na tem prostoru, in to s kultur- nim, gospodarskim, političnim ali kakšnim drugim predzna- kom, dodana pa so še besedila nekaterih vidnejših piscev, po- vezanih s tem področjem, kot sta Gustav Šilih in Karel De- stovnik-Kajuh. Knjiga je tiskana na zelo ka- kovostnem papirju in oprem- ljena z množico ilustracij, od katerih so nekatere starejšega datuma in nas seznanjajo s preteklostjo mesta, večji del ilustracij pa predstavljajo barvne fotografije, s katerih je razvidna sedanja podoba me- sta. Mnoge med njimi posku- šajo preseči golo informativno raven z individualnimi foto- grafskimi pristopi, zato so ti posnetki lahko zanimivi tudi v širšem vizualnem kontekstu. Monografijo Velenja so av- torji zaokrožili še s prikazom okoliških naselij in s tem pred- stavili bistvene karakteristike celotne Šaleške doline. BORIS GORUPIČ Praznovali bodo 10 let dela Godbeniki godbe na pi- hala KUD Ljubečna se pri- pravljajo, da bodo prosla- vili desetletnico uspešnega dela. Čeprav so uradno že bili »stari« 10 let lanskega oktobra, so se odločili, da obletnico obeležijo z kon- certom v januarju. V godbi redno nastopa okrog dvaj- set godbenikov, predvsem domačinov. Vodi jih mladi Janez Šabec. Lani so imeli številne nastope v Celju, Ločah, Zrečah, Vitanju, Laškem in domačem kraju. Zadnji dve leti nastopajo skupaj z mažoretno skupi- no. Letos bi želeli dobiti nove obleke, da bi se tudi barvno in modno približali uniformam mažoretk. Upajo, da bodo uspeli ob pomoči vseh, ki so jim že doslej pomagali. MB Poklon velikim mojstrom V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju so še do 15. januarja razstavljena slikarska dela Gorana Horva- ta. Razstavljen je cikel, ki ga je avtor posvetil velikim likov- nim umetnikom. Slikar Goran Horvat, rojen 1955 leta, se je že zelo zgodaj pojavil na likovnem prizoriš- ču, saj je imel svojo prvo raz- stavo že pred dvajsetimi leti in od takrat je reden gost doma- čih in tujih galerij. Predvsem ga poznamo kot avtorja obsež- nih ciklov, kot so »Biblija v 300 slikah«, izdelal je serijo jedkanic naslovljeno z »Križev pot«, vzpodbudo pa je našel tudi v velikih literarnih delih in tako sta nastali seriji »Bo- žanska komedija« po Danteju in »As you like it« povzeta po Shakespearjevi dramatiki. Razstava v Velenju prikazu- je Horvatova platna, ki jih je naslikal v času po 1980 letu. Njihov skupni koncept je, da so posvečena likovnikom, ki so imeli v evropski umetnosti iz- jemno vlogo, pritegnili pa so tudi Horvata. Posvetila avtor- sko interpretirajo njihova po- samezna dela in tako si lahko ogledamo nove verzije Picas- sojeve Guemice, Manetovega Zajtrka na travi, Rembrandto- ve Nočne straže, med drugimi pa sta še prisotna Chagall in Velazguez. Med deli, ki jih Horvat in- terpretira, je seveda vrsta ob- jektivnih razlik, najsi gre za motive ali tehnologijo slika- nja, saj posamične originalne slike ločuje med sabo tudi po več stoletij. Zato so tudi inter- pretacije naravnane glede na izvirnik, pač kolikor je to mo- goče. Ob tem še velja zapisati, da so nekoliko prepričljivejša platna, ki se navezujejo na modernistične slikarje, ki so Horvatu sorodnejši tudi glede na ostali njegov opus. Glede na možnosti različne- ga razumevanja slik Gorana Horvata, je razstava v Velenju dobra priložnost za spoznanje teh njegovih tudi manj znanih del in seveda posredno tudi za mnoge velike slikarske umet- nine, ki so ukrojile likovna merila in predstavljajo en- kratne ter nedosegljive viške v zgodovini umetnosti. BORIS GORUPIČ št.1 -7. januar 1993 9 Vsak material ima dušo Oskar Kogoj v čiščenju In plemenitenju oblik Ko človek vzame kakšen predmet v roke, le redko pomisli, da ga je nekdo moral oblikovati, preden ga je nekdo drug izdelal. Prav zato so oblikovalci pogosto pozabljeni, odrinjeni in po krivici zapostavljeni. Pa imamo tudi v Sloveniji med njimi kar nekaj takih, ki jim smemo reči umetniki svetovnega slovesa. Prvi gospod med temi je brez dvoma Oskar Kogoj iz Mirna pri Gorici, ki te dni prvič razstavlja tudi pri nas, v Likovnem salonu in Izbi. »hidustrijsko obhkovanje dobiva pravo mesto in veljavo očitno tudi med meščani Celja,« je bil ob odprt- ju obeh razstav očitno zadovoljen Oskar Kogoj. Spoznajmo se pobliže Oskarja Kogoja se boste takoj spomnili, če omenim njegovo zna- menito violino, lok, Elanovo smuč- ko, konja, kozarce iz rogaške Ste- klarne, nenavadno vilico, nož in žli- co, steklenico, konec koncev je prav gospod Oskar Kogoj oblikoval tudi pohištvo, za katerim sedi na novo izvoljeni predsednik Slovenije. V tujini bi si obliznili vseh deset prstov za tako roko in glavo, mi pa smo ponosni, da ga imamo, toda po- nos je pogosto premalo. Oskar Kogoj je končal študij obli- kovanja na Instituto statale d'arte - Corso superiore di designo indu- striale v Benetkah, kjer je zatem ne- kaj časa tudi poučeval. Zdaj je tam gostujoči profesor. Skusil je pot industrijskega obli- kovalca v Meblu Nova Gorica, od leta 1971 pa ustvarja kot svobodni oblikovalec. Načrtoval je za številne tovarne v Sloveniji, nekdanji Jugo- slaviji in ItaUji, prav tako se je uk- varjal s sistemskim designom za več športnih in kulturnih manifestacij. Deluje tudi kot oblikovalec vizual- nih komunikacij in kipar. Pripravil je prek dvajset samostojnih razstav po svetu in sodeloval na številnih selektivnih in preglednih skupin- skih razstavah. Prejel je več po- membnih domačih in mednarodnih priznani med drugim kar nekajkrat zlato medaljo na bienalni razstavi industrijskega oblkovanja v Ljub- ljani. Izdal je knjigo Nature design, v kateri je predstavil oblikovalsko metodologijo svojega dela. Kritik dr. Stane Bemik je tudi ob odprtju razstave v Celju izpostavil Kogojevo samosvojost, vztrajnost, iskateljstvo ter zmeraj živo in-priza- devajočo ustvarjalnost. Prav to na- mreč doživljamo v njegovih delih, s katerimi želi spodbujati tudi slo- vensko industrijo. Nenehno razmi- šlja, kako kakšno stvar narediti, iz- boljšati. Ko je na razstavi v Celju po skoraj tridesetih letih srečal in pre- poznal svojega nekdanjega sošolca iz Keramike Liboje, mu je šinila v glavo misel, da bi se bilo z obliko- valskega stališča vredno lotiti tudi keramike, še posebej, ker imajo Li- boje na tem področju tradicijo in pomembne izkušnje. Oskar Kogoj je poln nabojev, ki sprožajo izzive. Zna opazovati in poslušati, se prilagoditi in razumeti, razmišljati in nato ustvariti. Pa tudi pripovedovati... »Ko sem prišel v mesto in se spre- hodil po starem delu, sem se navdu- šil nad obnovljenimi hišami in v spominu se mi je Celje zarisalo, in mi bo takšno tudi ostalo, kot središ- če Norikuma. Celje me namreč spo- minja na najstarejšo kulturo, ki je bila tukaj razvita še pred Rimljani in potem v času Rima. Ta občutek že dolgo nosim v sebi. Že od tedaj, ko še nismo študirali naših davnih pred- nikov, Venetov. V sošolcih iz Celja, s katerimi smo se dobivali v ljub- ljanskih Križankah, sem začutil, da imajo nek poseben talent. Zato sem tudi danes trdno prepričan, da je Celje nekaj posebnega in da ima s svojo raznoliko industrijo veliko možnost razvoja tudi na področju industrijskega oblikovanja.« Zlatarna Celje in Steklarna Roga- ška Slatina sta znali prvi z našega območja poiskati stik z oblikoval- cem svetovnega slovesa. Izdelki, ki jih je za Zlatarno Celje oblikoval Oskar Kogoj in so bili decembra na ogled v Izbi, se ravno tako nanašajo na davno preteklost. To je bila ko- lekcija Aurelian. Ime izvira iz časov Rima, ko so bile v Celju močne kov- nice denarja, edinstveni cekin na svetu, po katerem se zlata kolekcija imenuje, pa so našli v Celju in ga hrani Pokrajinski muzej. S tem svo- jim oblikovalskim dosežkom je Ko- goj na nek način oživil tradicijo me- sta in ljudi. Tega ne gre prezreti, kakor tudi ne vrhunsko oblikovanih kozarcev za Steklarno. Do 10. janu- arja še lahko zavijete v Likovni sa- lon. Da vam ne bo zaprlo sape in da vas ne bo zmedlo ob krhkem kozar- cu, veličastnem loku, obli mizi, drobni priponki - konju, se spomni- te, da prechneti oživijo, ker ima vsak material dušo. Tako bi vam rekel Oskar Kogoj. Napoj iz lasbiih Icorenin »Sodobna družba je te koncepte, s katerimi se bijemo oblikovalci pri nas, že prešla, čeprav je na nek način v mladi Sloveniji zdaj za nas bolje,« pravi Oskar Kogoj. »Prav zato pa so za Slovenijo zdaj toliko bolj po- membni industrijsko oblikovanje, marketing in ekonomija, na čemer Oskar Kogoj v Likovnem salonu. mora sloneti vsaka sodobna država. Bo pa morala Slovenija jadmo zače- ti črpati in se napajati iz lastnih korenin, zato, da bodo izdelki, ki bodo krenili v svet v potrditev drža- ve, originalni in da se ne bodo izgu- bili v poplavi svetovne ponudbe. Le tako si bomo izborili svojo lastno identiteto in tržišče v svetu. Za Slo- vence je p*omembno, da pošljemo na trg samo najboljše izdelke. Ker za- mujamo, je treba pohiteti, sicer bo- mo bitko izgubili že kar na začetku naše samopotrditvene poti.« »Celje mora to veliko industrijsko tradicijo, ki jo ima, hitro razviti in plasirati izdelke na svetovno tržišče. Industrija je neizmerno bogastvo za kulturo neke dežele. To dejstvo lju- dje v bitki za obstoj pogosto prezre- jo, kar pa ni prav. Vsak material ima svojo dušo in če jo odkriješ, če se uspeš poglobiti vanjo, potem lahko iz tega materiala nastanejo čudoviti izdelki, ki človeku pomagajo, da bolj kulturno živi in da je tudi bolj srečen.« Od lolca do violine šola v Rogaški Slatini je znala prisluhniti Kogojevim tankim ste- klenim fantazijskim nitim in to zna danes umetnik ceniti, vendar po- udarja, da ima steklarska industrija, kakršna Rogaška je, še premalo vi- soko industrijskih izdelkov... Ste- klarska šola z direktorjem Brankom Pucljem pa je stopila v korak z obli- kovalcem Kogojem. Tenkočutnost in ustvarjalnost pa se pri takem delu morata vsekakor prepletati in moj- stri v Rogaški so izpihali že kar veli- ko Kogojevih zamisU. »Te količine gredo že v tisoče izdelkov,« poudarja Oskar Kogoj. »Prav to pa je za indu- strijo velikega pomena, saj s tem razveseljuje tudi kupca, ki mu je ko- nec koncev izdelek namenjen.« Kako oblikovalec oblikuje krhko steklo in zlate niti, pa violino, ki je že rajsko milo zazvenela, nato se loti oblikovanja smuči in loka? Razstava, ki je na ogled v Likovnem salonu, je Slovenijo v maju pred- stavljala na Trienalu v Milanu, ki ima že dolgo tradicijo in kjer je Slo- venija letos prvič nastopala. Razsta- va, v Celje je prišla potem, ko so jo videli tudi Kamničani, ima naslov Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. »Vprašanje bom ponazoril z apli- kacijo na lok, ki je povezan z našo prazgodovino, tako kot toliko dru- gih predmetov, ki jih obUkujem. Da- nes, ko se človek vrača v naravo in se spet zaveda ekologije in lastne pra- bitnosti, je to še toliko bolj pomemb- no. Živali so ponovno postale prija- teljice človeka in lok po moji zamisli v izvedbi Franca Novaka zbuja po- zornost in zanimanje, uporaba loka v človeku ponovno vzbuja fiziološko ravnovesje. Kajti zadeti z lokom v center, pomeni obvladati mišice in svojo duhovno plat za dosego cilja. To pa je terapija, ki je vredna napo- ra in razmišljanja tudi v oblikoval- skem smislu, ko gre za vračanje člo- veka v tisti čas, ko je lok za svoj obstoj še uporabljal. Pri tem gre za globoko psihoanalizo, za vračanje človeka k naravi.« Še globlje je moral oblikovalec Kogoj zaiti pri oblikovanju svoje zdaj že znamenite violine. To je bil vrhunski problem, a ga je s svojim znanjem in oblikovalsko žilico vr- hunsko rešil. Pri oblikovanju violine se je naslonil na dolgo tradicijo, ki jo imamo v Sloveniji. V Ljubljani je družina Demšar, z Vili jem Demšar- jem na čelu, izdelala že več kot tisoč violin, in to je bila osnova, da se z vrhunskim izdelovalcem poveže tudi oblikovalec, ugotovi morda še kakšne slabosti violine in razmisli o možnostih razvoja. Tako se je ob 300-letnici Tartinija rodila nova vi- olina, ki se tudi imenuje po Tartini- ju. Mojstri violine so po Kogoju obU- kovano in po Demšarju izdelano vi- olino že preizkusili, med njimi tudi slovenski rojak Miha Pogačnik, ki je svetovno priznani mojster vioUnist. »Čudovito zveni!« so komentirali glasbeniki. Spomin na prihodnost Kogoj veliko razmišlja in za pri- hodnost izhaja iz pretekosti. Tedaj se zmeraj spomni Venetov. Vrednote naših prednikov želi izpopolniti z novimi izdelki in upa, da bodo prej ali slej tudi naši zgodovinarji poi- skali resnico tako čisto, kot je, kajti edino tako bo mogoče postaviti nove koncepte za šolanje novega evrop- skega človeka. In smo spet pri izjemah v Sloveni- ji, ki jih pri svoji stroki in viziji izpostavlja Oskar Kogoj, ko pravi: »To je Elan, ki je po zaslugi svojega nekdanjega direktorja Janeza Koc- jančiča začel razvijati smučko, ki je danes na tržišču in prinaša velik za- služek. Vemo pa, če razmišljamo na- prej, da je trenutno v svetu recesija, da se pač ne prodaja in da je trgovi- na v krizi, vendar prav zdaj, v tej krizi, moramo napeti vse sile za sku- pen razvoj in plasma izdelkov. Tre- nutno smo, četudi se premika v tej mladi državi, oblikovalci pahnjeni na nižjo raven, kot so obrtniki. Obli- kovalci sploh nimamo svojega statu- sa. Naš položaj je katastrofalen in mladi ljudje, ki stopijo na to pot, kaj kmalu ugotovijo, da nimajo od česa živeti. Ne tarnam nad svojim polo- žajem, povem, da bi se vedelo, in povem tudi to, da sem si moral zunaj ustvariti materialno osnovo, da lah- ko delam doma. Seveda so izjeme, na primer Smelt in še kdo, ki vedo, da ni večje promocije brez dizajna in umetnosti. Predvsem pa bo potrebno v prihodnosti popraviti krivice, ki so se zgodile slovenskim oblikovalcem. Da bi obstali.« Da bi ponesli sloves Slovenije v svet! MATEJA PODJED Foto: EDI MASNEC Steklopihalec Violino po zamisli Oskarja Kogoja je izdelal Vili Demšar. Št. 1 - 7. januar 1993 10 Za zdrave dojke Ob zaključku 4. samoprispevka v celjski bolnišnici Je veliko novosti tutll na glnekološko-porodnlškem otJaelku z zaključkom 4. samopri- spevka so zadovoljni tudi na ginekološko-porodniškem od- delku celjske bolnišnice. To je povedal predstojnik oddelka, docent primarij dr. Slavko Pe- terlin, doktor medicine. Tako je stavba ginekološko-porod- niškega oddelka, ki je sicer bi- la zgrajena že davnega leta 1933, v notranjosti skoraj po- vsem predelana, predvsem pa zdaj takšna, da zagotavlja naj- boljše pogoje za bivanje in zdravljenje pacientkam ob ra- zličnih boleznih in drugih pri- ložnostih. »V glavnem smo dobili vse, kar smo predvideli in želeli,« je povedal doktor Peterlin. »Predvsem smo modernizirali hotelski del, razdelili sobe na S 4. januarjem je začel na gi- nekološko-porodniškem od- delku v celjski bolnišnici ve- ljati nov urnik obiskov. Ti so bili do zdaj ob delavnikih od 15. do 16. ure in ob praznikih ter nedeljah od 13. do 15. ure, po novem pa je možno paci- entke obiskati tudi v dopol- danskem času in sicer ob de- lavnikih, nedeljah in prazni- kih med 10,30 in 11,30. Dopol- danski obiski so izključno na- menjeni najnujnejšim prime- rom, izmenjavi osebnih infor- macij in podobnem, možen pa jc tudi pogovor z zdravnikom. Dopoldanski obiski naj bi čim manj motili pacientke. Očetje pa lahko obiščejo ženo in otro- ka tudi vsak dan izven ome- njenega lu-nika od 8. do 21. ure. manjše in udobnejše, se pove- zali s kirurgijo, zamenjali okna in podobno. Pogoji za bi- vanje so zdaj enostavno boljši, kot so bili. Porodna soba, ope- racijske dvorane in ambulante so ostali takšni, kot so bili prej. Uspeli smo nabaviti tudi nekaj nujno potrebne opreme, med katero po pomembnosti izstopajo zlasti mamograf, to je aparat za zgodnje odkriva- nje obolenj na dojkah. Nakup tega aparata je bil pomemben iz dveh razlogov: ker je prejš- nji že odpovedoval in ker je zastarel. Nov aparat je trenut- no najsodobnejši za to diagno- stiko in daje pri uporabi štiri- krat manj rentgenskih žarkov kot prejšnji.« V zadnjih mesecih lanskega leta so ob mamografu dobili še nov inkubator, sedem detek- torjev za ugotavljanje srčnega utripa ploda med nosečnostjo, bilimeter za odkrivanje zlate- nice in še nekaj drobnih, a po- membnih aparatur in pripo- močkov. Pridobitev so tudi te- lefoni, saj zdaj lahko vsaka pacientka pokliče domov kar iz postelje. Ob izboljšanih po- gojih dela so na ginekološko- porodniškem oddelku zado- voljni tudi z lanskim strokov- nim delom. »Lani smo sicer zdravili ne- kaj manj ginekoloških bolnic in porodnic, smo pa imeli več ambulantnih pregledov kot prejšnje leto. Podobno stanje je tudi po ostalih bolnišnicah v Sloveniji,« meni doktor Pe- terlin. Do sprememb je prišlo tudi v zdravstvenem kadru, kjer se je v začetku lanskega leta upokojila doktor Kroflova (dela pa v svoji ambulanti še vedno vsak ponedeljek in sre- do popoldne), zdaj pa je odde- lek zapustila doktor Ocvirko- va. Sprejeli so dve novi zdrav- nici na specializacijo. TONE VRABL Havajsko popoldne na Polzeli Tako so naslovili imeniten kulturni dan, ki je bil na pol- zelski šoli konec lanskega leta. Nastal je v okviru interkultur- ne vzgoje na pobudo Nane Cvikl, učiteljice telesne vzgoje, ki je bila tudi režiserka in ko- reografinja. Za sceno je poskr- bela Regina Martinkovič, li- kovnica šole. Interkultuma vzgoja je ena izmed prednostnih nalog pol- zelske šole. Učenci spoznavajo druge narode in kulture in se naučijo spremljati drugačnost. Lani začeto povezovanje s šo- lami skupnosti dežel Alpe-Do- nava-Jadran so letos razširili na druge celine in izbrali za ■predmet proučevanja Havaje. Delo je teklo po projektni me- todi od meseca septembra. predstavitev je pomenila bo- gat zaključek in je bUa hkrati novoletno darilo staršem in prijateljem polzelske šole. Ob prelepih zvokih havajske glasbe so zaplesali vsi učenci od l.do 8. razreda, skupaj 600, havajsko popoldne je teklo skozi umišljeno popotovanje Jamesa Cooka v originalnih havajskih oblačilih. Preko ti- soč obiskovalcev je navdušeno zaploskalo, ko so se učenci s pisanimi venčki poslovili s havajsko Aloho (Na svi- denje). T.TAVČAR Vaše zadovoljstvo je njihova sreča V novem vojniškem gostišču Marolt pravijo, da so najbolj zadovoljni, če gostje iz njiho- vega lokala odhajajo srečni. Takšni pa so ponavadi gostje, če lahko v lepem okolju kaj dobrega pojedo in popijejo. Vse to ponujajo v gostišču Marolt, ki je v neposredni bli- žini zdravstvenega doma v Vojniku. Prenovljena kmeč- ka hiša z idiličnim kozolcem, ki bo nudil prijetno zatočišče pred poletno vročino in omo- gočal različne poletne priredi- tve, je čudovito okolje za do- bro gostišče in prijeten letni vrt. Pri hrani so dali največji poudarek slovenskim doma- čim jedem, tako da lahko po- skusite vedno svežo domačo pečenko, krvavice, pečenice. štruklje, zavitke, hkrati pa tu- di nmogo jedi po naročilu. Ker kajpada ni dobrega obeda brez odlične kapljice, imajo v go- stišču Marolt odlično belo vino iz mariborskega okoliša in čr- ni merlot s Primorske, zraven pa seveda tudi ostala vina. Go- stišče Marolt je dovolj veliko, da je primemo tudi za ohceti, poslovna kosila ali večerje in vsakršna druga družabna sre- čanja. V gostišču Marolt vas z ve- seljem pričakujejo vsak dan, razen ob torkih, med 7. in 22. uro. EPP Pozimi imajo v gostišču Marolt v Vojniku koline vsak teden, zato je kmečka pojedina vedno sveža, znajo pa jo tudi zelo okusno pripraviti. Premalo obutve v občini Šmarje pri Jel- šah je trenutno 289 begun- cev iz Bosne in Hercegovi- ne, med njimi približno de- set odstotkov brez statusa. Večina beguncev živi pri družinah, tretjina pa v zbirnem centru v Rogaški Slatini. V občinskem Rde- čem križu so povedali, da so trenutno primemo oskrbljeni, še vedno pa pri- manjkuje obutve. gj Priznanje za človekoliubnost Štefanu Skerbišu iz Nem- čije, ki je v Slovenijo pripe- ljal že večje količine člove- koljubne pomoči, so v šmar- ski občini podelili občinsko priznanje. Za božično-novoletne praznike je v kraju Rhein- berg skupaj s tamkajšnjimi Slovenci in Nemci ter Slo- vensko katoliško misijo zbral za blizu osem ton člo- vekoljubne pomoči. Gre za pomoč v hrani in kakovost- nih oblačilih ter obutvi, v vrednosti nad sto tisoč mark. Pomoč, ki so jo name- nili za begunce v šmarski ob- čini ter za najbolj socialno prizadete občane, so zbrali pri Skerbiševih, razdelili pa s pomočjo občinskega Rde- čega križa in Centra za soci- alno delo. Štefan Skerbiš je pripeljal pomoč že četrtič, vsakič pa so jo razdelili v Slovenski Bistrici ter v Šmarju pri Jelšah. DJ Številni pohodi Tudi letos bodo planinci iz žalske občine pripravili vrsto pohodov, ki se bodo zvrstili vsak mesec. Prvi je bil že 2. ja- nuarja, ko so Braslovčani odšli na Dobrovlje, v nedeljo, 10. ja- nuarja, bo že 15. pohod v Ma- rijo Reko, ki ga pripravlja Pla- ninsko društvo Prebold, 16. ja- nuarja pa bo na vrsti tradici- onalni pohod Zdravju naproti, ki ga organizirajo polzelski planinci. Odhod bo iz Velenja, cilj Gora Oljka. T. T. Krvodajalci lani zbrali 592 litrov krvi Lani so v žalski občini pri- pravili 13 krvodajalskih akcij. Predsednica Občinskega od- bora RK Žalec Ana Dolar je povedala, da so s tem zelo za- dovoljni. Krvodajalcev je bilo kar 1480, skupaj so darovali 592 litrov krvi. »Samo v mese- cu decembru smo pripravili tri akcije, in sicer na Vranskem, kjer sta kri darovala 102 kra- jana, v Preboldu jih je bilo 139, zadnja akcija pa je bila 28. decembra v Žalcu, kjer se je odzvalo 140 krvodajalcev,« je povedala Dolarjeva. Prva letošnja akcija v žalski občini bo 26. marca na Polzeli. T.TAVČAR Pomoč Iz Švice In Italije Na pobudo novinarja švi- carskega dnevnika Ziiricher Unterlander Traugatta Bider- mana je ta ugledni časnik pri- pravil akcijo zbiranja pomoči beguncem v Sloveniji. Pri tem je sodeloval tudi švicarski del Slovice (slovenske-švicarske konfederacije). Zadnje dni preteklega leta so tako v Žalec pripeljali kar tri kamione in dva kombija pomoči v oblačilih, obutvi, šolskih potrebščinah in drugi opremi, sedaj pa jo bodo raz- delili po vseh krajih, kjer ima- jo begvmce. Italijanska Karitas pa je na isti dan že dmgič pri- peljala velik kamion prehram- benih izdelkov, oblačil, igrač in raznega drugega blaga. Skupna pomoč je vredna več kot 35 tisoč DEM. T.TAVČAB. Jaslice Janka in Bernarda Žličarja Oba Žličarja iz okolice Šentjurja, oče in sin, sta nas konec lanskega leta preseneti- la z ročno izdelanimi jaslica- mi. V veliki sobi sta na dobre štiri kvadratne metre postavi- la pravo majhno mesto z naj- različnejšimi objekti in obvez- nimi jaslicami. Izkazala sta se že lani, mnogo večje jaslice pa sta naredila letos. »Vse sva naredila sama,« se pohvali sin Janko. »Delala sva dober teden. Izrezala sva 35 hiš različnih veUkosti, z okni in vrati ter strehami. Material je salonit. Vse sva zlepila in prebarvala z različnimi barva- mi, v notranjost pa napeljala razsvetljavo.