NOVI TEDNIK
Št. 1 - leto XLVII - Celje, 7. I. '93
Cena 100 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Pozabljeni
Dubrovnik
Reportaža o svobodi in preživetju z desetimi mar-
kami na strani 17.
Šopek novoletnih deklic
Jubilejni novoletni obisk v celjski porodnišnici. Stran 16.
Vsak
material
ima dušo
Oskar Kogoj v čiščenju in plemeni-
tenju oblik. Reportaža na strani 9.
iz vsebine:
Radio m
z novo frekvenco na Boču boljša slišnost Radia
Celje. Stran 14. ^
Dnevi komedije       I
Pridite, za smeh bo poskrbljeno! Stran 8. m
Novosti v zdravstvu     ^
Izbira osebnega zdravnika. Kako je s kolektivnim
zavarovanjem. Stran 7.
Do zadniega Bosanca    i
Feljton na strani 7. I
Razpletanje kablov
In prometnega nereda
Vroči temi na celjskem izvršnem svetu. Kablom kaže (še)
slabo, prometnemu neredu se pišejo zadnje ure. Na stra-
neh 2 in 5.
2
z urednikove mize
MIMIttfinBniinniinnffiinMriioflnMnnnnnnnffnflnMnflnrnffinnmM-nnBninnfflnnnnnnrinnnM-nfrnnnMnrin-nfiirri^nriffnMfiinnniinn^ilM
Med bombo in petardami
Med oglušojočim pokanjem petard, ko smo po cestah
kar begali in skakali sem ter tja, da smo ubežali gveril-
skim petardnim napadom, smo le pričakali novo leto.
Miru smo si zaželeli v prvi vrsti — zase, za sosede... In
zdravja in sreče. Potem smo spet zabrisali kakšno
petardo in odšli naprej.
Pravzaprav je tole petardno božično-novoletno pri-
čakovanje polno asociacij. Le priznajte si, da drugače
pravzaprav ne more biti. Saj smo celo lansko leto
doživljali takšne in drugačne petardne napade. Od
parlamentarnih petardic (banane), do skribomanskih
knjižnih »uspešnic«, ki so bile pravzaprav predvolilne
petarde in ki so konec koncev, z volilnimi izidi, ostale
tudi to, kar so - petarde namreč.
Za nami je težko leto, pred nami nič lažje. Pričako-
vanja vseh volilcev, da smo decembra le »opravili«, ko
smo šli na volišča in da smo končno pred tem, da
dobimo čvrsto vlado in odločen parlament so, bržkone,
jalova. Kaj lahko se pripeti, da bomo volili še enkrat
bistveno prej, kot pričakujemo. Pa ne bi bil rad sova, še
kako si tudi sam želim, da bi se tovrstna pričakovanja
ne uresničila. Kajti, tisti ki mislijo, da je čas zgodovin-
skih dogodkov (z osamosvojitvijo in mednarodnim
priznanjem) mimo, so v zmoti. Glavno delo nas šele
čaka. Pri notranji stabilizaciji razmer, predvsem
v gospodarstvu, pri zunanjem uveljavljanju, ki ne more
biti le politično ampak mora imeti trdne ekonomske
osnove, ter predvsem pri učinkoviti demontaži bombe,
ki nikakor ni petarda — namreč - socialne bombe. Kajti
stavki »delo in blaginja za vse« nikakor ne bi smeli biti
le okraski na volilnih tortah. In če so sanje o tem, da bo
že letos dovolj dela za vse, ki hočejo, znajo in zmorejo
delati, le sanje, morajo prav te sanje postati vodilo
dnevne, načrtne in v socialno blaginjo usmerjene poli-
tike vlade in parlamenta.
Volilci imajo dolg spomin in v svojih odločitvah
znajo biti hudičevo neusmiljeni. In do novih volitev,
vsaj na lokalni ravni, res ni več daleč, čeprav se
smrečje na voliščih od zadnjih volitev še ni povsem
usulo. Slovenci smo priden, deloven in potrpežljiv
narod. Zaslužimo si svojo možnost, izborili smo si jo.
In če so v tej kruti politični igri nekateri že krepko
plačali zapitek svojih napak, forsiranje političnega in
ideološkega pred delom usmerjenim v narodovo dobro,
potem novega leta s tem pisanjem res ne morem kon-
čati drugače kot z iskreno željo, da je prav to, če že
»narodov blagor« ne, dokončno streznilo prenapeteže
in da jih slast novo pridobljene oblasti ne bo zapeljala
na pota, ki smo jih skupaj že prehodili - namreč v skrb
za svoj in svoje stranke blagor. Ljudstvo se s petar-
dami, četudi jih navdušeno meče, že ne bo več zadovo-
ljilo.
BRANKO STAMEJČIČ1
Bo mandatar znan
sredi januarja?
Poslanci celjske občinske skupščine poHaUšall rok za vložitev kanaiaatur
Poslanci celjske občinske skupščine so
na zadnjem lanskem zasedanju, v torek
29. decembra, opravili vse zapoznelo de-
lo, ki so ga zaradi kadrovskih zapletov in
blokad v skupščini odlagali zadnje pol
leta. Prav tako so podaljšali rok za vloži-
tev kandidatur za novega mandatarja do
15. januarja.
Na poslansko obravnavo je konec leta
čakalo kakšnih 20 točk dnevnega reda,
saj so morali v skupščini zaključiti z de-
lom 26. in 27. zasedanja, prav tako pa
tudi z rednim delom 28. skupne seje. Slo
je predvsem za komimalne zadeve ter
vrsto imenovanj ravnateljev javnih zavo-
dov, do srede januarja pa naj bi se celjske
stranke končno dogovorile o kandidaturi
za novega mandatarja.
Občina je namreč že od konca maja
- po nepreklicnem odstopu Mirka Krajn-
ca — brez izvršnega sveta, čeprav zdajšnji
vladni sestav svoje delo opravlja še na-
prej. V razpravi je predstavnik krščan-
skih demokratov Janez Lampret predla-
gal, da se rok za vložitev kandidatur za
novega mandatarja podaljša celo do kon-
ca januarja, vendar so poslanci podprli
predlog župana Antona Rojca, da o no-
vem kandidatu za sestavo občinskega IS
razpravljajo še v januarju. Takrat pa bo-
do poslanci verjetno spregovorili tudi
o tem, kako v občini vendarle izvoliti
tudi skupščinskega podpredsednika za
družbene dejavnosti in predsednika
družbeno-političnega zbora, ki sta prav
tako odstopila že konec maja. V doseda-
njih rokih namreč poslanci niso podprli
nobenega od predlaganih kandidatov.
Poslanci so konec leta soglašali z ime-
novanjem Marije Hudej za ravnateljico
Osnovne šole Lava, Marije Posinek za
ravnateljico vrtca Zarja in Romane Le-
bič za ravnateljico Osnovne šole Glazija.
F»rav tako pa so podprli tudi predlog Ko-
misije za volitve, imenovanja in kadrov-
ske zadeve o razrešitvi namestnika ko-
mandirja Policijske postaje Celje Janka
Kolarja, čeprav so poslanci ob dejstvu,
da je celjska policija že brez komandirja,
zahtevali, da dobijo v presojo tudi kak-
šen predlog o imenovanju, ne le o razre-
šitvah.
I. STAMEJČIČ
Boljši prometni red je nujen
Tudi napačna prometna signalizacija Je v precejšnji meri kriva za prometni nered
-SI. februarjem v Celju modra cona
v razpravi o prometnem ne-
redu in nujnosti ukrepov, s ka-
terimi bi prometno zmešnjavo
v Celju vsaj delno ublažili, so
se člani celjskega IS strinjali le
v tem, da je urejanje prometa
kompleksen in obsežen zalo-
gaj, ki se je doslej še vsem od-
govornim zataknU v grlu.
Predlog novega odloka
o ureditvi prometa v naseljih
občine Celje je na sprejem
v skupščinskih klopeh čakal
pol leta - poslanci so ga slab
teden po razpravi IS na zad-
njem lanskem zasedanju ven-
darle sprejeli - k boljšemu pro-
metnemu redu vsaj v srec^šču
mesta pa tudi prevzem nadzo-
ra nad parkiranjem podjetja
Kostra ni kaj dosti prinesel.
Delavci Kostre namreč nimajo
zadostnih pooblastil za vzpo-
stavljanje reda, vse preslabo in
premalo učinkovito pa je tudi
delo občinske straže in polici-
stov, so ugotavljali člani IS.
Posebna skupina, ki so jo
imenovali v občinskem sekre-
tariatu za notranje zadeve, je
tako za zadnjo lansko sejo IS
pripravila gradivo o promet-
nem neredu in ukrepih za od-
pravo. Obsežen spisek nepra-
vilnosti, s poudarkom na na-
pačni prometni signalizaciji,
je bil tudi članom IS dokaz, da
so ob nevestnih voznikih za
prometni nered v mestu krivi
načrtovalci in odgovorne služ-
be za vzpostavitev in nadzor
nad prometnim režimom.
Vzrok za precejšnjo nejevo-
ljo pri nekaterih članih IS je
bil najbrž tudi v tem, da je
poročilo o prometnem neredu,
s poudarkom na središču me-
sta, pripravila posebna komi-
sija sekretariata za notrjinje
zadeve, saj je prometno po-
dročje vključeno v sekretariat
za urejanje prostora in varstvo
okolja. Najbolj odgovorni za
vzpostavitev prometnega reda
v občini so namreč poudarjali,
da so že pred več kot pol leta
pripravili predlog novega od-
loka o prometni ureditvi, ki bi
v precejšnji meri zaostril pro-
metni režim, a ga poslanci še
niso obravnavali. Tako je ko-
nec decembra še vedno ostaja-
lo odprto vprašanje modre co-
ne, območja med Gregorčičevo
in Levstikovo ulico na severu,
železnico na vzhodu, reko Sa-
vinjo na jugu in Jurčičevo uli-
co na zahodu, ki bo pod poseb-
nim komunalnim nadzorom.
Člani IS so se zato odločili, da
v okviru svojih pristojnosti
s 1. februarjem v Celju ekspe-
rimentalno - s sprejemom od-
loka v skupščini pa tudi do-
končno - le uvedejo modro co-
no. S tem datumom pa bo mo-
rala v občini začeti z delom
tudi kadrovsko okrepljena
mestna straža.
I. STAMEJČIČ
Ludvik Rebeušelc - častni občan Celja
s sklepom poslancev ob-
činske skupščine bodo apri-
la, na slavnostni seji ob ob-
činskem prazniku, ekonomi-
stu mag. Ludviku Rebeušku,
podelili naziv častnega ob-
čana občine Celje. Tako bo
imelo Celje 3 častne občane
— ob Francu Simoniču, ki so
mu ta naziv podelili leta
1963, in Olgi Vrabič, ki je
častna občanka Celja od leta
1978, še mag. Ludvika Rebe-
uška.
Mag. Ludvik Rebeušek,
profesor ekonomije, šolnik,
turistični zanesenjak in
estet, se je rodil 5. julija 1921
v znani celjski hotelirski
družini - zato tudi ni nak-
ljučje, da se je najprej izšolal
na Višji turistično gostinski
šoli na Dunaju in svoje te-
oretično znanje izpopolnil
s prakso v švicarskem zdra-
vilišču Terasp. Pred vojno je
služboval kot poslovodja
v družinskem hotelu Pošta
v Celju, po končani vojni in
nacionalizaciji, s katero so
Rebeuškovi izgubili hotel, pa
je nadaljeval s študijem. Le-
ta 1952 je diplomiral na
Ekonomski fakulteti v Ljub-
ljani, 13 let kasneje pa je
uspešno zagovarjal še magi-
sterij.
Že leta 1947 se je Rebe-
ušek zaposlil kot prvi stalno
nameščeni učitelj, 5 let kas-
neje pa je postal ravnatelj
šole za gostinske in trgovske
vajence, ki ji je posvetil do-
bršen del svoje življenjske
ustvarjalnosti. Prav njegovi
vztrajnosti in zagnanosti gre
pripisati razvoj te šole v Ce-
lju, leta 1964 pa mu je v me-^
stu ob Savinji uspelo ustano-*
viti tudi Skupnost šolskih
centrov za blagovni promet
Republike Slovenije. Stro-
kovnemu delu, s poudarkom
na praktičnem merjenju
znanj bodočih trgovcev, je
posvetil dobršen del, preko
40 let svojega življenja.
Že takoj po vojni se je
vključil tudi v delo olepše-
valno turističnega društva
Celje, še vedno pa je preko
Turistične zveze Slovenije
redni sodelavec na vsakolet-
nih tiu-ističnih sejmih doma
in v tujini. Rebeušek je bil
leta 1957 pobudnik za usta-
novitev Skupnosti sloven-
skih naravnih zdravilišč, ki
povezuje delo 16 naravnih
zdravilišč. Kot dolgoletnemu
neimiornemu tajniku je Re-
beušku tudi uspelo, da je se-
dež skupnosti v Celju. Priz-
nanje za njegovo delo je bilo
imenovanje v direktorij bal-
neoekonomskega inštituta
v Pragi ter za podpredsedni-
ka ekonomske komisije med-
narodnega zdravniškega
društva s sedežem v Švici.
Svoje znanje in izkušnje s te-
ga področja pa je posredoval
tudi v dveh knjigah ter preko
170 publicističnih člankih.
V zahvalo za delo, ki ima
trajen pomen za razvoj,
ugled in promocijo celjske
občine doma in v svetu, je
skupščinska komisija za ob-
činska priznanja in odliko-
vanja predlog za podelitev
naziva častnega občana ma-
g. Rebeušku soglasno podpr-
la v začetku septembra, na
zadnji lanski seji pa so s tem
soglašali tudi poslanci.
I. STAMEJČIČ
Tolcra! brez obračuna
Zadnje lansko zasedanje zborov konjiške občinske
skupščine ni bilo sklepčno, poslanci pa so se vseeno odlo-
čili za obravnavo in sprejem odloka o ustanovitvi Centra
za socialno delo.
Če centra ne bi ustanovili sami do 31. decembra, bi ga
z novim letom ustanovila republika, kar pa se je prisotnim
poslancem zdelo nesprejemljivo. Zato so sami ustanovitev
potrdiU in se odločili, da poslance, ki jih na sejo ni bUo,
povabijo k pisnemu odločanju.
Precej besed pa je bilo izrečenih na račun nesklepčnosti
zasedanja. Župan Jože Baraga je odsotnost nekaterih
komentiral, češ, da hodijo na prepire, ko je pa treba kaj
narediti, jih pa ni. Očitno bo šele novo leto, če sploh,
prineslo obračim v občinskem vrhu. Da oba predsednika
nista pripravljena na sodelovanje, priča tudi prostorska
ločitev tajništev predsednika skupščine in predsednika
izvršnega sveta, ki je bilo doslej skupno. Pobudo je dal
predsednik izvršnega sveta Rudi Petan. MBP
Negotovost
Icmetijsiiega
poulca
v osnovnih šolah šmarske
občine poučujejo kmetijski
pouk že več kot desetletje, pri
tem pa je za dodatne programe
vse manj denarja. Tudi na zad-
nji seji šmarskega izvršnega
sveta, konec decembra, so
imeli pomisleke, ko so se odlo-
čali za financiranje tega po-
uka, saj se bojijo, da bo v pri-
hodnje potrebnih sredstev še
manj. Predlani so že ukinili
razvojni oddelek, ki je bil na-
menjen težje prilagodljivim
učencem. Kljub pomislekom
o nadaljnjem financiranju
kmetijskega pouka so se v iz-
vršnem svetu odločili, naj
ostane do konca letošnjega
šolskega leta, potem pa se bo-
do odločali glede na finančne
zmožnosti. Trenutno obiskuje
kmetijski pouk v tej občini 187
učencev, vsaka šola pa pri-
pravlja svoj program ter pova-
bi strokovnjake.
Št. 1 -7. januar 1993
3
Slovenija na
sejmu Paracelsusi
Mreža slovenskih zdravih mest se bo predstavila na
veliki prireditvi v Avstriji ]
v Celovcu bo od 14. dol7. januarja se-
jem Paracelsus, ki je namenjen vsem, ki
želijo predstaviti svoje delovanje na po-
dročju zdravljenja ali preprečevanja bo-
lezni, promocije zdravja, skrbi za kvali-
tetnejše življenje in bolj zdravo okolje.
Sejem, ki je medijsko izredno podprt, bo
letos v Avstriji drugič, prvič pa se bodo
na njem predstavila tudi štiri slovenska
mesta, ki so vključena v projekt Svetov-
ne zdravstvene organizacije Zdrava me-
sta. Poleg Celja se bodo predstavili še
Ljubljana, Maribor in Trebnje.
Kot je na novinarski konferenci v po-
nedeljek povedal direktor celjskega Za-
voda za zdravstveno varstvo mag. dr. I-
van Eržen, je sloveaeko mrežo povabil
organizator, ki pozna njihove aktivnosti:
»Od predstavitve si obetamo izboljšanje
stikov z avstrijsko mrežo zdravih mest
ter sodelovanje na strokovnem področju.
Medtem ko so precej pred nami pri ra-
zreševanju nekaterih problemov v zvezi
z onesnaženjem okolja, pa lahko v Slove-
niji veliko pokažemo na področju pro-
mocije zdravja in preprečevanja bolezni.
Prepričan sem, da se je tudi zaradi pro-
mocije Slovenije na tem sejmu vredno
predstaviti in za štiri mesta, ki so se
novembra povezala v nacionalno mrežo,
tudi stroški - samo za prostor več kot pol
milijona tolarjev - ne bi smeli biti preve-
liki.«
Sejem bo skupaj z avstrijskim mini-
strom za zdravstvo, gospodom dr. Micha-
elom Aussenvinklerjem odprl slovenski
minister za zdravstvo, družino in social-
no varstvo doc. dr. Božidar Voljč. Mini-
ster Voljč bo tudi predstavil prizadeva-
nja Slovenije za boljše zdravje prebival-
stva na srečanju, na katerem bodo sode-
lovali vidni strokovnjaki s področja pro-
mocije zdravja z gospo dr.Ilono lOck-
busch, direktorico urada Svetovne
zdravstvene organizacije za promocijo
zdravja, na čelu.
Predstavitev na sejmu bodo poskušali
narediti kar najbolj privlačno za obisko-
valce. K sodelovanju so pritegnili dram-
sko skupino iz gimnazije Lava v Celju, ki
bo prvi dan predstavljala pantonimo Iz
igre v drogo, drugi dan bodo, tudi
z vključevanjem otrok, prikazali delo
z mladimi in njihovo vizijo zdravja, tretji
dan bo nastopila plesna skupina Igen iz
Celja s Potovanjem v modro, zadnji dan
pa še folklorna skupina iz Maribora. Če-
prav se bodo slovenska mesta predstavi-
la skupaj kot mreža, pa bodo pri tem
ohranila svojo identiteto. Pri tem jim bo
v pomoč tudi informativni letak v nem-
škem jeziku. Med zanimivostmi, ki jih
pripravljajo, pa bo tudi ponudba jabolk
in letakov o uporabi kondomov kot alter-
nativa običajni sejemski prodaji cigaret.
MILENA B. POKLIC
Še več
brezposelnih?
v šmarski občini so za-
skrbljeni zaradi vse večje
brezposelnosti, saj imajo
kar bUzu 1700 iskalcev za-
poslitve. Lani res ni prišlo
do bistvenega padca števila
zaposlenih, pri zasebnikih
jih je, za razliko od družbe-
nih podjetij, celo nekoliko
več. Toda število iskalcev
zaposlitve se je v zadnjem
letu dni skoraj podvojilo,
pri čemer je skoraj polovi-
ca iskalcev mladih. Števil-
ke bodo še višje po koncu
šolskega leta ter po konča-
nem pripravništvu.
BJ
Ceijsici sejmi brez vriia
Tudi v vnovičnem poskusu celjski poslanci niso
Imenovali članov upravnega odbora podjetja Celjski sejem
»Celjske sejme naj vodi me-
nedžerska ekipa, upravni od-
bor pa naj bo sestavljen iz za-
upanja vrednih ljudi,« je v raz-
pravi o predlogu za imenova-
nje članov upravnega odbora
podjetja Celjski sejem d.o.o.
dejal poslanec Miro Gradič in
pozval poslance, naj razmislijo
o tem, kakšen je sestav predla-
ganega upravnega odbora.
Poslanci celjske občinske
skupščine so pred meseci ob
prvi obravnavi predloga za
imenovanje članov upravnega
odbora Celjskih sejmov meni-
li, naj IS in skupščinska komi-
sija za volitve, imenovanja in
kadrovske zadeve ponovno
ocenita, ali so v upravni odbor
resnično predlagani predstav-
niki vseh tistih področij, ki naj
bi sodelovala pri vodenju nek-
danjega Športno-rekreacij-
skega centra Golovec.-Takrat
je bilo slišati pripombe s strani
Obrtmh zbornic Celja in Slo-
venije, češ da je sejemska de-
javnost v Celju rasla prav s po-
močjo obrti in želijo biti
v upravnem odboru novega
podjetja zato močneje zasto-
pani, ter Kovinotehne Celje, ki
je kot glavni pokrovitelj med-
narodnega obrtnega sejma
prav tako zahtevala mesto
v upravnem odboru. Poslanci
so se s temi pripombami stri-
njali in predlagatelju vrmli
gradivo v ponovno obravnavo.
Na zadnjem zasedanju je
predsednik skupščinske komi-
sije za volitve, imenovanja in
kadrovske zadeve Borut Alu-
jevič pojasnil, da komisija
v celoti soglaša s strokovno
podprtim predlogom IS, naj
upravni odbor Celjskih sejmov
sestavljajo: Janez Javoršek kot
predstavnik Obrtne zbornice
Celje, Roman Gracer kot pred-
stavnik celjskih obrtnikov, Jo-
že Geršak kot predstavnik
Športne zveze Celje, Aleš Ilc
kot predstavnik gospodarstva,
Ivan Ffeifer kot predstavnik
občinske skupščine, Jože Ce-
rovšek kot predstavnik sred-
stev javnega obveščanja in
Franc Knafelc kot predstavnik
Gospodarske zbornice Celje.
Gradičevo razpravo o tem,
da nekateri na Golovec gleda-
jo kot na zlato jamo, iz katere
bi se lahko okoristili — pri tem
je opozoril na vztrajanje Kovi-
notehne pri članstvu v uprav-
nem odboru - je podprl tudi
poslanec Janez Lampret, ki je
vodstvu skupščine predlagal,
naj glasovanje o imenovanju
upravnega odbora Celjski se-
jem d.o.o. odloži. Poslanci so
z večino glasov podprli njegov
predlog, o imenovanju uprav-
nega odbora CeljskiJi sejmov
pa bodo ponovno razpravljali
na enem prihodnjih zasedanj.
I. STAMEJČIČ
Zavod za zdravstveno varstvo Celje ;
Zavod za socialno medicino in higieno Celje se je z odlokom 1
Vlade Republike Slovenije konec leta 1992 preoblikoval v javni '
zavod Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje. i
Zavod opravlja socialnomedicinske, higienske, epidemiolo- ;
ške in zdravstveno-ekološke dejavnosti za območje občin Bre-,
žice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur ,
pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec, torej na novo za i
občini Velenje in Mozirje. Tam zaenkrat delujeta še dve higien- \
ski postaji, ki pa bosta z novo organiziranostjo prenehali delo- j
vati. v prihodnje bodo namreč posamezni oddelki pokrivali j
dejavnost na celotnem območju zavoda.
Sedež zavoda je v Celju na Ipavčevi 18, v.d. direktor pa jej
asist. mag. Ivan Eržen, dr. med. '
MBP:
Z lekarnami se zatika
Sprejemanje odloka o ustanovitvi javnega zavoda Celjske i
lekarne se je zapletlo tudi v šmarski občini. Potem ko se v večini \
občin z njim niso strinjali - v Šmarju so menili, da bi se s prvot- ;
nim besedilom odpovedali soustanoviteljskim pravicam - so jim i
iz Celjskih lekarn poslali nov osnutek odloka. j
v šmarskem izvršnem svetu so ga že pregledali ter v Celje I
posredovali svoje pripombe. Tako so se odločili na svoji zadnji ^
decembrski seji, ko so razpravljali tudi o problematiki lekarni-1
ške dejavnosti v občini. Ker se številni občani pritožujejo zaradi
prekratkega odpiralnega časa lekarne v občinskem središču, so
sklenili na to opozoriti tudi vodstvo v Celju. Zatrjujejo namreč,
da gre za eno od lekarn z največjim prometom, zato menijo, da \,
bi bil mogoč daljši delovni čas, razen tega pa tudi zdravniške
ordinacije delajo ves dan. Opozorili bodo tudi na potrebo po i
lekarnah v Podčetrtku in v Rogatcu.
Škoda po suši
Zaradi nesklepčnih poslan-
skih zborov v prejšnjih mese-
cih so celjski poslanci šele ko-
nec decembra obravnavali po-
ročilo o škodi, ki jo je na kme-
tijstvu in delu. industrije v ob-
čini povzročila poletna suša.
Škoda ni majhna, saj samo
v kmetijstvu dosega 370 mili-
jonov SIT, celjska občina pa je
tudi skoraj v celoti izpadla iz
republiške solidarnostne po-
moči, so med drugim izvedeli
poslanci.
Komisija za odpravo ele-
mentarnih nesreč je v sodelo-
vanju s strokovnimi komisija-
mi posledice suše ocenjevala
v drugi polovici septembra.
Zabeležili so v povprečju od
30-odstotni izpad v sadovnja-
kih in vinogradih do 60 od-
stotkov manj pridelka na trav-
nikih, v okviru IS so poskušali
posledice suše kar najbolj
ublažiti, vendar pa kaj več kot
regresiranje nakupa koruze,
sojinih tropin in zaščitnih
sredstev za sadovnjake, odpisa
oziroma zmanjšanja davkov
ter prispevkov za zdravstveno
zavarovanje kmetov ter dode-
litve gmotne pomoči najbolj
ogroženim, ni bilo mogoče.
S sklepom IS so v Celju za-
gotovili redno oskrbo s pitno
vodo tudi najbolj odročnim
kmetijam, po številnih prote-
stih ter pritožbah pa je Mini-
strstvo za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano v začetku de-
cembra Celju le dodelilo 547
ton koruze iz republiških bla-
govnih rezerv po 2 3-odstotni
regresirani vrednosti. Poslanci
so na zadnji lanski seji sogla-
šali tudi s porabo 3,7 milijona
SIT iz proračunskega rezerv-
nega sklada za nakup avtoci-
stem, regresiranje vode in ure-
ditev odvzemnih mest za pitno
vodo, s čimer so v najbolj suš-
nih mesecih v občini zagotav-
ljali oskrbo z vodo.
IS
Proračun v Laškem sprejet
Kljub nekaterim zapletom
in pomislekom, so bili po-
slanci občinske skupščine
Laško na svoji zadnji seji
koncem decembra toliko od-
ločni, da so ie potrdili in
sprejeli plan in proračun ob-
čine za leto 93.
Tako je laška občina med
redkimi, ki je novo leto zače-
la s sprejetima obema po-
membnima dokumentoma za
normalno delo. Prihodki
proračuna občine Laško za
leto 1993 so predvideni v vi-
šini 913 milijonov tolarjev,
od tega znaša 429 milijonov
tolarjev dogovorjeni obseg
javne porabe za letos, preo-
stalih 484 milijonov tolarjev
pa predstavlja prihodke iz
virov, ki so izven dogovorje-
nega obsega javne porabe.
Največ se bo nabralo iz
prodaje obveznic (300 tisoč
tolarjev), ostalo pa iz vračila
kratkoročnih posojil, iz na-
slova obresti, najenonin, na-
domestil za stavbna zemljiš-
ča in drugimi prihodki.
Največ denarja so nameni-
li za ceste in komunalo. Tu
so potrebe sicer največje,
vendar se bo^pojavil^oblem
ponovnega drobljenja de-
narja. Samo pri cestah je 45
različnih postavk s končno
vsoto dobrih 69 milijonov to-
larjev, pri komunali pa je ce-
lo 49 postavk s skupno vred-
nostjo 97 milijonov tolarjev.
Sklad za stavbno zemljišče
bo iz proračuna dobil 43 mi-
lijonov, stanovanjsko gospo-
darstvo 39, otroško varstvo
69, izobraževanje 87, sociala
25, ostali pa občutno manj,
kot kultura 8, šport 4, zdrav-
stvo dobrih 7, ekologija 1,
obramba skoraj 6, požarna
varnost 8 in kmetijstvo 6 mi-
lijonov tolarjev.
TONE VRABL
svet med tedn'
Risarski sejem ob
Lac Leman
Da bo do »končne reši-
tve« vojne v Bosni in Her-
cegovini, torej do miru,
mogoče priti samo z veliko
trgovino, potrjujejo najob-
sežnejša pogajanja doslej
v ženevski palači narodov.
V stilu vroče-hladno, ozi-
roma kot bi dejal britanski
zunanji minister Douglas
Hurd, s kombinacijo priti-
skov in diplomacije so Ka-
radžič, Boban in Izetbego-
vič skupaj s predsedujoči-
ma mirovne konference
Ownom in Vancom barvali
svoja dvorišča na mapi, ki
jo že nekaj časa vztrajno
skicira finski diplomat Ah-
tisaari. Ni znano, ker so se
seveda pogajali za zaprtimi
vrati, ali sta 0wen in Vance
v pravilih igre določUa, da
smejo barvati samo s flo-
mastri ali tudi s čopiči. Pr-
vi se namreč hitro obrabijo
in osušijo, iz drugih pa se
preveč razliva.
Grožnja o uresničenju
ali neuresničenju vojaške
intervencije je v ženevskih
pogajanjih imela kontekst
»koga bomo bolj prestraši-
li, da bo popustil.« Večina
svetovnih komentatorjev se
strinja, da so najslabše
vendarle iztržili Muslima-
ni, da so precej izgubili tu-
di Srbi in da so največ »za-
služili« najmanj načelni
Hrvati. In kaj predvideva
10 točk »najbolj izdelanega
mirovnega načrta«?
1. BiH bo decentralizira-
na država, kjer bo večina
oblastnih fvinkcij potekala
na ravni provinc,
2. Province ne bodo ime-
le mednarodno pravne sub-
jektivitete in ne bodo mo-
gle sklepati nobenih po-
godb s tujimi državami ozi-
roma mednarodnimi orga-
nizacijami,
3. v vsej BIH bo zagotov-
ljena popolna svoboda gi-
banja, 4. ustava bo tri naj-
večje etnične skupine dolo-
čila za konstitutivne dr-
žavne enote, enako bo ve-
ljalo tudi za skupino
»drugi«,
5. vsa vprašanja, ki so za
katero koli konstitutivno
enoto življenjskega pome-
na, bo urejala ustava, člene
pa bo mogoče spremljati le
s konsenzom treh narodov,
6. province in osrednja
oblast bodo imele demo-
kratično izvoljene skupšči-
ne in glavne izvršne organe
oblasti pa tudi neodvisno
sodstvo. Predsedstvo BiH
bo sestavljeno iz treh pred-
stavnikov vsake konstitu-
tivne enote. Prve volitve
bodo pod nadzorom Zdru-
ženih narodov, Evropske
skupnosti in K VSE,
Piše: Robert Gorjanc
7. ustavno sodišče, v ka-
terem bo po en predstavnik
vsake skupnosti in kot ve-
čina tuji člani, ki jih bo
imenovala mednarodna
konferenca o nekdanji Ju-
goslaviji, bo reševalo spore
med osrednjo vlado in pro-
vincami ter med posamez-
nimi organi v njih, 8. BiH
bodo postopoma demilita-
rizirali pod nadzorom ZN
in Evropske skupnosti,
9. najvišja stopnja med-
narodno priznanih člove-
kovih pravic bo zajamčena
z ustavo, ki bo zagotavljala
tudi jamstva za uresniče-
vanje teh pravic,
10. obseg in način med-
narodnega nadzora bodo
izvajali, dokler se ne bodo
vse tri skupnosti s konsen-
zom odločile za njegovo
ukinitev.
Ta nova karta Bosne in
Hercegovine naj bi bila
uradno karta decentralizi-
rane države z visoko stop-
njo avtonomije provinc.
IČljub etničnemu čiščenju
naj bi BiH ostala etnično
mešana država, čeprav bo-
do nekatera območja etnič-
no homogena (agresor je
tako v bistvu nagrajen).
Predlog še ni v celoti spre-
jet, ni pa verjeti, da bi bili
popravki radikalni, saj je
pričakovati zelo hud pri-
tisk mednarodne skupnosti
predvsem na Srbe in Mu-
slimane, da načrt sprejme-
jo.
Že zdaj pa je jasno, da
bo karta, čeprav jo bodo vsi
po siU enkrat morali spre-
jeti, še naprej trajno žariš-
če nestabilnosti, če Zdru-
ženi narodi ne bodo prev-
zeli desetletja dolgega pa-
tronata nad BiH. Na pri-
mer, veliko vprašanje je,
kako se bo v Bjeljino, kot
provinco s srbskim vpli-
vom, vrnila več kot tretjina
muslimanskega prebival-
stva. Srbi bi po tej karti
Hrvatom morali prepustiti
strateško pomembni Ku-
pres, ki so ga osvojili že na
začetku vojne in strateško
in energetsko pomembno
Jajce, treba pa je seveda
tudi upoštevati musliman-
sko vojaško in demograf-
sko moč v srednji Bosni ter
pomembnost te regije z vi-
dika industrije in prometa.
Št. 1 - 7. januar 1993

Drobiž za varčne
Začetek tedna je prinesel
tudi novo plačilno sredstvo,
saj je Ministrstvo za finance
Republike Slovenije dalo
v obtok kovance za pet, dva
in en tolar ter kovance za 50
stotinov. Kovanci najnižjih
vrednosti, 10 in 20 stotinov,
naj bi prišli v obtok konec
marca.
Nov slovenski drobiž kuje-
jo v kovnici na Slovaškem, ki
ima v kovanju denarja polti-
sočletno tradicijo. V dveh le-
tih bo v obtoku približno sto
milijonov kosov kovanega
denarja, kar pomeni, da bo
Prvi slovenski kovanci so
dokaj dragi, saj je le pri pet-
tolarskem kovancu nominal-
na cena večja od proizvodne.
Kovanci nižjih vrednosti naj
bi imeli menda vzgojno
vrednost, saj so namenjeni
predvsem za otroške špa-
rovčke.
vsakemu Slovencu namenje-
nih 40-50 kovancev. Obliko-
valec novega denarja je Mi-
lenko Licul, modeliral ga je
Janez Boljka, na kovancih
pa so upodobljeni liki živali,
avtohtonih v našem okolju.
Kot plačilno sredstvo v ve-
ljavi še vedno ostajajo de-
narni boni za pet, dva in en
tolar, saj jih je nemogoče kar
naenkrat potegniti iz obto-
ka. Po predvidevanjih Banke
Slovenije naj bi veljali še
približno dva meseca.
Zaradi novih kovancev bo
poslej veljalo drugačno zao-
kroževanje v gotovinskem
plačilu. Zneski do 25 stoti-
nov se bodo zanemarili, med
26 in 76 stotinov se zaokroži-
jo na 50 stotinov, nad 76 sto-
tinov pa na en tolar.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
V zajemalko lahko shraniš drobiž, ki je skupaj vreden sto tolarjev.
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 6. 1. 1993
gospodarski
barometer .
Obetavne napovedi
Letos naj bi se po predvide-
vanjih imurila negativna giba-
nja vseh pomembnih kazalcev
družbenega razvoja. Tako naj
bi se družbeni bruto proizvod
zmanjšal odstotek, zaposle-
nost za 3,2 odstotka,osebna
poraba pa bo manjša za dva
odstotka. Ena od značilnosti
novega leta naj bi bilo poveča-
nje obsega sredstev za nalož-
be. Te napovedi pogojujejo
sprejem lastninske zakonoda-
je, nadaljnja stabilizacija go-
spodarstva ter notranja in zu-
nanja politična stabilizacija.
Inflacija naj bi bila letos zmer-
na, ključni dejavnik gospodar-
skega razvoja Slovenije pa še
naprej ostaja izvoz, ki naj bi se
povečal za 5 odstotkov.
Socialna bomba?
Letos naj bi po predvideva-
njih strokovnjakov republi-
škega zavoda za makroeko-
nomske analize in razvoj imeli
120 tisoč brezposelnih Sloven-
cev. Realne neto plače zapo-
slenih naj bi ostale nespreme-
njene, obseg mase plač pa se
bo zmanjšal za 3,2 odstotka.
Ob tem naj bi se povečali soci-
alni prejemki, tako naj bi se
vsi prihodki prebivalstva
zmanjšali za 2 odstotka. Stro-
kovnjaki pričakujejo dodatne
socialne probleme zaradi na-
povedane odmrznitve morato-
rija nad stečaji.
Eikroj želi
obvladovati kalcovost
v nazarskem podjetju mod-
ne konfekcije Eikroj namera-
vajo v letošnjem letu uvesti si-
stem celovitega obvladovanja
kakovosti (CEOKA), s pomoč-
jo katerega nameravajo razpo-
loviti stroške kakovosti v ob-
dobju dveh do treh let.Doslej
so že izdelali predlog poslov-
nika kakovosti in druge doku-
mente, ki sistematično urejajo
poslovanje v smislu preventiv-
nega zagotavljanja kakovosti.
S projektom bodo izboljšali
kakovost izdelkov, zmanjšali
stroške poslovanja in povečali
konkurenčnost.
Bor na sejmu
v Kolnu
Bor iz Laškega pripravlja
kolekcijo Kot, ki je bila pred
dvemi leti edina nagrajena
z dvema nagradama na med-
narodnem pohištvenem sejmu
v Ljubljani, da jo bodo razsta-
vili na največjem evropskem
pohištvenem sejmu v Kolnu.
Kot predstavlja otroški pro-
gram dnevnih sob, s predstavi-
tvijo v Kolnu pa si v Boru obe-
tajo tudi morebitni prodor na
evropsko tržišče. Doma bo ko-
lekcija KOT v prodaji koncem
februarja ali v začetku marca.
Kljub težavam uspešni
IKI Uubečna se uspešno prilagaja težavam na trgu
Industrija keramičnih iz-
delkov Ljubečna Celje se po-
dobno kot drugi gospodarski
subjekti srečuje s težavami
na trgu. Izguba bivšega ju-
gotrga jim je skoraj prepolo-
vila prodajo.
Izpad je bilo težko nado-
mestiti. Na Ljubečni so s pri-
zadevanji kolektiva to delno
uspeli. Vedno bolj povečuje-
jo izvoz zlasti v sosednje dr-
žave. Zanimanje pa raste tu-
di za nekatere nove izdelke,
ki so jih začeli proizvajati
v samotnem programu.
V podjetju so v zadnjih
dveh letih z naravno fluktu-
acijo zmanjšali število zapo-
slenih za več kot sto delav-
cev. Tako jih je ob koncu leta
delalo okrog 270.
V podjetju se uspešno pri-
lagajajo tudi sezonskim po-
trebam po njihovih proizvo-
dih. Že drugo leto zapored so
prerazporedili delovTii čas
zaposlenih tako, da so lahko
od božiča in cel januar de-
lavci doma. V tem času pa
opravijo potreben remont
vseh proizvodnih enot in se
dobro pripravijo na novo po-
slovno leto.
Za keramičarje na Ljubeč-
ni je bilo lansko leto kljub
številnim težavam in proble-
mom uspešno. Računajo, da
bi moralo biti tako tudi le-
tošnje. Še posebej ker bo iz
tega podjetja letos prišel za-
gotovo še kak nov tržno za-
nimiv izdelek.
MB
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
- Angleško marketinško po-
djetje nudi svoje storitve na
področju tržnih raziskav in
iskanja potencialnih partner-
jev na angleškem trgu. Infor-
macije: tel. 0332-36-39-44 in
telefaks 0332-29-52-17
(J. G. Shaw).
- Podjetje Montoprema iz Iga
nudi opremljanje izdelkov
s kodo (izboljšanje poslovanja,
prihranek časa in manjša mož-
nost napak pri poslovanju).
Informacije: 061/662-056 (Eri-
ka Susman).
