p. j»iitw plačane v futDvluIA
Leto XVm., št. 82

^piuvuiaLvoi. ujuogaoa, tUuigeva ulica ft — Telefon tt. 9123, IUS,
3124, srn, 3120.
ujseratni addeteiu Ljubljana, aete> ourgova ol O — XeL «892, 8482. podružnica Maribor: Gosposka oUca
3t 11 — Telefon tt. 2456. eouj-užnica Celje; Kocenova oi. tt* 9
Telefon tt. 180. ttačum prt pošt. ček. zarodih! Ljubljana št. 11.842. Praga čista 78.180, Wleo št 105.241.
Za Inozemstvo Din (&r>
uredništvo: Ljubljana, SnaOjeva ottca 6, TeMea 8122. 3123, 312«. 3125, 312«. Maribor, Gosposka obča U. Telefon tt. 34«0. Celje, StrossmayerJeva ottca itn. 1. Telefon tt. Sft.
Rokopisi se ne mteje.
Sknpne banovinske trošarine
Z novim finančnim zakonom so bile uvedene poleg dosedanjih še nekatere nove skupne banovinske trošarine, ki občutno obremenjujejo najširše plasti prebivalstva. V proračunski razpravi v senatu je dr. Kramer zaman opozarjal, da je novi sistem nepravičen ne le s socialnega stališča, marveč tudi s stališča enakopravnosti in gospodarskega ravnotežja med posameznimi pokrajinami. Temu nasproti je te dni objavila beograjska »Samouprava« članek, v katerem' v imenu JRZ proglaša nove skupne banovinske trošarine in ves sistem, na katerem so zgrajene, za velik uspeh in za prvi resni korak k izgraditvi ba-novinskih samouprav.
Mi se s tem stališčem ne moremo strinjati. Prepričani smo, da ga tudi ne bo odobril nihče, ki trezno in objektivno presoja posledice novega sistema. Problem samoupravnih financ, zlasti vprašanje finančne samostojnosti banovin, res ni enostavna stvar. Predvsem je treba ugotoviti, kateri in kakšni davčni viri že po svoji naravi pripadajo državi kot celoti ali pa banovinam kot samoupravam. Poleg tega je pri obstoječih velikih razlikah v gospodarski in socialni strukturi posameznih banovin države jasno, da brez medsebojne pomoči nekaterim banovinam ne bi bilo mogoče izhajati. Ker pa ne zahteva samo princip državnega edinstva. marveč tudi lasten interes vsake posamezne pokrajine, da se omogoči vsaj minimalni napredek vsem banovinam, je treba v načelu označiti za dobro ono misel, iz katere so se porodili skupni banovinski fond in skupne banovinske trošarine. Toda od vsega početka je bila konstrukcija te nove institucije pogrešna. Čim bolj se sedaj razvije, tem boli postajajo posledice te pogrešenosti nepravične s Stališča finančne in davčne enakopravnosti posameznih delov države in obenem., opasne za gospodarski razvoj in za zdravo medseboino gospodarsko tekmovanje posameznih banovin.
V če.m je problem? V zvezi s povišanjem prometnega davka je bil lani ustanovljen državni banovinski fond, iz katerega se razdeljuje med banovine na leto okrog l00 milij. dinarjev po nekem mehaničnem ključu,; tako da pripade Beogradu, savski, vardarski, dunavski in dravski banovini 20 milijonov, ostalim'petim banovinam pa 80 milijonov dinarjev. Pri skupnem poslovnem davku se res ne da uspešno zagovarjati načelo, naj bi davek ostal tam, kjer se pobira, ker ga stvarno plačujejo konsu-menti. Skupni poslovni davek, ki se pobira na primer pri industriji in veletrgovini v Sloveniji, se stvarno v precejšnem delu plačuje tudi v drugih banovinah, ki konsumirajo izdelke slovenske industrije in blago naše veletrgovine. Navzlic temu je mehanični princip razdelitve napačen in zaradi tega nepravičen. Namesto niega bi se moral uvesti drugačen sistem. V proračunski razpravi v skupščini in senatu so bile v tem oziru podane nekatere prav realne pobude. Prispevek dravske banovine v banovinski fond iz skupnega davka na poslovni promet znaša 20 milijonov na leto. Od tega se ji po zgoraj omenjenem mehaničnem ključu ne vračajo niti polni trije milijoni.
Približno enaka je slika pri skupnih banovinskih trošarinah. Ne bomo na tem mestu razpravljali o gospodarski in finančni smotrnosti teh trošarin, ki se v veliki meri predstavljajo kot obdavčenje civilizacije in kulture ter zato kot ovira napredka. Opozoriti hočemo na velike nedostatke pri razdelitvi teh trošarin na banovine. Ključ je število prebivalstva, toda tak ključ ni pravičen. Tudi pri skupnih banovinskih trošarinah je prispevek dravske banovine izredno visok in ne bomo se mnogo motili, ako ga cenimo na 20°/o. To je iz gotovih ozirov razumljivo : življenjski standard je pri nas znatno višji nego marsikje drugod. Toda te skupne banovinske trošarine se ne razdeljujejo pravično in ne gospodarsko smotrno. Tako na primer plačamo pri nas, kjer konsumiramo uvoženi riž, trošarino na riž, v južnih krajih je ne plačajo, ker imajo domači riž. Še bolj pa bodo letos na novo uvedene trošarine izzvale občutek neenakosti. Kjer na primer kmečko prebivalstvo nosi opanke, bo plačalo samo po en dinar za par obutve, .za opanke iz gumija celo nič, pri nas pa bosta kmet in delavec morala pri paru svojih čevljev plačati najmanj pet dinarjev trošarine. Dejansko znači to, da bo dravska banovina plačevala četrtino ali celo tretjino celokupne trošarine na čevlje, dobila pa bo od nje za svoje banovinske potrebe samo eno dvanajstino.
Kakšen je torej za dravsko banovino rezultat novega sistema, ki ga službeni glavni organ JRZ proglaša za eno največjih zaslug svoje stranke? Iz naslova skupnega prometnega davka prispevamo v državni banovinski fond okrog 20 milijonov, obremenitev s skupnimi banovinskimi trošarinami pa bo letos zfiašala ža Slovenijo približno 25 mili-"^viiov. Od tega zneska 45 milijonov bo
Triumfalen pooratek dr. Beneša
Ko se Je vračal prezident Beneš, je bila vsa njegova vožnja po Češkem prava triumfalna pot - V Pragi so ga z mogočnimi ovacijami sprejeli stotisoči prebivalcev
Praga, 8. aprila, br. Prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš se je s soprogo in spremstvom danes popoldne vrnil v -Prago s svojega tridnevnega obiska
v	Beogradu. Od češkoslovaške meje pa do prestolnice je bil prezidentu prirejen triumfalen sprejem. Na češkoslovaško mejo je prispel posebni vlak ob 11.15. Na obmejni postaji, ki je bila vsa v zastavah in zelenju, so prezidenta poleg uradnih predstavnikov obmejnih oblasti pričakovali tudi šolarji tamošnje češke in nemške osnovne šole ter velika množica češkega in nemškega prebivalstva, ki je priredila vračajočemu se državnemu poglavarju navdušene ovaci-je. Šolarke v narodnih nošah so prezidento-
vi	soprogi izročile lepe šopke cvetja.
Po kratkem postanku je posebni vlak preko Budjejovic in Tabora krenil dalje proti Pragi. Na vsej poti od meje do Prage so pričakovale posebni vlak velike množice ljudstva, ki so prezidenta in njegovo spremstvo viharno pozdravljale. Posebno svečan sprejem je bil prirejen v Budjejovi-cah, kjer se je zbrala na kolodvoru nepregledna množica. Po oficielnem pozdravu župana in po sprejetju prvih uradnih poročil se je prezident razgovarjal z zastopniki mestne občine in deputacijami raznih organizacij ter se je podrobno zanimal za življenjske prilike v teh krajih. Obljubil je. da bo letos v teku meseca maja uradno po-setil južno Češko, da se podrobnejše seznani z življenjskimi prilikami te pokrajine ter da sliši želje in nasvete prebivalstva. Ob odhodu vlaka je množica navdušeno vzklikala dr. Benešu in manifestirala za češko-slovaško-jugosloven&ko bratstvo.
Prihod v Prago
V Prago je prispel posebni vlak ob 15.45. Na kolodvoru so se k sprejemu zbrali vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Milanom Hodžo na čelu, nadalje številni poslanci in senatorji s predsednikoma obeh zbornic, Malypetrom in dr. Soukupom na čelu, višji uradniki zunanjega ministrstva, poslaniki zavezniških držav itd. Navzoči 6o bili tudi vojaški dostojanstveniki z vojnim ministrom Mahnikom, šefom generalnega štaba generalom Krejčijem in generalnim inšpektorjem vojske generalom Sirovim na čelu. Pred Wilsonovim kolodvorom in po vseh ulicah vse tja do Vaclav-skega trga, ki je bil nabito poln, pa so pričakovale prezidenta stotisoč glave množice.
Fanfare so najavile prihod posebnega vlaka, ki je med zvoki državne himne privozil na peron. Vidno zadovoljen je prvi izstopil prezident dT. Beneš s soprogo, takoj za njim pa zunanji minister dr. Krofta, ki se je skupno z njim vrnil iz Beograda. Prezidenta je pozdravil ministrski predsednik dr. Milan Hodža, nakar je prezident pregledal častno četo in se pozdravil z ostalimi odlič-niki, ki so se zbrali na peronu. Skupno z njimi se je nato umaknil v kolodvorski salon, kjer so ga pozdravili zbrani diplomatski predstavniki in drugi odličniki. Prezident dr. Beneš se je v salonu dalje časa razgovarjal s predsednikom vlade, ki mu je podal kratko poročilo o tekočih vladnih poslih. V razgovorih je prezident izrazil izredno zadovoljstvo z beograjskim obiskom ter s prisrčnim sprejemom, ki mu ga je priredil jugoslovenski narod.
Ogromne manifestacije in ovacije
Ko se je prezident dr. Beneš nato v spremstvu predsednika vlade pojavil pred kolodvorom, ga je sprejela nepregledna množica z viharnimi ovacijami: »Živel! Na-zdar!« Pred kolodvorom je bila postrojena tudi Četa Sokolov, dekleta v narodnih nošah pa so prezidenta obsule s cvetjem. Le polagoma so si avtomobili utirali pot skozi množico, ki je z neprestanimi ovacijami dajala duška svojim simpatijam do državnega poglavarja in modrega voditelja države. Na Vaclavskem trgu je bila taka gneča, da so se morali avtomobili za več minut ustaviti. Raz balkone, okna in celo s sterh je
dobila naša banovina nazaj le okrog 13.5 milijona dinarjev, vse drugo bo šlo kot dotacija ostalim banovinam.
Ponovno poudarjamo, da ne odklanjamo načela medsebojne pomoči med banovinami. Bojimo pa se, da bo sedanji sistem kompromitiral to načelo, ker je zgrajen na nepravični osnovi. Saj izgleda po njem, da je posamezna banovina deležna tem večje dotacije, čim manj se trudi, da bi razvila svoje gospodarstvo in iz lastnih sredstev ustvarila svoje finančno ravnovesje. Cim nižje so njene doklade na državne davke, tem večji je njen delež na skupnem fondu in na skupnih trošarinah. Naša ba novina pobira v novem proračunskem letu dvakrat ali celo trikrat večje doklade na neposredne državne davke kakor katerakoli druga banovina. Kljub temu je tudi njen prispevek k skupnim banovinskim financam med vsemi pokrajinami relativno največji. Enaka ali vsaj približno enaka višina banovinskih doklad bi morala biti ena glavnih osnov za participacijo na skupnih finančnih izvorih.
Določbe letošnjega finančnega zakona glede financiranja banovin pomenijo nov velik greh proti enakopravnosti in opasno povečujejo neenakost. pogojev za gospodarsko udejstvovanje. Konkurenčna sposobnost podjetij v banovinah z visokimi samoupravnimi dav-
deževalo cvetja, nepregledna množica pa je z mahanjem zastavic, z robci in klobuki pozdravljala prezidenta ter manifestirala za Malo antanto in češkoslovaško-jugosloven-sko vzajemnost. Navdušeno je množica vzklikala tudi" Franciji.
Šele ko je policija na konjih utrla pot skozi množico, so avtomobili mogli kreniti dalje proti Hradčanom. Vse do vhoda do prezidentove palače je gosta množica tvorila špalir. Na drugem dvorišču se je vršil običajen sprejem in pozdrav z nastopom grajske straže in izobešenjem prezidentske
standarte. Še dolgo potem, ko se je prezident dr. Beneš že umaknil v svoje prostore, je množica manifestirala po ulicah. Večerni listi pišejo, da je bil tako triumfalnega sprejema deležen le prezident Osvoboditelj ob svoji prvi izvolitvi za prezidenta m da to dokazuje, s kolikim zaupanjem in spoštovanjem spremlja ves češkoslovaški narod delo in napore prezidenta dr. Beneša, da zagotovi ne samo svojemu narodu in svoji državi, marveč vsej Mali antanti in srednji Evropi mir, napredek in blagostanje.
Skozi Zagreb in Maribor
Dvorni vlak s prezidentom o polnoči, Maribor ob 3. zjutraj novinarje — Prometni
Zagreb, 8. aprila, o. Posebni vlak s katerim se je vračal predsednik dr. Beneš s svojim spremstvom iz Beograda na Češkoslovaško, je prispel v Zagreb snoči kmalu po 23. uri Na kolodvoru so ga pričakovali ban dr. Ružič s soprogo, podban Mihaldžič, komandant armije general Ju-rišič z več drugimi generali, upravnik policije, železniški direktor, češkoslovaški generalni konzul dr. Resi in drugi predstavniki. Ker dr. Beneš še ni legel k počitku, sta v njegov vagon vstopila ban dr. Ružič in general Jurišič. Pri tej priliki je soproga bana Ružiča izročila gospe Bene-ševi šopek cvetja. Prezident se je prisrčno pozdravil z banom in armijskim komandantom ter se jima zahvalil za sprejem.
Med postankom vlaka je dr. Beneš zdiktiral za novinarje izjavo o vtisih, ki jih je dobil v Jugoslaviji. Izjavo je preči tal novinarjem jugoslovenski poslanik v Pragi Vasilije Protič, ki je spremljal prezidenta na njegovi poti.
V svoji izjavi pravi predsednik dr. Beneš, da je zelo srečen in globoko ganjen spričo prisrčnega sprejema, ki ga je doživel v Jugoslaviji ne samo s službene strani, marveč zlasti tudi od ljudstva. Sodelovanje treh držav ^JUlc antante je slej ko prej čvrsto in »popolno, kakor je vedno bilo. Iz Jugoslavije odnaša vtise, ki jih ne bo nikdar pozabil.
Po kratkem postanku na glavnem kolodvoru, je posebni vlak s prezidentom dr. Benešom nadaljeval pot proti Mariboru. V Zagrebu je ostal samo kancelar predsedništva češkoslovaške republike minister dr. Samal, ki je danes odpotoval v Split kjer bo ostal nekaj časa na oddihu.
Razstanek v Mariboru
Maribor, 8. aprila, d. Dvorni vlak s prezidentom Benešem in njegovim spremstvom je prispel v Maribor davi ob 3. Z ozirom na rano uro je izostal na kolodvoru vsak oficielni sprejem, pač pa so v Mariboru izstopili jugoslovenski člani prezidentovega spremstva, ki so prišli z njim iz Beograda ali se mu pridružili na vožnji po dravski banovini. Izstopili so med drugimi prometni minister dr. Spaho z generalnim direktorjem železnic inž. Naumovičem in ljubljanskim direktorjem dr. Faturjem. adjutant Nj. Vel. kralja general Radovič in češkoslo-
je pasiral Izjava za zagrebške v Mariboru
vaški poslanik dr. Girsa. Po trinajstminut-nem postanku je prezidentov posebni vlak odpeljal proti meji, spremljevalci, ki so izstopili v Mariboru, pa so šK prenočevat.
V spremstvu mariborskih predstavnikov oblasti si je prometni minister dr. Spaho danes dopoldne ogledal mariborske železniške delavnice, ki mu jih jc razkazal upravnik inž. Vidic. Sprejel je tudi odposlanstvo delavskih organizacij .ter jim na njihova vprašanja zatrdil, da ni nikake nevarnosti, da bi se železniške delavnice premestile iz Maribora. Z dopoldanskim osebnim vlakom se je minister dr. Spaho odpeljal nazaj proti Beogradu.
Poslovilni brzojavki
Beograd, 8. aprila. -A_A. Preusednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je poslal tole brzojavko:
Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, Beograd. — V trenutku, ko zapuščam gostoljubna tla vaše lepe domovine, se s čustvi iskrene radosti spominjam svojega bivanja med vami, ki mi bo ostalo za zmerom v najlepšem spominu. Zmerom bom hvaležni Češkoslovaški tolmač tega »prejema, ki ga je bratska Jugoslavija izkazala njenemu predsedniku. Obisk, ki ga bo storilo Vaše Visočanstvo v naši državi, bo nov dokaz globokih in neraztrgljivih zvez med našima dvema domovinama. Moja žena in jaz vas prosiva, Visočanstvo, da sprejmete in sporočite Nj. Vis. kneginji Olgi najino , prisrčno in prijateljsko zahvalo. — Dr. Edvard Beneš.
Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je poslal tole brzojavko:
Nj. Eks. Edvardu Benešu, predsedniku republike, Praga. — V trenutku, ko se Vaša Ekscelenca vrača v svojo lepo domovino, ki smo z njo zvezani s tako globokimi in neločljivimi zvezami, vas želim prepričati, Ekscelenca, da je vaše bivanje med nami pustilo nepozaben vtis, ki bo za zmerom ostal v našem spominu. Upam, da bo moj bližnji obisk na Češkoslovaškem novo potrdilo teh čustev bratstva ln globokega prijateljstva. Kneginja Olga in jaz vas prosiva, da izvolite sporočiti svoji gospe izraze našega kar najprisrčnej-šega prijateljstva in našega prijetnega spominjanja. — Pavle.
Odmevi beograjskega obiska
Popolno pomirjen je v Franciji — Zadoščenje na češkoslovaškem — Trezno presojanje v Avstriji
Pariz, 8. aprila. AA. Agencija Havas poroča iz Beograda: Pri velikem sprejemu
I na češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu so predsedniku češkoslovaške republike dr. Benešu predstavili politike vseh strank in novinarje. Predsednik dr. Beneš je pri tej priložnosti izrekel svoje zadovoljstvo nad uspehom svojega obiska in svojo ganjenost spričo toplega sprejema, ki ga je
j ščinami postaja vedno manjša. Posebno
i velja to za Slovenijo, ker so pri nas obremenitve domače produkcije in trgovine za več sto odstotkov višje kakor drugod. K temu pride še dejstvo, da so produkcijski stroški v naših krajih zaradi višjega standarda našega delavstva najvišji v vsej državi. Naenkrat bo dosežena kritična točka in pričela se bo selitev industrijske delavnosti drugam. Tudi trgovina in obrt si bosta iskali drugih središč. Mimogrede dobi še opozorjeno, — povrnili se bomo o priliki na to stvar — da vodijo isto politiko pri nas tudi nekatere občine, ki izčrpavajo vso svojo iznajdljivost v tem, kako bi zmanjšale konkurenčno sposobnost industrije, trgovine in obrti s svojega področja. Ljubljana sama je klasičen primer sistematičnega demontiranja temeljev, ki omogočajo njenemu prebivalstvu gospodarski in s tem tudi socialni in kulturni napredek.
Glavno glasilo vladajoče stranke torej nima prav. Od njega za rešilno proglašena pot vodi v pogubo, vodi k de-montaži samouprave in je posebej še za Slovenijo nevarna. To pot je pokazal oni centralistični duh, ki ga sicer slovenska glasila iste stranke z besedami tako hudo napadajo, ki pa se na žalost v zadnjem času vedno huje uveljavlja tudi na gospodarskem polju.
doživel ne samo pri uradnih osebnostih, temveč tudi pri beograjskem prebivalstvu.
Politične osebnosti izjavljajo, da so razgovori, ki jih je imel predsednik dr. Beneš, in konferenca Male antante pred temi razgovori, na koristen in popoln način ugotovili enotno stališče treh držav Male antante. Politika teh treh držav ostane popolnoma istovetna glede vseh vprašanj srednje Evrope. V vseh drugih velikih mednarodnih vprašanjih bo pa njihovo sodelovanje ostalo tudi v bodoče prav tako lojalno kakor v preteklosti med popolnim spoštovanjem posebnih interesov vsake izmed teh držav ln vzajemnih obveznosti, M jih vežejo. Vsaka oddaljitev od politične linije, ki so jo pribile, je odslej izključena,
Pariz, 8. aprila. AA. j>Excelsior« piše o razgovorih med češkoslovaškim prezidentom dr. Benešem in Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom ter predsednikom jugoslovanske vlade dr. Stojadino-vičem in pravi, da ni pričakovati, da M prišlo do kakšnih nesoglasij med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
»Echo de Pariš« pa prinaša članek izpod peresa Pertinaxa, ki pravi, da Jugoslaviji glede na nezadostno pomoč Velike Britanije in Francije pač ne ostane drugega kakor da sklene pogodbe z Madžarsko in Nemčijo.
Poslanik Purič pri ministru Delbosu
Pariz, 8. aprila. w Zunanji minister Del-bos je sprejel dopoldne jugoslovanskega poslanika dr. Puriča ki mu je poročal o razeovorih dr. Beneša s knezom namestnikom Pavlom. Kakor izjavljajo v krogih francoskega zananliega minšstrotva. je dr. Benešev nfcjsk v Beogradu vnovič potedfi čvrstost Male antante in ^ prijateljstvo napram Franciji, kakor tudi prrccidništTo k načelom DruStva narodov, zaradi fieesjr so odveč
Praška naziranja
Pariš, 8. aprila, p. Obisk češkoslovaške prezidenta dr. Beneša ▼ Beogradn, velike spontane manifestacije za cefikealovaško-jugoslovensko bratstvo, k} so prišle do izraza ob tej priliki, kakor tudi uradni kom raniš ke, ki je b® objavljen o političnih razgovorih poglavarjev in odpovornih državnikov obeh držav, so napravile tn najbofiši vtis. Povsem jasni komunike je odpravil rteher-nri dvom, ki so ga še izražali ti ali oni listi, odnosno politični krogi glede popolne solidarnosti Male antante in istovetnosti Stališč vseh treh njenih Sanic glede na vafcia mednarodna politična vprašanja. Merodajnt politična krogi so posebno spričo koenarake« ja prepričani, da bo Maja antanta ostala ie nadalje trdna opora sleherni akciji za ohra* nitev jn utrditev mrru v Evropi.
v Avstriji
Dunaj, 8. aprila b. Beograjskemu Obisk« češkoslovaškega prezidenta dr. BtawCa posvečajo tudi današnji dunajski IMti Tenko pozornost. »Neue& »/»lener TagMait*« prinaša na uvockiem mestu dopis <wojega beograjskega dopiamfka, ▼ katerem pde ta o »triumfalnem sprejem«. čeSkostova-škega prezidenta«. Po tem sprejemu, pravi dalje, ee lahko samo reče. da je blok Male antante v Jugaetovenkem narodu aksiom, na katerem ni mogoče prav ničesar spremeniti. Mala antanta je ▼ Jugo-slaviji popularna, bolj popularna kakor bt mogla biti v bližnji bodočnosti ka&erakoft druga pogodba.