« Med hišami stojita grad in cerkev, nad živim, pravim po- tokom, ki se razširi v jezero, pa se dviga mlin. Mlinsko kolo poganja motorček, ki je sicer namenjen za poganjanje bri- salcev na avtomobilu. Desno so jaslice s pastirčki, ovcami in drugimi bitji. Poti so popeska- ne, postavljeni so drogovi, na- peljana žica, tudi žarnice gori- jo. Vse skupaj stoji na mahu z gozdnim rastjem. Pod jasli- cami se skriva šest transfor- matorjev, ki dajejo luč in po- ganjajo mlinsko kolo. Janko in Bemard Žličar uži- vata v delu z lesom in obliko- vanju. Zunaj med hišo in cesto sta postavila mini kapelico. Vse, kar je okoli hiše, je delo njunih pridnih rok. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Št.1 -7. januar 1993 11 Slovenski lunin iioiedar ČZP Kmečki glas je izdal Slovenski lunin koledar 1993, ki ga je sestavila Meta Malus, uredil pa Vladimir Jerman s pomočnico Zdenko Božičnik. »Astrološko je dokazano, da Luna vpliva na tekočine. Če pomislimo, da zavzema se- demdeset odstotkov našega te- lesa voda, ni čudno, da so naša občutenja, vedenje in reakcije tako zelo odvisni od nje... Po- mislite, kako izredno moč mo- ra imeti, da povzroča plimo in oseko! Pa ne bi zvabila pogo- stejših solz na lica, kadar se bohoti na nebu v vsej lepoti ščipa?« je med drugim v uvodu k Lvminemu koledarju zapisa- la Meta Malus. O luni pa je še vedno med ljudmi živa vera v njeno moč, še posebej poljde- leci so se že od nekdaj po luni- nih menah odločali za poljska dela. V koledarju so zbrani tako pregovori, ki obeležujejo posa- mezne dneve ali mesece, kot tudi vsa napotila, kaj je dobro in kaj ne določenega dne dela- ti, pri čemer vsi časovni podat- ki veljajo za slovensko zemlje- pisno širino. Tako, na primer, za januar izvemo, da je primeren čas za sekanje trdega lesa in koline od 8. do 14. januarja, za seka- nje mehkega lesa pa od 22. do 29. januarja. Seveda je po- drobno razloženo, kateri dan je primeren za določen tip rastline, navedeni so vremen- ski pogovori in reki (Če janu- arja drevje od mraza poka, je- seni s sadnjem obloženo sto- ka). Tudi to, kateri dan je pri- meren ali neprimeren za par- jenje določenih živali lahko iz- vemo, pa za katere posege je dan neprimeren (7. in 8. januar sta neprimerna za kirurške posege na pljučih, jetrih, že- lodcu, rebrih, spolnih organih) in za kaj je dan ugoden (ista dneva: za družinsko ozračje. potovanja na morje ah k jeze- rom, zbiratelj stvo). Lunin koledar seveda vedno kaže vse podatke o luni, tudi to, v katerem nebesnem zna- menju je določenega dne, do- dani pa so še podatki za tiste, ki želijo hujšati z lunino po- močjo. MBP Sekcije Društva za boj proti ralcu v Celju bodo danes ustanovili sekcijo za dojke regijskega Društva za boj proti raku. Že 17. decembra pa so ustanoviU ILCO sekcijo za celjsko območje, ki združuje bolnike z različ- nimi stomami. Sekcija, ki jo vodi Ivan Zelenšek, želi pomagati približno 250 bolnikom s stomami, še posebej pa v programu poudarja prizadevanja za uveljavitev invalidnosti oziroma ena- kih pravic, kot jih imajo drugi invalidi. Sedež sekcije je na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju, Ipavčeva 18, predstav- niki sekcije pa so tam dosegljivi vsako sredo od 14. do 16. ure. Kri ni voda Lani Je v laški občini Hatovalo kri 637 ljudi - Spor na zadnji akciji Občinska organizacija Rde- čega križa v Laškem je uspeš- no končala lansko leto na po- dročju krvodajalstva. Pripra- vila je pet akcij, ki se jih je udeležilo 637 ljudi, kar je do- slej največ, saj so prvič tudi presegli tri odstotke (3,22) kr- vodajalcev na število prebival- cev. Res je, da so s tem podat- kom še vedno kar daleč za re- publiškim poprečjem (okoli 5 odstotkov), vendar je zadnji dosežek toliko več vreden za- to, ker so nanj dolgo čakali. Veliko so vlagali v populariza- cijo krvodajalstva in zato so ponosni na uspeh. Žal pa so laški krvodajalci oziroma organizatorji, to je Občinska organizacija RK, prav pri zadnji lanski akciji, kjer je darovalo kri 137 ljudi, doživeli neljubo razočaranje. Ponovno je prišlo do spora z Zavodom za transfuzijo krvi v Celju. Tokrat je ekipa zamu- dila na odvzem krvi, bilo pa je še nekaj drugih manjših ne- sporazumov. Organizatorji ne morejo razumeti, da se lahko nekdo tako nerodno obnaša do njihovega prostovoljnega dela. O neljubem dogodku so zato spregovorili tudi na seji pred- sedstva Skupščine občinske organizacije RK Laško, kjer so člani v celoti podprli pojasnilo sekretarja Vlada Marota. Po razpravi so med drugim sprejeli več sklepov, med kate- rimi je tudi ta, da se začne razprava o nadaljnjem sodelo- vanju z oddelkom za transfu- zijo krvi v celjski bolnišnici in če se ponavljajoče napake ne bodo odpravile, bodo za odda- janje krvi poiskali drugega, primernejšega partnerja. Zah- tevajo tudi opravičilo s strani oddelka, vodstvu celjske bol- nišnice pa predlagajo, da raz- misli o zamenjavi predstojnice oddelka ali disciplinskem po- stopku. S celotnim problemom so že seznanili Republiško or- ganizacijo Rdečega križa in Medobčinski svet RK celjske regije, ki se bo sestal okoli 12.januarja v Žalcu in raz- pravljal tudi o tem primeru. V Laškem ne zahtevajo dru- gega, kot korekten odnos, saj pripravljajo akcijo za ljudi, ki dajejo kri za ljudi. TONE VRABL Ponudimo miadim dovolj kruha in ho manj drog Besedo mladi tolikokrat sli- šimo ob raznih svečanih pri- ložnostih in radi uporabimo rek: »Na mladih stoji svet.« Ne vprašamo pa se, kaj vse pa sto- rimo in bomo storili, da bi res na mladih stal svet. Vedno več mladih danes ne vidi perspektive in svetle bo- dočnosti, zato vse bolj segajo po sredstvih, ki jim vsaj za tre- nutke pričarajo lepši svet. Pri tem jih naša družba pridno podpira, saj ne ukrene ničesar tam, kjer bi to lahko in to brez večjega truda in finančnih sredstev. Tako je vedno izgo- vor denar, ki ga ni, vsaj kadar gre za mlade. Zadnje čase po- skuša kampanjsko reševati problem mamil z raznimi okroglimi mizami in članki, dalje pa ne pride, ker ni denar- ja. Požar gasijo na tem po- dročju nekateri posamezniki ali skupine, ki se sicer trudijo, a imajo žal premalo podpore. Moti me, da na momente tako izpostavlja mamila, ki so in še bodo večji problem, pozablja pa na pri nas najbolj razširje- no drogo, alkohol, do katerega je najlažje priti in po katerem mladi pridno segajo. Tu se vsi skupaj radi izgovarjamo, da smo vinorodna dežela, bogata s tradicijo raznih običajev, ki so vezani na prekomerno pitje alkohola. Namreč med ljudmi velja mnenje, da alkohol sploh ni droga in podobno tudi raz- mišljajo mladi, ki se pač skli- cujejo na starejše. Tu mladim res dajejo starejši »dober vzgled«, saj se mora pomemb- nemu in nepomembnemu do- godku vedno nazdraviti z al- koholom. Ponovno pa so se po- javile reklame za alkoholne pijače, h katerim bi morali še potem dodati tudi navodila o kulturi pitja, da bi njihovo predvajanje vsaj delno opravi- čili. Ostali državljani, ki smo v različnih vlogah v življenju, pa tudi ne storimo dovolj, do- kler nas osebno ne zadene ta problem kakršnih koli drog in njenih posledic. Običajno smo starši tisti prvi, ki občutimo, da je nekaj z našim otrokom narobe ali pa nas na to opozori šola. V kolikor nastane ta pro- blem zaradi prekomernega pitja alkohola, marsikateri starši niti ne odreagirajo, ker pač sami nimajo razčiščenega odnosa do njega. Če je to ma- milo (hašiš, heroin) pa posta- nemo običajno panični in sku- šamo vzroke iskati v slabi družbi, šoli, skratka izven se- be, le redki iščejo vzroke pri sebi, oziroma lastni družini. Do tega ne bi prihajalo, ali vsaj v zmanjšani meri, se spla- ča za otroke največ narediti, da bi lahko živeli zdravo, lepo od alkohola neodvisno življe- nje. Tu smo prvi poklicani starši, ki lahko otroku storimo veliko hudega, lahko pa jim omogočimo mimo otroštvo, v katerem bo dovolj možnosti za vamo dozorevanje, spozna- vanje samega sebe in življenja za odraščanje. Vedeti moramo, da odnos staršev do alkohola že domala od otrokovega roj- stva vpliva na njegov kasnejši odnos do alkohola. V družini naj bi vladali takšni odnosi, ki otroku omogočijo razvoj ob- čutka lastne vrednosti, dovolj vzpodbud in zgledov za zdravo uveljavljanje v življenju in za ustrezno reševanje čustvenih stisk in težav, seveda brez al- kohola. To začeto v družini naj bi nadaljevala šola in kasneje širša dmžba. Naša družba bi morala priti do spoznanja, da denarja, ki ga dobi od proda- nih cigaret in alkohola ni toli- ko, kot kasneje stane zdravlje- nje takih alkoholikov oziroma drugih odvisnikov. Pot zasvo- jenosti od drog pri mladih pa se običajno začne od cigaret, alkohola, tablet do ostalih mamil. Zato bi se morali vsi tisti, ki se čutimo odgovorne za reše- vanje teh problemov, združiti in pristopiti k sistematičnemu reševanju problema drog in vztrajati, saj vendar gre za na- še otroke in njihovo lepšo bo- dočnost. BRIGITA VOLMUT OSNOVNA ŠOLA PETRA ŠPRAJCA-JURA Žalec objavlja prosta dela in naloge specialnega pedagoga za polovični delovni čas Pogoj: ustrezna izobrazba pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: OŠ Petra Šprajca-Jura Žalec, Šilihova 1, 63310 Žalec. Delcleta bodo delala na domu Občinska organizacija Rdečega križa Laško je v ponedeljek začela s prvim letošnjim tečajem za žene in dekleta, ki so brez dela, bi se pa rade vsaj začasno zaposlile. Ker je veliko popraševanje po pomoči pri negi bolnikov in onemoglih po domovih, jim bodo delo omogočili preko javnih del na socialnem področju. Tečaj bo trajal okoli dvajset ur. Tako se bo enajst tečajnic v dobrem tednu seznanilo z osnovami za lažje opravljanje del pri ljudeh, ki so potrebni oskrbe. TV PIsanolistne lončnice Hortikultumo dmštvo Celje je pripravilo program rednih, predavanj in demonstracij. Pr- vo letos bodaners, 7. januarja ob 17. uri v stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Slavko Zgonc iz Ljubljane bo predaval o pisanolistnih lonč- nicah in njihovi vzgoji. MBP rekli so Adi Vrečar, predsednik Pla- ninskega društva Celje: »Stopili smo v jubilejno leto za plcminsko organizacijo Slo- venije, saj mineva natanko sto let, kar je bila ustanovljena trenutno najmnožičnejša or- ganizacija pri nas, ki ima pre- ko sto tisoč članov. Ob tej pri- ložnosti bodo v Sloveniji tri osrednje prireditve. Prva že februarja v Cankarjevem do- mu v Ljubljani kot osrednja proslava PZS, druga bo pred- vidoma 11. septembra v Lo- garski dolini z odkritjem spo- minskega obležja Frischaufu in Kocbeku in tretja dan poz- neje, 12. septembra. Dan slo- venskih planincev v Kamniški Bistrici. Odbor za postavitev spominskega obležja velikima pionirjema planinstva na Celj- skem vodi Edi Stepišnik, spo- menik pa naj bi izdelal aka- demski kipar Purg. Naše dru- štvo bo v jubilejnem letu pri- pravilo še razstavo v Muzeju novejše zgodovine, sicer pa se bomo ukvarjali z nadaljeva- njem obnove doma na Korošici (za obnovo potrebujemo okoli 60 milijonov tolarjev, največ pa stanejo prevozi materiala), medtem ko moramo pri Frisc- haufovem domu na Okrešlju na novo urediti cisterno za vo- do (50 kubikov), ki je rado zmanjkuje v poletnem času. Obnovili bomo tudi dotrajano žičnico na Okrešelj.« TV NACEUSKIH PlATNiH Babica gre na Jug Slovenija/Japonska, 1992, komedija Scenarij, glasba in režija: Vinci V. Anžlovar. Igrajo: Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec... Babica Sara (M. Šuklje) pobegne iz doma za ostare- le, na drugem koncu mesta pa mladega in »odštekane- ga« jazz saksofonista Davi- da (B. Emeršič) vržejo iz stanovanja. Babica se od- pravi na avtoštop in po naključju jo v svojem sta- rem mercedesu proti morju odpelje ravno David. Ko mladenič babico oropa nje- nega dragocenega nakita, zaide v obmorski jazz klub, kjer spozna pevko Lauro (N. Matjašec). Babica sicer Davida najde, vendar jo ta ponovno oropa in pobegne, tokrat z Lauro. Ker je de- kle Davidu zelo všeč, se ji pusti prepričati, da babici vrne njen,nakit. Veseli in zadovoljni se vsi trije od- pravijo v igralnico, kjer ba- bica priigra veliko vsoto denarja. Toda babica, ki ima diabetes, doživi napad in njihova sreča je skalje- na. Pa vendar se vse srečno konča. Ko je pred približno dve- ma letoma japonska firma Tokuma Japan Comunica- tions razpisala mednarodni natečaj za najboljši filmski scenarij, se je Vinci Vogue Anžlovar nanj odzval. Iz- med 63 prijavljenih scena- rijev s celega sveta je »To- kuma« dala možnost sed- mim avtorjem, med njimi Anžlovarju. Film Babica gre na jug je prejel nagrado celjski vitez (nagrada občinstva) in sre- brno Badjurovo nagrado na filmskem maratonu v Portorožu. Igralka Nata- ša Matjašec pa je za vlogo v filmu prejela naziv igral- ke leta. S tem kuponom imate 5 odstotokov popusta pri ogledu filma BABICA GRE NA JUG v kinu Union. Št. 1 - 7. januar 1993 12 Dve zmagi za Evropo v soboto In neHelJo ¥ Cellu finalni turnir pokalnega tekmovanla za otibojkarice - Iris RIstIč: »Primorke nevarne, proti PalomI nlzl^ Najboljše slovenske ženske odbojkarske ekipe se bodo v soboto in nedeljo v dvorani STŠ v Celju pomerile na final- nem turnirju pokalnega tek- movanja. Po lanskem spodr- sljaju v kvalifikacijah imajo velike cilje tudi gostiteljice iz vrst Abes Trada, ki so najbolj vneto zagovarjale klasičen turnir in srečanja na tri dob- ljene nize. »Naš osnovni cilj je vseka- kor uvrstitev v pokal pokalnih zmagovalk, kajti Mariborčan- ke bodo zagotovo prve tudi v prvenstvu. Z dvema zmaga- ma bi nam to uspelo, proti Pa- lomi pa želimo osvojiti niz,« pravi 23-letna kapetanka celj- ske ekip^Iris Bistič. Najprej vas čakajo Novogo- ričanke. V prvenstvu je bilo gosteh 3:0, a ste se za zmago morale potruditi veliko bolj, kot kaže izid! Njihova gonilna sila je re- prezentantka Patricija Mori. Ce jo bomo ustavile z blokom, bo delo opravljeno. Tako je bi- lo že jeseni v Novi Gorici in torej gre za preverjeno tak- tiko. Le tri, morda celo dve uri kasneje boste morale znova k mreži. Na drugi strani bodo Koprčanke, ki so nastopile v pokalu pokalnih zmago- valk ... Glede naše telesne priprav- ljenosti ne bi smelo biti težav. Odločilno bo naše dobro raz- položenje po morebitni zmagi v prvi tekmi. Koprčanke so ze- lo nepredvidljive in znajo biti nevarne, a le, če so prav vse razigrane. V prvenstvu so nas na startu premagale v petih nizih, toda na]ver]etneje bodo končale na tretjem mestu in se v končnici pomerile s Palomo. Vse bodo torej stavile na pokal. Vodstvo po polovici prven- stva priča, da je vaša ekipa v odlični formi. Paloma v pr- venstvu ne nastopa, evropska liga pa ji je prinesla neuspeh in nesoglasja. Dovolj ali vse- eno premalo za presenečenje? Poznamo njihove težave, saj okrepitve iz Rusije ne dajejo pričakovanega. Poleg tega bo- sta naši Mariborčanki Kislin- gerjeva in Merharjeva imeli še dodatni motiv. Slednja je po kratkotrajnem padcu forme znova »prava«, medtem ko v zadnjih tednih znova blesti Pihlerjeva. Kislingerjeva je naša najbolj kakovostna igral- ka, ob udarni trojici pa poleg mene največ igrajo še Šikma- _ nova, Terbucova, Koprivica ter Adžovičeva, ki bi lahko bi- la naš skriti adut. A kljub vse- mu je Paloma za nas še vedno pretrd oreh. Z gledalci nimate sreče. Bo v soboto in nedeljo drugače? Upam. Manjša skupina Celjskih grofov je napovedala Spored turnirja - sobota: Palo- ma-Cimos (9.30), Abes Trade- Hit Gorica (11.30), Abes Tra- de-Cimos (15.30), Paloma-Hit Gorica (17.30); nedelja: Hit Gorica-Cimos (12), Abes Tra- de-Paloma (15.10 - TV). obisk in v dvorani zna biti kar glasno. Poudarila bi, da potre- bujemo pomoč s tribun pred- vsem takrat, ko nam ne gre. DEAN ŠUSTER Nov uspeh Koštomaleve Barbara Koštomaj je s 16. mestom na FIS vele- slalomu v Čermošnjicah in 11. mestom v Kranjski gori znova za novih pet točk iz- boljšala svoje štartno izho- dišče, obenem pa se je pri- bližala uvrstitvi v mJadin- sko reprezentanco, s čimer je blizu izpolnitvi letošnje- ga cilja. Mladi smučarji Uniorja pa so ob koncu tedna na Kopah in Rahtelu tekmo- vali na preglednih velesla- lomskih tekmah vzhodne regije. Kope - dečki: 4. Vaj- dič, 5. Renčelj; deklice: 2. J. Koštomaj, 6. Selič; Rahtel - dečki: 2. Vajdič, 5. Ren- čelj; deklice: 1. J. ^Košto- maj, 7. Hočevar in SeUč. ran^rama Košarka Siovensica iiga Moški: zelena skupina, 3. kolo: Ilirija-Rogaška 64:77 (20:48), Maribor-Comet 121:95. Vrstni red: Miklavž, Tinex 6, Rogaška 5, Koper, Maribor, Slovan, Comet 4, Ili- rija 3; rdeča skupina: Polzela- Elektra 90:62 (53:32), Inpos- Podbočje 74:77 (35:34). Vrstni red: Polzela, Podbočje 6, Idri- ja, Jezica 5, Inpos, Olimpija ml. 4, Kokra,'Elektra 3. Ženske - končni vrstni red: Jezica 28, Apis 25, Afrodita 23, Odeja 22, Jezica ml. 20, Kranj 19, Mibex 17, Jesenice 14. ii.siovensica iiga Moški - 14. kolo: P. Laško- MIK Prebold 76:73 (40:32). Vrstni red: MIK Prebold, Za- gorje, Slivnica 25, P. Laško 24, SI. Gradec, Bistrica 20, Rudar, Radgona 19, Ruše 18, Meja 15. Ženske - IS.kolo: Pomurje- Comet 42:47, Metka-Slovan 90:93; 16.kolo: Sežana-Metka 56:63, Comet-Novo mesto 55:33. Vrstni red: Comet 24, Metka 22, Slovan 20, Domžale 17, Pomurje, Sežana 16, Novo emsto, Šentvid 13. Območna iiga Moški: vzhod D - 11. kolo: Rogla-Converta 84:75, Podče- trtek-Hrastnik 68:74, Polzela B-Jelša 88:90. Vrstni red: Con- verta, Šentjur (s tekmo več) 17, Hrastnik, Rogla 16, Polzela B 12, Podčetrtek 11, Jelša 10. Hokej Siovensica iiga Končnica - 1. kolo: Bled-Celje 3:3 (1:2, 0:1, 2:0), strelca Vnuk 2, Rojšek 1; 2. kolo: Celje- Olimpija 4:7 (0:3, 2:3, 2:1), strelci: Grabler, Ščurjenko, Vnuk, Rojšek; 3. kolo: Jeseni- ce-Celje 5:3 (1:2, 3:0, 1:1), strelca: Rojšek 2, Žolek 1. Vrstni red: Olimpija 10, Jese- nice 5, Bled 4, Celje 3. A-J in siovensici poical članska ekipa Celja Pivo- varne Laško je dan pred Silve- strovim v Golovcu v nepopolni postavi v prijateljski tekmi z golom razlike premagala Po- murko. Bakovčani so se name- ravali okrepiti s Celjanom Pe- trom Novakom, ki igra na me- stu levega krila, a se je ta odlo- čil za Dravo. Na Ptuju bodo pivovarji go- stovali v 2. kolu nadaljevcinja prvenstva, ki ga bodo 16. janu- arja v Golovcu začeli z derbi- jem proti drugouvrščenim Slo- venjegradčanom, še prej pa bodo opravili z drugim turnir- jem pokala Alpe-Jadran in do- mačim pokalom. Danes in jutri bodo Celjani sodelovali na turnirju Alpe- Jadran v Celovcu. Nocoj se bo- do pomerili z gostitelji, mo- štvom PSK, jutri pa še s Kar- lovačko pivovaro, kžu: bo tudi prestižni dvoboj pokroviteljev klubov. Dosedanji izkupiček Celjanov sta zmagi z Jadra- nom (20:18) in Atomicom (23:12) ter poraz z Istraturi- stom (15:18). V sredo bodo na sporedu pr- ve tekme osmine finala pokal- nega prvenstva Slovenije. Ce- lje Pivovarna Laško bo gosto- valo pri vodilni ekipi Il.lige- vzhod Krškem. Mladi rokome- taši Celja, ki nastopajo v isti konkurenci, bodo sprva doma- čini v dvoboju^ z Dobovo. V lanski sezoni so upi celjske- ga rokometa pod vodstvom Hermana Wirtha osvojili toč- ko več od Dobove v drugoliga- škem tekmovanju, a se je po znanih zapletih med prvoliga- še uvrstila slednja. Bo trenerju Stanku Anderluhu s še mlajšo postavo uspelo vsaj delno vr- niti dolg? DEAN ŠUSTER Športnik Celja 02 Prihodnji petek bo v Golov-. cu razglasitev najboljših športnikov in ekip Celja v mi- nulem letu. Pri izboru že četrt stoletja sodelujeta Novi tednik in Radio Celje, s kuponi iz no- vletne številke NT pa tudi zno- va bralci. Doslej so največ gla- sov namenili Čuku, Kocuvanu, Jeršiču, Kardinarjevi, Stra- škovi, Petakovi ter ekipama rokometašev in kegljavk. V drugem delu ankete, ki jo vodi občinska športna zveza, glasujejo športni delavci in fimkcionarji, oba dela ankete pa bosta končana pojutriš- njem._____ Kraševec na Skalni kleti v ponedeljek opolnoči se je iztekel neuradni prestopni rok za nogometaše. MNZ Celje je opravila sedem prestopov, največji promet pa so ustvarili pri Publikumu. Novinci so Kraševec (Kompas), Omeragič (Drava), Kelenc (Hmezad) in Vrečko (Slavija), velenjski Ru- dar se je okrepil z Verdevom fEra Šmartno), drugoligaš iz Smartnega ob Paki pa z Braj- dičem in Kostrežem (oba Ru- dar). Vsi bodo lahko igrali že na startu spomladanske polse- zone, ki se bo začela 7.marca. Območje MNZ Celje sta zapu- stila le Stankovič in Džafič, ki sta se s Skalne kleti preselila k Potrošniku. Pri Steklarju in Dr a vin j i ni bilo nobenih spre- memb. Šmld spet za Comet Stojan Šmid se je v začetku tedna po krajši odsotnosti znova vrnil k taboru košarkar- jev Cometa, čeprav ga še ved- no ovira poškodba gležnja. Šmid je kljub vrnitvi obdržal izpisnico, a bo v nadaljevanju sezone igral za matični klub. Celjski nnale Na tradicionalnem novolet- nem kegljaškem turnirju v Ljubljani je najprej Marika Kardinar s 484 podrtimi keglji postavila rekord kegljišča, na- to pa v finalu 16 najboljših z izločilnim sistemom v klub- skem dvoboju premagala Joži- co Šeško z 231:216. V zaključ- nem delu tvimirja so bile še tri kegljavke Ema: 4.Tkalčič, 7.Petak, lO.Lesjak. Podoben turnir bo čez deset dni v Celju. Deset kericev v 7. športno-rekreativno ak- cijo Celjski kerlc se je lani vključilo 58 udeležencev, ki so opravljali naloge v hoji, teku, smučarskem teku, plavanju in kolesarjenju. V vseh doseda- njih akcijah je doslej sodelo- valo in tudi izpolnilo zahteva- ne naloge deset posameznikov: Nunčič, Ibraimov, Polak, Ju- hart, Brečko, Lesničar, Jeršin, Rizmal-Ravnikar, Šepec in Golčman. Nastop šporUie šole v okviru novoletnega praz- novanja je več kot 400 otrok iz 24 oddelkov športne šole Celje na priložnostnem nastopu pri- kazalo osvojena motorična znanja na poligonu, v rugbyu in zadevanju cilja z roko in nogo. Oddelki posameznih pa- nog so še prikazali osnovna gi- banja v rokometu, odbojki, nogometu, košarki in atletiki. ši^^tni koledar Petek, 8.1, Hokej Celje: Celje-Bled (4. kolo končnice, 18). Sobota, 0,1, Judo Slovenska Bistrica: Pohor- ski bataljon, turnir slovenske- ga pokala za pionirje in kadete (od 10. ure). Košarka Slovenske Konjice: Comet- Koper, Ljubljana: Slovan-Ro- gaška, Polzela: Polzela-Pod- bočje, Velenje: Elektra-Olim- pija ml. (vse 19), Celje: Inpos- Kokra (5. kolo moške SKL, 19. 