- Ameriško podjetje Macroscop
- Market Resourcing nudi par-
fimie, kozmetiko, luksuzne
proizvode, cigarete, Levi's Je-
ans (neoriginalen), mehiško
milo in drugo potrošno blago.
Informacije: tel. in telefaks:
818-901-0326.
Povpraševanje:
- Avstrijsko podjetje KL-
Agentur išče uvozno izvozne
firme v Sloveniji, ki bi prevze-
le zastopstvo za njihove proiz-
vode (gospodinjsld aparati, se-
salci ipd). Informacije:
tel. 9943-732-602-754 in tele-
faks 9943-663-875-121 (OetU
Sulejmani).
- Ameriško podjetje StrohBre-
wery Co. išče v Sloveniji di-
stributerja za pivo. Informaci-
je: tel. 313-446-3220 in tele-
faks 313-446-3004 (J.Jova-
novski).
— Špansko podjetje Araxes Co-
mercio International želi iz
Slovenije uvažati kristal, lon-
čeno posodo, lesene igrače ter
konzervirano hrano. Iščejo tu-
di distributerje za prodajo ek-
sotičnega sadja (kivi), kalifor-
nijske paprike, paradižnika in
korenja. Informacije: tel. in te-
lefaks 9934-431-671-702 (Xa-
bier Imaz Eizagierre).
- Italijansko podjetje Allsport
išče v Sloveniji zastopnika za
prodajo montažnih bazenov.
Informacije: tel. in telefaks
9939-481-392-034.
— Italijansko podjetje Klima-
technik (proizvajalec klima
naprav za domačo in indu-
strijsko uporabo) išče v Slove-
niji poslovnega partnerja za
ekskluzivno zastopanje in di-
stribucijo njihovih proizvodov
na področju Slovenije. Infor-
macije: tel. 9939-432-778-381
in telefaks 9939-432-778-248.
-Angleški uvozni agent išče
kontakte s proizvajalci avto-
mobilskih delov, dodatne av-
tomobilske opreme, čistil za'
avtomobile, avtomobilskih olj
in maziv v Sloveniji za uvoz
v Veliko Britanijo. Informaci-
je: tel. 8955-489 in telefaks
9944-819-988-792 (Desmond
N.Byme).
Informacije:
- Ministrstvo za malo gospodar-
stvo obvešča, da je v okviru pro-
grama sodelovanje in tehnične
pomoči Unida - Industrial in-
vestment division malemu go-
spodarstvu Slovenije pri Inter-,
smew - Mednarodnemu centru
za pospeševanje malega gospo-
darstva ustanovljen servisni
center za pomoč podjetnikom in
obrtnikom pri iskanju tujih in-
vestitorjev. Servisni center nudi
pomoč domačim partnerjem pri
pripravi potrebne dokumentaci-
je, Unido pa s pomočjo 9 investi-
cijsko promocijskih centrov po
svetu brezplačno išče zainteresi-
rane investitorje in nudi tehnič-
no pomoč pri navezovanju sti-
kov. Prav tako so našim partner-
jem na voljo podatki o tujih pov-
praševanjih po investicijah. In-
formacije: tel. 061/321-347 in te-
lefaks 061/321-348 (Marijan
Štele).
Center za
infomiacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Št.1 -7. januar 1993
5
Kabli bodo (morda)
razvozlani čez nekaj let
Izvršni svet Je za enoten In voUen koncept IzgraUnJe In upravljanja KIS za Celje In
okolico
Na zadnjem prednovolet-
nem zasedanju celjskega iz-
vršnega sveta so na dnevni red
uvrstili tudi poročilo o stanju
kabelskega razdelilnega siste-
ma v Celju ter vizijo enotnega
komunalno-informacijskega
sistema, ki ga je pripravila
strokovna služba za komunal-
no gospodarstvo pri OSUPVO
Celje. Poročilo so sprejeli, iz-
vršni svet je podprl varianto
enotnega in vodenega koncep-
ta izgradnje in upravljanja ko-
munalno-informacijskega si-
stema za Celje in okolico, kdaj
natančno bodo kabli razvozla-
ni, pa še vedno ni jasno. Morda
čez nekaj let?
Iz poročila strokovne službe
za komunalno gospodarstvo je
mogoče razbrati, da je občina
Celje novembra 1990 namenila
Skupnosti za izgradnjo objek-
tov posebnega pomena (SI-
OPP), ki je bila investitor iz-
gradnje KRS, okoli 142 tisoč
nemških mark kredita. Na SI-
OPP pa so zagotovili, da bodo
tako lahko sistem zgradili do
konca leta 1990. SIOPP dolga
do občine še ni poravnal.
V omenjenem poročilu stro-
kovne službe za komunalno
gospodarstvo so zapisali, da bi
ta občinski kredit lahko postal
delež občine v komimalno-in-
formacijskem sistemu, ostale
terjatve do SIOPP, ki ga tožijo
nekatera podjetja, pa bi šle
v breme bodočega upravijaka
sistema.
Razmere za izgradnjo KRS
v Celju so menda sedaj nekoli-
ko ugodnejše. Danes je namreč
mogoče izbirati med več po-
nudniki, ki bi denar za izgrad-
njo KIS zagotovili sami.
V tistem času se je sistem
gradil na področju Nove vasi,
kabel pa je že bil položen na
področju treh krajevnih skup-
nosti in povezan z glavno spre-
jemno postajo Gorenja Servis
na Golovcu. Ker občani niso
bili zadovoljni s potekom iz-
gradnje KRS, gradbena odbo-
ra v Dečkovem naselju in Novi
vasi nista več dovolila izvajati
del podjetju Panter. Na Lavi
pa so na pobudo iniciativnega
odbora prizadetih naročnikov
KRS pridobili republiško
gradbeno dovoljenje. Na tej
podlagi sta dela na Lavi izva-
jali podjetji Panter in Prlekija,
ki je tudi izdelala nov projekt
za KRS Lava. Nekaj krajanov
Lave je pravice in obveznosti
iz pogodbe s SIOPP preneslo
na podjetji Panter in Prlekija,
republiško gradbeno dovolje-
nje za KUS Lava pa je bilo
razveljavljeno.
Za glavno sprejemno posta-
jo na Golovcu je tožbo vložil
Gorenje Servis in jo dobil, zato
so aprila lani glavno postajo
na Golovcu, ki je napajala že
izgrajen del omrežja v Novi
vasi in Dečkovem naselju, iz-
klopili.
Danes sprejema signal okoli
800 gospodinjstev z Lave, med
njimi je precej takšnih, ki po-
godbe za priključek KRS niso
niti podpisali. Za sprejem TV
programov in vzdrževanje si-
stema pa nihče ne plačuje na-
ročnine.
KRS v Celju danes
Potem, ko je celjska skupš-
čina na predlog izvršnega sve-
ta sprejela odločitev, da za po-
trebe KRS ne more nameniti
15 milijonov tolarjev sredstev
iz proračuna, sta gradbena od-
bora krajevnih skupnosti Deč-
kovo naselje in Nova vas na
lastno pobudo, ob strokovni
pomoči Zavoda za planiranje
in izgradnjo, opravila razpis
za nadaljevanje izgradnje
KRS v omenjenih krajevnih
skupnostih. Mimogrede, pred-
sednik izvršnega sveta Mirko
Kranjc je v zvezi s tem dejal,
da zaradi takšne odločitve ob-
činske skupščine poslanci
očitno jemljejo odgovornost za
kaotično stanje v zvezi z iz-
gradnjo KRS v Celju na svoja
ramena. Med sedmimi ponud-
niki za dograditev KRS so iz-
brali podjetje Elektro Tumšek
iz Celja, ki je pripravljeno
zgraditi sistem KRS v skladu
s konceptom enotnega komu-
nalno-informacijskega siste-
ma (KIS) v Celju in okolici.
Tudi če bi bilo denarja dovolj,
pa sistema KRS v vseh treh
krajevnih skupnostih ni mogo-
če zgraditi naenkrat. K iz-
gradnji bo treba pristopiti po-
stopoma, pridobiti najprej ob-
činsko gradbeno dovoljenje,
ukiniti SIOPP in izvesti pri-
mopredajo med SIOPP in bo-
dočim upravljalcem sistema.
Po kablih še KIS
z enotnim konceptom iz-
^adnje in vodenja ter uprav-
ljanja naj bi v Celju dobili
v obdobju petih let enovit si-
stem KIS, ki bo imel najmanj
15 tisoč priključkov, z optično
povezavo sosednjih mest in
naselij pa bo lahko imel do 30
tisoč priključkov, so zapisali
v programu strokovne službe
za komunalno gospodarstvo.
Gre za nadgradnjo KRS.
Enoten koncept KIS bo spr-
va uporaben za prenos televi-
zijskih in radijskih progra-
mov, ko bo imel vsaj 6 tisoč
priključkov, pa bo postal zani-
mivejši tudi za ostale možno-
sti, Id jih nudi, to je za prenos
povratne informacije od na-
ročnikov do centrale. Za to je
potrebno sistem dograditi
z dodatnimi elektronskimi ele-
menti v ojačevalnih mestih.
Prenos povratnih informacij je
mogoče od naročnika, ki že
ima priključek KIS, izvesti
z doplačUom ali v obliki višje
mesečne naročnine.
Izvršni svet je na zadnji lan-
ski seji podprl enotni in vodeni
koncept izgradnje in upravlja-
nja KIS za Celje in okolico, do
katerega bi prišli na podlagi
sprejetega novega zakona
o gospodarskih javnih služ-
bah, tako da bi bil KIS opre-
deljen kot javna služba, ter na
podlagi sprejetja ustreznega
akta občine, da je KIS komu-
nalna dejavnost širšega dniž-
benega pomena. Za katero od
navedenih variant se bodo od-
ločili, je odvisno od tega, ali bo
prej sprejet novi zakon ali
ustrezen akt občine. Treba pa
bo urediti lastninske odnose
do že izgrajenega sistema
KRS, ki bo v končni fazi del
enotnega sistema KIS.
Ponudniki, ki so pripravlje-
ni izgraditi KIS, predlagajo,
da bi vložena sredstva obča-
nov z nekim dobičkom dobUi
vrnjena v obliki mesečne na-
ročnine za priključek KIS. Vi-
šina mesečne naročnine pa naj
bi bila odvisna od vrste koriš-
čenja storitev, ki jih bo sistem
nudU v končni fazi.
Sistem KRS bi najprej do-
končali v tistih treh celjskih
krajevnih skupnostih, kjer so
ga pričeli graditi že pred leti,
kasneje pa bi izgradnjo nada-
ljevali še drugod, v skladu
z enotnim konceptom KIS. Pri
strokovni službi za komimalno
gospodarstvo menijo, da bi bi-
lo mogoče na ta način v ob-
dobju treh do petih let zgraditi
sodoben KIS, ki bo v končni
fazi vabljivejši od do sedaj
znanih sistemov KRS, ki omo-
gočajo Uporabnikom samo
sprejem večjega števila televi-
sdjskih in radijskih progra-
mov. KIS naj bi obenem pripo-
mogel k lepšemu videzu mesta
ter zagotovil šest novih, po iz-
kušnjah uspešnih tovrstnih si-
stemov iz tujine pa do dvajset
delovnih mest.
NATAŠA GERKEŠ
Trnoveličanom ulice
¥ kraju so si ulice zaželeli lanskega
Januarja
Krajani Tmovelj pri Celju
so v začetku lanskega leta za-
prosili Geodetsko upravo za
ureditev hišnih oštevilčb v na-
selju. Predlog novega uličnega
poimenovanja je sredi maja
potrdila Komisija IS za po-
imenovanje naselij in ulic, ko-
nec leta pa so tudi celjski po-
slanci soglašali z uvedbo ulič-
nega sistema v naselju.
V Trnovi j ah je bilo v začetku
lanskega leta določenih 361
hišnih številk, od tega jih je
približno tretjina imela prista-
vek. Zaradi številnih novogra-
denj in ker je naselje sestavlje-
no iz večih zaselkov, s preošte-
vilčbo hiš v kraju še vedno ne
bi dosegli potrebne orientaci-
je, zato so v Geodetski upravi
predlagali uvedbo uličnega si-
stema. Krajani so se s tem
v celoti strinjali, sedemnajstim
ulicam v naselju Tmovlje pa
so našli primerna imena brez
večjih zapletov. V Geodetski
upravi so že v prvih mesecih
lanskega leta skladno z Zako-
nom o imenovanju in evidenti-
ranju naselij, ulic in stavb iz-
delali tudi grafične podlage in
razdelili naselje na območja
ulic.
Če v Celju ne bi prišlo do
kadrovske krize ter blokad
v skupščini, bi Tmoveljčani po
rednem skupščinskem postop-
ku dobili ulice najkasneje
v začetku jeseni - a zaradi nes-
klepčnosti skupščine poslanci
uvedbe uličnega sistema v na-
selju v tem času niso obravna-
vah. V začetku oktobra so zato
v krajevni skupnosti Tmovlje
zaprosili za sprejem odloka
o uvedbi uličnega sistema
v naselju po hitrem postopku,
svojo prošnjo pa so utemelje-
vali s tem, da na predlagana
ulična imena' ni nobemh pri-
pomb, krajcini pa bi si želeli
s čimmanj stroški urediti svoje
osebne dokumente.
I. STAMEJČIČ
Pomoč IZ Singna
Celjani so v torek prevzeli
drugo pošiljko pomoči, ki so jo
na pobudo Gerharda Bumil-
lerja, člana mestnega sveta, od
lanskega avgusta dalje zbirali
v Srngnu. Skupna pomoč, na-
menjena družinam, ki so
v svoje domove sprejele be-
gunce, in drugim socialno
ogroženim iz celjske občine,
znaša približno 150 tisoč
DEM.
Gerhard Bumiller je akcijo
humanitarne pomoči zasnoval
s pomočjo časopisa Siid Kuri-
er, občani in podjetja pa so
darovali denar ter gmotno po-
moč. Že oktobra so Celjani
prejeli prvo pošiljko pomoči,
vredno približno 70 tisoč
DEM. Ob božiču so v Singnu
akcijo zaključili in v začetku
tedna celjskemu RK predali še
25 tisoč DEM in tovornjak
prehrambenih izdelkov, v ka-
terem je bilo največ otroške
hrane in izdelkov Maggi.
IS
Poicolnine v novem letu
Silvestrovo smo preživeli in sedaj lahko spet
gledamo v denarnice in preštevamo ostanke od
plač in pokojnin. Upokojenci so se verjetno
razveselili povišanja decembrskih pokojnin.
Ker pa decembrske pokojnine zajemajo povi-
šanja za nekaj mesecev nazaj, je prav, da po-
gledamo, koliko to znese za posamezen mesec.
Če pogledamo najprej najnižjo pokojninsko
osnovo, znaša ta po novem 23.778,15 SIT. Na-
višja pa znaša 115.175,69 SIT. Obe postavki se
računata za nazaj in sicer od prvega oktobra
1992 dalje.
Najnižja pokojnina za polno pokojninsko
dobo znaša 20.211,42 SIT in velja od prvega
decembra 1992 dalje. Starostna ali družinska
pokojnina, odmerjena po zakonu o starostnem
zavarovanju kmetov pa znaša od prvega okto-
bra 1992 dalje 10.105,80 SIT.
Tisti invalidi, ki potrebujejo pomoč pri
opravljanju vseh življenjskih potreb, prejema-
jo po novem 14.148 SIT dodatka mesečno. In-
validi, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju
večine življenjskih potreb, prejemajo dodatek
v višini 7.074 SIT mesečno.
Povišale so se tudi invalidnine. Za telesne
okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni, znašajo invalidnine določene
za nazaj od prvega oktobra 1992 dalje:
za 100 odstotno okvaro 4.850,70 SIT
za 90 odstotno okvaro 4.446,50 SIT
za 80 odstotno okvaro 4.042,30 SIT
za 70 odstotno okvaro 3.638,10 SIT
za 60 odstotno okvaro 3.233,80 SIT
za 50 odstotno okvaro 2.829,60 SIT
za 40 odstotno okvaro 2.425,40 SIT
za 30 odstotno okvaro 2.021,10 SIT
Invalidnine za telesne okvare nastale izven
dela pa znašajo:
za 100 odstotno okvaro 3.395,50 SIT
za 90 odstotno okvaro 3.112,50 SIT
za 80 odstotno okvaro 2.829,60 SIT
za 70 odstotno okvaro 2.546,70 SIT
za 60 odstotno okvaro 2.263,70 SIT
za 50 odstotno okvaro 1.980,70 SIT
za 40 odstotno okvaro 1.697,80 SIT
za 30 odstotno okvaro 1.414,80 SIT
Preživnine po zakonu o preživninskem za-
varovanju kmetov so se povišale za 5,8 odstot-
ka. Uskladijo pa se s prvim oktobrom 1992
dalje.
JANKO KOŠTOMAJ
SENCE
na sončni strani alp
ČAKAJOČ NA VLADO - Če
bo šlo vse po napovedih, po-
tem naj bi konec tega tedna
ali v prvih dneh prihodnjega
slovenski predsednik Milan
Kučan predlagal državnemu
zboru novega mandatarja.
, Skoraj ni dvoma o tem, da bo
to prvak liberalnih demokra-
tov Janez Drnovšek.
Ta bo imel potem kar pre-
cej časa, da bo na podlagi
dogovorov o možnih koalici-
jah predlagal svojo vlado.
Očitno pa tega ne bo naredil
prej, preden državni zbor ne
bo sprejel zakona o vladi.
Brez njega bi bil namreč Dr-
novšek v zelo kočljivem po-
ložaju, saj bi se moral najprej
dogovarjati o 26 ministrskih
mestih, po sprejetju zakona
pa dati na čevelj kar 12 mini-
strov. To bi povzročilo hude
strankarske zdrahe.
Drnovšku so volitve na pr-
vi seji državnega zbora pov-
zročile precej preglavic. Če
bi namreč prvak krščanskih
demokratov Lojze Peterle
sprejel (dvakrat) ponujeno
mesto predsednika državne-
ga zbora, bi imel mandatar
veliko manj sitnosti, kot jih
bo imel sedaj. Poslanci so se
odločili za Hermana Rigelni-
ka, s tem pa ima Peterle pro-
ste roke za razne politične
igre zunaj parlamenta, spet
so verjetno porasle njegove
ambicije, da bi postal sloven-
ski zunanji minister.
Mnogim, med njimi tudi
predsedniku Kučanu, je še
zmeraj žal, da zamisel o veli-
ki koaliciji (liberalni in krš-
čanski demokrati in Združe-
na lista) praktično nima no-
bene možnosti, čeravno bi
zagotavljala najbolj trdno in
stabilno vlado. Vzrok za ne-
uresničeno zamisel so krš-
čanski demokrati. Vendar ne
iz »ideoloških vzrokov, pač
pa zato, ker bi s tem privolili
v privilegije in ugodinosti, ki
so si jih prilastili ljudje iz
nekdanjih garnitur; ti so Slo-
venijo pripeljali tja, kjer je
zdaj«, poudarja Peterle.
Privilegiji oblastnikov
v zadnjih dveh in pol letih so
očitno nekaj normalnega...
PRAZNA DVORANA
Preobrazba slovenske
skupščine v prvi slovenski
parlament s pravimi, poklic-
nimi poslanci, bo tudi za jav-
nost pomenil nekaj novega.
Prav zanimiv bo pogled na
prazno dvorano, v kateri bo
sedelo le osem poslancev dr-
žavnega zbora, drugim pa ne
bo treba poslušati morebit-
nega nakladanja kolegov.
Med razpravo mora namreč
vsaka stranka - po zgledu
nemškega bundestaga - za-
gotoviti samo enega navzo-
čega poslanca, drugi pa lah-
ko počno kaj bolj koristnega.
Čisto drugačna slika bo ob
vsakem zasedanju državnega
zbora ob 16. uri, ko bo na
dnevnem redu glasovanje.
Takrat mora vsaka stranka
zagotoviti navzočnost večine
svojih poslancev, sicer ji od-
trgajo denar iz proračuna,
namenjen parlamentarnim
strankam. Tudi poslanci ne
bodo smeli posnemati slabe-
ga zgleda nekdanjih delega-
tov. Vsaka neupravičena od-
sotnost bo pomenila pet od-
stotkov manj pri (dokaj viso-
ki) plači. Pridobitev opravi-
čil pa bo težja kot v šoli, saj
bodo za upravičen izostanek
veljali le potni nalogi za
službeno pot, podpisani od
Hermana Rigelnika, in
zdravniška potrdila.
Kaže, da bomo vsaj s par-
lamentom res kmalu zakora-
kali v Evropo.
V OSPREDJU BO GO-
SPODARSTVO - Ne samo
parlamentu, prav vsem se bo
treba ukvarjati z odprtimi
vprašanji gospodarstva. Ne-
katere napovedi strokovnja-
kov so takšne, da bodo mar-
sikomu povzročile sive lase,
nekatere pa so obetavne.
Po načelu: Najprej slaba
novica, potem dobra, bo na
prvem mestu brezposelnost.
Letos naj bi se število brez-
poselnih povečalo (od leta
1987 je slovensko gospodar-
stvo izgubilo 187.000 delov-
nih mest) na 120.000, kar bo
pomenilo 13,6-odsiotno
stopnjo brezposelnosti, ozi-
roma eno najvišjih v Evropi.
Je pa zdaj že skoraj vsem jas-
no, da nihče drug razen nas
ne bo plačal življenja na pre-
veliki nogi, ki smo si ga pri-
voščili v osemdesetih letih.
Ker naj bi bila letošnja
proizvodnja tudi zaradi iz-
pada na nekdanjih jugo trgih
še za tri odstotke nižja kot
lani, ni pričakovati kakšnega
bistvenega zvišanja plač. Te
naj bi (neto plače) ostale na
enaki ravni kot leta 1992.
Razmere ne bodo tako bre-
zupne, če bo inflacija še na-
prej obrzdana (decembra je
bila le 1,1 odstotka, vse leto
pa 92,9 odstotka, kar je
ugodno v primerjavi z 247
odstotki leta 1991).
In ugodnejše napovedi? Iz-
voz naj bi se povečal za pet
odstotkov, tečaj naj bi ostal
na ravni lanskega tretjega
četrtletja, nasploh pa naj bi
bile razmere za poslovanje
gospodarstva bolj stabilne
kot lani in predlani. Če k te-
mu dodamo še pričakovan
priliv tujega kapitala, ki naj
bi slovensko gospodarstvo
pomagal spraviti z dna, po-
tem je na koncu predora ven-
darle videti svetlo piko. Kan-
ček svetlobe in optimizem pa
sta v težavnih razmerah
zmeraj zaželena.
SPOR  SE NADALJUJE
- Vsi sindikati, teh pa je
v Sloveniji 12, so zagnali vik
in krik, ker je Gospodarska
zbornica Slovenije odpove-
dala splošno kolektivno po-
godbo za gospodarstvo, že
pred tem je to storil tretji
partner - vlada. Vzrok za od-
poved je bil v tem, da je bila
splošna kolektivna pogodba
neuresničljiva zaradi razmer
v gospodarstvu, sindikati pa
so se ob stavkah in pri zahte-
vah za povečanje plač (naj-
večkrat brez pokritja) zmeraj
sklicevali nanjo.
Novi predsednik GZS
Dagmar Suster (na tem me-
stu je zamenjal novoizvolje-
nega poslanca Ferija Horva-
ta) miri duhove: prvič, pravi,
je za pogajanja o stvarni ko-
lektivni pogodbi še dva me-
seca časa; drugič, pogodbe
morajo biti take, da jih bo
mogoče uresničevati glede na
spremenjene ekonomske
okoliščine; tretjič, ne gre za
znižanje plač delavcem za
petino, saj bodo dobra po-
djetja še zmeraj lahko izpla-
čevala plače brez omejitev;
četrtič, manj bo neupraviče-
nih zahtev po povišanju plač.
Suster tudi pričakuje, da
mu bodo sindikalni funkci-
onarji dali dokazila za svojo
trditev, češ da gre skoraj
tretjina mase za plače v žepe
menedžerjev, medtem ko se
proizvodni delavci s plačka-
mi le s težavo prebijajo od
prvega do prvega v mesecu.
Očitno bo še živahno dogaja-
nje med tremi partnerji, od
katerih ima verjetno vsak sa-
mo delno prav...
Št.1 -7. januar 1993
I 6
Sneg ni povzročil težav, ampalc veseije
čeprav smo ga pričakovali že decembra,
smo ga dobili šele na prvi pravi delovni dan,
4. januarja 1993. Sneg namreč. Pooblačilo
se je že dan prej, ponedeljkovo jutro pa nas
je pričakalo belo. Na naše veliko veselje pa
prvi letošnji sneg ni povzročil posebnih te-
žav, zlasti v prometu, saj so, na primer, vsi
avtobusi v ponedeljek zjutraj na avtobusno
postajo pripeljali pravočasno ali le z malen-
kostnimi zamudami. Pri tem se šoferji in
sprevodniki niso pritoževali nad neurejeni-
mi cestami. Nekaj manjših težav je bilo le
proti Celjski koči.
Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest
Celje je prvi sneg pričakalo pripravljeno.
Mehanizacija je bila pripravljena, prav tako
ljudje v Celju in na devetih delo vodstvih
v Velenju, Mozirju, Latkovi vasi, Konjicah,
Laškem, Šentjurju, Lesičnem in Podplatu.
Najprej so se lotili glavnih cest od magi-
stralnih do regionalnih in tistih pomemb-
nejših lokalnih, po katerih vozijo avtobusi
delavce in šolarje v Celje in druge pomemb-
V torek, 5. januarja 1993, so na devetih de-
lovodstvih Cestnega podjetja Celje namerili
najnižje temperature v letošnji zimi. Ob
6.uri je bilo v Celju -13 stopinj, v Rimskih
Toplicah-10, Konjicah-11, Latkovi vasi-lO,
Velenju -12, Šentjurju -13, najnižja ali naj-
hladneje pa je bilo v Podplatu -15 stopinj.
ne j še kraje. Posipanje cest je nekoliko ovi-
ralo hudo mrzlo vreme, saj sol ni dala žele-
nega učinka.
Tokrat je bilo najhuje v višinskih prede-
lih, kjer je zaradi vetra in suhega snega
prišlo do številnih žametov, ki jih je bilo
treba odstraniti. Problematična je bila tudi
cesta od Zidanega mosta mimo Radeč do
Vrhovega, kjer je bilo tudi do 30 cm snega.
Kot vedno v takšnem vremenu so bile težave
na cestah Arja vas-Huda luknja, čez Vrhe
proti Preboldu (35 cm) in stara cesta Celje-
Stranice-Konjice. Cesto na Roglo so večkrat
splužili in posipali, vožnja pa je možna in
vama z ustrezno zimsko opremo.
V noči na ponedeljek ter v ponedeljek je
zapadlo največ snega v Marofu pri Jurklo-
štru okoli 40 cm, Zajesovniku 28, na Planini
25, na Rogli pa samo 20.
V torek dopoldne so očistili snežne brozge
še del ceste od Rimskih Toplic do Vrhovega
in v Marofu pri Jurkloštru. Zaradi nizkih
temperatur se bo prvi letošnji sneg vsaj ne-
kaj časa obdržal, to pa je dobro za žito, da je
dobilo varovalno odejo, mrščes, da ga bo
Žal do zaključka redakcije'podatki o debelini
ledu na jezerih na Celjskem še niso bili znani,
vsem pa priporočamo, da se ne preizkušajo
v drsanju na jezerih, za katera ne vedo, kakšne
debeline so. Opozorilne table so postavljenje,
vse ostalo vsak dela na svojo odgovornost.
Ribiči po ribnikih razbijajo led zato, da do-
bijo ribe kisik in pridejo zlasti race do hrane.
Kajti kakor hitro zapade sneg, ostanejo brez
hrane.
V akcijo se vključujejo tudi lovci, ki so po-
skrbeli za divjad, ki se pred visokim snegom
v višinah umika v dolino. Lastnikom psov pri-
poročajo, da imajo le-te v tem času na vrvici,
da ne bi spuščeni preganjali že tako onemogle
divjadi.
pobralo in otroke, da bodo uživali v zimskih
radostih.
TONE VRABL
celjske znamenitosti
PTT informacije
kozerija
Kadarkoli jih pokličem, za-
slišim z one strani le: »Tu, tu,
tu, tu...« Da ne bo pomote: ne
gre za južnoafriškega škofa, ki
se piše Tutu. Ne, kje pa. Na oni
strani ni nobenega Tutuja, je
le bogvekateri Francelj, Jože
ali Micka, ki ob mrtvem tele-
fonu vadi spanje.
Sem rekel »mrtvem telefo-
nu«? Oprostite, se opravičujem
— telefon ni mrtev, telefon je
živ. Pravzaprav, če sem bolj
natančen, živ je na moji strani,
mrtev pa na oni.
Jaz se matram kot Kristus,
da bi doklical onega tam, oni
na oni strani pa ne bev ne mev.
Ne trza, ne šmirgla, ne šljivi,
ne j... Poskusiš prvič - nič. Po-
skusiš drugič-nič. Tretjič-nič.
Desetič - nič. Ob petih - nič. Ob
šestih — nič. Ob osmih — nič!
Prekleto, nazadnje obupaš, in
pokličeš v Ljubljano. In dobiš,
saj ne moreš verjeti! Aleluja,
aleluja, od mrtvih vstale PTT
informacije! Vivat! Večna sla-
va in čast!
Ja, ja, takole mi je zadnjič
pripovedoval znanec. Ob tem
se je razpenil ko morje Adri-
jansko, tako lepo in živo mi je
pripovedoval o tem, da je bUo
že kar balkansko.
In je še dodal, da se je pač
sprijaznil z grenkim dejstvom,
da se živi in mrtvi že od nekdaj
bolj malo pogovarjajo. Je že
tako, je rekel, da se lahko raz-
počim od jeze, da mu lahko vse
po spisku, ampak se ne splača;
oni je gluh in nič ne sliši. Nje-
gova slušalkica je namreč od-
ložena.
»Saj ni res«, bodo rekli zdaj
Francelj, Joža, Micka in ostali
informatorji, »mi smo tam, le
zasedeni smo non stop.« Ja,
najbrž! Samo ne ve se, s čim
ali s kom. Francelj mogoče
z Micko, Joža z Gelo, vsi sku-
paj pa z družbo (ki jo imajo še
rajši kot službo). Sicer pa je že
treba reči, da imajo tudi pravi-
co do mahce, ki vzame tri, štiri
urce.
»Stvar je zrela za odstrel,«
bi rekel lovec Jaka. In bi imel
kar prav. Saj jih je navsezad-
nje v Sloveniji kakih sto tisoč,
ki bi še kako radi odgovarjali
na vprašanja telefonskih na-
ročnikov, sploh še, ker je to
kar fina službica in si zanjo
tudi kar fino plačan.
Pa kaj mislite, da tile gluhci
zdaj niso? Seveda so. Le da še
vedno živijo v prepričanju, da
lahko v službi delajo, kar ho-
čejo, ne pa, kar morajo. Tu, tu,
tu, tu...
TO
V prodaji je
Klima VFT d.o.o.
Delavska 5, Celje
Objavlja na podlagi sklepa upravnega odbora
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih strojev in opreme:
1. Stružnica ADA POTISJE PA B 30 letnik 1977
2. Stružnica ADA POTISJE PA B 30 letnik 1977
2. Stružnica ADA POTISJE PA B 30 letnik 1977
4. Stružnica 16K 20 (ZSSR) letnik 1971
5. Stružnica PRVOMAJSKA TNP 250/1600 letnik
1969
6. Stružnica PRVOMAJSKA h=175mm, L=750mm
letnik 1964
7. Revolverska stružnica RTS 40 letnik 1964
8. Šeping KLOP P 1=500 mm, 1=500 mm, B=400mm
9. 2 kom. dvokolutna brusilna stroja 0 400,
nedokončana, brez el. motorja in brusilnih plošč
10. dvokolutni brusilni stroj 0 400 komplet
11. 5 kom. risalnih desk
12. žaga cirkular PCT A S odlita izvedba
- nerabljena, letnik 1985
13. kovinske garderobne omarice - 25 kom.
14. večje število orodnih omaric
Licitacija bo v torek 12. 1. 1993 ob 14. uri v prostorih
KLIMA VFT d.o.o. Celje, Delavska 5.
Stroje in opremo si lahko ogledate od 12. ure dalje.
Opremo in stroje bomo prodali po sistemu »ogiedano-
kupljenc«
Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Udeleženci morajo pred začetkom licitacije do 13.30 ure
vplačati 10% varščine z gotovino pri blagajni podjetja
IMP Klima ali virmanskim nalogom na žiro račun 50700-
601-96877.
Prometni davek plača kupec.
Opremo in stroje je treba plačati do 15. 1. 1993.
Dodatne informacije lahko dobite na tel.
št. 063 31-146.
Žabe so regljale kot še nikoli
Koncert Celjskega plesnega Orkestra
Žabe na sam božični dan je bil letos
zadetek v polno. Izredno dobro zamišljen
ter izveden program in polna dvorana
kina Union so ta dan naredili še bolj
prazničen. Orkester, ki ga zadnja leta
uspešno vodi Tomaž Grintal, je v prvem
delu predstavil zanimiv program skladb
domačih in tujih avtorjev, v katerem so
nastopili kot solisti člani orkestra, kot
gost pa trobentač David Jarh.
V drugem delu koncerta se je celjske-
mu občinstvu predstavila odlična pevka
Mija Žnidarič, ki je bila pravo odkritje
večera. To pa še ni bilo vse. Presenečenje
za vse v dvorani je bil tudi skupni nastop
orkestra Žabe in Akademskega pevskega
zbora, ki ga vodi Adrijana Požun Pavlo-
vič. Skupno prepevanje v stilu Ray Con-
nifa in obe pesmi, ki jih je zbor zapel
samostojno, so med poslušalci, ki so na-
polnili dvorano Union do zadnjega ko-
tička, izzvali dolge in spontane aplavze,
ki so na koncu koncerta v zahvalo dobili
še dodatek nekaj skladb, med drugim
tudi Sveto noč.
Št. 1 - 7. januar 1993
a
Kako homo izbrali osebnega zdravnika
Pri prvem zdravljenju v zavodu, najmanj za leto dni, po lastni presoJJ In brez omejitev
z novim letom se je pričel
v polni meri uresničevati za-
kon o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju.
Med drugim prinaša tudi pro-
sto izbiro osebnega zdravnika.
Zavod za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije je že izdal po-
seben obrazec, ki ga bomo
praviloma izpolnili ob prvem
obisku v osnovni zdravstveni
službi. Z izbiro osebnega
zdravnika bi naj zaživeli bolj
celostni in osebni odnosi med
zdravnikom in pacientom, ki
jih skuša zakon uveljaviti na
podlagi koncepta družinskega
zdravnika. Zato daje zakon
osebnemu zdravniku tudi po-
sebna pooblastila.
Pri odločanju za osebnega
zdravnika imamo zavarovanci
nekatere pravice in dolžnosti.
Praviloma moramo izbrati
osebnega zdravnika pri prvem
zdravljenju v zavodu ali pri
zasebniku osnovne zdravstve-
ne dejavnosti. Pri tem nas ne
sme nihče ovirati ali omejevati
niti zaradi organizacijskih ali
drugih razlogov, na primer na-
še starosti (otroci niso dolžni
imeti izbranega zdravnika sa-
mo v otroškem dispanzerju).
Tudi zdravnik nas ne more od-
kloniti vse dotlej, dokler ne
preseže določenega števila pa-
cientov.
Zdravnika si lahko izbere-
mo ne glede na kraj, kjer živi-
mo ali delamo, vendar ne bo-
mo upravičeni do povračila
potnih stroškov. Nihče pa nas
ne more prisiliti, da si izbere-
mo osebnega zdravnika prej,
preden zbolimo. Ko pa se za
zdravnika odločimo, moramo
izpolniti predpisani obrazec in
ga sami podpisati. Nihče tega
ne more narediti v našem ime-
nu (razen za mladoletne osebfe
ali opravilno nesposobne).
Osebnega zdravnika si izbere-
mo najmanj za leto dni. Pred
tem lahko zdravnika zamenja-
mo v izjemnih primerih - če
smo se na primer preselili, iz-
pis pa mora poleg nas podpi-
sati tudi zdravnik. Če soglasja
ni, odloča o izpisu zdravniška
komisija I. stopnje. V primeru,
da zdravnik preneha z delom,
njegov naslednik prevzame
njegove bolnike, vendar imajo
ti pravico do spremembe izbi-
re tudi pred pretekom leta. Iz-
branega zdravnika nam bodo
vpisali na notranjo stran zad-
nje platnice zdravstvene iz-
kaznice skupaj z datumom iz-
bire. Zdravstvene storitve na
stroške obveznega zavarova-
nja bomo lahko pri drugih
zdravnikih koristili samo
v nujnih primerih.
Poleg osebnega zdravnika
v osnovni zdravstveni službi si
Osebni zdravnik nas zdravi,
predpisuje zdravila na recept,
skrbi za našo zdravstveno do-
kumentacijo, ugotavlja začas-
no nezmožnost za delo, ki traja
do 30 delovnih dni, nas po po-
trebi napoti k specialistu ali
v bolnišnico. Razen v primeru
potrebe po nujni medicinski
pomoči nima teh pravic nihče
drug. V določenih primerih
lahko del svojih pooblastil
prenese na specialista ustrez-
ne stroke, ki pa ga mora o svo-
jih ukrepih in poteku zdravlje-
nja redno obveščati (pri neka-
terih kroničnih boleznih).
po zakonu lahko izberemo tu-
di svojega osebnega zdravnika
ginekologa, za zdravljenje
otrok pa tudi osebnega otro-
škega zdravnika pediatra.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDO EINSPIELER
Upokojenci januarja brez doplačil
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje se uresničuje postopoma
čeprav nov sistem zdrav-
stvenega zavarovanja že v ce-
loti velja, pa bo zaradi pozne-
ga sklepanja prostovljnih za-
varovanj očitno minil vsaj me-
sec dni, preden bo lahko tudi
zaživel. V tem času pa se bomo
nanj že tudi navadili.
Po podatkih Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije se je prsotovljno zava-
rovalo približno 900 tisoč
oseb, od tega 400 tisoč upoko-
jencev in njihovih družinskih
članov. Ostalo so delavci, ki so
se prostovoljno zavarovali na
osnovi skupinskih oziroma
krovnih pogodb, le nekaj deset
tisoč posameznikov pa se je
zavarovalo individualno. Veli-
ka večina se je zavarovala za
osnovni paket Popolno zdrav-
stveno zavarovanje, s čimer so
se izognili vsem doplačilom
pri zdravljenju - torej tudi
v zobozdravstvu in pri zdravi-
lih na recept. Seveda velja to
samo za standardne storitve.
Nekaj zavarovancev pa se je
odločilo tudi za paket Nad-
standard in Oddih.
Zavod za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije je večini ti-
stih, ki so se zavarovah, že po-
slal posebne izkaznice o pro-
stovljnem zavarovanju, vsi
ostali pa jih bodo po njihovih
zagotovilih dobili v kratkem.
Do takrat bodo morali za mo-
rebitne zdravstvene storitve
doplačevati (zneski so višji kot
nekdanje participacije), zne-
ske doplačil pa jim bo po pre-
jemu izkaznice povrnil Zavod.
Upokojencem pa se v mesecu
januarju ni potrebno izkazo-
vati, da so vključeni v prosto-
voljno zavarovanje. Doplačil
so oproščeni. Tisti, ki so se
z izjavo vključili v prostovolj-
no zavarovanje, bodo dobili
izkaznice nekako takrat kot
odrezek za januarsko pokojni-
no. Torej bodo lahko uporab-
ljali izkaznico o prostovoljnem
zavarovanju brez odrezka po-
kojnine.
Izkaznice za prostovoljno
zavarovanje bodo dobiU tudi
tisti zavarovanci, za katere za-
gotavlja doplačila vlada Repu-
blike Slovenije (januarja je še
ne potrebujejo). To so vojaški
vojni invalidi in civilni invali-
di vojne, imetniki partizanske
spomenice 1941, narodni hero-
ji, španski borci ter odlikovan-
ci z redom Karadjordjeve
zvezde z mečem, borci za se-
verno mejo in slovenski vojni
prostovoljci, prejemniki stal-
nih občinskih in republiških
priznavalnin ter uživalci dru-
žinskih invalidnin po padlih
borcih.