Oficiozna »Reichspoat« piše: V zadnjih letih smo imeli večkrat povod za publicistične napade na Malo antanto, kolikor Je nasprotovala samoodločanju Avstrije. Vendar nismo bili zadnje tedne v vrstah onih listov, ki so tej državni zvezi že naporedo-vali njen konec, ker smo mnenja, da utegne predstavljati Mala antanta zelo dragocen faktor pri zgraditvi avtonomne in na načelu popolne enakopravnosti sloneče srednje Evrope. Prav na tej poti pa je bil storjen v zadnjem času velik napredek, 1» terega se veselimo.
Obide kneza Pavla
Praga, 8. aprila, br. V češkoslovaški javnosti so z velikim veseljem sprejeli napoved službenega komunikeja o beograjskih posvetovanjih, da bo jugoslovenski knez na mestnik Pavle vrnil prezidentu dr. Benešu obisk v češkoslovaški prestolnici. Kakor se izve lz poučenih krogov, čas obiska Se nI določen, po vsej priliki pa bo prišel knč> Pavle v Prago v zgodnji jeseni.
Se nekatera odlikovanja
Beograd, 8. aprila, a. Predsednik dr. Be* než je podeg že objavljenih oseb od&koval med drugim še sledeče: z redom Belega leva 2 stopnje beograjskega župan* Vlado Iliča, guvernerja Narodne banke dr. Mila« na Radosavijeviča, bivšega poslanika in novinarja Živojina Balugdžjča, prvega pribočnika Nj. Vel. kraiia, generala HršstSča, s redom Belega leva 3. stopnje pa šefa kabi* neta kraljevega namestnika dr. Stanfcmča Dušana VučkoviSa.
Parlamentarna Mala antanta
Beograd. 8. aprila p. V zače&u maja bo v Beogradu konferenca zastopnikov narodnih predstavništev držav Male aa. tante. Konferenca bo trajala od 6. do 8. maja. Tz Češkoslovaške pride v Beograd okrog 30 uglednih češkoslovaških narodnih poslancev in senatorjev, |z Romunije okrog 40. Vsi bodo gostje našega parlamenta. Konferenco bosta vodila predsednika narodne skupščine čjrič in senata dT. Mažuranič.
Bede pride v Prago
Pariz, 8. aprila, br. Poljski zunanji minister, polkovnik Beck, ki se je več tednov mudil na oddihu na francoski rivijeri, je-danes odpotoval iz Cannesa in se vrača v Varšavo. Pozornost je v francoskih političnih krogih zbudilo dejstvo, da Beck ne bo potoval preko Berlina, kakor Je imel zadnja leta navado, marveč bo tokrat potoval preko Prage. V pariških krogih domnevajo, da se bo pri tej priliki sestal s češkoslovaškimi državniki ter z njimi razpravljal o likvidaciji raznih spornih zadev, ki motijo dobre sosedne in prijateljske odnošaje med Poljsko in Češkoslovaško. Domneva se, da je to uspeli posredovanja Del bosa, ki želi, da prid« med CSR in Poljsko do čim tesnejšega sodelovanja.
Povratek kraljeviča Tomislava
Beograd, 8. aprila. AA. Danes dopoldne ob 9.30 sta prispela iz Anglije v Beograd Nj. Vis. kraljevič Totnislav in kneževič Aleksander. Prebila bosta velikonočne praznike v krogu kraljevske družine.
Turško-egiptSka prijateljska pogodba
Ankara, 8. aprjla. AA. Tor3k| zunanfe minister dr. Ru&dj Aras in egipfefci poetaojk Mohamed si Monti sta danes podpisala mi-jateljsko pogodbo mod Turčijo m HfamUaa. BeeedSo pogodbe fe dodatki bodn r ln*
Goering, in
, Goebbels v Rim
Serija uradnih obiskov nemških vodilnih državnikov
v italijanski prestolnici
Parfz, 8 aprila, b. »Intraneigeant« poroča: Razen obiska pruskega ministrskega predsednika generala GOringa v Rimu. do katerega bo v kratkem prišlo se napoveduje sedaj še cela ser^a obiskov vplivnih nemških politikov in državnikov, ki veljajo" za Hitlerjeve najožje sodelavce in zunanjepolitične zaupnike. Tako se doznava. da bo generalu Goringu kmalu sledil maršal Blom-berg. za njim pa bosta obiskala italijansko prestolnico tudi propagandni minister Gob-bels m zunanji minister Neurath. kj bo tako uradno vrnSI obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu v oktobru lanskega leta.
Po informacijah istega lista iz italijan-
skih uradnih krogov ti obiski ne bodo morda posledica nekih dozdevnih motenj v ita-lijanskonemškem sodelovanju, temveč bodo služili le še večijj utrditvi os; RLm-Berlin. V diplomatskih krogih nasprotno prevladuje vtis, da je nenavadna dinamičnost nemške diplomacije v tesni zvezi z djvergencami, ki so se v zadnjem času pojavile med Rimom in Berlinom, posebno po podpisu ita-lijansko-jugoslovenskega sporazuma, das; ga je Nemčija navidezno odobrila. V Berlinu se namreč boje. da bi beograjski sporazum znatno zmanišal nemški vpliv v srednji in jugovzhodni Evropi, obenem pa Nemčijo definjtivno potisnil iz Bfere njenih eredo-zemskiih aspiracij.
Italija in Egipt
Egiptski ministrski predsednik Nahas paša o prijateljstvu med Egiptom in Italijo
Milan, 8. marca. b. Posebnemu sotrudni-ku milanskega lista »Corriere della Sera« je na prehodu skozi Milan dovolil egiptski ministrski predsednik Nahas paša razgovor, v katerem je izrazil najprej svoje zadovoljstvo nad zelo prisrčnim sprejemom egipt-ake delegacije za konferenco v Motreuxu o kapitulacijah v Brindisiju in v Benetkah. Ti sprejemi so najboljši dokaz o prijateljskih odnošajih med Italijo in Egiptom, ki
sta že sedaj vezana po tesnem prijateljstvu, ki pa se utegne v bodočnosti še boli poglobiti. Končno je Nahas paša izrazil svoje trdno prepričanje, da bo egiptska delegacija na konferenci v Montreuru naletela na popolno razumevanje vseh zastopnikov držav, ker želi Egipt prijateljsko sodelovati pri ureditvi kapitulacijskega vprašanja z vsemi prizadetimi državami.
Severne demokracije
za ožje sodelovanje
Dne 20. t m. bo v glavnem mestu Finske tretja konferenca skandinavskih držav — Za skupno zunanjo politiko in skupno vojaško kooperacijo
Helsinki, 8. aprila, b. Tu se že sedaj pripravljajo za sestanek odgovornih držav* uikov Švedske, Norveške, Danske in Finske, ki je napovedan 20. t. m.
To bo po številu tretji sestanek zunanjih ministrov skandinavskih držav, odkar se je tudj Finska pridružila tako zvanemu skaa* diinavskemu bloku. Zato ji posvečajo po znanih notranjepolitičnih spremembah na Finskem, kjer so prj zadnjih predsedniških volitvah zmagali socialisti jn dobili tudj vlado v svoje roke, kakor jo imajo v rokah tudi sooialistj v vseh ostalih skandinavskih, državah, že prav posebno pozornost. Sedaj je ves evropski 6ever prešel v tabor druge laternacionale.
Javno mnenje v skandinavskih državah ae vedno bolj in bolj nagibi je k upoštevanju sedanjega mednarodnega položaja v tem smislu, da čuti potrebo primernih žago« tovil tudi v tem predelu Evrope, ki je veljal doslej za tipično »nevtralno« ceno. Tudi odgovorni državniki se bolj in bolj zavedajo, da bi se v primeru oboroženega konflikta v Evropj severne države ne mogle upreti morebitnemu napadu od zunaj le s platonskimi izjavami o lastni nevtralnosti. Ta ugotovitev, vezana v ostalem na odpor vseh ee* vernih demokracij proti Hitlerjev} Nemčiji, ki ji po izboljšanju odnošajev s Sovjetsko unijo tudi na Finskem niso več naklonjeni, sili vse te male države evropskega severa k vedno večji medsebojni povezanost^ in vedno globlji utrditvi prijateljskih odnošajev x namenom, da bi se v tej atmosferi sode*
lovanja našla obenem osnova za 6k«pno zu* nanjo politiko, v primeru skrajne potrebe pa tudj osnova za morebitno vojaško kooperacijo.
S tega vidika je zbudil te dnj posebno pozornost govor finskega finančnega ministra Tannerja, sedanjega vodje finskih socialistov, ki je odločno poudaril, da 6e finski socialisti v polni merj zavedajo potreb finske narodne obrambe, kakor se tega da* nes zavedajo tudi socialisti ostalih skandinavskih držav. Zato so pripravljeni sprejeti v ta namen vse potrebne ukrepe. Spričo teh izjav pričakujejo v finskih krogih, da bo sestanek skandinavskih držav v glavnem finskem mestu pomenil velik korak naprej v zagotovitvi varnosti v tem predelu Evro* pe, obenem pa bo še bolj utrdil povezanost severnih demokracij, ker tfrn to narekuje sedanji mednarodni položaj.
Plymouthova misija
London, 8- aprila, b. Lord Plymouth, se* danji predsednik odbora za nevmešavanje v španske zadeve, bo v kratkem uradno odpotoval v finsko glavno mesto Helsinki, in sicer v posebni zaupni misiji, ki bo v zvezi s pretresom gospodarskih in vojnih vpra* šanj, kolikor gre prj tem za nadaljevanje pogajanj, ki so se pred kratkim začela med Anglijo" in skandinavskim; državami. S tem bo dobila tudi konferenca skandinavskih držav, ki se sestane v Helsinkih, poseben pomen.
i španskih bojišč
Položaj na bojiščih je neizpremenjen, pač pa si nasprotniki z letalskim bombardiranjem povzročajo znatno
škodo
Bilbao, 8. aprila. AA. Danes, osmi dan ofenzive so uporniške čete na severni fronti izvršile hude napade v odseku Ba_ rasami s pomočjo letalstva. Republikanske čete so se krepko upirale in se jim je posrečilo prizadeti sovražniku hude izgube. Okoli 11. se republikanska letala bombardirala fronto pri Ochandianu in obsula z bomibami zlasti jarke sovražnih čet in ce_ sto v ViHo Real. Bombe so povzročile atnartno škodo.
Na Santander so tri uporniška bombna letala vrgla več bomb, vendar brez posebne škode. Kmalu nato so se prikazali drugi trije sovražni bombniki in obsuli z barabami okoliške vasi. število žrtev še ni znano.
Angleški protest pri generalu Francu
London, 8. aprila, b. Poveljnik angleške torpedovke »Gallart« je prejel povelje, nai odide takoj v PaLmo ter skupno s tamkajšnjim angleškim konzulom protestira pri Franoovih oblasteh na otoku MaUorci proti bombardiranju ladje »Gallart«, ki so jo napadla Francova letala z Balearekega otočja V poučenih krogih pričakujejo, da bo tudi zunanji minister Eden protestiral direktno pri generalu Francu zaradi tega bombardirani®.
Republikanska vlada se bo vrnila v Madrid ?
London, 8. aprila. A A. »Newe Ohromele« poroča iz Valencije, da se namerava republikanska vlada vrniti v Madrid. Poročilo navaja, da »o nekateri poslanik; že pozvali svoje osebje naj se pripravi za morebiten povratek v Madrid.
Dr. Strainicki vodja kontrole ob francoski meji
London, 8. aprila, o. Odbor za nevmešavanje v Londonu ie naprosil iugoelovenške-ga poslanika v Stockholmu dr. Mjlorada Stražnjokega. naj prevzame vodstvo kontrole ob francoski meji namesto nizozemskega generala Van Voorsta k} je jto čast zaradi bolezni odklonil. Dr. Stražniki naj bi postaj generalni inšpektor kontrole ob Francosko-Španski meja. vendar pa se le tri
odločil za pristanek ker se mora prej posvetovati z zunanjim ministroma v Beogradu.
Smrt znamenitega
nemškega letalca
Pariz, 8. aprila. AA. Tukajšnji nemški emigrantski list »Pariser Tageszeitung« objavlja besedilo letaka, ki omenja med drugim, da je padel na španskem nemški letalec Gefhard Fiseler, večkratni rekorder, slaven po letalskih akrobacijah. Nemška vlada iz političnih razlogov ni dovolila, da bi nemški narod zvedel za smrt tega letalca.
Z vojnimi letali nad upornike
London, 8. aprila, br. »Morningpost« poroča iz Bombaja, da so angleške oblasti v Indiji začele izvajati svoje grožnje zoper upornike vzdolž vasiristanske meje v severni Indiji. Danes je več eskadril vojnih letal začelo bombardirati in s strojnicami obstreljevati naselbine v obmejnem pasu, ki jih uporna plemena kljub ponovnemu pozivu niso hotela izprazniti. Prebivalstvo panično beži iz teh pokrajin. List meni, da bo s tem energičnim nasto-pom za dolgo dobo zagotovljen mir na tem ozemlju in preprečeno neprestano ro-varienie »vrotl nngleškim oblastem.
Lindbergh v Monakovem
Monakovo, 8. aprila, o. Lindbergh in njegova soproga sta snoči prispela v Monakovo. Vse do njunega prihoda ni nihče vedel, kje sta. Lindbergh je izjavil novinarjem, da se motor med poletom nI pokvaril in da ni bil nikjer prisiljen pristati. Za sedaj bo ostal z ženo v Mona-kovu, ni pa znano, kam nameravata po-znel" odleteH.
Lansbury pri Hitlerju
Bprlin, 8. marca. b. Nemški kancelaT Hit-tej- bo sprejel kakor se doznava v posebni avdiehci angleškega delavskega voditelja in bivšega predsednika angleških laburistov I.anshuryja, ki odide v kratkem v Študij- , ske namene v Nemčijo.	j
Beležke
Dr« Pivko in jugoslovenski nacionalisti
Ob smrti dr. Ljudevita Pivka je napisal narodni poslanec in vojni dobrovoljec An-te Kovač v zagrebških »Jugoslovenskih no-vinah« topel nekrolog carzanskemu junaku. Spominski članek, ki je prežet tovariške ljubezni in globokega spoštovanja do pokojnega junaka dr. Pivka se končuje: »Par-krat ranjeni in mnogokrat odlikovani car-zanski junak leži sedaj mrtev v osvobojeni mariborski slovenski zemlji, ki jo je tako zelo ljubil. Revolucionar in slovanski maščevalec je končno podlegel bolezni v 57 letu svojega življenja. Jugoslovenski nacionalisti smo z njim izgubili enega od najboljših in najbolj iskrenih tovarišev iz časov frontnih borb, Najhrabrejši zastavonoša jugoslovenske unitaristične misli je odšel v nebeški zbor svojih padlih in že pokojnih tovarišev dobrovoljcev Do smrti je ostal zvest Jugoslovenski nacionalni stranki, v katere vrstah je bil med najboljšimi, najsolidnejšimi in najbolj vnetimi možmi. Ime pokojnega dr. Pivka bo sijalo kakor zvezda vodnica novim rodovom, dočim bodo čuvali njegovi sodelavci spomin nanj z največjo pieteto. Naj počiva v miru veliki jugoslovenski nacionalni revolucionar.«
Demokracija in hrvatsko vprašanje
Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« razpravlja v včerajšnjem uvodniku o potre-b; nujne rešitve hrvatskega vprašanja jn o dosedanjih akcijah za dosego sporazuma med Srbi in Hrvati. List toži, da so te akcije doslej ostale brez uspeha, in nato pravi, da se je mogoče lotiti reševanja tako važnega vprašanja >samo odkrito, iskreno in brez sebičnih ciljev. Vsako zavlačevanje je po* grešno, kajti čas ne more biti nikomur zaveznik proti Hrvatom Ako ničesar drugega, to je treba Hrvatom priznati, da znamo vztrajati«.
Dalje je »Hrvatskj dnevnike mnenja, da morajo vsi, ki hočejo sodelovati pri delu za sporazum, računati s tem, da je »misel na* rodne suverenosti izhodišče hrvatskega vprašanja. Zavedati ee tudi morajo, da brez rešitve hrvatskega vprašanja ni mogoča prava demokracija. Kdor ne pristaja na rešitev hrvatskega vprašanja s polni.m vpošte-vanjem hrvatske narodne individualnosti, ta v svojem bistvu sploh ni demokrat. Pra* vi demokrat mora biti za tako rešitev, kakršno zahteva ves hrvatski narod s syojim voditeljem dr. Mačkom na čelu«.
Posl. Mravlje o socialnih problemih podeželja
V sredo je bilo že sedmo predavanje pred novim letom ustanovljene mladinske organizacije JNS za mesto Ljubljano. Kakor vsa prejšnja, je bilo tudi to predavanje zelo lepo obiskano. Po pozdravu načelnika prosvetnega odseka je nar. posl. Milan Mravlje govoril o žalostnem socialnem in gospodarskem stanju našega podeželja, o kmečkem življenju, o delu in življenju poljedelskega delavca, o kmečkih obrtnikih itd. Nazorno je orisal njihovo socialno sta-a.1e in delovne rasr-ere. Posegel je v zgodovino našega narofla ln se spominjal .tlake, borbe za odpravo tlačanstva in vse »stare pravde« ter končno prešel na agrarno reformo v Jugoslaviji, kl še vedno ni izvedena kakor je bila zamišljena. Posebno so zanimala njegova izvajanja o sezonskih delavcih, naših izseljencih in starostnem zavarovanju našega kmeta.
Z razpravo o likvidaciji kmečkih dolgov ie posl. Mravlje zaključil svoje zanimivo predavanje, za katerega so se mu navzoči toplo zahvalili s prošnjo, da jih kmalu spet obišče. Razvila se je še živahna diskusija, nakar je načelnik Hrovatin zaključil lepo uspeli sestarek.
»Samouprava" in vlada
Beograjska »Samouprava« v posebni notici protestira, da jo »Jutro« proglaša za službeni organ kraljevske vlade. Gospodje ugotavljajo, da so samo glavni organ Jugoslovenske radikalne zajednice in da zaradi tega ni niti vlada, niti ministri ne morejo biti odgovorni za ono, kar piše »Samouprava«. Pač pa pisanje »Samouprave« predstavlja stališče in mišljenje JRZ.
»Samouprava« demantira nekaj česar mi nismo nikoli trdili. Nikdar nismo niti rekli, niti napisali, da bi bila »Samouprava« organ kraljevske vlade Nasprotno, vedno smo poudarjali, da je glavno glasilo JRZ. Pač pa smo v notici, na katero reagira »Samouprava«, ugotovili, da so prvi voditelji JRZ pri proračunski razpravi v senatu s predsednikom JRZ na čelu odklonili vsako odgovornost za pisanje »Samouprave«. Ker »Samouprava« slovesno zatrjuje, da to, kar ona napiše, predstavlja stališče in mišljenje JRZ je očividno, da vrhovni voditelji JRZ zastopajo mišljenja, ki niso v skladu s stališčem stranke. To smo hoteli že v naši notici reči in »Samouprava« to s svojo originalno polemiko samo znova potrjuje.
Izročitev slovenske spomenice dr. Benešu
V	nedeljski številki smo objavili po_ zdravno spomenico, ki so Jo na iniciativo JC-lig sestavile in podpisale vodilne slovenske kulturne in nacionalne organizacije. Izvršilni odbor je dal spomenico natisniti na pergamentnera papirju in uvezati v dragocene umetniške platnice.
V	imenu JC-lig iz dravske banovine je pozdravno spomenico izročil prezidentu dr, Benešu ob njegovem bivanju v Beo* gradu predsednik izvršilnega odbora dir. Egon Stare. Prezidenft jo je sprejel z vidnim veseljem in se je informiral o delu lig v Sloveniji. Izrazil Je ob tej priliki svoje zadovoljstvo, da te lige tako uspešno delujejo, in svoje veselje, da se slovenska javnost ob vsaki priliki talko ljubeznivo spominja njega. »S Slovenci amo že sta. ri, stoletni prijatelji, je med drugim dejal prezident: nafie prijateljstvo ni bilo nikdar skaljeno«. Končno je še sporočil svojo zahvalo vsem organizacijam, kl so podpisale pozdravno spomenico, in svoje priznanje delu Jč-lig.
Nj. Via. knez namestniku Pavhi se Je predsednik izvršilnega odbora dr. Stare zahvalil, da je sprejel pokroviteljstvo lig v Jugoslaviji, Tudi knez namestnik je rekel, da visoko ceni del lig in jim želi največjega uspeha.
Resnica v oči bode
Naš uvodnik ▼ sredini Številki Je izzval ▼ politični Javnosti precejšen odmev. Namen našega članka je bil, da stvarno in objektivno ugotovimo nekatera dejstva, Bine ira et studio, ker smatramo, da veliki narodni problemi ne smejo biti predmet kake strankarske ali sicer enostranske špekulacije.
Da bo zagrebški »Obzor« skušal smisel naših izvajanj falzificirati, to smo vedeli že v naprej. On jih delno reprodu-cira, nato pa zatrjuje, da so objavljena v želji oslabiti hrvatski narodni pokret in v tendenci pokazati, da dr. Maček ne bo mogel več dolgo očuvati edinstva svojih vrst. Zagrebški intrigant si pri tem seveda ne upa trditi, da so naše ugotovitve napačne. Saj bi sebe samega udaril po zobeh in desavuiral tudi Mačkov lastni organ, »Hrvatski dnevnik«, Id izrecno poudarja, kako težko so prizadeti po gotovih zunanje-političnih pojavih hrvatski takozvani fašistični krogi, to je frankovci, ki tvorijo zelo vpliven in agilen del hrvatske fronte.
Povsem naivno skuša tudi ljubljansko glavno glasilo JRZ lz naših ugotovitev kovati politične intrige. Tudi »Slovenec« si ne upa zanikati, da so naše ugotovitve točne. Zato pa tem obširneje razteza našo informacijo, da se v vrstah hrvatskih nacionalistov pojavljajo glasovi, ki po vseh dosedanjih neuspehih razmišljajo o tem, ali ne bi kazalo razpravljati o vprašanju definitlvne ureditve našega notranjega probleme z ono strujo, kl predstavlja čisto ln jasno izdelano jugoslovensko državno koncepcijo in ima to prednost, da je poštena ln odkrita in ne vodi politike pod vale, izigravanja in Izmikanja. Mi ni-
smo trdili, da bo v taki diskusiji zanesljivo prišlo do pozitivnega rezultata, pač pa smo izrazili misel, da bi bilo treba razpravljati o konkretnih stvareh, ne pa o geslih. Dostikrat se ljudje razhajajo na besedah, ko bi na stvarnih vprašanjih mogli priti skupaj.
Jugoslovenski nacionalisti so konkretizirali vsebino svojega nacionalnega programa pri raznih prilikah in ne nazadnje
tudi pri zadnji veliki debati v senate. Pokazalo se je, da tudi mnogi, ki zavračajo jugoslovensko idejo, proti njenemu programu ne morejo postaviti nič boljšega in nič realnejšega. Tisti pa, ki mislijo, da so jugoslovenski nacionalisti danes »nestrpni«, se kruto varajo. Nasprotno mi ne razodevamo nobene skrivnosti, ako trdimo, da ima jugoelovenska nacionalna politika danes sto razlogov, da mirno čaka in gleda, kako se konzumirajo vsi apora-zumaški poskusi, katerim manjka predvsem ono, kar je glavno: pravo razumevanje za hrvatski problem ter notranja poštenost in iskrenost. Nazadnje bo moralo priti ono, kar je jasno vsakomur, Jd veruje v življensko sposobnost našega naroda in v obstoj njegove države; da Je notranja konsolidacija, končna likvidacija medsebojnih nasprotštev in sporov mogoča le v sporazumu nositeljev regionalnih in separatistično-nacionalističnih interesov z osnovno mislijo naše države. »Slovenec« naj se postavlja na glavo ln prekopicuje, kakor hoče, »Obzor« in njegovi tovariši naj pisarijo z desno in levo roko, kakor se jim zdi: resnice ne bodo spravili s sveta in nujnega toka dogodkov ne bodo zavrli.