30); Ruše: Ruše-P. Laško, Slo- venj Gradec: Slovenj Gradec- MIK Prebold (15. kolo II. mo- ške SKL, obe 19); Šentjur: Šentjur-Rogla (12. kolo ob- močne moške lige, 19). Odbojka Celje: finalni turnir pokala za ženske (od 9. 30); Žalec: Šempeter-Žirovnica (10. kolo moške SOL, 19. 30). Torek, 12,1, Hokej Ljubljana: Olimpija-Celje (5.kolo končnice, 18). Košarka Ljubljana: Slovan-Comet (18. kolo II. ženske SKL, 19. 15). Sreda, 13,1, * Košarka Domžale: Domžale-Metka. (18. kolo II. ženske SKL, 17). Odbojka Celje: Abes Trade-Cimos (10. kolo ženske SOL, 19). Rokomet Celje: Celje-Dobova, Lesko- vec: Krško-Pivovama Laško, Velenje: Gorenje-Drava (prve tekme osmine finala pokala Slovenije za moške). Zaključek že v petek v 14. kolu stavnice Golding loto bo nagradni sklad 30 tisoč tolarjev, zadnji rok za sodelova- nje pa zaradi hokejske tekme Celje-Bled izje- moma že jutri. UpoštevaU bomo seveda vse kupone z jutriš- njim poštnim žigom, ali če bodo najkasneje do 18. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Pri obeh košarkarskih tekmah je po- daljšek tip O (pri napovedi upoštevajte rezultat v regularnem delu srečanja), pri odbojkaricah Abes Trade pa tokrat napovedujete uvrstitev na finalnem turnim četverice za pokal Slove- nije, ki bo v Celju. 1. Hokej: Celje-Bled 1 O 2 2. Košarka (m): Comet-Koper 1 O 2 3. Košarka (m): Šentjur-Rogla 1 O 2 4. OcJbojka(m):Šempeter-Žirovnica 1 2 5. 0(dbojka (ž): Abes TracJe na finalu pokala __mesto Ime in priimek: Naslov:_ Egorov se je vrnil Trener hokejistov Celja je znova Valentin Egorov (na sli- ki), ki se je nepričakovano vr- nil iz Moskve, čeprav do kluba naj ne bi imel nobenih obvez- nosti. Poljak Kurek je tako celjsko ekipo vodil le na treh telunah, v zadnjem kolu liga- škega dela prvenstva proti Bledu je bil odsoten zaradi bo- lezni, nato pa je nenadoma in brez obrazložitve odpotoval v domovino. Napovedani obč- ni zbor bo šele 16. januarja, to- rej dober teden po roku, ki so ga ob peticiji zahtevali igralci, vzrok pa je natrpan tekmoval- ni koledar. Št.1 - 7. januar 1993 13 Športnica leta z druge plati Najboljša slovenska športnica Marika Kartilnar o stvareb Izven kegljašklb stez Marika Kardinar, dva- kratna svetovna prvakinja z 19. prvenstva v Bratislavi 1992, je slovenska športnica leta v tradicionalnem izboru Društva športnih novinarjev Slovenije, za Novi tednik pa je spregovorila predvsem o stvareh, ki niso neposredno povezane s kegljaškimi ste- zami. Prva idola Pele In Puskas »Moja športna pot se je za- čela z nogometom, ki je bil v sedemdesetih letih nadvse priljubljen tudi med sloven- skimi ženskami. Igrala sem na položaju srednjega napa- dalca, dosegla nekaj golov, moja idola pa sta bila Pele in Puskas. Nogometna kariera je trajala približno eno leto, nakar se je evforija ženskega nogometa polegla.« Žeton za zlato »v domači gostilni so imeli pred leti kegljišče z ilovnato stezo in vse naokoli je bob- nelo. Bila sem premlada, da bi se pridružila kegljačem, zato sem na prve mete mora- la počakati do zaposlitve v Murski Soboti. Avtobusne povezave do 18 kilometrov oddaljenega Dobrovnika so bile slabe in čakanje sem si začela krajšati na bližnjem kegljišču s kegljanjem na že- tone.« Kegljaške trgatve »Zadnja štiri leta so na tr- gatvah v domačem vinogra- du vedno tudi kegljavke Ema. Zaradi suše je bilo je- seni nekoliko manj vina, a je bolj kvalitetno in močno, za- to smo mere prepolovili. Vi- nograd smo lani oplemenitili z nekaj sto trsi chardonnaya, tako da bo sčasoma pridelek še boljši.« Dva keglja do magične meje »Najboljši rezultat sem dosegla na treningu: 498 kegljev. Dva sta torej zmanj- kala do magične meje, ki sem se ji že nekajkrat približala. Vedno sem bila za malenkost prekratka. Redno treniram z moškimi in tedaj opravim 200 lučajev. Zaustavila sem se že pri številki 988 in prav rada bi se v dvoboju rodov pomerila z mojim kegljaškim vzornikom Mirom Ster- žajem.« Izmet iz postelje »Leta 1978 me je nekaj dni po prvem članskem naslovu prvakinje Slovenije na de- lovnem mestu doletela huda nesreča. Precej časa sem bila v bolnišnici, toda misU na kegljanje nisem opustila. Neposredno pred vlzito sem naredila kegljaški izmet, te- daj pa je vstopil glavni zdravnik in zadovoljno de- jal: >Naša kegljavka okreva in kmalu bo spet na stezah.<« Odkod tovamjak? »Sin Robi je bil na kegljiš- ču že s šestimi meseci, mlajši Marko jih je imel samo tri, obakrat pa je Emo osvojil naslov klubskih svetovnih prvakinj. Upam, da se bo eden zapisal kegljanju. Robi je bil spomladi tudi v Brati- slavi, svetovnega prvenstva pa se spominja po velikem tovornjaku in nakladaču. >Dobil sem ga, ko je mamica kegljala in zmagala,< odgo- varja na vprašanja od kod igrača.« Dobrovnik ali Dobronak »Praded se je rodil na Madžarskem, oče v ZDA, mati pa na dvojezičnem slo- vensko-madžarskem območ- ju, kjer zdaj živimo. Moj de- kliški priimek Nagy zveni povsem madžarsko, meni pa je vseeno: Dobrovnik ali pa po madžarsko Dobronak.« Naj, naj, naj »Vsa priznanja za dosežke v minulem letu mi veUko po- menijo. Največ Bloudkova nagrada, ki je vendarle naj- višje državno priznanje na področju športa. Izbor šport- nika Slovenije je zahteven, saj je bilo veliko odmevnih uspehov. Če se že moram od- predeliti, potem sem za dvo- jec Čop-Zvegelj in triatlonko Natašo Nakrst. Športnik 92 pa je zame Monika Seleš in osebnost leta Milan Kučan.« ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER ALUMINII SE RODI Aluminij je zagotovo kovina prihodnosti. Zaradi izjennne lahkosti mu pravimo banka energije. Ker je do neskončnosti ponovljiv, mu rečemo zelena kovina. Ne rjavi, zato ohranja trajnost in daje zanesljivost predmetom. Zlahka se uliva in: oblikuje, zato privablja nase bogastvo oblik, estetiko in kulturo. Lahkota prihodnosti mDIOlUKiEIUG Št.1 -7. januar 1993 14 Radio se bo bolje slišal Republiška uprava za telekomunikacije nam Je meiJ prvimi oiJ 39 prosilcev za nove frekvence Izdala dovoljenje za oddajanje na novi frekvenci 95,1 MHz z Soča Celjski radijci smo že na Sil- vestrovanje šli res najboljše volje, saj smo 30. decembra 1992 v Ljubljani na Republiški upravi za telekomunikacije Ministrstva za promet in zveze osebno prevzeli dovoljenje za oddajanje na novi frekvenci z Boča. S tem so praktično končana leto dni trajajoča pri- zadevanja za izboljšanje sliš- nosti signala Radia Celje, ka- tere prva faza je bila postavi- tev pretvornika na Maliču s frekvenco 95,9 MHz leta 1989 in hkratnim prehodom na stereo tehniko radijskega oddajanja. Da se to ni moglo zgoditi prej, je glavni razlog v morato- riju na podeljevanje radijskih in drugih frekvenc. V približ- no dveletnem obdobju se je na Republiški upravi za teleko- munikacije nabralo 39 prošenj za radijske in 16 prošenj za televizijske frekvence. V prvem krogu reševanja sta bili obravnavani samo dve prošnji, naša in Radia Domža- le, ki je za Božič 1992 praktič- no dobil dovoljenje za svoje »rojstvo«. Vsekakor je v tem tudi nekaj simbolike, čeprav gre zasluge pripisati ž"golj re- publiški vladi, ki je na seji 10. novembra 1992 odpravila moratorij na podeljevanje frekvenc in določila še nekaj dodatnih kriterijev. To, da smo bili izmed toliko prosilcev izbrani prvi prav mi, nas lahko posebej veseli, saj kaže na naš profesionalen pri- stop, na naše argumente in strokovne, poslovne ter medij- ske reference, s katerimi smo lahko postregli. Posebna ko- misija, ki je kot posvetovalni organ direktorja Uprave za te- lekomunikacije odločala o ugodni rešitvi, je bila v na- šem primeru soglasna. To je bilo ob podelitvi dovo- ljenja še posebej poudarjeno, prav tako prepričanje, da smo v slovenskem radijskem me- dijskem prostoru kot regional- na radijska postaja dovolj poznani in priznani tudi s svo- jim programskih deležem v okviru celotne slovenske ra- diodifuzije. Torej nas niso obravnavali s kakšno posebno naklonje- nostjo, ali zaradi dobrih pri- poročil, ampak zgolj na osnovi strokovnih in poslovnih argu- mentov. Naj se to ne sUši nes- kromno, ampak bolj kot namig na odgovornost, ki se s predvi- deno boljšo slišnostjo še bolj jasno postavlja pred celjski ra- dijski in ves kol€;ktiv NT&RC. In kdaj bo Radio Celje lahko začel oddajati na novi frek- venci 95,1 MHz z lokacije Boč? Ob sedanjih vremenskih razmerah je težko natančno napovedati začetek oddajanja, kajti kar nekaj okoliščin je ta- korekoč v božjih rokah. Ven- dar bi bil optimalni rok, če bi to dovoljevale zlasti vremen- ske razmere in nakup oziroma dobavni rok za predvideno opremo, mesec februar. Treba je poudariti, da je Ra- dio Celje nov UKW oddajnik kupil že lani maja in ga 29. ju- nija začasno montiral na od- dajniški lokaciji Golovec. Po predvidenem izvedbenem teh-. ničnem projektu je treba še marsikaj dokupiti, po montaži pa opraviti še tehnični pregled s strani republiške uprave za telekomunikacije. Glede slišnosti je bila celjska radijska postaja že vrsto let v podrejenem položaju, saj so se naši radijski kolegi, hkrati pa tudi konkurenti na medij- skem tržišču širšega celjskega in slovenskega prostora, bi- stveno bolje slišali celo na ož- jem celjskem območju. Razlog je v njihovih boljših, višjih od- dajniških točkah, saj Korošci v sicer njim nevšečni navezi z Velenjčani, oddajajo s Ple- šivca, Trboveljčani s Kuma, Radio Šmarje pri Jelšah z Bo- ča, celo Studio D iz Novega mesta z močnejšim oddajni- kom s Trdinovega vrha na Gorjancih, medtem ko smo Celjani domicilno oddajali z nizkega hribčka sredi Celja - Golovca, in šele po letu 1989 z višjega Malica, ampak z bor- no močjo 100 W, porazdeljeno na tri antene. Dovoljenje za radijsko po- stajo na Boču na frekvenci 95,1 MHz smo dobili pod po- gojem, da opravimo montažo oziroma da začnemo oddajati v roku enega leta. Vsekakor bosta naši še vedno ostali se- daj znani frekvenci 100,3 MHz Golovec in 95,9 MHz Malic, ki sta domicilno celjska oziroma laška, čeprav uprava za tele- komunikacije pričakuje dogo- vor o prenehanju oddajanja RC na eni izmed omenjenih frekevenc. Seveda le v prime- ru, če nam bo zmanjkalo argu- mentov, da ju zaradi slišnosti še potrebujemo. Celjski radijci se veselimo .prihodnje izboljšane slišnosti signala lastne radijske postaje ob polnem zavedanju vse večje odgovornosti za kakovosten program, ki ga ponujamo po- slušalcem in medijskemu tr- žišču. Predvsem se zavedamo ostre konkurence pri številnih elektronskih medijih, novih radijskih postajah in progra- mih, ki jih bo konec moratori- ja šele sprostil. Prepričani smo, da bomo le s kakovostjo vseh medijskih zvrsti, ob urav- Radio Celje se zadnje dve leti rad primerja z Murskim valom iz Murske Sobote in Koroškim radiom Slovenj Gradec - vsi trije smo v vrhu izmed 24 slo- venskih lokalnih in regional- nih radijskih postaj po dosež- kih, ki jih izmerimo letno na radijskih festivalih. Pa morda manj znana primerjava glede programskih dolžin. Primerja- ve so narejene na osnovi po- datkov, ki so jih vse tri radij- ske postaje zaupale Mediani oktobra 1992 za posebno me- dijsko raziskavo. Murski val oddaja 71 ur na teden oziroma 10,1 ure na dan. Koroški radio Slovenj Gradec 59 ur na teden oziroma 8,4 ure na dan in Radio Celje 103 ure na teden oziroma 14,7 ure na dan. noteženi slišnosti s posluša- nostjo, mogli jasno začrtavati svojo sedanjost in prihodnost. MITJA UMNIK Ni dobrega radia brez dobrih sodelavcev Tradicija hiše NT&RC in posebej radia je, da se s sodelavci dobimo vsaj enkrat letno in prihod novega leta 1993 je bil tudi to pot priložnost za prijateljsko srečanje. Nekaj fotografij Edija Masneca s prednovo- letnega srečanja v žalski Žani naj ponazori razpoloženje. Skupina napovedovalcev starejše in mlajše generacije v družbi z glavnim šefom hiše NT&RC Jožetom Cerovškom (četrti z desne) in odg. urednikom RC Mitjo Umnikom (prvi z leve) obuja spomine na radijske škratke minulega leta. Jure Kraševec je bil pred penzijo zapriseženi časopisni novinar, zdaj pa ne mine radijska nedelja brez njegove etnografsko obarvane oddaje Iz domačih logov. Tudi Drago Medved, sedaj svobodni novinar, ne more brez Novega tednika, prav rad pa pripravi tudi kaj zanimivega za radijski spored. Šport ob koncu tedna z novim koledarskim letom se na Radio Celje po več kot dveh letih vrača oddaja Šport ob koncu tedna, ki bo na spo- redu vsak petek ob 13.30 uri. Z desetminutno oddajo, v kateri bo z različnih zornih kotov podan pregled najpo- membnejših športnih dogod- kov ob koncu tedna (poudarek bo na ekipah in posameznikih z našega območja ter seveda prireditvah na Celjskem) bo zaokrožen mozaik tematskih športnih oddaj Radia Celje. Vsak petek torej desetminutni napovednik, sobotni večeri (od 19.30 do 22.ure) bodo še naprej rezervirani za prenose in jav- ljanja, v nedeljo je na sporedu Time-out (ob 11.30), v ponede- ljek pa enoumo Športno do- poldne. revizija rumenega ce Arturjeve najlonke če bi poleg osebnosti različ- nih žanrov izbirali tudi žival leta, bi ta lovorika brez dvoma pripadla Arturju Drnovšku, zvestemu psu iz risanke »Vse predsednikove zverinice«. Da je človekov najboljši prijatelj lahko lojalen vseh deset kilo- metrov popoldanskega teka, ni potrebna kakšna strašna kon- dicija, temveč preprost razlog, ki tiči nekje v pasji podzavesti. Artur bi bil naravnost idealen informator za rumeni tisk, če bi znal »namigniti«, tako pa se sosedje v Murglah in lovci na trače še vedno sprašujejo, kdo naj bi bila tista dama, ki ga je v lastnikovi trenerki nekajkrat zjutraj peljala na sprehod. Stvar je pač zanimiva prav za- radi svoje misterioznosti. Ali drugače povedano: če bi zain- teresirani vedeli, da premier hodi z Jožico (plačanci bi jo slekli dva kolena nazaj, njana mama pa bi dala intervju Ja- ni), bi bila negotovost okrog predsednikove zasebnosti re- šena. Pa čao. In zdaj pričakujete, da vam bom razkril, kam je izginil Ja- nez Janša? Ali bolje, od kod se je pred kratkim vrnil? In seve- da, kaj je tam počel? Ha. Naj- prej bi se olajšal na račun ano- nimnega poslušalca, ki je v zadnjem Rumenem Ce ugibal približno takole: »Mislim, da je iš'o u Beograd!« »Ne.« »Mi- slio sam, da je iš'o čestitat Še- šelju,« je mislil hudomušnež in takoj prekinil zvezo. Moram priznati, da se mi je ob tem dvignilo: frajer, ki je verjetno nedavno tega še trepetal pred njim, je ob vsesplošnem plju- vanju po obrambnem ministru le prišel na svoj račun. Naj bo vsem podobnim jasno: vsak državljan lahko v Rumenem Ce popeni na račun katerega koli politika. Toda v sloven- skem jeziku. Če se ga dotični anonimnež še ni uspel naučiti, naj bo rajši tiho in skromno praznuje radodarnost te dr- žave. Sicer pa je bilo v najbolj no- rih dneh prejšnjega tedna uni- čenih ducat najlonk. Natanč- nejših statističnih podatkov morda ne bom nikoli izvedel, me pa zanima, koliko nasme- janih obrazov se je ob tem zresnilo in obratno. Za štos. Prva spremljevalka Arturja D., nadstrankarska Kučanova mačka, naj bi te dni zamenjala logotip Republike in tako pri- pomogla k prodaji nad deset tisoč izvodov. Prav toliko ra- zlogov je, da se v bodoče ne greste več kolektivizma, ker škodi osebnostnemu razvoju. Moteni individualci pa so prvi na tovarniških črnih listah. In kdo vam je lani najbolj zagrenil življenje? Če ste sa- mokritični, že veste. Če niste, vas bodo mogoče nekoč sezna- nili s samim seboj in vam pre- brali listino o človekovih pra- vicah. Ali kot piše v horosko- pu: storite kaj za svoje zdrav- je! Dežurni krivci so slabo plačani, zato poiščite prave. Št.1 -7. januar 1993 15 Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo krajšali v uredništvu tako, da ne bo prizadet smisel sporočila. Odprto pismo gospoilu Marjanu Poilobnilcu Afera Bastl malo drugače Spoštovana gospa Simona Bastl! Res je lepo, da se zavze- mate za moža, saj žena mora biti možu v oporo, toda gospod Bastl le ni takšna veličina, kot ga hočete predstaviti. Za čas njegovega službovanja v Aeru ne vem, kakšen je bil, toda časi v Cinkarni, razen potovanja v Beograd in nazaj, niso tako čisti, saj je gospod Bastl Cin- karno zapustil po aferi, ki se je javno prala po časopisih. Služ- ba v Kovjnotehni je prešla bolj neopazno, ker pač ni bilo do- volj odgovornega delovnega mesta, da bi se pokazal, zato je bilo treba iti v vlado. Afera Slovin boli vso Slove- nijo in, če bo ustavljena, bo sigurno zato, da ne bo preveč razburkala duhov. Afera z iz- vozom starinskega pohištva tudi ni odličje človeka, ki želi biti najboljši med boljšimi. Sanacija v EMO z izjavo, da EMO ni socialna ustanova, pa je polom. Dober direktor bi moral zagotoviti delo vsem de- lavcem, kot dober in uspešen poslovnež bi moral zaposliti še dodatne ljudi, ne pa, da se bo rešil 700 delavcev in jih dal na Zavod za zaposlovanje. Oseb- no nimam nič proti vam ali vašemu možu, ker vas ne poz- nam. Mislim pa, da uspešen poslovnež posluje s premože- njem, ki mu ga je dala v uprav- ljanje država, drugače. VERONIKA LESKOVŠEK, upokojenka EMA Srečko Čatru, preiisedniku ROS Ne samo pred volitvami, tu- di v času trajanja mandata sem se zavzvemal za pravno državo, g. Srečko Čater. Vaše prefinjeno podtikanje o prav- doljubnosti me spominja na pretekle čase, zato o tem kdaj drugič. Boli vas procent, ki ga v 10. poglavju določa Zakon o zadrugah. Kot predsednik ROS, Kmetijske in živilske in- dustrije Slovenije, bi morali poznati »resnično« pot, po ka- teri so se gradila in dograjeva- la državna oz. družbena pose- stva. Način prelivanja sred- stev iz privatnega sektorja v državni, je meni kot vam do- bro poznan, žal pa, da še danes ni v celoti prekinjen. Kajti ne smemo pozabiti, da še danes mnoga podjetja svojim zapo- slenim namesto denarja dajo živilske bone, ki pomenijo pre- liv sredstev v točno določeno industrijsko vejo, ne glede na ponudbo in povpraševanje. Tak način poslovanja je tudi skregan z že nekaj časa traja- jočo parolo: »Tržno gospodar- stvo«. To sem vam povedal zato, ker tako kot vi, tudi jaz ne morem v pismu predložiti vseh statističnih podatkov, kot do- kaz za moje zagovarjanje pravne države. Trdim, da pravno državo šele ustvarja- mo, zato ne morem zagovarjati dejstva, da so delavci prikraj- šani zaradi samega Zakona. Bojim pa se, da bodo zaradi takšnih podtikanj in manipu- lacij vodstvenih struktur. Zavajanje zaposlenih, da jih zakon okrade, je socialistična demagogija, ki naj bi bila že preteklost. Vrednost kmetijske in živilske industrije Sloveni- je, ki ostane izven zakona (10. poglavje), kar pomeni za razdelitev, je še tako velika, da bodo, če boste to zaposlenim pošteno povedali in seveda razdelili, več kot zadovoljni. Občutek, katerega jim ustvar- jate vi, bo izginil. Upam, da vaši nameni niso drugači. Več kot prodanega na črnem trgu je bilo uvoženega po dam- pinških cenah, kar je bUa v resnici kraja iz kmetovega žepa in povod za črni trg. Vse- ga tega, spoštovani g. Čater, če bomo dosegli pravno državo, za katero sem se in se bom vedno zavzemal, ne bo smelo biti, mar ne. MARJAN PODOBNIK, dipl.ing., Ljubljana Mazzoni |e dobra avto šola I. Dober glas seže v deveto vas, prav gotovo ta pregovor velja za avto šolo Mazzoni. Prebrala sem oba članka, ki sta bila objavljena v vašem tedniku. Popolnoma bi se pri- družila mišljenju gospe Renate Agrež iz Žalca, ki vam je po- slala članek kot bivša kandi- datka te avto šole. Že leto dni je tega, kar je moja hči obiskovala avto šolo Mazzoni in je bila deležna vse- ga spoštovanja, pa čeprav je imela komaj "osemnajst let. Res je zelo pomembno z^ starše komu zaupajo svoje otroke, predvsem, če so to mlada de- kleta. Bila je zelo zadovoljna, odlična predavanja s pomočjo videorekorderja in elektron- sko maketnim križiščem pa so ji veliko pripomogla k hitrej- šemu znanju teorije in olajšala praktično vožnjo. Pri avto šoli Mazzoni uporabljajo vse mo- deme učne pripomočke, imajo dobre inštmktorje, kvalitena Renaultova vozila, človek lah- ko hitro ugotovi, da je vloženo veliko truda, nam staršem, ki pa vpisujemo otroke v takšno avto šolo in vsem kandidatom, pa je prihranjeno veliko de- narja, ker v tako dobro oprem- ljeni avto šoli kandidati veliko prej naredijo vozniški izpit. Avto šoli Mazzoni