Tisti, ki se v prostovoljno
zavarovanje še niso vključili,
to še vedno lahko storijo tako
pri Zavodu za zdravstveno za-
varovanje Slovenije kot pri za-
varovalnici Adriatic. Premije
so sedaj nekoliko višje kot so
bile do konca decembra: pri
Zavodu za zdravstveno zava-
rovanje v prvem ^romesečju
v povprečju za 15 odstotkov
(popolno zdravstveno zavaro-
vanje je 13.800, mesečni obrok
1150 tolarjev), nekoliko več pa
paketa Nadstandard in Oddih
- za 25 do 30 odstotkov.
MILENA B. POKLIC
DELO
v središču
dogajanj
Skrajni nacionalizem
Feljtonistična obdelava ak-
tualnih dogodkov v BiH, ki ni
močno ideološko obarvana, je
v zadnjem obdobju takorekoč
deplasirana. Zato prihaja do
absurdne situacije, da se eno
in isto vprašanje, v tem prime-
ru bosansko, na osnovi iden-
tičnih zgodovinskih dejstev
interpretira v številnih različi-
cah, odvisno pač od tega ali se
o njem piše v Sarajevu, Zagre-
bu ali v Beogradu. Na ta način
seveda ni mogoče doseči cilja,
če ne gre za poskus piscev felj-
tonov, da prepričajo lastne
bralce, kako so za vse vedno
ali vsaj praviloma krivi »tisti
drugi«. Zato si jemljem pravi-
co, da posredujem bralcem
takšne strani o dogodkih
v Bosni in Hercegovini, ki so
rezultat nujne distance od
dnevne politike in hkrati poiz-
kus zajetja tistih fenomenov
vojne v BiH, ki so bih doslej
raziskani le na površini.
Takšen pristop pa predvsem
zahteva resno kritiko vseh
treh nacionalnih programov,
torej nacionalnega, ki je v BiH
povzdignjeno na piedistal živ-
ljenja, na sploh. Gre namreč za
skrajni nacionalizem, ki je vr-
gel Balkan v zgodovinsko re-
. grešijo in ga prisilil na samo-
morilski skok v zgodnje XIX.
stoletje, to je v obdobje naci-
onalnega romantizma. Vseka-
kor pa nisem pripravljen niti
za trenutek podvomiti o tem,
kdo nosi krivico za tragedijo,
ki je zadela BiH, ker so me
izkušnje, ki sem jih pridobil
med večmesečnim bivanjem
na bosanskih frontah, le utrdi-
le v prepričanju, da je izvirni
greh na strani velikosrbskega
nacionalizma. Kljub temu pa
sem pripravljen kritično ra-
zložiti tudi stališča tistih, ki so
iz dveh avtohtonih narodov
naredili objekte velikosrbske-
ga delovanja. Moj namen je tu-
di, da demistificiram posa-
mezne aktualne dogodke
v BiH, kot je na primer širjenje
zgodbic o pojavu tako imeno-
vanih »mudžahedinov« ali vse
intenzivnejšem vmešavanju
islamskih držav v krizo v bivši
Jugoslaviji, kot radi rečejo di-
plomati. Prikazati želim tudi
posledice hrvaške politike
v BiH, ki je ideološko prav ta-
ko zasnovana na nacionalnem
programu, ne glede na to, da
so si hrvaški |X)litiki krčevito
prizadevali, da bi zanikali to
tezo. Toliko o cilju.
O splošnem položaju v Bosni
in Hercegovini najbolj zgovor-
no priča naposredna življenj-
ska ogroženost več milijonov
ljudi, ki umirajo zaradi vojne,
lakote, zime, nalezljivih bolez-
ni, kot žrtve razbojniških sku-
pin in tudi zato, ker ne verja-
mejo več v Bushevo krilatico
o »novi svetovni ureditvi«. Po-
datki o trpljenju prebivalcev
BiH v dosedanji vojni so vsem
dobro znani, številke o mrtvih,
ranjenih in pregnanih so na
žalost postale le še statistični
material. Zdi pa se, da so psi-
hološke dimenzije tega trplje-
nja ostale zapostavljene, pri
čemer ne mislim le na nepo-
sredne žrtve srbskega terorja
oziroma na ljudi, ki so šli skozi
koncentracijska taborišča ali
pa so slučajno preživeli ma-
sovna pobijanja. Predvsem
misUm tudi na sto tisoče ljudi,
ki so ostali zaprti v mestih, iz
katerih ni izhoda.
Med bivanjem v obkoljenem
Jajcu v prvi polovici oktobra,
v mestu, ki je nekaj dni kasne-
je s prebojem obrambnih Unij
doživelo še večjo golgoto, se mi
je prav ta psihološka dimenzi-
ja trpljenja zdela skoraj po-
vsem enakovredna trajni ogro-
ženosti življenja slehernega
občana Jajca. Na mesto je na-
mreč pet mesecev zapored iz
dneva v dan padalo na stotine
in tudi na tisoče najbolj rušil-
nih projektilov, ki si jih je mo-
goče zamisliti. Vsak gib je bU
pogojevan s tem dejstvom, če-
tudi si le dvignil nos iz vlažne
kleti, si ogromno tvegal. Na
lastni koži sem občutil to vrsto
psihičnega pritiska, ker sem se
moral po več dni skupaj skri-
vati v hiši kot podgana in po-
trpežljivo čakati, da se bo na-
pad vsaj za trenutek ustavil,
da bom lahko pokukal na svet-
lo. To je tudi najbolj prizadelo
prebivalce Jajca in potemta-
kem tudi prebivalce drugih
obkoljenih in napadenih mest.
Potrebna je bila ogromna vo-
lja, neverjeten psihični in fi-
zični napor in to za preprost
odhod na ulico. Posledica tega
je bila, da je večina ljudi padla
v apatijo in tisti, ki so želeli
preživeti in nabaviti nekaj
hrane ali izjemno dragih ciga-
ret, so morali pozabiti na ne-
varnost, ki jim je nenehno gro-
zila. Rezultat takšnih razmer
pa je bila neverjetna resigna-
cija ljudi, ki so se pomirili
s smrtjo, ker jih je morda ča-
kala že za prvim vogalom.
V takšnem psihološkem pat
položaju je dcmes večina od
dveh ali treh milijonov Bo-
sancev.
Št. 1 - 7. januar 1993
8
Pridite, za smeii
ho poslcrhljeno!
Celje bo v času Dnevov komeillje najbolj nasmejano mesto
žlahtna komedija spet pri-
haja na celjski oder. Dnevi ko-
medije namreč, ki jih je lani
prvič celjsko občinstvo spreje-
lo z velikimi simpatijami, bo-
do letos razveseljevali od
12. februarja pa do 6. marca,
vsak petek in soboto. Abon-
majske vstopnice je mogoče
kupiti do 29. januarja. Zani-
manje za Dneve komedije je
veliko tudi izven celjskega ob-
močja. Prodanih je že več kot
dvesto abonmajev.
Sicer pa ni čudno, da si v ča-
su, »ko nas draginja tare in
davki tišče,« kot slikovito pove
direktor SLG Celje Borut Alu-
jevič, ljudje pač želimo smeha,
sprostitve in zabave. Dnevi
komedije bodo brez dvoma vse
to prinesli. Slovenska gleda-
lišča se rada vračajo v prej ne-
koliko odrinjen gledališki žanr
in tako je tudi letos na progra-
mu slovenskih gledališč dovolj
izziva za slovenske gledališke
umetnike. V Celju bomo v času
Dnevov komedije lahko videli
vse tisto, kar je najboljše v slo-
venski gledališki produkciji,
v gosteh pa bodo gledališča,
s katerimi celjsko goji redne
gledališke izmenjave. Tako bo
v Celju na Dnevih komedije
nastopila ljubljanska Drama,
Mestno gledališče ljubljansko.
Mladinsko gledališče iz Ljub-
ljane, ki ga lani ni bilo. Prišlo
bo tudi Slovensko stalno gle-
dališče iz Trsta, prav tako pr-
vič, nastopilo bo novogoriško
in kranjsko gledališče in seve-
da domače, celjsko gledališče.
Za zabave in smeha poln večer
bo na zadnji predstavi Dnevov
komedije, ki pa ne bo tekmo-
valnega značaja, z monodramo
Blagi pokojniki, dragi možje,
poskrbela igralka Polona Ve-
trih, lanska dobitnica laskave-
ga priznanja »Žlahtna kome-
dijantka«.
V Celju bodo tudi letos po-
delili nagradi »Žlahtni kome-
dijant« in »Žlahtna komedi-
jantka«, tej pa se bo pridružila
še nagrada za žlahtno komedi-
jo, kar je ena od novosti letoš-
njih Dnevov komedije, ki so
jih podprli tudi številni spon-
zorji. Druga novost je ta, da
bodo v gledališču zaradi iz-
jemnega zanimanja za Dneve
komedije in zato, ker vedo, da
je komedija všeč tudi mlajšim
Dnevi komedije v SLG Celje
bodo od 12. februarja do
6. marca, spremljala pa jih bo
tudi naša novinarska hiša in
ob tej priložnosti izdala tudi
posebno številko Petice.
gledalcem, prav zanje ob pet-
kih dopoldne organizirali po-
sebno predstavo iz programa
Dnevov komedije. Novost pri-
naša tudi sestav žirije, ki bo
spremljala predstave in dode-
lila komedij antska odličja
igralcema in gledališču. Na če-
lu žirije bo slovenski komedio-
graf Tone Partljič, ob njem pa
igralec Marjan Bačko, ki mu
gre pripisati zamisel, da bi se
v Celju odvijali dnevi smeha in
pa profesor Slavko Deržek,
velik poznavalec domačih in
tujih gledališč, ki je bil v žiriji
že lani. Žirija bo brez dvoma
dovolj strokovna za težke od-
ločitve, komu podeliti žlahtne
naslove. V gledališču pa še
razmišljajo, da bi na kak način
(ob koncu predstav z lističi, ali
kako drugače) pri ocenah ne-
posredno sodelovalo tudi ob-
činstvo, ki so mu Dnevi kome-
dije v celoti namenjeni.
Brez dvoma se gre že v na-
prej veseliti praznika smeha
v Celju. V gledališču pa pri-
pravljajo tudi zaključno prire-
ditev, ki bo prav tako novost
in neke vrste parodija na »ve-
like« festivale z večjimi pre-
tenzijami, kjer so navadno
zaključne prireditve same sebi
namen. Scenarij na to temo že
nastaja, smo izvedeli v gleda-
lišču, kjer pa so seveda zaen-
krat okoli tega še malo skriv-
nostni. Sicer pa, pridite, pa
boste videli, pravijo v gleda-
lišču.
MATEJA PODJED
ZAPISOVANJA
Čas Je za Icuituro
Ker je bilo leto 1992 polno
najrazličnejših dogodkov, med
drugim seveda tudi kulturnih,
je začetek novega leta nemara
pravšnji čas za določeno anali-
zo tovrstnega dogajanja, za
neke vrste inventuro, ki kot
sleherna inventura ne služi
zgolj golemu pregledovanju In
naštevanju najrazličnejših do-
godkov, pač pa predvsem za
najavo nekaterih fenomenov
in pojavov, ki se v letu, v kate-
rega smo vstopili, utegnejo
zgoditi.
Nedvomno najpomembnejši
oziroma najodmevnejši dogo-
dek, ki je pretresel kulturne
loge je bil tisti, ki se je zgodil
v marcu: zamenjava kulturne-
ga ministrstva oziroma nastop
nove ekipe na ministrstvu za
kulturo, ki je na vso srečo še
pravočasno ustavil nedopust-
ne moralno-ideološke čistke
znotraj kulturniških in umet-
niških krogov. S tem dejanjem
je slovenska kultura po sko-
rajda dveh letih raznoraznega
prečiščevanja vendarle uspela
stopiti na svoje prave tirnice
ali - bolj radikalno — z oblasti.
Ne smemo namreč pozabiti, da
je bila ravno kultura tista, ki
je v času prejšnjega režima
pod svojim okriljem združeva-
la tako »nova družbena giba-
nja« kot »nove družbene sile«,
da je z zmago slednjih pravza-
prav prevzela oblast. In se
v oblasti izgubila, razpadla.
Začela je prevzemati navade,
ki so lastne sleherni oblasti in
s tem postala - pa naj se to sliši
še tako banalno in nemogoče
- anti-kulturna, obrnjena proti
sami sebi Ideje, ki so se kopi-
čile in izkristalizirale znotraj
»kulturnega pojava« so čez
noč postale izrazito politične
oziroma državotvorne ideje.
Kultur.a pa mati, ki je ostala
brez svojih otrok. In obratno:
kulturniki kot otroci, ki so iz-
gubili svojo mater kulturo.
Pravzaprav gre vso jezo in
ves bes, ki seje s strani sloven-
skih kulturnikov sesul na poli-
tiko, na oblastnike, na kultur-
nike (bivše kolege) na oblasti,
preprosto in od tod tudi razu-
meti Kultura je izgubila svojo
moč, svoj manevrski prostor,
ki se je širil zgolj skozi njeno
politično delovanje. Lepo vas
prosim, koga pa briga sloven-
ska kultura, ki se ne ukvarja
s politiko? Z drugimi beseda-
mi; šele z zamenjavo kulturne-
ga ministra, šele s sestopom
kulture z oblasti, seje pokaza-
la vsa moč in nemoč slovenske
kulture, seje pokazalo, kakšna
je bUa vsa ta leta v resnici slo-
venska kultura; izrazito poli-
tična, se pravi oporečniška,
nasprotovalna, aktivistična,
itd. Zakaj? Ker je bila v bistvu
edina sposobna kolikor tolikor
oponirati oblastnim struk-
turam.
Pa danes? Časi so se spreme-
nili. Ideje, kakršne je nekoč
lansirala kultura je moč »pro-
dajati« tudi kako drugače. In
to bistveno hitreje in »dražje«.
Kultura je ostala brez manevr-
skega prostora; postala je kul-
turna. In kot taka si bo slej ko
prej morala poiskati novo za-
točišče v aktualni slovenski
realnosti, kije — upajmo — nebo
več zanimala zgolj politika,
zgolj politična stvarnost, pač
pa tudi in predvsem še kaj
drugega. Da bi se pa to lahko
uresničilo, bo morala svoje
pridodati tudi slovenska kul-
tura ... In potem pristaviti
svoj lonček...
Piše Tadej Čater
Vedro in sproščeno
Revijski tamburaški orke-
ster Akord, dirigent Matjaž
Breznik in solista Aleš Praznik
(harmonika) in Dunja Spruk
(sopran) so na tradicionalnem
novoletnem koncertu v dvora-
ni Narodnega- doma izvajali
spored, namenjen vedremu
razpoloženju in sprostitvi po-
slušalcev.
Prvi del koncerta so sestev-
Ijale popularne in znane
skladbe: Suita iz opere Car-
men G. Bizeta, Španski ples
J. Gregorca, Espana cani
P. Marquina, Hora staccato
A. Dinnicua (solo harmonika
Aleš Praznik, učenec 4. letnika
Srednje glasbene šole Mari-
bor) in Pesmi Volge in Urala
v priredbi A. Završnika.
Drugi del koncerta so se-
stavljale priljubljene melodije
J. Straussa, kot so Cesarski
valček, Anina polka, Pizzicato
polka. Lahka kri. Couplet
Adele in arijo Adele iz operete
Netopir ter valček Pomladni
zvoki je z orkestrom zapela so-
pranistka Dunja Spruk (člani-
ca ljubljanske opere).
Široka ponudba lahkotne in
vedre glasbe, ki jo je s tempe-
ramentnim in nadarjenim di-
rigentom Matjažem Brezni-
kom prepričljivo in zanesljivo
izvajal orkester Akord, je do-
polnila praznično razpolože-
nje številnih celjskih poslušal-
cev v povsem polni dvorani.
Z enakim programom je or-
kester nastopil tudi na dveh
koncertih v zdravilišču Dobr-
na 31. decembra in 1. januarja
zvečer.
DRAGICA ZVAR
Primerno za nrazniic
v množici bolj ali manj po-
srečenih glasbenih prireditev
ob času minulih praznikov je
bila ena tudi v takoimenovani
abonmajski ponudbi. Celjski
godalni orkester je svoj sezon-
ski abonma nadaljeval z dru-
gim koncertom, programsko
primernim prazničnemu raz-
položenju.
V prvem delu so izvajali Ja-
cquesa Offenbacha uverturo iz
opere »Orfej v podzemlju« (z
znamenitim kan-kanom), delo
iz leta 1858, ki je bilo uvodna
glasba eni najbolj posrečenih
operetnih stvaritev. Iskriva
duhovitost glasbe in očarljive
melodije v posrečeni instru-
mentaciji so naleteli pri poslu-
šalcih na simpatičen odziv.
Koncert se je nadaljeval s »Ci-
ganskimi napevi« španskega
violinista in skladatelja Pabla
Sarasateja. V delu je prevlado-
val solistični part, ki ga je ko-
rektno, vendar na momente ne
preveč prepričljivo izvedel go-
stujoči violinist Vasilij Melni-
kov. Prvi del so koncertanti
končali s koračnico iz Smeta-
nove popularne opere »Proda-
na nevesta«, ki je eden naj-
slavnejših odlomkov opere po-
leg uverture in plesov.
Po nekoliko daljšem odmoru
se je koncert nadaljeval z glas-
bo Johanna Straussa mL, na
sporedu pa je bila uvertura iz
operete »Netopir«, valček
»Prif)ovedke iz Dimajskega
gozda« in »Nova pizzicato pol-
ka«. Straussove melodije so
vedno ostale izredno priljub-
ljene in najbrž nikoli ne bodo
izgubile svoje privlačnosti.
Zato je bilo za številne poslu-
šalce, ki so dodobra napolnili
dvorano Narodnega doma, za-
nimivo vso njihovo lepoto sli-
šati v živo.
Pri tem pa je bil najbrž mar-
sikdo rahlo razočaran. Pom-
nožen orkester - potrebna je
bila namreč skoraj celotna
simfonična zasedba — skupaj
z dirigentom Nenadom Fir-
štem tokrat ni bU povsem na
ravni prejšnjih koncertov
CGO-ja. Bilo je vse preveč la-
bilnosti v ritmični skupni igri,
nepotrebne vznesenosti tn ne
nazadnje intonačnih nejasno-
sti. Marsikaj bi se dalo rešiti že
s primernejšim tempom, ki ni
bil vedno korekten. A kljub te-
mu: razpoloženje je bilo veselo
in namen »praznovati« je bil
dosežen. Toda to je bil vendar-
le abonmajski koncert.
EG
Peli so polni
dvorani
že po tradiciji kultvuno
umetniško društvo na Lju-
bečni pripravi vsako leto
Božično-novoletni koncert
v domači dvorani. Občin-
stvu, ki je napolnilo dvora-
no do zadnjega kotička, so
se predstavili trije pevski
zbori. Nastopil je otroški
pevski zbor, ki ga vodi Ani-
ca Mernik, domači ženski
pevski zbor pod vodstvom
Vide Bukovac in mešani
pevski zbor Cetis Celje pod
vodstvom Pavleta Bukov-
ca. Vsi zbori so zapeli pri-
ložnostne pesmi. Zadnji
dve Zvončki zvonijo in
Sveto noč pa so zapeli sku-
paj s poslušalci. Za pevce
in poslušalce je bil koncert
pravo doživetje, o katerem
so po kraju govorili še med
novoletnim praznovanjem.
MB
iVIonografiJa Velenja
V začetku decembra so v Ve-
lenju predstavili obsežno mo-
nografijo svojega mesta. Sku-
paj so jo izdali Kulturni center
Ivana Napotnika, Studio Re-
bemik in Tiskarna Velenje, iz-
šla je v visoki nakladi 10 tisoč
izvodov, del pa je tudi natis-
njen z besedilom v angleškem
in nemškem jeziku.
Pri pisanju strokovnih tek-
stov je sodelovalo štirinajst
avtorjev. Posegli so na najra-
zličnejša področja, ki so za Ve-
lenje značilna in po katerih se
loči od ostalih mest. Obravna-
vajo poglede na današnjo
identiteto naselja, zasnovane-
ga na mnogih zgodovinskih
silnicah, ki so se srečevale na
tem prostoru, in to s kultur-
nim, gospodarskim, političnim
ali kakšnim drugim predzna-
kom, dodana pa so še besedila
nekaterih vidnejših piscev, po-
vezanih s tem področjem, kot
sta Gustav Šilih in Karel De-
stovnik-Kajuh.
Knjiga je tiskana na zelo ka-
kovostnem papirju in oprem-
ljena z množico ilustracij, od
katerih so nekatere starejšega
datuma in nas seznanjajo
s preteklostjo mesta, večji del
ilustracij pa predstavljajo
barvne fotografije, s katerih je
razvidna sedanja podoba me-
sta. Mnoge med njimi posku-
šajo preseči golo informativno
raven z individualnimi foto-
grafskimi pristopi, zato so ti
posnetki lahko zanimivi tudi
v širšem vizualnem kontekstu.
Monografijo Velenja so av-
torji zaokrožili še s prikazom
okoliških naselij in s tem pred-
stavili bistvene karakteristike
celotne Šaleške doline.
BORIS GORUPIČ
Praznovali
bodo 10 let
dela
Godbeniki godbe na pi-
hala KUD Ljubečna se pri-
pravljajo, da bodo prosla-
vili desetletnico uspešnega
dela. Čeprav so uradno že
bili »stari« 10 let lanskega
oktobra, so se odločili, da
obletnico obeležijo z kon-
certom v januarju. V godbi
redno nastopa okrog dvaj-
set godbenikov, predvsem
domačinov. Vodi jih mladi
Janez Šabec. Lani so imeli
številne nastope v Celju,
Ločah, Zrečah, Vitanju,
Laškem in domačem kraju.
Zadnji dve leti nastopajo
skupaj z mažoretno skupi-
no. Letos bi želeli dobiti
nove obleke, da bi se tudi
barvno in modno približali
uniformam mažoretk.
Upajo, da bodo uspeli ob
pomoči vseh, ki so jim že
doslej pomagali.
MB
Poklon velikim mojstrom
V galeriji Kulturnega centra
Ivan Napotnik v Velenju so še
do 15. januarja razstavljena
slikarska dela Gorana Horva-
ta. Razstavljen je cikel, ki ga je
avtor posvetil velikim likov-
nim umetnikom.
Slikar Goran Horvat, rojen
1955 leta, se je že zelo zgodaj
pojavil na likovnem prizoriš-
ču, saj je imel svojo prvo raz-
stavo že pred dvajsetimi leti in
od takrat je reden gost doma-
čih in tujih galerij. Predvsem
ga poznamo kot avtorja obsež-
nih ciklov, kot so »Biblija
v 300 slikah«, izdelal je serijo
jedkanic naslovljeno z »Križev
pot«, vzpodbudo pa je našel
tudi v velikih literarnih delih
in tako sta nastali seriji »Bo-
žanska komedija« po Danteju
in »As you like it« povzeta po
Shakespearjevi dramatiki.
Razstava v Velenju prikazu-
je Horvatova platna, ki jih je
naslikal v času po 1980 letu.
Njihov skupni koncept je, da
so posvečena likovnikom, ki so
imeli v evropski umetnosti iz-
jemno vlogo, pritegnili pa so
tudi Horvata. Posvetila avtor-
sko interpretirajo njihova po-
samezna dela in tako si lahko
ogledamo nove verzije Picas-
sojeve Guemice, Manetovega
Zajtrka na travi, Rembrandto-
ve Nočne straže, med drugimi
pa sta še prisotna Chagall in
Velazguez.
Med deli, ki jih Horvat in-
terpretira, je seveda vrsta ob-
jektivnih razlik, najsi gre za
motive ali tehnologijo slika-
nja, saj posamične originalne
slike ločuje med sabo tudi po
več stoletij. Zato so tudi inter-
pretacije naravnane glede na
izvirnik, pač kolikor je to mo-
goče. Ob tem še velja zapisati,
da so nekoliko prepričljivejša
platna, ki se navezujejo na
modernistične slikarje, ki so
Horvatu sorodnejši tudi glede
na ostali njegov opus.
Glede na možnosti različne-
ga razumevanja slik Gorana
Horvata, je razstava v Velenju
dobra priložnost za spoznanje
teh njegovih tudi manj znanih
del in seveda posredno tudi za
mnoge velike slikarske umet-
nine, ki so ukrojile likovna
merila in predstavljajo en-
kratne ter nedosegljive viške
v zgodovini umetnosti.
BORIS GORUPIČ
št.1 -7. januar 1993
9
Vsak material ima dušo
Oskar Kogoj v čiščenju In plemenitenju oblik
Ko človek vzame kakšen predmet
v roke, le redko pomisli, da ga je
nekdo moral oblikovati, preden ga je
nekdo drug izdelal. Prav zato so
oblikovalci pogosto pozabljeni,
odrinjeni in po krivici zapostavljeni.
Pa imamo tudi v Sloveniji med njimi
kar nekaj takih, ki jim smemo reči
umetniki svetovnega slovesa. Prvi
gospod med temi je brez dvoma
Oskar Kogoj iz Mirna pri Gorici, ki
te dni prvič razstavlja tudi pri nas,
v Likovnem salonu in Izbi.
»hidustrijsko obhkovanje dobiva
pravo mesto in veljavo očitno tudi
med meščani Celja,« je bil ob odprt-
ju obeh razstav očitno zadovoljen
Oskar Kogoj.
Spoznajmo se pobliže
Oskarja Kogoja se boste takoj
spomnili, če omenim njegovo zna-
menito violino, lok, Elanovo smuč-
ko, konja, kozarce iz rogaške Ste-
klarne, nenavadno vilico, nož in žli-
co, steklenico, konec koncev je prav
gospod Oskar Kogoj oblikoval tudi
pohištvo, za katerim sedi na novo
izvoljeni predsednik Slovenije.
V tujini bi si obliznili vseh deset
prstov za tako roko in glavo, mi pa
smo ponosni, da ga imamo, toda po-
nos je pogosto premalo.
Oskar Kogoj je končal študij obli-
kovanja na Instituto statale d'arte
- Corso superiore di designo indu-
striale v Benetkah, kjer je zatem ne-
kaj časa tudi poučeval. Zdaj je tam
gostujoči profesor.
Skusil je pot industrijskega obli-
kovalca v Meblu Nova Gorica, od
leta 1971 pa ustvarja kot svobodni
oblikovalec. Načrtoval je za številne
tovarne v Sloveniji, nekdanji Jugo-
slaviji in ItaUji, prav tako se je uk-
varjal s sistemskim designom za več
športnih in kulturnih manifestacij.
Deluje tudi kot oblikovalec vizual-
nih komunikacij in kipar. Pripravil
je prek dvajset samostojnih razstav
po svetu in sodeloval na številnih
selektivnih in preglednih skupin-
skih razstavah. Prejel je več po-
membnih domačih in mednarodnih
priznani med drugim kar nekajkrat
zlato medaljo na bienalni razstavi
industrijskega oblkovanja v Ljub-
ljani. Izdal je knjigo Nature design,
v kateri je predstavil oblikovalsko
metodologijo svojega dela.
Kritik dr. Stane Bemik je tudi ob
odprtju razstave v Celju izpostavil
Kogojevo samosvojost, vztrajnost,
iskateljstvo ter zmeraj živo in-priza-
devajočo ustvarjalnost. Prav to na-
mreč doživljamo v njegovih delih,
s katerimi želi spodbujati tudi slo-
vensko industrijo. Nenehno razmi-
šlja, kako kakšno stvar narediti, iz-
boljšati. Ko je na razstavi v Celju po
skoraj tridesetih letih srečal in pre-
poznal svojega nekdanjega sošolca
iz Keramike Liboje, mu je šinila
v glavo misel, da bi se bilo z obliko-
valskega stališča vredno lotiti tudi
keramike, še posebej, ker imajo Li-
boje na tem področju tradicijo in
pomembne izkušnje. Oskar Kogoj je
poln nabojev, ki sprožajo izzive. Zna
opazovati in poslušati, se prilagoditi
in razumeti, razmišljati in nato
ustvariti.
Pa tudi pripovedovati...
»Ko sem prišel v mesto in se spre-
hodil po starem delu, sem se navdu-
šil nad obnovljenimi hišami in
v spominu se mi je Celje zarisalo, in
mi bo takšno tudi ostalo, kot središ-
če Norikuma. Celje me namreč spo-
minja na najstarejšo kulturo, ki je
bila tukaj razvita še pred Rimljani
in potem v času Rima. Ta občutek že
dolgo nosim v sebi. Že od tedaj, ko še
nismo študirali naših davnih pred-
nikov, Venetov. V sošolcih iz Celja,
s katerimi smo se dobivali v ljub-
ljanskih Križankah, sem začutil, da
imajo nek poseben talent. Zato sem
tudi danes trdno prepričan, da je
Celje nekaj posebnega in da ima
s svojo raznoliko industrijo veliko
možnost razvoja tudi na področju
industrijskega oblikovanja.«
Zlatarna Celje in Steklarna Roga-
ška Slatina sta znali prvi z našega
območja poiskati stik z oblikoval-
cem svetovnega slovesa. Izdelki, ki
jih je za Zlatarno Celje oblikoval
Oskar Kogoj in so bili decembra na
ogled v Izbi, se ravno tako nanašajo
na davno preteklost. To je bila ko-
lekcija Aurelian. Ime izvira iz časov
Rima, ko so bile v Celju močne kov-
nice denarja, edinstveni cekin na
svetu, po katerem se zlata kolekcija
imenuje, pa so našli v Celju in ga
hrani Pokrajinski muzej. S tem svo-
jim oblikovalskim dosežkom je Ko-
goj na nek način oživil tradicijo me-
sta in ljudi. Tega ne gre prezreti,
kakor tudi ne vrhunsko oblikovanih
kozarcev za Steklarno. Do 10. janu-
arja še lahko zavijete v Likovni sa-
lon. Da vam ne bo zaprlo sape in da
vas ne bo zmedlo ob krhkem kozar-
cu, veličastnem loku, obli mizi,
drobni priponki - konju, se spomni-
te, da prechneti oživijo, ker ima vsak
material dušo. Tako bi vam rekel
Oskar Kogoj.
Napoj iz lasbiih Icorenin
»Sodobna družba je te koncepte,
s katerimi se bijemo oblikovalci pri
nas, že prešla, čeprav je na nek način
v mladi Sloveniji zdaj za nas bolje,«
pravi Oskar Kogoj. »Prav zato pa so
za Slovenijo zdaj toliko bolj po-
membni industrijsko oblikovanje,
marketing in ekonomija, na čemer
Oskar Kogoj v Likovnem salonu.
mora sloneti vsaka sodobna država.
Bo pa morala Slovenija jadmo zače-
ti črpati in se napajati iz lastnih
korenin, zato, da bodo izdelki, ki
bodo krenili v svet v potrditev drža-
ve, originalni in da se ne bodo izgu-
bili v poplavi svetovne ponudbe. Le
tako si bomo izborili svojo lastno
identiteto in tržišče v svetu. Za Slo-
vence je p*omembno, da pošljemo na
trg samo najboljše izdelke. Ker za-
mujamo, je treba pohiteti, sicer bo-
mo bitko izgubili že kar na začetku
naše samopotrditvene poti.«
»Celje mora to veliko industrijsko
tradicijo, ki jo ima, hitro razviti in
plasirati izdelke na svetovno tržišče.
Industrija je neizmerno bogastvo za
kulturo neke dežele. To dejstvo lju-
dje v bitki za obstoj pogosto prezre-
jo, kar pa ni prav. Vsak material ima
svojo dušo in če jo odkriješ, če se
uspeš poglobiti vanjo, potem lahko
iz tega materiala nastanejo čudoviti
izdelki, ki človeku pomagajo, da bolj
kulturno živi in da je tudi bolj
srečen.«
Od lolca do violine
šola v Rogaški Slatini je znala
prisluhniti Kogojevim tankim ste-
klenim fantazijskim nitim in to zna
danes umetnik ceniti, vendar po-
udarja, da ima steklarska industrija,
kakršna Rogaška je, še premalo vi-
soko industrijskih izdelkov... Ste-
klarska šola z direktorjem Brankom
Pucljem pa je stopila v korak z obli-
kovalcem Kogojem. Tenkočutnost in
ustvarjalnost pa se pri takem delu
morata vsekakor prepletati in moj-
stri v Rogaški so izpihali že kar veli-
ko Kogojevih zamisU. »Te količine
gredo že v tisoče izdelkov,« poudarja
Oskar Kogoj. »Prav to pa je za indu-
strijo velikega pomena, saj s tem
razveseljuje tudi kupca, ki mu je ko-
nec koncev izdelek namenjen.«
Kako oblikovalec oblikuje krhko
steklo in zlate niti, pa violino, ki je
že rajsko milo zazvenela, nato se loti
oblikovanja smuči in loka?
Razstava, ki je na ogled v Likovnem
salonu, je Slovenijo v maju pred-
stavljala na Trienalu v Milanu, ki
ima že dolgo tradicijo in kjer je Slo-
venija letos prvič nastopala. Razsta-
va, v Celje je prišla potem, ko so jo
videli tudi Kamničani, ima naslov
Sledi narave in izročila v sodobnem
oblikovanju.
»Vprašanje bom ponazoril z apli-
kacijo na lok, ki je povezan z našo
prazgodovino, tako kot toliko dru-
gih predmetov, ki jih obUkujem. Da-
nes, ko se človek vrača v naravo in se
spet zaveda ekologije in lastne pra-
bitnosti, je to še toliko bolj pomemb-
no. Živali so ponovno postale prija-
teljice človeka in lok po moji zamisli
v izvedbi Franca Novaka zbuja po-
zornost in zanimanje, uporaba loka
v človeku ponovno vzbuja fiziološko
ravnovesje. Kajti zadeti z lokom
v center, pomeni obvladati mišice in
svojo duhovno plat za dosego cilja.
To pa je terapija, ki je vredna napo-
ra in razmišljanja tudi v oblikoval-
skem smislu, ko gre za vračanje člo-
veka v tisti čas, ko je lok za svoj
obstoj še uporabljal. Pri tem gre za
globoko psihoanalizo, za vračanje
človeka k naravi.«
Še globlje je moral oblikovalec
Kogoj zaiti pri oblikovanju svoje
zdaj že znamenite violine. To je bil
vrhunski problem, a ga je s svojim
znanjem in oblikovalsko žilico vr-
hunsko rešil. Pri oblikovanju violine
se je naslonil na dolgo tradicijo, ki jo
imamo v Sloveniji. V Ljubljani je
družina Demšar, z Vili jem Demšar-
jem na čelu, izdelala že več kot tisoč
violin, in to je bila osnova, da se
z vrhunskim izdelovalcem poveže
tudi oblikovalec, ugotovi morda še
kakšne slabosti violine in razmisli
o možnostih razvoja. Tako se je ob
300-letnici Tartinija rodila nova vi-
olina, ki se tudi imenuje po Tartini-
ju. Mojstri violine so po Kogoju obU-
kovano in po Demšarju izdelano vi-
olino že preizkusili, med njimi tudi
slovenski rojak Miha Pogačnik, ki je
svetovno priznani mojster vioUnist.
»Čudovito zveni!« so komentirali
glasbeniki.
Spomin na prihodnost
Kogoj veliko razmišlja in za pri-
hodnost izhaja iz pretekosti. Tedaj
se zmeraj spomni Venetov. Vrednote
naših prednikov želi izpopolniti
z novimi izdelki in upa, da bodo prej
ali slej tudi naši zgodovinarji poi-
skali resnico tako čisto, kot je, kajti
edino tako bo mogoče postaviti nove
koncepte za šolanje novega evrop-
skega človeka.
In smo spet pri izjemah v Sloveni-
ji, ki jih pri svoji stroki in viziji
izpostavlja Oskar Kogoj, ko pravi:
»To je Elan, ki je po zaslugi svojega
nekdanjega direktorja Janeza Koc-
jančiča začel razvijati smučko, ki je
danes na tržišču in prinaša velik za-
služek. Vemo pa, če razmišljamo na-
prej, da je trenutno v svetu recesija,
da se pač ne prodaja in da je trgovi-
na v krizi, vendar prav zdaj, v tej
krizi, moramo napeti vse sile za sku-
pen razvoj in plasma izdelkov. Tre-
nutno smo, četudi se premika v tej
mladi državi, oblikovalci pahnjeni
na nižjo raven, kot so obrtniki. Obli-
kovalci sploh nimamo svojega statu-
sa. Naš položaj je katastrofalen in
mladi ljudje, ki stopijo na to pot, kaj
kmalu ugotovijo, da nimajo od česa
živeti. Ne tarnam nad svojim polo-
žajem, povem, da bi se vedelo, in
povem tudi to, da sem si moral zunaj
ustvariti materialno osnovo, da lah-
ko delam doma. Seveda so izjeme,
na primer Smelt in še kdo, ki vedo,
da ni večje promocije brez dizajna in
umetnosti. Predvsem pa bo potrebno
v prihodnosti popraviti krivice, ki so
se zgodile slovenskim oblikovalcem.
Da bi obstali.«
Da bi ponesli sloves Slovenije
v svet!
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Steklopihalec
Violino po zamisli Oskarja Kogoja je izdelal Vili Demšar.
Št. 1 - 7. januar 1993
10
Za zdrave dojke
Ob zaključku 4. samoprispevka v celjski bolnišnici Je
veliko novosti tutll na glnekološko-porodnlškem otJaelku
z zaključkom 4. samopri-
spevka so zadovoljni tudi na
ginekološko-porodniškem od-
delku celjske bolnišnice. To je
povedal predstojnik oddelka,
docent primarij dr. Slavko Pe-
terlin, doktor medicine. Tako
je stavba ginekološko-porod-
niškega oddelka, ki je sicer bi-
la zgrajena že davnega leta
1933, v notranjosti skoraj po-
vsem predelana, predvsem pa
zdaj takšna, da zagotavlja naj-
boljše pogoje za bivanje in
zdravljenje pacientkam ob ra-
zličnih boleznih in drugih pri-
ložnostih.
»V glavnem smo dobili vse,
kar smo predvideli in želeli,«
je povedal doktor Peterlin.
»Predvsem smo modernizirali
hotelski del, razdelili sobe na
S 4. januarjem je začel na gi-
nekološko-porodniškem od-
delku v celjski bolnišnici ve-
ljati nov urnik obiskov. Ti so
bili do zdaj ob delavnikih od
15. do 16. ure in ob praznikih
ter nedeljah od 13. do 15. ure,
po novem pa je možno paci-
entke obiskati tudi v dopol-
danskem času in sicer ob de-
lavnikih, nedeljah in prazni-
kih med 10,30 in 11,30. Dopol-
danski obiski so izključno na-
menjeni najnujnejšim prime-
rom, izmenjavi osebnih infor-
macij in podobnem, možen pa
jc tudi pogovor z zdravnikom.
Dopoldanski obiski naj bi čim
manj motili pacientke. Očetje
pa lahko obiščejo ženo in otro-
ka tudi vsak dan izven ome-
njenega lu-nika od 8. do
21. ure.
manjše in udobnejše, se pove-
zali s kirurgijo, zamenjali
okna in podobno. Pogoji za bi-
vanje so zdaj enostavno boljši,
kot so bili. Porodna soba, ope-
racijske dvorane in ambulante
so ostali takšni, kot so bili
prej. Uspeli smo nabaviti tudi
nekaj nujno potrebne opreme,
med katero po pomembnosti
izstopajo zlasti mamograf, to
je aparat za zgodnje odkriva-
nje obolenj na dojkah. Nakup
tega aparata je bil pomemben
iz dveh razlogov: ker je prejš-
nji že odpovedoval in ker je
zastarel. Nov aparat je trenut-
no najsodobnejši za to diagno-
stiko in daje pri uporabi štiri-
krat manj rentgenskih žarkov
kot prejšnji.«
V zadnjih mesecih lanskega
leta so ob mamografu dobili še
nov inkubator, sedem detek-
torjev za ugotavljanje srčnega
utripa ploda med nosečnostjo,
bilimeter za odkrivanje zlate-
nice in še nekaj drobnih, a po-
membnih aparatur in pripo-
močkov. Pridobitev so tudi te-
lefoni, saj zdaj lahko vsaka
pacientka pokliče domov kar
iz postelje. Ob izboljšanih po-
gojih dela so na ginekološko-
porodniškem oddelku zado-
voljni tudi z lanskim strokov-
nim delom.