Mariborski mestni svet
Počastitev spomina dr. Pivka — Razna
dela — Določitev delavskih mezd
Maribor, 8. aprila.
Nocoj je imel mestni svet 4. redno sejo. Pred prehodom na dnevni red se Je župan v toplih besedah spominjal prerano umrlega profesorja dr. LjudevSta Pivka, ki ima nevenljive zasluge za nacionalni preporod Maribora in njegove široke okolice. Maribor mu bo ohranil trajen in časten spomin. Občinski svetniki so s trikratnim »Slava!« izkazali čast pokojnikovemu spominu.
Po izvolitvi treh članov v pregledni odbor Mestne hranilnice je župan dr. Ju_ van poročal o tekočih zadevah. Na pred-stavko večjega števila mestnik svetnikov, naj občina pritisne na banovine in zahteva izpopolnitev in modernizacijo mariborske bolnišnioe, je župan obljubil, da bo zastavil ves svoj vpliv, da to doseže. Mestna občina bo odkupila od bivšega športnega kluba »Svobode« ograjo okrog njenega igrišča, ki bo preurejeno za otroške igrišče magdalenskega predmestja. Svoboda dobi za to 12.000 Din.
Mestna občina bo zgradila v magdalen-skem okraju ob Pregljevi in Magdalan-ski ulici nove stanovanjske hiše s skupno 36 stanovanji. Vsako stanovanje bo stalo okrog 20-000 Din. Odobrena je bila preureditev mariborskega gradu. Stala bo 500.000 Din. Z delom se bo pričelo najprej v prostorih, ki so določeni za namestitev Studijske knjižnice in muzeja. Nadalje se bo, če bodo na razpolago potrebna sredstva, zgradila obrežna cesta od državnega mestu do Melja in sicer v taki višini, da bo varna pred poplavami. Mestna občina bo nabavila še letos nove ulične tablice. Tablice bodo v rdeči, napisi pa v beli barvi. Hišni lastniki bodo morali plačati za tablice po 15 Din. če bedo na razpolago finančna sredstva, bo izvršena še v teku letošnjega leta regulacija Metelkove uh.ee, Poljske ulice, regulacija in kanalizacnja Kacijanarjeve, Motherjeve, Marijine ulice in deloma Vetrtnjske ulice, delna regulacija in kanalizacija Kettejeve in Popovičeve ulice, kar bo stalo skupno okrog pol milijona.
Mariborska mestna občina bo pristopila k županski zvezi, če ne bo članarina višja, kakor je bila svoječasno, ko je moral Maribor plačati 1.660 Din. Prošnja Jadranske straže za odpis veseličnega davka je bila odklonjena. Občina bo kupila od Josipa Rosenberga zemljišče ob Tržaški cesti in Beograjski ulici v izmeri 110.000 kv. metrov za ceno 2.3 milijona. Ta svet bo parcelirala in ga prodala po lastni ceoi interesentom. Stavbišče med državnim mostom in Bergovo hišo, ki je na napromet-nejši točki, je občina prodala Vzajemni zavarovalnici po 300 Din za meter. Zavarovalnica namerava zgraditi tu svojo palačo, j Ozko stavbišče za palačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev med Sodno in Aleksandrovo ulico je prodala občina stav-fceni zadrugi Mariborski dom, ki bo tam zgradila stanovanjsko hišo. V svrho regulacije Slovenske ulice je kupila občina hišo št 34 za 200.000 Din. Hišo bodo podrli.
M. sv. Stabej je poročal o novi ureditvi položaja nestalnih mestnih delavcev. Po novem službenem redu bodo dobivali kvalificirani po 7, polkvalificirani po 5 5O, nekvalificirani delavci pa po 3.50 Din na uro. Vsaka tri leta se te mezde povišajo za 5 odstotkov. To povišanje mezd bo stalo občino letno okrog 200.000 din. Na sličen način se bo uredilo tudi službeno razmerje nameščencev mestnih podjetij, kar bo obre menilo proračun letno za pol milijona. Gostilničarjem se zniža cena za nočno uporabo električnega toka in sicer s števcem na 2.75, brez števca pa na 3 Din za kw. Nočni tok se računa od 8. zvečer do S. zjutraj. Ta ureditev velja za dobo enega leta. Končno je bilo sklenjeno, da bo mestna občina uredila skupno grobnico za vojne žrtve, ki so pokopane na mariborskem pokopališču. Grobnica bo stala okrog 80 tisoč Din.
Po javni seji, ki je trajala od 18. do 20., je sledila tajna seja, na kateri so obravnavali razne osebne zadeve.
Dan samomorov
Ueledna trgovka rešena v zadnjem hipu — V smrt zaradi ljubezni - Železniški stroj raztrgal mladega
študenta
Ljubljano. 8. aprjia
Prehod od pomladi na poletje pomen,- vsako leto sezono samomorov. Zadnje dni Je kronika zabeležila že nekaj podobnih primerov. danes pa ie Ljubljana doživela prav tragični rekordni dan.
V zgodnjih popoldanskih urah 80 bili reševalo; klicani na stamovaiie neke ugledne trgovke v šentpetemskem delu mesta, ki se je skušala zastrupiti s plinom. Z vbo naglico ao jo odpeljal; v bolnišnico, kjer so K) se ob pravem času rešili najhujšega.
Proti večeru je bila poliojjska uprava celo kar dvakrat obveščena o izvršenih samomorih. V hiši na Domžalski cesti št. 1. v vodmatskem predmestju Se je ustrelila 301etna brezposelna trgovska sotrudniea Albina Oražmova. Pognala si ie kroglo iz revolverja skozi srce.
Ob 16.30 so doma« ki so bdi v bhžmi zaslišali pok v rtjeni sobj. Ko so opazili.
kaj se je zgodilo, so nemudoma obveetSi reševalce, ki so Oražmovo nagilo odpeljali v bolnišnico, vendar ie že med prevozom izdihnila, nakar so njeno truplo prepeljali nazatj na dom. Pokojnjca je Sa v smrt radi nesrečne ljubezni.	.
Trs ure kasneje pa je policijska uprava dobila obvestilo o drugem samomoru, ki se je izvršil v prav senzacionalnih okoliščinah. Na železniškem prelazu blizu bivše gostilne »Pri Zgoncu« v Rožni dolini se je ob 19.13 vrgel nekj mlajši Človek pred želetz-niakj 6tiroi z Rakeka prihajajočega potniškega vlaka. Lokomotiva je fanta zgrabila jn ga vlekla 6 seboj kakšnih 50 m, nato pa ga odvrgla na nasip. Samomorilec ie bil 20-lefcnj študent trgovske akademije Andrej Virnik. sin posestnika in lesnega trgovca z Jezerskega pri Kranju. Id ie stanoval tel posestoiei Frančiiškj Dolenčevi v LevSevi ulici v Rožni dolini. Sfcroti ga je ubil že pri prvem udarcu.
Angleška naročila orožja v Nemčiji
London, 8. marca. b. V odgovor na posebno vprašanje v spodnji zbornici je minister za koordinacijo angleškega oboroževanja Inskip potrdil, da je angleška vlada v zvezi z znanim načrtom petletnega intenzivnega angleškega oboroževanja na suhem, na morju in v zraku, izročila večja naročila tudi nemški oboroževalni industriji, ker bi angleška oboroževalna industrija sama vseh naročil ne zmogla. Vrednost naročil znaša po dosedanjem računu okoli 62.000 funtov. K temu znesku je treba do-i dati še okoli 187.000 za dobave, potrebne i za zidavo novih angleških tovam orožja. : Končno je sir Inskip pripomnil, da mu ni znano, kolikšna so direktna naročila angleških tovarn v Nemčiji. Pri vseh teh naročilih gre večinoma za dobavo specialnih strojev, ki bi jih angleška industrija' ne mo-i gla pravočasno dobaviti.
Nove vstopnice za športne prireditve
Beograd. 8. aprila. AA. Ko je stopil v veljavo finančni zakon 1. t. m. so prišle v promet budi nove vstopnice s pristojbino 10%, ki se imajo uporabljati za športne prireditve. jn sicer samo v krajih, izpod 90.000 prebivalcev. Glede na to določilo je davčni oddelek finančnega ministrstva odredil finalnim ravnateljstvom, da na željo posameznih uprav takoj sporoče v davčni oddelek koliko teh vstopnic potrebujejo. Glede potrebe po vstopnicah z 10% pristojbine. jj, glede potrdil ki pošilja nja mesečnih in letnih poročil bo ravnalo prav tako kap kor glede vstopnic s pristojbino 20%.
Zemunska: Toplo vreme. V zapadni polovic; države se bo pooblačilo, v vzhodni Polovici jasno vreme. Na skrajnem zapadu utegne deževati-
Zagrebška: Precej vedro in stalno vratna. Temperatura se bo dvignila.
Dunajska: Malo izpremembfe
i1	»JUTRO« št 82	= 3	_
Naši kraji io ljudje
Pionir gospodarskega dela med isčiteljstvom
Ob upokojitvi učitelja Ivana Kocijančiča
Ljubljana, 8. aprila.
Le malo je imen, ki bi bila učiteljstvu dravske banovine tako znana, kakor je ime priljubljenega tovariša g Ivana Kocijančiča, učitelja in posestnika, ki je stopil te dni v pokoj. Sam je naprosil za pokoj, čim je dovršil službeno dobo. Z upokojitvijo učitelja Kocijančiča se umika markantna osebnost, ki bo sproščena službenih obveznosti s toliko večjo iniciativnostjo posegala v področja, ki ji že sedaj daiejo najod ličnejše mesto v gospodarskem gibanju slovenskega učiteljstva.
Rojen v Lipnici pri Podnartu se je moral boriti v Ljubljani z vsemi trdotami, ki tepejo študenta. Kosilo tukaj, večerja tam ... Oficirska kariera ga je zamikala Toda le kratek čas je bil v Zadru potem pa je uči-teljeval na Homcu v Radovljici, v Tržiču, v Bohinjski Srednji vasi. potem 16 let v Bu-seči vasi. dokler ni dobil Ljubljane, kjer šele je mogel prav razviti svoje načrte. L. 1921. je postal voditelj ene najpomembnejših učiteljskih socialnih ustanov. Samopomoči. ki jo je naše! z 218 člani... Z brezprimerno nesebičnostjo je daroval potem svojo voljo in ljubezen ustanovi, ki je eato skokoma napredovala tako. da šteje •edaj že okrog 2600 članov, a se še vedno dviga. S stotisoči dinarjev je opravka, na kope dela, sredi katerega dobimo učite'ja g Kocijančiča vedno delavnega. On zopet je dal zasnove, kako bi se razširila Samopomoč po vsej Jugoslaviji. Sadovi se že kažejo, kajti par banovin, med njimi jako prizadevno savska v Zagrebu že zbirajo članstvo v Samopomoč. Priznanega gospodar ja-učitelja so izvolili pred par leti tudi v upravni svet Učiteljske tiskarne, mimo tega je blagajnik v odbom 7a zgraditev obmorskega učiteljskega doma v Omišlju, sodeluje pa tudi pri vseh drugih gospodarskih pokretih. ki hočejo koristiti učiteljstvu. Oglaša se s strokovnimi članki v »Učiteljskem tovarišu«, kjer bodri in vzpodbuja!
V	politično življenje sicer ne posega, toda je od mladih let dalje zvest somišljenik napredne misli in naročnik naših listov in knjižnih družb. 2e predvojna leta se je uvrstil med Sokole, vso vojno je preživel na bojiščih
S soprogo, učiteljico, go. Albino ga vežejo naiidealnejši družinski odnosi, njegov dom v Tavčarjevi ulici je pač dom najlepše družinske sreče, ki mu je dala hčerki Vido in Slavko ter sina Borisa, jurista pri državnem pravobranilstvu. Ko se poslavlja od šole, mu želimo še mnogo zadovoljnih in zdravih let. v Ljubljani, ali pa v Lipnici, kjer si je uredil ljubko domačijo, trdno verujoč, da nam bo ostal še dolgo čil in delaven.
Sedma napoved v mvih govorilnicah
Ljubljana, S. aprila AA. Direkcija pošte bi telegrafa sporoča:
Poštna direkcija je pred kratkim postavila na Vodnikovem trgu. na Marijinem trgu. na Gosposvetskei cesti pred kavarno »Evropo«, v Šiški na Celovški cesti pred hišo št. 63 in za Bežigradom pred artiljeri-sko vojašnico iavne telefonske govorilnice.
V	promet so bile puščene 28. marca, razen one za Bežigradom, ki bo otvorjena te dni.
Uporaba teh govorilnic je dovoljena vsakomur. Navodila o uporabi telefona so sicer izobešena v vsaki telefonski celici, vendar jih tu prinašamo, da ho občinstvo tudi po tej poti poučeno o manipulaciji s temi telefoni. Vzeti je treba slušalko v roko, v zarezo spustiti kovanec za 1 din in nato poklicati številko. Po končanem govoru, naj se slušalka dene na prejšnje mesto. Če ss klicani ne oglasi, bodisi, da je njegov telefon ravno v prometu, bodisi zaradi kake tehnične ovire, obesite slušalko nazaj, nakar vrne avtomat pri odprtini na spodnjem deiu denar. Opozarjamo občinstvo, da ne uporablja skrivljenih in nepravih kovancev, ker se s tem avtomat pokvari. Vsako opaženo poškodbo aparata ali celice sporočite na mestu, ki je označeno v vsaki govorilnici, da se poškodba popravi.
Občinstvo naj se po teh navodilih točno ravna. Predvsem se pa apelira na javnost, cia opušča vsako namero poškodovanja apa-Tata in celice ali pa tatvino posameznih delov ali imenika. To je direkcija morala poudariti, ker so bile ie takoj prvi dan po otvoritvi nekatere celice poškodovane in iz njih ukradeni telefonski imeniki. Če bi se taki primeri ponavljali, bo direkcija primo-rana te govorilnice zapreti, kar bi vsekakor bilo na škodo ugledu mesta Ljubljane,
Pogled v Nemčijo
7.) Osem kilometrov ob čsl. meji
Vedno zajetne je hrope naš avtobus, ko se vzpenja iz poslednjih živahnih krajev ehemniškega industrijskega območja čez .'klance in visoke planote. Cesta je zavarovana s plotovi pred snežnimi zameti. V nedogled se raztezajo smrekovi gozdovi, vsi še v božičnem okrasju. Oblasti griči prehajajo drug v drugega, v velikih polkrogih 3e sekajo njihovi obrisi. Daleč proti jugu pa pod srebrno zaveso oblakov medli jo poslednje, sinje in mehke črte Rudnega pogorja (Erzgebirge).
Nekje v gorski soteski smo na razpotju pustili ob strani starinsko kovačnlco, ld je lani praznovala petstoletnico. Ko se pogumno vzpenjamo po klancih navkreber, smo pogreznjeni v molk, v tišino sinjih predvečernih ur. Vedno več je snega. Iz zgodnje pomladi v dolini smo naenkrat prešli v planinsko zimo.
Glejte mesto, ki se je kakor orlovo gnezdo ovilo hriba! To je Annaberg, starinsko središče rudnega pogorja z 20.000 prebivalci Svedrasto se vije glavna ulica proti častitljivi stolnici, ki v mraku pričakuje vernike in goste, razsvetljena kakor na sam sveti večer. V majhnih ulicah. ki se izgubljajo v temo, je še polno spomina na srečne stare čase, ko so rudarji prinašali iz rovov zaklade srebra. Po katastrofi, po usodnem padcu cen vsem tukajšnjim rudninam, se je mesto Annaberg brž preokrenilo k proizvajanju najrazličnejših bort in trakov za uniforme in za društvene zastave. Odkar ima Nemčija spet svojo veliko armado in ra-gen nje še toliko, tolikq drugih uniform,
tem bolj, ker se take Javne govorilnice nahajajo tudi po ostalih večjih mestih naše države, kjer je pa javnost znala ceniti njihovo važno vlogo v javnem življenju.
Nov napad
v škocijann
Škocijan, 8. aprila V lepi škocijanski dolini pri Turjaku ni več božjega miru. Dne 9 februarja je »Jutro« poročalo, kako so sirovi napadalci pozno ponoči iz političnega sovraštva napadli spečo Lundrovo družino, pobili več šip in metali polena skozi okno. Orožništvo ni moglo priti na sled divjaškim napadalcem Kmalu nato so neki podivjanci ponoči pobili okna pri posestniku Janezu Severju. Hčerka, ki je spala v sobi, kjer so začeli napadati, je takoj pobegnila in ni bila ranjena. Severjeva družina je odločno napredna. Razmere v Skocijanu so spričo takih dogodkov skrajno žalostne. To je imelo posledico tudi v verskem pogledu in je
Krško, 8. aprila.
Prispevek k sporni točki glede prostega ribolova v Savi.
Zadnja leta sem se redno ponavlja, da se Krčanom brani v Savi prost ribolov, ki so ga kraki meščanje poleg ostalih starodavnih pravic izvajali od roda do roda. Vselej so to izvrševali javno Jn jih ni v tem nihče motil do zadnjega ča^a, ko so se jim te pravice hotele odvzeta. Naravno je ,da to posebno starejšim meščanom nd šlo v glavo, da bi bili kar naenkrat prikrajšani za prelepi športni in s tem v zvezi tudi telesni užitek. Na inicijativo g. ing. Maksa Rumpreta pa je Mestna gospodarski odbor pokrenil vprašanje, kaj o tem govore stare hstine, s katerimi je prav mesto Krško v ljubljanskem muzeju obilno zastopano. Delo je bilo poverjeno strokovnjakom, ki so v muzejskem arhivu našli tudi najstarejše listine, ohranjene v zbirki nekdanjega Kranjskega zgodovinskega društva, v seriji srednjeveških listin.
Med mnogtoai drugimi zanimivostmi glede podelitve meščanstva 5. marca 1477, priznanja privilegijev, svoboščin in pravic vsem Krčanom ter njih potomcem, so listine (cesarske) v katerih je točno navedeno in ukazano, civilnim oblastim in plem stvu, da meščanov na noben način ne motijo pri izvrševanju njih pravic, sicer zapadejo občutni kazni 10 — 20 M »lotigen Goldes« globe.
Posebno zanimiv pa je odstavek o ribolovnih pravicah krških meščanov iz urbarja iz leta 1570, ki ga je moral takratni oskrbnik v Krškem Mihael Mikuž po naročilu Krištofa Ungnada. poveljnika stotaije gram čar jev napraviti za nadvoj-
Št. Jernej, 8. aprila.
Vajeni smo danes, da se za dneve oddiha odločimo: planine ali morje To je velika moda in res samo moda, kajti so še drugačni prirodni užitki, ki so vredni, da jim žrtvujemo svoje proste dni. Treba pa jih je prej odkriti in na nje s prstom pokazati. ker hodimo mimo njih takorekoč z zavezanimi očmi. Saj so bili časi, ko ni nihče iskai gora in morja za razvedrilo, bodo
je pa življenje v Annabergu lepše in živahnejše, kakor je kdajkoli bilo. Tujci prihajajo. Kongresisti m športniki. Starinsko mesto jim z vsem planinskim gostoljubjem nudi, kar le zmore. Najbolj obiskovana je pa itak 400 let stara stolnica, ki je ena najlepših v srednji Nemčiji. Bila je nekoč katoliška, zdaj je lu-teranska. Le še Schneeberg ima v talci višini nekaj večjo cerkev z dragocenimi umetninami Luke Kranacha. Stolnica v Annabergu pa se diči z izredno lepo arhitekturo, z mnogo ogledovanim renesančnim oltarjem in s sto reliefi vrezanimi v kamen, posebno pa z edinstvenim stranskim portalom, v katerem je nešteto drobnih, rezljanih umetnin spletenih v krasno enoto.
Visoki Pohlberg s svojo znamenito smučarsko skakalnico je že bogvekje nad nami izgubljen v noč, ko nai avtobus liki ogromen čmrlj tiplje s sijočima očesoma po beli zasneženi cesti dalje navzgor, do skrajnega robu saške dežele. Spet je v vozu vedno tiše in tiše, a zunaj se zdaj pa zdaj posvetijo luči večjega naselja.
—	Tam je Češkoslovaška! — pravi nekdo.
Strmimo v luči po pobočjih, ki se bolj in bolj zgoščujejo: tu srečamo večji kraj, če ne kar celo mesto. V avtobusu smo trije, štirje tovariši iz Jugoslavije in trije Bolgari izmed vseh popotnikov še najbolj zgovorni, seveda v čudoviti jugoslovan-Ščini. Ali pa so morda drugI tako molčeči zaradi nas? ... Oni Nemec nadaljuje oklevajoče:
—	Toda tam čez mejo je Se vse nemško. samo uradništvo je češko. In kako se našim godi.
K molku se spet hrupneje čuje brnenje
prav te dni prestopilo več vernikov v sta-
ro-katoliako cerkev.
V nedeljo zvečer so divja&i napadalci ponovno obiskali spečo Lundrovo družino. Okrog 1. ponoči so se pijani vračali iz gostilne. Lundrova hiša stoji le kakih 20 m od ceste, pa seveda niso mogli mimo nje. Kakor strela z jasnega je spet zagrmelo skozi okno, debelo kamenje je padlo v sobo tik postelje, na kateri je spala 60-letna Lundrova mati in blizu tam njena hči. Prestrašena družina je planila pokonci in začela vpiti na pomoč. Vendar se iz hiše nikdo ni uoal, saj ni bilo varno. V velikem strahu so Lundrovi bedeli do jutra. Glavni napad je izvršil eden izmed podiv-jancev, katerega je ostala družba počakala na cesti. Stopinje v snegu so kazale, kako se je splazil pred okno in kod je spet pobegnil. Pred. Lundrovo hišo je pustil kolec, da bi obračunal z mladim Lun-drom, če bi se ta prikazal pri vratih. In zakaj vse to? Zato, ker pošlje Leopold Lunder zdaj pa zdaj kakšen dopis v »Jutro«.
vodo Karla in to o imovini, dohodkih, izdatkih, svoboščinah in pravicah krških meščanov.
Prevod odstavka »Visch— Wasser« se glasi; >Prav tako ima krška gospoda na reki, imenovani Sava, pravico do ribolova od »Firenstein-a nad Krškim proti Raj-henburgu. Dalje pod mestom, do koder segajo polja meščanov do kraja »Thurkh-hischvrffar« na obeh straneh. Imeli so oni (meščani) prejšnje čase tudi na Krki ribolov, toda rastlinje je vodo prekrilo z mrežami in tako ribolov onemogočilo na tem kraju.
Prav tako je majhen rfbnik »neben der Hoffwiesen Rernen« imenovan in tam ima vsak krški meščan pravico do ribolova in iMhče ne sme loviti brez njihove vednosti, kar se na skrivaj dela. Sedaj pa hočejo gospod oskrbnik turnski in njegovi pod-ložniki, m mislijo, ^a imajo tu pravico do ribolova. To je treba takoj urediti, <ia ne pride do kakega prepira.
Dalje malo jezero pri Drnoveim, ki so ga ogrski najemniki zaploctili 3 karfi in kjer nima nihče razen posestnikov pravice do ribolova, raizen kar se zgodi tatinskim potom«.