bi se rada zahvalila za vso spoštovanje in trud, ki ga je bila deležna moja hči, v letu 93 pa bi ji zaželela veliko uspeha. TATJANA ROZMAN, Žalec PREJELI Ob petdeseti obletnici tragedije pohorskega bataljona čas, ki briše rane, briše tudi spomin na Pohorski bataljon. Pietetno čustvo in dolg do zgo- dovine, ki se je godila na naših tleh, me obvezuje, da osvežim ta spomin. Na tisti planoti blizu Treh žebljev na Pohorju, kjer je 8. januarja 1943 padel Pohor- ski bataljon, ni več videti sle- dov poslednje borbe. Nihče ni tukaj pokopan, samo zemlja je prepojena s krvjo pohorskega bataljona. In zato so ostali za vedno del slovenske zemlje. Zbranih iz vseh koncev Slove- nije jih je v neenakem boju de- vetinšestdeset omahnilo v smrt. Končane so bile sanje in želje po svobodi. Ni pa bUo končnano njihovo poslanstvo. Pohorski bataljon so bili možje, žene, dekleta, femtje in otroci. Najmlajši je bil star še- le dvanajst let. S pesmijo so šli v smrt zato, da lahko mi živi- mo. Še mrtvi so s svojo veliči- no lomili okupatorjev vpliv. Dosti domov je ostalo brez očeta, matere, sinov, hčera in bratov. Ostale pa so rane, ki za nekatere ne bodo nikoli zace- Ijene. Edini preživeli borec pohor- skega bataljona Franc Kuna- ver iz Ljubljane je bil ranjen v obe roki, končal je svojo kal- varijo kot talec, ustreljen 30.6.1943 pri Ljubnem ob Sa- vinji. In zato pripada Pohorskemu bataljonu častno mesto v na- rodnoosvobodilnem boju. VERA POLIČNIK, Sp. Rečica Najlepši dan doslej »Preživela sem najlepši dan svojega šolanja na Srednji tr- govski šoli Celje,« nam je po- vedala ena od dvojčic Maksič, ki obiskujeta četrti letnik te srednje šole. V čem je bil ta dan, 22. de- cember, posebno doživetje? Dijaki so s profesorji pri- pravili kulturni dan na skupno temo Pričakovanje novega le- ta. Priprave so tekle skrbno že dalj časa.Pri tem so potrebo- vali tudi sodelovanje drugih : to so bile Srednja šola za go- stinstvo in turizem. Srednja kmetij sko-živilska šola Med- log. Srednja šola Borisa Kidri- ča, zraven njih pa organizacije Tekstilna tovama Prebold, Metka Celje, Juteks Žalec, Ce- tis Celje, Gozdno gospodar- stvo Celje, Inplet Sevnica in posamezniki, ki so z materi- alom ali lastno aktivnostjo pripomogli k uspešnosti tega dneva. Obiskali smo jih proti kon- cu, ko je ustvarjalni vrvež na hodnikih in v učilnicah že po- jemal, vidni pa so bili izdelki. Ob vhodu so nas pričakali učenci, ki so nam dali v roke kulturni list, ki vsem pouče- nim in manj poučenim prikaže bistvo in dogajanje njihovega popoldneva. Sprehodili smo se po šolskih hodnikih. Dramska skupina pod vodstvom prof- . Davidove je pravkar igrala zadnje minutke svoje novolet- ne igre, največ dijakov pa je gledalo film, ki so ga o delu kultumega dneva posneli učenci. V celoti je šola z učenci vred odsevala praznično vzdušje, ki so ga ustvarjale tu- di jelke, okrašene z izdelki učencev, poučna razstava Od Miklavža do Sv. treh kraljev, zanimivo izdelane čestitke, risbe novoletnih vraž, umetel- no zložene serviete, idejno bo- gata novoletna darila in raz- noliko aranžirane novoletne ikebane ter venčki. Vse to so učenci sami izdelali v nekaj urah. Po ogledu so nas pospre- mili do učilnice, iz katere se je zaslišala prijetna glasba citer Marjance Smole, dijakinje 3. letnika. Tokrat ni dajala učilnica niti malo šolskega vi- deza, prej bi jo lahko postavili ob bok prostom za uradne koktejle, saj so učenci s po- močjo učenk Srednje šole za gostinstvo in turizem pripra- vili pogrinjke s kanapeji, za žejo pa postregli koktejle priz- nanega barmana, gospoda Mi- lana Kmetca. Učenci so njego- vi predstavitvi z zanimanjem sledili, marsikaj pa so se na- učili tudi o kulturi pitja. Prostor se je kmalu napolnil s starši učencev, profesorji in dijaki, ki jih je pozdravila go- spa ravnateljica, mag. Maja Krajnc. Izrazila je zadovolj- stvo nad potekom kulturnega dneva, hkrati pa pohvalila or- ganizatorko kultumega dne- va, Teo Finžgar-Plavčak, men- torico kultumega društva na šoli. Pogovorili so se o delu na šoli, poklepetali o obetih za prihodnost, starši so pohvalili delo učencev in potrdili svoje zadovoljstvo s šolo, ki se poleg izobraževanja tmdi tudi za kultumo vzgojo učencev, jih Nadaljevanje na 18. strani Št.1 -7. januar 1993 šopek novoleinindeKiic NT&RC Je s sponzorji pripravil Jubilejni, 25. novoletni obisk v celjski porodnišnici - Prva Je v letu 1993 rodila deklico Barbaro Lucija Narat Iz Šempetra Začelo se je tako kot vsa zadnja leta. V drugi polovici decembra sem zavTtel nekaj telefonskih številk in obvestil naše dobre prijatelje, sponzor- je in sodelavce, da bo 2. janu- arja ob 9. uri naša tradicional- na akcija - novoletni obisk v celjski porodnišnici.* Pri nobenem od poklicanih ni bilo zadržkov, kajti vsi v naši skupni akciji radi sode- lujejorTako Trgovsko podjetje Moda Celje, ki je zraven od vsega začetka, torej celih 25 let, kot tudi Ljubljanska ban- ka Splošna banka Celje, Bor Laško, Zlatarne Celje, Kafra, zdravilna lekarna Nade Bo- horč iz Celja, pražama Tropic kava Darka Sukiča iz Žalca in cvetličarna Vide in Loj za Ocvirka iz Celja. Da pa ne gre samo za izročanje daril, poskr- bita tudi stalna gosta, oktet Studenček in trio Vikija Ašiča, ki pripravita kratek, vendar udaren novoletni program. V dolgih petindvajsetih letih se je naša akcija kar precej spremenila. Na začetku so nam novorojenčka in mamico predstavili v posebni sobi, kjer smo ju lahko na hitro fotogra- firali in se poslovili. Za darilo je bil samo šopek, pa darilni bon in čestitka, petja in igra- nja ni bilo. Kasneje so nam nadeli bele plašče in copate, da smo bili videti kot dvojniki zdravnikov in smo že lahko stopili v posvečen prostor z materjo in otrokom. Zdaj pa je čisto drugače. Še ne en dan stare dojenčke enostavno pri- peljejo v posteljicah ali jih da- jo kar materam v naročje in vsi skupaj prisostvujejo lepemu programu. Zdaj smo vsi sku- paj v večjem prostoru, ob svet- likajoči se jelki in med veseli- mi obrazi. Prva Je Barbara če je soditi po uvodu, bo le- tos na Celjskem žensko leto, saj se je zadnja lani rodila de- klica, 1. januarja pa so imeli štiri porode in na svet so prijo- kale še štiri deklice. V sobi so bile vse tri, ki smo jih ob naši akciji posebej obdarili: tisto, ki je rodila zadnja lani, in prvi dve iz letošnjega leta. Zadnja je v letu 1992 rodila Antonija Gobec iz Tmovca 11 a v občini Šentjur: »V tričlansko družino smo dobili še malo Manjo, ki je ob rojstvu tehtala 3530 gramov in je bila dolga 49 cm. Z možem Vinkom in sinom Maticem smo izbirah ime in izmed dveh iz- brali Manjo. Prevladalo je mnenje Matica, ki je na svojo sestrico izredno ponosen. Na- daljnje povečevanje družine? Ne vem, morda. Pomembno je, da smo v tem trenutku vsi izredno srečni.«. Na prvi porod v celjski po- rodnišnici je ekipa čakala vse do 40 minut čez tretjo uro zju- traj 1. januarja. Celjska porod- nišnica je znana po neurad- nem rekordu, saj je pred leti že imela prvi porod štirinajst mi- nut čez polnoč, zabeležen pa je tudi podatek, da je bil prvi po- rod le nekaj sekund čez pol- noč. O obeh je na veliko poro- čala osrednja jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, tako da je ta podatek obšel tudi svet. v« Zadnja leta smo daleč od re- korda, saj je bil lani porod šele 1. januarja okoli 13. ure, letos pa nekoliko prej. Lucija Narat iz Šempetra je rodila deklico Barbaro, težko 3420 gramov in dolgo 52 cm. »To je moj in možev prvi otrok, zato je še toliko bolj do- brodošel. Čeprav sva z možem Lojzem doma vse pripravila za prijeten počitek male Barbare, pa bo posteljica Bora Laško prišla kar prav. Ko se bo vse skupaj umirilo, bova razmi- šljala tudi o tem, da bo mala Barbara dobila bratca aU se- strico.« Ivanka Potočnik iz Stranic 24 je rodila druga v letu 1993, in sicer ob 13.58 deklico Ma- rušo. »Moja Maruša je med tremi najtežja — 3990 gramov — in na j - večja — 54 cm. Lažje mi je bilo, ker je bil pri porodu tudi mož Andrej.« 1. januarja sta rodili še Ma- gda Spegel in Urška Goršek, 2. januarja pa se je rodilo se- dem otrok, od tega trije dečki. Vse manj rojstev V zadnjih desetih letih šte- vilo rojstev v Sloveniji močno upada, tudi do 30 odstotkov. Manj jih je tudi v celjski po- rodnišnici, kjer se je lani rodi- lo 2009 otrok, kar je za 73 manj kot leta 1991. Lanska številka bi bila še manjša, če ne bi imeli tudi 58 porodov begunk, med katerimi so pre- vladovale ženske iz BiH. Jubilejni obisk v celjski po- rodnišnici je tako za nami. Ti- sti, ki sodelujejo v akciji, so obljubili sodelovanje tudi v prihodnje. Ne nazadnje gre za prijatelje, ki se takoj po roj- stvu novega leta srečajo pri humanitarni akciji, nato pa ob kozarčku še kakšno rečejo, predvsem pa zapojejo. Že zdaj pa lahko izdamo dve skrivno- sti. Direktor Trgovskega po- djetja Moda Celje Ciril Zavo- lovšek, strasten lovec, se je z Mileno Marolt, lastnico od- ličnega gostišča v Vojniku, kjer smo se po obisku v porod- nišnici ustavili, dogovoril, da bosta prihodnje leto pripravila speciahteto iz divjačine. Pri- skrbel jo bo seveda Ciril. Vo- dja okteta Studenček Ivo Knez pa je obljubil: »Če imamo him- no za drugo največjo akcijo NT&RC, izlet 100 kmečkih žensk na morje, se spodobi, da dobijo" svojo pesmico tudi do- jenčki in njihove mamice. To bomo naredili do prihodnjega obiska.« Ponovno pa je bila izrečena želja, da bi se srečali vsi tisti, ki so se v teh petindvajsetih letih prvi rodili v novem letu. To bi bil lep šop)ek, ki ga bo morda mogoče zbrati do na- slednjega obiska v celjski po- rodnišnici. Naj bodo mlada življenja zdrava! In vsi, ki skrbijo za njih, tudi. Uvodno pesem okteta Stu- denček Pleničke je prala pa bomo znova slišali 2. januarja 1994 ob 9. uri. TONE VRABL Foto: EDO EINSPIELER TONE TAVČAR Zdaj z obiski pri porodnicah ni nobenih težav in tako smo se v sobi lahko pogovarjali tudi s srečnima očetoma. Na fotografiji so (od leve) dr. Milan Bekčič, avtor reportaže, za njim Andrej Potočnik in ob njem njegova žena Ivanka, Lojze Narat pa se je izkazal s strokovnim pestovanjem svoje Barbare, prvorojenke v celjski porodnišnici v letu 1993. Ob oktetu Studenček se zadnja leta v celjski porodnišnici pojavi tudi trio Vikija Ašiča. Trubadur Viki je tokrat brez značilnega nasmeška spredaj, za njim pa njegova zvesta spremljevalca Vlado in Toni. Trojka je bila živahna tudi po obisku v porodnišnici v gostišču Milene Marolt v Vojniku. Viki Ašič in Ivo Knez pa sta obljubila, da bosta do naslednjega novoletnega obiska pripravila tudi ustrezno pesem. To bo šele veselo! Z akcijo je bila izredno zadovoljna predstavnica LB Splošne banke Celje Irena Mužič (desno), ki je prišla prvič, vendar je obljubila, da prav gotovo ne zadnjič. Trem mamicam, ki so rodile ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta, je izročila hranilne knjižice in tako male deklice zavezala, da bodo s startno osnovo skrbele za svoje denarce. Lucija Narat iz Šempetra v Sa\ \ številnih v akciji sodelujočih spe vse od darilnega bona Trgovski Splošne banke Celje, ure Zlatarn sta tudi paketa Kafre, zdravilnt Lucijo in Barbaro pa je še olepša »Koncert za šest žensk« lahko napišemo pod to zanimivo fotograf tim novoletnim obiskom v celjski porodnišnici. Oktet Studenček pesem Pleničke je prala mamicam (od leve) Luciji Narat, Anto deklicam Barbari, Manji in Maruši. Zlasti zadnje tri so lepo pe smisel za ljudsko petje. Niso jokale, ampak mirno spale naprej.. Ob delu okteta Studenček so tudi predstavniki nekaterih spon> podjetja Moda Celje, E. Malec in vodja marketinga Irena Mužič, i Bohorč (Kafra, zdravilna lekarna), Lojze Ocvirk, Mojmir Mimik Št.1 -7. januar 1993 16,17 Pozabljeni Dubrovnilc Svoboda le, toda kako preživeti z desetimi markami Na premiemem poletu Croatie Airlines v Dubrov- nik, dva trenutka pred pri- stankom na močno zastraže- nem letališču Čilipi, me je sopotnik, starejši gospod, ki se je vračal domov, vljudno podučil: »Vidite, na tistem hribu so...« — »Nam bodo po- slali kak pozdrav?« - »Vam bom povedal ob pristanku,« je bU skrivnosten. Boeing 737 se je dotaknil steze, potniki so zaploskali in gospod mi je razložil: »V vseh časopisih je pisalo, kje bomo leteli in kdaj pristali. Mimogrede bi nas lahko se- strelih.« Oh, sem si mislil, tudi čr- nogorski Ramboti na okoli- ških hribih so približno tako pametni, da ne bi torpedirali letala, v katerem je več kot sedemdeset hrvaških in tujih novinarjev. Pisano medijsko druščino, od CNN-a, New York Times-a, BBC-ja do av- stralskega radia, vseh večjih evropskih televizij in večine svetovnih tiskovnih agencij, je na osvobojeno dubrovni- ško področje popeljalo hrva- ško zunanje ministrstvo. To- liko pač, da svet ne pozabi na porušeni kulturni biser in njegovo bližnjo okolico. Ja, ena od neizbežnih tragedij te vojne je, da nova žarišča vedno pahnejo v pozabo prejšnja. Z redkimi izjema- mi, ki postanejo komercialne legende. Vojna šifoda čeprav je bilo več kot po- lovico dubrovniškega ob- močja mesece pod črnogor- sko okupacijo, sam Dubrov- nik ni nikoli padel. Granate, ki so od lanskega oktobra do poletja v različnih intervalih sesuvale mesto, so naredile ogromno škode na kulturnih spomenikih. V zadnjih mese- cih trajnejšega miru je pri- stojnim komisijam le uspelo sešteti škodo na širšem po- dročju rn oceniti posledice izživljanja trebinjskega kor- pusa: 75 odstotkov imičene industrije, popolnoma raz- dejano kmetijstvo, več kot polovica težko poškodova- nih hotelov, delno uničena infrastruktura, 2500 razsu- tih in dvakrat toliko požga- nih domov. Večina tovarn, farm in hotelov je izropana. Čez črnogorsko mejo pa je romal tudi lep del vrednega zasebnega premoženja. Na najbolj prizadetih krajih, Či- lipi, Osojnik, Slano in Zeko- vica pri Cavtatu, je brez do- mov ostalo 20 tisoč ljudi. Pravijo jim pregnanci. Večji del jih prebiva po dubrovni- ških hotelih. In Dubrovnik ima tako spet okrog 50 tisoč prebivalcev. Kot pred vojno. Ker pa brezdomci očitno preveč stanejo že itak obu- božano mesto, se pospešeno obnavljajo okoliški hoteli, kamor naj bi jih sčasoma preseUh. Da bi bili bližje do- mačim ruševinam. Še vedno ni povsem jasno, koliko ljudi je umrlo ob napadih na Du- brovnik. Zanesljivo med sto petdeset in dvesto, pravijo. In če je že mogoče katastrofo izraziti v številkah, ta znaša več kot dve milijardi dolar- jev. Vsaj zaenkrat. Povojna šlcoda Posledice agresije so težko izmerljive, ker gre predvsem za turistično destinacijo. Tu so stvari še kako občutljive, saj ni dovolj pozidati hotele, adaptirati najbolj štrleče mestne znamenitosti ali po- novno splesti infrastrukturo. Od tiirizma je tod živelo kar devetdeset odstotkov ljudi. Danes životarijo od tri tisoč hrvaških dinarjev socialne podpore. Deset mark na me- sec. Kako? Eni resnično stra- dajo, drugi, ki si lahko pri- voščijo le najnujnejše, pa so v bistvu že premožni. Tako kot gospa, ki se je vračala z nekakšne tržnice: »Deset tisoč dinarjev! Pa poglejte, kaj je notri!« Žalost. Njena prijateljica je bolj zadovolj- na: »Prej sem dobivala le ti- soč petsto podpore, zdaj imam dvakrat več.« Premra- žena upokojenka je potožila, da lahko v najboljšem pri- meru zvozi pol meseca. So- prog ji je nemočno prikima- val. »Kot bi živeU na koncu sveta. Ničesar ni,« je ugotav- ljala nejevoljna gospodinja. Pravzaprav se marsikaj naj- de, le denar je treba imeti. Dinarji resda niso dovolj, to- da ob nemških markah se ra- zrahljajo čustva slehernega čmoborzijanca. Predsednik dubrovniške vlade Željko Šikič je med bolje preskrbljenimi. Nema- ra tudi zato ne dramatizira položaja. V pogovoru z njim se popolnemu tujcu zdi prav čudno, s kakšno (navidezno) neprizadetostjo podaja oce- ne: »Devetdeset odstotkov brez dela... To pri nas pozi- mi ni nič nenavadnega.« Ali: »Ljudje nimajo denarja, pa tudi če ga imajo, jim nič ne pomeni, saj nimajo kaj kupi- ti.« In tako naprej. Ne vem, kot da predsednik že dlje ča- sa ni bil na ulici. Šlcoda Je že tako. Lokalni funda- mentaUsti in gospodje iz Za- greba so se potrudiU: z večer- jo, ki so nam jo postregli v ho- telu Argentina, bi mimogrede nahranili tisoč revežev. Nata- karjem ni bilo vseeno. No, so- ba je bila ledena, pa tega ne bom zapisal. Neprimerno bolj udobna je bila dva dni prej in dan kasneje v zagrebškem Es- planade-ju, kjer je samo pre- nočišče dražje od povprečne mesečne plače na Hrvaškem. In ko smo že ravno pri zasluž- ku: najmanj se pritožujejo Un- proforjevci. Bangladeški ma- jor Rashid Khan, ki poveljuje desetim kolegom na polotoku Prevlaka, pospravi dvajset do- larjev na uro. Za malo strahu in obupen dolgčas. »Kaj, če vas napadejo?« »Oh,« je kole- bal in se vendarle odločil: »V tem primeru jim bomo vrnili.« Mimo otoka Mamula je zdrvel črnogorski patruljni čoln. Ne- ver mind. Dež je padal na de- miUtarizirano cono in vseskozi so nas opozarjali, naj ne obra- čamo kamer in teleobjektivov proti črnogorski strani. Lahko bi napak rcizimieli. BOJAN KRAJNC ni je dobitnica jubilejnega darila ali Barbari bo prišlo še kako prav a Moda do hranilne knjižice LB posteljice BOR Laško. Dobrodošla n pražame Tropic kave iz Žalca, na Ocvirk iz Celja. stala med jubilejnim, petindvajse- i manjka vodja Ivo Knez) je zapel ia Ivanki Potočnik, ter njihovim instveno prenesle in pokazale ves ' ^avolovšek, direktor Trgovskega ^ banka Splošna banka Celje, Nada *) in avtor reportaže. Št.1 -7. januar 1993 18 Nadaljevanje s 15. strani spodbuja v ustvarjanju in sa- mostojnem delu in zbližuje profesorje, učence in starše. Med pogovorom so prinesli učenci novinarske skupine glasilo, ki je nastalo v pičlih štirih urah in je poleg radij- skih oddaj ter video posnetka dokvimentami prikaz tega de- cembrskega dneva. Novinarski krožek Srednje trgovske šole v Celju Novoletna čestitka! Srečno, zdravo Novo leto 1993 iskreno želi aktivnemu kolektivu in posebno upoko- jencem podjetja Elektro Celje Vaš upokojenec. Koristim ob- javo v časopisu Novi tednik, saj lahko samo tako med upo- kojenci obudim spomin na na- ša tovariška srečanja, katera nam je v preteklosti omogočil aktivni kolektiv podjetja. Zbi- rali smo se v prostorih podjet- ja in si z aktivnimi delavci to- variško stisnili roke, zaželeli srečo in v prisrčnem vzdušju obujali spomine na to, kako smo gradili in vzdrževali elek- tro naprave, pa najsi je bilo to v snegu, dežju ali vročini, navkljub pomanjkljivi opremi delavca in pomanjkanju mate- riala. Zgradili smo ogromno elektro omrežja in instalacij, vse kot dokaz marljivosti in strokovnosti še obratuje v ko- rist odjemalcev električnega toka v mestih, še posebno pa je to vidno na podeželju. Ko obujam spomine, ugo- tavljam, da smo med Vami še upokojenci, ki smo pričeli z razvojem elektrifikacije že več kot pred šestdesetimi leti in mu še vedno sledimo, zato Vam, tovariši so-upokojenci: Iskren tovariški pozdrav KAZIMIR VIRANT Laško Zakaj sem zapustil sejo občinske skupščine? že uvodne točke dnevnega reda seje, ki je bila 16. decem- bra, so mi dvignile adrenaUn v krvi do te mere, da sem mo- ral na sveži zrak. Sejo sem za- pustil iz zdravstvenih razlo- gov, bi lahko rekel. Začelo se je že pri potrjeva- nju zapisnika prejšnje seje in pri odbomiških pobudah, ne- dorečenih, ali morda celo sa- mo nedosledno zapisanih skle- pov, ni bilo mogoče niti kriti- zirati, kaj šele, da bi jih pred- sedujoči dovolil skupščini za- vrniti. Odgovori na odbomi- ške pobude pa so do kraja še enkrat razgalili sprevržene odnose v šentjurski občinski oblasti: administracija odloča in diktira, skupščina pa poslu- ša in pritrjuje. Vprašanje legitimnosti t. i. šentjurskih divjih privatizacij, je vodstvo občine elegantno rešilo tako, da je njihovo po- slovanje razglasilo za zaupno. Odbornikom so ponudili le do- kumentacijo ničvredne regi- stracijske sklepe. O pretoku družbenega kapitala v privat- ne žepe, ali o še bolj problema- tičnih govoricah o odtekanju družbenih sredstev v inozem- ske firme, pa niti besedice! Tudi o kakih 50 milijonih tolarjev, ki v občino pritečejo za vzpodbujanje razvoja de- mografsko ogroženih, občin- ska administracija ni priprav- ljena razpravljati. Na izrecno postavljeno zahtevo, da naj se vendar dajo ti podatki na svet- lo, smo nekatere podatke za nazaj res dobili, toda bili so gamirani z ustrezno aroganco užaljenih občinarjev, ki vsako zahtevo po čistih računih že smatrajo za nedopustno neza- upanje v njihove nebeško čiste posle. Da pa bi skupščini pre- pustili strateško usmerjanje tega denarja, je po njihovem pojmovanju parlamentarizma enostavno nezakonito. Nekaj podobnega se je po- kazalo tudi pri urejanju stano- vanjskih zadev v občini. Ad- ministracija je po svoje uredila upravljanje s stanovanji, po svojih kriterijih tudi razpro- daj ala solidarnostna in social- na stanovanja tn ko bo vse pri koncu, bo na kako nadležno odbomiško zahtevo skupščini morda tudi pripravljena kaj povedati. To so le nekatere cvetke s te seje. Predsedujoči se je očitno zavedel, da gre za delikatne stvari in je kot podaljšana ro- ka izvršnikov poskrbel, skli- cujoč se na poslovniška dolo- čila, razpravo zadušiti in ka- nalizirati v splošno dopadljive vode. V igri so s prilizovalrdmi nastopi krasno sodelovali tudi nekateri odborniki. Dejstvo je, da naša skupščina, namesto, da bi sama kreirala občinsko politiko, pristaja le na pravno formalno potrjevanje na dru- gih mestih sprejetih odločitev. Včasih se je vsaj vedelo, da je to komite ZKS! Še najbolj ža- lostno pa je, da je vsako dru- gačno razmišljanje, zlasti še, če prihaja iz deklariranih opo- zicijskih klopi, v šentjurski skupščini v njih sedi le peščica narodnih demokratov, eno- glasno praktično že v naprej z gnevom zavrnejo. V takem vzdušju sem