»Lani smo sicer zdravili ne-
kaj manj ginekoloških bolnic
in porodnic, smo pa imeli več
ambulantnih pregledov kot
prejšnje leto. Podobno stanje
je tudi po ostalih bolnišnicah
v Sloveniji,« meni doktor Pe-
terlin. Do sprememb je prišlo
tudi v zdravstvenem kadru,
kjer se je v začetku lanskega
leta upokojila doktor Kroflova
(dela pa v svoji ambulanti še
vedno vsak ponedeljek in sre-
do popoldne), zdaj pa je odde-
lek zapustila doktor Ocvirko-
va. Sprejeli so dve novi zdrav-
nici na specializacijo.
TONE VRABL
Havajsko popoldne na Polzeli
Tako so naslovili imeniten
kulturni dan, ki je bil na pol-
zelski šoli konec lanskega leta.
Nastal je v okviru interkultur-
ne vzgoje na pobudo Nane
Cvikl, učiteljice telesne vzgoje,
ki je bila tudi režiserka in ko-
reografinja. Za sceno je poskr-
bela Regina Martinkovič, li-
kovnica šole.
Interkultuma vzgoja je ena
izmed prednostnih nalog pol-
zelske šole. Učenci spoznavajo
druge narode in kulture in se
naučijo spremljati drugačnost.
Lani začeto povezovanje s šo-
lami skupnosti dežel Alpe-Do-
nava-Jadran so letos razširili
na druge celine in izbrali za
■predmet proučevanja Havaje.
Delo je teklo po projektni me-
todi  od meseca  septembra.
predstavitev je pomenila bo-
gat zaključek in je bUa hkrati
novoletno darilo staršem in
prijateljem polzelske šole.
Ob prelepih zvokih havajske
glasbe so zaplesali vsi učenci
od l.do 8. razreda, skupaj 600,
havajsko popoldne je teklo
skozi umišljeno popotovanje
Jamesa Cooka v originalnih
havajskih oblačilih. Preko ti-
soč obiskovalcev je navdušeno
zaploskalo, ko so se učenci
s pisanimi venčki poslovili
s havajsko Aloho (Na svi-
denje).
T.TAVČAR
Vaše zadovoljstvo
je njihova sreča
V novem vojniškem gostišču
Marolt pravijo, da so najbolj
zadovoljni, če gostje iz njiho-
vega lokala odhajajo srečni.
Takšni pa so ponavadi gostje,
če lahko v lepem okolju kaj
dobrega pojedo in popijejo.
Vse to ponujajo v gostišču
Marolt, ki je v neposredni bli-
žini zdravstvenega doma
v Vojniku. Prenovljena kmeč-
ka hiša z idiličnim kozolcem,
ki bo nudil prijetno zatočišče
pred poletno vročino in omo-
gočal različne poletne priredi-
tve, je čudovito okolje za do-
bro gostišče in prijeten letni
vrt. Pri hrani so dali največji
poudarek slovenskim doma-
čim jedem, tako da lahko po-
skusite vedno svežo domačo
pečenko, krvavice, pečenice.
štruklje, zavitke, hkrati pa tu-
di nmogo jedi po naročilu. Ker
kajpada ni dobrega obeda brez
odlične kapljice, imajo v go-
stišču Marolt odlično belo vino
iz mariborskega okoliša in čr-
ni merlot s Primorske, zraven
pa seveda tudi ostala vina. Go-
stišče Marolt je dovolj veliko,
da je primemo tudi za ohceti,
poslovna kosila ali večerje in
vsakršna druga družabna sre-
čanja.
V gostišču Marolt vas z ve-
seljem pričakujejo vsak dan,
razen ob torkih, med 7. in
22. uro.
EPP
Pozimi imajo v gostišču Marolt v Vojniku koline vsak teden, zato je kmečka pojedina vedno
sveža, znajo pa jo tudi zelo okusno pripraviti.
Premalo
obutve
v občini Šmarje pri Jel-
šah je trenutno 289 begun-
cev iz Bosne in Hercegovi-
ne, med njimi približno de-
set odstotkov brez statusa.
Večina beguncev živi pri
družinah, tretjina pa
v zbirnem centru v Rogaški
Slatini. V občinskem Rde-
čem križu so povedali, da
so trenutno primemo
oskrbljeni, še vedno pa pri-
manjkuje obutve. gj
Priznanje za
človekoliubnost
Štefanu Skerbišu iz Nem-
čije, ki je v Slovenijo pripe-
ljal že večje količine člove-
koljubne pomoči, so v šmar-
ski občini podelili občinsko
priznanje.
Za božično-novoletne
praznike je v kraju Rhein-
berg skupaj s tamkajšnjimi
Slovenci in Nemci ter Slo-
vensko katoliško misijo
zbral za blizu osem ton člo-
vekoljubne pomoči. Gre za
pomoč v hrani in kakovost-
nih oblačilih ter obutvi,
v vrednosti nad sto tisoč
mark. Pomoč, ki so jo name-
nili za begunce v šmarski ob-
čini ter za najbolj socialno
prizadete občane, so zbrali
pri Skerbiševih, razdelili pa
s pomočjo občinskega Rde-
čega križa in Centra za soci-
alno delo. Štefan Skerbiš je
pripeljal pomoč že četrtič,
vsakič pa so jo razdelili
v Slovenski Bistrici ter
v Šmarju pri Jelšah.
DJ
Številni pohodi
Tudi letos bodo planinci iz
žalske občine pripravili vrsto
pohodov, ki se bodo zvrstili
vsak mesec. Prvi je bil že 2. ja-
nuarja, ko so Braslovčani odšli
na Dobrovlje, v nedeljo, 10. ja-
nuarja, bo že 15. pohod v Ma-
rijo Reko, ki ga pripravlja Pla-
ninsko društvo Prebold, 16. ja-
nuarja pa bo na vrsti tradici-
onalni pohod Zdravju naproti,
ki ga organizirajo polzelski
planinci. Odhod bo iz Velenja,
cilj Gora Oljka.
T. T.
Krvodajalci lani
zbrali 592 litrov
krvi
Lani so v žalski občini pri-
pravili 13 krvodajalskih akcij.
Predsednica Občinskega od-
bora RK Žalec Ana Dolar je
povedala, da so s tem zelo za-
dovoljni. Krvodajalcev je bilo
kar 1480, skupaj so darovali
592 litrov krvi. »Samo v mese-
cu decembru smo pripravili tri
akcije, in sicer na Vranskem,
kjer sta kri darovala 102 kra-
jana, v Preboldu jih je bilo
139, zadnja akcija pa je bila
28. decembra v Žalcu, kjer se
je odzvalo 140 krvodajalcev,«
je povedala Dolarjeva. Prva
letošnja akcija v žalski občini
bo 26. marca na Polzeli.
T.TAVČAR
Pomoč Iz Švice
In Italije
Na pobudo novinarja švi-
carskega dnevnika Ziiricher
Unterlander Traugatta Bider-
mana je ta ugledni časnik pri-
pravil akcijo zbiranja pomoči
beguncem v Sloveniji. Pri tem
je sodeloval tudi švicarski del
Slovice (slovenske-švicarske
konfederacije).
Zadnje dni preteklega leta
so tako v Žalec pripeljali kar
tri kamione in dva kombija
pomoči v oblačilih, obutvi,
šolskih potrebščinah in drugi
opremi, sedaj pa jo bodo raz-
delili po vseh krajih, kjer ima-
jo begvmce. Italijanska Karitas
pa je na isti dan že dmgič pri-
peljala velik kamion prehram-
benih izdelkov, oblačil, igrač
in raznega drugega blaga.
Skupna pomoč je vredna več
kot 35 tisoč DEM.
T.TAVČAB.
Jaslice Janka in
Bernarda Žličarja
Oba Žličarja iz okolice
Šentjurja, oče in sin, sta nas
konec lanskega leta preseneti-
la z ročno izdelanimi jaslica-
mi. V veliki sobi sta na dobre
štiri kvadratne metre postavi-
la pravo majhno mesto z naj-
različnejšimi objekti in obvez-
nimi jaslicami. Izkazala sta se
že lani, mnogo večje jaslice pa
sta naredila letos.
»Vse sva naredila sama,« se
pohvali sin Janko. »Delala sva
dober teden. Izrezala sva 35
hiš različnih veUkosti, z okni
in vrati ter strehami. Material
je salonit. Vse sva zlepila in
prebarvala z različnimi barva-
mi, v notranjost pa napeljala
razsvetljavo.«
Med hišami stojita grad in
cerkev, nad živim, pravim po-
tokom, ki se razširi v jezero, pa
se dviga mlin. Mlinsko kolo
poganja motorček, ki je sicer
namenjen za poganjanje bri-
salcev na avtomobilu. Desno
so jaslice s pastirčki, ovcami in
drugimi bitji. Poti so popeska-
ne, postavljeni so drogovi, na-
peljana žica, tudi žarnice gori-
jo. Vse skupaj stoji na mahu
z gozdnim rastjem. Pod jasli-
cami se skriva šest transfor-
matorjev, ki dajejo luč in po-
ganjajo mlinsko kolo.
Janko in Bemard Žličar uži-
vata v delu z lesom in obliko-
vanju. Zunaj med hišo in cesto
sta postavila mini kapelico.
Vse, kar je okoli hiše, je delo
njunih pridnih rok.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Št.1 -7. januar 1993
11
Slovenski lunin iioiedar
ČZP Kmečki glas je izdal
Slovenski lunin koledar 1993,
ki ga je sestavila Meta Malus,
uredil pa Vladimir Jerman
s pomočnico Zdenko Božičnik.
»Astrološko je dokazano, da
Luna vpliva na tekočine. Če
pomislimo, da zavzema se-
demdeset odstotkov našega te-
lesa voda, ni čudno, da so naša
občutenja, vedenje in reakcije
tako zelo odvisni od nje... Po-
mislite, kako izredno moč mo-
ra imeti, da povzroča plimo in
oseko! Pa ne bi zvabila pogo-
stejših solz na lica, kadar se
bohoti na nebu v vsej lepoti
ščipa?« je med drugim v uvodu
k Lvminemu koledarju zapisa-
la Meta Malus. O luni pa je še
vedno med ljudmi živa vera
v njeno moč, še posebej poljde-
leci so se že od nekdaj po luni-
nih menah odločali za poljska
dela.
V koledarju so zbrani tako
pregovori, ki obeležujejo posa-
mezne dneve ali mesece, kot
tudi vsa napotila, kaj je dobro
in kaj ne določenega dne dela-
ti, pri čemer vsi časovni podat-
ki veljajo za slovensko zemlje-
pisno širino.
Tako, na primer, za januar
izvemo, da je primeren čas za
sekanje trdega lesa in koline
od 8. do 14. januarja, za seka-
nje mehkega lesa pa od 22. do
29. januarja. Seveda je po-
drobno razloženo, kateri dan
je primeren za določen tip
rastline, navedeni so vremen-
ski pogovori in reki (Če janu-
arja drevje od mraza poka, je-
seni s sadnjem obloženo sto-
ka). Tudi to, kateri dan je pri-
meren ali neprimeren za par-
jenje določenih živali lahko iz-
vemo, pa za katere posege je
dan neprimeren (7. in 8. januar
sta neprimerna za kirurške
posege na pljučih, jetrih, že-
lodcu, rebrih, spolnih organih)
in za kaj je dan ugoden (ista
dneva: za družinsko ozračje.
potovanja na morje ah k jeze-
rom, zbiratelj stvo).
Lunin koledar seveda vedno
kaže vse podatke o luni, tudi
to, v katerem nebesnem zna-
menju je določenega dne, do-
dani pa so še podatki za tiste,
ki želijo hujšati z lunino po-
močjo. MBP
Sekcije Društva za boj proti ralcu
v Celju bodo danes ustanovili sekcijo za dojke regijskega
Društva za boj proti raku. Že 17. decembra pa so ustanoviU
ILCO sekcijo za celjsko območje, ki združuje bolnike z različ-
nimi stomami. Sekcija, ki jo vodi Ivan Zelenšek, želi pomagati
približno 250 bolnikom s stomami, še posebej pa v programu
poudarja prizadevanja za uveljavitev invalidnosti oziroma ena-
kih pravic, kot jih imajo drugi invalidi. Sedež sekcije je na
Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju, Ipavčeva 18, predstav-
niki sekcije pa so tam dosegljivi vsako sredo od 14. do 16. ure.
Kri ni voda
Lani Je v laški občini Hatovalo kri 637
ljudi - Spor na zadnji akciji
Občinska organizacija Rde-
čega križa v Laškem je uspeš-
no končala lansko leto na po-
dročju krvodajalstva. Pripra-
vila je pet akcij, ki se jih je
udeležilo 637 ljudi, kar je do-
slej največ, saj so prvič tudi
presegli tri odstotke (3,22) kr-
vodajalcev na število prebival-
cev. Res je, da so s tem podat-
kom še vedno kar daleč za re-
publiškim poprečjem (okoli
5 odstotkov), vendar je zadnji
dosežek toliko več vreden za-
to, ker so nanj dolgo čakali.
Veliko so vlagali v populariza-
cijo krvodajalstva in zato so
ponosni na uspeh.
Žal pa so laški krvodajalci
oziroma organizatorji, to je
Občinska organizacija RK,
prav pri zadnji lanski akciji,
kjer je darovalo kri 137 ljudi,
doživeli neljubo razočaranje.
Ponovno je prišlo do spora
z Zavodom za transfuzijo krvi
v Celju. Tokrat je ekipa zamu-
dila na odvzem krvi, bilo pa je
še nekaj drugih manjših ne-
sporazumov. Organizatorji ne
morejo razumeti, da se lahko
nekdo tako nerodno obnaša do
njihovega prostovoljnega dela.
O neljubem dogodku so zato
spregovorili tudi na seji pred-
sedstva Skupščine občinske
organizacije RK Laško, kjer so
člani v celoti podprli pojasnilo
sekretarja Vlada Marota.
Po razpravi so med drugim
sprejeli več sklepov, med kate-
rimi je tudi ta, da se začne
razprava o nadaljnjem sodelo-
vanju z oddelkom za transfu-
zijo krvi v celjski bolnišnici in
če se ponavljajoče napake ne
bodo odpravile, bodo za odda-
janje krvi poiskali drugega,
primernejšega partnerja. Zah-
tevajo tudi opravičilo s strani
oddelka, vodstvu celjske bol-
nišnice pa predlagajo, da raz-
misli o zamenjavi predstojnice
oddelka ali disciplinskem po-
stopku. S celotnim problemom
so že seznanili Republiško or-
ganizacijo Rdečega križa in
Medobčinski svet RK celjske
regije, ki se bo sestal okoli
12.januarja v Žalcu in raz-
pravljal tudi o tem primeru.
V Laškem ne zahtevajo dru-
gega, kot korekten odnos, saj
pripravljajo akcijo za ljudi, ki
dajejo kri za ljudi.
TONE VRABL
Ponudimo miadim dovolj kruha in ho manj drog
Besedo mladi tolikokrat sli-
šimo ob raznih svečanih pri-
ložnostih in radi uporabimo
rek: »Na mladih stoji svet.« Ne
vprašamo pa se, kaj vse pa sto-
rimo in bomo storili, da bi res
na mladih stal svet.
Vedno več mladih danes ne
vidi perspektive in svetle bo-
dočnosti, zato vse bolj segajo
po sredstvih, ki jim vsaj za tre-
nutke pričarajo lepši svet. Pri
tem jih naša družba pridno
podpira, saj ne ukrene ničesar
tam, kjer bi to lahko in to brez
večjega  truda  in finančnih
sredstev. Tako je vedno izgo-
vor denar, ki ga ni, vsaj kadar
gre za mlade. Zadnje čase po-
skuša kampanjsko reševati
problem mamil z raznimi
okroglimi mizami in članki,
dalje pa ne pride, ker ni denar-
ja. Požar gasijo na tem po-
dročju nekateri posamezniki
ali skupine, ki se sicer trudijo,
a imajo žal premalo podpore.
Moti me, da na momente tako
izpostavlja mamila, ki so in še
bodo večji problem, pozablja
pa na pri nas najbolj razširje-
no drogo, alkohol, do katerega
je najlažje priti in po katerem
mladi pridno segajo. Tu se vsi
skupaj radi izgovarjamo, da
smo vinorodna dežela, bogata
s tradicijo raznih običajev, ki
so vezani na prekomerno pitje
alkohola. Namreč med ljudmi
velja mnenje, da alkohol sploh
ni droga in podobno tudi raz-
mišljajo mladi, ki se pač skli-
cujejo na starejše. Tu mladim
res dajejo starejši »dober
vzgled«, saj se mora pomemb-
nemu in nepomembnemu do-
godku vedno nazdraviti z al-
koholom. Ponovno pa so se po-
javile reklame za alkoholne
pijače, h katerim bi morali še
potem dodati tudi navodila
o kulturi pitja, da bi njihovo
predvajanje vsaj delno opravi-
čili. Ostali državljani, ki smo
v različnih vlogah v življenju,
pa tudi ne storimo dovolj, do-
kler nas osebno ne zadene ta
problem kakršnih koli drog in
njenih posledic. Običajno smo
starši tisti prvi, ki občutimo,
da je nekaj z našim otrokom
narobe ali pa nas na to opozori
šola. V kolikor nastane ta pro-
blem zaradi prekomernega
pitja alkohola, marsikateri
starši niti ne odreagirajo, ker
pač sami nimajo razčiščenega
odnosa do njega. Če je to ma-
milo (hašiš, heroin) pa posta-
nemo običajno panični in sku-
šamo vzroke iskati v slabi
družbi, šoli, skratka izven se-
be, le redki iščejo vzroke pri
sebi, oziroma lastni družini.
Do tega ne bi prihajalo, ali
vsaj v zmanjšani meri, se spla-
ča za otroke največ narediti,
da bi lahko živeli zdravo, lepo
od alkohola neodvisno življe-
nje. Tu smo prvi poklicani
starši, ki lahko otroku storimo
veliko hudega, lahko pa jim
omogočimo mimo otroštvo,
v katerem bo dovolj možnosti
za vamo dozorevanje, spozna-
vanje samega sebe in življenja
za odraščanje. Vedeti moramo,
da odnos staršev do alkohola
že domala od otrokovega roj-
stva vpliva na njegov kasnejši
odnos do alkohola. V družini
naj bi vladali takšni odnosi, ki
otroku omogočijo razvoj ob-
čutka lastne vrednosti, dovolj
vzpodbud in zgledov za zdravo
uveljavljanje v življenju in za
ustrezno reševanje čustvenih
stisk in težav, seveda brez al-
kohola. To začeto v družini naj
bi nadaljevala šola in kasneje
širša dmžba. Naša družba bi
morala priti do spoznanja, da
denarja, ki ga dobi od proda-
nih cigaret in alkohola ni toli-
ko, kot kasneje stane zdravlje-
nje takih alkoholikov oziroma
drugih odvisnikov. Pot zasvo-
jenosti od drog pri mladih pa
se običajno začne od cigaret,
alkohola, tablet do ostalih
mamil.
Zato bi se morali vsi tisti, ki
se čutimo odgovorne za reše-
vanje teh problemov, združiti
in pristopiti k sistematičnemu
reševanju problema drog in
vztrajati, saj vendar gre za na-
še otroke in njihovo lepšo bo-
dočnost.
BRIGITA VOLMUT
OSNOVNA ŠOLA
PETRA ŠPRAJCA-JURA
Žalec
objavlja prosta dela in naloge
specialnega pedagoga
za polovični delovni čas
Pogoj: ustrezna izobrazba pedagoške smeri.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 10 dneh po
objavi na naslov: OŠ Petra Šprajca-Jura Žalec,
Šilihova 1, 63310 Žalec.
Delcleta bodo delala na domu
Občinska organizacija Rdečega križa Laško je v ponedeljek
začela s prvim letošnjim tečajem za žene in dekleta, ki so brez
dela, bi se pa rade vsaj začasno zaposlile.
Ker je veliko popraševanje po pomoči pri negi bolnikov in
onemoglih po domovih, jim bodo delo omogočili preko javnih
del na socialnem področju. Tečaj bo trajal okoli dvajset ur. Tako
se bo enajst tečajnic v dobrem tednu seznanilo z osnovami za
lažje opravljanje del pri ljudeh, ki so potrebni oskrbe.
TV
PIsanolistne
lončnice
Hortikultumo dmštvo Celje
je pripravilo program rednih,
predavanj in demonstracij. Pr-
vo letos bodaners, 7. januarja
ob 17. uri v stranski dvorani
Narodnega doma v Celju.
Slavko Zgonc iz Ljubljane bo
predaval o pisanolistnih lonč-
nicah in njihovi vzgoji.
MBP
rekli so
Adi Vrečar, predsednik Pla-
ninskega društva Celje:
»Stopili smo v jubilejno leto
za plcminsko organizacijo Slo-
venije, saj mineva natanko sto
let, kar je bila ustanovljena
trenutno najmnožičnejša or-
ganizacija pri nas, ki ima pre-
ko sto tisoč članov. Ob tej pri-
ložnosti bodo v Sloveniji tri
osrednje prireditve. Prva že
februarja v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani kot osrednja
proslava PZS, druga bo pred-
vidoma 11. septembra v Lo-
garski dolini z odkritjem spo-
minskega obležja Frischaufu
in Kocbeku in tretja dan poz-
neje, 12. septembra. Dan slo-
venskih planincev v Kamniški
Bistrici. Odbor za postavitev
spominskega obležja velikima
pionirjema planinstva na Celj-
skem vodi Edi Stepišnik, spo-
menik pa naj bi izdelal aka-
demski kipar Purg. Naše dru-
štvo bo v jubilejnem letu pri-
pravilo še razstavo v Muzeju
novejše zgodovine, sicer pa se
bomo ukvarjali z nadaljeva-
njem obnove doma na Korošici
(za obnovo potrebujemo okoli
60 milijonov tolarjev, največ
pa stanejo prevozi materiala),
medtem ko moramo pri Frisc-
haufovem domu na Okrešlju
na novo urediti cisterno za vo-
do (50 kubikov), ki je rado
zmanjkuje v poletnem času.
Obnovili bomo tudi dotrajano
žičnico na Okrešelj.«
TV
NACEUSKIH PlATNiH
Babica gre na Jug
Slovenija/Japonska, 1992, komedija
Scenarij, glasba in režija: Vinci V. Anžlovar. Igrajo:
Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec...
Babica Sara (M. Šuklje)
pobegne iz doma za ostare-
le, na drugem koncu mesta
pa mladega in »odštekane-
ga« jazz saksofonista Davi-
da (B. Emeršič) vržejo iz
stanovanja. Babica se od-
pravi na avtoštop in po
naključju jo v svojem sta-
rem mercedesu proti morju
odpelje ravno David. Ko
mladenič babico oropa nje-
nega dragocenega nakita,
zaide v obmorski jazz klub,
kjer spozna pevko Lauro
(N. Matjašec). Babica sicer
Davida najde, vendar jo ta
ponovno oropa in pobegne,
tokrat z Lauro. Ker je de-
kle Davidu zelo všeč, se ji
pusti prepričati, da babici
vrne njen,nakit. Veseli in
zadovoljni se vsi trije od-
pravijo v igralnico, kjer ba-
bica priigra veliko vsoto
denarja. Toda babica, ki
ima diabetes, doživi napad
in njihova sreča je skalje-
na. Pa vendar se vse srečno
konča.
Ko je pred približno dve-
ma letoma japonska firma
Tokuma Japan Comunica-
tions razpisala mednarodni
natečaj za najboljši filmski
scenarij, se je Vinci Vogue
Anžlovar nanj odzval. Iz-
med 63 prijavljenih scena-
rijev s celega sveta je »To-
kuma« dala možnost sed-
mim avtorjem, med njimi
Anžlovarju.
Film Babica gre na jug je
prejel nagrado celjski vitez
(nagrada občinstva) in sre-
brno Badjurovo nagrado
na filmskem maratonu
v Portorožu. Igralka Nata-
ša Matjašec pa je za vlogo
v filmu prejela naziv igral-
ke leta.
S tem kuponom imate
5 odstotokov popusta
pri ogledu filma
BABICA GRE NA JUG
v kinu Union.
Št. 1 - 7. januar 1993
12
Dve zmagi za Evropo
v soboto In neHelJo ¥ Cellu finalni turnir pokalnega tekmovanla za otibojkarice - Iris RIstIč: »Primorke
nevarne, proti PalomI nlzl^
Najboljše slovenske ženske
odbojkarske ekipe se bodo
v soboto in nedeljo v dvorani
STŠ v Celju pomerile na final-
nem turnirju pokalnega tek-
movanja. Po lanskem spodr-
sljaju v kvalifikacijah imajo
velike cilje tudi gostiteljice iz
vrst Abes Trada, ki so najbolj
vneto zagovarjale klasičen
turnir in srečanja na tri dob-
ljene nize.
»Naš osnovni cilj je vseka-
kor uvrstitev v pokal pokalnih
zmagovalk, kajti Mariborčan-
ke bodo zagotovo prve tudi
v prvenstvu. Z dvema zmaga-
ma bi nam to uspelo, proti Pa-
lomi pa želimo osvojiti niz,«
pravi 23-letna kapetanka celj-
ske ekip^Iris Bistič.
Najprej vas čakajo Novogo-
ričanke. V prvenstvu je bilo
gosteh 3:0, a ste se za zmago
morale potruditi veliko bolj,
kot kaže izid!
Njihova gonilna sila je re-
prezentantka Patricija Mori.
Ce jo bomo ustavile z blokom,
bo delo opravljeno. Tako je bi-
lo že jeseni v Novi Gorici in
torej gre za preverjeno tak-
tiko.
Le tri, morda celo dve uri
kasneje boste morale znova
k mreži. Na drugi strani bodo
Koprčanke, ki so nastopile
v pokalu pokalnih zmago-
valk ...
Glede naše telesne priprav-
ljenosti ne bi smelo biti težav.
Odločilno bo naše dobro raz-
položenje po morebitni zmagi
v prvi tekmi. Koprčanke so ze-
lo nepredvidljive in znajo biti
nevarne, a le, če so prav vse
razigrane. V prvenstvu so nas
na startu premagale v petih
nizih, toda na]ver]etneje bodo
končale na tretjem mestu in se
v končnici pomerile s Palomo.
Vse bodo torej stavile na
pokal.
Vodstvo po polovici prven-
stva priča, da je vaša ekipa
v odlični formi. Paloma v pr-
venstvu ne nastopa, evropska
liga pa ji je prinesla neuspeh
in nesoglasja. Dovolj ali vse-
eno premalo za presenečenje?
Poznamo njihove težave, saj
okrepitve iz Rusije ne dajejo
pričakovanega. Poleg tega bo-
sta naši Mariborčanki Kislin-
gerjeva in Merharjeva imeli še
dodatni motiv. Slednja je po
kratkotrajnem padcu forme
znova »prava«, medtem ko
v zadnjih tednih znova blesti
Pihlerjeva. Kislingerjeva je
naša najbolj kakovostna igral-
ka, ob udarni trojici pa poleg
mene največ igrajo še Šikma- _
nova, Terbucova, Koprivica
ter Adžovičeva, ki bi lahko bi-
la naš skriti adut. A kljub vse-
mu je Paloma za nas še vedno
pretrd oreh.
Z gledalci nimate sreče. Bo
v soboto in nedeljo drugače?
Upam. Manjša skupina
Celjskih grofov je napovedala
Spored turnirja - sobota: Palo-
ma-Cimos (9.30), Abes Trade-
Hit Gorica (11.30), Abes Tra-
de-Cimos (15.30), Paloma-Hit
Gorica (17.30); nedelja: Hit
Gorica-Cimos (12), Abes Tra-
de-Paloma (15.10 - TV).
obisk in v dvorani zna biti kar
glasno. Poudarila bi, da potre-
bujemo pomoč s tribun pred-
vsem takrat, ko nam ne gre.
DEAN ŠUSTER
Nov uspeh
Koštomaleve
Barbara Koštomaj je
s 16. mestom na FIS vele-
slalomu v Čermošnjicah in
11. mestom v Kranjski gori
znova za novih pet točk iz-
boljšala svoje štartno izho-
dišče, obenem pa se je pri-
bližala uvrstitvi v mJadin-
sko reprezentanco, s čimer
je blizu izpolnitvi letošnje-
ga cilja.
Mladi smučarji Uniorja
pa so ob koncu tedna na
Kopah in Rahtelu tekmo-
vali na preglednih velesla-
lomskih tekmah vzhodne
regije. Kope - dečki: 4. Vaj-
dič, 5. Renčelj; deklice: 2. J.
Koštomaj, 6. Selič; Rahtel
- dečki: 2. Vajdič, 5. Ren-
čelj; deklice: 1. J. ^Košto-
maj, 7. Hočevar in SeUč.
ran^rama
Košarka
Siovensica iiga
Moški: zelena skupina, 3.
kolo: Ilirija-Rogaška 64:77
(20:48), Maribor-Comet
121:95. Vrstni red: Miklavž,
Tinex 6, Rogaška 5, Koper,
Maribor, Slovan, Comet 4, Ili-
rija 3; rdeča skupina: Polzela-
Elektra 90:62 (53:32), Inpos-
Podbočje 74:77 (35:34). Vrstni
red: Polzela, Podbočje 6, Idri-
ja, Jezica 5, Inpos, Olimpija
ml. 4, Kokra,'Elektra 3.
Ženske - končni vrstni red:
Jezica 28, Apis 25, Afrodita 23,
Odeja 22, Jezica ml. 20, Kranj
19, Mibex 17, Jesenice 14.
ii.siovensica iiga
Moški - 14. kolo: P. Laško-
MIK Prebold 76:73 (40:32).
Vrstni red: MIK Prebold, Za-
gorje, Slivnica 25, P. Laško 24,
SI. Gradec, Bistrica 20, Rudar,
Radgona 19, Ruše 18, Meja 15.
Ženske - IS.kolo: Pomurje-
Comet  42:47,  Metka-Slovan
90:93; 16.kolo: Sežana-Metka
56:63, Comet-Novo mesto
55:33. Vrstni red: Comet 24,
Metka 22, Slovan 20, Domžale
17, Pomurje, Sežana 16, Novo
emsto, Šentvid 13.
Območna iiga
Moški: vzhod D - 11. kolo:
Rogla-Converta 84:75, Podče-
trtek-Hrastnik 68:74, Polzela
B-Jelša 88:90. Vrstni red: Con-
verta, Šentjur (s tekmo več) 17,
Hrastnik, Rogla 16, Polzela
B 12, Podčetrtek 11, Jelša 10.
Hokej
Siovensica iiga
Končnica - 1. kolo: Bled-Celje
3:3 (1:2, 0:1, 2:0), strelca Vnuk
2, Rojšek 1; 2. kolo: Celje-
Olimpija 4:7 (0:3, 2:3, 2:1),
strelci: Grabler, Ščurjenko,
Vnuk, Rojšek; 3. kolo: Jeseni-
ce-Celje 5:3 (1:2, 3:0, 1:1),
strelca: Rojšek 2, Žolek 1.
Vrstni red: Olimpija 10, Jese-
nice 5, Bled 4, Celje 3.
A-J in siovensici poical
članska ekipa Celja Pivo-
varne Laško je dan pred Silve-
strovim v Golovcu v nepopolni
postavi v prijateljski tekmi
z golom razlike premagala Po-
murko. Bakovčani so se name-
ravali okrepiti s Celjanom Pe-
trom Novakom, ki igra na me-
stu levega krila, a se je ta odlo-
čil za Dravo.
Na Ptuju bodo pivovarji go-
stovali v 2. kolu nadaljevcinja
prvenstva, ki ga bodo 16. janu-
arja v Golovcu začeli z derbi-
jem proti drugouvrščenim Slo-
venjegradčanom, še prej pa
bodo opravili z drugim turnir-
jem pokala Alpe-Jadran in do-
mačim pokalom.
Danes in jutri bodo Celjani
sodelovali na turnirju Alpe-
Jadran v Celovcu. Nocoj se bo-
do pomerili z gostitelji, mo-
štvom PSK, jutri pa še s Kar-
lovačko pivovaro, kžu: bo tudi
prestižni dvoboj pokroviteljev
klubov. Dosedanji izkupiček
Celjanov sta zmagi z Jadra-
nom (20:18) in Atomicom
(23:12) ter poraz z Istraturi-
stom (15:18).
V sredo bodo na sporedu pr-
ve tekme osmine finala pokal-
nega prvenstva Slovenije. Ce-
lje Pivovarna Laško bo gosto-
valo pri vodilni ekipi Il.lige-
vzhod Krškem. Mladi rokome-
taši Celja, ki nastopajo v isti
konkurenci, bodo sprva doma-
čini v dvoboju^ z Dobovo.
V lanski sezoni so upi celjske-
ga rokometa pod vodstvom
Hermana Wirtha osvojili toč-
ko več od Dobove v drugoliga-
škem tekmovanju, a se je po
znanih zapletih med prvoliga-
še uvrstila slednja. Bo trenerju
Stanku Anderluhu s še mlajšo
postavo uspelo vsaj delno vr-
niti dolg?      DEAN ŠUSTER
Športnik Celja 02
Prihodnji petek bo v Golov-.
cu razglasitev najboljših
športnikov in ekip Celja v mi-
nulem letu. Pri izboru že četrt
stoletja sodelujeta Novi tednik
in Radio Celje, s kuponi iz no-
vletne številke NT pa tudi zno-
va bralci. Doslej so največ gla-
sov namenili Čuku, Kocuvanu,
Jeršiču, Kardinarjevi, Stra-
škovi, Petakovi ter ekipama
rokometašev in kegljavk.
V drugem delu ankete, ki jo
vodi občinska športna zveza,
glasujejo športni delavci in
fimkcionarji, oba dela ankete
pa bosta končana pojutriš-
njem._____
Kraševec na Skalni
kleti
v ponedeljek opolnoči se je
iztekel neuradni prestopni rok
za nogometaše. MNZ Celje je
opravila sedem prestopov,
največji promet pa so ustvarili
pri Publikumu. Novinci so
Kraševec (Kompas), Omeragič
(Drava), Kelenc (Hmezad) in
Vrečko (Slavija), velenjski Ru-
dar se je okrepil z Verdevom
fEra Šmartno), drugoligaš iz
Smartnega ob Paki pa z Braj-
dičem in Kostrežem (oba Ru-
dar). Vsi bodo lahko igrali že
na startu spomladanske polse-
zone, ki se bo začela 7.marca.
Območje MNZ Celje sta zapu-
stila le Stankovič in Džafič, ki
sta se s Skalne kleti preselila
k Potrošniku. Pri Steklarju in
Dr a vin j i ni bilo nobenih spre-
memb.
Šmld spet za Comet
Stojan Šmid se je v začetku
tedna po krajši odsotnosti
znova vrnil k taboru košarkar-
jev Cometa, čeprav ga še ved-
no ovira poškodba gležnja.
Šmid je kljub vrnitvi obdržal
izpisnico, a bo v nadaljevanju
sezone igral za matični klub.
Celjski nnale
Na tradicionalnem novolet-
nem kegljaškem turnirju
v Ljubljani je najprej Marika
Kardinar s 484 podrtimi keglji
postavila rekord kegljišča, na-
to pa v finalu 16 najboljših
z izločilnim sistemom v klub-
skem dvoboju premagala Joži-
co Šeško z 231:216. V zaključ-
nem delu tvimirja so bile še tri
kegljavke Ema: 4.Tkalčič,
7.Petak, lO.Lesjak. Podoben
turnir bo čez deset dni v Celju.
Deset kericev
v 7. športno-rekreativno ak-
cijo Celjski kerlc se je lani
vključilo 58 udeležencev, ki so
opravljali naloge v hoji, teku,
smučarskem teku, plavanju in
kolesarjenju. V vseh doseda-
njih akcijah je doslej sodelo-
valo in tudi izpolnilo zahteva-
ne naloge deset posameznikov:
Nunčič, Ibraimov, Polak, Ju-
hart, Brečko, Lesničar, Jeršin,
Rizmal-Ravnikar, Šepec in
Golčman.
Nastop šporUie šole
v okviru novoletnega praz-
novanja je več kot 400 otrok iz
24 oddelkov športne šole Celje
na priložnostnem nastopu pri-
kazalo osvojena motorična
znanja na poligonu, v rugbyu
in zadevanju cilja z roko in
nogo. Oddelki posameznih pa-
nog so še prikazali osnovna gi-
banja v rokometu, odbojki,
nogometu, košarki in atletiki.
ši^^tni
koledar
Petek, 8.1,
Hokej
Celje: Celje-Bled (4. kolo
končnice, 18).
Sobota, 0,1,
Judo
Slovenska Bistrica: Pohor-
ski bataljon, turnir slovenske-
ga pokala za pionirje in kadete
(od 10. ure).
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Koper, Ljubljana: Slovan-Ro-
gaška, Polzela: Polzela-Pod-
bočje, Velenje: Elektra-Olim-
pija ml. (vse 19), Celje: Inpos-
Kokra (5. kolo moške SKL, 19.
30); Ruše: Ruše-P. Laško, Slo-
venj Gradec: Slovenj Gradec-
MIK Prebold (15. kolo II. mo-
ške SKL, obe 19); Šentjur:
Šentjur-Rogla (12. kolo ob-
močne moške lige, 19).
Odbojka
Celje: finalni turnir pokala
za ženske (od 9. 30); Žalec:
Šempeter-Žirovnica (10. kolo
moške SOL, 19. 30).
Torek, 12,1,
Hokej
Ljubljana: Olimpija-Celje
(5.kolo končnice, 18).
Košarka
Ljubljana: Slovan-Comet
(18. kolo II. ženske SKL, 19.
15).
Sreda, 13,1,   *
Košarka
Domžale: Domžale-Metka.
(18. kolo II. ženske SKL, 17).
Odbojka
Celje: Abes Trade-Cimos
(10. kolo ženske SOL, 19).
Rokomet
Celje: Celje-Dobova, Lesko-
vec: Krško-Pivovama Laško,
Velenje: Gorenje-Drava (prve
tekme osmine finala pokala
Slovenije za moške).
Zaključek že v petek
v 14. kolu stavnice Golding loto bo nagradni
sklad 30 tisoč tolarjev, zadnji rok za sodelova-
nje pa zaradi hokejske tekme Celje-Bled izje-
moma že jutri.
UpoštevaU bomo seveda vse kupone z jutriš-
njim poštnim žigom, ali če bodo najkasneje do
18. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo
stavbo. Pri obeh košarkarskih tekmah je po-
daljšek tip O (pri napovedi upoštevajte rezultat
v regularnem delu srečanja), pri odbojkaricah
Abes Trade pa tokrat napovedujete uvrstitev
na finalnem turnim četverice za pokal Slove-
nije, ki bo v Celju.
1. Hokej: Celje-Bled 1     O     2
2. Košarka (m): Comet-Koper 1     O     2
3. Košarka (m): Šentjur-Rogla 1     O     2
4. OcJbojka(m):Šempeter-Žirovnica 1 2
5. 0(dbojka (ž): Abes TracJe na finalu pokala        __mesto
Ime in priimek:
Naslov:_
Egorov se je vrnil
Trener hokejistov Celja je
znova Valentin Egorov (na sli-
ki), ki se je nepričakovano vr-
nil iz Moskve, čeprav do kluba
naj ne bi imel nobenih obvez-
nosti. Poljak Kurek je tako
celjsko ekipo vodil le na treh
telunah, v zadnjem kolu liga-
škega dela prvenstva proti
Bledu je bil odsoten zaradi bo-
lezni, nato pa je nenadoma in
brez obrazložitve odpotoval
v domovino. Napovedani obč-
ni zbor bo šele 16. januarja, to-
rej dober teden po roku, ki so
ga ob peticiji zahtevali igralci,
vzrok pa je natrpan tekmoval-
ni koledar.