Prevod, ki je bil orirejen na podlagi originala, dovolj jasno priča o starih ribolovnih pravicah Krčanov, katerih doslej nihče na motil prj izvrševanju. Komu se je to zahotelo, uam ni rjnano. Mnenja pa smo, da se te pravice ne dajo kar tako odezeti in bi morali krški meščan je še nadalje uživati iste pravice s tem, da so podvrženi plačilu državne in banovineke ribolovne takse, — nileakor pa ne priložnostnim taksam zasebnikov, ki jim ne smejo kratiti starih pravic.
Ea spet časi, ko bo človek res smotrno iz-oriščal svoje proste dni.
Dolenjska obrača v zadnjem času vedno več pažnje na svoje skrite, še malo znane lepote in športne odlike. Bregovi Krke vsako leto bolj oživljajo izletniki Brez dvoma je Krka najidealnejša slovenska reka za veslaški šport. Njene velike in mirne vodne ploskve, ki spominjajo včasih kar na jezersko gladino, so kakor ustvarjene za vesla in
avtobusa, ki je nedaleč od mejne pregra-je zavil na desno, znova na temno cesto. Na oni strani pa je polno luči. Tudi Bat'ova tvornica stoji tik ob meji. Ne vidimo majhnega potočka, ki tvori tako pomembno pregrajo med dvema državama, a slutimo ga tam doli ob pobočju, ki položno pada s ceste v noč. Osem kilometrov daleč smo vso pot le nekaj skokov oddaljeni od meje, a nikjer ne švigne pred svetlobo reflektorjev v temo kaka mračna postava obmejnega stražarja. Navzlic vsem nasprotjem je meja tod mnogo manj zastražena, kakor marsikod drugod v Evropi. Na to kakor na ono stran boš precej daleč zaman iskal vojašnice.
Pozna je že ura, ko se ustavimo v Obervviesenthalu, v najvišjem nemškem mestecu (912 m). V belo zimsko noč se svetijo okna dveh, treh hotelov. Zapoznele vročekrvne smučarke se še poganjajo pred pragovi domačih hiš. Sredi debelega snega na trgu stoji debelušni snežak s črnim loncem na glavi. Rahlo naleta va sneg, ko se daleč spodaj po dolinah že pretakajo sokovi po drevju in zelenijo vrtovi. Pol leta vlada tod zima. Večer za večerom zveni iz pesmic teh ljudi, zbranih za pečmi in mizami pri rezljanju igrač, hrepenenje po solncu in pomladi. Toda to so starinske pesmi. Dandanes Je dolgotrajna zima gostemu prebivalstvu nemških gora mnogo donosnejša kakor poletje. Vprašam hotelirja, ki mi odkaže sobo v vrhnjem nadstropju, kako je zadovoljen s sezono. Oha, ko bi se pri nas na Gorenjskem tako zadovoljno glasili odgovori hotelirjev in birtov! Nemci morajo na mejo, za to skrbi intenzivna propaganda teh neoporečno lepih in zanimivih
Letna skupščina gasilske župe za srez KrSko
Iz Krškega nam pišejo: V nedeljo popoldne je bila letna skupščina gasilske zveze za nas srez. Sklicala jo je imenovana začasna župna uprava, ki je za zborovanje določila cerkveno dvorano, čeprav so bile doslej vse gasilske skupščine v šolski telovadnici, o kateri pač nihče ne bi mogel trditi, da tam niso nevtralna dela. Zakon o gasilstvu in statuti gasilske organizacije točno določajo, kdo ima skupščino voditi. Kljub temu je našo sresko skupščino vodil
krajev. In kakor sem sam u videl: naposled dovede jo pota tudi tujce semkaj.
Dvorana Športnega hotela je polna. Nad odrom je razpeta široka, rdeča tro-bojka s črnim kljukastim križem. Skupina zalih deklet se ukvarja s pletenjem ljubkih čeč, fantje pa rezljajo igrače, ld jih lahko na mestu odkupiš. Ko gostje — med njimi mnogi iz tujih dežel — odlagajo žlice in odstavljajo čaše piva ah črnega medčea, se oglasi govornik v rjavi srajci in govori v domačem narečju, da ga pač le Nemci in dobri poznavalci nemščine do kraja razumejo. Govori o svojih ljudeh pa o bratih tik onkraj meje in ponuja gostom najlepše, kar jim ljudstvo teh krajev more dati, narodno pesem. Potem jeknejo strune na kitari in fantje in dekleta zapojč ... Tako se neprisiljeno ustvarja dobro razpoloženje, tako se dobro premišljeno dela propaganda tik ob
državni mejL
Že se pri mizi brati ta domač nacistični veljak in angleški rezervni oficir. Oba sta služila pri mornarici, pri Scapa flowu sta si vsak na svoji ladji stala nasproti, na, zdaj sta se znašla v Obervviesenthalu. Oglaša se pesem tega in onega naroda, pa ni šment, da se ne bi oglasila tudi slovanska. Imamo v svoji sredi dobrega pevca Bolgara, zahtevajo ga na oder, ln ko vzame kitaro v roko, obmolkne vsa dvorana ob prekrasni pesmi:
Hubava si moja gora, mirišiš na mladost. I vseljavaš v srce — to nd samo skrb i žalost.
Bela polnoč Je že davno odbrnela spodaj v mestecu, venomer še nai e tava sneg, a v dvorani je čar južnoslovsnike pesmi ustvaril nenavadno razpoloženje, ki hote
neki delegat zajednice iz Ljubljane. Ko so prišle na dnevni red volitve, so delegati predlagali, naj bi se volitve izvršile tajno, torej po listkih. Videlo se je, da je za ta predlog večina delegatov. Predsedujoči pa ga je odklonil, dal na glasovanje predloženo listo in jo proglasil za izvoljeno.
Dopisniku »Slovenca« priporočamo, naj si pri delegatih krške gasilske čete ogleda pismene izjave delegatov drugih gasilskih čet iz krškega sreza, da se bo prepričal o resničnem razpoloženju in mišljenju gasilcev našega sreza. O poteku občnega zbora še ni izgovorjena zadnja beseda.
spet sproščenja iz skrivnostne hipnotične moči. O, takoj je ustreženo s pesmijo, ki jo znamo in zapojemo prav vsi:
— Volga, Volga, matj rodnaja ... Zala dekleta na odru so se tiho odpravila domov. Za njimi fantje. Rekli so, da je že pozna ura, a v resnici jim je bilo zaznalo, da se je sprevrgel njihov skrbno pripravljeni program.
Že dolgo, dolgo nisem spal v tako globokem snu, kakor to noč. Zjutraj mi trkajo na vrata: nikar vstati, še vedno sneži in se ni mogoče z vzpenjačo dvigniti na Fichtelberg. O, nič hudega zato, bom pa v Češkoslovaško pogledal drugi pot, s primernejšega razglednika. In vendar moram ven, izpod hotelske strehe, da si ogledam mestece, kamor me morda nikoli več ne bo zanesla pot. Postanem sredi trga ob piramidi, kjer so se dolga stoletja ustavljale poštne kočije. Na piramidi je na vseh štirih straneh zapisano, kam vodijo pota, kako daleč je do Prage, kako-daleč do poljske meje. Je pa tudi zapisan nauk, tako ljubezniv in jedrnat, da vam ga morem tu ponoviti: Wer reisen will, der bleib' fein stili! Steh' auf am frtihen Morgen, und lass daheim die Sorgen ... Naš avtobus spet drsi v dolino. Ali smo vsi prebrali gornji napis, da smo znova tako molčeči? Gledamo zasneženo pokrajino, sproti brišemo zarošena okna. Nehalo je snežiti, valovita pobočja se pretakajo drugo v drugo. Le nekaj skokov od ceste zvesto vzporedno teče potok. Skoro osem kilometrov daleč. Med snegom in črnimi jelšami teče tako počasi, kakor da se tod ne preliva voda, marveč hladno, sivo jekla	—en.

Krški meščani in stare ribolovne pravice
Prispevek k sporu glede prostega ribolova v Savi
Neodkrite lepote dolenfške zemlje
Spomladi vabi Krka čolnarje, Gorjanci turiste
Tih, romantičen kraj ob izviru Krke je dobil ime po reki, Id priteče to na dan
h še neraziskane podzemeljske jame
oddih. Premeriti jo od izliva pri Brežicah do izvira pri Krki ni mnogo napomejše od obratne smeri, nudi pa zaradi slikovite okolice, ki se nenehoma menja, res lep užitek. Saj so Struga in Otočec, kjer mrgoli divjih rac, ki jih tu goje in krmijo, res romantični motivi, ki umetniku kar sami silijo na platno. Ko sem pred nekaj leti meril Krko s svojim čolničkom, sem se v Novem mestu čudil celemu brodovju športnih »lupin«, medtem ko sem se udeležil kostanjevi ške »beneške noči« menda edini s športnim čolnom v jati težkih in ribiških »bark«. In vendar pravijo, da je Kostanjevica mnogokrat vsa pod vodo in da se vozijo med hišami, kakor v Benetkah.
Bolj kakor Krka so znani izletnikom Gorjanci. V zadnjih letih prihajajo nanje v velikem številu tudi od hrvatske strani, iz Karlovca in posebno iz Zagreba. V jeseni so dobili Gorjanci nov planinski dom. Zgradil ga je vedno veseli in šegavi Hudokli-nov Nace, ki ne trpi nikoli okoli sebe žalosti in čemernosti. Lani je vzbujala med izletniki mnogo veselja in zabave njegova kravica, ki je imela to pregrešno razvado, da je žrla turistom brisače. Pa se je moral Nace otepati m izgovarjati: »Veste, če zagleda moja krava brisačo, je mona-mentalno hin. Kaj čte? Saj sem prosil in
klel, pa krava Je krava*. Nace prav vestno skrbi za gorjanske turiste in zna upoštevati njihov glad in žejo.
Posebnost Gorjancev so pa dnevi, ko po maši pri Sv. Miklavžu zavrte uskoški 2um-berčani na ražnjih svoje jance, ki jih opeva ie narodna pesem. Seveda pripeljejo ob takih prilikah s seboj tudi vivodinca, ki ustvarja razpoloženje in »zastopnost« med narodom, ki se zbere vedno v velikem številu od te in one strani Gorjancev. Dnevi, ki sem Jih prebil vrh Kukove gore pod šotorom ali pa kar v kopici sena, nn bodo vedno v najlepšem spominu. Domačini so odkrili, da je tu gori zelo zdravo podnebje, ugodno zlasti za pljučno zdravljenje.
Na Gorjancih so tudi prav uporabna smučišča, ki so pa ostala letos brez ugodnega »nega in smučarjev. Se pred malo leti so bile »dilce« pod Gorjanci neznana športna priprava, danes so pa že kaj običajen pojav. Smučarji se podajajo v ugodnem vremenu v skupinah k Sv. Miklavžu in na Trdinov vrh. Tako je našla tudi novomeški in krška dolina svojo »Planico«. Vob-če opažamo, da se je pričela Dolenjska prebujati iz svojega znanega mrtvila in se zavedati svojih naravnih lepot, katerih ji stvarnica nikakor ni odtegnila.
Iz bitke Gradjanskega proti Ljubljani
Veselje ln žalost, žalost na desni s domačini, s povešenimi belo-zelenimi zastavicami, veselje na levi in v ozadju, kjer zagrebški navijači razpenjajo dežnike, mečejo klobuke v zrak, mahajo % modrimi zastavicami in tulijo. Saj se je število
golov spet zvišalo,

Zrela situacija pred našim golom
Zanimanje za državno nogometno prvenstvo je doseglo višek z nedeljsko tekmo med našo »Ljubljano* in zagrebškim Grad-janskim, po vseh znakih sodeč, novim državnim prvakom. Naš klub je v tem prvenstvu zaigral že marsikatero tekmo, po kateri smo si obetali, da bo tudi za Gradjanskega trd oreh. Res, da si nismo delali utvar z velikimi pričakovanji, kajti Zagrebčani so na čelu tablice, Ljubljana pa v zadnji tretjini. Najmanj pa smo pričakovali igro, kakršno smo gledali v nedeljo. Rekordno pa je bilo število gledalcev, prav gotovo 5.000, ki so bili brez dvoma enakega mnenja, da z nogometom, kakor so ga
zaigrali domači tokrat, ni mogoče doseči več ko poslednje mesto.
Zagrebčani so bili za dober razred boljši. Njihova igra je bila polna fines. prodornosti, vztrajnosti in doslednosti. Neutrudljivi so pri izgraditvi določenih akcij in pri tem tako urni, da so pognali žogo v mrežo že prej, preden so naši spoznali nevarnost.
Kaže, da z našim nogometom tako dolgo ne bo bolje, dokler ne dobimo trenerja, ki ne bo učil nogometa ne le z nogo, temveč tudi s pametjo. Na vsak način je treba ta nogomet nujno preusmeriti, če hočemo kdaj doseči kako vrednejše mesto v državnem prvenstvu in sploh.
v n r
rJTRO« št. 82
Petek. 9. IV. 193?
Jutri v SOBOTO
pod pokroviteljstvom Nj. "Vis. kneza namestnika Pavla
ples konservatoristov
Ob pol 9.
v dvorani Kazine
Domače vesti
* Jugoslor. umetnostna razstava v Parim«
Agencija Avaia nam sporoča: Ji^oeiovenski slikarji ki kiparji, kj «ve v P«r»u inki delajo v lastnih ali Uljih ateljejih se morda niso zavedali, da bodo mogli uredi« tako lepo razstavo svotjih del. kakor »e raaetava, kj bo jo s tvorili v sredo v pariški galeriji V navzočnosti našega poslanika dr. Puiiča, francoskega prosvetnega ministra Jeana Zaya in mnogih drugih uglednih francoskih |n muslimanskih oseb. Med slikarji, kj sodelujejo prj tej umetnostni manifestaciji, se odlikujejo zlasti Bata. Pomorišac. Mata Če-lebanovič. ga. Čuvaj - Zuruličeva, Nikolaj Jeremič. Peter MilosavljeviČ ga. Mara Kralj in Tone Kralj. Opažene so tudj pokrajinske slike mdadega Bore Baruiha in Rajka Levi-ja, dalje dela Boska Gagjča, Ivana Rajna, in ge. Risttfeve. Razstavljene risbe gdč. So-kičevo so »budile splošno pozornost, ker kaže mlada slikarka velik smisel za gibanje fn fiše odlično. Kiparstvo je zastopano z deli Bogomjria Dahne, ge. Vuke Velimtrovi-čeve, ge. Rajke Merčepove ta * reliefi mladega Veiizarja Nikoli ča, Toni Szirmav je razstavil svoje plakete fn kolajne v kovini. Štirje arhitekt^. Wejs8man. Pantovi«. Kreta Filipovič in ga. Ksenija Grjsogono so stavili svoje načrte. Vse kaže. da bo dosegla razstava velik uspeh. Nekatera dela zaslužijo da bi prišla zaradi svoje reprezentativnosti v naš pavftjon na pariški razstavi. Vsekakor zaslužijo razstavljal ci pohvalo. da so dali širi) pariški favnosti priložnost. da se lahko seznani z deli jugoeJo-venskih umetrflko*.
Za gospoda
kamgarn in ševi/ot
Za promenado in šport! Največja ln najlepša izbira tn najsolidnejše cene!
A. Žlender
Ljubljana — Mestni tre. 22
Vas postreže najbolje!
* Na Sufiak prihajajo dnevno velike skupine tujih turistov. Zadnji lepi solnčni dnevi na Sušaku in v drugih primorskih krajih so privabili veliko število tujcev na naše morje. Na Sušak prihajajo dnevno avtobusi z velikimi skupinami tujih turistov. Največ turistov prihaja iz Nemčije. S Sušaka ee tujci po večini vozijo dalje s parniki, a se spet vračajo na Sušak, kjer se poslužujejo avtobusov za povratek v domovino.
*	Bedni letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega odruženja bo v nedeljo 25. t. m. v Roga. Slci Slatini. Dnevni red običajen.
*	Za »Jovanom Vukosavljevtm še ni sle. du. Ker je od prejšnjega torka, ko je pogrešani zagrebški planinec izginil turistom in oskrbnikom koč v Triglavskem pogorju izpred oči, padlo za dober meter novega snega, je iskanje sledi za njim povsem onemogočeno. Včeraj je pisarna SPD v Ljubljani prejela iz Petrovega sela V Bački brzojavko, v kateri prosi pogre-šenftev sorodnik Siao Vukosavljev podrobnosti o njegovi usodi, a pisarna SPD je lahko odgovorila samo, da so vse konkretnejše poizvedbe doslej ostale brez rezultata.
*	Pogreša se žalohar Janez, železniški upokojenec, star okrog 70 let. Pogrešani je bil v noči od ponedeljka na torek napaden v Zagrebu od neznanih lopovov, ki so nesrečnika tako zdelali, da je moral iskati pomoči v bolnišnici. Iz bolnišnice je bil drugi dan odpuščen, od tedaj pa manjka za njima vsaka sled. Komur bi bilo o nJem kaj znanega, naj javi to ljubljanski policiji.
*	Bosanska lesena hiša na pariški svetovni razstavi. Največja atrakcija natega paviljona, ki bo na pariški svetovni razstavi prikazal bogastvo naših gozdov in rudnikov, bo prastari tip bosanske lesene hiše. Hiša je zgrajena iz 15 do 16 m dolgih debel. Njen krov je visok 15 m. Hišo je zgradilo podjetje šipad v Drvarju, notranjo opremo pa zagrebška obrtna šo_ la. Na vratth hiše bo znana prošnja gozdov, ki jo je me«1 nami popularizirala propaganda za varstvo gozdnih nasadov: človek, jaz sem toplota tvojega ognjišča v hladnih zimskih nočeh in prijeten hlad med po'etnim solncem. Jaz sem sleme tvoje hiše deska tvoje mize in postelje, na kateri spiš, ter 'es, iz katerega gradiš svoje ladje. Jaz sem držalo tvoje motike, vrata tvojega zavetišča, les tvoje zibelke in tvoje krste. Jaz sem kruh dobrote in cvet lepote. Poslušaj mojo prošnjo: Ne uničuj me !
*	Zgledna vzajemnost med kmeti. Mala vas Tribežič v šiibeniškem okraju je dala najlepši primer kmečke sloge in tovarištva. Vaščani, ki so imeli sami dovolj dela, so nekemu bolnemu sosedu obdela« vsa polja. Nekemu drugemu so-serfiu, kateremu se je pokvarilo 800 litrov vina, pa so dali enatoo količino dobrega vina, pokvarjeno vino pa so porabili za lds.
POD POKROVITELJSTVOM NJ. KRALJ. VISOCANSTVA KNEZA NAMESTNIKA PAVLA
tradicionalni ples
UDRUŽENJA LJUBLJANSKIH KONSERVATORISTOV
10. APRILA	DVORANA KAZINA
+ Reiervnim Jn turističnim pilotom! Na
II. redni odborovj seji je jugoslovenski Aeroklub, oblastni odbor v Ljubljani, skle5 nji osnovati v svojem okrilju sekcijo motornih pilotov z željo nuditi vsem priliko treninga na klubskih letalih. Poz-ivamo vse, ki imajo pilotske diplome, in to vojne (res zervne) ali tur stične, da se nemudno prijavijo klubu na naslov »Aeroklub*, Ljubljana, Gradišče 9, alj pa telefonsko na štev. 36—21. Vsak član te sekcije bo imel pravico na 10 ur treninga za celoletno minimal« no odškodnino 300 Din, ki jo je vplačati v mesečnih obrokih po 25. Din.
*	Imam iz Berlina se bo poročil v Sa. apjevu. Islamska verska zaje<Snica ima, kakor znano, svoja svetišča in verske Bole tudi v Parizu in Berlinu. Berlinski muslimani pa nimajo svojega senatske-ga sodišča in taiko se je tamošnji imam dr. Aziz Mirza napotil v Prago, meneč, da se bo mogel tam poročiti po islamskem obredu s svojo izvoljenko, mlado Berlin. čarbko. Ker tudi v Pragi ni šeriatskega sodišča, pride berlinski imam zdaj v Sarajevo in se bo wročil pred tamošnjim šeriatsktm sodiščem. Poro&enca bosta dalje časa obstala v naši državi, da spoznata verske tn prosvetne ustanove našega muslimanskega fivlja.
*	Smrt Budislava Stipanovfča. V Splitu je preminul ravnatelj pomorskega prometa g. Budislav Stlpanovič
*	Smrt junaške žene. V Beogradu so pokopali z velikimi častmi go. Milko Simič-Milovanovičevo, ki se je kot bolničarka Rdečega križa z največjo požrtvovalnostjo in junaštvom udejstovala na vseh bojiščih od leta 1912 do leta 1915, ko je ranjena prišla v vojno ujetništvo. Rešila je s svojo požrtvovalnostjo tn skrbno nego na tisoče ranjenih vojakov. Udeležila se je tudi krvave bitke pod Jedrenom. Tam se je Skozi najhujši ogenj krogel in šrapnelov s svojimi pomočnicami prebila do rova ter rešila iz njega veliko šfrevilo ranjencev. Odlikovana je bila z zlato kolajno za hrabrost, Dobila je tudi najvišje odlikovanje Rdečega križa ter zlato kolajno »Kosovska devojka«, ki je bilo tudi visoko odTkovanje Srbskega rdečega križa. Po zaključku balkanskih vojen si ni privoščila počitka. Do izbruha svetovne vojne je neumorno delovala v neki vojaški bolnišnici.
Žolča in jeter, žoIČnlh kamenih in zla-tenci urejuje naravna »Franz-Josefova« grencica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec.
0«t- r«t a ttf 16 4*8*08
♦ N<>ve železniške olajšave v Avstriji.
Avstrijske železnice so uvedle pri vožnji nove popuste po 40, 60 in 80 odstotkov, kar se ravna po razdalji proge na 50. 100 ali 150 km. Če pa se turist vozi nazaj po isti progi, dobi ne glede na dolžino proge popust 80 odstotkov. Vozovnico naj shranjuje do konca potovanja, po sedemdnevnem bivanju v Avstriji pa imajo vsi obiskovalci pravico do 30 odstotne vozne olajšave na vseh avstrijskih železnicah. Te nove olajšave veljajo od 1. aprila do 31. decembra 1937- Informacije se dobe v vseh i Putnikovih« uradih in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu.
•	Noverojenfek v košari p*»va p« Sari.
Na levi obali More, blizu vasi Moriša, je ta« mošnji logar Stanko Gooza »pasji, da plava po reki neka čudna košara. Ustavil jo je in našel v njej zavito v krpe živo novorojeno dete. Med ovoji je bii listek, na katerem je stalo napisano: Bog te je dal, Bog naj_ te vzame. Logar je otroka odnesel na orožni-ško postajo in orožniki so takoj uvedli preiskavo. V Podturnu so zaprfc neko dekle, ki pa odločno zanika, da bi bilo reki Muri izročeno dete njeno.
•	Divjanje ljubosumnega mladeniča. V Petrovgradu Je 20-letni Josip Stankov z revolverjem streljal na 15*letno učenko 4. razreda meščanske šole ManOko Petro, cijevo in na njeno mlajšo sestro, ki bodi r 1. razred meščanske šole. Josip Je bil v Mancitoo že dolgo zaljubljen, a ker se mu je v zadnjem času dekle po nasvetu staršev umikalo, je postal v ljubosumnosti ve« besen. Oborožil se je s revolverjem ln počakal na MančUko, ko Je šla s svojo sestro is šole. Ranil je nevarno obe, potem pa je tekel domov in se zab&rikadi-ral. Ko so prišli redarji, jim Je skozi okno kar na slepo, dokler m« ni pošla hišo obkolili, Josip pa je streljal skozi okro kar na slepo, dokler mu ni pošla municija. Obleganje Je trajalo ves dan, žrtev pa k sreči ni bilo. Ko je v hiši vse utihnilo, so redarji razbili vrata in v sobi so našli besnega mladeniča ležečega v nezavesti na tleh. Bil je totalno pijan. V sobi Je imel sodček vina ln ves čas obleganja je pil, dokler se ni onesvestil.