se po- čutil ponižanega in ogrožene- ga. Moral sem po zrak, ven v zimsko meglo. V tolažbo mi pa je, da so podobne stiske doživljali tudi nekateri drugi odborniki in so skupščino še pred viradnim zaključkom sesuli. FRANC KOVAČ Šentjur Kako smo se v Domu upokojencev Celje poslovili od leta 1992 17. decembra nas je razvese- ljeval Mešani pevski zbor Pod kostanji skoraj eno uro, nato smo imeli 22. decembra sveto mašo, ki jo je daroval naš te- denski obiskovalec župnijski kurat, gospod Anton Ratej, ki s svojimi mehkimi tolažilnimi besedami tolaži ostarele in bolne. ImeU smo tudi silve- strovanje, zabaval nas je har- monikar in citraš, pogostili pa so nas tudi z dobro večerjo in obdarili vsakega upokojenca. Spomnili so se tudi tistih, ki so zaradi bolezni morali ostati v svoji sobi ali postelji. Na silvestrovo nas je pri ko- silu počastila gospa direktori- ca in stisnila roko vsakemu upokojencu posebej ter z lepi- mi željami in prijaznim na- smehom zaželela zdravja in prijetno bivanje v Domu. Zato upravi Doma tn vsemu strežnemu osebju, prav tako pevcem, ki nas od časa do časa kratkočasijo, tn gospodu Rate- ju, ki vsak teden prihaja k nam, želimo srečno, zdravo tn mimo novo leto tudi vsi upokojenci. Varovanka Doma A. B. Novoletni utrip v Celju Letošnji drugi dan Novega leta je bil kot nalašč primeren, da v podaljšanem novoletnem praznovanju doživtmo tudi duhovno vsebino tega prazno- vanja. Želim si, da bi lahko trdil, da se Celjani radi zaba- vamo in še raje obiskujemo dobre koncerte. Žal je bila dvorana Narodnega doma pre- večkrat slabo zasedena Idjub zvenečim imenom. Prva sobota v novem letu pa je dokaz, da je lahko tudi dru- gače. Nekoliko moti le »boj« za poslušalce, ki se je začel že pred Novim letom. V svoji vnemi so prireditelji pohiteli z obešanjem plakatov in jih le- pili tudi preko drugih vabil, med njimi tudi za kvalitetnej- še koncerte. Kultura plakati- ranja za koncertne prilike v Celju se je navzela navad in prijemov gasilskih veselic. Ta- ko npr. lahko mimo »vržeš« konkurenčni plakat s panoja, saj potem res ni nikakršne možnosti, da bi glasbeni sla- dokusec zašel na »nepravi« koncert. Navdušeni Celjeni so letos imeli res pestro izbiro. Na no- voletno soboto so imeli priliko ogledati si prvi del koncerta celjskega tamburaškega orke- stra Akord v Narodnem domu, nato drugi del koncerta Poli- cijskega orkestra v SLG in se opiti z dobro glasbo zavrteti še na novoletnem gala plesu v Golovcu, kjer je Vinko Ši- mek obljubljal lepe nagrade in tudi kakšno »novo« šalo na tuj račun. Seveda si nisem šel ogledati njegove oguljene opreme. Ljubitelje dobre glasbe pa nas je navdušil koncert Poli- cijskega orkestra iz Ljubljane s pestrim glasbenim pro- gramom. Ker sem bil prepričan, da mi bo ta koncert ponudil dovolj kultumega užitka, sem vse druge želje podredil temu umetniškemu dogodku in bil nagrajen z izjemnim umetni- škim doživetjem. Pohcijski or- kester iz Ljubljane zasluži najboljšo oceno in kljub pihal- ni zasedbi dosega vso širino zvoka simfonikov. Prisotne so navdušili barvitost zvoka or- kestra in dinamični kontrast, ki jih ponuja taka zasedba. Vrhunsko vodenje orkestra magistra Milivoja Surbeka se je dopolnjevalo z akustičnost- jo dvorane SLG, kar je omogo- čilo našemu uveljavljenemu Celjanu tenoristu Jožetu Ko- resu, da je lahko v svoj soli- stični program vtkal vsa ču- stva, brez katerih bi skladbe ne bile popolne. G. Jože Kores je dokazal, kot že tolikokrat, da nosi v sebi veliko glasovne- ga in umetniškega dara, ki je prišel do popolnega izraza tu- di na tem koncertu. Goimodo- va Ave Marija je segla do srca slednjega, tudi tistega, ki mu draž lepote opemth melodij doslej ni prišel do živega. S prijetnim presenečenjem smo doživeli tudi nastop pi- anistke Željke Ivkovič, ki je z občutkom predstavila Var- šavski koncert skladatelja Ad- dinsella. Kot uvod v večer je orkester zaigral Haendlov Kraljevi ognjemet. Preko skladb prvega dela, kot sta Malandovi Rio Negro in Ori- noco, je raslo navdušenje do dragega dela, ki je bil izpol- njen s Straussovimi skladba- mi. Času primemo je orkester vključil tudi splet božičnih melodij. Ob zaključku so navdušeni poslušalci zvabili dirigenta mag. Milivoja Šurbeka pred orkester še za dodatne štiri skladbe. Popolno sozvočje ob- čutenja izvajalcev in poslušal- cev so dosegli akordi Coklar- skega plesa, japonske himne Pomlad, znamenite koračnice Radetzkega in potpourija slo- venskih narodnih pesmi. Doži- veti večer je navzoče prepričal, da je bil obisk koncerta Poli- cijskega orkestra iz Ljubljane dobra izbira, ki bi jo kazalo še ponoviti. MATJAŽ ŽELEZNIK Celje Naša tajnica v krajevni skupnosti Savi- nja je bila Anica Kolman naša tajnica kar 20 let. Vsi njeni krajani in krajanke, kar 1500 nas je, smo bili kot njeni otro- ci. Le Anica je vedela, kaj koga med nami žuli. Vsi smo jo poz- nali kot marljivo in zagnano, vedno pripravljeno za pomoč. Zdela se nam je kot narava, kot sonce ali kot mati: nese- bična, zagnana, korektna, ro- jena, da nenehno daje in da rešuje naše težave, kot da so to težave in problemi nje same. Anica je znala pritegniti prave ljudi za prave naloge. Nalog pa ni bilo malo: obnova Jugomont blokov, izgradnja pločnika, kanalizacije in plini- fikacije v Liscah in Trabarjevi ulici, mostu preko Ložnice, parkirišč in igrišč v krajevni skupnosti... Smo edtna kra- jevna skupnost, kjer krajani ne potrebujejo ne premoga, ne drv, ne olja, saj so vsa gospo- dinjstva daljinsko ogrevana ali plinificirana. Za to je veli- ko prispevala ravno naša Ani- ca, ki je s svojo inovativnostjo, iznajdljivostjo in elastičnostjo uspešno rešila vsako nalogo. Zaradi tega, predvsem pa zaradi njene duše, dobrega sr- ca, posluha za ostarele, one- mogle, zapostavljene in po- zabljene, socialno ogrožene krajane in krajanke, je njen odhod v penzijo za nas velika izguba in bolečina. Pogrešali jo bomo kot tajnico, želimo pa, da še dolgo, dolgo ostane med nami kot sokrajanka na Ljub- ljanski 27. Od srca hvala, Anica, ker si bila naša super, super tajnica. M. M. za krajane KS Savinja PRITOŽNA KNJIGA , Brezobzirno do bolnika Opazili smo, da je mama za- čela bolehati, že nekaj časa je bila brez teka. Peljali smo jo k zdravniku v Laško. Zdrav- nik jo je napotil v laboratorij. Ugotovili so, da slabokrvna. Zdravnik je rekel, da mora iti vsaj za nekaj dni v bolnico Ce- lje, da dobi potrebno transfu- zijo krvi. Domači smo vztrajali pri tem, da jo odpeljemo do- mov, sam pa naj bi predpisal zdravila za apetit. Težko smo si jo predstavljali v bolnici pri 92 letih. Nazadnje smo le po- pustili, poslušali nasvet zdrav- nika in jo odpeljali v bolnico. V bolnico sta jo peljala brat in sestra. Tam pa se je zgodilo nekaj, kar človek skoraj ne bi pričakoval. Kamorkoli je šla mama, tam je šla tudi hčerka, saj star človek ne bi vsega ve- del in si zapomnil. Pri spreje- mu mame v bolnico je hčerka rekla dr. Ani Logar, da je ma- ma v 92. letu starosti in da je zdravnik v Laškem rekel, da mora nujno dobiti transfuzijo krvi. Ana Logar je odgovorila, da bodo oni rekli, kaj ji bodo dali, saj so oni zato, ne pa laški zdravnik. Vpričo mame pa je rekla: »Če pa je vaša mati v 92. letu življenja, jo odpeljite domov, saj se mora že sama zavedati, da se bo morala posloviti iz tega sveta!« Hčerka je s težavo požirala žalujoče besede in za- drževala solze pred zdravnico in materjo. V sredo, 28.10.1992 je mama ostala na Gastro od- delku. V petek 30.10.1992, sem šel v bolnico na informa- cije tn na obisk k mami. Zelo sem se začudil, ko sem opazil, da mama še vedno leži na hod- niku in se ni še nihče zmenil zanjo. Sama je rekla, da bi rada odšla domov, še prej pa bi rada dobila zdravila. Rekla je, da leži lahko tudi doma. Šele po moji prošnji so jo prestaviU iz hodnika v sobo in jo začeli zdraviti. Vendar je bilo zdrav- ljenje prepozno. Vas, dragi bralci pa sprašu- jem, kaj mislite o tem. Kje je pravica, da zdravnica ali kdorkoli drag govori zastrašu- joče besede vpričo bolnega človeka? STANKO KRAJNC, Laško PIVOVARNA LAŠKO zahvale, pohvale Zahvala žalski veterinarski službi v preteklem letu je bilo zdravje naših živali trikrat v kritični situaciji. Enkrat je bilo to pri govedu, dvakrat pri prašičih. Sreča, da imamo te- lefon ter smo lahko takoj ukrepali na veterinarski po- staji Žalec. Na vsak klic se je oglasil veterinar, ki je dejal, da pride takoj. Neverjetno, ven- dar resnično. Bili smo že obu- pani, saj je prašičem vročina kar naprej rastla. Pa sem za- gledal znani avto in si rekel: »Gospod veterinar je že tukaj - prašiči so že zdravi!« Nisem se zmotil. Pregledal je svinje, dal potrebne injekcije in na- daljnja navodUa. Povedal je, da smo že skoraj, predolgo ča- kali, vendar da bo vse v redu. Bil je mag. dr. Žolnir. Dragi primer je bil pri gove- du. Klical sem veterinarsko postajo v Žalec. Gospod na dragi strani žice je dejal, da pride čez pol ure. Po dobrih dvajsetih minutah je prispel dr.Lesjak, ki je pregledal ži- vali in predpisal zdravila. Vsa ta leta, kar obstaja ome- njena veterinarska postaja, so se pri nas zvrstili že vsi živi- nozdravniki ter nam pomagali v težavah. Ker je naš kraj bivanja, Hramše, čisto na meji med žal- sko in celjsko občino in smo visoko v hribih (8 km iz Žalca) I in ker so gospodje veterinarji tako uvidevni, se jim v imenu vseh Hramšanov iskreno zah- valjujem, v letu 1993 pa želim vsem skupaj mnogo sreče, zdravja in da bi še naprej tako lepo sodelovali. JOŽE PODVRŠNIK, Hramše informativni program RADIO CELJE IZŽREBANI KUPONI NA PREDNOVOLETNEM NAGRAD- NEM ŽREBANJU 29. 12. 1992 V ŠEMPETRU NAGRADE LAHKO PREVZAMETE V BLAGOVNICI SAVINJKA! ČESTITAMO ZAHVALJUJEMO SE VSEM DOBAVITELJEM, KI STE S SVOJIMI NAGRADAMI SODELOVALI V NAGRADNEM ŽREBANJU! Št. 1 - 7. januar 1993 191 • Celjski policisti so nam zagotovili, da je bilo v predprazničnih in praz- ničnih dneh bolj mimo kot so pričakovali, s tem pa se- veda še ni rečeno, da jim je bilo dano počivati. Drobne dogodoviščine so se vrstile kar naprej. • Praznični večer si je ver- jetno hotela polepšati go- spa, ki je iz marketa v Voj- niku odtujila salame v vrednosti 573 SIT. Pri dandanašnjih cenah salam je bila še dokaj skromna. • M.K. iz Vojnika je prija- vila, da jo je v Tmovljah, kjer stanuje njena mati, pretepla N.M. To je njena sestra, ki je prišla na obisk iz daljne Avstralije. Časi se pa res spreminjajo. Nekdaj so sorodniki iz Amerike in Avstralije prinašali dolar- je, sedaj pa batine... • Dan pred iztekom stare- ga leta je Jelko G. iz Preži- hove ulice pretepel njen mož, potem pa jo je z no- žem zabodel še v desno stegno. Jelko so odpeljali v bolnišnico, ubogi mož pa je moral osamljen čakati prihod novega leta. Kdaj bo sedaj ženi izrekel sreč- no, zdravo in zadovoljno novo leto se še ne ve, kako bo poravnal svoje nagnus- no dejanje, pa mu bo razlo- žil sodnik za prekrške. • Predpraznično razpolo- ženje je 29. decembra pok- varil Alenki N. Ervin K. V njenem stanovanju jo je namreč posilil. • Dušan B. iz Celja je poli- cistom prijavil vlom v pri- ročno kovinsko blagajno. Žena Nada mu je odtujila zlatnino in nakit v vredno- sti 10 tisoč DEM. Za lažje razumevanje dogodka za- pišimo, da sta z ženo v loči- tvenem postopku, odnesla pa je zgolj svoj nakit. • Tatjana Š. iz Celja je 29. decembra trčUa v nek osebni avtomobil. Voznika je to tako razkurilo, da jo je s plosko roko udaril v obraz in to tako močno, da je padla po tleh in si poškodovala desno nogo. Po vsej verjetnosti bo ne- sramnež, ki si upa dvigniti roko nad ubogo žensko bit- je, primemo kaznovan. • Domoljubna čustva so neznanca pripeljala tako daleč, da je v ponedeljek ukradel slovensko zastavo z drogom vred, ki je visela na hiši M. T. iz Celja. Če prej ne, ga bodo morda iz- sledili ob naslednjem praz- niku, ko se spodobi razobe- siti zastave. Toda kaj, ko bo to šele za praznik dela... • Šest mladeničev je v sta- novanju I.L. na samega no- vega leta dan klicalo duho- ve. Najbolj so si zaželeli, da bi se pojavil duh Hitlerja. In zamislite si - njegov duh se je zares pojavil! Bil pa je tako jezen, da je začel raz- grajati in razbijati po sta- novanju. Kasneje se je iz- kazalo, da so razgrajali mladeniči, ki so se preveč vživeli v igro, vso krivdo pa so hoteli zvaliti na nedolž- nega Adolfa. JANEZ VEDENIK Bilo je kol na bojišču Petarde so pokale vsepovsod, policisti pa brez moči Celjski policisti so nam povedali, da se na predbožični in Silvestrov večer v bi- stvu ne bi dogajalo nič takšnega, zaradi česar bi lahko ukrepali. Prazniki bi mir- no minili, če ne bi bilo toliko pokanja petard in pokanja z drugimi podobnimi pripomočki. Prijave, zlasti starejših občanov, ki so bili vznemirjeni, so se nenehno vrstile. ToUko jih je bilo, da je bilo skoraj nemo- goče ukrepati. Najhuje pa je bilo na sU- vesterski večer na Tomšičevem trgu, kjer je bilo rajanje na prostem. Tam je bila prava fronta. K sreči se na Celjskem za- radi tega ni pripetila niti ena nezgoda, kar nekaj pa jih je bilo dmgod v Sloveni- ji. Policisti so nam povedali, da nobenega storilca niso dali v postopek zaradi to- vrstne kršitve javnega reda in mim, pač pa so storilce, to so bili zvečine otroci in mladoletniki, le opozarjali. Po zakonu o javnem redu pa bi lahko za kršitve prijavili starše oziroma skrbnike. Sicer pa pravijo, da so proti pokanju petard policisti tako rekoč nemočni. Bolj pozor- ni bi morali biti na to starši, toda kaj, ko so lahko otroci petarde kupovali v mno- gih trgovinah. Tu bi morali več kontrole opraviti tržni inšpektorji, saj gre za pro- dajo, ki ni dovoljena. Prodajalci pa imajo od tega kar dober zaslužek. V teh dneh pa seveda niso pokali zgolj petardami, pač pa je fantazija strelcev brez meja. Zanimiv je primer iz Marija Dobja. Šentjurski pohcisti so 27-letnemu Bogdanu K. zasegli priročno kovinsko napravo za izstreljevanje nabojev, kali- bra 12 mm, s katero je 31. decembra zve- čer ogrožal varnost ljudi. V stanovanjsko hišo Magde K. je priletelo zmo iz Bogda- nove strelske naprave, prebUo tri šipe in zadelo steno v hodniku. K sreči zmo ni nikogar zadelo. Policisti so Bogdanu za- segli orožje, sledi pa kazenska ovadba na Temeljno javno tožilstvo v Celju. Kaže, da je zadnja leta streljanje s pe- tardami in dmgimi podobnimi zadevami prava modna muha. Zakaj je tako, lahko ugotavljajo psihologi, sociologi in kdo ve kakšni strokovnjaki še, vendar je vse za- man. V tujini, kjer lahko te stvari kupu- jejo v posebnih trgovinah, je pokanja ve- liko manj kot pri nas. Izgleda, da smo tudi po tovrstni vzgoji še daleč za Evro- po. Nemočni so vsi: starši, vzgojitelji, policisti in če hočete tudi mnogi duhov- niki, ki so otroke rotili naj za božjo voljo ne streljajo ob polnočnicah in tudi sicer, pa ni nič zaleglo. JANEZ VEDENIK gorelo je... Sveča je dogorela v ponedeljek, 28. decembra, nekaj minut po 15. uri je iz- bruhnil požar v stanovanjski hiši v Velenju na Srebotnikovi ulici, last Marije Skaza, stare 73 let. Na mizi v dnevni sobi je bila prižgana sveča. Ko je do- gorela, se je vnelo plastično ohišje, požar pa se je razširil po vsej sobi. Zgorela je opre- ma, škode pa je za 600 tisoč SIT. Požar so pogasili gasilci poklicne brigade Gorenje in prostovoljnega gasilskega dmštva iz Velenja. Marija Skaza je dobila opekline in so jo odpeljali v celjsko bolniš- nico. Vnel se je vzglavnik Prvega januarja ob 19.30 uri je izbruhnil požar v stanova- nju Jožefe Podobnik, stare 70 let, v Ulici 14. divizije v Roga- ški Slatini. Podobnikova je ne- pokretna in živi v tem stano- vanju sama. Prižgala si je ci- gareto, vžigalica pa ji je padla na vzglavnik, ki se je vnel, po- žar pa se je razširil na ostalo opremo v kuhinji in jo uničil. Podobnikovo je rešil njen vnuk, ki je v tem času prišel na obisk. Podobnikova je dobila opekline tretje stopnje in so jo odpeljali v bolnišnico v Celje. Škode je za okrog 150 tisoč SIT. Zgorel le icozolec 31. decembra ob 19. uri je popolnoma zgorel kozolec, last Alojza Mikeka, iz Gaberk pri Velenju. Poleg tega so zgorele še 4 nakladalke sena. Gmotne škode je za okrog 300 tisoč SIT. Požig v Velenju v Lilijski ulici v Velenju je zagorela lesena uta. Gasilci so iz nje rešili dve kozi in nekaj dmgih živali. Kriminalisti so sumili, da gre za podtaknjen požar in res so že naslednje dopoldne prijeli 34 letnega Ve- lenjčana, ki je sicer piroman. JV Padel z motorja v ponedeljek, 28. decembra je vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri Šentjurja proti selam tridesetletni Vla- dimir Vrečko iz Šentjurja. Pri vožnji v klanec je s kole- sa z motorjem padel štirideset- letni sopotnik Silvo Žafran iz CJorice pri Slivnici in se hudo poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Vozili sta trčili Iztok Kavčič, star 28 let, iz Slovenskih Konjic, je v pone- deljek vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Žič proti Slovenskim Konjicam. Ko je v Konjiški vasi pripe- ljal iz levega blagega ovinka na ravni del ceste, je z vozilom zapeljal na levi vozni pas v trenutku, ko je pravilno po desni strani pripeljala iz na- sprotne smeri voznica osebne- ga avtomobila Marija Zabu- kovšek, stara 50 let iz Sloven- skih Konjic. Vozili sta trčiU, oba voznika sta se hudo teles- no poškodovala, sopotnica v avtomobilu Zabukovškove, trinajstletna Z. B. iz Sloven- skih Konjic pa je bila lažje te- lesno poškodovana. Vse tri so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju. Gmotne škode je za 500 tisoč tolarjev. Hudo pošicodovan otroic Po Kersnikovi cesti v Celju je v torek popoldne iz smeri Gregorčičeve ulice proti Deč- kovi cesti vozil osebni avtomo- bil Ciril Pušnik, star 23 let iz Ilovce. V križišču z Dečkovo cesto je zavijal v levo proti Čopovi in to v času, ko je za njegovo smer vožnje na semaforju go- rela rdeča luč. Takrat je po Dečkovi v smeri Mariborske ceste pripeljal z osebnim avto- mobilom Vinko Sekulič, star 27 let, iz Ulice frankolovskih žrtev. Kljub temu, da je Seku- lič zaviral, sta vozili trčili, pri čemer se je sopotnik v Sekuli- čevem vozilu, otrok K. Ž. hudo telesno pdškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, na voziUh pa je za okrog 300 tisoč SIT škode. Avtobus zapeljal čez nogo v sredo, 30. decembra ob 18.45 je hodil po pločniku iz Dolenje vasi proti Latkovi vasi Štefan Arh, star 39 let iz Pre- bolda. Pri hiši št. 106 v Latkovi va- si je mimo njega pripeljal z av- tobusom voznik Vladimir Hren, star 44 let, iz Lemberga. Ko je bil avtobus s sprednjim delom že mimo pešca, je ta sto- pil s pločnika in padel po vo- zišču, pri čemer je zadnje kolo avtobusa zapeljalo na peščevo nogo. Hudo poškodovanega Arha so odpeljali v celjsko bolnišnico. Umri na žalski obvoznici v petek, 1. januarja ob 3.45 uri je vozil osebni avtomobil po žalski obvoznici iz smeri Šempetra proti Arji vasi Ger- hard Dobrišek, star 19 let, iz Celja. Približno 200 metrov od go- to vel j skega semaforiziranega križišča je iz neznanega vzro- ka zapeljal na levi vozni pas, po katerem je takrat pripeljal voznik osebnega avtomobila, sedeminštiridesetletni Valen- tin Brezovruk iz Mozirja. Vozi- li sta silovito trčiU, pri čemer se je Dobrišek tako močno po- škodoval, da je na kraju nesre- če umrl, hudo telesno pa so se poškodovali voznik Brezov- nik, Marija Brezovnik, stara 51 let iz Mozirja in Klemen Šeligo, star 20 let iz Celja. Gmotne škode je za milijon SIT. • Zbil je pešca Po mestni ulici v Ložnici pri Žalcu je 30. decembra vozil osebni avtomobil tridesetletni Aleksander Recko iz Tržaške ulice v Celju. Tam je dohitel pešca Agidija Rednaka, starega 70 let, doma iz Ulice V. prekomorske briga- de, ki je hodil v smeri proti Lavi. Voznik je s sprednjim desnim delom vozila trčil v pešca in ga zbil po cestišču. Hudo telesno poškodovanega so odpeljali v celjsko bolniš- nico. Trčil v kup kamenja V sredo, 30. decembra je vo- zil osebni avtomobil iz Bistrice ob Sotli proti Podsredi Marjan Romih, star 21 let, iz Šmarja pri Jelšah. Ko je pripeljal na vrh klanca v Trebčah, je po 100 metrih vožnje zapeljal na desno stran vozišča in trčil v kup kamenja. Voznik Romih se je hudo teles- no poškodoval, 21 letni sopot- nik Roman Klakočar, doma iz Šmarja, pa lažje. Oba so odpe- IjaU v celjsko bolnišnico. Smrt na Sioveniki 31. decembra, nekaj minut čez 15. uro je vozil osebni av- tomobil iz Celja proti Tepanju Franci Cimerman, star 25 let, iz Ljubljane. V kraju Leskovec je pričel prehitevati voznika osebnega avtomobila Antona Vizjaka iz Vojnika, ki je vozil po svoji desni strani. Nasproti je pripe- ljal voznik osebnega avtomo- bila Albin Zafuta, star 35 let iz Maribora, ki je s sprednjim le- vim delom vozila trčil v pred- nji levi del osebnega avtomo- bila Francija Cimermana. Po trčenju je Cimermanovo vozilo odbilo v desno proti vozilu Anztona Vizjaka in trčilo vanj. V prometni nesreči se je smrt- no ponesrečil voznik Franci Cimerman, Albin Zafuta je bil hudo telesno poškodovan, laž- je telesno pa so se poškodovali Ida Vizjak iz Vojnika, Igor La- jovic iz Ljubljane in Marko Kramar iz Ljubljane. Vozili v vrtno ograjo Prvega januarja ob 17. uri je voznica osebnega avtomobila, Irena Schmit, stara 41 let, iz Žalca, vozila vzvratno iz dvo- rišča stanovanjske hiše na Kardeljevo ulico. Nato je nadaljevala z vožnjo in nameravala zaviti v Bevko- vo ulico. Pri vožnji je za njo po Kardeljevi ulici pripeljal voz- nik osebnega avtomobila Ro- bert Smrekar, star 21 let, s Polzele. Schmitovo je name- raval prehiteti po levi strani, vendar je takrat zavila v levo. Smrekar je trčil s sprednjim delom vozila v levo bočno stran vozila Schmitove. Pri tr- čenju je obe vozili odbilo v vrt- no ograjo. Voznica Schmitova se je lažje telesno poškodova- la, hudo pa sta se telesno po- škodovala sopotnika v njenem avtomobilu. Marko Schmit, star 42 let, iz Žalca in otrok Ž. S., star šest let. Vse tri so odpeljali v celjsko bolnišnico. JANEZ VEDENIK mini KRIMIČI Odnesel je blagajno Iz stanovanjske hiše v Kun- šperku je v sredo dopoldne neznani tat odnesel priročno blagajno, v kateri je bilo 50 tisoč SIT gotovine. Storilca še niso prijeli in po vsej verjetno- sti si je lahko privoščil razkoš- no novoletno praznovanje. Roparja so ulovili 30. decembra so na Vran- skem oropali 80 letno Justiko D., ki živi sama. K njej je pri- šel mlajši moški. PredstavU se ji je in povedal, da pozna njene sorodnike, nato pa je od Justi- ke zahteval denar, jo fizično napadel in jo lažje telesno po- škodoval. Vzel ji je 15 tisoč SIT, na srečo pa so takrat pri- šli na obisk sorodniki. Ropar je zbežal iz hiše, prijeli pa so ga že naslednje dopoldne. Ugotovili so, da je bil tolovaj 32 letni Franc K. iz Lenarta. Možje postave so Cefizlja pri- jeli na Vologi pri Vranskem tudi po zaslugi obvestil obča- nov. Zanj je preiskovalni sod- nik odredil pripor. Uubi disko glasbo v gostilni na Jeraju pri Lo- čah, ki je last Branka P. iz Ma- ribora, je neznanec odtujil me- šalno mizo, slušalke ter nekaj dmgih pripomočkov za pred- vajanje disko glasbe. Vse sku- paj je vredno okrog 80 tisoč SIT, kriminalisti pa zagotav- ljajo, da bodo tatu kmalu pri- jeli in takrat ga čaka še kakšna dmga muzika, ne samo disko. Vlom v kolodvorsko restavracilo v noči od l.na 2. januar so neznanci vlomili v kolodvor- sko restavracijo v Žalcu. Od- nesli so pijačo in cigarete v vrednosti okrog 72 tisoč SIT. Dan kasneje pa so vlomili tudi v bistro Živčec v Grižah. Zli- kovci so odnesli elektronsko registersko blagajno ter igral- ni avtomat avstrijske proiz- vodnje v skupni vrednosti 300 tisoč SIT. Rad kadi Na Silvestrovo zvečer je neznanec vdrl v kiosk ČGP Delo v Stanetovi ulici v Celju, nasproti kina Metropol. Nika- kršnih časopisov ali revij ni vzel, pač pa cigarete v skupni vrednosti 100 tisoč SIT. Vsaj dokler ga ne bodo ulovili mož- je postave, bo dobro preskrb- ljen s tobakom, kako bo po- tem, ko bo sedel, pa je še vpra- šanje. Pazite na smuči! Očitno se nadaljuje tradicija na naših smučiščih. S parkira- nega osebnega avtomobila Pe- ugeot 205, nemške registracije, so neznanci ukradli štiri pare smuči v vrednosti 120 tisoč SIT. To se je zgodilo na Rogli, lahko pa se seveda še tudi dm- god, zato bodite pozomi! __JV. Št.1 -7. januar 1993 20 Novega leta dnevi Tako nekako pojejo U2. Sicer pa, kako ste se imeli? Ste jih preživeli? Vsekakor se vam je (vsem!) izpolnila največja želja. Spet lahko greste v šolo! Le kateri teenager si tega ne želi??? Jaz! Ko pride dan, ko šo- la spet odpre vrata, me zju- traj najprej obide groza. Potem moje oči (kar same, jaz jih že fie bi usmerila tja) splavajo na mesto, kjer imam obešen umik. In obi- de me še dvakrat večja gro- za! Še posebej, če, tako kot danes, oči ugotovijo, da unam knjigovodstvo!!! Ampak, mislim, da bomo vseeno vsi skupaj preživeli. Sicer pa, če je verjeti zvez- dam in zvezdogledom, bo čez sedem let konec sveta (do takrat pa bomo še ved- no hodili v šolo...)