Št.1 - 7. januar 1993
13
Športnica leta z druge plati
Najboljša slovenska športnica Marika Kartilnar o stvareb Izven kegljašklb stez
Marika Kardinar, dva-
kratna svetovna prvakinja
z 19. prvenstva v Bratislavi
1992, je slovenska športnica
leta v tradicionalnem izboru
Društva športnih novinarjev
Slovenije, za Novi tednik pa
je spregovorila predvsem
o stvareh, ki niso neposredno
povezane s kegljaškimi ste-
zami.
Prva idola Pele In
Puskas
»Moja športna pot se je za-
čela z nogometom, ki je bil
v sedemdesetih letih nadvse
priljubljen tudi med sloven-
skimi ženskami. Igrala sem
na položaju srednjega napa-
dalca, dosegla nekaj golov,
moja idola pa sta bila Pele in
Puskas. Nogometna kariera
je trajala približno eno leto,
nakar se je evforija ženskega
nogometa polegla.«
Žeton za zlato
»v domači gostilni so imeli
pred leti kegljišče z ilovnato
stezo in vse naokoli je bob-
nelo. Bila sem premlada, da
bi se pridružila kegljačem,
zato sem na prve mete mora-
la počakati do zaposlitve
v Murski Soboti. Avtobusne
povezave do 18 kilometrov
oddaljenega Dobrovnika so
bile slabe in čakanje sem si
začela krajšati na bližnjem
kegljišču s kegljanjem na že-
tone.«
Kegljaške trgatve
»Zadnja štiri leta so na tr-
gatvah v domačem vinogra-
du vedno tudi kegljavke
Ema. Zaradi suše je bilo je-
seni nekoliko manj vina, a je
bolj kvalitetno in močno, za-
to smo mere prepolovili. Vi-
nograd smo lani oplemenitili
z nekaj sto trsi chardonnaya,
tako da bo sčasoma pridelek
še boljši.«
Dva keglja do
magične meje
»Najboljši rezultat sem
dosegla na treningu: 498
kegljev. Dva sta torej zmanj-
kala do magične meje, ki sem
se ji že nekajkrat približala.
Vedno sem bila za malenkost
prekratka. Redno treniram
z moškimi in tedaj opravim
200 lučajev. Zaustavila sem
se že pri številki 988 in prav
rada bi se v dvoboju rodov
pomerila z mojim kegljaškim
vzornikom Mirom Ster-
žajem.«
Izmet iz postelje
»Leta 1978 me je nekaj dni
po prvem članskem naslovu
prvakinje Slovenije na de-
lovnem mestu doletela huda
nesreča. Precej časa sem bila
v bolnišnici, toda misU na
kegljanje nisem opustila.
Neposredno pred vlzito sem
naredila kegljaški izmet, te-
daj pa je vstopil glavni
zdravnik in zadovoljno de-
jal: >Naša kegljavka okreva
in kmalu bo spet na stezah.<«
Odkod tovamjak?
»Sin Robi je bil na kegljiš-
ču že s šestimi meseci, mlajši
Marko jih je imel samo tri,
obakrat pa je Emo osvojil
naslov klubskih svetovnih
prvakinj. Upam, da se bo
eden zapisal kegljanju. Robi
je bil spomladi tudi v Brati-
slavi, svetovnega prvenstva
pa se spominja po velikem
tovornjaku in nakladaču.
>Dobil sem ga, ko je mamica
kegljala in zmagala,< odgo-
varja na vprašanja od kod
igrača.«
Dobrovnik ali
Dobronak
»Praded se je rodil na
Madžarskem, oče v ZDA,
mati pa na dvojezičnem slo-
vensko-madžarskem območ-
ju, kjer zdaj živimo. Moj de-
kliški priimek Nagy zveni
povsem madžarsko, meni pa
je vseeno: Dobrovnik ali pa
po madžarsko Dobronak.«
Naj, naj, naj
»Vsa priznanja za dosežke
v minulem letu mi veUko po-
menijo.  Največ Bloudkova
nagrada, ki je vendarle naj-
višje državno priznanje na
področju športa. Izbor šport-
nika Slovenije je zahteven,
saj je bilo veliko odmevnih
uspehov. Če se že moram od-
predeliti, potem sem za dvo-
jec Čop-Zvegelj in triatlonko
Natašo Nakrst. Športnik 92
pa je zame Monika Seleš in
osebnost leta Milan Kučan.«
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
ALUMINII SE RODI
Aluminij je zagotovo kovina prihodnosti. Zaradi
izjennne lahkosti mu pravimo banka energije. Ker
je do neskončnosti ponovljiv, mu rečemo zelena
kovina. Ne rjavi, zato ohranja trajnost in daje
zanesljivost predmetom. Zlahka se uliva in:
oblikuje, zato privablja nase bogastvo oblik,
estetiko in kulturo.
Lahkota prihodnosti
mDIOlUKiEIUG
Št.1 -7. januar 1993
14
Radio se bo bolje slišal
Republiška uprava za telekomunikacije nam Je meiJ prvimi oiJ 39 prosilcev za nove frekvence Izdala dovoljenje za oddajanje
na novi frekvenci 95,1 MHz z Soča
Celjski radijci smo že na Sil-
vestrovanje šli res najboljše
volje, saj smo 30. decembra
1992 v Ljubljani na Republiški
upravi za telekomunikacije
Ministrstva za promet in zveze
osebno prevzeli dovoljenje za
oddajanje na novi frekvenci
z Boča. S tem so praktično
končana leto dni trajajoča pri-
zadevanja za izboljšanje sliš-
nosti signala Radia Celje, ka-
tere prva faza je bila postavi-
tev pretvornika na Maliču
s frekvenco 95,9 MHz leta
1989 in hkratnim prehodom
na stereo tehniko radijskega
oddajanja.
Da se to ni moglo zgoditi
prej, je glavni razlog v morato-
riju na podeljevanje radijskih
in drugih frekvenc. V približ-
no dveletnem obdobju se je na
Republiški upravi za teleko-
munikacije nabralo 39 prošenj
za radijske in 16 prošenj za
televizijske frekvence.
V prvem krogu reševanja sta
bili obravnavani samo dve
prošnji, naša in Radia Domža-
le, ki je za Božič 1992 praktič-
no dobil dovoljenje za svoje
»rojstvo«. Vsekakor je v tem
tudi nekaj simbolike, čeprav
gre zasluge pripisati ž"golj re-
publiški vladi, ki je na seji
10. novembra 1992 odpravila
moratorij na podeljevanje
frekvenc in določila še nekaj
dodatnih kriterijev.
To, da smo bili izmed toliko
prosilcev izbrani prvi prav mi,
nas lahko posebej veseli, saj
kaže na naš profesionalen pri-
stop, na naše argumente in
strokovne, poslovne ter medij-
ske reference, s katerimi smo
lahko postregli. Posebna ko-
misija, ki je kot posvetovalni
organ direktorja Uprave za te-
lekomunikacije odločala
o ugodni rešitvi, je bila v na-
šem primeru soglasna.
To je bilo ob podelitvi dovo-
ljenja še posebej poudarjeno,
prav tako prepričanje, da smo
v slovenskem radijskem me-
dijskem prostoru kot regional-
na radijska postaja dovolj
poznani in priznani tudi s svo-
jim programskih deležem
v okviru celotne slovenske ra-
diodifuzije.
Torej nas niso obravnavali
s kakšno posebno naklonje-
nostjo, ali zaradi dobrih pri-
poročil, ampak zgolj na osnovi
strokovnih in poslovnih argu-
mentov. Naj se to ne sUši nes-
kromno, ampak bolj kot namig
na odgovornost, ki se s predvi-
deno boljšo slišnostjo še bolj
jasno postavlja pred celjski ra-
dijski in ves kol€;ktiv NT&RC.
In kdaj bo Radio Celje lahko
začel oddajati na novi frek-
venci 95,1 MHz z lokacije Boč?
Ob sedanjih vremenskih
razmerah je težko natančno
napovedati začetek oddajanja,
kajti kar nekaj okoliščin je ta-
korekoč v božjih rokah. Ven-
dar bi bil optimalni rok, če bi
to dovoljevale zlasti vremen-
ske razmere in nakup oziroma
dobavni rok za predvideno
opremo, mesec februar.
Treba je poudariti, da je Ra-
dio Celje nov UKW oddajnik
kupil že lani maja in ga 29. ju-
nija začasno montiral na od-
dajniški lokaciji Golovec. Po
predvidenem izvedbenem teh-.
ničnem projektu je treba še
marsikaj dokupiti, po montaži
pa opraviti še tehnični pregled
s strani republiške uprave za
telekomunikacije.
Glede slišnosti je bila celjska
radijska postaja že vrsto let
v podrejenem položaju, saj so
se naši radijski kolegi, hkrati
pa tudi konkurenti na medij-
skem tržišču širšega celjskega
in slovenskega prostora, bi-
stveno bolje slišali celo na ož-
jem celjskem območju. Razlog
je v njihovih boljših, višjih od-
dajniških točkah, saj Korošci
v sicer njim nevšečni navezi
z Velenjčani, oddajajo s Ple-
šivca, Trboveljčani s Kuma,
Radio Šmarje pri Jelšah z Bo-
ča, celo Studio D iz Novega
mesta z močnejšim oddajni-
kom s Trdinovega vrha na
Gorjancih, medtem ko smo
Celjani domicilno oddajali
z nizkega hribčka sredi Celja
- Golovca, in šele po letu 1989
z višjega Malica, ampak z bor-
no močjo 100 W, porazdeljeno
na tri antene.
Dovoljenje za radijsko po-
stajo na Boču na frekvenci
95,1 MHz smo dobili pod po-
gojem, da opravimo montažo
oziroma da začnemo oddajati
v roku enega leta. Vsekakor
bosta naši še vedno ostali se-
daj znani frekvenci 100,3 MHz
Golovec in 95,9 MHz Malic, ki
sta domicilno celjska oziroma
laška, čeprav uprava za tele-
komunikacije pričakuje dogo-
vor o prenehanju oddajanja
RC na eni izmed omenjenih
frekevenc. Seveda le v prime-
ru, če nam bo zmanjkalo argu-
mentov, da ju zaradi slišnosti
še potrebujemo.
Celjski radijci se veselimo
.prihodnje izboljšane slišnosti
signala lastne radijske postaje
ob polnem zavedanju vse večje
odgovornosti za kakovosten
program, ki ga ponujamo po-
slušalcem in medijskemu tr-
žišču. Predvsem se zavedamo
ostre konkurence pri številnih
elektronskih medijih, novih
radijskih postajah in progra-
mih, ki jih bo konec moratori-
ja  šele  sprostil.  Prepričani
smo, da bomo le s kakovostjo
vseh medijskih zvrsti, ob urav-
Radio Celje se zadnje dve leti
rad primerja z Murskim valom
iz Murske Sobote in Koroškim
radiom Slovenj Gradec - vsi
trije smo v vrhu izmed 24 slo-
venskih lokalnih in regional-
nih radijskih postaj po dosež-
kih, ki jih izmerimo letno na
radijskih festivalih. Pa morda
manj znana primerjava glede
programskih dolžin. Primerja-
ve so narejene na osnovi po-
datkov, ki so jih vse tri radij-
ske postaje zaupale Mediani
oktobra 1992 za posebno me-
dijsko raziskavo.
Murski val oddaja 71 ur na
teden oziroma 10,1 ure na dan.
Koroški radio Slovenj Gradec
59 ur na teden oziroma 8,4 ure
na dan in Radio Celje 103 ure
na teden oziroma 14,7 ure na
dan.
noteženi slišnosti s posluša-
nostjo, mogli jasno začrtavati
svojo sedanjost in prihodnost.
MITJA UMNIK
Ni dobrega radia brez dobrih sodelavcev
Tradicija hiše NT&RC in posebej radia je, da
se s sodelavci dobimo vsaj enkrat letno in
prihod novega leta 1993 je bil tudi to pot
priložnost za prijateljsko srečanje.
Nekaj fotografij Edija Masneca s prednovo-
letnega srečanja v žalski Žani naj ponazori
razpoloženje.
Skupina napovedovalcev starejše in mlajše generacije v družbi z glavnim šefom hiše NT&RC
Jožetom Cerovškom (četrti z desne) in odg. urednikom RC Mitjo Umnikom (prvi z leve) obuja
spomine na radijske škratke minulega leta.
Jure Kraševec je bil pred penzijo zapriseženi časopisni novinar,
zdaj pa ne mine radijska nedelja brez njegove etnografsko
obarvane oddaje Iz domačih logov. Tudi Drago Medved, sedaj
svobodni novinar, ne more brez Novega tednika, prav rad pa
pripravi tudi kaj zanimivega za radijski spored.
Šport ob koncu
tedna
z novim koledarskim letom
se na Radio Celje po več kot
dveh letih vrača oddaja Šport
ob koncu tedna, ki bo na spo-
redu vsak petek ob 13.30 uri.
Z desetminutno oddajo,
v kateri bo z različnih zornih
kotov podan pregled najpo-
membnejših športnih dogod-
kov ob koncu tedna (poudarek
bo na ekipah in posameznikih
z našega območja ter seveda
prireditvah na Celjskem) bo
zaokrožen mozaik tematskih
športnih oddaj Radia Celje.
Vsak petek torej desetminutni
napovednik, sobotni večeri (od
19.30 do 22.ure) bodo še naprej
rezervirani za prenose in jav-
ljanja, v nedeljo je na sporedu
Time-out (ob 11.30), v ponede-
ljek pa enoumo Športno do-
poldne.
revizija rumenega ce
Arturjeve najlonke
če bi poleg osebnosti različ-
nih žanrov izbirali tudi žival
leta, bi ta lovorika brez dvoma
pripadla Arturju Drnovšku,
zvestemu psu iz risanke »Vse
predsednikove zverinice«. Da
je človekov najboljši prijatelj
lahko lojalen vseh deset kilo-
metrov popoldanskega teka, ni
potrebna kakšna strašna kon-
dicija, temveč preprost razlog,
ki tiči nekje v pasji podzavesti.
Artur bi bil naravnost idealen
informator za rumeni tisk, če
bi znal »namigniti«, tako pa se
sosedje v Murglah in lovci na
trače še vedno sprašujejo, kdo
naj bi bila tista dama, ki ga je
v lastnikovi trenerki nekajkrat
zjutraj peljala na sprehod.
Stvar je pač zanimiva prav za-
radi svoje misterioznosti. Ali
drugače povedano: če bi zain-
teresirani vedeli, da premier
hodi z Jožico (plačanci bi jo
slekli dva kolena nazaj, njana
mama pa bi dala intervju Ja-
ni), bi bila negotovost okrog
predsednikove zasebnosti re-
šena. Pa čao.
In zdaj pričakujete, da vam
bom razkril, kam je izginil Ja-
nez Janša? Ali bolje, od kod se
je pred kratkim vrnil? In seve-
da, kaj je tam počel? Ha. Naj-
prej bi se olajšal na račun ano-
nimnega poslušalca, ki je
v zadnjem Rumenem Ce ugibal
približno takole: »Mislim, da
je iš'o u Beograd!« »Ne.« »Mi-
slio sam, da je iš'o čestitat Še-
šelju,« je mislil hudomušnež in
takoj prekinil zvezo. Moram
priznati, da se mi je ob tem
dvignilo: frajer, ki je verjetno
nedavno tega še trepetal pred
njim, je ob vsesplošnem plju-
vanju po obrambnem ministru
le prišel na svoj račun. Naj bo
vsem podobnim jasno: vsak
državljan lahko v Rumenem
Ce popeni na račun katerega
koli politika. Toda v sloven-
skem jeziku. Če se ga dotični
anonimnež še ni uspel naučiti,
naj bo rajši tiho in skromno
praznuje radodarnost te dr-
žave.
Sicer pa je bilo v najbolj no-
rih dneh prejšnjega tedna uni-
čenih ducat najlonk. Natanč-
nejših statističnih podatkov
morda ne bom nikoli izvedel,
me pa zanima, koliko nasme-
janih obrazov se je ob tem
zresnilo in obratno. Za štos.
Prva spremljevalka Arturja
D., nadstrankarska Kučanova
mačka, naj bi te dni zamenjala
logotip Republike in tako pri-
pomogla k prodaji nad deset
tisoč izvodov. Prav toliko ra-
zlogov je, da se v bodoče ne
greste več kolektivizma, ker
škodi osebnostnemu razvoju.
Moteni individualci pa so prvi
na tovarniških črnih listah.
In kdo vam je lani najbolj
zagrenil življenje? Če ste sa-
mokritični, že veste. Če niste,
vas bodo mogoče nekoč sezna-
nili s samim seboj in vam pre-
brali listino o človekovih pra-
vicah. Ali kot piše v horosko-
pu: storite kaj za svoje zdrav-
je! Dežurni krivci so slabo
plačani, zato poiščite prave.
Št.1 -7. januar 1993
15
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Pismo ne
sme presegati 45 tipkanih
vrstic. Daljša pisma bomo
krajšali v uredništvu tako,
da ne bo prizadet smisel
sporočila.
Odprto pismo
gospoilu Marjanu
Poilobnilcu
Afera Bastl malo drugače
Spoštovana gospa Simona
Bastl! Res je lepo, da se zavze-
mate za moža, saj žena mora
biti možu v oporo, toda gospod
Bastl le ni takšna veličina, kot
ga hočete predstaviti. Za čas
njegovega službovanja v Aeru
ne vem, kakšen je bil, toda časi
v Cinkarni, razen potovanja
v Beograd in nazaj, niso tako
čisti, saj je gospod Bastl Cin-
karno zapustil po aferi, ki se je
javno prala po časopisih. Služ-
ba v Kovjnotehni je prešla bolj
neopazno, ker pač ni bilo do-
volj odgovornega delovnega
mesta, da bi se pokazal, zato je
bilo treba iti v vlado.
Afera Slovin boli vso Slove-
nijo in, če bo ustavljena, bo
sigurno zato, da ne bo preveč
razburkala duhov. Afera z iz-
vozom starinskega pohištva
tudi ni odličje človeka, ki želi
biti najboljši med boljšimi.
Sanacija v EMO z izjavo, da
EMO ni socialna ustanova, pa
je polom. Dober direktor bi
moral zagotoviti delo vsem de-
lavcem, kot dober in uspešen
poslovnež bi moral zaposliti še
dodatne ljudi, ne pa, da se bo
rešil 700 delavcev in jih dal na
Zavod za zaposlovanje. Oseb-
no nimam nič proti vam ali
vašemu možu, ker vas ne poz-
nam. Mislim pa, da uspešen
poslovnež posluje s premože-
njem, ki mu ga je dala v uprav-
ljanje država, drugače.
VERONIKA LESKOVŠEK,
upokojenka EMA
Srečko Čatru,
preiisedniku ROS
Ne samo pred volitvami, tu-
di v času trajanja mandata
sem se zavzvemal za pravno
državo, g. Srečko Čater. Vaše
prefinjeno podtikanje o prav-
doljubnosti me spominja na
pretekle čase, zato o tem kdaj
drugič.
Boli vas procent, ki ga
v 10. poglavju določa Zakon
o zadrugah. Kot predsednik
ROS, Kmetijske in živilske in-
dustrije Slovenije, bi morali
poznati »resnično« pot, po ka-
teri so se gradila in dograjeva-
la državna oz. družbena pose-
stva. Način prelivanja sred-
stev iz privatnega sektorja
v državni, je meni kot vam do-
bro poznan, žal pa, da še danes
ni v celoti prekinjen. Kajti ne
smemo pozabiti, da še danes
mnoga podjetja svojim zapo-
slenim namesto denarja dajo
živilske bone, ki pomenijo pre-
liv sredstev v točno določeno
industrijsko vejo, ne glede na
ponudbo in povpraševanje.
Tak način poslovanja je tudi
skregan z že nekaj časa traja-
jočo parolo: »Tržno gospodar-
stvo«.
To sem vam povedal zato,
ker tako kot vi, tudi jaz ne
morem v pismu predložiti vseh
statističnih podatkov, kot do-
kaz za moje zagovarjanje
pravne države. Trdim, da
pravno državo šele ustvarja-
mo, zato ne morem zagovarjati
dejstva, da so delavci prikraj-
šani zaradi samega Zakona.
Bojim pa se, da bodo zaradi
takšnih podtikanj in manipu-
lacij vodstvenih struktur.
Zavajanje zaposlenih, da jih
zakon okrade, je socialistična
demagogija, ki naj bi bila že
preteklost. Vrednost kmetijske
in živilske industrije Sloveni-
je, ki ostane izven zakona
(10. poglavje), kar pomeni za
razdelitev, je še tako velika, da
bodo, če boste to zaposlenim
pošteno povedali in seveda
razdelili, več kot zadovoljni.
Občutek, katerega jim ustvar-
jate vi, bo izginil. Upam, da
vaši nameni niso drugači.
Več kot prodanega na črnem
trgu je bilo uvoženega po dam-
pinških cenah, kar je bUa
v resnici kraja iz kmetovega
žepa in povod za črni trg. Vse-
ga tega, spoštovani g. Čater, če
bomo dosegli pravno državo,
za katero sem se in se bom
vedno zavzemal, ne bo smelo
biti, mar ne.
MARJAN   PODOBNIK,
dipl.ing.,
Ljubljana
Mazzoni |e
dobra avto šola
I.
Dober glas seže v deveto
vas, prav gotovo ta pregovor
velja za avto šolo Mazzoni.
Prebrala sem oba članka, ki
sta bila objavljena v vašem
tedniku. Popolnoma bi se pri-
družila mišljenju gospe Renate
Agrež iz Žalca, ki vam je po-
slala članek kot bivša kandi-
datka te avto šole.
Že leto dni je tega, kar je
moja hči obiskovala avto šolo
Mazzoni in je bila deležna vse-
ga spoštovanja, pa čeprav je
imela komaj "osemnajst let. Res
je zelo pomembno z^ starše
komu zaupajo svoje otroke,
predvsem, če so to mlada de-
kleta. Bila je zelo zadovoljna,
odlična predavanja s pomočjo
videorekorderja in elektron-
sko maketnim križiščem pa so
ji veliko pripomogla k hitrej-
šemu znanju teorije in olajšala
praktično vožnjo. Pri avto šoli
Mazzoni uporabljajo vse mo-
deme učne pripomočke, imajo
dobre inštmktorje, kvalitena
Renaultova vozila, človek lah-
ko hitro ugotovi, da je vloženo
veliko truda, nam staršem, ki
pa vpisujemo otroke v takšno
avto šolo in vsem kandidatom,
pa je prihranjeno veliko de-
narja, ker v tako dobro oprem-
ljeni avto šoli kandidati veliko
prej naredijo vozniški izpit.
Avto šoli Mazzoni bi se rada
zahvalila za vso spoštovanje in
trud, ki ga je bila deležna moja
hči, v letu 93 pa bi ji zaželela
veliko uspeha.
TATJANA ROZMAN,
Žalec
PREJELI

Ob petdeseti
obletnici
tragedije
pohorskega
bataljona
čas, ki briše rane, briše tudi
spomin na Pohorski bataljon.
Pietetno čustvo in dolg do zgo-
dovine, ki se je godila na naših
tleh, me obvezuje, da osvežim
ta spomin.
Na tisti planoti blizu Treh
žebljev na Pohorju, kjer je
8. januarja 1943 padel Pohor-
ski bataljon, ni več videti sle-
dov poslednje borbe. Nihče ni
tukaj pokopan, samo zemlja je
prepojena s krvjo pohorskega
bataljona. In zato so ostali za
vedno del slovenske zemlje.
Zbranih iz vseh koncev Slove-
nije jih je v neenakem boju de-
vetinšestdeset omahnilo
v smrt. Končane so bile sanje
in želje po svobodi. Ni pa bUo
končnano njihovo poslanstvo.
Pohorski bataljon so bili
možje, žene, dekleta, femtje in
otroci. Najmlajši je bil star še-
le dvanajst let. S pesmijo so šli
v smrt zato, da lahko mi živi-
mo. Še mrtvi so s svojo veliči-
no lomili okupatorjev vpliv.
Dosti domov je ostalo brez
očeta, matere, sinov, hčera in
bratov. Ostale pa so rane, ki za
nekatere ne bodo nikoli zace-
Ijene.
Edini preživeli borec pohor-
skega bataljona Franc Kuna-
ver iz Ljubljane je bil ranjen
v obe roki, končal je svojo kal-
varijo kot talec, ustreljen
30.6.1943 pri Ljubnem ob Sa-
vinji.
In zato pripada Pohorskemu
bataljonu častno mesto v na-
rodnoosvobodilnem boju.
VERA POLIČNIK,
Sp. Rečica
Najlepši dan
doslej
»Preživela sem najlepši dan
svojega šolanja na Srednji tr-
govski šoli Celje,« nam je po-
vedala ena od dvojčic Maksič,
ki obiskujeta četrti letnik te
srednje šole.
V čem je bil ta dan, 22. de-
cember, posebno doživetje?
Dijaki so s profesorji pri-
pravili kulturni dan na skupno
temo Pričakovanje novega le-
ta. Priprave so tekle skrbno že
dalj časa.Pri tem so potrebo-
vali tudi sodelovanje drugih
: to so bile Srednja šola za go-
stinstvo in turizem. Srednja
kmetij sko-živilska šola Med-
log. Srednja šola Borisa Kidri-
ča, zraven njih pa organizacije
Tekstilna tovama Prebold,
Metka Celje, Juteks Žalec, Ce-
tis Celje, Gozdno gospodar-
stvo Celje, Inplet Sevnica in
posamezniki, ki so z materi-
alom ali lastno aktivnostjo
pripomogli k uspešnosti tega
dneva.
Obiskali smo jih proti kon-
cu, ko je ustvarjalni vrvež na
hodnikih in v učilnicah že po-
jemal, vidni pa so bili izdelki.
Ob vhodu so nas pričakali
učenci, ki so nam dali v roke
kulturni list, ki vsem pouče-
nim in manj poučenim prikaže
bistvo in dogajanje njihovega
popoldneva. Sprehodili smo se
po šolskih hodnikih. Dramska
skupina pod vodstvom prof-
. Davidove je pravkar igrala
zadnje minutke svoje novolet-
ne igre, največ dijakov pa je
gledalo film, ki so ga o delu
kultumega dneva posneli
učenci. V celoti je šola z učenci
vred odsevala praznično
vzdušje, ki so ga ustvarjale tu-
di jelke, okrašene z izdelki
učencev, poučna razstava Od
Miklavža do Sv. treh kraljev,
zanimivo izdelane čestitke,
risbe novoletnih vraž, umetel-
no zložene serviete, idejno bo-
gata novoletna darila in raz-
noliko aranžirane novoletne
ikebane ter venčki. Vse to so
učenci sami izdelali v nekaj
urah. Po ogledu so nas pospre-
mili do učilnice, iz katere se je
zaslišala prijetna glasba citer
Marjance Smole, dijakinje
3. letnika. Tokrat ni dajala
učilnica niti malo šolskega vi-
deza, prej bi jo lahko postavili
ob bok prostom za uradne
koktejle, saj so učenci s po-
močjo učenk Srednje šole za
gostinstvo in turizem pripra-
vili pogrinjke s kanapeji, za
žejo pa postregli koktejle priz-
nanega barmana, gospoda Mi-
lana Kmetca. Učenci so njego-
vi predstavitvi z zanimanjem
sledili, marsikaj pa so se na-
učili tudi o kulturi pitja.
Prostor se je kmalu napolnil
s starši učencev, profesorji in
dijaki, ki jih je pozdravila go-
spa ravnateljica, mag. Maja
Krajnc. Izrazila je zadovolj-
stvo nad potekom kulturnega
dneva, hkrati pa pohvalila or-
ganizatorko kultumega dne-
va, Teo Finžgar-Plavčak, men-
torico kultumega društva na
šoli. Pogovorili so se o delu na
šoli, poklepetali o obetih za
prihodnost, starši so pohvalili
delo učencev in potrdili svoje
zadovoljstvo s šolo, ki se poleg
izobraževanja tmdi tudi za
kultumo vzgojo učencev, jih
Nadaljevanje na 18. strani
Št.1 -7. januar 1993
šopek novoleinindeKiic
NT&RC Je s sponzorji pripravil Jubilejni, 25. novoletni obisk v celjski porodnišnici - Prva Je v letu 1993 rodila
deklico Barbaro Lucija Narat Iz Šempetra
Začelo se je tako kot vsa
zadnja leta. V drugi polovici
decembra sem zavTtel nekaj
telefonskih številk in obvestil
naše dobre prijatelje, sponzor-
je in sodelavce, da bo 2. janu-
arja ob 9. uri naša tradicional-
na akcija - novoletni obisk
v celjski porodnišnici.*
Pri nobenem od poklicanih
ni bilo zadržkov, kajti vsi
v naši skupni akciji radi sode-
lujejorTako Trgovsko podjetje
Moda Celje, ki je zraven od
vsega začetka, torej celih 25
let, kot tudi Ljubljanska ban-
ka Splošna banka Celje, Bor
Laško, Zlatarne Celje, Kafra,
zdravilna lekarna Nade Bo-
horč iz Celja, pražama Tropic
kava Darka Sukiča iz Žalca in
cvetličarna Vide in Loj za
Ocvirka iz Celja. Da pa ne gre
samo za izročanje daril, poskr-
bita tudi stalna gosta, oktet
Studenček in trio Vikija Ašiča,
ki pripravita kratek, vendar
udaren novoletni program.
V dolgih petindvajsetih letih
se je naša akcija kar precej
spremenila. Na začetku so
nam novorojenčka in mamico
predstavili v posebni sobi, kjer
smo ju lahko na hitro fotogra-
firali in se poslovili. Za darilo
je bil samo šopek, pa darilni
bon in čestitka, petja in igra-
nja ni bilo. Kasneje so nam
nadeli bele plašče in copate,
da smo bili videti kot dvojniki
zdravnikov in smo že lahko
stopili v posvečen prostor
z materjo in otrokom. Zdaj pa
je čisto drugače. Še ne en dan
stare dojenčke enostavno pri-
peljejo v posteljicah ali jih da-
jo kar materam v naročje in vsi
skupaj prisostvujejo lepemu
programu. Zdaj smo vsi sku-
paj v večjem prostoru, ob svet-
likajoči se jelki in med veseli-
mi obrazi.
Prva Je Barbara
če je soditi po uvodu, bo le-
tos na Celjskem žensko leto,
saj se je zadnja lani rodila de-
klica, 1. januarja pa so imeli
štiri porode in na svet so prijo-
kale še štiri deklice. V sobi so
bile vse tri, ki smo jih ob naši
akciji posebej obdarili: tisto,
ki je rodila zadnja lani, in prvi
dve iz letošnjega leta. Zadnja
je v letu 1992 rodila Antonija
Gobec iz Tmovca 11 a v občini
Šentjur:
»V tričlansko družino smo
dobili še malo Manjo, ki je ob
rojstvu tehtala 3530 gramov in
je bila dolga 49 cm. Z možem
Vinkom in sinom Maticem smo
izbirah ime in izmed dveh iz-
brali Manjo. Prevladalo je
mnenje Matica, ki je na svojo
sestrico izredno ponosen. Na-
daljnje povečevanje družine?
Ne vem, morda. Pomembno je,
da smo v tem trenutku vsi
izredno srečni.«.
Na prvi porod v celjski po-
rodnišnici je ekipa čakala vse
do 40 minut čez tretjo uro zju-
traj 1. januarja. Celjska porod-
nišnica je znana po neurad-
nem rekordu, saj je pred leti že
imela prvi porod štirinajst mi-
nut čez polnoč, zabeležen pa je
tudi podatek, da je bil prvi po-
rod le nekaj sekund čez pol-
noč. O obeh je na veliko poro-
čala osrednja jugoslovanska
tiskovna agencija Tanjug, tako
da je ta podatek obšel tudi
svet. v«
Zadnja leta smo daleč od re-
korda, saj je bil lani porod šele
1. januarja okoli 13. ure, letos
pa nekoliko prej. Lucija Narat
iz Šempetra je rodila deklico
Barbaro, težko 3420 gramov in
dolgo 52 cm.
»To je moj in možev prvi
otrok, zato je še toliko bolj do-
brodošel. Čeprav sva z možem
Lojzem doma vse pripravila za
prijeten počitek male Barbare,
pa bo posteljica Bora Laško
prišla kar prav. Ko se bo vse
skupaj umirilo, bova razmi-
šljala tudi o tem, da bo mala
Barbara dobila bratca aU se-
strico.«
Ivanka Potočnik iz Stranic
24 je rodila druga v letu 1993,
in sicer ob 13.58 deklico Ma-
rušo.
»Moja Maruša je med tremi
najtežja — 3990 gramov — in na j -
večja — 54 cm. Lažje mi je bilo,
ker je bil pri porodu tudi mož
Andrej.«
1. januarja sta rodili še Ma-
gda Spegel in Urška Goršek,
2. januarja pa se je rodilo se-
dem otrok, od tega trije dečki.
Vse manj rojstev
V zadnjih desetih letih šte-
vilo rojstev v Sloveniji močno
upada, tudi do 30 odstotkov.
Manj jih je tudi v celjski po-
rodnišnici, kjer se je lani rodi-
lo 2009 otrok, kar je za 73
manj kot leta 1991. Lanska
številka bi bila še manjša, če
ne bi imeli tudi 58 porodov
begunk, med katerimi so pre-
vladovale ženske iz BiH.
Jubilejni obisk v celjski po-
rodnišnici je tako za nami. Ti-
sti, ki sodelujejo v akciji, so
obljubili sodelovanje tudi
v prihodnje. Ne nazadnje gre
za prijatelje, ki se takoj po roj-
stvu novega leta srečajo pri
humanitarni akciji, nato pa ob
kozarčku še kakšno rečejo,
predvsem pa zapojejo. Že zdaj
pa lahko izdamo dve skrivno-
sti. Direktor Trgovskega po-
djetja Moda Celje Ciril Zavo-
lovšek, strasten lovec, se je
z Mileno Marolt, lastnico od-
ličnega gostišča v Vojniku,
kjer smo se po obisku v porod-
nišnici ustavili, dogovoril, da
bosta prihodnje leto pripravila
speciahteto iz divjačine. Pri-
skrbel jo bo seveda Ciril. Vo-
dja okteta Studenček Ivo Knez
pa je obljubil: »Če imamo him-
no za drugo največjo akcijo
NT&RC, izlet 100 kmečkih
žensk na morje, se spodobi, da
dobijo" svojo pesmico tudi do-
jenčki in njihove mamice. To
bomo naredili do prihodnjega
obiska.«
Ponovno pa je bila izrečena
želja, da bi se srečali vsi tisti,
ki so se v teh petindvajsetih
letih prvi rodili v novem letu.
To bi bil lep šop)ek, ki ga bo
morda mogoče zbrati do na-
slednjega obiska v celjski po-
rodnišnici.
Naj bodo mlada življenja
zdrava! In vsi, ki skrbijo za
njih, tudi.
Uvodno pesem okteta Stu-
denček Pleničke je prala pa
bomo znova slišali 2. januarja
1994 ob 9. uri.
TONE VRABL
Foto: EDO EINSPIELER
TONE TAVČAR
Zdaj z obiski pri porodnicah ni nobenih težav in tako smo se v sobi lahko pogovarjali tudi
s srečnima očetoma. Na fotografiji so (od leve) dr. Milan Bekčič, avtor reportaže, za njim Andrej
Potočnik in ob njem njegova žena Ivanka, Lojze Narat pa se je izkazal s strokovnim pestovanjem
svoje Barbare, prvorojenke v celjski porodnišnici v letu 1993.
Ob oktetu Studenček se zadnja leta v celjski porodnišnici pojavi tudi trio Vikija Ašiča. Trubadur
Viki je tokrat brez značilnega nasmeška spredaj, za njim pa njegova zvesta spremljevalca Vlado
in Toni. Trojka je bila živahna tudi po obisku v porodnišnici v gostišču Milene Marolt v Vojniku.
Viki Ašič in Ivo Knez pa sta obljubila, da bosta do naslednjega novoletnega obiska pripravila tudi
ustrezno pesem. To bo šele veselo!
Z akcijo je bila izredno zadovoljna predstavnica LB Splošne banke Celje Irena Mužič (desno), ki
je prišla prvič, vendar je obljubila, da prav gotovo ne zadnjič. Trem mamicam, ki so rodile ob
koncu lanskega in v začetku letošnjega leta, je izročila hranilne knjižice in tako male deklice
zavezala, da bodo s startno osnovo skrbele za svoje denarce.
Lucija Narat iz Šempetra v Sa\ \
številnih v akciji sodelujočih spe
vse od darilnega bona Trgovski
Splošne banke Celje, ure Zlatarn
sta tudi paketa Kafre, zdravilnt
Lucijo in Barbaro pa je še olepša
»Koncert za šest žensk« lahko napišemo pod to zanimivo fotograf
tim novoletnim obiskom v celjski porodnišnici. Oktet Studenček
pesem Pleničke je prala mamicam (od leve) Luciji Narat, Anto
deklicam Barbari, Manji in Maruši. Zlasti zadnje tri so lepo pe
smisel za ljudsko petje. Niso jokale, ampak mirno spale naprej..
Ob delu okteta Studenček so tudi predstavniki nekaterih spon>
podjetja Moda Celje, E. Malec in vodja marketinga Irena Mužič, i
Bohorč (Kafra, zdravilna lekarna), Lojze Ocvirk, Mojmir Mimik
Št.1 -7. januar 1993
16,17
Pozabljeni Dubrovnilc
Svoboda le, toda kako preživeti z desetimi markami
Na premiemem poletu
Croatie Airlines v Dubrov-
nik, dva trenutka pred pri-
stankom na močno zastraže-
nem letališču Čilipi, me je
sopotnik, starejši gospod, ki
se je vračal domov, vljudno
podučil: »Vidite, na tistem
hribu so...« — »Nam bodo po-
slali kak pozdrav?« - »Vam
bom povedal ob pristanku,«
je bU skrivnosten.
Boeing 737 se je dotaknil
steze, potniki so zaploskali
in gospod mi je razložil: »V
vseh časopisih je pisalo, kje
bomo leteli in kdaj pristali.
Mimogrede bi nas lahko se-
strelih.«
Oh, sem si mislil, tudi čr-
nogorski Ramboti na okoli-
ških hribih so približno tako
pametni, da ne bi torpedirali
letala, v katerem je več kot
sedemdeset hrvaških in tujih
novinarjev. Pisano medijsko
druščino, od CNN-a, New
York Times-a, BBC-ja do av-
stralskega radia, vseh večjih
evropskih televizij in večine
svetovnih tiskovnih agencij,
je na osvobojeno dubrovni-
ško področje popeljalo hrva-
ško zunanje ministrstvo. To-
liko pač, da svet ne pozabi
na porušeni kulturni biser in
njegovo bližnjo okolico. Ja,
ena od neizbežnih tragedij te
vojne je, da nova žarišča
vedno pahnejo v pozabo
prejšnja. Z redkimi izjema-
mi, ki postanejo komercialne
legende.
Vojna šifoda
čeprav je bilo več kot po-
lovico dubrovniškega ob-
močja mesece pod črnogor-
sko okupacijo, sam Dubrov-
nik ni nikoli padel. Granate,
ki so od lanskega oktobra do
poletja v različnih intervalih
sesuvale mesto, so naredile
ogromno škode na kulturnih
spomenikih. V zadnjih mese-
cih trajnejšega miru je pri-
stojnim komisijam le uspelo
sešteti škodo na širšem po-
dročju rn oceniti posledice
izživljanja trebinjskega kor-
pusa: 75 odstotkov imičene
industrije, popolnoma raz-
dejano kmetijstvo, več kot
polovica težko poškodova-
nih hotelov, delno uničena
infrastruktura, 2500 razsu-
tih in dvakrat toliko požga-
nih domov. Večina tovarn,
farm in hotelov je izropana.
Čez črnogorsko mejo pa je
romal tudi lep del vrednega
zasebnega premoženja. Na
najbolj prizadetih krajih, Či-
lipi, Osojnik, Slano in Zeko-
vica pri Cavtatu, je brez do-
mov ostalo 20 tisoč ljudi.
Pravijo jim pregnanci. Večji
del jih prebiva po dubrovni-
ških hotelih. In Dubrovnik
ima tako spet okrog 50 tisoč
prebivalcev. Kot pred vojno.