Iz Ljubljane
u— Tradicionalna prireditev ljubljanskih konservatoristov bo jutri v 60iboto v Kazini. Na tej prjieditvi bodo nastopili goenci kon-servatorija v prav originalnih točkah. Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti Nj. Vis. knez-nameetnik Pavle. Prireditev pričenja točno ob pol 21 Prosimo vse cenjeno občinstvo za točen prihod da bomo moclj dostojno sprejeti zastopnika našega visokega pokrovitelja. Po sporedu ples ob zvokih plesnecra orkestra Bojana Adamiča.
u_ Prof. Marjan Lipovšek in prof. Pave/ Šivic sta se v zadnjih koncertnih sezonah kar najbolj vidno uvrstila med naše najprominentnejše umetnike. Kljub ogromni zaposlenosti na konservatoriju, ki jima jemlje skoro ves prosti čas, se z železno energijo in občudovanja vredno ambicijo izpopolnjujeta in vsak njun koncertni nastop je umetniški dogodek prvega reda. G. prof. Marjan Lipovšek bo na koncertu kompozicij dr. Danila Švare, ki bo v ponedeljek 12. t. m. v veliki filharmonični dvorani, zaigra' njegovo klavirsko sonato v treh stavkih: Allegro moderato — z resolutno tematiko, Andante »r- liričen komad v obliki pesmi in trodelnj Rondo z dvema razposajenima temama. Klavirskih sonat ima slovenska literatura zelo malo. Poleg Forst erja in Vilhar-Kalskega, ki sta oba le naDo! Slovenca, so napisali sonato še L. M. Skerjanc, V. Ukmar in D. Svara. Sonata slednjega je bila že izvajana v Frankfurtu in v Buenos-Airesu ter stavi na pianista ogromne tehnične zahteve; g. prof. Lipovšek je prvi naš pianist, ki se je je lotil. Prof. Sivic, ki je na svojih nedavnih nastopih (Liszt, Soetens. Meze) kot solo pianist in spremljevalec žel nedeljeno priznanje publike in kritike, bo spremljal vse pesmi, ki jih pojeta ga. Zlata Gjungjenac in g. Aleksander Kolački., Tudi izmed pesmi so nekatere — posebijo »Šivilja«, »Očitek« in »Prvec pomladi« prav trd oreh, ki ga zmore le odličen pianist. Na koncertu nastopi še ljubljanski kvartet (gg. Pfeiffer. Stanič, Sušteršič in Miiller).
u— Ustanovitev vrhovnega socialnega sveta. Na magistratu je bila v sredo zvečer na pobudo mestne občine anketa, katere namen je bil ustanovitev vrhovnega socialnega sveta za Ljubljano. Zborovanje je otvoril župan dr. Adlešič. razpravo pa je vodil načelnik socialnega odreka mestnega sveta, kanonik dr. Klimar. Po živahni razpravi je bilo na koncu sklenjeno, naj bi vrhovni socialni svet vodila posebna ekseku tiva z župane ni na čelu, njegov namestnik naj bi bil načelnik mest nega socialnega odseka, tajnik pa vodja socialnega urada. Ta direk)tor»j lahko pritegne poljubno število zastopnikov socialnih in humanitarnih organizacij tn kor-poracij v posvet. Vrhovni socialni »vet pa bo bržkone ostal prav tako osamljena ustanova, kakor so ostali brez. uspeha vsi dosedanji poizkusi centralizirati vso podporno akaijo v rokah županstva in magistrata.
Matineja ZKD.
Kot svojo matinejo predvaja kulturnih društev gigantski velefilm o katastrofi razkošnega ln največjega tedanjega prekooceanskega pa mika Titanica — »ATLANTIK«. Ravno pred 25 leti, 15 aprila 1912. Je trčil Titanic nekaj pred polnočjo ob ledeno goro in se po skv>ro triurni borbi z oceanom potopil. Od 2224 potnikov ln posadke jih je utonilo 1568. Te strahotno suhe podatke beležijo pomorski anali in leksikoni, režiser Dupont pa JP mojstrsko Izklesal v velefilmu »Atlantik« vse nizko in plemenito v človeški naturi. ki se prav pri elementarnih katastrofah najbolj očitno razgali. Film bo predvajan od danes naprej v Elitnem kinu Matici, ob delavnikih ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30. Opozarjamo na dopolnilni spored: ljubki kolorirani film Micky-miška! Matinejske cene: 3.50 ta 5 50 din.	_
u— Mešan f pevski zbor Delavskega prosvetnega in podpornega društva »Tabor* bo nastopil v soboto 10. t. m. s vokalnim koncertom, s pestrim, izbranim sporedom. Koncert, ki ga bo vodil g. Rado Simoniti, bo v dvjmni Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici ob 20 uri. Cisti dobiček je namenjen za društvene socialne namene, predvsem za podpiranje brezposelnih de-lavrcv. Vstopnina 20, 15, 10, 8 in 6 din, stojišča 4 din. Vstopnice se dobe v pred-prndaji v društvenem tajništvu vsak dan od 16. do 18. ure. Ljubitelji lepe pesmi, ne zamudite te prilike! — Drevi ob 20.30 itna »Tabor« č'anski sestanek s predavanjem. — V počastitev spomina pok. polkovnika Alfonza Žerjava je gospodična Anica Mar-telančeva iz Kaira v Egiptu darovala društvu v socialne namene znesek 50 din. Plemeniti darovalki iskrena hvala 1
a— Maša aadusnica za pokojnim g. Josipom Turkom bo v soboto 10. t m. ob pol 8. zjuirai v šentpeterski cerkvi.
u— Maša zadušnica za blagopokojnim g. Stankom Jesenkom se bo brala v soboto, 10. t. m. ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi.
u— Za zaključek letošnje koncertne sezone se nam obeta velika elasbena prireditev. 19. aprMa bo v veliki Unionekj dvorani simfonični koncert, na katerem bo veliki orkester. sestavljen jiz najboljših ljubljanskih godbenikov, to je operneffa in radioodd&j-nega orkestra ter profesofljev ljubljanskega konservatorjja, izvajal dela našega mladega komponista Blaža Arniča. ki 8e edini od naših skladateljev peča s sjmfon;čmo komoo-zioijo, najmocoSnejSo e^sbeno obliko. Polei Šeherezade Rimskega - Korzakova kj io pa bomo tokrat prvič, slišali v tako veliki zasedbi, bodo na sporedu zgolj Arničeve simfonične kompoTsrfie.
a— Beiigrajsko pevsko društvo prjredi 10. t. m. ob 20. v dvorani narodne šole za Bežigradom koncert skladb, ki eo *ih zložili skladatelji: Adamič, Bučar, Gerbič, Juva-nec, Kenda, Prelovec, Ravnik in Sonc. Vse pevce v Ljubljani in okolici vabi na ta kotu rert uprava Hubadovt župe.
u— Podmladek Jadranske straže na mestni ženski realni e;mrv.-'in v Ljubljani priredi v nedeljo 11. t- m. v dvorani Kacine svojo vsakoletno akademijo katere čisti dobiček <rre za podpor*, rr vnim čl'niwm, ki Se niso videle morja Akademija bo pod iMkrov-teVstvom g. župana in častrega damsken-n. komiteja. SpoTed prične točno ob lfi.30. Pri plesu bo igral Adamičev plesni orkester. Vljudno vabimo vse člane in članice, da se udeleže te prireditve
n— Mešani pevski zbor društva »Tabor« bo nasstornil mtri ob 20. uri v dvorani Trgovskega d mi a v Gregorčičevi ulici z vokalnim koncertom, s pestrim 'rbraTtim spora« dom. Koncert bo vodil g. Rado Simoniti. Cist; dobiček ie namenjen za društvene so« ciahie namene. Vstopnina od ?0 do 6 Din, stojišča 4 Din. Ljubitelji lepe pesmi ne zamudite te prilike!
u— Sokol I, LjubMana-T*h<ar priredij v nedeljo 11. t. m. ob 15. v veliki dvorani na Taboru mladinsko akademijo 7. vseroi oddeL kj dece- Na programu je veliko število telovadnih točk. deklamacij, petja in šaljivih na-topov. Vstorn!ne ni. Vabimo vse prijatelje sokolske mladine, da posetijo to prire« dltev. ken- jamči program, da bodo ve; po-setnik; prireditve gotovo zadovoljiti.
u— Mestna lenska Ciril Metodova podrni* niča v Ljubljani priredi v soboto popoldne in v nedelio dopoldne zbirko v korist OMD. — Družba ne deluje samo na narodno-obrambnem polju, temveč tudi socialno, ker podpira ubogo Šolsko deco na mejah ki v Prekmurju. Zalo smo dolžni podpirati našo družbo in naj ne bo nikogar, ki bj v so* boto ali nedeljo odrekel našim požrtvoval-nfm damam in nabiralkam: mafl dar, domu na oltar.
u— Putnik priredi od 23. do 26. t. m. izlet z avtobusom v Milano na milanski sejem. Potuje se s kolektivnim potnim listam. Prijave do 20. t. m. Cena potovanju, za aranžmane in izlete z vodiči
e— Ljudsko vseučilišče. Dr. Boris Fur-lan, profesor juridične fakultete v Ljubljani, bo predaval v ponedeljek 12. L m. ob 20. v risalnici meščanske šole o socialnih pogledih na življenje Anatola Francea, znamenitega francoskega pisatelja in misleca, ki itna prav gotovo tudi med narmi širok krog čitateljev. Opozarjamo na to ranimivo predavanje.
						
* •	K ]	m		m	□	i *:
TEl, >
21-24
MATICA
PRISEGA IN LJUBEZEN v glavni vlogi: Willy Birgel, Hansi Knoteck Režija: Kari HarU
Matineja Z. K. D. ■■mbbmb™^
Gigantski velefilm o katastrofi največjega prekooceanskega narnlka »TTTANICA« pred 25 leti!
Fritz Kortner, Wllly Forst, Franz Lederer, Theodor Loos
Režija: DUPONT. DANES OB 14.15 V ELITNEM KINU MATICL Gena Din 3.50 in 5.50.
Dopolnilni spored: Kolorirani zvočni film Micky-miŠka
I
*	Aretacija zaradi umor» v Varaždinu. I
V nooi 15. marca je bil v V.:raždinu umor« jen upokojeni major Kovačič. Mož je kot samotar živel v svoji samotni hiši ter se mnogo ukvarjal z botaniko. Morilec je v hi-šj našel nekaj gotovine, ni pa mogel najti zlatnine, ki je bila spravljena v skritem predalu neke starinske omare. Zločinec je moral dobro poznati razmere v hiši in zaradi tega je takoj padel sum na bivše jetnike varaždinskega sodišča, ki so večkrat oprav« ijali razna dela v majorjevi hiši jn na nje« govem vrtu. Zdaj so orožnik; izročili sodi« šču štirj osumljence, proti katerim pa nI direktnih dokazov. Najbolj sumljiv je neki Anie Baiina, kj je bil zaradi raznih deliktov že večkrat zaprt jn Je kot kaznjenec večkrat delal v majorjev; hiši. Osumljenec noče ničesar priznati, najbolj sumljivo pa je to, da je vse laž, kar je doslej pripovedoval O svojih potih ln opravkih dne 16. maroa, ko ie bil izvršen zločin.
Eno srce — ena RADENSKA.
*	Izlet v Milano, na milanski velesejem, na Gardsko in Comsko jezero ter ▼ Certosa di Pavia (kartuzijanski samostan) najlepši umetnostni spomenik v sev. Italiji, od 20. do 25. t. m. Najlepša prilika za ogled' severne Italije ter vseh njenih najvažnejših zanimivosti. Cena potovanja v n. razredu brzega vlaka, hrana za ves čas, bivanje v izbornem hotelu, izleti a avtobusi, vožnja po mestu, vstopnina na velesejem z vodstvom vred znaša 1.480 dinarjev. Prijave v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, botel »Slon« do 15. t, m.
a— 0 ptičjih selitvah in ptiSjih opaso-ralnieah bo predaval pod okriljem Prirodo- j slavnega društva profesor g. Rafael Bačar v torek 13. t. m. Problem ptičjih selitev je zanimal liudi ie v starih časih. Mnoga poročila iz tistih časov nam pričajo, da je vse znanje bilo bree stvarne podlage. Šele uvedba metode obročanja ptičev nam je omogočila zanesljivo in natančno preučeva« nje ugank ptičje selitve. Dandanes je po vsem svetu razširjena mreža ptičjih opazovalnic, ki i obračanjem ptičev skušajo re« šiti zanimive pojave iz ptičjega sveta. Tudi pri nas v Ljubljani imamo tako opazovalnico, ki uspešno deluje od L 1926. Predavatelj nam bo na podlagi doeedanjrih uspehov te opazovalnice razložil pomen, vzroke in druga vprašanja ptičjih selitev. Predavanje bo v mineraloški predavalnici univerze ob 18.
n— Orientacijska naprava na Ljubljana skem grada. Tujskoprometni svet za mesto Ljubljano je lani postavil na pobudo inšpektorja g. Wesira na grajskem stolpu pripravo, ki omogoča poseeAndkom gradu določi.^ imena vrhov gora, ki so vidne e te-razgledne točke. Celo očaka Triglava ti po« kaže kazalec. Na marmornatih ploščah je označenih čez 70 važnejših vrhov hkratu i višino in oddaljenostjo, če« zimo je bila naprava pokrita, zdaj pa, ko je nastopilo lepše vreme, ie spet izročena poeetnikom ▼ uporabo. Čeprav je naprava zelo solidno izdelana, se naprošajo obiskovalci gradu, da previdno ravnajo s kazalci Orientacijski napravi sta dve in izdelali sta ju po načrtu kartografa Oskarja Delkina tvrdki Toman in Beseničar.
955 Din. Informacije pri (biletarnlcah Putnika v Gajevi ulici in v hotelu »Metro-polu.«
a— Obleke in klobuke kemično Cisti barva. plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Cella
e— Češkoslo\'a$ki večer. V ponedeljek, na pomembni dan, ko je prispel predsednik CSR dr. Beneš v Jugoslavijo, so priredili Jč liga, Ljudsko vseučilišče in Jadranska straža v risalnici meščanske šole predavanje o češkoslovaških stikih z Jugoslavijo. Uvodne besede, ki so bile posvečene prezidentu dr. Benešu in njegovemu delu, je govoril predsednik JC lige g. dr. Juro Hrašovec. O glavni temi pa je razpravljal docent dr. Vladimir Murko iz Ljubljane. Zelo zanimivo predavanje so poživljale številne skiop-tične slike. Večer je imel kot manifestacija našega prijateljstva s Češkoslovaško lep uspeh.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 ta 20.30 »Na VESELEM DUNAJU« Ob 18.15 »MNOŽICA SODI...«
Danes nepreklicno zadnjikrat
LA GARCONNE
v glavni vlogi: Marija Bell Mladini neprimerno.
P^MSIl DDE®
Premiera velike filmske komedije
ALLOTRIA
Režija: Willy Forst Jenny Jugo — Renate Miiller, Adolf Wohlbriick
e— Mojstrski izpit sta napravila čevljarja Avguštin Fon iz Celja in Maks Ocviik iz Loke pri Zidanem mostu. Čestitamo!
e— Gradnja novega mostu čez Savinjo. V sredo je bila v Celju konferenca, ki je razpravljala o gradnji novega, modernega mostu čez Savinjo in o vprašanju kj« bo stal novi most. Konference so se udeležili zastopniki banske uprave, mestne občine celjske in sreskega cestnega odbora. V ospredju je načrt, da bi novi most gradili poleg sedanjega prvega železniškega mostu, tako da bo novi most tvoril s podaljškom Kolenčeve ulice najkrajšo zvezo med banovinsko cesto Zidani most—Celje in državno cesto Ljubljana—Celje. Konferenca ni prišla do končnega zaključka. Z zadevo se bo še bavil mestni svet.
e— Umrla je v sredo v celjski bolnišnici v starosti 21 let prodajalka gdč. Vilje-mina Jicha iz Celja; pogreb bo danes ob
16.	iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Včeraj je umrl v celjski bolnišnici 41-letni delavec Martin Zagozda iz Celja. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Divji tovor« in tednik, ob 18.30 matineja.
Iz Maribora
a— Gostovanje M. Lubejeve. T kratkem gostuje v operet j >Dežela smehljaja« v vlogi princese Md ga. Marica Lubejeva, svoje-ča3na subretka mariborskega gledališča.
a— VI. Mariborski teden. V sredo zve-6er je bil v mestni posvetovalnici sestanek v svrbo dogovora zaradi razstav ofe priliki letošnjega VI. Mariborskega tedna. Po uvodnem pozdravu je predsednik »Mariborskega tedna« dr. F. Lipold podal historiat »Mariborskega tedna«, ki bo tudi letos pokazal gospodarsko, kulturno in občo nacionalno tvornost obmejnega Maribora. Zatem je župan dr. Juvan naglašal, da smo Mariborčani lahko ponosni na tako odlično institucijo, ki nosi dobro ime mariborskega trgovstva, obrtništva ter industrije prek i meja. Debate glede letošnjih prireditev so se med drugim udeležili ga. Pivka, ravnatelj Modic, Vokač, ravnatelj Glaser dr. šorli dr. Tominšek to A. Gilly. G. dr. Lipold je ob zaključku sporočal, da je že zagotovljena polovična vožnja in przval vse mariborske činitelje k sodelovanju.
ar— VI. Pedagoški te^en priredi Pedago. ška centrala v Mariboru v dneh od 12. do
17.	t. m. Predavanja bode- v Ljudski univerzi. Predavali balo: v ponedeljek 12. t. m. prof. Sedivy o bistvu in zgodovinskem razvoju srednje šole do današnje dobe. V torek 13. t. m. zdravnik dr. Fr. Pavlič o higienskih prilikah na naših srednjih šolah. V sreJo 14. t. m. prof. dr. Fr. Cmek o šolski umrljivosti in repetenstvu na na_ ših srednjin šolah, četrtek 15. t. m. vadni-ški učitelj A. Kopriva in prof. dr. R. Per_ havec o reformi sprejemnega izpita za prvi razred srednje &ole. PeJtek 16. t. m. prof. šilih o poenotenju šolstva, klicu naše dol)e in nalogi bodočnosti. Sobota 17. It. m. prof. dr. J. šolar iz št. Vida o vprašanju srednješolskih učbenikov. Začetek predavanj vsakokrat ob 20. uri. Vstopnine ni.
a_ Sumljiva debelost. Včeraj dopoldne
se je organu javnega reda zdela sumljiva ddbelost nekega moškega v Ulici X. oktobra. Pri preiskavi mu je izvlekel izpod jopiča manjši omot, v katerem je bila krasna broša, vredna 5000 Din 4n aflat prstan v vrednosti 1000 Din. Kmalu so ugdtovdli da gre za nevarnega vlomilca Franca Slačka, ki Je bil predvčerajšnjim Izvršil vlom v Klavniški ulici 12 ln ki Je isti dan izmaknil nekemu mariborskemu stavbeniku iz avtomobila aktovko z dragocenimi načrti. Slaček je bil pred nedavnim izpuščen iz tukajšnje moške kaznilnice.
a— Obrtno gibanje. V preteklem mesecu je bilo izdanih 10 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa 18-
s nakupom srečk dri. rasr. loterije. Žrebanje L razreda 84. kola bo
14« in 15« aprila 1.1.
Veliko tebero Številk Vam iradl
Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova 6
Srečke dobite tndi v
oddelku »Jutra« v ftelenburgovl and.
a— V precej dobro zasedenem Tanjinem
hrama so nastopili v petek zvečer v tukaj, šcjem. gledališču na koncertni akademiji članica ljubljanske opere in odlična solistka ga. Pranja Bernot-Golobova, plesalka J. Stucionova iz šole Vidmar j er/e in koncertni pianist prof. Rene Gallatia. Vsi trije so bili deležni toplega priznanja, zlasti Golobom, ki je s svojim krasnim altom znova navdušila mariborsko glasijo občinstvo.
a— 18 enonadstropnfli stanovanjskih hiš bo gradilo na Pobrežju društvo Hutter jevih delavcev za starostno zavarovanje. Na zadnji seji pobreškega občinskega odbora so sklenili, da se društvo spričo važnosti te stanovanjske akcije oprosti vseh občinskih taks. V pritličju teh stanovanjskih hiš bo kuhinja in kopalnica, v prvem nadstropju dve sobi. Pri vsaki hiši bo vrt 700 kv. metrov in bodo znašali stroški za vsako hišo okoli 160.000 Din. Celotni stroški se računajo na tri milijone dinarjev, z gradbeni deli pričnejo takoj.
a— Aretirani ubijalec. Včeraj so predali 'irožndki v tukajšnjo jetnišnico 231etnega hlapca Milana Vidoviča, ki Je, kakor zna. ■no, ubil s tolkačem pri žganj ekuhi posestniškega sina Franca Senekoviča o če. mar smo te dni poročali.
Iz Kranja
r— Koncert gorenjskih sokolskih pevskih zborov in orkestrov bo v nedeljo 11. t. m. ob 15. v Kranju. Koncert bo posve. čen spomtou skladatelja Emila Adamiča in bo največji, kar jih je bilo doslej na Gorenjskem. Za koncert so se pripravljala vsa društva Gorenjske sokolske župe z največjo vnenro. S prireditvijo bo združen šesti prosvetni dan sokolske župe Kranj in bošta ob 9. dopolne zbora društvenih prosvetarjev ter društvenih načelnikov in načelnic. Ob 15. bo nastopilo v veliki dvorani Narodnega doma 120 sokol-.skih pervcev in 50 godbenikov, sodelovali pa bodo tudi godbeniki I. planinskega polka iz škofje Loke. Koncert bodo otvoriH Združeni Zbori in orkestri z državno himno. Sledila bo glasbena slika čajkovskega »V cerkvi«. Izvajali jo bodo združeni orkestri pod vodstvom dirigenta br. Hora-ka. Najvažnejša točka sporeda bo Adamičeva »Romanca«, katero je pokojni skladatelj skomponiral 2. oktobra 1936 za sokolsko društvo Kranj v pevski in orkestralni partituri. To delo pokojnega skladatelja bo tokrat prvič predvajano. Na koncertu se bodo predstavili mladinski pevski zbor in mladinski orkester jeseniškega Sokola moški in mešani zbor Sokola iz Radovljice, ki obhaja letos lOletnico, priznani Babičev zbor škofjeloškega So_ kola ter zbora sokolskega društva Kranj. Vsi zbori imajo na programu samo po dvoje pesmi, da spored ne bi bil predolg. Koncert bo zaključila Adamičeva >Bud-nica«, posvečena gorenjskim sokolskian prosvertarjem. Besedilo »Budnicec je od pesnika Cvetka Golarja. Koncert bo oddajala ljubljanska radijska postaja.
r— Uboj. V ponedeljek je večja družba fantov popivala na Primskovem. V družbi je bil tudi Josip Brešar iz čirSič, ki je vi_ njen izzval prepir in pretep. Fantje so se pretepali skoraj eno uro v gostilni, na dvorišču in na cesti. Na bojišču je obležal posestnikov sin Franc Stružnik, ki je dobil z nožem hudo rano v hrbet. .Ranjenca so takoj naložili na reševalni avto in ga odpeljali v Kranj, kjer je dobil zdravniško pomoč. Naslednji dan pa je fant hudim poškodbam podlegel. Josip Brešar, ki je osumljen uboja, je po pretepu izginil in ga zdaj iščejo orožniki.