! Mini- ster za šolstvo dr. Gaber, ki je napovedal, da bo sloven- ski šolski sistem urejen do leta 2012, pa ob tem izpade zelo velik optimist... NINAM. CIao!' V Vrtiljaku sem prebrala vašo novo mbriko PSIHO- LJAK. Mislim, da je to zelo dobra ideja, ker ima veliko najstnikov težave. Tudi jaz sem ena izmed njih. Moja velika težava je, da sem zaljubljena v starejšega fanta, ki pa me sploh ne pogle- da. Jaz sem stara petnajst, on pa triindvajset let. Ve, da sem zaljubljena vanj, saj mu je to povedala moja najboljša prijateljica, ki je nje- gova soseda. On pa se je samo smejal. Vem, da je,zame prestar, in včasih se vprašam, kako se mi je kaj takšnega sploh lahko zgodilo. Potem pa ga spet vi- dim in tri dni in tri noči spet mislim samo na to... Vem, da tole morda zveni malo pubertetniško, ampak moj problem je resen! Mi lah- ko svetujete? MAJA IZ CELJA Vse najboljše! Zadnjo soboto pred novim letom smo Teenvalovci praznovali Abrahama. Natančneje, na sporedu je bila petdeseta oddaja Teen vala. Bilo je »uhvihuuhu« (kot bi rekel Simon). Najbolj se je izkazala Tinina mama, saj nam je poslala veeeeeeliko torto. Žal je fotoreporter Edo takrat že odšel (in ostal brez torte); fotogra- firali smo se že prej. Torej, za vse tiste, ki nas še ne poznate: v kraljevskem stolu (kraljevsko) sedi tehnik Matej Gračner, Tina Huremovič razmišlja, kakšna bo videti na fotografiji, Nina Mamška Sedlar trpi, Nevenka Lukič spet razmišlja o svojem Shakespeam, Simon Kronovšek pa gleda, kje so ce-deji.. Draga Maja! Malo pubertetniško? To ni nič čudnega, saj si v puberte- ti... Da si zaljubljena v starej- šega fanta, pa tudi ni nič kata- strofalnega. Vendar pa moraš vedeti, da so moški čudna bitja. Zato ni- ma smisla siliti vanje. Tvoj (nesojeni) najdražji ima najbrž družbo in prijatelje, ki so sta- rejši od tebe, in pa predvsem: najbrž ima že zelo resno pun- co. O tem nisi napisala ni- česar?!? Svetujem ti torej, da na to (najbrž je tvoja prva) ljubezen pozabiš. Daj, poizkusi se za začetek zaljubiti v kakšnega sošolca ali vrstnika tvojih let. Vem, da bo to ljubezen težko preboleti, ampak, pri fantu, v katerega si zaljubljena sedaj, najbrž nimaš osnovnih šans. Kar pa še ne pomeni konec sveta. In zapomni si: prva ljubezen ni nikoli zadnja! NINAM. Spoštovani člani uredniškega odbora. že dolgo časa v Novem ted- niku pogrešamo mbriko Vrti- ljak s takšno vsebino, kot jo je imela pred nekaj časa. Člani novinarskih krožkov ne more- mo več pošiljati svojih pri- spevkov, ker jih ne objavljate. Prosimo vas, če o tem razmi- šljate in kaj storite za nas. Lejla Mahmutovič, 6. b, OŠ Frana Roša, Celje LeJla! Vrtiljak, stran v Novem ted- niku, Id je namenjena mladim, je dobil novo podobo. Prej smo objavljali spise in pesmice, ki ste nam jih pošiljali. Ker pa so se prispevki, ki ste jih pošilja- li, pričeli ponavljati, smo se odločili za dmgačen koncept Vrtiljaka. Vendar pa je še vedno veliko možnosti, da na tej strani so- delujete. Kot si najbrž že opa- zila, začenjamo z novo stranjo, imenovano »Vaš Vrtiljak«. Gre za (to ponavljam že tretjič!) stran, Id bo v Novem tedniku objavljena enkrat mesečno na- mesto »pravega« Vrtiljaka. To stran bo vsakič pripravil kak- šen krožek ali razred - in to čisto po vaših željah. Jaz bom samo pomagala tam, kjer vam bo zaškripalo. Za »Vaš Vrti- ljak« sta se doslej prijavili dve šoli oziroma novinarska krož- ka. Vašega ni bilo med njimi. Na tej strani Vrtiljaka boste (to velja za vse!) še enkrat na- šli prijavnico za »Vaš Vrti- ljak«. Izpolnite jo in nam jo pošljite! Pa tudi dmgih možnosti so- delovanja z nami je dovolj. Ta- ko imamo natečaj za šolska glasila (nobenega nam še niste poslali), pa šolski trač, natečaj za najboljši strip... Skratka, možnosti je dovolj. Spise in poročila, ki so zanimi- vi le za ožji krog bralcev, pa lahko objavljate v šolskem glasilu. Saj ga, navsezadnje, zato tudi izdajate, kajne? NINA M. Sanje o Eldoradu Z osnovne šole Griže so nam poslali posebno številko njiho- vega glasila »Mladi rod«, ki so ga naslovili Sanje o Eldoradu. Izdali so ga ob kultumem dne- vu, posvečenem 500-letnici odkritja Amerike. Iz tega gla- sila objavljamo razmišljanje učenca sedmega razreda Gre- gorja Tamšeta. ,^ Tudi to Je Amerika Amerika - dežela zahajajo- čega sonca, dežela, kjer se ce- dita med in mleko. Da - to je to, dežela, prelita s krvjo pogum- nih plemen, ki so složno izu- mrla pred silo belcev, kmtih preganjalcev, ki so imeli v mi- slih le eno besedo - zlato. Deže- la, kjer še vedno vlada krimi- nal, ki v temačnih, zavitih uli- cah steguje svoje ogabne, sive tipalke, ki tipajo za vedno no- vimi žrtvami. Koliko ljudi, ne- dolžnih, revnih, koUko jih je moralo propasti za to deželo, da je uspela, da si je utrla pot proti zvezdam, pot, ki so jo zavirale dmge države. Gorje pa je vedno prenašal ostanek plemen, ki je naglo izumiral v rezervatih kot vžigalice v škatlici. Vse to zaradi belcev. bledih tiranov, ki so ubijali, uničevali, pohodili in potepta- li civilizacijo, staro več kot ti- soč let. Ko pomisliš na ljudi, ki so lepoto pokrajine spremenili v težko industrijo, ki uspeva na račvm revnih meščanov, te popade jeza in obup, ki sta mogoče popadla tudi Indijan- ce, a ni moglo biti dmgače. Zgodovina je šla svojo pot. Kocka je padla in odločila. Odločila o usodi Indijancev. Odločila o usodi vedno novih priseljencev, ki so v koloni ko- rakali proti Ameriki, deželi upanja, deželi, ki prekriva res- nico, ki se krasi z lažnim per- jem. Ljudi omami blišč, pride- jo in propadejo. Vlačijo se po kanalih, pozabljenih ulic^, spijo na časopisih in prekli- njajo politiko, ki jih je spravila v grob. Toda, nekaterim uspe in začnejo se dvigovati proti zvezdam. Ti ljudje postanejo . bogati. Nekdo pa ločuje boga- te in revne, nekdo ki je nevtra- len. To je meščan. Meščan, ki vstane ob osmi uri, odide v službo, se vme in dan zanj mine. Dnevi minevajo, a meš- čan tega ne opazi, preveč je zatopljen v enolično življenje. A vsi trije stanovi so pod vpli- vom kriminala, ki je resničen vladar Amerike. Vladar, ki ubija in izsiljuje ter prizadene vsakega Američana. Vsak ima izkušnje z njim. Nekateri ga odrivajo, hkrati pa ga obrača- jo v svojo korist. A to je skrbno skrito, še najbolj ostro oko bi to spregledalo pred bliščem uspelih gostišč, trgovin, podje- tij. A nekdo se bo tega zavedel. Mogoče bo to človek, prenovi- telj Amerike, nekdo, ki ji bo pomagal, da se ponovno rodi. To si ti, Amerika, zasleplje- na od blišča, ki vodi ljudi v po- gubo. To si ti, Amerika, danes in nikoli več! Guns N' Roses Don't cry (Use your illussion 11) Talk to me softly There is something in your eyes Don 't hang your head in sorrow And please don 't cry I know how you feel inside now Tve been there before Something is changin' insideyou And don't you know Don't you cry tonight I stili love you baby Don't you cry tonight Don't you cry tonight There's a heaven above you baby And don't you cry tonight Give me a whisper And give me a sigh Give me a kiss before you teli me goodbye Don't you take it so hard now And please don 't take it so bad TU stili be thinking of you And the times we had... baby And don'tyou cry tonight Don't you cry tonight Don't you cry tonight There's a heaven above you baby And don't you cry tonight And please remember that I never hed And please remember how I felt inside now honey You gotta make it your own way But you'll be alright now sugar You 'U feel better tomorrow Come the moming hght now baby And don't you cry tonight An' don 't you cry tonigh t An' don'tyou cry tonight There's a heaven above you baby And don'tyou cry tonight Don 't you ever cry Don'tyou cry tonight Baby maybe someday Don'tyou cry Don't you ever czy Don't you CTy Tonight _ . Št.1 - 7. januar 1993 21 komen"!"iramo Videomehz napakami Zadnjo nedeljo v decembru je bila večnamenska dvorana v Vinski gori ponovno pre- majhna za vse, ki so si hoteli ogledati snemanje popularne televizijske oddaje Videomeh. Tokrat je šlo že za četrti novo- letni Videomeh, ki ga posna- mejo v Vinski gori in med prazniki predvajajo na pro- gramu slovenske televizije. Da ima televizijski novolet- ni Videomeh domicil v Vinski gori gre zasluga izjenmo pri- zadevnim članom domačega Turističnega društva pod vod- stvom Franca Špegla (televi* zijski režiser Jože Kloboves jih je imenoval kar »prave norce« in to mislil v dobrem smislu zanesnjakov, ki radi nekaj na- redijo). Domačini so se izkaza- li tudi letos, saj so prireditev izpeljali brezhibno, obiskoval- ci pa so jih nagradili s polno dvorano. Do tu je vse lepo in prav, zadnji novoletni Videomeh pa je kljub temu imel nekaj napa- kic, ki bi jih bilo dobro v pri- hodnje odpraviti. Vse ali sko- raj vse gredo na račun televizi- je oziroma ekipe, ki je pripra- vila program. Nedopustno je, da drugi del dvorane ne vidi na oder, ker mu tik pred nosom plešejo na- rodne noše. Ljudje niso prišli gledati narodnih noš v r..., kot se je nekdo v jezi izrazil, ampak za 1200 tolarjev an- samble, kijih sicer nimajo pri- ložnosti videti v živo. Vse izva- janje glasbenikov je bilo na play back, videli jih tudi niso, torej bi za 1200 tolarjev lahko sedeli doma, poslušali kasete in uživali. Druga nerazumljiva napaka je, da nista v oddaji nastopila domača ansambla Simona Legnerja in Podkraj- ski fantje. Če so problem rešili s »strašnima Jožetoma«, bi ga v dobro ansamblov in gledal- cev morali tudi z ansambloma. Zadnja napakica gre verjet- no na račun domačina, to pa je izbor ansambla, ki je igral na plesu. Bratje iz Oplotnice se niso obnesli, problem so po- skušali reševati Primorski fantje in Štirje kovači. Sicer pa sam novoletni Vi- deomeh ni ponudil nič kaj no- vega. Videli smo pretežno »stare« znance (Alpski kvintet, Slak, Slovenski muzikantje, Slovenija, Zaje itd.), tako da nismo vedeli ali smo na Loj- terci, Marjanci, Alpskem veče- ru ali Videomehu. Povsod eni in isti abonenti, kot da mladih ni ali jim sestavljale! progra- ma ne dajo priložnosti To ni prav. V Vinski gori je blestel Vin- ko Šimek, zaradi sestave mu- zikantov pa je navdušil Alfi Nipič (zraven sta bila tudi ne- pogrešljiva in nenadomestljiva Bine Rudan in Lev Ponikvar). Pravo osvežitev med štajer- sko-gorenjskim melosom pa pomenijo povsod, kjer se poja- vijo. Primorski fantje iz Pi- rana. TONE VRABL Poslušalci izbrali Legneria Vse leto '92 se je na lestvici domačih melodij Radia Celje vrstilo mnogo najboljših slo- venskih ansamblov od Avseni- ka, Slaka, Alpskega kvinteta, Nipiča, do skupin, ki so na za- bavni sceni šele nekaj mese- cev. Poslušalci so glasovali za najboljše in ob koncu leta smo pripravili zbirnik najboljših desetih domačih ansamblov na programu Radia Celje. Malo nepričakovano, vendar po- vsem zasluženo, je tokrat zma- fl ansambel Simona Legner- z Vinske gore, ki je v zadnjih mesecih lanskega leta posebej navdušil s svojo Zdravico. Ansambel vodi Simon Leg- nar, ki napiše tudi večino me- lodij, ob njem pa igrajo in po- jejo Marko Lesjak (ritem kita- ra), Uroš Drev (bas kitara, ba- riton), Slavko Lesjak, Janko Šumečnik in Stojan Pančur (vsi petje). Ansambel je v za- četku lanskega leta sicer zapa- del v manjšo krizo, ker je za- menjal enega izmed pevcev, vendar si je z vztrajnim delom in ljubeznijo do petja kmalu opomogel. Tako so se začeli vrstiti uspehi, o katerih pripo- veduje Stojan Pančur: »Najprej smo hoteli v Šte- verjan, pa nam je zbolel pevec. Potem smo se ponovno udele- žili Ptujskega festivala, kjer smo uspeli, saj smo osvojili najvišje priznanje - Zlatega Orfej a. Nastopili smo v Novo- letnem Videomehu, krona vse- ga pa je zmaga na lestvici Ra- dia Celje. Z vsem tem smo lah- ko zadovoljni.« Ansambel dela pod strokov- nim vodstvom Tomaža Tozo- na, ki predvsem ceni odlično petje. Skupina sicer goji ljud- sko petje, vendar na kultiviran način. Zdaj z nestrpnostjo pri- čakujejo prvo kaseto. »Tudi tu se je zataknilo za- radi zamenjave pevca, saj smo morali marsikaj posneti na no- vo. Zdaj je gradivo pripravlje- no in naša prva kaseta naj bi bila zunaj koncem januarja ali v začetku februarja. Tako kot ljubitelji našega petja se tudi mi veselimo našega prvenca.« In kakšno bo leto 93? »Ponovno bomo šli na Ptuj, vendar v revialni del zlatih an- samblov z novo melodijo. Si- cer pa pričakujemo, da nam bodo zadnji uspehi in bližnja kaseta odprli vrata v številne kraje, kjer imajo radi takšno glasbo, icot jo igramo in poje- mo mi. Sicer pa bomo šli pov- sod tja, kamor nas bodo pova- bili. In še enkrat hvala vsem ljubiteljem naše skupine za zaupanje in izbor za najboljše- ga, mi pa se bomo potrudili, da tudi letos z našo glasbo ne bo- do razočarani.« TONE VRABL PRED 5. LETI: 1 1. WHENIFALL IN LOVE................ PIP,, .o-p 6. CHINA IN YOUR HAND.....................il..!...."."."."."".::.:.! . . . 9. LCX)K OF LOVE....................................... MAnONMA 10. FAIRVTALE OF NEW YORK.......,...............■.■..■■.■.■.■.■.".■.■.■.■.■.■.■.:.:.'.:.;'thE P^^^ PRED 10. LETI: 1. THEBEATSURRENDER........................ -mp iam 2. TIME (CLOCKOF THE HEART)................... CULTURECLUB '■ "''MN.............................................................. ULTRAVOy 8. YOUNGGUNS(GOFORm).............................."ZZi:!!.^'^ 10. LET-sGCTTHižsTRAiGi^::::::;::::::::i^^^ PRED 15. LETI: 1. MULLOFKINTVRE f HowDEEPisYouRLovi::::::.............................................opS« 5. IWILL ...................................................JONATHAN RICHMAN 7. putyoTloVeinme:.:.—............................ToTchS!?5^' t: i^S^cSšr''''^^''........ io.LovE-suNKiNb::::::::::::::::::::::—^^^^ PRED 20. LETI: 1. LONG HAIRED LOVER FROM LIVERPOOL...........LITTLEJIMMY OSMOND 2. GUDBYET'JANE.............................................................. SLADE 3. SOLID GOLD EASY ACTION.................................................................T-REX 4. MYDING-A-LING....................................................................CHUCKBERRY 5. HAPPY X-MAS (WAR IS OVER)...............................................JOHN & YOKO 6. BEN.................................................................................MICHAELJACKSON 7. CRAZY HORSES...................................................................THEOSMONDS 8. CROCODILEROCK...................................................................ELTONJOHN 9. SHOTGUN VVEDDING............................................... ROY 10. NIGHTS IN WHITE SATIN......................................................m66'dY BLUES PRED 25. LETI: 1. HELLOGOODBYE ...................................................................THE BEATLES 2. IF THE VVHOLE WORLD STOPPED LOVIN'.........................VAL DOONICAN 3. LETTHEHEARTACHESBEGIN..................................LONG JOHN BALDRY 4. SOMETHING'S GOTTEN HOLD OF MY HEART......................GENE PITNEY 5. fMCOMINGHOME.....................................................................TOMJONES 6. CARELESS HANDS..............................................................DES 0'CONNOR 7. EVERYBODYKNOWS .....................................................DAVE CLARK FIVE 8. MAGICAL MYSTERY TOUR.....................................................THE BEATLES 9 WORLD...................................................................................THEBEEGEES 10. THANKYOUVERYMUCH............................................................SCAFFOLD BILLBOARD, vodibia ame- riška glasbena revija, ob vsa- kem zaključku leta objavi le- stvice najuspešnejših na ame- riškem glasbenem tržišču, in to za vse glasbene zvrsti. Ab- solutni zmagovalec je pri nas skoraj neznani country pevec GARTH BROOKS, na rocker- ski sceni so bih najboljši U2, na lestvici najboljših novih pop izvajalcev pa sta zmagala temnopolta najstnika KRISS KROSS. Najbolje prodajan al- bum v letu '92 je bil »Ropin' the Wind« Gartha Brooksa, najuspešnejši single pa je se- veda komad »End Of the Ro- ad«, ki ga izvajajo Boyz II Man. Sploh pa je zanimivo, da na lestvici singlov prvih pet mest zasedajo temnopolti iz- vajalci, medtem ko je lestvica najbolje prodajcmih albimiov pretežno »bela«?! Star skoraj 70 let je 22. de- cembra umrl legendami blues kitarist, pevec in avtor števil- nih blues klasik ALBERT KINO, ARRESTED DEVELOP- MENT, ARETHA FRAN- KLIN, JOHN COLTRANE in ELLA FITZGERALD so poleg nekaterih manj znanih glasbe- nikov zastopani na albumu »Malcolm X: Music from the motion picture«, ki ga je za založbo Wamers uredil Špike Lee, režiser filma Malcolm X. Dobršen del najnovejšega albuma JAMESA BROWNA je produciral Jazzie B, vodja skupine Soul □ Soul. Jazzie B je tako prvi evropski produ- cent, ki je v skoraj 40 let dolgi glasbeni karieri Jamesa Brow- na produciral njegove pesmi. Prej so to počeli le Ameri- kanci. _______ Britanci so relativno najbolj »pridni« kupci single plošč na svetu. Pred kratkim je britan- ska raziskovalna družba MBI objavila, da vsak Britanec na leto kupi povprečno 0.98 sin- gla, sledijo Japonci z 0.71, tretji pa so, presenetljivo, Bel- gijci z 0.63 singla. Američani, ki so sevedai absolutno največji kupci singlov, so po številu kupljenih singlov na prebival- ca šele na osmem mestu. V Ameriki te dni snemajo TV serijo »Ročk Lives«, podla- ga za njo pa je istoimenska knjižna uspešnica urednika Billboarda Thimotyja Whitea. Za začetek bodo »obdelali« STINGA in PETA TOWNS- HENDA. DEPECHE MODE so že posneli material za nov album, ki naj bi izš^ še pred pomla- djo. Večino dela so opraviU v Hamburgu, Madridu in Lon- donu, poleg številnih elektron- skih instrumentov pa so tokrat vključili še velik simfonični orkester in pevski zbor. USI STANSFIELD je s po- močjo sodišča založbi Sove- rign music vsaj začasno uspelo preprečiti izzid albuma s skladbami, ki jih je posnela v najstniških letih. The CHARLATANS so se konec novembra vrnili s po- polnoma razprodane turneje po Japonski. Snemanje novega albuma tn skupno turnejo z bendom RIDE pa so morali do nadaljnjega preložiti. Spet jim jo je zakuhal 29-letni kla- viaturist Robert Colltns, ki so ga zaradi suma, da je sodelo- val v velikem oboroženem ro- pu, aretirali. STANE ŠPEGEL Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. EROTICA - MADONNA (7) 2. FREE VOUR MIND - EN VOUGE (5) 3. HELLO - SHEAKESPEARES SISTER (6) 4. KEEP THE FAITH - BON JOVI (8) 5. TEMPTATION - HEAVEN 17 (1) 6. FLIP A COIN - BEAT 4 FEET (4) 7. WHO NEEDS LOVE (LIKE THAT) - ERASURE (5) 8. SLEEPING SATELLITE - TASMIN ARCHER (9) 9. 