Ker pa brezdomci očitno
preveč stanejo že itak obu-
božano mesto, se pospešeno
obnavljajo okoliški hoteli,
kamor naj bi jih sčasoma
preseUh. Da bi bili bližje do-
mačim ruševinam. Še vedno
ni povsem jasno, koliko ljudi
je umrlo ob napadih na Du-
brovnik. Zanesljivo med sto
petdeset in dvesto, pravijo.
In če je že mogoče katastrofo
izraziti v številkah, ta znaša
več kot dve milijardi dolar-
jev. Vsaj zaenkrat.
Povojna šlcoda
Posledice agresije so težko
izmerljive, ker gre predvsem
za turistično destinacijo. Tu
so stvari še kako občutljive,
saj ni dovolj pozidati hotele,
adaptirati najbolj štrleče
mestne znamenitosti ali po-
novno splesti infrastrukturo.
Od tiirizma je tod živelo kar
devetdeset odstotkov ljudi.
Danes životarijo od tri tisoč
hrvaških dinarjev socialne
podpore. Deset mark na me-
sec. Kako? Eni resnično stra-
dajo, drugi, ki si lahko pri-
voščijo le najnujnejše, pa so
v bistvu že premožni. Tako
kot gospa, ki se je vračala
z nekakšne tržnice: »Deset
tisoč dinarjev! Pa poglejte,
kaj je notri!« Žalost. Njena
prijateljica je bolj zadovolj-
na: »Prej sem dobivala le ti-
soč petsto podpore, zdaj
imam dvakrat več.« Premra-
žena upokojenka je potožila,
da lahko v najboljšem pri-
meru zvozi pol meseca. So-
prog ji je nemočno prikima-
val. »Kot bi živeU na koncu
sveta. Ničesar ni,« je ugotav-
ljala nejevoljna gospodinja.
Pravzaprav se marsikaj naj-
de, le denar je treba imeti.
Dinarji resda niso dovolj, to-
da ob nemških markah se ra-
zrahljajo čustva slehernega
čmoborzijanca.
Predsednik dubrovniške
vlade Željko Šikič je med
bolje preskrbljenimi. Nema-
ra tudi zato ne dramatizira
položaja. V pogovoru z njim
se popolnemu tujcu zdi prav
čudno, s kakšno (navidezno)
neprizadetostjo podaja oce-
ne: »Devetdeset odstotkov
brez dela... To pri nas pozi-
mi ni nič nenavadnega.« Ali:
»Ljudje nimajo denarja, pa
tudi če ga imajo, jim nič ne
pomeni, saj nimajo kaj kupi-
ti.« In tako naprej. Ne vem,
kot da predsednik že dlje ča-
sa ni bil na ulici.
Šlcoda
Je že tako. Lokalni funda-
mentaUsti in gospodje iz Za-
greba so se potrudiU: z večer-
jo, ki so nam jo postregli v ho-
telu Argentina, bi mimogrede
nahranili tisoč revežev. Nata-
karjem ni bilo vseeno. No, so-
ba je bila ledena, pa tega ne
bom zapisal. Neprimerno bolj
udobna je bila dva dni prej in
dan kasneje v zagrebškem Es-
planade-ju, kjer je samo pre-
nočišče dražje od povprečne
mesečne plače na Hrvaškem.
In ko smo že ravno pri zasluž-
ku: najmanj se pritožujejo Un-
proforjevci. Bangladeški ma-
jor Rashid Khan, ki poveljuje
desetim kolegom na polotoku
Prevlaka, pospravi dvajset do-
larjev na uro. Za malo strahu
in obupen dolgčas. »Kaj, če
vas napadejo?« »Oh,« je kole-
bal in se vendarle odločil: »V
tem primeru jim bomo vrnili.«
Mimo otoka Mamula je zdrvel
črnogorski patruljni čoln. Ne-
ver mind. Dež je padal na de-
miUtarizirano cono in vseskozi
so nas opozarjali, naj ne obra-
čamo kamer in teleobjektivov
proti črnogorski strani. Lahko
bi napak rcizimieli.
BOJAN KRAJNC
ni je dobitnica jubilejnega darila
ali Barbari bo prišlo še kako prav
a Moda do hranilne knjižice LB
posteljice BOR Laško. Dobrodošla
n pražame Tropic kave iz Žalca,
na Ocvirk iz Celja.
stala med jubilejnim, petindvajse-
i manjka vodja Ivo Knez) je zapel
ia Ivanki Potočnik, ter njihovim
instveno prenesle in pokazale ves
' ^avolovšek, direktor Trgovskega
^ banka Splošna banka Celje, Nada
*) in avtor reportaže.
Št.1 -7. januar 1993
18
Nadaljevanje s 15. strani
spodbuja v ustvarjanju in sa-
mostojnem delu in zbližuje
profesorje, učence in starše.
Med pogovorom so prinesli
učenci novinarske skupine
glasilo, ki je nastalo v pičlih
štirih urah in je poleg radij-
skih oddaj ter video posnetka
dokvimentami prikaz tega de-
cembrskega dneva.
Novinarski krožek
Srednje trgovske šole
v Celju
Novoletna
čestitka!
Srečno, zdravo Novo leto
1993 iskreno želi aktivnemu
kolektivu in posebno upoko-
jencem podjetja Elektro Celje
Vaš upokojenec. Koristim ob-
javo v časopisu Novi tednik,
saj lahko samo tako med upo-
kojenci obudim spomin na na-
ša tovariška srečanja, katera
nam je v preteklosti omogočil
aktivni kolektiv podjetja. Zbi-
rali smo se v prostorih podjet-
ja in si z aktivnimi delavci to-
variško stisnili roke, zaželeli
srečo in v prisrčnem vzdušju
obujali spomine na to, kako
smo gradili in vzdrževali elek-
tro naprave, pa najsi je bilo to
v snegu, dežju ali vročini,
navkljub pomanjkljivi opremi
delavca in pomanjkanju mate-
riala. Zgradili smo ogromno
elektro omrežja in instalacij,
vse kot dokaz marljivosti in
strokovnosti še obratuje v ko-
rist odjemalcev električnega
toka v mestih, še posebno pa je
to vidno na podeželju.
Ko obujam spomine, ugo-
tavljam, da smo med Vami še
upokojenci, ki smo pričeli
z razvojem elektrifikacije že
več kot pred šestdesetimi leti
in mu še vedno sledimo, zato
Vam, tovariši so-upokojenci:
Iskren tovariški pozdrav
KAZIMIR VIRANT
Laško
Zakaj sem
zapustil sejo
občinske
skupščine?
že uvodne točke dnevnega
reda seje, ki je bila 16. decem-
bra, so mi dvignile adrenaUn
v krvi do te mere, da sem mo-
ral na sveži zrak. Sejo sem za-
pustil iz zdravstvenih razlo-
gov, bi lahko rekel.
Začelo se je že pri potrjeva-
nju zapisnika prejšnje seje in
pri odbomiških pobudah, ne-
dorečenih, ali morda celo sa-
mo nedosledno zapisanih skle-
pov, ni bilo mogoče niti kriti-
zirati, kaj šele, da bi jih pred-
sedujoči dovolil skupščini za-
vrniti. Odgovori na odbomi-
ške pobude pa so do kraja še
enkrat razgalili sprevržene
odnose v šentjurski občinski
oblasti: administracija odloča
in diktira, skupščina pa poslu-
ša in pritrjuje.
Vprašanje legitimnosti t. i.
šentjurskih divjih privatizacij,
je vodstvo občine elegantno
rešilo tako, da je njihovo po-
slovanje razglasilo za zaupno.
Odbornikom so ponudili le do-
kumentacijo ničvredne regi-
stracijske sklepe. O pretoku
družbenega kapitala v privat-
ne žepe, ali o še bolj problema-
tičnih govoricah o odtekanju
družbenih sredstev v inozem-
ske firme, pa niti besedice!
Tudi o kakih 50 milijonih
tolarjev, ki v občino pritečejo
za vzpodbujanje razvoja de-
mografsko ogroženih, občin-
ska administracija ni priprav-
ljena razpravljati. Na izrecno
postavljeno zahtevo, da naj se
vendar dajo ti podatki na svet-
lo, smo nekatere podatke za
nazaj res dobili, toda bili so
gamirani z ustrezno aroganco
užaljenih občinarjev, ki vsako
zahtevo po čistih računih že
smatrajo za nedopustno neza-
upanje v njihove nebeško čiste
posle. Da pa bi skupščini pre-
pustili strateško usmerjanje
tega denarja, je po njihovem
pojmovanju parlamentarizma
enostavno nezakonito.
Nekaj podobnega se je po-
kazalo tudi pri urejanju stano-
vanjskih zadev v občini. Ad-
ministracija je po svoje uredila
upravljanje s stanovanji, po
svojih kriterijih tudi razpro-
daj ala solidarnostna in social-
na stanovanja tn ko bo vse pri
koncu, bo na kako nadležno
odbomiško zahtevo skupščini
morda tudi pripravljena kaj
povedati.
To so le nekatere cvetke s te
seje. Predsedujoči se je očitno
zavedel, da gre za delikatne
stvari in je kot podaljšana ro-
ka izvršnikov poskrbel, skli-
cujoč se na poslovniška dolo-
čila, razpravo zadušiti in ka-
nalizirati v splošno dopadljive
vode. V igri so s prilizovalrdmi
nastopi krasno sodelovali tudi
nekateri odborniki. Dejstvo je,
da naša skupščina, namesto,
da bi sama kreirala občinsko
politiko, pristaja le na pravno
formalno potrjevanje na dru-
gih mestih sprejetih odločitev.
Včasih se je vsaj vedelo, da je
to komite ZKS! Še najbolj ža-
lostno pa je, da je vsako dru-
gačno razmišljanje, zlasti še,
če prihaja iz deklariranih opo-
zicijskih klopi, v šentjurski
skupščini v njih sedi le peščica
narodnih demokratov, eno-
glasno praktično že v naprej
z gnevom zavrnejo.
V takem vzdušju sem se po-
čutil ponižanega in ogrožene-
ga. Moral sem po zrak, ven
v zimsko meglo.
V tolažbo mi pa je, da so
podobne stiske doživljali tudi
nekateri drugi odborniki in so
skupščino še pred viradnim
zaključkom sesuli.
FRANC KOVAČ
Šentjur
Kako smo se
v Domu
upokojencev
Celje poslovili
od leta 1992
17. decembra nas je razvese-
ljeval Mešani pevski zbor Pod
kostanji skoraj eno uro, nato
smo imeli 22. decembra sveto
mašo, ki jo je daroval naš te-
denski obiskovalec župnijski
kurat, gospod Anton Ratej, ki
s svojimi mehkimi tolažilnimi
besedami tolaži ostarele in
bolne. ImeU smo tudi silve-
strovanje, zabaval nas je har-
monikar in citraš, pogostili pa
so nas tudi z dobro večerjo in
obdarili vsakega upokojenca.
Spomnili so se tudi tistih, ki so
zaradi bolezni morali ostati
v svoji sobi ali postelji.
Na silvestrovo nas je pri ko-
silu počastila gospa direktori-
ca in stisnila roko vsakemu
upokojencu posebej ter z lepi-
mi željami in prijaznim na-
smehom zaželela zdravja in
prijetno bivanje v Domu.
Zato upravi Doma tn vsemu
strežnemu osebju, prav tako
pevcem, ki nas od časa do časa
kratkočasijo, tn gospodu Rate-
ju, ki vsak teden prihaja
k nam, želimo srečno, zdravo
tn mimo novo leto tudi vsi
upokojenci.
Varovanka Doma A. B.
Novoletni utrip
v Celju
Letošnji drugi dan Novega
leta je bil kot nalašč primeren,
da v podaljšanem novoletnem
praznovanju doživtmo tudi
duhovno vsebino tega prazno-
vanja. Želim si, da bi lahko
trdil, da se Celjani radi zaba-
vamo in še raje obiskujemo
dobre koncerte. Žal je bila
dvorana Narodnega doma pre-
večkrat slabo zasedena Idjub
zvenečim imenom.
Prva sobota v novem letu pa
je dokaz, da je lahko tudi dru-
gače. Nekoliko moti le »boj« za
poslušalce, ki se je začel že
pred Novim letom. V svoji
vnemi so prireditelji pohiteli
z obešanjem plakatov in jih le-
pili tudi preko drugih vabil,
med njimi tudi za kvalitetnej-
še koncerte. Kultura plakati-
ranja za koncertne prilike
v Celju se je navzela navad in
prijemov gasilskih veselic. Ta-
ko npr. lahko mimo »vržeš«
konkurenčni plakat s panoja,
saj potem res ni nikakršne
možnosti, da bi glasbeni sla-
dokusec zašel na »nepravi«
koncert.
Navdušeni Celjeni so letos
imeli res pestro izbiro. Na no-
voletno soboto so imeli priliko
ogledati si prvi del koncerta
celjskega tamburaškega orke-
stra Akord v Narodnem domu,
nato drugi del koncerta Poli-
cijskega orkestra v SLG in se
opiti z dobro glasbo zavrteti še
na novoletnem gala plesu
v Golovcu, kjer je Vinko Ši-
mek obljubljal lepe nagrade in
tudi kakšno »novo« šalo na tuj
račun. Seveda si nisem šel
ogledati njegove oguljene
opreme.
Ljubitelje dobre glasbe pa
nas je navdušil koncert Poli-
cijskega orkestra iz Ljubljane
s pestrim glasbenim pro-
gramom.
Ker sem bil prepričan, da mi
bo ta koncert ponudil dovolj
kultumega užitka, sem vse
druge želje podredil temu
umetniškemu dogodku in bil
nagrajen z izjemnim umetni-
škim doživetjem. Pohcijski or-
kester iz Ljubljane zasluži
najboljšo oceno in kljub pihal-
ni zasedbi dosega vso širino
zvoka simfonikov. Prisotne so
navdušili barvitost zvoka or-
kestra in dinamični kontrast,
ki jih ponuja taka zasedba.
Vrhunsko vodenje orkestra
magistra Milivoja Surbeka se
je dopolnjevalo z akustičnost-
jo dvorane SLG, kar je omogo-
čilo našemu uveljavljenemu
Celjanu tenoristu Jožetu Ko-
resu, da je lahko v svoj soli-
stični program vtkal vsa ču-
stva, brez katerih bi skladbe
ne bile popolne. G. Jože Kores
je dokazal, kot že tolikokrat,
da nosi v sebi veliko glasovne-
ga in umetniškega dara, ki je
prišel do popolnega izraza tu-
di na tem koncertu. Goimodo-
va Ave Marija je segla do srca
slednjega, tudi tistega, ki mu
draž lepote opemth melodij
doslej ni prišel do živega.
S prijetnim presenečenjem
smo doživeli tudi nastop pi-
anistke Željke Ivkovič, ki je
z občutkom predstavila Var-
šavski koncert skladatelja Ad-
dinsella. Kot uvod v večer je
orkester zaigral Haendlov
Kraljevi ognjemet. Preko
skladb prvega dela, kot sta
Malandovi Rio Negro in Ori-
noco, je raslo navdušenje do
dragega dela, ki je bil izpol-
njen s Straussovimi skladba-
mi. Času primemo je orkester
vključil tudi splet božičnih
melodij.
Ob zaključku so navdušeni
poslušalci zvabili dirigenta
mag. Milivoja Šurbeka pred
orkester še za dodatne štiri
skladbe. Popolno sozvočje ob-
čutenja izvajalcev in poslušal-
cev so dosegli akordi Coklar-
skega plesa, japonske himne
Pomlad, znamenite koračnice
Radetzkega in potpourija slo-
venskih narodnih pesmi. Doži-
veti večer je navzoče prepričal,
da je bil obisk koncerta Poli-
cijskega orkestra iz Ljubljane
dobra izbira, ki bi jo kazalo še
ponoviti.
MATJAŽ ŽELEZNIK
Celje
Naša tajnica
v krajevni skupnosti Savi-
nja je bila Anica Kolman naša
tajnica kar 20 let. Vsi njeni
krajani in krajanke, kar 1500
nas je, smo bili kot njeni otro-
ci. Le Anica je vedela, kaj koga
med nami žuli. Vsi smo jo poz-
nali kot marljivo in zagnano,
vedno pripravljeno za pomoč.
Zdela se nam je kot narava,
kot sonce ali kot mati: nese-
bična, zagnana, korektna, ro-
jena, da nenehno daje in da
rešuje naše težave, kot da so to
težave in problemi nje same.
Anica je znala pritegniti
prave ljudi za prave naloge.
Nalog pa ni bilo malo: obnova
Jugomont blokov, izgradnja
pločnika, kanalizacije in plini-
fikacije v Liscah in Trabarjevi
ulici, mostu preko Ložnice,
parkirišč in igrišč v krajevni
skupnosti... Smo edtna kra-
jevna skupnost, kjer krajani
ne potrebujejo ne premoga, ne
drv, ne olja, saj so vsa gospo-
dinjstva daljinsko ogrevana
ali plinificirana. Za to je veli-
ko prispevala ravno naša Ani-
ca, ki je s svojo inovativnostjo,
iznajdljivostjo in elastičnostjo
uspešno rešila vsako nalogo.
Zaradi tega, predvsem pa
zaradi njene duše, dobrega sr-
ca, posluha za ostarele, one-
mogle, zapostavljene in po-
zabljene, socialno ogrožene
krajane in krajanke, je njen
odhod v penzijo za nas velika
izguba in bolečina. Pogrešali
jo bomo kot tajnico, želimo pa,
da še dolgo, dolgo ostane med
nami kot sokrajanka na Ljub-
ljanski 27.
Od srca hvala, Anica, ker si
bila naša super, super tajnica.
M. M. za krajane
KS Savinja
PRITOŽNA
KNJIGA   ,
Brezobzirno do
bolnika
Opazili smo, da je mama za-
čela bolehati, že nekaj časa je
bila brez teka. Peljali smo jo
k zdravniku v Laško. Zdrav-
nik jo je napotil v laboratorij.
Ugotovili so, da slabokrvna.
Zdravnik je rekel, da mora iti
vsaj za nekaj dni v bolnico Ce-
lje, da dobi potrebno transfu-
zijo krvi. Domači smo vztrajali
pri tem, da jo odpeljemo do-
mov, sam pa naj bi predpisal
zdravila za apetit. Težko smo
si jo predstavljali v bolnici pri
92 letih. Nazadnje smo le po-
pustili, poslušali nasvet zdrav-
nika in jo odpeljali v bolnico.
V bolnico sta jo peljala brat in
sestra. Tam pa se je zgodilo
nekaj, kar človek skoraj ne bi
pričakoval. Kamorkoli je šla
mama, tam je šla tudi hčerka,
saj star človek ne bi vsega ve-
del in si zapomnil. Pri spreje-
mu mame v bolnico je hčerka
rekla dr. Ani Logar, da je ma-
ma v 92. letu starosti in da je
zdravnik v Laškem rekel, da
mora nujno dobiti transfuzijo
krvi. Ana Logar je odgovorila,
da bodo oni rekli, kaj ji bodo
dali, saj so oni zato, ne pa laški
zdravnik.
Vpričo mame pa je rekla:
»Če pa je vaša mati v 92. letu
življenja, jo odpeljite domov,
saj se mora že sama zavedati,
da se bo morala posloviti iz
tega sveta!« Hčerka je s težavo
požirala žalujoče besede in za-
drževala solze pred zdravnico
in materjo. V sredo, 28.10.1992
je mama ostala na Gastro od-
delku. V petek 30.10.1992,
sem šel v bolnico na informa-
cije tn na obisk k mami. Zelo
sem se začudil, ko sem opazil,
da mama še vedno leži na hod-
niku in se ni še nihče zmenil
zanjo.
Sama je rekla, da bi rada
odšla domov, še prej pa bi rada
dobila zdravila. Rekla je, da
leži lahko tudi doma. Šele po
moji prošnji so jo prestaviU iz
hodnika v sobo in jo začeli
zdraviti. Vendar je bilo zdrav-
ljenje prepozno.
Vas, dragi bralci pa sprašu-
jem, kaj mislite o tem. Kje je
pravica, da zdravnica ali
kdorkoli drag govori zastrašu-
joče besede vpričo bolnega
človeka?
STANKO KRAJNC,
Laško
PIVOVARNA LAŠKO
zahvale,
pohvale
Zahvala žalski
veterinarski
službi
v preteklem letu je bilo
zdravje naših živali trikrat
v kritični situaciji. Enkrat je
bilo to pri govedu, dvakrat pri
prašičih. Sreča, da imamo te-
lefon ter smo lahko takoj
ukrepali na veterinarski po-
staji Žalec. Na vsak klic se je
oglasil veterinar, ki je dejal, da
pride takoj. Neverjetno, ven-
dar resnično. Bili smo že obu-
pani, saj je prašičem vročina
kar naprej rastla. Pa sem za-
gledal znani avto in si rekel:
»Gospod veterinar je že tukaj
- prašiči so že zdravi!« Nisem
se zmotil. Pregledal je svinje,
dal potrebne injekcije in na-
daljnja navodUa. Povedal je,
da smo že skoraj, predolgo ča-
kali, vendar da bo vse v redu.
Bil je mag. dr. Žolnir.
Dragi primer je bil pri gove-
du. Klical sem veterinarsko
postajo v Žalec. Gospod na
dragi strani žice je dejal, da
pride čez pol ure. Po dobrih
dvajsetih minutah je prispel
dr.Lesjak, ki je pregledal ži-
vali in predpisal zdravila.
Vsa ta leta, kar obstaja ome-
njena veterinarska postaja, so
se pri nas zvrstili že vsi živi-
nozdravniki ter nam pomagali
v težavah.
Ker je naš kraj bivanja,
Hramše, čisto na meji med žal-
sko in celjsko občino in smo
visoko v hribih (8 km iz Žalca) I
in ker so gospodje veterinarji
tako uvidevni, se jim v imenu
vseh Hramšanov iskreno zah-
valjujem, v letu 1993 pa želim
vsem skupaj mnogo sreče,
zdravja in da bi še naprej tako
lepo sodelovali.
JOŽE PODVRŠNIK,
Hramše
informativni program
RADIO CELJE
IZŽREBANI KUPONI NA PREDNOVOLETNEM NAGRAD-
NEM ŽREBANJU 29. 12. 1992 V ŠEMPETRU
NAGRADE LAHKO PREVZAMETE V BLAGOVNICI SAVINJKA!
ČESTITAMO
ZAHVALJUJEMO SE VSEM DOBAVITELJEM, KI STE S SVOJIMI
NAGRADAMI SODELOVALI V NAGRADNEM ŽREBANJU!
Št. 1 - 7. januar 1993
191
• Celjski policisti so nam
zagotovili, da je bilo
v predprazničnih in praz-
ničnih dneh bolj mimo kot
so pričakovali, s tem pa se-
veda še ni rečeno, da jim je
bilo dano počivati. Drobne
dogodoviščine so se vrstile
kar naprej.
• Praznični večer si je ver-
jetno hotela polepšati go-
spa, ki je iz marketa v Voj-
niku odtujila salame
v vrednosti 573 SIT. Pri
dandanašnjih cenah salam
je bila še dokaj skromna.
• M.K. iz Vojnika je prija-
vila, da jo je v Tmovljah,
kjer stanuje njena mati,
pretepla N.M. To je njena
sestra, ki je prišla na obisk
iz daljne Avstralije. Časi se
pa res spreminjajo. Nekdaj
so sorodniki iz Amerike in
Avstralije prinašali dolar-
je, sedaj pa batine...
• Dan pred iztekom stare-
ga leta je Jelko G. iz Preži-
hove ulice pretepel njen
mož, potem pa jo je z no-
žem zabodel še v desno
stegno. Jelko so odpeljali
v bolnišnico, ubogi mož pa
je moral osamljen čakati
prihod novega leta. Kdaj
bo sedaj ženi izrekel sreč-
no, zdravo in zadovoljno
novo leto se še ne ve, kako
bo poravnal svoje nagnus-
no dejanje, pa mu bo razlo-
žil sodnik za prekrške.
• Predpraznično razpolo-
ženje je 29. decembra pok-
varil Alenki N. Ervin K.
V njenem stanovanju jo je
namreč posilil.
• Dušan B. iz Celja je poli-
cistom prijavil vlom v pri-
ročno kovinsko blagajno.
Žena Nada mu je odtujila
zlatnino in nakit v vredno-
sti 10 tisoč DEM. Za lažje
razumevanje dogodka za-
pišimo, da sta z ženo v loči-
tvenem postopku, odnesla
pa je zgolj svoj nakit.
• Tatjana Š. iz Celja je
29. decembra trčUa v nek
osebni avtomobil. Voznika
je to tako razkurilo, da jo je
s plosko roko udaril
v obraz in to tako močno,
da je padla po tleh in si
poškodovala desno nogo.
Po vsej verjetnosti bo ne-
sramnež, ki si upa dvigniti
roko nad ubogo žensko bit-
je, primemo kaznovan.
• Domoljubna čustva so
neznanca pripeljala tako
daleč, da je v ponedeljek
ukradel slovensko zastavo
z drogom vred, ki je visela
na hiši M. T. iz Celja. Če
prej ne, ga bodo morda iz-
sledili ob naslednjem praz-
niku, ko se spodobi razobe-
siti zastave. Toda kaj, ko
bo to šele za praznik
dela...
• Šest mladeničev je v sta-
novanju I.L. na samega no-
vega leta dan klicalo duho-
ve. Najbolj so si zaželeli, da
bi se pojavil duh Hitlerja.
In zamislite si - njegov duh
se je zares pojavil! Bil pa je
tako jezen, da je začel raz-
grajati in razbijati po sta-
novanju. Kasneje se je iz-
kazalo, da so razgrajali
mladeniči, ki so se preveč
vživeli v igro, vso krivdo pa
so hoteli zvaliti na nedolž-
nega Adolfa.
JANEZ VEDENIK
Bilo je kol na bojišču
Petarde so pokale vsepovsod, policisti pa brez moči
Celjski policisti so nam povedali, da se
na predbožični in Silvestrov večer v bi-
stvu ne bi dogajalo nič takšnega, zaradi
česar bi lahko ukrepali. Prazniki bi mir-
no minili, če ne bi bilo toliko pokanja
petard in pokanja z drugimi podobnimi
pripomočki.
Prijave, zlasti starejših občanov, ki so
bili vznemirjeni, so se nenehno vrstile.
ToUko jih je bilo, da je bilo skoraj nemo-
goče ukrepati. Najhuje pa je bilo na sU-
vesterski večer na Tomšičevem trgu, kjer
je bilo rajanje na prostem. Tam je bila
prava fronta. K sreči se na Celjskem za-
radi tega ni pripetila niti ena nezgoda,
kar nekaj pa jih je bilo dmgod v Sloveni-
ji. Policisti so nam povedali, da nobenega
storilca niso dali v postopek zaradi to-
vrstne kršitve javnega reda in mim, pač
pa so storilce, to so bili zvečine otroci in
mladoletniki, le opozarjali. Po zakonu
o javnem redu pa bi lahko za kršitve
prijavili starše oziroma skrbnike. Sicer
pa pravijo, da so proti pokanju petard
policisti tako rekoč nemočni. Bolj pozor-
ni bi morali biti na to starši, toda kaj, ko
so lahko otroci petarde kupovali v mno-
gih trgovinah. Tu bi morali več kontrole
opraviti tržni inšpektorji, saj gre za pro-
dajo, ki ni dovoljena. Prodajalci pa imajo
od tega kar dober zaslužek.
V teh dneh pa seveda niso pokali zgolj
petardami, pač pa je fantazija strelcev
brez meja. Zanimiv je primer iz Marija
Dobja. Šentjurski pohcisti so 27-letnemu
Bogdanu K. zasegli priročno kovinsko
napravo za izstreljevanje nabojev, kali-
bra 12 mm, s katero je 31. decembra zve-
čer ogrožal varnost ljudi. V stanovanjsko
hišo Magde K. je priletelo zmo iz Bogda-
nove strelske naprave, prebUo tri šipe in
zadelo steno v hodniku. K sreči zmo ni
nikogar zadelo. Policisti so Bogdanu za-
segli orožje, sledi pa kazenska ovadba na
Temeljno javno tožilstvo v Celju.
Kaže, da je zadnja leta streljanje s pe-
tardami in dmgimi podobnimi zadevami
prava modna muha. Zakaj je tako, lahko
ugotavljajo psihologi, sociologi in kdo ve
kakšni strokovnjaki še, vendar je vse za-
man. V tujini, kjer lahko te stvari kupu-
jejo v posebnih trgovinah, je pokanja ve-
liko manj kot pri nas. Izgleda, da smo
tudi po tovrstni vzgoji še daleč za Evro-
po. Nemočni so vsi: starši, vzgojitelji,
policisti in če hočete tudi mnogi duhov-
niki, ki so otroke rotili naj za božjo voljo
ne streljajo ob polnočnicah in tudi sicer,
pa ni nič zaleglo.
JANEZ VEDENIK
gorelo
je...
Sveča je dogorela
v ponedeljek, 28. decembra,
nekaj minut po 15. uri je iz-
bruhnil požar v stanovanjski
hiši v Velenju na Srebotnikovi
ulici, last Marije Skaza, stare
73 let. Na mizi v dnevni sobi je
bila prižgana sveča. Ko je do-
gorela, se je vnelo plastično
ohišje, požar pa se je razširil
po vsej sobi. Zgorela je opre-
ma, škode pa je za 600 tisoč
SIT. Požar so pogasili gasilci
poklicne brigade Gorenje in
prostovoljnega gasilskega
dmštva iz Velenja. Marija
Skaza je dobila opekline in so
jo odpeljali v celjsko bolniš-
nico.
Vnel se je vzglavnik
Prvega januarja ob 19.30 uri
je izbruhnil požar v stanova-
nju Jožefe Podobnik, stare 70
let, v Ulici 14. divizije v Roga-
ški Slatini. Podobnikova je ne-
pokretna in živi v tem stano-
vanju sama. Prižgala si je ci-
gareto, vžigalica pa ji je padla
na vzglavnik, ki se je vnel, po-
žar pa se je razširil na ostalo
opremo v kuhinji in jo uničil.
Podobnikovo je rešil njen
vnuk, ki je v tem času prišel na
obisk. Podobnikova je dobila
opekline tretje stopnje in so jo
odpeljali v bolnišnico v Celje.
Škode je za okrog 150 tisoč
SIT.
Zgorel le icozolec
31. decembra ob 19. uri je
popolnoma zgorel kozolec, last
Alojza Mikeka, iz Gaberk pri
Velenju. Poleg tega so zgorele
še 4 nakladalke sena. Gmotne
škode je za okrog 300 tisoč
SIT.
Požig v Velenju
v Lilijski ulici v Velenju je
zagorela lesena uta. Gasilci so
iz nje rešili dve kozi in nekaj
dmgih živali. Kriminalisti so
sumili, da gre za podtaknjen
požar in res so že naslednje
dopoldne prijeli 34 letnega Ve-
lenjčana, ki je sicer piroman.
JV
Padel z motorja
v ponedeljek, 28. decembra
je vozil kolo z motorjem po
lokalni cesti iz smeri Šentjurja
proti selam tridesetletni Vla-
dimir Vrečko iz Šentjurja.
Pri vožnji v klanec je s kole-
sa z motorjem padel štirideset-
letni sopotnik Silvo Žafran iz
CJorice pri Slivnici in se hudo
poškodoval. Odpeljali so ga
v celjsko bolnišnico, kjer je
ostal na zdravljenju.
Vozili sta trčili
Iztok Kavčič, star 28 let, iz
Slovenskih Konjic, je v pone-
deljek vozil osebni avtomobil
po regionalni cesti iz smeri Žič
proti Slovenskim Konjicam.
Ko je v Konjiški vasi pripe-
ljal iz levega blagega ovinka
na ravni del ceste, je z vozilom
zapeljal na levi vozni pas
v trenutku, ko je pravilno po
desni strani pripeljala iz na-
sprotne smeri voznica osebne-
ga avtomobila Marija Zabu-
kovšek, stara 50 let iz Sloven-
skih Konjic. Vozili sta trčiU,
oba voznika sta se hudo teles-
no poškodovala, sopotnica
v avtomobilu Zabukovškove,
trinajstletna Z. B. iz Sloven-
skih Konjic pa je bila lažje te-
lesno poškodovana. Vse tri so
odpeljali v celjsko bolnišnico,
kjer so ostali na zdravljenju.
Gmotne škode je za 500 tisoč
tolarjev.
Hudo pošicodovan
otroic
Po Kersnikovi cesti v Celju
je v torek popoldne iz smeri
Gregorčičeve ulice proti Deč-
kovi cesti vozil osebni avtomo-
bil Ciril Pušnik, star 23 let iz
Ilovce.
V križišču z Dečkovo cesto
je zavijal v levo proti Čopovi
in to v času, ko je za njegovo
smer vožnje na semaforju go-
rela rdeča luč. Takrat je po
Dečkovi v smeri Mariborske
ceste pripeljal z osebnim avto-
mobilom Vinko Sekulič, star
27 let, iz Ulice frankolovskih
žrtev. Kljub temu, da je Seku-
lič zaviral, sta vozili trčili, pri
čemer se je sopotnik v Sekuli-
čevem vozilu, otrok K. Ž. hudo
telesno pdškodoval. Odpeljali
so ga v celjsko bolnišnico, na
voziUh pa je za okrog 300 tisoč
SIT škode.
Avtobus zapeljal čez
nogo
v sredo, 30. decembra ob
18.45 je hodil po pločniku iz
Dolenje vasi proti Latkovi vasi
Štefan Arh, star 39 let iz Pre-
bolda.
Pri hiši št. 106 v Latkovi va-
si je mimo njega pripeljal z av-
tobusom voznik Vladimir
Hren, star 44 let, iz Lemberga.
Ko je bil avtobus s sprednjim
delom že mimo pešca, je ta sto-
pil s pločnika in padel po vo-
zišču, pri čemer je zadnje kolo
avtobusa zapeljalo na peščevo
nogo. Hudo poškodovanega
Arha so odpeljali v celjsko
bolnišnico.
Umri na žalski
obvoznici
v petek, 1. januarja ob 3.45
uri je vozil osebni avtomobil
po žalski obvoznici iz smeri
Šempetra proti Arji vasi Ger-
hard Dobrišek, star 19 let, iz
Celja.
Približno 200 metrov od go-
to vel j skega semaforiziranega
križišča je iz neznanega vzro-
ka zapeljal na levi vozni pas,
po katerem je takrat pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
sedeminštiridesetletni Valen-
tin Brezovruk iz Mozirja. Vozi-
li sta silovito trčiU, pri čemer
se je Dobrišek tako močno po-
škodoval, da je na kraju nesre-
če umrl, hudo telesno pa so se
poškodovali voznik Brezov-
nik, Marija Brezovnik, stara
51 let iz Mozirja in Klemen
Šeligo, star 20 let iz Celja.
Gmotne škode je za milijon
SIT.
•
Zbil je pešca
Po mestni ulici v Ložnici pri
Žalcu je 30. decembra vozil
osebni avtomobil tridesetletni
Aleksander Recko iz Tržaške
ulice v Celju.
Tam je dohitel pešca Agidija
Rednaka, starega 70 let, doma
iz Ulice V. prekomorske briga-
de, ki je hodil v smeri proti
Lavi. Voznik je s sprednjim
desnim delom vozila trčil
v pešca in ga zbil po cestišču.
Hudo telesno poškodovanega
so odpeljali v celjsko bolniš-
nico.
Trčil v kup kamenja
V sredo, 30. decembra je vo-
zil osebni avtomobil iz Bistrice
ob Sotli proti Podsredi Marjan
Romih, star 21 let, iz Šmarja
pri Jelšah.
Ko je pripeljal na vrh klanca
v Trebčah, je po 100 metrih
vožnje zapeljal na desno stran
vozišča in trčil v kup kamenja.
Voznik Romih se je hudo teles-
no poškodoval, 21 letni sopot-
nik Roman Klakočar, doma iz
Šmarja, pa lažje. Oba so odpe-
IjaU v celjsko bolnišnico.
Smrt na Sioveniki
31. decembra, nekaj minut
čez 15. uro je vozil osebni av-
tomobil iz Celja proti Tepanju
Franci Cimerman, star 25 let,
iz Ljubljane.
V kraju Leskovec je pričel
prehitevati voznika osebnega
avtomobila Antona Vizjaka iz
Vojnika, ki je vozil po svoji
desni strani. Nasproti je pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila Albin Zafuta, star 35 let iz
Maribora, ki je s sprednjim le-
vim delom vozila trčil v pred-
nji levi del osebnega avtomo-
bila Francija Cimermana. Po
trčenju je Cimermanovo vozilo
odbilo v desno proti vozilu
Anztona Vizjaka in trčilo vanj.
V prometni nesreči se je smrt-
no ponesrečil voznik Franci
Cimerman, Albin Zafuta je bil
hudo telesno poškodovan, laž-
je telesno pa so se poškodovali
Ida Vizjak iz Vojnika, Igor La-
jovic iz Ljubljane in Marko
Kramar iz Ljubljane.
Vozili v vrtno ograjo
Prvega januarja ob 17. uri je
voznica osebnega avtomobila,
Irena Schmit, stara 41 let, iz
Žalca, vozila vzvratno iz dvo-
rišča stanovanjske hiše na
Kardeljevo ulico.
Nato je nadaljevala z vožnjo
in nameravala zaviti v Bevko-
vo ulico. Pri vožnji je za njo po
Kardeljevi ulici pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila Ro-
bert Smrekar, star 21 let,
s Polzele. Schmitovo je name-
raval prehiteti po levi strani,
vendar je takrat zavila v levo.
Smrekar je trčil s sprednjim
delom vozila v levo bočno
stran vozila Schmitove. Pri tr-
čenju je obe vozili odbilo v vrt-
no ograjo. Voznica Schmitova
se je lažje telesno poškodova-
la, hudo pa sta se telesno po-
škodovala sopotnika v njenem
avtomobilu. Marko Schmit,
star 42 let, iz Žalca in otrok
Ž. S., star šest let. Vse tri so
odpeljali v celjsko bolnišnico.
JANEZ VEDENIK
mini KRIMIČI
Odnesel je blagajno
Iz stanovanjske hiše v Kun-
šperku je v sredo dopoldne
neznani tat odnesel priročno
blagajno, v kateri je bilo 50
tisoč SIT gotovine. Storilca še
niso prijeli in po vsej verjetno-
sti si je lahko privoščil razkoš-
no novoletno praznovanje.
Roparja so ulovili
30. decembra so na Vran-
skem oropali 80 letno Justiko
D., ki živi sama. K njej je pri-
šel mlajši moški. PredstavU se
ji je in povedal, da pozna njene
sorodnike, nato pa je od Justi-
ke zahteval denar, jo fizično
napadel in jo lažje telesno po-
škodoval. Vzel ji je 15 tisoč
SIT, na srečo pa so takrat pri-
šli na obisk sorodniki. Ropar
je zbežal iz hiše, prijeli pa so
ga že naslednje dopoldne.
Ugotovili so, da je bil tolovaj
32 letni Franc K. iz Lenarta.
Možje postave so Cefizlja pri-
jeli na Vologi pri Vranskem
tudi po zaslugi obvestil obča-
nov. Zanj je preiskovalni sod-
nik odredil pripor.
Uubi disko glasbo
v gostilni na Jeraju pri Lo-
čah, ki je last Branka P. iz Ma-
ribora, je neznanec odtujil me-
šalno mizo, slušalke ter nekaj
dmgih pripomočkov za pred-
vajanje disko glasbe. Vse sku-
paj je vredno okrog 80 tisoč
SIT, kriminalisti pa zagotav-
ljajo, da bodo tatu kmalu pri-
jeli in takrat ga čaka še kakšna
dmga muzika, ne samo disko.
Vlom v kolodvorsko
restavracilo
v noči od l.na 2. januar so
neznanci vlomili v kolodvor-
sko restavracijo v Žalcu. Od-
nesli so pijačo in cigarete
v vrednosti okrog 72 tisoč SIT.
Dan kasneje pa so vlomili tudi
v bistro Živčec v Grižah. Zli-
kovci so odnesli elektronsko
registersko blagajno ter igral-
ni avtomat avstrijske proiz-
vodnje v skupni vrednosti 300
tisoč SIT.