Iz Hrastnika
h— Občni zbor moške podraioice Ihružbe sv. Cirila in Metoda se je vršil v sredo v deški šoli Vodil ga ie predsednik učitelj g. Hofbauer. Poročila funkcionarjev so bila z odobravanjem vzeta na znanje. pri volitvah ie bil izvoljen stari odbor. Glavne skupščine v Kočevju se udeleži poleg delegatov še drugo naše narodno občinstvo
Iz Gornjega grada
gg— Osebne vesti. K sreskemu sodišču v Radovljico je premeščen izvršilni organ tukajšnjega sodišča g. Lampe Jožef, ki bo v nekaj dneh zapustil Gornji grad. K sreskemu načelstvu v Celje je premeščen gozdar g. Kovač Alojzij. Oba uradnika sta bila vestna v službi in priljubljena pri ljudstvu. Naše narodne organizacije ju bodo zelo pogrešale. Želimo obema na novih službenih mestih mnogo zadovo'jstva. Namesto g. Kovača pride iz Celja g. Majce-novič, domačin iz Radmirja.
gg— Sokolski favni nastop je po sklepu zadnje odborove seje določen na nedeljo 20. junija na letnem telovadišču, kar naj upoštevajo organizacije v sosednih krajih.
gg— Za r-man je na Oplenac, ki ga priredi NO, se je prijaviti do 10. t. m.
gg— Kino, in sicvr za neme filme, dobimo v Gornjem gradu, na Ljubnem in v Mozirju, kjer bodo predstave menjaje se začasno vsaj enkrat na teden. Aparaturo bo postavila neka zagrebška tvrdka.
Iz ?ivlien!a na dežel"
POUČANE. Predloženi proračun je bil odobren, vendar je znižan za 9 394 Din, tako da znaša zdaj 180.606 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Zavoljo tega je znižan tudi odstotek doklade od 62.5 na 54*/o. Med drugim je znižan šolski prispevek: za Poljčane za 3.000, za Studenice za 3.600 in za Lanorje za 897 Din. — Občinska uprava je sklenila na predlog predsednika Detička, da se občinska pisarna preseli v hišo Konzumnega društva, kjer je bila doslej pisarna finančne kontrole. — Tukajšnji premogovnik Stanovsko ni prišel na dražbo, kakor smo svoječasno poročali, ker je do določenega roka podjetje poravnalo obveznosti nasproti bratovski skladnici. Zdaj spet normalno obratuje in zaposluje okrog 90 rudarjev. Dnevna proizvodnja je dva vagona premoga.
RIMSKE TOPLICE. Novo projektirana cesta od Smarjeti proti Rim. toplicam zbuja pri kmetovalcih mnogo uvaževanja vrednih pomislekov. Ah ne bi bilo pamet, nejše, dosedanjo lepo cesto skozi fiimarjefto tu in tam malo razširiti? Ostri ovinek pa bi se dal brez težav lepo ublažiti. Projektirana cesta ob Savinji bj uničila najlepše parcele njiv, sadovnjekov in travnikov, s čimer ljudje niso zadovoljni. Ta cesta bi zahtevala tudi napravo več mostov s velikimi izdatki. Breg pod vasjo Ogečami bi »e moral mnogo metrov znižati in sčasoma bi nastali plazovi, a čimer bi bili izdatki. Vse te nepotrebne drage neprave naj izostanejo in kmet naj Obdrži svoj lep grunitič v tej rodovitni ozki do_ ltoci. Šoferji pa naj le bolj počasi vozijo skozi vas ftmarjeto.
Gospodarstvo
Preokret na svetovnem trgu surovin
Na prvi pogled se morda zdi nelogično, da so ravno priprave za sklicanje mednarodne gospodarske konference povzrečile na svetovnem trgu surovin občuten padec cen, saj U človek pričakoval baš nasprotno gibanje. Toda znatne spremembe v svetovnem gospodarstvu, ki se nastopile od lanskega leta, so postavile na dnevni red docela nove mednarodne gospdarske probleme, med katerimi je zlaafti problem ogromno naraslih cen surovinam. V ne. kaj letih se Je slika mednarodnega gospo* darstva, zlasti pa slika, ki jo nudijo svetovna. tržišča, v neverjetni naglici spretne, nila. Tam kjer je še pred kratkim vladala obilica razpoložljivega blaga, je nastopilo danes pomanjkanje, še nI davno tega, ko je prevladovalo prepričanje, da Je produkcija surovin miocgo prevelika ln da tudi z napredujočo tehniko ln napredujočim konzunnom ne more najti ustrezajo, če potrošnje. Danes pa si na svetovnem trgu naravnost trgajo iz rok surovine, ki so jih še pred leti zaman ponujali.
Ne gre pa samo za podražitev surovin, ki se ji upirajo zlasti države, ki morajo surovine uvažati, temveč tudi Za valutna vprašanja, ki so s tem v zvezi. Kakor je pred leta v začetku svetovne gospodarske krize ogromen padec cen surovinam pri skoro nespremenjenih cenah industrijskih izdelkov izzval valutne težko6e predvsem v državah ki izvažajo surovine, ker njih skrčeni izkupiček za izvožene surovine nI mogel več kriti izdatkov za uvožene industrijske izdelke, tako svarijo danes odlični nacionalni ekonomi v industrijskih državah, da lahko povzroči nadaljnje naraščanje cen surovina®i, ki jih morajo te države uvaža,ti, oslabitev njihovega valut, nega položaja.
Ameriški predsednik Roosevelt je te dni izrazil bojazen zaradi silno naraslih cen surovinam ter ie med drugim omenil, da znašajo danes produkcijski stroški za baker v Ameriki le 8 do 9 cen/tov za funt, medtem ko se je cena povzpela Že ha 1? centov. Obenem je zagrozil, da bo revl-ridal program javnih del tako, da ae bodo izvrševala predvsem taka javna dela, kjer se v večji meri ne trcšijo surovine, zlasti kovine, že ta Izjava je na svetovnem trgu kovin izzvala občutno oslabitev cen, ki se je še poostrila, ko so prišle prve ve. sti o pripravah za sklicanje mednarodne
gospodarske ln valutne konference.
Francoska in angleška vlada sta nam. reč pooblastili belgijskega ministrskega predsednika van Zeetaada, ki uživa sloves kot odttčen gospodarski politik, mi Je pred leti kot najodlofinejii zagovornik devalrva. clje belgijske valute pokazal svoje spow sOtmoBti ia svojo daleko^idnost, da spro. ži mednarodno akcijo za rešitev penečih mednarodnih gospodarskih in valutnih tež koč. Gotovo ne gre tu la ponovitev med. narodne gospodarske konference is leta 1933, ki nI prinesla nlkakega rezultata, temveč sa konferenco, ki W se vršila v ožjem obsegu, Id pa obeta danes mnogo več praktičnih koristi, Slasti ▼ pogledu odstranitve ovir v mednarodni izmenjavi dobrin, saj nam dogodki kažejo, da danes posamezne države opuščajo uvozne cone. Jitve in znižujejo carine, ne da bi bile po kakih dogovorih k temu prisiljene.
Vest o pripravah ta tako konferenco je zadnje dni izzvala na svetovnih tržiščih surovin nov občuten padec zlasti pri ko. vinah, bombažu, gumiju Itd. Na londonskem kovinskem trgu, je cena bakru, ki je še nedavno dosegla 75 funtov sa tono, padla na 63 funtov. Svinec, ki se Je povzpel že na 33 funtov je padel na 26 funtov in v podobnem razmerju so padle tudi ostale cene kovinam. Veliko zmedo je zadnje dni povzročila tudi vest, da hočejo Zedinjene države, ki se že dušijo v stalnem pritoku zlata, omejiti ta dotok, ki lahko povzroči kreditno inflacijo. Velike newyor. ške banke so sporočile svojim londonskim agenturam, naj odklanjajo nadaljnje nakupe zlata, kar je ponekod izzvalo napačno naziranje, da namerava ameriška vlada znižati nakupno ceno za zlato in revalorizirati dolar. Na cene pa so vplivale tudi vesti, da namerava angleška vlada izdati ukrepe za omejitev spekulativnih nakupov na tržiščih surovin in da namera, va uvesti kontrolo cen. Ni izključeno, da bo ta oslabitev na tržišču najvažnejših surovin polagoma prešla tudi na ostala težišča, odnosno da se bo nadaljnje dviganje cen več ali manj ustavilo, slasti če bodo prišle na trg velike količine speku-lativoo nakupljenih surovin, ki so prav znatne. ran* sama pariška banka je v Londonu nakupila in vakladiščila 20.000 ton bakra, količino, ki sama predstavlja vrednost preko 300 milijonov Din.
Trgovci in
Ta-Ta
Glede na razsodbo državnega sveta, ka je zgolj iz razloga nezakonitega postopanja razveljavil odlok uprave mesta Beograda glede prepovedi poslovanja veleblagovnice Ta-ta, ne da bi se spuščal v presojo vpras šanja zakonitosti poslovanja te veleblagovnice, je Centralno predstavništvo vseh Zvez trgovskih združenj za nedeljo sklicalo v Zagreb jzredno 6ejo, na kateri bodo sklepali v nujnrih ukrepih, ki naj se napravijo. Poročali smo Že, da hočejo beograjski lr» govoj v znak protesta, za tri dni zapreti vse trgovine. V trgovskih krogih poudarjajo, da bo seda; po razveljavi jenju odloka o prepovedi poslovanja omogočeno družb j Ta*Ta, da novo postopanj« zavleče do konca oktobra, ko bo prenehala veljavnost uredbe o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic.
Ta-Ta tUdI Se v Zagrebu
Razsodba državnega sveta ]e dala družba Ta*Ta pogum, da |e včeraj tudj v Zagrebu »tvorila veleblagovnioo, kar je med za. grebškimi trgovci izzvalo veliko vznemirjenje. Združenje trgovcev }e takoj interveniralo pri banški upravi, prj mestni obrtni oblasti, pri županu in pri Trgovinsko-industrijski zbornici. Družba Ta»Ta je otvortfa svoje lokale v
Preradovjčevi ulici, v hiši zavarovalne družs be Aseic-uraziantt Generali, in sicer v pritlič, ju in prvem r.adstropju. Publika ie takoj navalila v novo trgovino rn pokopula izredno mnogo blaga. Mestni obrtni odsek je zaradi številnih intervencij poslal v trgovi* no Ta«Ta svojo posebno komisijo, kj naj bi ugotovila, ali so podani vsi zakonskj pogoji, da lahko trgovina prične poslovati, ati je v redu obrtno dovoljenje odnosno ali ne spada novo otvorjena trgovina med one velike trgovske poslovalnice, ki so po znani urodbl ja Ista 1984. prepovedane. V komisiji so tudi zastopmkti Združenja trgovcev in Zbornice za TI. Konvsija pa danes Se ni mogla zaključiti svojega dela ic ga bo nadaljevala.
Eventualna prepoved poslovanja družbe Ta—Ta v Zagrebu je oavosna od tega, ali se bodo obrtne oblasti postavile na stališče,
da je Ta—Ta veleblagovnica v smislu uredbe. Težave pa bodo glede tega nastale zato ker ima drufba Ta—Ta 7 obrtnih dovoljenj ki so bile izdane lani v Zagrebu in od katerih je mesta obrtna oblast razveljavila dve. Zagrebška trgovina Ts—-Ta velja za podružnico beograjske. Banska uprava je ie pristala na to, da se kot podružnica ustanovi.
Lovska razstava
Novembra meseca t, i. bo v Berlinu
mednarodna lovska razstava kot nekaka lovska olimpijada, ki naj pod »leno lovsko barvo zbere in zbliža vse narode. Te razstave se udeleži tudi naSa držav* ter je Osrednja ssveaa lovskih društev Jugo. slavije prevzela organizacijo te državne reprezentance v mednarodnem lovskem svetu.
V ta namen priredi Osrednja zveza državno lovsko razstavo mesca julija t .1» v Zagrebu ter bo to raBsftavo prenesla v Berlin in cd tam v Beograd. Da bo zbran čim odličnejši material, je Osrednja zveza sklenila, naj vsaka zveza lovskih društev ha svojem področju po možnosti priredi svojo zbirno lovsko razstavo g sodelovanjem svojih včlanjenih društev, zaradi tega je Zveza lovskih društev v dravski banovini osnovala odbor z nalogo, da s sodelovanjem ljubljanskega velesejtma na pomladnem vefesejmn (od 6. do 14. junija t. 1.) priredi zbirno lovsko razstavo.
Namen razstave je, ne le da zbere najboljše trofeje, ki pridejo v mednarodno oceno, temveč da na razstavi pokaže kaj premorejo naša lovišča dobrega in Slabe, ga, v katerih krajih je divjad zdrava in krepka, kje kržljava in slabotna, da tako dotamo pregled stanja divjadi po kakovosti posameznih področij. Razstava bo a te strani izredno poučna, Zaradi boljšega pregleda bo imelo po možnosti vsako lov. sko društvo svoj oddelek, kjer bo raastavi. lo trofeje od najslabših kržljavih (degeneriranih) in skaženih (abormitet) preko slabih, srednjih do najboljših in kapitalnih ter razen tega vse druge predmete, ki so kakorkoli z lovstvom v zvesi. Program, ki si ga je odbor začrtal, vsebuje med dnu gtm: 1) Zgodovino lovstva, kjer bo prikazano lovsko orožje, oprema, orodje in upodabljajoča umetnost od pradaivnin do pot. pretekle dobe na natfh tleh, 3) Lovska statistika, ki bo na preglednih kartah na. še banovin« podala razvoj lovskih organizacij, stanje raznih vrst divjadi, gospodarski pomen lovstva itd. 3) Sodobna lovska oprema od najmodernejših pušk in daljnogledov, do rasnih klicev, vabil itd. 4) Razstava vseh vrst trott|j (»a trofeje, ki pridejo v oceno, mora biti man čas in kraj uplenitv« ter uplenitelj in morajo dosegati minimalno število točk pO predpisanih formulah). 5) Živailske skupine, ki naj pokažejo življenje divjadi v naravi. 6) Sledovi in tiri divjadi ter anatomija živalske, ga telesa s oairom na učinek strela. 7. Prikazi pravilnega lova, uporaba lovskega
orodja, pasti tn cA. 8) Pravilno ravnanje z uplenjeno divjado (modeli in stike). 9) Gojitev divjadi, prikaz krmišč, solnic, strež (čakališč). 10) Prikaz živalskih bivališč, brlogov, gnezd itd 11) Zbirka lobanj in čeljusti (zobovja;, rogarjev za določitev starosti. 12) Modeli, slike in preparatu bolezni divjadi. 13) Upodabljajoča sodobna umetnost v lovstvu (slikarstvo, plastika, fotografija). 14) Domača lovska in naravoslovna literatura. 15. Velesejem. akl ZOO, kjer bo vsakdo apoena! našo živo divjad, igene posebnosti ln življenjske navade .
Ker tmata cbe razstavi, ljubljanska tn berlinska v pnvi vrsti propagandni namen, je treba, sodelovanja vseh naših lovcev, da tako ohranimo sloves slovanskih lovišč, ki ga tam jo od nekdaj, in da al s dostojno udeležbo na svetovni lovski razstavi priborimo častno meslto in zasluženo uvaže-vanje v mednarodnem krvskem in turističnem svetu.
Potreba škropljenja proti peronospori
Koliko prahu in časopisnih debat je dvignila ta trtna bolezen prejšnje leto, ko je povsod tako nenadoma in vehementno nastopila ter povzročila izredno škodo ne samo na grozdju v vinogradih ln na obzidnih Spalirjlh, marveč tudi v trtnicah, kjer so se vzgajale ln gojile cepljenke.
Lanski nastop peronospore eo pripisovali splošno slabemu Južnovlažnemu vremenu, tod* mnogo 80 zakrivili tudi vinogradniki sami, ker bo po večini prepozno in prepovršno škropili. Zmotila in zapeljala so jih druga važna dela. pa tudi netočna navodila od strani poklicnih faktorjev, kdaj se naj glede okužnosti (lnkubacije 1. c) Izvrši pr-vO škropljenje.
Videli smo, da ne velja tu nobeno točno merilo; ali je to aprila, maja ali Junija. Cim dosežejo mladi poganjki 10 cm, ali šibki pedenj dolgosti ter se grozdlčkl Že nekoliko razvijajo, moramo biti oprezni ln 8 prvim škropljenjem v gorkovlafinem vremenu ne predolgo zavlačevati, kajti prvo škropljenje o pravem času je najbolj učinkovito ln najcenejše.
Za prvo Škropljenje sadoSče 1% modre galice, zmedene z %% gašenega svežega apna, 0e • to zmesjo dobro poškropimo celo trto, Zlasti grozdtčke tn trtne liste tudi na spodnji strani m to delo ponovimo po po trebi čez en teden ali dva tedna. Zato naj nihče ne odlaša z naročltvljo ln pravočasno preskrbo do voljne modre galice, da Jo Ima vedno pri rokah, kajti letos lahko doživi-
V NEDELJO
11. aprila
prične izhajati
na£ novi roman
KAMINSKI NAPUSC
št. 13
Pozor na nedelžsko Številko!
napet* pustoiovne povest iz veilkomest-nega Življenja
mo enako presenečenje, kakor lani. živimo pač tudi v tem oziru v dobi prevar glede abnormalnega vremena ln nastopa raznih bolezni, ki jih pred 20 ali 30 leti ni bilo.
V inozemstvu so v tem oziru razumnejši in opreznejši, ker priporočajo ponekod, n. pr. v Avstriji, nekateri boljši in večji posestniki prvo škropljenje celo že takrat, ko trta šele napenja, češ da se v takem času lahko porabi z enakim učinkom tudi drugo škropivo, ki je cenejše, in to zlasti na starem lesu.	—Fr. Grč.—
Gospodarske vesti
= V teku meseca marca so se hranilne vloge pri Poštni hranilnici znova precej dvignile, in sicer za 30.6 milijona Dr«, tako
da so znašale ob koncu meseca 1069.4 milijona Din (Jani je v marcu znašal priras stek vlog le 10.4 milijona Din in eo ob kon« cu lanskega marca vloge zmašale 886.2 milijona Djn). Ponovno 6o tudi narasle vloge na čekovnih računih, in so prvikrat prekoračile vsoto poldruge milijarde. Ob koncu meseca so znašale čekovne vloge 1506 milijonov Din, to je za 328 milijonov Din več nego lani ob koncu marca. Čekovni promet je prav tako dosegel izredno višino in je znašal v marcu 6735 milijonov, to je za 1176 milijonov Din več nego v lanskem marcu.
Borze
8. april
Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi trgovali nespremenjeno po 8.00, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.00, angleški funti po 238, grški boni pa po 31.40. Nemški klirinški čeki so za malenkost popustili in stanejo v Ljubljani 12.25, v Beogradu 12.2053 in v Zagrebu 12.21, odnosno za 15. maj 12.28 in za konec Julija 12.32.
Na zagrebškem efektnem tržišču je pri nestalni tendenci prišlo do zaključka v vojni škodi po 457 (v Beogradu promet po 407—408). Nadalje so bili zabelejeni zaključki v 7% Blairovem posojilu po 68.50 (v Beogradu po 88.50), v delnicah PAB pa po 196 in 198 (v Beogradu po 196.50).
r»eviw
Ljubljana. Amsterdam 2396.10—2410.76, Berlin 1758.03—1771.91, Bruselj 736.94 do 742.01, Curih 996.45—1003.52, London 213.91—215.96, Newyork 4343.50—4379.81, Pariz 200.92—202.36, Praga 152.54—153.64 Trst 229.44—232.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.1250, London 21.5025, Newyork 4S9.3750, Bruselj 73.95, Milan 23.10, Amsterdam 240 55, Berlin 176.50, Dunaj 80.40, Stockholm 110.85, Oslo 108.0260, Kobenhsvn 95.9750, Praga 15.31, Varšava 83.20, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna šfccda 407—408, za maj 405—407, 4% agrarne 52—52 50, 6») b daLn. agrarne 73.50—74, 7«/» invest. 87.75—88.50, 7% Drž. hip. banka 99.50 bi., 7«/0 Blair 86—86.50, 8% Blair 94—95.50; delnice: PAB 196—198, Trboveljska 260—270, šečerana Osijek 210—225. Sečerana Vel. Bečkerek 700 bi., Gutmarm 50 den., Os-iječka ljervaomica 170 den., DUbrovačka 320—350, Oceania 270 den., Jadranska 400 den., Danica 41 bl„ Isie 18 den.
Beograd. Vojna škoda 408--408.50 (407—408), za maj 407 den (406.50), 4*/« agrarne 52 den., 6% begluške 75.75—76.50 (76.50), &>/0 dalm. agrarne 74 den. (74), 7«/» stabiliz. 87—88, 7% D*«- hip. banka 99.25—100 (99.00), 7»/o Blair 86.25—87 (86.60), 8% Blair 95—96, PAB 196.50— 196 (196 50), Narodna banka 73.40 bi.
Blagovna tržiiča
ŽITO
4- Chicago, 8. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 141.875, za julij 127.75, za sept. 124.25, koruza: za sept. 113.25.
+ VVinnipeg, 8. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 149, za julij 144, za okt 127.50.
+ Novosadska blagovna borza (8 L m.)
Tendenca nesprem Pšenica; baška. sremska 178 — 180. slavonska 178 — 180, bamat, ska 176 — 180. baška. potiska 185 — 187.
Oves: baški, sremski, slav. 102.50 — 106. Rž. baška 144 — 146. Koruza: baška »n sremska 95 — 97. banatska 93 — 95. Mokas baška in banatska >Og< in >Ogg« 256 — 265 >2< 235 — 245. >5« 215 — 226: >6c 185 — 195: »7« 155 _ 165; »8« 110 — 115. Otrobi: baški, banatski 88 — 91. Fižol: baški beli brez vreče 240 — 245
-f Budimpeštanska terminska borza (8. t. m.) Tendenca prijazna. Koruza: za maj 12.36—12.38, za julij 12.96—12.97.
bombaž
4- Liverpool, 7. aprila. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 7.65, (prejšnji dan 7.78), za okt 7.54 (7.67), za dec. 7.48 (7.60).
-(- Newyork, 7. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za april 14.13 (14.42), za okt. 13.37 (13.71), za dec. 131.26 (13.64).
Napredovanja v učiteljski službi
Beograd, 8. aprua. AA. Napredovali so naslednji učitelji in učiteljice v dravski banovini: V 7. skupino Ledenik Bogomila v Teznu, Golja Marija v Sevnici, Janko-vič Janko v Ambrusu, Kotnik Franc v Mariboru, Kurgus Gabrijela pri Sv. Križu (Šmarje), Cernigoj Karel v Olimlju (Šmarje), Zasenar Vilibald v Kozjem, Ferjan Ivanka na Jesenicah, Potokar Danica v Skof ji Loki. V 6. skupino Senica Anton v Brežicah, Grundner Viljem v Radovljici, Zorko Edvard v Beltincih, 2it-ko Marija v Moravčah, MaŠečič Janko v Mekinjah, Leveč Ana na šoli za defektno deco v Ljubljani, Azaros Mihaela na Trati (Skofja. Loka), Rejc Frančiška na Vrhu pri Sv. Treh kraljih, Premrov Marija v Grahovem, Endler Nežica v Ribnici, Koporec Marija v Višnji gori, Deržaj Viljem v Ljubljani, Mlekuš Eva na Pobrežju, Pehja Jakoblna v Šmarju, Ah čin Natalija v LJubljani, Omersa Zdravka na šoli za defektno deco v Ljubljani, Stiplo-Sek Franjo v Krškem, Leben Rozina v Slov. Bistrici. V 5. skupino: Bobič Silca v Mariboru, Fink Štefanija v Studencih, Fajdiga Marija v Ljubljani, Gosak Josip v Teharjih, Ješovnik Marija na Pobrežju, Križman Emil na Planini (Šmarje), Mali Ana v Primskovem, Paternoster Ivana v Tržiču, Kadunc Anton pri Sv. Gregorju ta Cenčič Julij v Kamniku.