7 - PRINCE & NEW POVVER GENERATION (1) 10. RUNTOYOU-RAGE (2) DomaČe zabavne melodije: 1. NEZMOTUIVI - AVTOMOBILI (6) 2. PRAVUlCA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROČK (6) 3. KO NOČ ZAMENJA DAN - DON MENTONY BAN D (4) 4. LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA (10) 5. JESENSKA PESEM - DAMJANA (5) 6. OPRANE ZASTAVE - JANI KOVAČIČ (1) 7. TISTA STARA SREČA - ZORAN PREDIN (3) 8. ČRNA LUKNJA - SOKOLI (3) 9. KONEC JE - ALENKA GODEC (2) 10. HEV MERV - NERON (1) Narodno-zabavne melodije: 1. CIGANKA GLEJ - AVSENIK IN H. BLAGNE (1) 2. ZAKAJ PA NE - ALFI NIPIČ (1) 3. PŠENIČNI LASJE - HMELJARSKI IMŠ'. KVINTET (1) 4. NAŠA DOMOVINA - SLAK (1) 5. PRI TEBI DOMA - ZASAVCI (1) 6. PETER IZ ŽALCA - ANS. DARKA ATELŠKA (1) 7. SLOVENSKA MICKA - IGOR IN ZLATI ZVOKI (1) 8. FANTOVSKA - ANS. TONIJA VERDERBERJA (1) 9. Z DOBRO VOUO - ANS. VINKA CVERLETA (1) 10. SLOVENSKI VOJAK - ANS. MIRO KLINC (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: WHO'S GONNA RIDE VOUR WILD HORSES - U2 HEAL THE VVORLD - MICHAEL JACKSON Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: CIPA COPA - JETI BAND USODNA IGRA - ŠUM Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: VESEUE NA VASI - BRATJE IZ OPLOTNICE V SLOVENSKI SVET - MARELA Nagrajenca: Bernard Jovan, Hramše 16, Dobrna Romana Vodišek, Tevče 1a, Laško Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOCUja v Cankarjevi ulici v Celju. Št.1 -7. januar 1993 22 Camdenski trg Piše Mojca Belak Camden Town je čez teden še vedno videti čisto navaden, nekoliko zanemarjen predel Londona s kar opaznim števi- lom brezdomcev, ki iz dneva v dan taborijo ob glavni cesti in bolj ali manj agresivno pro- sijo mimoidoče za kakšen pe- ni. Kljub temu pa domačini priznavajo, da se je v minulih nekaj letih Camden precej spremenil in se iz neprivlačne- ga predmestja, kakršen je bil poprej, razvil v mestno četrt. drugega: ob koncu tedna se skoraj ves predel spremeni v en sam trg na prostem, kjer je mogoče kupiti praktično vse. Še pred manj kot desetimi leti je bil Camden pravi raj za privržence punka, ki so s svo- jimi štrlečimi divjebarvnimi lasmi in varnostnimi zaponka- mi v ušesih (in nosu) radi vzbujali pozornost predvsem nič hudega slutečih turistov. Punkiji so še vedno tam, če- prav so izgubili ostrino in smi- sel in so ostali le še nema (ozi- roma glasna, kadar se razživi- jo s pomočjo alkoholnih hla- pov in drugih »poživil«) priča nekega minulega obdobja, prav tako kot dinozavri v Na- ravoslovnem muzeju v centru Londona. Alternativni Camden Punk je v sodobnem času, ko človeštvo hočeš nočeš vstopa v vodnarjevo obdobje, zame- njalo zanimanje za vse, kar je »na robu znanosti«, pa naj gre za astrologijo, palmistrijo, nu- merologijo ali še kakšno drugo -i j o, ki so jih večinoma prinesli z one strani Velike luže in so v Londonu našle več kot hva- ležno okolje, da so temeljito pognale korenine. Na camden- skem trgu se kar tre trgovinic z raznimi copmiškimi pripo- močki, čudežnimi kamni, ki spreminjajo barvo, kartami, laistali in podobnim. Seveda ob tem ne smemo pozabiti sa- mih copmikov in copmic, ki vam za precej zmerno vsoto radodarno povedo kaj več o vaši preteklosti, sedanjih obetih in seveda prihodnosti. Nekateri so dobri, nekateri so predvsem zanimivi na pogled, druži pa jih dejstvo, da se svo- jega posla lotevajo s popolno resnostjo. Ob njih cvete tudi trgovina s knjigami na isto te- mo - v njih se lahko poučite, kaj pomenijo sanje, kako se končno vkrcate v čoln, ki vesla proti nadzemski sreči, kako lahko z meditacijo zaustavite izpadanje las in z nošenjem spodnjega perila v ustrezni barvi ugodno vplivate na delo- vanje recimo svojih jeter. Roicodeici Druga krepko zastop^a skupina na camdenskem ti^ so umetniki in rokodelci, ki razstavljajo vse od doma nare- jene keramike in porisanega stekla do ročno stkanih jop, umetniško izdelanega nakita in še marsičesa. Ko se spreho- dite po bogato založenem trgu, dobite občutek, da nujno po- trebujete vsaj polovico raz- stavljene krame in neredko se zgodi, da obiskovalce popade nakupovalna mrzlica in zapu- stijo trg s kopico bolj ali manj uporabnih stvari, za katere se že naslednji dan vprašajo, če- mu so jih sploh kupili. Camden je ob koncu tedna prijeten tako za oko kot uho. Na ulicah se zbirajo glasbeni- ki, ki mimo se valeči množici razpredajo dolge, večkrat otožne melodije na običajnih ali pa tudi precej nenavadnih glasbilih. Še najpogostejši so saksofonisti, verjetno ne samo, ker se ob zvoku iz njihovih glasbenih instrumentov zlasti obiskovalkam zatresejo kole- na, ampak tudi zato, ker je Camden kraj, kjer so pred dve- mi leti odprli zdaj po vsej Bri- taniji znani Jazz Cafe, ki s svo- jim izbranim programom (ne glede na precej zasoljeno vstopnino) privablja goste z vsega Otoka. V zadnjem času so se precej razširili tudi neke vrste »roko- delci«, ki vam za ne ravno vi- soko ceno nekoliko polepšajo frizuro: če imate vsaj nekaj las, vam jih spletejo v par drobnih kitk in jih na tesno povijejo z živobarvnimi preji- cami. Nadaljevanje prihodnjič ki se vidno zgleduje po »konti- nentu« — na ulicah so vzniknile kavarnice kot gobe po dežju, stoli in mizice, ki po novem krasijo marsikatero hišo pa zahtevajo drugačen način živ- ljenja: namesto da bi vas pu- stili, da po stari dobri angleški navadi kar spotoma použijete kakšen sendvič, vas vabijo, da sedete in v miru popijete kavo ali čaj. Mešanica kultur, ki je v tem delu še posebej opazna, dobro vpliva na ponudbo v restavra- cijah, kjer je mogoče dobiti vse, od španske paelle in itali- janskih specialitet do indijske, kitajske in grške hrane. Toda Camden je v Londonu poznan predvsem zaradi nečesa čisto Utrinki s Camdena \ Rešitev praznične križanke (končna rešitev s številkami iz lika) Vodoravno: V.Ž., DG, M.V., PEER, SAVONA, DVORI, MASLO, UROLIT, JENSEN, OLEIN, AHERON, ČEDEN PAR, TALJ, DLAKAVOST, MAURO, IDEOLOG, ANE, LIL, AJBIŠ, VAPCAROV, AC, AVAL, V.L., ARES, LIN, MONOTEIST, ATAL, CEJLON, ZNAČKAR, BEZJAKI, OBORINA, NJIVA, INNSBRUCK, SAKE, ISAK, AIKEN, ORO, RADO ČASL, KIRA, EMPIR, SIMEON, TEST, FOTELJ, I.L., AJVAR, SOVE, OPAL, OLAV, EERO, ENAJSTKA, OZIBI, KAMNIK, SEMMERING, MRVA, L.L., ISO, INDOKINA, ODLOG, JEK, JENISEJ, ZAMPA, IKO. Rešitev: Nasvidenje na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Izid žreiianja 1. nagrado 8.000 tolarjev prejme: Miran GOTER, Sveti- na 1, 63220 Štore. 2. nagrado 4.000 tolarjev prejme: Jasmina OBLAK, Zdraviliška 27, 63272 Rimske Toplice. 3 nagrade po 2.000 tolarjev prejmejo: Roman SLAPER- NIK, Polzela 207, 63313 Polzela; Igor KNEZ, 63225 Pla- nina pri Sevnici in Klemen KOTNIK, Nova Cerkev 87, 63203 Nova cerkev. V uredništvo je prispelo 3.487 rešitev nagradne križan- ke Petrola in 2.956 rešitev nagradne križanke s sloganom obrtnega sejma. Vsem nagrajencem iskrene čestitke! Nagrade boste v naslednjih dneh prejeli po pošti! TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved 8. nadaljevanje Med najbolj znanimi je sv. Martin, panonski rojak, ro- jen oktobra leta 316 v tedanji Savariji in sedanjem Szom- bathelvju. Je med najbolj pri- ljubljenimi vinskimi patrom, ker spreminja mošt v vino. Svojo krščansko vlogo je pov- zel kar od prejšnjih poganskih navad ljudi, ki so glede na let- ni čas v novembru nestrpno čakali, da alkoholno vrenje mošt spremeni v vino, sv. Mar- tin pa je bil s svojim godom 11. novembra časovno temu najbližji. Cerkev je mnoge po- ganske navade prevzela in na- daljevala uveljavljeno tradici- jo z manjšimi prilagoditvami. Mnogim se zdi nenavadno, da ni svetopisemski očak Noe bolj povezan z vinskimi svet- niki, saj je navsezadnje »od- kril« vinsko trto. Janez Trdina nas v svoji znameniti Vinski modrosti sponmi, kako se je vedel Noe, ko je imel v želodcu še štiri žabe, kajti preden je začel piti vino, je pil le vodo. Ko je popil štiri poliče vina, so mu žabe pobegnile iz želodca v glavo k Pameti in jo vrgle iz hrama ter začele razsajati. Vse, kar so delale žabe, je delal tudi Noe. Šele ko so se v svoji norosti na mrtvo utrudile, so zaspale, Noe pa tudi. Ko se je vse umirilo, so se vrnile na svoje staro mesto, Noetu je od- leglo in takoj si je privoščil še peti polič vina. In to se dogaja prijateljem vinske kapljice še danes in za merilo popitega ljudje še danes omenjajo žabe. Ena razveseli srce, tudi dvema se oprosti, tri so čez dovoljeno mero, za štiri pa ni nobenega izgovora... In zdaj k svetnikom. Sv. Urban velja za najpo- membnejšega patrona vino- gradnikov, in to že več kot se- dem stoletij. V življenju tega rimskega mučenca, ki je bil pozneje tudi papež (v 3. stolet- ju so ga obglavili), ni nič po- sebnega v zvezi z vinogradni- štvom ali vinarstvom, z mno- gih likovnih upodobitev pa zre v nas z grozdom v roki. Toda za njegov god, 25. maja, je trta v cvetju, zato so mu ljudje v vi- norodnih krajih zaupali skrb za vinsko letino, to pa ni majh- na stvar. Tudi sv. Urban je verjetno prevzel vlogo kakšne- ga predkrščanskega prednika v tej skrbi za vinsko trto oziro- ma vinsko letino. Prve cerkve in kapele so mu posvečali od druge polovice 14. stoletja dalje, stojijo pa na- vadno v vinorodnih krajih. Dr. Kurel piše: »Na Strmcu pri Ptuju bdi sv. Urban nad vino- gradi. Za pomoč ima poseben lijakast top. Z blagoslovljenim smodnikom strelja cerkovnik v oblake, kadar se napravlja k hudi uri. Odtod na Ptujskem polju rek: Križana lesa, spleteni plot — pri svetem Vrbani je hujdi kokot. Tudi v metliški okolici velja sv. Urban za gorskega svetni- ka in Vipavci so mu sredi svoje doline postavili čedno cerkev. Povsod na Slovenskem se priporočajo sv. Urbanu za lepo vreme na njegov gpdovni dan: Sv. Urban jasen, jesen hasen. Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije. Če sv. Urban greje zelo, trgatev dobra bo. Če Urban suši in Vid moči, bo prav za žejne ljudi. Na sv. Ur- bana sonce gor ko, obilo bo vi- na, bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi- .. .Drugače povedano: Če je na sv. Urbana lepo, ga v vinu kopljejo; če pa je grdo, pa v vodi. (Praznično leto Sloven- cev, 1. knjiga, str. 307, Druži- na, Lj. 1989) Sv. Urban je po- vezan tudi z benediktinci in cistercijani, dvema najstarej- šima redovoma zahodnega evropskega meništva, ki sta imela tudi pri nas velike vino- gradniške površine in vinske kleti. Med zelo priljubljene vinske svetnike uvrščamo sv. Janeza evangelista, saj so na njegov dan 27.decembt-a nosili vino v cerkev, in to počno ponekod še danes. Ta obred ima koreni- ne v legendi, ki jih je v zvezi s svetniki sicer veliko. Tako ena od njih pravi, da so sv. Ja- neza evangelista, ki je večino- ma deloval v Mali Aziji, v času rimskega cesarja Dioklecijana vrgli v vrelo olje, pa mu ni bilo nič. V zvezi z blagoslavljanjem vina pa je pomembna legenda, po kateri naj bi mu Grk Ari- stomed ponudil čašo zastrup- ljenega vina, rekoč, da sprejme krščansko vero, če jo spije in ostane živ. Sv. Janez evange- list je vino blagoslovil in ga spil ter ostal živ, legenda pa dodaja tudi to, da se je tedaj iz čaše izvila tudi kača, zato ga različne upodobitve kažejo s čašo ali pa s kačo v roki, včasih tudi z orlom. Od tod so ljudje verovali, da če bodo pili vino, ki je blago- slovljeno na god sv. Janeza evangelista, 27. decembra, bo- do torej pili zdravo in neškod- ljivo vino. Toda blagoslavlja- nje vina je vpeljala Cerkev, ker je to povezala z njegovo lju- beznivo naravo, saj ne smemo pozabiti, da je povsod, koder je hodil, oznanjal ljubezen. Navada blagoslavljanja vina z vabilom »Pij ljubezen sv. Ja- neza« se je razširila najprej v Avstriji, ki je zajemala tudi slovenske dežele, v Švici in južni Nemčiji. Na Slovenskem so tam, kjer niso mogli pride- lati vina, nosili k blagoslovu jabolčnik. Krščeno vino se imenuje šentjanževec, to pomeni svete- ga Janeza žegen. Tako blago- slovljeno vino nesejo moški v svoje vinske kleti in ga doda- jo preostalemu vinu. V okolici Celja so z njim poškropili proti vinogradom, da bi dobro rodi- li. Včasih so obredno vino sr- knili že v cerkvi, danes pa ga doma na tešče pokusijo. Ko se mlada poročita, vsak na svo- jem domu pijeta s svojimi šentjanževec, okrašeno stekle- nico pa neso skupaj k obredu v cerkev. Pred oltarjem ga po- kusijo nevesta, ženin in du- hovnik. V Slovenskih goricah pa kruh poškropijo s šentjan- ževcem, ga potrosijo z blago- slovljeno soljo in ga dajo živi- ni. Sicer pa so šentjanževca deležne porodnice, umirajoči, in berači, pijejo ga tudi ob sklepanju pomembnih kupčij. V Brdih si z njim mladi drgne- jo noge, da bi se obvarovali pred kačjim pikom, Beneški Slovenci ga cenijo kot zdravi- lo. Cesar Jožef II, ki je uvedel znane cerkvene reforme (1784) in med drugim ukinil vse sa- mostane kontemplativnih re- dov, je prepovedal pitje šent- janževca pri porokah, a brez uspeha. Včasih je bil šentjan- žev dan tudi priložnost za sre- čanje družine in za obiske so- rodnikov, da so obiskali dom in starše ter skupaj popih ko- zarec šentjanževca. Ponekod pravijo šentjanže- vec tudi vinu, ki ga gospodar natoči ob slovesu, ko gostje odhajajo od hiše in ga je treba piti na hišnem pragu, nikakor pa se ga ne sme odkloniti. To naj bi izviralo iz prigode, ko je nekega obsojenca, ki so ga ča- kale vislice, rabelj vprašal, ali bi za zadnjo željo spil kozarec vina. Obsojenec je ves jezen odklonil in mu velel, naj kar hitro opravi svoj posel. In ga tudi je. Ko je nesrečnik že vi- sel, se je na konju okoli vogala pripodil kraljevi sel s pomilo- stitvijo, ki pa je prišla prepoz- no. Če obsojeni ne bi odklonil ponujenega vina, bi še živel... Nikar torej odkloniti šentjan- ževca. Poznamo pa tudi tako ime- novane netipične vinske svet- nike. V januarju sta kar dva: sv. Vincencu (22. januar) se prip>oročajo za dobro vinsko letino, sv. Matej (24. januar) pa v družbi s sv. Valentinom (14. februar) in sv. Jožefom (19. marec) označuje čas, ko se začno prva resnejša opravila v vinogradu. Med ivanjem (24. junij) in Jakobovim (25. ju- lij) je čas, povezan z vezanjem vinske trte. Od velikega šmarna (15. av- gust) do 15. septembra tretjič okopavajo vinograd, grozdje se začne mehčati in v vinogra- dih se pojavijo prvi klopotci, začetek trgatve pa je povezan z godom sv. Terezije, ki je 15. oktobra. Vinorejci se pri- poročajo posameznim svetni- kom tudi za lepo vreme, in si- cer sv. Pankraciju (12. maj), sv. Roku (16. avgust) in sv. Me- dardu (8. junij). Pomudimo se še nekoliko pri teh neznačilnih vinskih svetnikih, ki pa so neznačilni za naše, ne pa tudi za druge kraje. Pankracij je s svojim go- dom 12. maja prvi ledeni mož, saj se tedaj še pojavijo pomla- danske zmrzali, ki lahko pov- zroče v vinogradu veliko ško- do. Pankracija povezujejo z Urbanom: Če sta Pankracij in Urban brez dežja, bo temu sledilo obilo padavin. Če pa je bilo tedaj slabo vreme, je tako ho- tel strogi Gospod! Za Pankracija, Servacija in Bonifacija pa pravijo, da kra- dejo kot vrabci, so pravi vinski tatovi... Na južnem Štajerskem je Pankracij večkrat nastopal tu- di v vlogi vinskega paitrona z rdečim grozdom v roki (v ka- teri ima sicer meč). Za sv.Medarda so rekli (8. junij), da bo leto dalo veliko pšenice in vina, če je na svetni- kov god lepo vreme. Tudi sv. Jožef je vinski svet- nik (19. marec), ker označuje začetek dela v naravi, torej tu- di težkega dela v vinogradu. Zato je na Štajerskem sv. Jožef deželni patron, v vinorodnih krajih pa ima veliko kapelic. Med vinskimi svetniki naj- demo tudi sv. Roka (26. av- gust), sicer zaščitnika kužnih in sploh bolnih Vinski svetnik je zlasti v Porenju in v Avstriji, kar čez mejo v okolici Lipnice (Sausal). Tam je celo kar drugi vinski svetnik, takoj za sv. Ur- banom. Menda zato, ker je pregnal tudi neko trtno bo- lezen. V »vinski« družbi najdemo tudi sv. Nikolaja (6. december) kot zaščitnika furmanov, po- potnikov in vinskih trgovcev (trgovcev tudi sicer). Kot vin- skega patrona so ga začeli ča- stiti v Ljutomerskih goricah in se mu priporočati za dobro vinsko letino. Nadaljevanje prihodnjič Št. 1 - 7. januar 1993 24 v programu za najmlajše gledalce je Mladinska knjiga izdala dve kaseti s po sedem kratkih risank, katerih glavni junak je psiček po imenu Piki. V zgodbah se srečuje z najra- zličnejšimi težavami, pri nji- hovih razrešitvah pa mu po- magajo medved Bruno, želva Klara, krokodil Tomaž, in drugi prijatelji. »Steklena tišina« je bil pos- net po avtentični predlogi Bee Helknann, uspešne balerine, ki je obolela za rakom. Režiser Kari Schenkel, znan kot avtor thrillerjev, se je spretno izog- nil odvečni patetiki in naredil zanimiv, dinamičen film z Jammy Gertz v glavni vlogi. Akcijski »Tihi morilci« gra- di na shemi, kjer se policaji spoprimejo s tolpo, ki mori iz koristi, navade in celo užitka. Sam Jones kot varuh pravice jih neusmiljeno preganja, v fil- mu pa gre tudi za poseben spoj Vzhoda in Zahoda za kar sta poskrbela Lee Doo Yong in Scott Thomas kot režiserja. Ena od novejših interpreta- cij Dr. Jekylla in Mr. Hydea je »Vrnitev neverjetnega Hulka«, ki ga tako kot prejšnji film di- stributira Video Marketing. Naslovno vlogo igra BiU Bix- by, ki se kot v prvem delu ne- nadzorovano spreminja iz kul- tiviranega intelektualca v pra- človeku podobno bitje. Film za kratkočasje. Nadnaravne sile se preple- tajo z realnostjo tudi v filmu Franka LaLoggia »Dama v be- lem«. Pisatelj grozljivk obuja spomine na otroštvo, ko je na noč čarovnic bil priča nekemu umoru, nakar se večji del filma ukvarja z iskanjem morilca, čigar identiteta se na koncu dramatično razkrije. »Misery« je sestavila odlična ekipa in takšen je tudi film. Literarna predloga Stephen King, režija Rob Reiner, v glavnih vlogah James Caan in dobitnica Oscarja Kathy Bates, pojavi se tudi Lauren Bacall. V zasneženih hribih doživi James nesrečo in Kathy ga odpelje k sebi, kjer ga zdra- vi. Vendar Kathy ni le bolni- ška sestra, temveč tudi obse- dena s svojim odrešilnim po- slanstvom. Napet, občasno oster film. BORIS GORUPIČ kmetijski nasvet Pridelovanje Icrompirja na celjsltem območju Območje, ki sodi pod celjski zavod za živinorejo in veteri- narstvo, zajema enajst občin in sega od hrvaške meje v ob- čini Šmarje pri Jelšah pa do avstrijske v občinah Mozirje in Ravne na Koroškem. Vremen- ske in talne razmere so razno- like. Kmetje na tem območju pridelujejo krompir predvsem za lastno porabo. Želja svetovalne službe je, da bi se povečali pridelki krompirja na en hektar. V ta namen preizkušamo razne sor- te. V letu 1992 smo jih preiz- kušali v treh občinah: Sloven- ske Konjice, Velenje, Mozirje. V preizkusu je bilo osem sort: ena zgodnja, tri srednje zgod- nje in štiri srednje pozne sorte. Nekateri kraji v občini Mo- zirje so imeli več padavin in bolj primemo razporejene preko celega leta kot v ostalih območjih. V naselju Nova Štif- ta, kjer smo imeU poskus, je bilo dovolj padavin. V krajih, kjer je bilo več pa- davin, smo pridelali od 30 do 88 ton na ha skupnega pridel- ka krompirja. Trideset ton je dala sorta dezire, 88 ton pa sorta sante. V občini Konjice je bUo suho ob sajenju in huda suša skozi vso rastno dobo. V Konjicah so izmerUi 300 mm manj padavin kot je desetletno poprečje. V izjemno sušnih razmerah je dala sorta kene- bek samo enajst ton na ha, sor- ta sante pa 34 ton na ha. Iz vseh preizkusov se vidi, da je sorta sante res zdrava, kar po- ve že samo ime sorte. Izraz sante pomeni v francoščini — zdravje. V občini Šmarje je bil posa- jen krompir sorte jerla po pše- nici, torej konec meseca julija in je dal še zadovoljiv pride- lek. Sorta jerla ima svetlo ru- meno meso in je zgodnja sorta. Po pšenici bi kazalo saditi krompir za pridelavo semena za domačo rabo. To bomo pre- izkusili v prihodnjem letu s sorto sante. Problem, ki se nam zdi težko rešljiv, je skla- diščenje sorte sante, ki pri dol- gem skladiščenju močno izgu- bi težo. Kakšen bo napad vi- rusnih bolezni, bomo videli po končanem preizkušanju. Naši kmetje ne marajo krompirja z nmienim mesom. Zato je pred nami naloga, da jim ponudimo sorte, ki imajo belo meso. Hkrati pa jih pola- goma navajamo na rumeno mesnate sorte krompirja, te sorte pozna ves svet kot dobre, le Slovenci in Irci ne. Kaj svetujemo prideloval- cem krompirja? Vrtičkarjem svetujemo, da za sprotno porabo posadijo belo mestnati sorti Ulster sceptre in Kresnik. Za ozimnico priporočamo sante in kenebek. Za suha po- dročja pride v poštev tudi de- zire. Obvezno je treba menjavati seme vsako leto. Gnojiti s pre- ležanim hlevskim gnojem. Tu- di v primeru, da zorjemo njivo v jeseni, da naredimo takoime- novano praho, bomo za krom;:^ pir porabili star, odležan hlav- ski gnoj. Zoper bolezni in škodljivce je treba škropiti le, če jih že opazimo. Proti krompirjevi plesni škropimo po napovedi opazovalne službe, proti hroš- ču pa le, če je število ličink zadosti veUko. Proti hrošču smo 1992 škropili tudi z biolo- škim preparatom in ugotovili, da je učinkoval le na zelo mla- de ličinke, na starejše, bolj razvite pa ne. Žal so biološka sredstva za varstvo rastlin pred škodljivci predraga, zato jih kmetom zaradi visoke cene ne priporočamo. Vsekakor pa jih priporočamo vrtičkarjem za uničevanje koloradskega hrošča. IDA TEPEJ kuhajmo skupaj Pelfa v alufoliji Poleg klasičnega pečenja v pekaču se lahko lotimo peke tudi s pomočjo alufolije. V alu- foliji lahko na rešetki priprav- ljamo nadvse okusne jedi vseh vrst, od rib do sadja. V foliji lahko kuhamo skoraj brez maščobe. Živila pripravi- mo že prejšnji dan in jih do uporabe spravimo v hladilnik. Na ta način ne pripravljamo samo posameznih živil, ampak tudi kombinirane jedi (npr. meso z zelenjavno prilogo). Zavitek skoraj ne prepušča pare, zato med kuhanjem tudi ne zaznamo značilnega vonja. Če želimo