Rad kadi
Na Silvestrovo zvečer je
neznanec vdrl v kiosk ČGP
Delo v Stanetovi ulici v Celju,
nasproti kina Metropol. Nika-
kršnih časopisov ali revij ni
vzel, pač pa cigarete v skupni
vrednosti 100 tisoč SIT. Vsaj
dokler ga ne bodo ulovili mož-
je postave, bo dobro preskrb-
ljen s tobakom, kako bo po-
tem, ko bo sedel, pa je še vpra-
šanje.
Pazite na smuči!
Očitno se nadaljuje tradicija
na naših smučiščih. S parkira-
nega osebnega avtomobila Pe-
ugeot 205, nemške registracije,
so neznanci ukradli štiri pare
smuči v vrednosti 120 tisoč
SIT. To se je zgodilo na Rogli,
lahko pa se seveda še tudi dm-
god, zato bodite pozomi!
__JV.
Št.1 -7. januar 1993
20
Novega leta
dnevi
Tako nekako pojejo U2.
Sicer pa, kako ste se imeli?
Ste jih preživeli?
Vsekakor se vam je
(vsem!) izpolnila največja
želja. Spet lahko greste
v šolo! Le kateri teenager
si tega ne želi???
Jaz! Ko pride dan, ko šo-
la spet odpre vrata, me zju-
traj najprej obide groza.
Potem moje oči (kar same,
jaz jih že fie bi usmerila tja)
splavajo na mesto, kjer
imam obešen umik. In obi-
de me še dvakrat večja gro-
za! Še posebej, če, tako kot
danes, oči ugotovijo, da
unam knjigovodstvo!!!
Ampak, mislim, da bomo
vseeno vsi skupaj preživeli.
Sicer pa, če je verjeti zvez-
dam in zvezdogledom, bo
čez sedem let konec sveta
(do takrat pa bomo še ved-
no hodili v šolo...)! Mini-
ster za šolstvo dr. Gaber, ki
je napovedal, da bo sloven-
ski šolski sistem urejen do
leta 2012, pa ob tem izpade
zelo velik optimist...
NINAM.
CIao!'
V Vrtiljaku sem prebrala
vašo novo mbriko PSIHO-
LJAK. Mislim, da je to zelo
dobra ideja, ker ima veliko
najstnikov težave. Tudi jaz
sem ena izmed njih.
Moja velika težava je, da
sem zaljubljena v starejšega
fanta, ki pa me sploh ne pogle-
da. Jaz sem stara petnajst, on
pa triindvajset let.
Ve, da sem zaljubljena vanj,
saj mu je to povedala moja
najboljša prijateljica, ki je nje-
gova soseda. On pa se je samo
smejal.
Vem, da je,zame prestar, in
včasih se vprašam, kako se mi
je kaj takšnega sploh lahko
zgodilo. Potem pa ga spet vi-
dim in tri dni in tri noči spet
mislim samo na to...
Vem, da tole morda zveni
malo pubertetniško, ampak
moj problem je resen! Mi lah-
ko svetujete?
MAJA IZ CELJA
Vse najboljše!
Zadnjo soboto pred novim letom smo Teenvalovci praznovali
Abrahama. Natančneje, na sporedu je bila petdeseta oddaja
Teen vala. Bilo je »uhvihuuhu« (kot bi rekel Simon). Najbolj se je
izkazala Tinina mama, saj nam je poslala veeeeeeliko torto. Žal
je fotoreporter Edo takrat že odšel (in ostal brez torte); fotogra-
firali smo se že prej. Torej, za vse tiste, ki nas še ne poznate:
v kraljevskem stolu (kraljevsko) sedi tehnik Matej Gračner,
Tina Huremovič razmišlja, kakšna bo videti na fotografiji, Nina
Mamška Sedlar trpi, Nevenka Lukič spet razmišlja o svojem
Shakespeam, Simon Kronovšek pa gleda, kje so ce-deji..
Draga Maja!
Malo pubertetniško? To ni
nič čudnega, saj si v puberte-
ti... Da si zaljubljena v starej-
šega fanta, pa tudi ni nič kata-
strofalnega.
Vendar pa moraš vedeti, da
so moški čudna bitja. Zato ni-
ma smisla siliti vanje. Tvoj
(nesojeni) najdražji ima najbrž
družbo in prijatelje, ki so sta-
rejši od tebe, in pa predvsem:
najbrž ima že zelo resno pun-
co. O tem nisi napisala ni-
česar?!?
Svetujem ti torej, da na to
(najbrž je tvoja prva) ljubezen
pozabiš. Daj, poizkusi se za
začetek zaljubiti v kakšnega
sošolca ali vrstnika tvojih let.
Vem, da bo to ljubezen težko
preboleti, ampak, pri fantu,
v katerega si zaljubljena sedaj,
najbrž nimaš osnovnih šans.
Kar pa še ne pomeni konec
sveta.
In zapomni si: prva ljubezen
ni nikoli zadnja!
NINAM.
Spoštovani člani
uredniškega
odbora.
že dolgo časa v Novem ted-
niku pogrešamo mbriko Vrti-
ljak s takšno vsebino, kot jo je
imela pred nekaj časa. Člani
novinarskih krožkov ne more-
mo več pošiljati svojih pri-
spevkov, ker jih ne objavljate.
Prosimo vas, če o tem razmi-
šljate in kaj storite za nas.
Lejla Mahmutovič,
6. b, OŠ Frana Roša,
Celje
LeJla!
Vrtiljak, stran v Novem ted-
niku, Id je namenjena mladim,
je dobil novo podobo. Prej smo
objavljali spise in pesmice, ki
ste nam jih pošiljali. Ker pa so
se prispevki, ki ste jih pošilja-
li, pričeli ponavljati, smo se
odločili za dmgačen koncept
Vrtiljaka.
Vendar pa je še vedno veliko
možnosti, da na tej strani so-
delujete. Kot si najbrž že opa-
zila, začenjamo z novo stranjo,
imenovano »Vaš Vrtiljak«. Gre
za (to ponavljam že tretjič!)
stran, Id bo v Novem tedniku
objavljena enkrat mesečno na-
mesto »pravega« Vrtiljaka. To
stran bo vsakič pripravil kak-
šen krožek ali razred - in to
čisto po vaših željah. Jaz bom
samo pomagala tam, kjer vam
bo zaškripalo. Za »Vaš Vrti-
ljak« sta se doslej prijavili dve
šoli oziroma novinarska krož-
ka. Vašega ni bilo med njimi.
Na tej strani Vrtiljaka boste
(to velja za vse!) še enkrat na-
šli prijavnico za »Vaš Vrti-
ljak«. Izpolnite jo in nam jo
pošljite!
Pa tudi dmgih možnosti so-
delovanja z nami je dovolj. Ta-
ko imamo natečaj za šolska
glasila (nobenega nam še niste
poslali), pa šolski trač, natečaj
za najboljši strip...
Skratka, možnosti je dovolj.
Spise in poročila, ki so zanimi-
vi le za ožji krog bralcev, pa
lahko objavljate v šolskem
glasilu. Saj ga, navsezadnje,
zato tudi izdajate, kajne?
NINA M.
Sanje o Eldoradu
Z osnovne šole Griže so nam
poslali posebno številko njiho-
vega glasila »Mladi rod«, ki so
ga naslovili Sanje o Eldoradu.
Izdali so ga ob kultumem dne-
vu, posvečenem 500-letnici
odkritja Amerike. Iz tega gla-
sila objavljamo razmišljanje
učenca sedmega razreda Gre-
gorja Tamšeta. ,^
Tudi to Je Amerika
Amerika - dežela zahajajo-
čega sonca, dežela, kjer se ce-
dita med in mleko. Da - to je to,
dežela, prelita s krvjo pogum-
nih plemen, ki so složno izu-
mrla pred silo belcev, kmtih
preganjalcev, ki so imeli v mi-
slih le eno besedo - zlato. Deže-
la, kjer še vedno vlada krimi-
nal, ki v temačnih, zavitih uli-
cah steguje svoje ogabne, sive
tipalke, ki tipajo za vedno no-
vimi žrtvami. Koliko ljudi, ne-
dolžnih, revnih, koUko jih je
moralo propasti za to deželo,
da je uspela, da si je utrla pot
proti zvezdam, pot, ki so jo
zavirale dmge države. Gorje
pa je vedno prenašal ostanek
plemen, ki je naglo izumiral
v rezervatih kot vžigalice
v škatlici. Vse to zaradi belcev.
bledih tiranov, ki so ubijali,
uničevali, pohodili in potepta-
li civilizacijo, staro več kot ti-
soč let. Ko pomisliš na ljudi, ki
so lepoto pokrajine spremenili
v težko industrijo, ki uspeva
na račvm revnih meščanov, te
popade jeza in obup, ki sta
mogoče popadla tudi Indijan-
ce, a ni moglo biti dmgače.
Zgodovina je šla svojo pot.
Kocka je padla in odločila.
Odločila o usodi Indijancev.
Odločila o usodi vedno novih
priseljencev, ki so v koloni ko-
rakali proti Ameriki, deželi
upanja, deželi, ki prekriva res-
nico, ki se krasi z lažnim per-
jem. Ljudi omami blišč, pride-
jo in propadejo. Vlačijo se po
kanalih, pozabljenih ulic^,
spijo na časopisih in prekli-
njajo politiko, ki jih je spravila
v grob. Toda, nekaterim uspe
in začnejo se dvigovati proti
zvezdam. Ti ljudje postanejo
. bogati. Nekdo pa ločuje boga-
te in revne, nekdo ki je nevtra-
len. To je meščan. Meščan, ki
vstane ob osmi uri, odide
v službo, se vme in dan zanj
mine. Dnevi minevajo, a meš-
čan tega ne opazi, preveč je
zatopljen v enolično življenje.
A vsi trije stanovi so pod vpli-
vom kriminala, ki je resničen
vladar Amerike. Vladar, ki
ubija in izsiljuje ter prizadene
vsakega Američana. Vsak ima
izkušnje z njim. Nekateri ga
odrivajo, hkrati pa ga obrača-
jo v svojo korist. A to je skrbno
skrito, še najbolj ostro oko bi
to spregledalo pred bliščem
uspelih gostišč, trgovin, podje-
tij. A nekdo se bo tega zavedel.
Mogoče bo to človek, prenovi-
telj Amerike, nekdo, ki ji bo
pomagal, da se ponovno rodi.
To si ti, Amerika, zasleplje-
na od blišča, ki vodi ljudi v po-
gubo. To si ti, Amerika, danes
in nikoli več!
Guns N' Roses
Don't cry (Use your illussion 11)
Talk to me softly
There is something in your eyes
Don 't hang your head in sorrow
And please don 't cry
I know how you feel inside now
Tve been there before
Something is changin' insideyou
And don't you know
Don't you cry tonight
I stili love you baby
Don't you cry tonight
Don't you cry tonight
There's a heaven above you baby
And don't you cry tonight
Give me a whisper
And give me a sigh
Give me a kiss before you teli me goodbye
Don't you take it so hard now
And please don 't take it so bad
TU stili be thinking of you
And the times we had... baby
And don'tyou cry tonight
Don't you cry tonight
Don't you cry tonight
There's a heaven above you baby
And don't you cry tonight
And please remember that I never hed
And please remember how I felt inside now honey
You gotta make it your own way
But you'll be alright now sugar
You 'U feel better tomorrow
Come the moming hght now baby
And don't you cry tonight
An' don 't you cry tonigh t
An' don'tyou cry tonight
There's a heaven above you baby
And don'tyou cry tonight
Don 't you ever cry
Don'tyou cry tonight
Baby maybe someday
Don'tyou cry
Don't you ever czy
Don't you CTy
Tonight _ .
Št.1 - 7. januar 1993
21
komen"!"iramo
Videomehz napakami
Zadnjo nedeljo v decembru
je bila večnamenska dvorana
v Vinski gori ponovno pre-
majhna za vse, ki so si hoteli
ogledati snemanje popularne
televizijske oddaje Videomeh.
Tokrat je šlo že za četrti novo-
letni Videomeh, ki ga posna-
mejo v Vinski gori in med
prazniki predvajajo na pro-
gramu slovenske televizije.
Da ima televizijski novolet-
ni Videomeh domicil v Vinski
gori gre zasluga izjenmo pri-
zadevnim članom domačega
Turističnega društva pod vod-
stvom Franca Špegla (televi*
zijski režiser Jože Kloboves jih
je imenoval kar »prave norce«
in to mislil v dobrem smislu
zanesnjakov, ki radi nekaj na-
redijo). Domačini so se izkaza-
li tudi letos, saj so prireditev
izpeljali brezhibno, obiskoval-
ci pa so jih nagradili s polno
dvorano.
Do tu je vse lepo in prav,
zadnji novoletni Videomeh pa
je kljub temu imel nekaj napa-
kic, ki bi jih bilo dobro v pri-
hodnje odpraviti. Vse ali sko-
raj vse gredo na račun televizi-
je oziroma ekipe, ki je pripra-
vila program.
Nedopustno je, da drugi del
dvorane ne vidi na oder, ker
mu tik pred nosom plešejo na-
rodne noše. Ljudje niso prišli
gledati narodnih noš v r...,
kot se je nekdo v jezi izrazil,
ampak za 1200 tolarjev an-
samble, kijih sicer nimajo pri-
ložnosti videti v živo. Vse izva-
janje glasbenikov je bilo na
play back, videli jih tudi niso,
torej bi za 1200 tolarjev lahko
sedeli doma, poslušali kasete
in uživali. Druga nerazumljiva
napaka je, da nista v oddaji
nastopila domača ansambla
Simona Legnerja in Podkraj-
ski fantje. Če so problem rešili
s »strašnima Jožetoma«, bi ga
v dobro ansamblov in gledal-
cev morali tudi z ansambloma.
Zadnja napakica gre verjet-
no na račun domačina, to pa je
izbor ansambla, ki je igral na
plesu. Bratje iz Oplotnice se
niso obnesli, problem so po-
skušali reševati Primorski
fantje in Štirje kovači.
Sicer pa sam novoletni Vi-
deomeh ni ponudil nič kaj no-
vega. Videli smo pretežno
»stare« znance (Alpski kvintet,
Slak, Slovenski muzikantje,
Slovenija, Zaje itd.), tako da
nismo vedeli ali smo na Loj-
terci, Marjanci, Alpskem veče-
ru ali Videomehu. Povsod eni
in isti abonenti, kot da mladih
ni ali jim sestavljale! progra-
ma ne dajo priložnosti To ni
prav.
V Vinski gori je blestel Vin-
ko Šimek, zaradi sestave mu-
zikantov pa je navdušil Alfi
Nipič (zraven sta bila tudi ne-
pogrešljiva in nenadomestljiva
Bine Rudan in Lev Ponikvar).
Pravo osvežitev med štajer-
sko-gorenjskim melosom pa
pomenijo povsod, kjer se poja-
vijo. Primorski fantje iz Pi-
rana.
TONE VRABL
Poslušalci izbrali Legneria
Vse leto '92 se je na lestvici
domačih melodij Radia Celje
vrstilo mnogo najboljših slo-
venskih ansamblov od Avseni-
ka, Slaka, Alpskega kvinteta,
Nipiča, do skupin, ki so na za-
bavni sceni šele nekaj mese-
cev. Poslušalci so glasovali za
najboljše in ob koncu leta smo
pripravili zbirnik najboljših
desetih domačih ansamblov na
programu Radia Celje. Malo
nepričakovano, vendar po-
vsem zasluženo, je tokrat zma-
fl ansambel Simona Legner-
z Vinske gore, ki je v zadnjih
mesecih lanskega leta posebej
navdušil s svojo Zdravico.
Ansambel vodi Simon Leg-
nar, ki napiše tudi večino me-
lodij, ob njem pa igrajo in po-
jejo Marko Lesjak (ritem kita-
ra), Uroš Drev (bas kitara, ba-
riton), Slavko Lesjak, Janko
Šumečnik in Stojan Pančur
(vsi petje). Ansambel je v za-
četku lanskega leta sicer zapa-
del v manjšo krizo, ker je za-
menjal enega izmed pevcev,
vendar si je z vztrajnim delom
in ljubeznijo do petja kmalu
opomogel. Tako so se začeli
vrstiti uspehi, o katerih pripo-
veduje Stojan Pančur:
»Najprej smo hoteli v Šte-
verjan, pa nam je zbolel pevec.
Potem smo se ponovno udele-
žili Ptujskega festivala, kjer
smo uspeli, saj smo osvojili
najvišje priznanje - Zlatega
Orfej a. Nastopili smo v Novo-
letnem Videomehu, krona vse-
ga pa je zmaga na lestvici Ra-
dia Celje. Z vsem tem smo lah-
ko zadovoljni.«
Ansambel dela pod strokov-
nim vodstvom Tomaža Tozo-
na, ki predvsem ceni odlično
petje. Skupina sicer goji ljud-
sko petje, vendar na kultiviran
način. Zdaj z nestrpnostjo pri-
čakujejo prvo kaseto.
»Tudi tu se je zataknilo za-
radi zamenjave pevca, saj smo
morali marsikaj posneti na no-
vo. Zdaj je gradivo pripravlje-
no in naša prva kaseta naj bi
bila zunaj koncem januarja ali
v začetku februarja. Tako kot
ljubitelji našega petja se tudi
mi veselimo našega prvenca.«
In kakšno bo leto 93?
»Ponovno bomo šli na Ptuj,
vendar v revialni del zlatih an-
samblov z novo melodijo. Si-
cer pa pričakujemo, da nam
bodo zadnji uspehi in bližnja
kaseta odprli vrata v številne
kraje, kjer imajo radi takšno
glasbo, icot jo igramo in poje-
mo mi. Sicer pa bomo šli pov-
sod tja, kamor nas bodo pova-
bili. In še enkrat hvala vsem
ljubiteljem naše skupine za
zaupanje in izbor za najboljše-
ga, mi pa se bomo potrudili, da
tudi letos z našo glasbo ne bo-
do razočarani.«
TONE VRABL
PRED 5. LETI: 1
1. WHENIFALL IN LOVE................ PIP,, .o-p
6. CHINA IN YOUR HAND.....................il..!...."."."."."".::.:.! . . .
9. LCX)K OF LOVE....................................... MAnONMA
10. FAIRVTALE OF NEW YORK.......,...............■.■..■■.■.■.■.■.".■.■.■.■.■.■.■.:.:.'.:.;'thE P^^^
PRED 10. LETI:
1. THEBEATSURRENDER........................ -mp iam
2. TIME (CLOCKOF THE HEART)................... CULTURECLUB
'■ "''MN.............................................................. ULTRAVOy
8. YOUNGGUNS(GOFORm).............................."ZZi:!!.^'^
10. LET-sGCTTHižsTRAiGi^::::::;::::::::i^^^
PRED 15. LETI:
1. MULLOFKINTVRE
f HowDEEPisYouRLovi::::::.............................................opS«
5. IWILL ...................................................JONATHAN RICHMAN
7. putyoTloVeinme:.:.—............................ToTchS!?5^'
t: i^S^cSšr''''^^''........
io.LovE-suNKiNb::::::::::::::::::::::—^^^^
PRED 20. LETI:
1. LONG HAIRED LOVER FROM LIVERPOOL...........LITTLEJIMMY OSMOND
2. GUDBYET'JANE.............................................................. SLADE
3. SOLID GOLD EASY ACTION.................................................................T-REX
4. MYDING-A-LING....................................................................CHUCKBERRY
5. HAPPY X-MAS (WAR IS OVER)...............................................JOHN & YOKO
6. BEN.................................................................................MICHAELJACKSON
7. CRAZY HORSES...................................................................THEOSMONDS
8. CROCODILEROCK...................................................................ELTONJOHN
9. SHOTGUN VVEDDING............................................... ROY
10. NIGHTS IN WHITE SATIN......................................................m66'dY BLUES
PRED 25. LETI:
1. HELLOGOODBYE ...................................................................THE BEATLES
2. IF THE VVHOLE WORLD STOPPED LOVIN'.........................VAL DOONICAN
3. LETTHEHEARTACHESBEGIN..................................LONG JOHN BALDRY
4. SOMETHING'S GOTTEN HOLD OF MY HEART......................GENE PITNEY
5. fMCOMINGHOME.....................................................................TOMJONES
6. CARELESS HANDS..............................................................DES 0'CONNOR
7. EVERYBODYKNOWS .....................................................DAVE CLARK FIVE
8. MAGICAL MYSTERY TOUR.....................................................THE BEATLES
9 WORLD...................................................................................THEBEEGEES
10. THANKYOUVERYMUCH............................................................SCAFFOLD
BILLBOARD, vodibia ame-
riška glasbena revija, ob vsa-
kem zaključku leta objavi le-
stvice najuspešnejših na ame-
riškem glasbenem tržišču, in
to za vse glasbene zvrsti. Ab-
solutni zmagovalec je pri nas
skoraj neznani country pevec
GARTH BROOKS, na rocker-
ski sceni so bih najboljši U2,
na lestvici najboljših novih
pop izvajalcev pa sta zmagala
temnopolta najstnika KRISS
KROSS. Najbolje prodajan al-
bum v letu '92 je bil »Ropin'
the Wind« Gartha Brooksa,
najuspešnejši single pa je se-
veda komad »End Of the Ro-
ad«, ki ga izvajajo Boyz II
Man. Sploh pa je zanimivo, da
na lestvici singlov prvih pet
mest zasedajo temnopolti iz-
vajalci, medtem ko je lestvica
najbolje prodajcmih albimiov
pretežno »bela«?!
Star skoraj 70 let je 22. de-
cembra umrl legendami blues
kitarist, pevec in avtor števil-
nih blues klasik ALBERT
KINO,
ARRESTED DEVELOP-
MENT, ARETHA FRAN-
KLIN, JOHN COLTRANE in
ELLA FITZGERALD so poleg
nekaterih manj znanih glasbe-
nikov zastopani na albumu
»Malcolm X: Music from the
motion picture«, ki ga je za
založbo Wamers uredil Špike
Lee, režiser filma Malcolm X.
Dobršen del najnovejšega
albuma JAMESA BROWNA je
produciral Jazzie B, vodja
skupine Soul □ Soul. Jazzie
B je tako prvi evropski produ-
cent, ki je v skoraj 40 let dolgi
glasbeni karieri Jamesa Brow-
na produciral njegove pesmi.
Prej so to počeli le Ameri-
kanci. _______
Britanci so relativno najbolj
»pridni« kupci single plošč na
svetu. Pred kratkim je britan-
ska raziskovalna družba MBI
objavila, da vsak Britanec na
leto kupi povprečno 0.98 sin-
gla, sledijo Japonci z 0.71,
tretji pa so, presenetljivo, Bel-
gijci z 0.63 singla. Američani,
ki so sevedai absolutno največji
kupci singlov, so po številu
kupljenih singlov na prebival-
ca šele na osmem mestu.
V Ameriki te dni snemajo
TV serijo »Ročk Lives«, podla-
ga za njo pa je istoimenska
knjižna uspešnica urednika
Billboarda Thimotyja Whitea.
Za začetek bodo »obdelali«
STINGA in PETA TOWNS-
HENDA.
DEPECHE MODE so že
posneli material za nov album,
ki naj bi izš^ še pred pomla-
djo. Večino dela so opraviU
v Hamburgu, Madridu in Lon-
donu, poleg številnih elektron-
skih instrumentov pa so tokrat
vključili še velik simfonični
orkester in pevski zbor.
USI STANSFIELD je s po-
močjo sodišča založbi Sove-
rign music vsaj začasno uspelo
preprečiti izzid albuma
s skladbami, ki jih je posnela
v najstniških letih.
The CHARLATANS so se
konec novembra vrnili s po-
polnoma razprodane turneje
po Japonski. Snemanje novega
albuma tn skupno turnejo
z bendom RIDE pa so morali
do nadaljnjega preložiti. Spet
jim jo je zakuhal 29-letni kla-
viaturist Robert Colltns, ki so
ga zaradi suma, da je sodelo-
val v velikem oboroženem ro-
pu, aretirali.
STANE ŠPEGEL
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. EROTICA - MADONNA (7)
2. FREE VOUR MIND - EN VOUGE (5)
3. HELLO - SHEAKESPEARES SISTER (6)
4. KEEP THE FAITH - BON JOVI (8)
5. TEMPTATION - HEAVEN 17 (1)
6. FLIP A COIN - BEAT 4 FEET (4)
7. WHO NEEDS LOVE (LIKE THAT) - ERASURE (5)
8. SLEEPING SATELLITE - TASMIN ARCHER (9)
9. 7 - PRINCE & NEW POVVER GENERATION (1)
10. RUNTOYOU-RAGE (2)
DomaČe zabavne melodije:
1. NEZMOTUIVI - AVTOMOBILI (6)
2. PRAVUlCA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROČK (6)
3. KO NOČ ZAMENJA DAN - DON MENTONY BAN D (4)
4. LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA   (10)
5. JESENSKA PESEM - DAMJANA (5)
6. OPRANE ZASTAVE - JANI KOVAČIČ (1)
7. TISTA STARA SREČA - ZORAN PREDIN (3)
8. ČRNA LUKNJA - SOKOLI (3)
9. KONEC JE - ALENKA GODEC (2)
10. HEV MERV - NERON (1)
Narodno-zabavne melodije:
1. CIGANKA GLEJ - AVSENIK IN H. BLAGNE (1)
2. ZAKAJ PA NE - ALFI NIPIČ (1)
3. PŠENIČNI LASJE - HMELJARSKI IMŠ'. KVINTET (1)
4. NAŠA DOMOVINA - SLAK (1)
5. PRI TEBI DOMA - ZASAVCI (1)
6. PETER IZ ŽALCA - ANS. DARKA ATELŠKA (1)
7. SLOVENSKA MICKA - IGOR IN ZLATI ZVOKI (1)
8. FANTOVSKA - ANS. TONIJA VERDERBERJA (1)
9. Z DOBRO VOUO - ANS. VINKA CVERLETA (1)
10. SLOVENSKI VOJAK - ANS. MIRO KLINC (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
WHO'S GONNA RIDE VOUR WILD HORSES - U2
HEAL THE VVORLD - MICHAEL JACKSON
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
CIPA COPA - JETI BAND
USODNA IGRA - ŠUM
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
VESEUE NA VASI - BRATJE IZ OPLOTNICE
V SLOVENSKI SVET - MARELA
Nagrajenca: Bernard Jovan, Hramše 16, Dobrna
Romana Vodišek, Tevče 1a, Laško
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOCUja
v Cankarjevi ulici v Celju.
Št.1 -7. januar 1993
22
Camdenski trg
Piše Mojca Belak
Camden Town je čez teden
še vedno videti čisto navaden,
nekoliko zanemarjen predel
Londona s kar opaznim števi-
lom brezdomcev, ki iz dneva
v dan taborijo ob glavni cesti
in bolj ali manj agresivno pro-
sijo mimoidoče za kakšen pe-
ni. Kljub temu pa domačini
priznavajo, da se je v minulih
nekaj letih Camden precej
spremenil in se iz neprivlačne-
ga predmestja, kakršen je bil
poprej, razvil v mestno četrt.
drugega: ob koncu tedna se
skoraj ves predel spremeni
v en sam trg na prostem, kjer
je mogoče kupiti praktično
vse.
Še pred manj kot desetimi
leti je bil Camden pravi raj za
privržence punka, ki so s svo-
jimi štrlečimi divjebarvnimi
lasmi in varnostnimi zaponka-
mi v ušesih (in nosu) radi
vzbujali pozornost predvsem
nič hudega slutečih turistov.
Punkiji so še vedno tam, če-
prav so izgubili ostrino in smi-
sel in so ostali le še nema (ozi-
roma glasna, kadar se razživi-
jo s pomočjo alkoholnih hla-
pov in drugih »poživil«) priča
nekega minulega obdobja,
prav tako kot dinozavri v Na-
ravoslovnem muzeju v centru
Londona.
Alternativni Camden
Punk je v sodobnem času, ko
človeštvo hočeš nočeš vstopa
v vodnarjevo obdobje, zame-
njalo zanimanje za vse, kar je
»na robu znanosti«, pa naj gre
za astrologijo, palmistrijo, nu-
merologijo ali še kakšno drugo
-i j o, ki so jih večinoma prinesli
z one strani Velike luže in so
v Londonu našle več kot hva-
ležno okolje, da so temeljito
pognale korenine. Na camden-
skem trgu se kar tre trgovinic
z raznimi copmiškimi pripo-
močki, čudežnimi kamni, ki
spreminjajo barvo, kartami,
laistali in podobnim. Seveda
ob tem ne smemo pozabiti sa-
mih copmikov in copmic, ki
vam za precej zmerno vsoto
radodarno  povedo  kaj   več
o vaši preteklosti, sedanjih
obetih in seveda prihodnosti.
Nekateri so dobri, nekateri so
predvsem zanimivi na pogled,
druži pa jih dejstvo, da se svo-
jega posla lotevajo s popolno
resnostjo. Ob njih cvete tudi
trgovina s knjigami na isto te-
mo - v njih se lahko poučite,
kaj pomenijo sanje, kako se
končno vkrcate v čoln, ki vesla
proti nadzemski sreči, kako
lahko z meditacijo zaustavite
izpadanje las in z nošenjem
spodnjega perila v ustrezni
barvi ugodno vplivate na delo-
vanje recimo svojih jeter.
Roicodeici
Druga krepko zastop^a
skupina na camdenskem ti^
so umetniki in rokodelci, ki
razstavljajo vse od doma nare-
jene keramike in porisanega
stekla do ročno stkanih jop,
umetniško izdelanega nakita
in še marsičesa. Ko se spreho-
dite po bogato založenem trgu,
dobite občutek, da nujno po-
trebujete vsaj polovico raz-
stavljene krame in neredko se
zgodi, da obiskovalce popade
nakupovalna mrzlica in zapu-
stijo trg s kopico bolj ali manj
uporabnih stvari, za katere se
že naslednji dan vprašajo, če-
mu so jih sploh kupili.
Camden je ob koncu tedna
prijeten tako za oko kot uho.
Na ulicah se zbirajo glasbeni-
ki, ki mimo se valeči množici
razpredajo dolge, večkrat
otožne melodije na običajnih
ali pa tudi precej nenavadnih
glasbilih. Še najpogostejši so
saksofonisti, verjetno ne samo,
ker se ob zvoku iz njihovih
glasbenih instrumentov zlasti
obiskovalkam zatresejo kole-
na, ampak tudi zato, ker je
Camden kraj, kjer so pred dve-
mi leti odprli zdaj po vsej Bri-
taniji znani Jazz Cafe, ki s svo-
jim izbranim programom (ne
glede na precej zasoljeno
vstopnino) privablja goste
z vsega Otoka.
V zadnjem času so se precej
razširili tudi neke vrste »roko-
delci«, ki vam za ne ravno vi-
soko ceno nekoliko polepšajo
frizuro: če imate vsaj nekaj
las, vam jih spletejo v par
drobnih kitk in jih na tesno
povijejo z živobarvnimi preji-
cami.
Nadaljevanje prihodnjič
ki se vidno zgleduje po »konti-
nentu« — na ulicah so vzniknile
kavarnice kot gobe po dežju,
stoli in mizice, ki po novem
krasijo marsikatero hišo pa
zahtevajo drugačen način živ-
ljenja: namesto da bi vas pu-
stili, da po stari dobri angleški
navadi kar spotoma použijete
kakšen sendvič, vas vabijo, da
sedete in v miru popijete kavo
ali čaj.
Mešanica kultur, ki je v tem
delu še posebej opazna, dobro
vpliva na ponudbo v restavra-
cijah, kjer je mogoče dobiti
vse, od španske paelle in itali-
janskih specialitet do indijske,
kitajske in grške hrane. Toda
Camden je v Londonu poznan
predvsem zaradi nečesa čisto
Utrinki s Camdena \
Rešitev praznične križanke
(končna rešitev s številkami iz lika)
Vodoravno: V.Ž., DG, M.V., PEER, SAVONA, DVORI,
MASLO, UROLIT, JENSEN, OLEIN, AHERON, ČEDEN
PAR, TALJ, DLAKAVOST, MAURO, IDEOLOG, ANE,
LIL, AJBIŠ, VAPCAROV, AC, AVAL, V.L., ARES, LIN,
MONOTEIST, ATAL, CEJLON, ZNAČKAR, BEZJAKI,
OBORINA, NJIVA, INNSBRUCK, SAKE, ISAK, AIKEN,
ORO, RADO ČASL, KIRA, EMPIR, SIMEON, TEST,
FOTELJ, I.L., AJVAR, SOVE, OPAL, OLAV, EERO,
ENAJSTKA, OZIBI, KAMNIK, SEMMERING, MRVA,
L.L., ISO, INDOKINA, ODLOG, JEK, JENISEJ, ZAMPA,
IKO.
Rešitev: Nasvidenje na mednarodnem obrtnem sejmu
v Celju.
Izid žreiianja
1. nagrado 8.000 tolarjev prejme: Miran GOTER, Sveti-
na 1, 63220 Štore.
2. nagrado 4.000 tolarjev prejme: Jasmina OBLAK,
Zdraviliška 27, 63272 Rimske Toplice.
3 nagrade po 2.000 tolarjev prejmejo: Roman SLAPER-
NIK, Polzela 207, 63313 Polzela; Igor KNEZ, 63225 Pla-
nina pri Sevnici in Klemen KOTNIK, Nova Cerkev 87,
63203 Nova cerkev.
V uredništvo je prispelo 3.487 rešitev nagradne križan-
ke Petrola in 2.956 rešitev nagradne križanke s sloganom
obrtnega sejma. Vsem nagrajencem iskrene čestitke!
Nagrade boste v naslednjih dneh prejeli po pošti!
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
8. nadaljevanje
Med najbolj znanimi je
sv. Martin, panonski rojak, ro-
jen oktobra leta 316 v tedanji
Savariji in sedanjem Szom-
bathelvju. Je med najbolj pri-
ljubljenimi vinskimi patrom,
ker spreminja mošt v vino.
Svojo krščansko vlogo je pov-
zel kar od prejšnjih poganskih
navad ljudi, ki so glede na let-
ni čas v novembru nestrpno
čakali, da alkoholno vrenje
mošt spremeni v vino, sv. Mar-
tin pa je bil s svojim godom
11. novembra časovno temu
najbližji. Cerkev je mnoge po-
ganske navade prevzela in na-
daljevala uveljavljeno tradici-
jo z manjšimi prilagoditvami.
Mnogim se zdi nenavadno,
da ni svetopisemski očak Noe
bolj povezan z vinskimi svet-
niki, saj je navsezadnje »od-
kril« vinsko trto. Janez Trdina
nas v svoji znameniti Vinski
modrosti sponmi, kako se je
vedel Noe, ko je imel v želodcu
še štiri žabe, kajti preden je
začel piti vino, je pil le vodo.
Ko je popil štiri poliče vina, so
mu žabe pobegnile iz želodca
v glavo k Pameti in jo vrgle iz
hrama ter začele razsajati.
Vse, kar so delale žabe, je delal
tudi Noe. Šele ko so se v svoji
norosti na mrtvo utrudile, so
zaspale, Noe pa tudi. Ko se je
vse umirilo, so se vrnile na
svoje staro mesto, Noetu je od-
leglo in takoj si je privoščil še
peti polič vina. In to se dogaja
prijateljem vinske kapljice še
danes in za merilo popitega
ljudje še danes omenjajo žabe.
Ena razveseli srce, tudi dvema
se oprosti, tri so čez dovoljeno
mero, za štiri pa ni nobenega
izgovora...
In zdaj k svetnikom.
Sv. Urban velja za najpo-
membnejšega patrona vino-
gradnikov, in to že več kot se-
dem stoletij. V življenju tega
rimskega mučenca, ki je bil
pozneje tudi papež (v 3. stolet-
ju so ga obglavili), ni nič po-
sebnega v zvezi z vinogradni-
štvom ali vinarstvom, z mno-
gih likovnih upodobitev pa zre
v nas z grozdom v roki. Toda
za njegov god, 25. maja, je trta
v cvetju, zato so mu ljudje v vi-
norodnih krajih zaupali skrb
za vinsko letino, to pa ni majh-
na stvar. Tudi sv. Urban je
verjetno prevzel vlogo kakšne-
ga predkrščanskega prednika
v tej skrbi za vinsko trto oziro-
ma vinsko letino.
Prve cerkve in kapele so mu
posvečali od druge polovice
14. stoletja dalje, stojijo pa na-
vadno v vinorodnih krajih.
Dr. Kurel piše: »Na Strmcu pri
Ptuju bdi sv. Urban nad vino-
gradi. Za pomoč ima poseben
lijakast top. Z blagoslovljenim
smodnikom strelja cerkovnik
v oblake, kadar se napravlja
k hudi uri. Odtod na Ptujskem
polju rek:
Križana lesa, spleteni plot —
pri svetem  Vrbani je hujdi
kokot.
Tudi v metliški okolici velja
sv. Urban za gorskega svetni-
ka in Vipavci so mu sredi svoje
doline postavili čedno cerkev.
Povsod na Slovenskem se
priporočajo sv. Urbanu za lepo
vreme na njegov gpdovni dan:
Sv. Urban jasen, jesen hasen.
Če na Urbana sonce sije, jesen
polne sode nalije. Če sv. Urban
greje zelo, trgatev dobra bo.
Če Urban suši in Vid moči, bo
prav za žejne ljudi. Na sv. Ur-
bana sonce gor ko, obilo bo vi-
na, bo sladko; če pa ta dan
prirosi, trta le cviček rodi-
.. .Drugače povedano: Če je na
sv. Urbana lepo, ga v vinu
kopljejo; če pa je grdo, pa
v vodi. (Praznično leto Sloven-
cev, 1. knjiga, str. 307, Druži-
na, Lj. 1989) Sv. Urban je po-
vezan tudi z benediktinci in
cistercijani, dvema najstarej-
šima redovoma zahodnega
evropskega meništva, ki sta
imela tudi pri nas velike vino-
gradniške površine in vinske
kleti.
Med zelo priljubljene vinske
svetnike uvrščamo sv. Janeza
evangelista, saj so na njegov
dan 27.decembt-a nosili vino
v cerkev, in to počno ponekod
še danes. Ta obred ima koreni-
ne v legendi, ki jih je v zvezi
s svetniki sicer veliko. Tako
ena od njih pravi, da so sv. Ja-
neza evangelista, ki je večino-
ma deloval v Mali Aziji, v času
rimskega cesarja Dioklecijana
vrgli v vrelo olje, pa mu ni bilo
nič. V zvezi z blagoslavljanjem
vina pa je pomembna legenda,
po kateri naj bi mu Grk Ari-
stomed ponudil čašo zastrup-
ljenega vina, rekoč, da sprejme
krščansko vero, če jo spije in
ostane živ. Sv. Janez evange-
list je vino blagoslovil in ga
spil ter ostal živ, legenda pa
dodaja tudi to, da se je tedaj iz
čaše izvila tudi kača, zato ga
različne upodobitve kažejo
s čašo ali pa s kačo v roki,
včasih tudi z orlom.
Od tod so ljudje verovali, da
če bodo pili vino, ki je blago-
slovljeno na god sv. Janeza
evangelista, 27. decembra, bo-
do torej pili zdravo in neškod-
ljivo vino. Toda blagoslavlja-
nje vina je vpeljala Cerkev, ker
je to povezala z njegovo lju-
beznivo naravo, saj ne smemo
pozabiti, da je povsod, koder
je hodil, oznanjal ljubezen.
Navada blagoslavljanja vina
z vabilom »Pij ljubezen sv. Ja-
neza« se je razširila najprej
v Avstriji, ki je zajemala tudi
slovenske dežele, v Švici in
južni Nemčiji. Na Slovenskem
so tam, kjer niso mogli pride-
lati vina, nosili k blagoslovu
jabolčnik.