Trboveljski slavčki v Sarajevu
Sarajevo, 8. aprila, o. Trboveljski slavčki so po izredno uspeli turneji po južnih krajih naše domovine prispeli v Sarajevo, kjer so snoči priredili v gledališču koncert, ki je bil odlično obiskan in aplavdi-ran. Iz Sarajeva potujejo dalje po Bosni Hercegovini in DalmacijL
Iz prometne službe
Beograd, 8. aprila p. Premeščen je prometnik Ivan 111 jas z železniške postaje v Novcsn Sadu na postajo v Hrastniku.
Neresnične vesti o revalorizaciji dolarja
Newyork, 8. aprila br. Finančni minister je najodločnejše demantiral vse v inozemskih listih razširjene vesti, da bi nameravala Amerika zopet revalorizirati dolar odnosno izpremeniti določbe o zlatem kritju. Amerika je v tem pogledu vezana na valutni dogovor, ki so ga svoječasno o priliki devalorizacije sklenile Zedinjene države, Anglija in Francija.
Japonski polet v London
Tok|o, 8. aprila AA. Japonsko letalo »Božanski vihar« je prispelo v Karači in je preletelo 8.470 km v 28 urah. 20 minutah in 23 sekundah. List »Asahi« je prejel brzojavko od ptiota letala Masak|j& ]n Nu-mu. ki Javljata, da sta dosedanjo pot preletela v precej ugodnih okoliščinah. Atmosferske razmere od Tokia do Hanoja so bile slabe. Pred odhodom a Karačija je letalec poslal novo brzojavko, v kateri pravi, da upa 8e danes prispet? v Atene, kjer bo prenočil fn odkoder bo jutri n«dal"eval pot v London. Ob 9.15 je letalo prispelo r Bagdad.
*
Hofandska prestolonaslednica v Parizu
Bolandska prestolonaslednica princesa Julijana s svojim soprogom na promenadi T Parizu. Iz Francije odpotujeta mladoporočenca naravnost v domovino
Pariška razstava
v številkah
Čudežno mesto ob Seini — 20 tisoč delavcev
Ce ne pride kaj nepričakovanega vmes, •e bo pariška svetovna razstava otvorila dokončno 2. maja. Seveda pa bo to začasno le »simbolična« otvoritev. Državni predsednik Lebrun bo v navzočnosti članov francoske vlade in številnih častnih gostov prerezal trak v znak, da je razstava. otvorjena. Javnost pa, kakor poročajo poluradno, še ne bo imela vstopa na razstavo. Potrpeti bo morala do 15. maja, kajti tudi če bodo razstavna poslopja do 2. maja dokončali, bo še vsaj za dva tedna dela s cestami in drugimi napravami.
Pariški listi imenujejo razstavo že sedaj »čudežno mesto«. Same zgradbe so požrle ogromno vsoto nad 1.2 milijarde frankov'. Od teh izdatkov je šlo 300 milijonov za naprave in umetnostna dela, ki bodo ostala.
Razstavni prostor zavzema 99.352 ha. Razprostira se na obeh straneh Seme od trga de la Concorde do zadnjega konca Labudjega otoka. V dolžino meri 3.5 km, v širino pa 1.7 km. Obseg razstavišča je 7.5 km. 31 glavnih vhclov in 7 manjših Vhodov je razdeljenih tako, da navzlic ogromnemu obisku, ki ga pričakujejo, ne bo moglo priti do prometnih zastojev.
število delavcev, ki delajo neprestano v več dnevnih in nočnih posadih na razstavnem prostoru, maša že 20.000, a če hočejo spraviti razstavo do 2. maja pod streho, bodo morali to število še pomnožiti.
Majhen pojm o dosedanjem delu daje novi Troeadero s svojim podzemeljskim gledališčem, vrtovi in vodnjaki. Da so pripravili prostor za gradnjo te naprave, so morali odvozi ti najprvo 250.000 kubičnih metrov kamna ln zemlje. Nič manj nego 43 najspretnejših pariških umetnikov, slikarjev in kiparjev, je ta čas zaposlenih z okraševanjem te ogromne stavbo, ki bi imela med obema svojima kriloma dovolj prostora za ves versajski grad.
Kameniti kolos muzejev moderne umetnosti počiva na 1800 v zemljo zabitih kolih. Na obeh straneh Labudjega otoka so nastale ogromne stavbe, ki počivajo na 2000 15 do 18 m globoko v dno Seine zabitih koleh. Te stavbe pokrivajo skupaj z otokom 30.000 štirjaških metrov. Razen stavb, ki ostanejo tudi po razstavi, gradijo in dokončujejo ta čas paviljone 50 dežel, 160 industrijskih paviljonov in še 29 posebnih razstavišč, ki se pa bodo bržkone še pomnožila.
Bivša milijonarka umrla v bedi
Pomivala je krožnike v neh&č svoji palači • •
V mestni bolnišnici v Budimpešti je umrla 12 let stara žen:ea ki se je ob sprejemu v bolnišnico izdala za pomivalko Karolino Ti-betvjevo. Iz njenih listin pa so sedaj ugotovili, da je bila v resnici bivša milijonarka in posestnica Lidija Sa.rkonv.ieva.
Bila .je prvotmo cirkuška jahalika. bogat tovarnar se je seznanil z nio in io vzel za ženo. Poskrbel je zn nje?io vzgojo, tako da se je začela v njeni': so vnifo kmalu zbirati najboljša družba. Javnost pa je cesto pre-
senetila z raznimi smelostmi.
Pred 36 leti je umrl nje prvi mož. sama pa se je pozneje poročila z nekim italijanskim učiteljem jezikov in se z njim mudrla večinoma v Monte Carlu. kjer je zaigrala velik del svojega imetja. Bila pa je še vedno iimovjta, ko se ie ločila od drugega moža. Po svetovni vojni je izginila in nihče ni slutil, da ie delala kot revna, stara po-mivalka v neki budlmpeštanski palači, v palači, ki /je bila nekoč njena last...
Posledice znanja z lep® tatico
Tatvina pri gostoljubnem kmetu
V nekem hotelu v Ogrskem Brodu na Moravskem je stanovala pred nekoliko dnevi izredno lepa mladenka. Imenovala se je Mary Hofmannova in se izdajala za študentko iz Budejovic. S svojim nekam prostim vedenjem je zbujala pozornost in kritiko vseh spodobnih meščanskih žena v mestu. Seveda pa so jo moški cenili malo drugače. Tekmovali so naravnost za njeno naklonjenost. Ni bilo čudno, da je lepa študentka dobila kmalu vse polno vabil na plesne in druge družabne prireditve.
Ko se je potem pojavil še nje zaročenec, neki inženir iz Prage, so se tudi ljubosumne Brodčanke malo pomirile. Videti je bilo, da je zaročenec prav prijazen človek. Nič ni bil ljubosumen na svojo zaročenko
in se je sam rad pogovarjal z drugimi damami. Nekega večera se je mlada dvojica seznanila z bogatim kmetom iz okolice. Mlada dama, ki je bila do njega zelo prijazna, se je dala rada povabiti na ogled v njegovo vinsko klet. Kmet je bil kar ponosen na svoje novo znanstvo in je prišel naslednji dan z najetim avtomobilom, da odpelje dekle na svoj dom. Ko je pa ta zvečer spet odšla, je zapazila posestniko-va žena, da je iz neke omare izginilo Sest lepih češkoslovaških tisočakov. OrožniŠtvo je mlado damo aretiralo, še preden Je mogla uteči iz svojega hotela. V njej ao spoznali tedaj že večkrat kaznovano plesalko iz Plznja. Nje pajdaš je bil med tem že pobegnil.
Mož s pobarvano brado
Navidez trgovec, v resnici slepar
Berlinska kriminalna policija je Po dol-zasledovanju prijela ženitvenega in čne vrste sleparja, ki si ie s svojimi
Poslanik Clerk je zapustil Pariz
Deeedanp angkški poslanik v Pariza, sir Gesrge Clerk je upokojen, e o jo soprogo to le čnt že zapustil francosko prestolnioo
trikj in kozmetičnimi spretnostmi v teku časa »zaslužil« nad 30.000 mark. To je 60-letni Alfred Deuibel. ka je na berlinskem ju-gozapadu dolgo časa živel dvoino žMjemje. Izdajal se je za solidnega trgovca, kj je prodajal armature jn sestavne dele za vodovodne napeljave. Primerna napisna tabla na njegovi hiši ga je legitimirala kot takšnega.
Vedno znova se ie mož piflMSSeval ženskam ki bi se rade omožffle, lovfi jih je z oglasi v listih in jim je svoje trgovske posle opisovali v tako buinih barvah, da so mu labkovemice večinoma že po kratkem času oddajale svoje prihranke. Nekaterim ženskam, kj nj«o kazale volijo za poroko, je obljubljal namestitev v svoji trgovini. Iz» mišlia! si je vedno nove izgovore, da mu ni bilo treba vračati prihrankov io da b« «nu ni bilo treba poročiti.
Da bi pred mlajšimi ženskami delal ge dober vtis, si je svoje sive lase fn sivo brado pobarval lepo rjavo. Razen sleparji te vrste je praktkarai tudj to. da je ljodt pregovarjal k temu, da so svoj denar nalagali v njegovo podjetje. Seveda »e denar porabljal za svoje osebne namene Na/zadnje m je izmislil tudj poseben sistem sa stave pri dirkah, po katerem naj bi bilo ljudem, kj so mu šli na Mm, zagotovljeno, da bodo pri teh stavah samo dobivali.
Spočetka je svojim žrtvam ki eoprfmiem stavbe, res izplačeval man še dobitke, potem oa se je zače-la zanje dolgotrajna »smola«. Končno se ni mogel več umaknfH no bližam stikom a oblastmi, ki bodo sedaj po-slabele, da mu bo rjava brada postala zopet siva. ,
Vijoličasta smrt
in čudežni top
Zlata roža
Kov strupeni plin ruskih kemikov, proti kateremu
ni sredstva
Bodoča vojna ljudem ne gre iz glave. Vedno znova lahko beremo, kakšne strahote nam vse pripravi ja. Pravkar je tudi ženevska Družba za odpravo oboroževanja objavila članek, v katerem poroča o obeh najnovejših izumih oboroževalne industrije, o »vijoličast; smrti in »čudežnem topu«.
Kakor piše poročevalec te družbe iz Varšave, ie zvedel po najzanesljivejših vesteh is Moskve, da so ruski kemiki odkrili nov strupeni plin, katerega učink? presegajo vse. kar si more zamišlja tj najbujnejša fantazija. Plin se razvija h temno vijoličaste tekočine, ki so jo oraiačiiLi z jmenom »vijoličasta smrt«. To tekočino ie treba v nekem določenem razmerju razredčiti z vodo. Stru-
Mož z dobrini tekom
Bolnišnica v Utejahu v Kaliforniji se lahko ponaša, da ima za pacienta najdaljšega moža na svetu, misfcra Johna Aasen. ki meri v višino 2.645 m in tehta 265 funtov. To bj bilo lepo. lepo pa ni vsai ne za upravo bolnišnice ne, da ima m.ister Aasen strašanski apetit. Njegov zajtrk — in sicer dietni zajtrk! — sestoji iz šestih jajc in šestih koštrunovih rebrc s pripadajočimi množinam] kruha, masla in kave. In to je šele prvi zajtrk, ki mu mora slediti drugi, še obilnejši...
Razdrta zaroka kraljičine nečakinje
V angleški družbi zbuja veliko pozornost zaročna afera ladv Cecilije Bowes-Lvonove. nečakinje kraljice Elizabete B3a ie zaročena s Kennethom D. E. H. Harringtonom Jn je to zaroko razdrla. Zaročenec je sin nekega sodmAka in ie bil nekai časa v diplomatski službi kot ata5e britskega poslaništva v Sto-fkholmu. Zakaj 6e je zaroka razdrla, listi na pišejo.
peni plin te absolutno brez vsakega, duha
in težji od zraka. Povzroča pri vseh bitjih takojšno© omrtvičenje dihalnih organov in sežiga kožo. Oblačila proti strupenim plinom, ki so jih izumili doslej, telesa ne morejo več zaščititi. Ena najboij strašnih oblik. v katerih se kaže uničujoč vpliv tega plina, je ta, da ostanejo tla, ki je nanje legel plin ali ki so jih poškropili z razredčeno tekočino, za dolgo časa nerodovitna, ker uničuje plin vse snovi, ki so potrebne za rast rastlin.
Isti članek pravi nadalje, da ie neki angleški graditelj topov izumil nov poljski top z izredno učinkovitostjo. Ta top strelja na daljavo 12.000 m. Streljati ie mogoče z n}im nizko in visoko Angieška vojaška uprava je sklenila, da ga uvede v evoijo vo;sko z največjo brzino kot temeljni top te vojske namesto dosedanjih 3.3colskih topov m 4.5colekjh havbic. Za ta namen ie že določila vsoto 5.300.000 funtov šterlin-gov.
Papež Pij XX je odlikoval Italijansko__
ljioo Heleno, rodom črnogorko, z zlato rožo, in sicer o priliki štiridesetletnlce poroke s kraljem Viktorjem Emanuelom
Delavec našel milijone
Ročna torbica z vrednostim 4 in pol milijona Kč
Nova ugrabitev otroka v Ameriki
šestletni sinček Pierra Desiberta svoje vzgojiteljice nueii, nedaleč od črno lakiran avto. ga je skočili nekj bil, ga zvlekel v vso brzino izginil, prizadeva, da bi
francoskega priseljenca se je sprehajal v družbi po newyorSkj Pare Ave-doma. Hipoma je privozil , ki ee ie ustavil. Iz nje* mož, ki je otroka zagra-voz in potem z njim z Policija si doslej zaman izsledila zločinca.
K nekemu prometnemu policistu v Pragi je prišel mizarski pomočnik Jan Zakovski in mu izročil rjavo žensko torbico, ki jo je bil pavkar našel. Najdbo so zvečer pregledali na policijskem ravnateljstvu. Pri tem so odkrili v njej štiri nevinkulirane hranilne knjižice Legionarske banke. Dve med njis mi. ki sta se glasili na ime neke Pavle Lo-vvensteinove, eta izkazovali vsoti 176.889 Kč in 508.775 Kč, tretja se je glasila na ime Eliške Blochove in je izkazovala 3,370.306 Kč, četrta z vpisom 3795 Kč je nosila geslo »Jachrmov«. Razen tega so našli viaakovr? ©tone vrednostne pap.rje, tako da je znašala skupna svota vseh vrednosti okrog 4.5 milijona Kč.
Žakovski je torbico izročil, Sm jo je našel, ne da hi se bil niti prepričal, da je bil večji del vrednosti nevinkuliran, da bi ga torej lahko izkoristil. Pavla Lowensteinova je bivša žena nekega praškega industrialca, Eliška Blochova pa njena sestra, obe pa sta hčeri umrlega praškega imdustrialca Blocha. Po češkoslovaškem zakonu pripada najdi« telju pri tako velikih vrednostih 5-odstotna najdeaiina, tako da bo mizarski .pomočnik prejel okrog 225.000 Kč. Zanimivo je, da se do poznega večera ni javil nihče, da bi bil izgubil milijone . . .
Povratek s počitnic
Ameriški državni prezident Roosevelt po povratku s počitnic v Warm-Springu. Na kolenih drži svojo vnukinjo Saro. Poleg prezidenta njegova snaha, mrs. James Roose-veltova, mati Sare in Donnerja Roosevelta
Biserna ogrlica v želodcu
Elegantna tatica v rokah kriminalne policije
Pred časom je rumunski tisk poročal o senzacionalni tatvini draguljev v Černovi-cah. V središču te afere je bil starejši zakonski par, ki je nastopal pod različnimi imeni.
V zvezd s to zadevo pripoveduje bivši šef avstrijskega kriminalnega urada v čer-novicah, sedaj že upokojeni vladni svetnik dr. Hamer, zanimivo zgodbo iz svoje mladosti. Kot mlad funkcionar je prejel 1.1907 brzojavko berlinske policije, da je mlada, elegantno oblečena dvojica nekemu berlin-
Cikloplan



Italijanska tnienjerja Bonomi tn Ros«! sta zgradila nov avion g pedali. Krstila sta ga ca dkloplan ln sta prejela za to konstrukcijo od Italijanske vlade sto tisoč Ur nagrade
skemu draguljarju izmaknila biserno ogrlico v vrednosti pol milijona mark in izginila proti Bukovini.
Dr. Hamer je naročil postajni policiji, naj natančno nadzirajo vse vlake, ki se bodo pripeljali iz Lvova. še istega dne so mogli tatinsko dvojico aretirati. Ustavila se je v nekem hotelu in si naročila sobo. Ko je prišla policija in pogledala v njiju dokumente, je mogla ugotoviti, da gre v resnici za parček, ki so ga bili naznanili iz Berlina. Toda še tako temeljita telesna in prtljažna preiskava ni mogla odkriti ukraderfega predmeta. Med tem ko so zasliševali mladega moža, je bila njegova prijateljica v predsobi. Mladi mož je odločno zanikoval, da bi bil ukradel ogrlico. Med tem pa je vstopil detektiv, ki je sporočil, da je iz druge sobe opazoval mlado žensko in videl, da je ta nekaj požirala.
Zasliševanje so prekinili, dali so pripeljati ženo in jo vprašali, kaj je požirala. Odgovorila je, da so bile slaščice. Seveda ji policijski uradniki tega niso hoteli verjeti. Pozvali so policijskega zdravnika, ki je navzlic njenemu ogorčenju izvršil majhno operacijo z želodčno črpalko. In ta mala operacija je spravila biserno ogrlico res na dan! Seveda sta morala sedaj oba priznati svoj zločin. Oddali so ju berlinskim oblastem, ki so ju obsodili na daljšo ječo. Sedaj pa, po tridesetih letih, sta se oba človeka baš v Cernovicah .spet pregrešila s tatvino draguljev. Morala bosta spet v ječo, kjer bo časa dovolj, da bosta lahko premišljevala o svojih mladostnih grehih in prav gotovo tudi o tistem z biserno Ogrlico v želodcu.
Danski natakarji brez frakov
Za danske natakarje bodo letoB odpravili frake, smokmge in druga »družabna oblačila«. Nadomestili jih bodo t enotno »do« mačo uniformo«. Odbor k zastopnikov la* etnikov gostinskih obratov in natakarjev bo iedelal načrt za to uniformo. V načitu sta prav za prav dva načrta: eden za poletje, eden sa zimo. ✓
Zakovskj šteje 22 let in je prišel tega dne v ta konec Prage, da priipelje 6 svojim sva* kom na ročnem vozu neko hišno opravo. Torbo je zagledal ob robu ceste. Pobral jo ie in odprl, da ugotovj ime izgubiteljice. Ko je videl, da so v njej bančne knjižice in vrednostni papirji, je stopil takoj k najbližjemu prometnemu stražniku. Potem je odšel na policijski komisarijat, kjer je dal vso stvar na protokol. Sevešia se češki list} živo zanimajo za mladeniča, ki se mu je na tako nepričakovan r.ačjn nasmehnila sreča. O njem poročajo, da je živel doslej v razmerah, v kakršnih žive pač strokovni delavci v dobro urejeni državi. Ni mu bilo posebno dobro, pa tud; ne prehudo. V svojih prostih urah ee je bavil dosti s športom. Je član socialistične športne enote in goji plavanje, tek Ln igro z žogo. Pokazal je lep talent za umetno drsanje. Baš letos si je v tej sitrokj na delavski olimpiadi v Ivanovih Lažnih priboril tretjo nagrado.
»Televizija« za slepce
Kakor pišejo londonski listi, dela mlad angleški izumitelj, g. Wol6tenholme. na posebnem sistem« brezžičnega pisanja na daljavo za slepce.
Vsak slepec, ki zna brati Brailovo pisavo, naj bi postal deležen tega iizuma Podobo pisave bodo projicirali na omarico s svetilnimi stanica mi. Vsaka stani ca ie v zve-zi s paličico, ki se dviga, čim se stanica zasveti. Tako 6e kopira original in posnetek bo za slepce s tipkanjem čitljiv. Neka avtoriteta na področju televizije je te.javil a, da je Woletenholmeov izum absolutno izvedljiv.
Snaha Abrahama Lincolna
V New Yorku ie umrla ga. Roberta Todd Lincolnova. snaha naJslovjteiJega ameriškega državnega predsednika Abrahama Lin-ool^a Štela je 90 let.
Kot mlado dekle jo >e spozna-l Lincolnov sin in se je z njo poročil. Državni predsednik jo je imel zelo rad. cenil ie njeno izobraženost in se je ž njo pogostoma razjro-vanjal o vsakovrstnih zanimivih vprašanjih. Pozneje je sledila svojemu možu v London-kjer je bjil ameriški poslanik. Tudi tam je imela mnogo prilike, da je razpravljala s slovitim; politiki, ki so cenili njeno duhovitost.. Po smrti svojega moža se je vrnila v Zedinjene države.
Najuspešnejši diplomat
Najuspešnejši diplomat v Londonu je po naziranju 27 delegatov v odboru za ne-vmešavanje v španske zadeve francoski poslanik Andrč Corbin. V3aj v tem odboru je pokazal nenavaden takt, trdno voljo za sporazum in hladno kri v najbolj kritičnih trenutkih. Corbinu pripisujejo tudi največ zaslug za to, da sta se Francija in Anglija tako zbližali kakor nikoli v času po svetovni vojni.
ANEKDOTA
Pred kratkim umrli angleški državnik sir Austen Chamberlain je dejal med lo-karnsko konferenco Briandu: »Dandanes je treba prej napraviti potem šele premisliti.« Briand je odvrnil: »Jaz pa rajši prej premislim, šele nato napravim.« Chamberlain se je nasmehnil: »Vidite, če delava skupaj, pa prideva na isto.