svoje domače ali prijatelje presenetiti s kakšno posebno prefinjeno jedjo, lah- ko celo tako občutljiva živila, kot so ribe, zelenjava in sadje, pripravimo že prejšnji dan v miru, brez naglice. Najprej si na mizi pripravi- mo dovolj velik kos alufolije. Na tanko jo namažemo z oljem ali razpuščenim maslom, na- njo položimo živilo in ga zavi- jemo vanjo. Robove dobro stis- nemo. Seveda foUje ne smemo pretesno oviti okoli živila, ker se meso na vročini razširi. Za- vitek položimo na rešetko in spečemo na obeh straneh. Če naj bo kos hrustljav, proti koncu pečenja folijo zarežemo, da lahko pride žar neposredno do živila. Krompir pečemo v foliji tako, da vanjo zavijemo vsak kos posebej. Če želimo pripraviti nadevan krompir, vanj z ostrim nožem zarežemo v obUki križa, folijo zavihamo nazaj in krompir nadevamo po okusu. Kurji zvitki Potrebujemo; 4 kokošja be- dra, 4 rezine belega kruha, 4 cl mleka, 50 g kokošjih jeter, 50 g sesekljane čebule, 30 g ma- sla, 4 čajne žličke kisle smeta- ne, sol in poper ter nastrgan muškatni orešček. S kokošjih beder ločimo me- so in ga drobno zmeljemo. Kruh namočimo v mleku in ga tudi zmeljemo. Čebulo prepra- žimo na maslu, dodamo kurja jetra, ki smo jih prej na kratko blanširali v vroči vodi, ter vse skupaj počasi pražimo 5 mi- nut. Ko so jetra ohlajena, jih zmeljemo in pomešamo s kru- hom, čebulo in kokošjim me- som. Začinimo s soljo, poprom in nastrganim muškatnim oreščkom. Vse sestavine ena- komerno premešamo in jih razdelimo na 4 kupčke. Vsak kupček zavijemo v alufolijo, ki smo jo prej namazali s surovim maslom. Preden folijo zapre- mo, vse premažemo s kislo smetano in pečemo v pečici pri kakih 180 stopinjah. Pečenica s Icorenjem Potrebujemo: 250 g drobne- ga korenja, 1 kg svinjskega stegna, sol, poper, sladko pa- priko, olje za mazanje in pri- memo folijo. Korenje očistimo, ostrgamo, operemo in kuhamo v slani vo- di 10 minut, da je na pol meh- ko. Svinjsko meso operemo, obrišemo do suhega in natre- mo s soljo, poprom in sladko papriko. Z ostrim nožem zare- žemo v meso žepke in jih na- polnimo s korenčki. Meso nato namastimo z oljem in skupaj s preostalim korenjem položi- mo na primerno velik kos alu- folije. Folijo zapremo in posta- vimo na rešetko v sredino pe- čice, ogrete na 200 stopinj. Pe- čemo približno eno uro in pol. Nato zvitek previdno odpremo ter ločimo meso od soka. Meso narežemo na rezine, sok pa prelijemo v kožico, ga po po- trebi še začinimo ter ponudi- mo k mesu. Zraven damo še krompirjeve krokete in zeleno solato. BORIS JAGODIC pasji kotiček Rottweilec (Rottvreiler) Robat pastirski pes iz juž- ne Nemčije, danes ga upo- rabljajo pri policiji in za ču- vaja. Ime je dobil po starem trgovskem središču Rott- weil, vendar so predniki te mišičaste pasme menda pri- šli iz Italije čez Alpe že z Rimljani. Meso za vojsko so ti vodili s seboj v obliki živega goveda in ko so tako potovali na stotine in stotine kilometrov z živino, so torej potrebovali zelo spretne čredne pse. Legije so po umiku pustile nekaj teh psov za seboj in že v sred- njem veku so domačini upo- rabljali rottweilske mesar- ske pse, da so z njimi gonili črede na semenj. V 19. stolet- ju je to delo prevzela od njih železnica in prav malo je manjkalo, da ni ta pasma izu- mrla. Na srečo so to okrog leta 1900 še pravočasno pre- prečili. Vse odtlej so pasmo še izboljševali. Zdaj je to mo- čan, a prijazen pes. Narava: Napadalen do ne- povabljenih gostov, ljubeč z družino. Je močan, srednje velik, kratkodlak pes z zna- čilno močnim lobanjskim delom glave in nekoliko kli- nastim gobcem. Hrbet je ra- ven, širok, srednje dolg, rep je kratek in močan. Pes je črne barve z rdeče rjavimi Li- sami po nogah, prsih, glavi (na gobcu in nad očmi). Potrebe: Potrebno je šola- nje v ubogljivosti in zelo ve- liko gibanja. Plečna višina: Pes 60 do 68 cm, psica 55 do 65 cm. MK IViODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK čas decembrskih prazno- vanj je mimo, zato bomo zdaj nekaj tednov pisali o bolj »uporabni« modi, oblačilih, ki jih nosimo vsak dan, a nam prav zato ni vseeno, kako iz- gledajo. V decembrskem Modnem klepetu na Radiu Celje smo, tako kot konec vsakega mese- ca, iz škatle s pravilnimi odgo- vori na tedenska nagradna vprašanja izžrebali Špelo Pukmajster, Leveč 82, Petrov- če, ki bo v drugi polovici mese- ca prejela imikatno, ročno ple- teno jopico ali pulover. Naša modna svetovalka Vlasta Cah- Žerovnik pa bo za Damjano Jager, Ulica I. Štajerskega ba- taljona 2 iz Celja poslikala svi- leno ovratno ruto oziroma šal. Čeprav smo vam za danes pripravili zapis o športni mo- di, predvsem o oblačiUh za in po smučanju, pa vseeno velja, da v tem času lahko še vedno vrtite pletilke - »volnena« mo- da namreč ostaja eno od pravil oblačenja v teh mesecih. Pa še prijetno toplo nas pogreje v teh dneh, ko so se tempera- ture spustUe krepko pod ničlo. Uredništvo Sneg, smuči in moda Decembrska praznovanja so za nami, prav tako tudi mr- zlično tekanje po trgovinah in tisto tipično, vznemirljivo pri- čakovanje ... No, veselih pri- čakovanj pa tudi zdaj ni ko- nec, saj prihaja čas počitnic, čas zimskih športov, med ka- terimi je smučanje gotovo na prvem mestu. Če se boste letos odločile za nakup nove smučarske garde- robe, bi morda veljalo upošte- vati nekaj stilov, ki so tokrat modo najbolj očarali. Klasični, romantični tn športno-grafični stil že poznate od lani in pred- lani, letos pa se na vetrovkah, anorakih, vatiranih kombine- zonih in termo kompletih bo- hotijo orientalski vzorci z ne- kaj indijanske in eskimske fi- gur alike, kombinirane z meh- kimi krznenimi obrobami. Si- cer pa je letošnja smučarska moda sešita iz plastificiranih, tehnično visoko izpopolnjenih tkanin, kot sta pralni nylon ter nepogrešljivi microfaser. Obilica žepov z zadrgami, ki so pogosto kontrastnih barv, daje modelom še vedno glavni poudarek. In kakšne so letošnje »naj« barve? Črna, antracitno siva, petrolejska, rubinasta, barva spominčice, rožnate vrtnice, gozdne vijolice in sončnično rumena. VLASTA Nagradno vprašanje: NAŠTEJTE VSAJ TRI MODNE DODATKE, KI SO SESTAVNI DEL VSAKE SMUČARSKE GARDEROBE! Št. 1 - 7. januar 1993 25 Leto 1993: upokojitev in rolsiva Novo leto je koledarska in siceršnja prelomnica. In tega ni mogoče spregledati niti v avtomobilski industriji, ki ta hip še ne ve točno, kakšno je bilo v poslovnem pogledu leto 1992. Izjenmo uspešno zane- sljivo ne, prav katastrofalno tudi ne. Skratka, nekje vmes, če si sposodimo nekoliko po- zabljeno filmsko misel z jugo- slovanskim predznakom. A je ob tem jasno vsaj dvoje: s slovenskega in tudi z vseh drugih avtomobilskih trgov se je dokončno poslovila slovita katrca ali renault 4, avtomo- bilske tovarne pa hitijo s pred- stavljanjem novosti za leto, ki smo mu ravno odprli vrata. Kriza, torej? Kot se bo komu pokazalo. O tem, da se novomeški Re- voz in francoski Renault do- končno poslavljata od renaul- ta 4, ki je že nekaj let nastajal le še v novomeški tovarni in v Maroku, ni bilo skoraj nobe- nega dvoma. Katrca je v tem času, za katerega je značilen izjemen tehnološki napredek v avtomobilizmu, odrasla in tudi ostarela. Ker avtomobila, ki so ga prvič postavili na av- tomobilski svet davnega leta 1961, ni bilo več mogoče za zadovoljiv in sprejemljiv de- nar prilagoditi sedanjim eko- loškim in drugim zahtevam, so mu odredili pokoj. Vse doslej pa so pri Renaultu - in novo- meški Revoz je imel pri tem poslu kar pomemben delež - naredili 8,1 milijona katrc. S to številko se kombi limuzi- na nenavadne obUke, pa iz- jemne tržne uspešnosti in upo- rabnosti, uvršča med naju- spešnejše avtomobile vseh ča- sov (pa seveda precej zaostaja za toyoto corollo in Volkswag- novim hroščem). Če za Renault drži, da upokojitev R-4 v trž- nem smislu ne bo pretirano boleča, pa je nekaj drugače za Revoz in slovenski avtomobil- ski trg. To je bil trenutno naj- cenejši avtomobil in v okoliš- činah, ki izjemno ugodni pro- daji avtomobilov zanesljivo niso posebej v prid, se bo to Revozu poznalo. Pa sloven- skim kupcem avtomobilov prav tako. BORZA CEN BABUENIHAVTOMOBILOV Prvi letošnji sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je zaznamovala izredno majhna ponudba. Naprodaj je bilo vsega 250 vozil. V prodajo je šlo 10 avtomobilov - in kot je zadnje čase že v navadi, so bili le-ti predvsem nižjega in srednjega razreda. | Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. s vtokotiček Dolgo pričakovani mercedes 190 Nemška avtomobilska to- varna Mercedes Benz, sestavni del nejvečjega nemškega kon- cema Deimler Benz, gotovo s posebno naklonjenostjo ne gleda na leto 1992. Razlogov je kar nekaj in so dovolj znani: prvič se je zgodi- lo, da so naredili manj avto- mobilov kot veliki tekmec z juga združene Nemčije (miinchenski BMW). Po drugi strani se je njihov tržni delež na evropskih trgih, ki so za tovarno vendarle najpomemb- nejši, občutno zmanjšal. Pro- daja serije S tudi ne gre tako, kot so si zamislili. In prav za- radi tega veliko (morda pre- več) stavijo na povsem na novo narejeni mercedes 190 (na sli- ki). Baby mercedes, kot pravi- jo najmanjšemu avtomobilu pri tej stuttgartski avtomobil- ski hiši, bo od predhodnika (prvič predstavljenega leta 1982) večji, širši, težji in seve- da tudi dražji. Navzven bo ba- by mercedes vsaj malce spomi- njal na veliko večjo serijo S, a bo vendarle ohranil oziroma ponudil precej karoserijske ter oblikovne izvirnosti. Z motor- ji, ki jih bodo namenjali nove- mu avtomobilu, pri stuttgart- ski tovarni seveda ne bodo imeli prav posebej velikih pro- blemov, pri čemer bo še pose- bej bogata ponudba dizelskih agregatov. V varnostnem po- gledu Mercedes Benz tako ali tako ni zaostajal, pač pa je bil vedno daljši ali krajši korak pred tekmeci. In vse to bo ve- ljalo tudi za novi 190, ki bo ix) sedanjih napovedih v osnovni različici naprodaj za malen- kost več kot 44 tisoč mark. Vi- soka cena, a je tudi res, da avtomobili omenjene nemške tovarne pač nikoli niso bili na- menjeni vsem in vsakomur. Prav s takšno tržno mislijo pa bo v prihodnje nekaj težav, kajti recesija je tokrat zajela tudi ugledna avtomobilska imena (Jaguar, RoUs Royce, Ferrari ipd). Novi mercedes 190 naj bi bil po napovedih prvič na ogled na marčevskem ženevskem salonu avtomobi- lov, kdaj pa naj bi bil tudi de- jansko na voljo, pa je za sedaj še neodgovorjeno vprašanje. Citroen xantia: novi avtomobil in novo ime o citroenu xantii smo nekaj že pisali, a so bile to zgolj os- novne misli ob fotografijah, ki so se sicer uradno pojavile v javnosti. Sedaj je Citroen, ki je skupaj s Peugeotom združen v korporacijo PSA, objavil že veliko več. Avtomobil se bo uradno ro- dil na avtomobilskem salonu v Ženevi, kjer bo očitno velika gneča. Xantia je ime, ki naj dokazuje Citroenovo željo po izdelavi tehnološko moderrdh in oblikovno izvirnih avtomo- bilov. Težko je sicer reči, ali je xantia tudi res to, kar si tovar- na želi, vendar ni sporno, da ponuja navzven zanimivo po- dobo. Toda oblika, ustrezno obla, tako da dokazuje posluh za prevladujočo avtomobilsko modo, spominja na activo II. To je prototip, ki je nekakšna osnova za večino avtomobilov, ki si jih bo v prihodnje še omi- slil Citroen. Vsaj za začetek bo xantia (na sliki) na voljo le kot petvratna kombi limuzina s pogonom na prednji kolesni par in s prostorom za pet ljudi. S skupno dolžino 444 centime- trov za dobrih 20 centimetrov prekaša BX, naprodaj pa bo v štirih različicah glede na motorje in opremo. Motorji bodo trije, vsi bencinski, in si- cer: 1,4 Utrski štirivaljnik z največjo močjo 74 kW/103 KM, pa 1,9-litrski štirivaljnik z vbrizgavanjem goriva in naj- več 89 kW/123 KM, za povrh pa še dvolitrski agregat z moč- jo 111 kW/155 KM. Tovarna obljublja začetek prodaje ta- koj po salonski promociji in povsem realno je upanje, da bo xantia dovolj zgodaj na voljo tudi pri nas. Vsaj Nemcem pa sta znani tudi ceni za dve os- novni izvedenki: z 1,4-litrskim motorjem naj bi xantia stala 22.980 mark, z močnejšim 1,8- litrskim motorjem pa 28.390 mark. Pri Citroenu imajo seve- da izdelano tudi tržno strate- gijo za xantio: ponujali jo bo- do v tržnem razredu z oznako M2 (srednji razred), kjer je bi- lo leta 1991 prodanih vsega skupaj 2,8 milijona vozil. Manjka torej le še odgovor na vprašanje, kako bodo zvezde kazale xantii. 126 št. 1 - 7. januar 1993 št.1 -7. januar 1993 28 št. 1 -7. januar 1993 št.1 -7. januar 1993 29 30 št. 1 - 7. januar 1993 31 Št.1 -7. januar 1993 32 Celjskim liberalnim demokratom se ni posrečilo preriniti v republiški parlament, prav tako pa jim še vedno ni uspelo odstraniti vseh predvolilnih plakatov, čeprav je od Miklavža že mesec dni. Takole še vedno kljubujejo volilcem in vremenu na pročelju celjskega KLjUBa. V uredništvu TRAČ-nic zbiramo stave, kaj se bo prej zgodilo: nove volitve ali kakšen prepih, ki bo počistil navlako za Drnovškovimi borci... Božičeve niti Mozirski izvršnik Alfred Božič, ki je po volitvah hodil s sklonjeno glavo, je že oživel. Pridno si plete niti, predvsem pa se gospodarsko udejstvuje v svojih podjetjih. Vrabčki že čivkajo, da kmetje ne bodo ra- di oddajah mleka v njegovo si- rarno. PrekorškovI mnarll v Mesariji Prekoršek so imeli v prazničnih dneh toliko dela, da jim ni uspelo vsaj malce posodobiti paragonskih blokov, ki kupce seznanjajo s tem, za koliko tolarjev - par- don, dinarjev - tanjša je njiho- va denarnica. Če na računu, ki vam ga prijazno izstavijo v celjski Rimi Janki, piše Mesa- rija Prekoršek Titovo Velenje, bi kakšen Celjan cmok še po- žrl, Velenjčanu pa bi se zago- tovo zataknil v grlu - a to, da nam kupljeno meso in mesne izdelke 15 mesecev po zame- njavi valute še vedno zaraču- navajo v dinarjih, je uredni- štvo TRAČ-nic prisililo v ra- čunanje. Težava je le v tem, da ne vemo, ali pri Prekoršku ve- ljajo hrvaški, jugoslovanski ali bosansko-hercegovski dinar- ji ...Še bolj pa se bojimo, da gospoda mesarja morda mika kuvajtska veduta! Zeleni ¥ane In politika Vane Gošnik (se ga še spo- minjate) večino težav v Vele- nju povezuje s politiko. Na- vadni smrtniki sicer ne opazijo nič političnega, če jih zaradi previsoke koncentracije žve- plovega dioksida zebe (takrat morajo v šoštanjski termo- elektrarni zmanjšati proizvod- njo, kar prinaša tudi mlačno vodo in mrzle radiatorje). Am- 'pak Zeleni Vane že ve. ...da je celjski župan Anton Roječ na nedavnih volitvah či- sto resnično računal na zmago. No, se je pač zaračunal, človek. V uteho mu je lahko le dej- stvo, da se niti ni tako zelo zmotil - računal je na zmago, (skoraj) zmagal pa je Zmago. ...da se Gregor Uranič, ki so ga taisti gospod Zmago- Zgago Jelinčič izključili iz partije, ker se njegov priimek končujena -ičinnena -čič;pa menda tudi zato, ker ne more dokazati vsaj sedem kolen svojih slovenskih, slovenskih, samo slovenskih in nobenih drugih kot slovenskih predni- kov, strašno trudi, da bi se spet prikupil njegovi ekse- lenci. Iz zaupnih virov smo zvede- li, da trenutno išče kolena pri Vodovodu na Lavi. .. .da se znameniti zeleni kruhoborec Jožef Jarh tudi po volitvah sladko smeje, saj je zanj pač vse ostalo po starem. Iz občinske blagajne na njegov žiro račun vsak mesec še ved- no nakazujejo čedno vsotico. Občinske birokrate bi mor- da utegnilo zanimati dejstvo, da je stranka, ki naj bi jo s tem denarjem (davkoplačevalcev!) financirali, že zdavnaj mr- knUa. stran(ka) šaljivcev Gremo naprej. S šalami, ki krožijo med ljudmi bomo z vašo pomočjo dodali kamen- ček k pestrosti Novega tednika tudi v no- vem letu. V zadnji številki ste največ glasov pripi- sali padalski šali, ki si jo je zapomnil in nam jo poslal Izidor Rovšnik iz Podvrha -34, Bra- slovče. Med kupom glasovnic pa smo izžre- bali še Ano Čebular iz Zadrž 17, Šmarje pri Jelšah, ki je tudi glasovala za omenjeno šalo. Novi tednik obema čestita in jima po- klanja obljubljeno vetrovko. Sodelujte s ša- lami in pošljite nam kupone tudi vi. Sala tedna Padalska Jože in Janez prvič skočita s padalom. Ko prosto pada- ta, vpraša Janez Jožeta pri 3.000 metrih nadmorske vi- šine: »A odpreva padalo?« »Ne še«, reče Jože. Pri 1.000 metrih nadmor- ske višine Janez spet vpraša: »A odpreva?« »Ne še,« mu reče Jože. Pri 100 metrih nadmorske višine ves živčen vpraša Janez: »Ej, a sedaj odpreva?« »Še ne, se še ne mudi,« mu mirno reče Jože. Janeza postane strah in pri dveh metrih nadmorske višine zavpije: »Hitro odpriva padalo!« »Jožeta razjezi in mu odvrne: »A si ti nor, si že videl koga, da bi se z višine dveh metrov ubil?« Vesten Na ljubljanskem kolodvoru so nastavili brezposelnega in so ga opozorili, da mora vestno opravljati svojo nalogo, ker bo sicer moral službo zapustiti. Dali so mu ročko olja in naročili: »Pojdite ob progi naprej in pri vsaki kretnici porabi- te kapljo olja.« Šel je in zanj niso več slišali. Čez tri tedne pa so dobili telegram, ki se je glasil: »Sem na Dunaju, pošljite še olja.« Avtobusna Na avtobusu je velika gneča, zato pravi starejši gospod mladi dami. ki je obuta v oz- ke čeveljce in je zato zelo nestabilna: »Sedi- te brez skrbi v moje naročje - saj sem že star mož...« Mlada dama ga uboga, vendar se po nekaj minutah poskakujoče vožnje gospod zopet oglasi: »Oh, prosimf vstanite, vstanite! Očitno še nisem tako star kot sem mislil.« Tajniška Nova tajnica reče starejšima kolegicama: »Kako lepo se oblači naš direktor!« »Da, da in kako hitro...,« pripomni druga. Dobra spoved žena nadleguje moža, da se bližajo praz- niki in da bo moral k spovedi. »Zakaj?« vpraša mož. »Saj veš, da imaš smrtni greh, ker si ukra- del 100 kg prašiča.« »Dobro, pa bom šel,« se vda mož. Ko ga župnik vpraša in mu mož pove, za kaj gre, pravi župnik: »To pa je res smrtni greh. Za pokoro boste morali zmoliti kar šest očenašev in šest zdravih Marij.« Takrat možakar zaprosi: »Prosim, mi lah- ko pokoro povečate na dvanajst molitev?« »Zakaj pa to?« se začudi župnik. »Ker vem še za enega 100 kg prašiča, pa bo stvar čista, oba pa bova prihranila na času.« Na pogrebu Francelju je umrla žena, ker jo je konj brcnil v glavo. Po končani pogrebni sloves- nosti so mu sosedje, znanci in prijatelji izre- kali sožalje. Pri tem je župnik Francelja opazoval, kako se obnaša in ga zatem pokli- cal k sebi. »Francelj, nekaj bi te vprašal. Ko so ti izrekali sožalje, si nekaterim prikimaval, drugim zmajeval z glavo. Kaj je to pome- nilo?« »Ja, veste, nekateri so me spraševali, če mi je res konj ubil ženo in tistim sem priki- mal, drugi pa so me spraševali, če konja prodam ali posodim, tistim pa sem odkimal, da ne, ker še ne vem, kakšna bo druga žena.« Šale so prispevali: Karli BORINC iz Nove cerkve, Darko OCVIRK iz Šentjurja, Drago KEŠE iz Gorice pri Slivnici in Mira LAH iz Ponikve. naj muzikanti povedo Včas' od hiše do iiiše, dons' od gostiine do gostiine »Kadim in pit se mi tud' ne ustav'. Penzija je pa tak mala. Eno žensko iščem, ki bi bila pridna, pa da bi še kaj imela. Res bi bilo fajn. Jaz bi na harmoniko špilu, zdrav sem pa tud. Eno imam, ona je stara, jaz sem star. Bolj mlado bi rabil, sam takšna ne ostane, ker sem reven.« Tako se nam je zaupal 85-letni Martin Zeme, ki že leta kot vdovec živi sam v podirajoči se koči na Svetini. Harmonika mu je še vedno najboljša prijateljica in v hiši velikokrat od- mevajo skladbe, kakršnih ne slišimo nikjer več. Pred skoraj 60 leti je igral na prvi ohceti in še dobro se spominja, da je družici tako spo- drsnilo, da je skoraj skozi gank padla. Pradfi- rar jo je nagovoril: »Oha, buša.« »Veste, mu je zamerila. In ves večer ga ni imela rada.« Pred novim letom se je s kolegom večkrat odpravil na turnejo od hiše do hiše. Ljudje so radi videU, če so v časih, ko ni bilo radia in televizije, prišli v hišo godci. Takole sva rekla: »V dolino greva. Tam bova gnar dobila, ko bova pa lačna, grema pa po hribih.« Ena Iz Francovega rokava Prijatelja sta prišla na kranjske v gostil- no. Natakarica jima je postregla kar po do- mače, na enem krožniku. Franci se je takoj pobrigal in pograbil večjo klobaso. »Al si nesramen. Ta večji si vzel,« je rekel kolega. »Kaj pa bi ti naredil?« »E, kaj. Ta malo bi vzel.« »No. Saj tisto pa tako imaš!« Ena Iz Martinovega rokava Francelj se ga je napil in ko je bila mera že zvrhana, je moral nekaj »ven vreči«. In to tako nahitro, da je pobruhal prvega kolega, ki je sedel poleg njega. »Franci! Čunek ti nemarni!« »Hk, kaj, jaz, da sem čunek? Hk. Sebe poglej.« _ Nedvomno so stari muzikanti, kakršen je bil tudi Martin, veliko pripomogli, da je harmoni- ka prišla skoraj v vsako hišo na Svetini. Veliko kasneje se je prijelo tudi Franca Kapla, ki ima za sabo preko 400 ohceti, za rokavom pa veliko šegavih tn nenavadnih. »Enkrat sem kar brez >cajga< prišel na ohcet tn ko že nisem mogel več vrteti jezika, smo se podali na lov za izgubljeno harmoniko. S kole- gi smo bili namreč najprej skupaj, potem pa so se oni odpeljali z mojo harmoniko naprej, jaz pa brez nje na ohcet. Ves večer smo jih iskaU, dokler jih nismo našli v Kompolah. V gostilni so »špilal«, kdor je hotel. Tak so se fajn imel, mi pa brez harmonike. Na ohcetih so večkrat tudi kobtlčarji kaj ušpičUi. Še posebno, če niso bili najbolj zažele- ni. Običajno so »popra« po >šparhertu< nasul. Za pol ure smo potem morali vsi iz hiše. Jaz se skozi ohcet večkrat preoblečem in sem tudi župnik, pa babnica z otrokom, dirigent pri igri Škratov mUn, pa hudič... Ker sem nekoliko mlajši, v mojih letih tistih novoletnih obiskov muzikantov po domovih ni bilo več. Ob koncu leta se sedaj potikamo le od gostilne do gostilne, zelo lepo pa je na božični večer, kjer s svetinsko godbo vsako leto oboga- timo polnočnice v naši cerkvi.« EDI MASNEC Št. 1 - 7. januar 1993