Krščeno vino se imenuje
šentjanževec, to pomeni svete-
ga Janeza žegen. Tako blago-
slovljeno vino nesejo moški
v svoje vinske kleti in ga doda-
jo preostalemu vinu. V okolici
Celja so z njim poškropili proti
vinogradom, da bi dobro rodi-
li. Včasih so obredno vino sr-
knili že v cerkvi, danes pa ga
doma na tešče pokusijo. Ko se
mlada poročita, vsak na svo-
jem domu pijeta s svojimi
šentjanževec, okrašeno stekle-
nico pa neso skupaj k obredu
v cerkev. Pred oltarjem ga po-
kusijo nevesta, ženin in du-
hovnik. V Slovenskih goricah
pa kruh poškropijo s šentjan-
ževcem, ga potrosijo z blago-
slovljeno soljo in ga dajo živi-
ni. Sicer pa so šentjanževca
deležne porodnice, umirajoči,
in berači, pijejo ga tudi ob
sklepanju pomembnih kupčij.
V Brdih si z njim mladi drgne-
jo noge, da bi se obvarovali
pred kačjim pikom, Beneški
Slovenci ga cenijo kot zdravi-
lo. Cesar Jožef II, ki je uvedel
znane cerkvene reforme (1784)
in med drugim ukinil vse sa-
mostane kontemplativnih re-
dov, je prepovedal pitje šent-
janževca pri porokah, a brez
uspeha. Včasih je bil šentjan-
žev dan tudi priložnost za sre-
čanje družine in za obiske so-
rodnikov, da so obiskali dom
in starše ter skupaj popih ko-
zarec šentjanževca.
Ponekod pravijo šentjanže-
vec tudi vinu, ki ga gospodar
natoči ob slovesu, ko gostje
odhajajo od hiše in ga je treba
piti na hišnem pragu, nikakor
pa se ga ne sme odkloniti. To
naj bi izviralo iz prigode, ko je
nekega obsojenca, ki so ga ča-
kale vislice, rabelj vprašal, ali
bi za zadnjo željo spil kozarec
vina. Obsojenec je ves jezen
odklonil in mu velel, naj kar
hitro opravi svoj posel. In ga
tudi je. Ko je nesrečnik že vi-
sel, se je na konju okoli vogala
pripodil kraljevi sel s pomilo-
stitvijo, ki pa je prišla prepoz-
no. Če obsojeni ne bi odklonil
ponujenega vina, bi še živel...
Nikar torej odkloniti šentjan-
ževca.
Poznamo pa tudi tako ime-
novane netipične vinske svet-
nike. V januarju sta kar dva:
sv. Vincencu (22. januar) se
prip>oročajo za dobro vinsko
letino, sv. Matej (24. januar) pa
v družbi s sv. Valentinom
(14. februar) in sv. Jožefom
(19. marec) označuje čas, ko se
začno prva resnejša opravila
v vinogradu. Med ivanjem
(24. junij) in Jakobovim (25. ju-
lij) je čas, povezan z vezanjem
vinske trte.
Od velikega šmarna (15. av-
gust) do 15. septembra tretjič
okopavajo vinograd, grozdje
se začne mehčati in v vinogra-
dih se pojavijo prvi klopotci,
začetek trgatve pa je povezan
z godom sv. Terezije, ki je
15. oktobra. Vinorejci se pri-
poročajo posameznim svetni-
kom tudi za lepo vreme, in si-
cer sv. Pankraciju (12. maj),
sv. Roku (16. avgust) in sv. Me-
dardu (8. junij).
Pomudimo se še nekoliko
pri teh neznačilnih vinskih
svetnikih, ki pa so neznačilni
za naše, ne pa tudi za druge
kraje. Pankracij je s svojim go-
dom 12. maja prvi ledeni mož,
saj se tedaj še pojavijo pomla-
danske zmrzali, ki lahko pov-
zroče v vinogradu veliko ško-
do. Pankracija povezujejo
z Urbanom:
Če sta Pankracij in Urban
brez dežja, bo temu sledilo
obilo padavin. Če pa je bilo
tedaj slabo vreme, je tako ho-
tel strogi Gospod!
Za Pankracija, Servacija in
Bonifacija pa pravijo, da kra-
dejo kot vrabci, so pravi vinski
tatovi...
Na južnem Štajerskem je
Pankracij večkrat nastopal tu-
di v vlogi vinskega paitrona
z rdečim grozdom v roki (v ka-
teri ima sicer meč).
Za sv.Medarda so rekli
(8. junij), da bo leto dalo veliko
pšenice in vina, če je na svetni-
kov god lepo vreme.
Tudi sv. Jožef je vinski svet-
nik (19. marec), ker označuje
začetek dela v naravi, torej tu-
di težkega dela v vinogradu.
Zato je na Štajerskem sv. Jožef
deželni patron, v vinorodnih
krajih pa ima veliko kapelic.
Med vinskimi svetniki naj-
demo tudi sv. Roka (26. av-
gust), sicer zaščitnika kužnih
in sploh bolnih Vinski svetnik
je zlasti v Porenju in v Avstriji,
kar čez mejo v okolici Lipnice
(Sausal). Tam je celo kar drugi
vinski svetnik, takoj za sv. Ur-
banom. Menda zato, ker je
pregnal tudi neko trtno bo-
lezen.
V »vinski« družbi najdemo
tudi sv. Nikolaja (6. december)
kot zaščitnika furmanov, po-
potnikov in vinskih trgovcev
(trgovcev tudi sicer). Kot vin-
skega patrona so ga začeli ča-
stiti v Ljutomerskih goricah in
se mu priporočati za dobro
vinsko letino.
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 1 - 7. januar 1993
24
v programu za najmlajše
gledalce je Mladinska knjiga
izdala dve kaseti s po sedem
kratkih risank, katerih glavni
junak je psiček po imenu Piki.
V zgodbah se srečuje z najra-
zličnejšimi težavami, pri nji-
hovih razrešitvah pa mu po-
magajo medved Bruno, želva
Klara, krokodil Tomaž, in
drugi prijatelji.
»Steklena tišina« je bil pos-
net po avtentični predlogi Bee
Helknann, uspešne balerine,
ki je obolela za rakom. Režiser
Kari Schenkel, znan kot avtor
thrillerjev, se je spretno izog-
nil odvečni patetiki in naredil
zanimiv, dinamičen film
z Jammy Gertz v glavni vlogi.
Akcijski »Tihi morilci« gra-
di na shemi, kjer se policaji
spoprimejo s tolpo, ki mori iz
koristi, navade in celo užitka.
Sam Jones kot varuh pravice
jih neusmiljeno preganja, v fil-
mu pa gre tudi za poseben spoj
Vzhoda in Zahoda za kar sta
poskrbela Lee Doo Yong in
Scott Thomas kot režiserja.
Ena od novejših interpreta-
cij Dr. Jekylla in Mr. Hydea je
»Vrnitev neverjetnega Hulka«,
ki ga tako kot prejšnji film di-
stributira Video Marketing.
Naslovno vlogo igra BiU Bix-
by, ki se kot v prvem delu ne-
nadzorovano spreminja iz kul-
tiviranega intelektualca v pra-
človeku podobno bitje. Film za
kratkočasje.
Nadnaravne sile se preple-
tajo z realnostjo tudi v filmu
Franka LaLoggia »Dama v be-
lem«. Pisatelj grozljivk obuja
spomine na otroštvo, ko je na
noč čarovnic bil priča nekemu
umoru, nakar se večji del filma
ukvarja z iskanjem morilca,
čigar identiteta se na koncu
dramatično razkrije.
»Misery« je sestavila odlična
ekipa in takšen je tudi film.
Literarna predloga Stephen
King, režija Rob Reiner,
v glavnih vlogah James Caan
in dobitnica Oscarja Kathy
Bates, pojavi se tudi Lauren
Bacall. V zasneženih hribih
doživi James nesrečo in Kathy
ga odpelje k sebi, kjer ga zdra-
vi. Vendar Kathy ni le bolni-
ška sestra, temveč tudi obse-
dena s svojim odrešilnim po-
slanstvom. Napet, občasno
oster film.
BORIS GORUPIČ
kmetijski nasvet
Pridelovanje Icrompirja
na celjsltem območju
Območje, ki sodi pod celjski
zavod za živinorejo in veteri-
narstvo, zajema enajst občin
in sega od hrvaške meje v ob-
čini Šmarje pri Jelšah pa do
avstrijske v občinah Mozirje in
Ravne na Koroškem. Vremen-
ske in talne razmere so razno-
like. Kmetje na tem območju
pridelujejo krompir predvsem
za lastno porabo.
Želja svetovalne službe je,
da bi se povečali pridelki
krompirja na en hektar. V ta
namen preizkušamo razne sor-
te. V letu 1992 smo jih preiz-
kušali v treh občinah: Sloven-
ske Konjice, Velenje, Mozirje.
V preizkusu je bilo osem sort:
ena zgodnja, tri srednje zgod-
nje in štiri srednje pozne sorte.
Nekateri kraji v občini Mo-
zirje so imeli več padavin in
bolj primemo razporejene
preko celega leta kot v ostalih
območjih. V naselju Nova Štif-
ta, kjer smo imeU poskus, je
bilo dovolj padavin.
V krajih, kjer je bilo več pa-
davin, smo pridelali od 30 do
88 ton na ha skupnega pridel-
ka krompirja. Trideset ton je
dala sorta dezire, 88 ton pa
sorta sante. V občini Konjice
je bUo suho ob sajenju in huda
suša skozi vso rastno dobo.
V Konjicah so izmerUi 300 mm
manj padavin kot je desetletno
poprečje. V izjemno sušnih
razmerah je dala sorta kene-
bek samo enajst ton na ha, sor-
ta sante pa 34 ton na ha. Iz
vseh preizkusov se vidi, da je
sorta sante res zdrava, kar po-
ve že samo ime sorte. Izraz
sante pomeni v francoščini
— zdravje.
V občini Šmarje je bil posa-
jen krompir sorte jerla po pše-
nici, torej konec meseca julija
in je dal še zadovoljiv pride-
lek. Sorta jerla ima svetlo ru-
meno meso in je zgodnja sorta.
Po pšenici bi kazalo saditi
krompir za pridelavo semena
za domačo rabo. To bomo pre-
izkusili v prihodnjem letu
s sorto sante. Problem, ki se
nam zdi težko rešljiv, je skla-
diščenje sorte sante, ki pri dol-
gem skladiščenju močno izgu-
bi težo. Kakšen bo napad vi-
rusnih bolezni, bomo videli po
končanem preizkušanju.
Naši kmetje ne marajo
krompirja z nmienim mesom.
Zato je pred nami naloga, da
jim ponudimo sorte, ki imajo
belo meso. Hkrati pa jih pola-
goma navajamo na rumeno
mesnate sorte krompirja, te
sorte pozna ves svet kot dobre,
le Slovenci in Irci ne.
Kaj svetujemo prideloval-
cem krompirja?
Vrtičkarjem svetujemo, da
za sprotno porabo posadijo
belo mestnati sorti Ulster
sceptre in Kresnik.
Za ozimnico priporočamo
sante in kenebek. Za suha po-
dročja pride v poštev tudi de-
zire.
Obvezno je treba menjavati
seme vsako leto. Gnojiti s pre-
ležanim hlevskim gnojem. Tu-
di v primeru, da zorjemo njivo
v jeseni, da naredimo takoime-
novano praho, bomo za krom;:^
pir porabili star, odležan hlav-
ski gnoj.
Zoper bolezni in škodljivce
je treba škropiti le, če jih že
opazimo. Proti krompirjevi
plesni škropimo po napovedi
opazovalne službe, proti hroš-
ču pa le, če je število ličink
zadosti veUko. Proti hrošču
smo 1992 škropili tudi z biolo-
škim preparatom in ugotovili,
da je učinkoval le na zelo mla-
de ličinke, na starejše, bolj
razvite pa ne. Žal so biološka
sredstva za varstvo rastlin
pred škodljivci predraga, zato
jih kmetom zaradi visoke cene
ne priporočamo. Vsekakor pa
jih priporočamo vrtičkarjem
za uničevanje koloradskega
hrošča. IDA TEPEJ
kuhajmo skupaj
Pelfa v alufoliji
Poleg klasičnega pečenja
v pekaču se lahko lotimo peke
tudi s pomočjo alufolije. V alu-
foliji lahko na rešetki priprav-
ljamo nadvse okusne jedi vseh
vrst, od rib do sadja.
V foliji lahko kuhamo skoraj
brez maščobe. Živila pripravi-
mo že prejšnji dan in jih do
uporabe spravimo v hladilnik.
Na ta način ne pripravljamo
samo posameznih živil, ampak
tudi kombinirane jedi (npr.
meso z zelenjavno prilogo).
Zavitek skoraj ne prepušča
pare, zato med kuhanjem tudi
ne zaznamo značilnega vonja.
Če želimo svoje domače ali
prijatelje presenetiti s kakšno
posebno prefinjeno jedjo, lah-
ko celo tako občutljiva živila,
kot so ribe, zelenjava in sadje,
pripravimo že prejšnji dan
v miru, brez naglice.
Najprej si na mizi pripravi-
mo dovolj velik kos alufolije.
Na tanko jo namažemo z oljem
ali razpuščenim maslom, na-
njo položimo živilo in ga zavi-
jemo vanjo. Robove dobro stis-
nemo. Seveda foUje ne smemo
pretesno oviti okoli živila, ker
se meso na vročini razširi. Za-
vitek položimo na rešetko in
spečemo na obeh straneh. Če
naj bo kos hrustljav, proti
koncu pečenja folijo zarežemo,
da lahko pride žar neposredno
do živila. Krompir pečemo
v foliji tako, da vanjo zavijemo
vsak kos posebej. Če želimo
pripraviti nadevan krompir,
vanj z ostrim nožem zarežemo
v obUki križa, folijo zavihamo
nazaj in krompir nadevamo po
okusu.
Kurji zvitki
Potrebujemo; 4 kokošja be-
dra, 4 rezine belega kruha, 4 cl
mleka, 50 g kokošjih jeter, 50
g sesekljane čebule, 30 g ma-
sla, 4 čajne žličke kisle smeta-
ne, sol in poper ter nastrgan
muškatni orešček.
S kokošjih beder ločimo me-
so in ga drobno zmeljemo.
Kruh namočimo v mleku in ga
tudi zmeljemo. Čebulo prepra-
žimo na maslu, dodamo kurja
jetra, ki smo jih prej na kratko
blanširali v vroči vodi, ter vse
skupaj počasi pražimo 5 mi-
nut. Ko so jetra ohlajena, jih
zmeljemo in pomešamo s kru-
hom, čebulo in kokošjim me-
som. Začinimo s soljo, poprom
in nastrganim muškatnim
oreščkom. Vse sestavine ena-
komerno premešamo in jih
razdelimo na 4 kupčke. Vsak
kupček zavijemo v alufolijo, ki
smo jo prej namazali s surovim
maslom. Preden folijo zapre-
mo, vse premažemo s kislo
smetano in pečemo v pečici pri
kakih 180 stopinjah.
Pečenica s Icorenjem
Potrebujemo: 250 g drobne-
ga korenja, 1 kg svinjskega
stegna, sol, poper, sladko pa-
priko, olje za mazanje in pri-
memo folijo.
Korenje očistimo, ostrgamo,
operemo in kuhamo v slani vo-
di 10 minut, da je na pol meh-
ko. Svinjsko meso operemo,
obrišemo do suhega in natre-
mo s soljo, poprom in sladko
papriko. Z ostrim nožem zare-
žemo v meso žepke in jih na-
polnimo s korenčki. Meso nato
namastimo z oljem in skupaj
s preostalim korenjem položi-
mo na primerno velik kos alu-
folije. Folijo zapremo in posta-
vimo na rešetko v sredino pe-
čice, ogrete na 200 stopinj. Pe-
čemo približno eno uro in pol.
Nato zvitek previdno odpremo
ter ločimo meso od soka. Meso
narežemo na rezine, sok pa
prelijemo v kožico, ga po po-
trebi še začinimo ter ponudi-
mo k mesu. Zraven damo še
krompirjeve krokete in zeleno
solato.
BORIS JAGODIC
pasji kotiček
Rottweilec (Rottvreiler)
Robat pastirski pes iz juž-
ne Nemčije, danes ga upo-
rabljajo pri policiji in za ču-
vaja. Ime je dobil po starem
trgovskem središču Rott-
weil, vendar so predniki te
mišičaste pasme menda pri-
šli iz Italije čez Alpe že
z Rimljani. Meso za vojsko
so ti vodili s seboj v obliki
živega goveda in ko so tako
potovali na stotine in stotine
kilometrov z živino, so torej
potrebovali zelo spretne
čredne pse. Legije so po
umiku pustile nekaj teh
psov za seboj in že v sred-
njem veku so domačini upo-
rabljali rottweilske mesar-
ske pse, da so z njimi gonili
črede na semenj. V 19. stolet-
ju je to delo prevzela od njih
železnica in prav malo je
manjkalo, da ni ta pasma izu-
mrla. Na srečo so to okrog
leta 1900 še pravočasno pre-
prečili. Vse odtlej so pasmo
še izboljševali. Zdaj je to mo-
čan, a prijazen pes.
Narava: Napadalen do ne-
povabljenih gostov, ljubeč
z družino. Je močan, srednje
velik, kratkodlak pes z zna-
čilno močnim lobanjskim
delom glave in nekoliko kli-
nastim gobcem. Hrbet je ra-
ven, širok, srednje dolg, rep
je kratek in močan. Pes je
črne barve z rdeče rjavimi Li-
sami po nogah, prsih, glavi
(na gobcu in nad očmi).
Potrebe: Potrebno je šola-
nje v ubogljivosti in zelo ve-
liko gibanja.
Plečna višina: Pes 60 do
68 cm, psica 55 do 65 cm.
MK
IViODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
čas decembrskih prazno-
vanj je mimo, zato bomo zdaj
nekaj tednov pisali o bolj
»uporabni« modi, oblačilih, ki
jih nosimo vsak dan, a nam
prav zato ni vseeno, kako iz-
gledajo.
V decembrskem Modnem
klepetu na Radiu Celje smo,
tako kot konec vsakega mese-
ca, iz škatle s pravilnimi odgo-
vori na tedenska nagradna
vprašanja izžrebali Špelo
Pukmajster, Leveč 82, Petrov-
če, ki bo v drugi polovici mese-
ca prejela imikatno, ročno ple-
teno jopico ali pulover. Naša
modna svetovalka Vlasta Cah-
Žerovnik pa bo za Damjano
Jager, Ulica I. Štajerskega ba-
taljona 2 iz Celja poslikala svi-
leno ovratno ruto oziroma šal.
Čeprav smo vam za danes
pripravili zapis o športni mo-
di, predvsem o oblačiUh za in
po smučanju, pa vseeno velja,
da v tem času lahko še vedno
vrtite pletilke - »volnena« mo-
da namreč ostaja eno od pravil
oblačenja v teh mesecih. Pa še
prijetno toplo nas pogreje
v teh dneh, ko so se tempera-
ture spustUe krepko pod ničlo.
Uredništvo
Sneg,
smuči
in moda
Decembrska praznovanja so
za nami, prav tako tudi mr-
zlično tekanje po trgovinah in
tisto tipično, vznemirljivo pri-
čakovanje ... No, veselih pri-
čakovanj pa tudi zdaj ni ko-
nec, saj prihaja čas počitnic,
čas zimskih športov, med ka-
terimi je smučanje gotovo na
prvem mestu.
Če se boste letos odločile za
nakup nove smučarske garde-
robe, bi morda veljalo upošte-
vati nekaj stilov, ki so tokrat
modo najbolj očarali. Klasični,
romantični tn športno-grafični
stil že poznate od lani in pred-
lani, letos pa se na vetrovkah,
anorakih, vatiranih kombine-
zonih in termo kompletih bo-
hotijo orientalski vzorci z ne-
kaj indijanske in eskimske fi-
gur alike, kombinirane z meh-
kimi krznenimi obrobami. Si-
cer pa je letošnja smučarska
moda sešita iz plastificiranih,
tehnično visoko izpopolnjenih
tkanin, kot sta pralni nylon ter
nepogrešljivi microfaser.
Obilica žepov z zadrgami, ki
so pogosto kontrastnih barv,
daje modelom še vedno glavni
poudarek.
In kakšne so letošnje »naj«
barve? Črna, antracitno siva,
petrolejska, rubinasta, barva
spominčice, rožnate vrtnice,
gozdne vijolice in sončnično
rumena.
VLASTA
Nagradno vprašanje:
NAŠTEJTE VSAJ TRI MODNE DODATKE, KI SO SESTAVNI
DEL VSAKE SMUČARSKE GARDEROBE!
Št. 1 - 7. januar 1993
25
Leto 1993: upokojitev in rolsiva
Novo leto je koledarska in
siceršnja prelomnica. In tega
ni mogoče spregledati niti
v avtomobilski industriji, ki ta
hip še ne ve točno, kakšno je
bilo v poslovnem pogledu leto
1992. Izjenmo uspešno zane-
sljivo ne, prav katastrofalno
tudi ne. Skratka, nekje vmes,
če si sposodimo nekoliko po-
zabljeno filmsko misel z jugo-
slovanskim predznakom.
A je ob tem jasno vsaj dvoje:
s slovenskega in tudi z vseh
drugih avtomobilskih trgov se
je dokončno poslovila slovita
katrca ali renault 4, avtomo-
bilske tovarne pa hitijo s pred-
stavljanjem novosti za leto, ki
smo mu ravno odprli vrata.
Kriza, torej? Kot se bo komu
pokazalo.
O tem, da se novomeški Re-
voz in francoski Renault do-
končno poslavljata od renaul-
ta 4, ki je že nekaj let nastajal
le še v novomeški tovarni in
v Maroku, ni bilo skoraj nobe-
nega dvoma. Katrca je v tem
času, za katerega je značilen
izjemen tehnološki napredek
v avtomobilizmu, odrasla in
tudi ostarela. Ker avtomobila,
ki so ga prvič postavili na av-
tomobilski svet davnega leta
1961, ni bilo več mogoče za
zadovoljiv in sprejemljiv de-
nar prilagoditi sedanjim eko-
loškim in drugim zahtevam, so
mu odredili pokoj. Vse doslej
pa so pri Renaultu - in novo-
meški Revoz je imel pri tem
poslu kar pomemben delež
- naredili 8,1 milijona katrc.
S to številko se kombi limuzi-
na nenavadne obUke, pa iz-
jemne tržne uspešnosti in upo-
rabnosti, uvršča med naju-
spešnejše avtomobile vseh ča-
sov (pa seveda precej zaostaja
za toyoto corollo in Volkswag-
novim hroščem). Če za Renault
drži, da upokojitev R-4 v trž-
nem smislu ne bo pretirano
boleča, pa je nekaj drugače za
Revoz in slovenski avtomobil-
ski trg. To je bil trenutno naj-
cenejši avtomobil in v okoliš-
činah, ki izjemno ugodni pro-
daji avtomobilov zanesljivo
niso posebej v prid, se bo to
Revozu poznalo. Pa sloven-
skim kupcem avtomobilov
prav tako.
BORZA CEN
BABUENIHAVTOMOBILOV
Prvi letošnji sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju je zaznamovala izredno majhna ponudba. Naprodaj je bilo
vsega 250 vozil. V prodajo je šlo 10 avtomobilov - in kot je zadnje
čase že v navadi, so bili le-ti predvsem nižjega in srednjega razreda. |
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. s
vtokotiček
Dolgo pričakovani mercedes 190
Nemška avtomobilska to-
varna Mercedes Benz, sestavni
del nejvečjega nemškega kon-
cema Deimler Benz, gotovo
s posebno naklonjenostjo ne
gleda na leto 1992.
Razlogov je kar nekaj in so
dovolj znani: prvič se je zgodi-
lo, da so naredili manj avto-
mobilov kot veliki tekmec
z juga združene Nemčije
(miinchenski BMW). Po drugi
strani se je njihov tržni delež
na evropskih trgih, ki so za
tovarno vendarle najpomemb-
nejši, občutno zmanjšal. Pro-
daja serije S tudi ne gre tako,
kot so si zamislili. In prav za-
radi tega veliko (morda pre-
več) stavijo na povsem na novo
narejeni mercedes 190 (na sli-
ki). Baby mercedes, kot pravi-
jo najmanjšemu avtomobilu
pri tej stuttgartski avtomobil-
ski hiši, bo od predhodnika
(prvič predstavljenega leta
1982) večji, širši, težji in seve-
da tudi dražji. Navzven bo ba-
by mercedes vsaj malce spomi-
njal na veliko večjo serijo S,
a bo vendarle ohranil oziroma
ponudil precej karoserijske ter
oblikovne izvirnosti. Z motor-
ji, ki jih bodo namenjali nove-
mu avtomobilu, pri stuttgart-
ski tovarni seveda ne bodo
imeli prav posebej velikih pro-
blemov, pri čemer bo še pose-
bej bogata ponudba dizelskih
agregatov. V varnostnem po-
gledu Mercedes Benz tako ali
tako ni zaostajal, pač pa je bil
vedno daljši ali krajši korak
pred tekmeci. In vse to bo ve-
ljalo tudi za novi 190, ki bo ix)
sedanjih napovedih v osnovni
različici naprodaj za malen-
kost več kot 44 tisoč mark. Vi-
soka cena, a je tudi res, da
avtomobili omenjene nemške
tovarne pač nikoli niso bili na-
menjeni vsem in vsakomur.
Prav s takšno tržno mislijo pa
bo v prihodnje nekaj težav,
kajti recesija je tokrat zajela
tudi ugledna avtomobilska
imena (Jaguar, RoUs Royce,
Ferrari ipd). Novi mercedes
190 naj bi bil po napovedih
prvič na ogled na marčevskem
ženevskem salonu avtomobi-
lov, kdaj pa naj bi bil tudi de-
jansko na voljo, pa je za sedaj
še neodgovorjeno vprašanje.
Citroen xantia: novi avtomobil in novo ime
o citroenu xantii smo nekaj
že pisali, a so bile to zgolj os-
novne misli ob fotografijah, ki
so se sicer uradno pojavile
v javnosti. Sedaj je Citroen, ki
je skupaj s Peugeotom združen
v korporacijo PSA, objavil že
veliko več.
Avtomobil se bo uradno ro-
dil na avtomobilskem salonu
v Ženevi, kjer bo očitno velika
gneča. Xantia je ime, ki naj
dokazuje Citroenovo željo po
izdelavi tehnološko moderrdh
in oblikovno izvirnih avtomo-
bilov. Težko je sicer reči, ali je
xantia tudi res to, kar si tovar-
na želi, vendar ni sporno, da
ponuja navzven zanimivo po-
dobo. Toda oblika, ustrezno
obla, tako da dokazuje posluh
za prevladujočo avtomobilsko
modo, spominja na activo II.
To je prototip, ki je nekakšna
osnova za večino avtomobilov,
ki si jih bo v prihodnje še omi-
slil Citroen. Vsaj za začetek bo
xantia (na sliki) na voljo le kot
petvratna kombi limuzina
s pogonom na prednji kolesni
par in s prostorom za pet ljudi.
S skupno dolžino 444 centime-
trov za dobrih 20 centimetrov
prekaša BX, naprodaj pa bo
v štirih različicah glede na
motorje in opremo. Motorji
bodo trije, vsi bencinski, in si-
cer: 1,4 Utrski štirivaljnik
z največjo močjo 74 kW/103
KM, pa 1,9-litrski štirivaljnik
z vbrizgavanjem goriva in naj-
več 89 kW/123 KM, za povrh
pa še dvolitrski agregat z moč-
jo 111 kW/155 KM. Tovarna
obljublja začetek prodaje ta-
koj po salonski promociji in
povsem realno je upanje, da bo
xantia dovolj zgodaj na voljo
tudi pri nas. Vsaj Nemcem pa
sta znani tudi ceni za dve os-
novni izvedenki: z 1,4-litrskim
motorjem naj bi xantia stala
22.980 mark, z močnejšim 1,8-
litrskim motorjem pa 28.390
mark. Pri Citroenu imajo seve-
da izdelano tudi tržno strate-
gijo za xantio: ponujali jo bo-
do v tržnem razredu z oznako
M2 (srednji razred), kjer je bi-
lo leta 1991 prodanih vsega
skupaj 2,8 milijona vozil.
Manjka torej le še odgovor na
vprašanje, kako bodo zvezde
kazale xantii.
126
št. 1 - 7. januar 1993
št.1 -7. januar 1993
28
št. 1 -7. januar 1993
št.1 -7. januar 1993
29
30
št. 1 - 7. januar 1993
31
Št.1 -7. januar 1993
32
Celjskim liberalnim demokratom se ni posrečilo preriniti
v republiški parlament, prav tako pa jim še vedno ni uspelo
odstraniti vseh predvolilnih plakatov, čeprav je od Miklavža že
mesec dni. Takole še vedno kljubujejo volilcem in vremenu na
pročelju celjskega KLjUBa. V uredništvu TRAČ-nic zbiramo
stave, kaj se bo prej zgodilo: nove volitve ali kakšen prepih, ki
bo počistil navlako za Drnovškovimi borci...
Božičeve niti
Mozirski izvršnik Alfred
Božič, ki je po volitvah hodil
s sklonjeno glavo, je že oživel.
Pridno si plete niti, predvsem
pa se gospodarsko udejstvuje
v svojih podjetjih. Vrabčki že
čivkajo, da kmetje ne bodo ra-
di oddajah mleka v njegovo si-
rarno.
PrekorškovI
mnarll
v Mesariji Prekoršek so
imeli v prazničnih dneh toliko
dela, da jim ni uspelo vsaj
malce posodobiti paragonskih
blokov, ki kupce seznanjajo
s tem, za koliko tolarjev - par-
don, dinarjev - tanjša je njiho-
va denarnica. Če na računu, ki
vam ga prijazno izstavijo
v celjski Rimi Janki, piše Mesa-
rija Prekoršek Titovo Velenje,
bi kakšen Celjan cmok še po-
žrl, Velenjčanu pa bi se zago-
tovo zataknil v grlu - a to, da
nam kupljeno meso in mesne
izdelke 15 mesecev po zame-
njavi valute še vedno zaraču-
navajo v dinarjih, je uredni-
štvo TRAČ-nic prisililo v ra-
čunanje. Težava je le v tem, da
ne vemo, ali pri Prekoršku ve-
ljajo hrvaški, jugoslovanski ali
bosansko-hercegovski dinar-
ji ...Še bolj pa se bojimo, da
gospoda mesarja morda mika
kuvajtska veduta!
Zeleni ¥ane In
politika
Vane Gošnik (se ga še spo-
minjate) večino težav v Vele-
nju povezuje s politiko. Na-
vadni smrtniki sicer ne opazijo
nič političnega, če jih zaradi
previsoke koncentracije žve-
plovega dioksida zebe (takrat
morajo v šoštanjski termo-
elektrarni zmanjšati proizvod-
njo, kar prinaša tudi mlačno
vodo in mrzle radiatorje). Am-
'pak Zeleni Vane že ve.
...da je celjski župan Anton
Roječ na nedavnih volitvah či-
sto resnično računal na zmago.
No, se je pač zaračunal,
človek.
V uteho mu je lahko le dej-
stvo, da se niti ni tako zelo
zmotil - računal je na zmago,
(skoraj) zmagal pa je Zmago.
...da se Gregor Uranič, ki
so ga taisti gospod Zmago-
Zgago Jelinčič izključili iz
partije, ker se njegov priimek
končujena -ičinnena -čič;pa
menda tudi zato, ker ne more
dokazati  vsaj sedem  kolen
svojih slovenskih, slovenskih,
samo slovenskih in nobenih
drugih kot slovenskih predni-
kov, strašno trudi, da bi se
spet prikupil njegovi ekse-
lenci.
Iz zaupnih virov smo zvede-
li, da trenutno išče kolena pri
Vodovodu na Lavi.
.. .da se znameniti zeleni
kruhoborec Jožef Jarh tudi po
volitvah sladko smeje, saj je
zanj pač vse ostalo po starem.
Iz občinske blagajne na njegov
žiro račun vsak mesec še ved-
no nakazujejo čedno vsotico.
Občinske birokrate bi mor-
da utegnilo zanimati dejstvo,
da je stranka, ki naj bi jo s tem
denarjem (davkoplačevalcev!)
financirali, že zdavnaj mr-
knUa.
stran(ka) šaljivcev
Gremo naprej. S šalami, ki krožijo med
ljudmi bomo z vašo pomočjo dodali kamen-
ček k pestrosti Novega tednika tudi v no-
vem letu.
V zadnji številki ste največ glasov pripi-
sali padalski šali, ki si jo je zapomnil in nam
jo poslal Izidor Rovšnik iz Podvrha -34, Bra-
slovče. Med kupom glasovnic pa smo izžre-
bali še Ano Čebular iz Zadrž 17, Šmarje pri
Jelšah, ki je tudi glasovala za omenjeno
šalo. Novi tednik obema čestita in jima po-
klanja obljubljeno vetrovko. Sodelujte s ša-
lami in pošljite nam kupone tudi vi.
Sala tedna
Padalska
Jože in Janez prvič skočita
s padalom. Ko prosto pada-
ta, vpraša Janez Jožeta pri
3.000 metrih nadmorske vi-
šine:
»A odpreva padalo?«
»Ne še«, reče Jože.
Pri 1.000 metrih nadmor-
ske višine Janez spet vpraša:
»A odpreva?«
»Ne še,« mu reče Jože. Pri 100 metrih
nadmorske višine ves živčen vpraša Janez:
»Ej, a sedaj odpreva?«
»Še ne, se še ne mudi,« mu mirno reče
Jože.
Janeza postane strah in pri dveh metrih
nadmorske višine zavpije: »Hitro odpriva
padalo!«
»Jožeta razjezi in mu odvrne: »A si ti nor,
si že videl koga, da bi se z višine dveh
metrov ubil?«
Vesten
Na ljubljanskem kolodvoru so nastavili
brezposelnega in so ga opozorili, da mora
vestno opravljati svojo nalogo, ker bo sicer
moral službo zapustiti.
Dali so mu ročko olja in naročili: »Pojdite
ob progi naprej in pri vsaki kretnici porabi-
te kapljo olja.«
Šel je in zanj niso več slišali. Čez tri tedne
pa so dobili telegram, ki se je glasil: »Sem
na Dunaju, pošljite še olja.«
Avtobusna
Na avtobusu je velika gneča, zato pravi
starejši gospod mladi dami. ki je obuta v oz-
ke čeveljce in je zato zelo nestabilna: »Sedi-
te brez skrbi v moje naročje - saj sem že star
mož...«
Mlada dama ga uboga, vendar se po nekaj
minutah poskakujoče vožnje gospod zopet
oglasi: »Oh, prosimf vstanite, vstanite!
Očitno še nisem tako star kot sem mislil.«
Tajniška
Nova tajnica reče starejšima kolegicama:
»Kako lepo se oblači naš direktor!«
»Da,  da in kako hitro...,« pripomni
druga.
Dobra spoved
žena nadleguje moža, da se bližajo praz-
niki in da bo moral k spovedi. »Zakaj?«
vpraša mož.
»Saj veš, da imaš smrtni greh, ker si ukra-
del 100 kg prašiča.«
»Dobro, pa bom šel,« se vda mož.
Ko ga župnik vpraša in mu mož pove, za
kaj gre, pravi župnik: »To pa je res smrtni
greh. Za pokoro boste morali zmoliti kar
šest očenašev in šest zdravih Marij.«
Takrat možakar zaprosi: »Prosim, mi lah-
ko pokoro povečate na dvanajst molitev?«
»Zakaj pa to?« se začudi župnik.
»Ker vem še za enega 100 kg prašiča, pa
bo stvar čista, oba pa bova prihranila na
času.«
Na pogrebu
Francelju je umrla žena, ker jo je konj
brcnil v glavo. Po končani pogrebni sloves-
nosti so mu sosedje, znanci in prijatelji izre-
kali sožalje. Pri tem je župnik Francelja
opazoval, kako se obnaša in ga zatem pokli-
cal k sebi.
»Francelj, nekaj bi te vprašal. Ko so ti
izrekali sožalje, si nekaterim prikimaval,
drugim zmajeval z glavo. Kaj je to pome-
nilo?«
»Ja, veste, nekateri so me spraševali, če
mi je res konj ubil ženo in tistim sem priki-
mal, drugi pa so me spraševali, če konja
prodam ali posodim, tistim pa sem odkimal,
da ne, ker še ne vem, kakšna bo druga
žena.«
Šale so prispevali: Karli BORINC iz Nove
cerkve, Darko OCVIRK iz Šentjurja, Drago
KEŠE iz Gorice pri Slivnici in Mira LAH iz
Ponikve.
naj muzikanti povedo
Včas' od hiše do iiiše, dons'
od gostiine do gostiine
»Kadim in pit se mi tud' ne ustav'. Penzija je
pa tak mala. Eno žensko iščem, ki bi bila
pridna, pa da bi še kaj imela. Res bi bilo fajn.
Jaz bi na harmoniko špilu, zdrav sem pa tud.
Eno imam, ona je stara, jaz sem star. Bolj
mlado bi rabil, sam takšna ne ostane, ker sem
reven.«
Tako se nam je zaupal 85-letni Martin Zeme,
ki že leta kot vdovec živi sam v podirajoči se
koči na Svetini. Harmonika mu je še vedno
najboljša prijateljica in v hiši velikokrat od-
mevajo skladbe, kakršnih ne slišimo nikjer
več. Pred skoraj 60 leti je igral na prvi ohceti in
še dobro se spominja, da je družici tako spo-
drsnilo, da je skoraj skozi gank padla. Pradfi-
rar jo je nagovoril: »Oha, buša.«
»Veste, mu je zamerila. In ves večer ga ni
imela rada.«
Pred novim letom se je s kolegom večkrat
odpravil na turnejo od hiše do hiše. Ljudje so
radi videU, če so v časih, ko ni bilo radia in
televizije, prišli v hišo godci.
Takole sva rekla: »V dolino greva. Tam bova
gnar dobila, ko bova pa lačna, grema pa po
hribih.«
Ena Iz Francovega rokava
Prijatelja sta prišla na kranjske v gostil-
no. Natakarica jima je postregla kar po do-
mače, na enem krožniku. Franci se je takoj
pobrigal in pograbil večjo klobaso.
»Al si nesramen. Ta večji si vzel,« je rekel
kolega.
»Kaj pa bi ti naredil?«
»E, kaj. Ta malo bi vzel.«
»No. Saj tisto pa tako imaš!«
Ena Iz Martinovega rokava
Francelj se ga je napil in ko je bila mera
že zvrhana, je moral nekaj »ven vreči«. In to
tako nahitro, da je pobruhal prvega kolega,
ki je sedel poleg njega.
»Franci! Čunek ti nemarni!«
»Hk, kaj, jaz, da sem čunek? Hk. Sebe
poglej.« _
Nedvomno so stari muzikanti, kakršen je bil
tudi Martin, veliko pripomogli, da je harmoni-
ka prišla skoraj v vsako hišo na Svetini. Veliko
kasneje se je prijelo tudi Franca Kapla, ki ima
za sabo preko 400 ohceti, za rokavom pa veliko
šegavih tn nenavadnih.
»Enkrat sem kar brez >cajga< prišel na ohcet
tn ko že nisem mogel več vrteti jezika, smo se
podali na lov za izgubljeno harmoniko. S kole-
gi smo bili namreč najprej skupaj, potem pa so
se oni odpeljali z mojo harmoniko naprej, jaz
pa brez nje na ohcet. Ves večer smo jih iskaU,
dokler jih nismo našli v Kompolah. V gostilni
so »špilal«, kdor je hotel. Tak so se fajn imel,
mi pa brez harmonike.
Na ohcetih so večkrat tudi kobtlčarji kaj
ušpičUi. Še posebno, če niso bili najbolj zažele-
ni. Običajno so »popra« po >šparhertu< nasul.
Za pol ure smo potem morali vsi iz hiše.
Jaz se skozi ohcet večkrat preoblečem in sem
tudi župnik, pa babnica z otrokom, dirigent
pri igri Škratov mUn, pa hudič...
Ker sem nekoliko mlajši, v mojih letih tistih
novoletnih obiskov muzikantov po domovih ni
bilo več. Ob koncu leta se sedaj potikamo le od
gostilne do gostilne, zelo lepo pa je na božični
večer, kjer s svetinsko godbo vsako leto oboga-
timo polnočnice v naši cerkvi.«
EDI MASNEC
Št. 1 - 7. januar 1993