VSAK DAN ENA
»Moški portret? Mhm, dejal bi prej, da je to plesalka.«
»Saj res, oprostite, gospod, šele zdaj vidim, da je slika obešena narobe.«
(»SdndagsDiss« Ste
»JUTRO« št 82
PefdE. «; IV. T537

Kulturni pregled
Koncert čelista Leskovica
Tako bj se namreč moral glasiti naziv koncerta, ki ga je priredil čelist Bogomir Leskovic ob spremstvu pianistke Zore Zar* nikove v ponedeljek v veliki dvorani Filharmonije družbe. (Označba »Cello-kon-cerU je suženjsko posneta po nemščini po slavnem zgledu »palica-rjba«.) Vzlic dokaj bogati sezona, mislim, da ga ie ni bilo kmalu leta s tolikimi koncerti — je zani* manje zbralo lepo družbo poslušalcev, ki so vidno zadoščeni zahtevali h kraju koncer ta dodatkov in s toplim aplavzom ter pre* mnogimi šopk; izražali svoje zadovoljstvo in naklonjenost
Spored tega koncerta je bil v bistvu nekakšen sonatni večer, kateremu je čelist dodal nekaj efektnih krajših komadov koncertnega značaja. Prva točka Beethovnova sonata op. 5 št. 2 je močna v prvem stavko, medtem ko drugi znatno popušča v izrazu in očituje precej površno fakturo. Mor* da izvira to iz dejstva, da dotlej sploh niso pisali violončelskih sonat s posebno klavir* sko spremljavo ter predstavlja Beethovnov op. 5 prve skladbe te vrste. Tudi v obravnavanju glaeu Beethoven tu ni še oni mojster kakor se je izkazal v op. 69 in ni čuda, če sta sonati op. 5 redkeje na sporedu. Vzlic mnogim lepotam v idejah in zavzetmi globini uvoda je ta sonata premalo močna v izrazu, da bi zavzela poslušalca in vtis je le medel, zlasti ker ima klavir slej ko prej vodilno vlogo ter 6e skladba za poslušalca spremeni v sonato za klavir s sprem* ljavo violončela. Dostj več sreče nima niti Breval. Ta po pravici pozabljeni francoski čelist in skladatelj, kj je v začetku pretek* lega stoletja užival prav dober sloves, ni v svoji sonati v g-duru povedal prav nič pretresljivega ali pomembnega. Ne le, da se je eonatna oblika pri njem spreobrnila v zelo površno obliko koncerta Boccherinijevega kova, marveč je napravil tudi še dobršno mero neokusnosti z uvedbo malih virtuoz-irih vložkov in prazmotnih kadenc s simulirano sonatno obliko. Skladba nudi vjrtuozu sicer nekaj cenenih jn hvaležnih efektov, nima pa kot kompozicija nobene značajno* »ti, kot sonata pa vobče ne prihaja v obzir. Doka; močno, dasj tudi dovolj puhlo delo je Straussova sonata op. 6, mladostno, pre* kipevajoče delo. ki očituje vse vrline, a žal že tudi v?e nedostatke onega površno-zano-isiiega muzicirania, ki je bilo značilno za
avstrijsko pozno romantiko. Tudi ta avtor se ni znal izogniti prazninam ali pa jih je napolnil z brezpomembnim in zelo umerjeno patetičnim zanosom, kj le tu pa tam vzvalovi, a se kmalu spet povrne v dobro izhojena varna pota one muzikalne obrti, ki jo Nemoi značilno imenujejo »Durchar-beitung«. Posebno v poslednjem stavku — večina klasičnih in modernih 6onat peša proti koncu — se potopi v banalnost, ki je sicer morda efektna, a vendar zelo poceni.
Nisem sicer ekspert za violončelsko lite* raturo, toda upam, da je kaj parnembnej* §ih sonat kakor so bile na tem sporedu in si mislim, da ie bil namen koncertanta. da nam prikaže manj znane jn manj obrablje* ne. Zal, da niso biile tako intereisantne, kakor bj jih zaslužila pozornost in delo. ki ga je izvajalec vložil vanje. Kajti poudariti je treba, da so bile izvajane z mnogo okusa, do kraja izdelane v tehničnem pogledu, v interpretacijskem skoraj malo preveč objektivne, zlast; ker se temnerament sprem* ijevalke ni dal krotit; e stoično mirnostjo solista. G. Leskovic je pokazal tehniko, ki je za naše razmere že izredno visoka in ki je pred njim pri nas prav gotovo ni nihče obvladal. Pa tudi z zunanjim merilom oce* njeno, predstavlja njegova 9pretnost v tehnični obravnav; instrumenta že visoko stopnjo virtuozmosti. ki mu bo prav gotovo omogočila uveljavljenie v večjih kulturnih centrih. Neka preveč podčrtana hladnost v iz* razu se bo morda umaknila 6 poglobitvijo v predvajana dela.
Drugi del sporeda je tvorilo nekaj manj* ših in še bolj nepomembnih skladb de Fal-le, Skriabma in Ljadova. ki pa jih virtuozi radi postavljajo na spored rad? lahke dostopnost;, kantilene ah pa vjrtuoznih težkoč kojih premaganje je ie vedno velik užitek za izvvajalca in deleotatio naivnega poslušalca. Navdušena publika je zahtevala dodatkov in jih je prejela v svoje zadovol jsavo. Klavirsk; part ie bjl poverjen Zori Zarnjko* vi. kj ga je obravnavala z redko jasnostjo in dovršenostjo. Semtertia bi bilo skoraj moči trditi, da je prevladovala v jakosti ;z* raza in žal tudi v jakostj tona, kar je bilo solistu v kvar. Njeno formalno in čustveno izoblikovanje predvajanih skladb je vzorno, samoniklo in zavzefno ter moremo videti v nji eno naših najlepših pianističn-jh nad.
L. M. S.
pušča možnost, da ^ llčno ugotovimo gibanje miselnosti bo^^ih generacij in bo* dočo smer državne politike. Kakšni vidiki — mar ne? Vsekakor b; bilo mikavno brati poskus nove biometrične filozofije in so* cialno politične tieorije, katere možnost je dr. Mikič bežno naznačtl!	—o.
Zapiski"
Predavanje e slovenskem gledališču ▼ Pragi. Kakor nam poročajo, bo v praški Meščanski besedi prihodnje dni dramatik in režiser Bratko Kreft, Čigar uspešno študijsko bivanje v Pragi smo na tem mestu že zabeležili, predaval o slovenskem gledališču.
Zgodovino mesta Kranja napoveduje za bližnje teiine Muzejsko društvo za Sloveni-
jo. Spisal jo je a ndsiovMijn Wi Scbmfda
in Fr. »teleta Josip 2ootar. Obsegala bo okrog 530 strani In okrog 200 al|k na posebnem umetniškem papirju in bo stal* v subskripciji (do 15. maja t' I.) 170 Din. pozneje 250 Djn. Spis je razdeljen v Štiri poglavja. Prvo obravnava kranjsko zgodovino od začetka do reformacije, drugo od reformacije do ■ Napoleonove Ilirije, tretje od Napoleonove Ilirije do danes. Četrto se bavi z meščanskimi hišami ▼ Kranju. Knji« ga bo imela poleg opomb S© francoski povzetek in seznam imen in krajev. Ne dvo* mimo, da bo prof. dr. Zorttarja »Zgodovina mesta Kranja« obogatila našo znanstveno literaturo in vzbudila zaduženo pozornost Subskripcije »prejema Narodni nniaej t Ljubljani.
f	I	•	T
S P O R T
Koncert Mezetova-Šivic
Prejšnji petek sta nastopila v dvorani Filharmonične družbe v Ljubljani soprani* stinja Anita Mezetova in pianist Pavel Sivic. Prva nam je najboljša znanka izza prejšnjih let in njeno lepo pevsko pot smo zasledovali iz daljave neka; let, zato je bil njen koncertni nastop dobrodošli povod za primerjavo in za ugotovitve novega napredovanja in pridobivanja. Zapela je nekaj posebno priljubljenih in efektnih pesmi do maejh avtorjev (Lajovic: Pesem o tkalcu Gotovac: arija iz Morane in dve Milojeviče vi: šarplaninska uspavanka ter »More če da prodam«) Ln tujih skladateljev Schuber ta, Straussa, Brahmsa, Mozarta in Gounod-ja; dodala je še vrsto drugih pesmi, h ka* terim jo je prisilila hvaležna publika. Pia* nist Pavel Sivic, ki je pevko obenem spremljal, je kot solist podal Bach-Bueonijevo »Preludij in fuga v D«, dva Skrjabinova Poema in Szimanovskega Šeherezado, za* nimivo, impresionistično barvito skladbo nedavno preminulega poljskega avtorja ter se afirmiral kot odličen interpret novodobnih skladb. Oba koncertanta sla bila deležna obilo aplavza interesi rane publike, ki sicer ni napolnila dvorane, kj pa je tem bolj po* zorno sledila izvedbam in svoio pozornost izdatno izkazovala z odobravanjem. L. P.
Iz delavnice naših znanstvenikov
Univ. prof. Aleksander Makle-e o v. Kazensko pravna veda in kriminologija. Kot ponatis iz Zbornika znanstvenih razprav pravne fakultete je izšla 28 strani obsegajoča razprava znanega krimjnologa Aleksandrove univerze prof. Maklecova, ki se večkrat oglaša v na« lih strokovnih in kulturnih časopisih. Nave* dena razprava ima metodološki zmačaj. Gre za vprašanje, al; je kriminologija sintetična veda, kj so ji podrejene vse druge kriminalne discipline, torej tudj kazenskopravna veda, ali pa ima prav nasprotni nazor, ki vidi v kazenskopravni vedi normativno in temeljno znanost, medtem ko so V6e druge kriminalne discipline samo pomožne ve* de kazenskega prava. Na podlagi obsežue tuje literature, zlasti še v zvezi z novimi 6mermi v splošni doktrini metodologije vn klasifikacije znanostj, razčlenja pisec celot* ni problem klasifikacije kriminalnih ved, pretresa kritično argumentacijo obeh taborov in postavlja naposled svojo lastno klasifikacijo kriminalnih ved. Prof. Maklecov deli te vede v tri temeljne skupine: 1) v skupino normativnih (juridičnih) kriminalnih ved; 2) v skupino eksplikativnih teoretičnih kriminalnih ved (biologija, psiholo* gija, sociologija zločinstva) in 3) v skupino uporabnih pomožnih ved kazenskega prava. Druga in tretja skupina sta po piščevi sod* bi kriminologija v širšem pomenu besede, medtem ko je prava kriminologija (v. ožjem smislu besede) prva skupina, k; obsega kriminalno fenomenologijo ;n etiologijo.
Rihard Zupančič, Determini* zem in fizikalna slika sveta. V brošuri na 38 straneh, ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna, je ponatisnjeno predavanje profesorja Aleksandrove univerze dr. Riharda Zupančiča o problemih, ki so bili večkrat obravnavani tudj pri nas. Tako je o vprašanju kavzalitete razpravljaj s filozofskega vidika dT. Boris Furlan, z njim se bavi v svojih poljudnih knjigah dr. Milan Vidmar; determjnizem in indeterminizem sta važna tudi v zvezi z današnjim« svetovno nazorskimi boji med idealističnimi in materialističnimi strujamj. Priznani matematik in fizik je v tem spisu obdelal probleme determinizma z vddjka matematičnih, geometričnih in fizikalnih ved; prihaja k sklepu, da je vprašanje po kavzaliteti iz* gubilo v fizik; prvotno pomembnost in je zopet postavljeno bolj v metafiziko. Kdor danes zagovarja determinizem človeške uso de, se ne bo mogel več sklicevati na fiziko kot analogom. Fiziki pa bodo še nadalje videtj v kavzalnem mišljenju heuristič* no načelo svojih raziskavam. Fizika sama je dandanes bolj ko kda? prej fenomenolo* ška. »Fiziki grade novo poslopje, kj ga sijajno projektirajo. Toda vsak dan vidijo, da morajo v varnost bodoče zgradbe preiskati fundamente. Okrog stavbisča so sicer
postavili ograjo, na žalost pa niso pazili na špranje... Gneča gledalcev je posebno gosta okrog popularizatorjev, zakaj le tj jim razlagajo že fasado, kj nitj še ne stoji.« S temi končnimi stavkj je dr. Zupane,č odklo* nil tiste avtorje, ki hočejo popularizirati sodobno fiziko. Sam se ne šteje med nje, zato je spis »Determjnizem in f.zikalna sili-ka sveta« postavil v hladne in strme višine matematike in teoretične fizike, čeprav je hotel s preprostim slogom vzbudit; zan-manje filozofsko izobraženih poslušalcev od* nouno čitateliev. Zaradi zgoščenosti tvarine je ob izrazito strokovnem vidiku namenjen njegov spis samo onim. kj imajo v tem več kakor srednješolsko znanje^ Jože Karlovšek, Estetika slovenske arhitekture. V posebnem odtisu iz »Etnologa« je izše] članek, v kate* rem skuša pjsec označiti nekatere značilnosti slovenske ljudske arhitekture. Avtor znanih dveh knjig o slovenskem ornamentu podaja na neceljh osmih straneh interesant-ne misli o samorodnih elementih našega stavbarstva in o vplivih, ki jim je podlega* lo. Pjsec izhaja iz nazora, da slog naše ljud ske hiše korenini še v staroslovanski kultu* r; in da prevladuje pri nas vpliv vzhodnega kulturnega kroga, kj ga označuje naturalizem. Za razliko od južnega stjlnega tipa hiše. se slovenska hjša odlikuje slikarsko s ploskovnim soglasjem stavbenih ele* mentov, zlasti z barvnimi ploskvami, ki so bistvena značilnost naše stavbne estetike. V nadaljnjem karakterjzira pisec posamezne sestavne dele kmečke hiše in označuje nji* hovo ornamentiko. Svoio razpravo končuje s sklepom, da imamo Slovenc; svo; izraziti slog. ki ee po smotrnosti ujema s sodobno splošno stavbno mislijo. — Misli, ki jih raz vjja J. Karlovšek v tako zgoščeni obliki, bi bile vredne izčrpnejiše in obsežnejše, obenem pa zadostno dokumentirane obdelave.
Fran Ilešič. Naše književne veze sa Poljacima. (Ponatis iz Letopisa Matice Srpeke, 32 strani). Kritika nedavno izišle obsežne študije dr. Krešiimira Geor-gijeviča »Srpekohrvatska narodna pesma u poljsko; književnosti« je nudila poznavalcu poljske literature in naših stikov s Poljaki, univ. prof. dr. Fr. Ilešiču priliko, da Geor-gijevičeve izsledke ne le prikaže in osvetli, marveč tudi v tem al; onem izpopolni. Po* nekod, tako n. pr. na strani 12 se pisec dotika tudi slovenskih narodnih pesmi, v osta* lem pa obširneje navaja podatke o knjigi »Slaves du Sud-etc-par Jankovitch et Gro-niteh« (Pariš 1853) in prinaša še nekatere bibliograiske izpopolnitve Georgijevjčevega sicer stvarno pomembnega jn tehtnega de* la.
Dr. Fedor Mi kič, Alkoholizam med ju srednjoškolcima dravske banovine. (Ponatis iz lista za brezalkoholno kulturo »Novi život«, Zagreb, str. 24). Je to znanstveno obdelani rezultat ankete o alkoholizmu, ki se je izvršila 1. 1933 na 19 srednjih šolah naše banovine. Dr. Mikič je rezultate premotili z vitalno* statističnega vidika in jih nazorno prikazal v desetjh tabeli ca h in sedmih grafikonih. Ta objektivna analiza bo dobro rabila pri nadaljnjem proučevanju alkoholizma m nje gove vloge v naši državi. Dr. Mikič je svojim dosedaniim vitalno-statjetičnim študijam pridružil nov dokaz, kako pomembno nalogo ima pri fundamerrtaciji socioloških Taziskavanj vitalna statistika, t. j. matema* tika, aplicirana na biološke fn medicinske pojave. — Iz znanstvene delavnice istega raziskovalca omenjamo ie razpravi, ki sta izšli v ponatisu: »0 brojn leukoeita kod domače svinje«, ki ima soavtorja v drugem slovenskem znanstveniku, zagrebškem univ. prof. F. I. Zavrniku fn ki obdeluje biome* trično hematološko dognanja veterinarja Rojke, dalie razpravo »Smer gibanja«, ki jo ie dr. Mikjč priobčil v Zdravniškem veet-niku. V naslednji razprav} daje vitalni matematik dr. Mikič tale nrvigljaj: Narj Jezikoslovci precizno ugotove,' ali se pismena slo* venščina približuje srbohrvaščini, alj pa ee od nje oddaljuje. V .primeru, če se približuje, bi lahko umen jezikoslovec napovedal čas spojitve; torej je tudi to problem v »smer; gibanja«, s katerim nas ta prizadev, nI matematik seznanja v svojem sestavku. Pisec nadalje misli, da biometrično gledanje na svet omogoča novo filozofijo in do-
V neka] vrstah
Kljub raznim težavam je savezni kape-tan vendarle izvedel prvi trening dveh izbranih enajstoric, in sicer v sredo popoldne na igrišču Jugoslavije za zaprtimi vrati in pred samimi uradnimi gledalci. Najprej je B-moštvo zmagalo nad Jedin-stvom z 2:1, nato pa je A-garnitura premagala enajstorico Jugoslavije s 4:2. V prvi garnituri so manjkali trije znani Zagrebčani in Spličan Matošič, tako da ta trening le ni dal prave slike naših najboljših v B-garnituri pa je nastopil izmed Ljubljančanov samo napadalec Ljubljane Lah, ki je zaigral odlično in mu je gotovo zasigurano mesto v tej reprezentanci, ki bo tudi dne 9. maja igrala proti Madžarski.
Afera z odkritji Gradjanskega v zvezi s tekmo z SK Ljubljano se vleče po beograjskem »Vremenu« dalje tudi še danes. List pravi, da je dobil od glavnih funkcionarjev Gradjanskega izjavo, po kateri je SK Ljubljana prejela od BSKa pred ljubljansko tekmo pismene nasvete, kako naj bi onemogočila zmago Gradjanskega odnosno dosegla, da bi Gradjanski pustil obe točki v Ljubljani. Te trditve so prav tako fantastične, kakor so bile vse dosedanje o tej stvari, kajti komaj si je mogoče misliti, da bi bil klub, kakor je BSK, tako malo previden, da bi pod uradno firmo in na enak naslov pošiljal tako pametne nasvete, kako se nasprotniku na zelenem polju onemogočajo zmage in doseže, da ostanejo točke tam, kjer bi bilo komu ljubo. Vsekakor nam obljublja beograjski list da imajo funkcionarji Gradjanskega za te trditve dokaze in jih bodo, če ne prej vsaj za Božič — takrat bo namreč glavna skupščina JNS — tudi pokazali. Do tedaj pa se bomo v Ljubljani prav na tihem smehljali!
Službene objave LNP
(Službeno št 13, 25. seia p. o. dne 7- t. m.)
1. Pivenstvetii spored ti. t m.: V Ljubljani; igrišče Mladike, ob 9.30 Slavija - Mladika, službujoči g. Fain, kluba po 5 rediteljev; igrišče Slovana, ob 9.30 Slovan - Reka jim. ob 10.30 Mars - Jadran, službujoči g. Galof, Slovan jn Mara po 5 rediteljev; MgR^ Šče Prftnor ja.' ob 1Q.~ .Grafika - KorOtafr. službujoči g. Grm. kluba po 5 rediteljev; igrišče Hermesa, ob 10 Mladika - Liubijana jun., ob 11. Svoboda - Hermes jun., službujoči S- Gašperlin. Mladika in Svoboda po 5 rediteljev; igrišče Most ob 15.30 Moste -Svoboda službujoč; g. Guzina, kluba po 5 rediteljev. — V Mariboru: igrišče Rapjda. ob 14.30 Železničar - Maribor jun.. ob 15.30 Rapid - CSK. službujoči g. Grbec, Rapid rediteljstvo; igrišče bivše Svobode, ob 14.30 Slavka - Lendava, službujoči g. Mazi. Slavija rediteljstvo — V Celju: igrišče Olimpa, ob 14.30 Olimp - Celje jun,. ob 15.30 Olano -Železničar, službujoči g. Krell, Olimp m Oe-lje po 5 rediteljev. — V Trbovljah: jgnsce Amaterja ob 15.30 Amater - Celje službujoči Poznič, Amater rediteliistvo. — V Mengšu: ob 15.30 Mengeš - Zalog, službujoči g. Liipar, Mengeš rediteljstvo. — V Čakov-cu: igrišče Gradjanskega, ob 15.30 Gradjanski - Drava, službujoči g. Hampamer. Gradjanski rediteljstvo — V Murski Soboti: ob 15.30 Ptuj - Mura (po sporazumu klubov), službujoči S. LiPič. Mura rediteljstvo.
—	V Hrastniku: ob 15.30 Hrastnik - Jugoslavija, službujoči g. Hudi Hrastnik rediteljstvo. — V KrSkem: ob 15.30 KSK-Sava. službujoči g. fetenjč, KSK rediteljstvo. — V Stražišču pri Kranju: ob 15.30 Savica -Kovinar, službujoči gl Ker. Savica rediteljstvo — Na Jesenicah: igrišče po izben Gorenjca, ob 15.30 Gorenjec - Radovliica, službujoči g Pučko. Gorenjec redrtertjetvo.)
Žalec prepušča Laškemu tekmo s 3:0 o. f.,
—	Retje - Dask se preloži na 9. maia t 1. 2. Odobri se turnir Reke 11. in 18. t, m.
s sodelovanjem Ljubljane, Hermesa. Slova-
na.
Službeno i* s. o. LNP. K tekmam 11. t m. se delegirajo: Olimp - Železničar delegira s. o. JNS. rezerva Reinprecht, Ama, ter - Celje Vrhovnik, Rapid - ČSK Kopč, Moste * Svoboda Pečar. Slavija - Mladika Dolinar, Mars - Jadran čameroik, Grafika * Korotan Macorattt Mengeš - Zalog Mrdjen, Gradjanski - Drava Nemec Fr., Slavija -Lendava Bergant, Ptuj , Mura Bizjak, Hra* stnik - Jugoslavija Arhar, KSK - Sava Ho-bacher, Savica - Kovinar Dorčec, Gorenjec. * Radovljica Lukežič, Svoboda * Hermes jun. Betetto, Mladika - Ljubljana jun. Be-nedetič, Slovan - Reka iun. Kos Hinko, Železničar , Maribor iun. Klanšček; turnir-Re. ke prvi par Kušar, drugi par Dolinar. — Plenarni sestanek vseh ljubljanskih sodnikov bo 12. t. m- ob 19.30 pri Slamiču. — Istotja se vabi na zaslišanje ob 19. n. N. Stiglič.
Turnir SK. Reke. S. K. Reka Je razpisala
pokal, za katerega bosta v nedeljo 11. in 18. t m. na igrišču Reke po dve tekmi. Turnir bo zanimiv že zaradi tega, ker poleg doma, čina sodelujeta še oba ostala zastopnika L razreda Hermes in Slovan ter Ljubljana. Jutri bosta nastopila ob 14 Slovan: Hermes, ob 15.40 Ljubljana: Reka.
SK. Ljubljana. Moštvo, ki potuje v Beo. grad, naj bo drevi ob 19. pred kavarno Emo na. Postave liglnega, rezervnega in junior-ekega moštva so razvidne na običajnem mestu.	J .
S. K. Slovan. (Nogometna sekcija). Šesta* nek vseh juniorjev drevi ob pol- 20. pri Kru-Siču. I. moštvo in rezerva jstotam ob 20„ Vsi točno in sigurno!	- , .
S. K. Reka. Jutrj v soboto ob 16. strogo obvezen sestanek vseh igralcev na igrišču.
S. K. Svoboda. Danes obvezen trening. Ob 19. danski sestanek.
S. K. Mars. Danes obvezen članski sestanek v gostilni na Poljanski cest* 7. Popoldne obvezen trening za vee igralce od 15. dolje.
STK Moste. Drevi ob 19. 6©ja, ob 20. San. ski sestanek.
S. K. Zalog. Drevi ob 19.30 članski sestanek pr; Toraiču. Po sestanku kratka odbo* rova seja. — V nedeljo igramo v Mengšu. Vsi — razen tehtno opravičenih I
15 let Ljudske univerze v Maribora
Maribor, 8. aprila.
V nabito polni in okusno okrašeni dvorani Ljudske univerze je bila sinoči slovesna proslava 15 letnice uspešnega delovanja Ljudske univerze v Mariboru. Za uvod je ubrano odpel dijaški pevski zbor klasične gimnazije pesmi »Zvezdo«, »Travniki so že zeleni« ter »Venite rožice moje«. Sledilo je izčrpno, pregledno poročilo predsednika inž. Kukovca, iz katerega povzemamo, da je organizirala Ljudska univerza v teku 15 let 700 predavanj in 60 glasbenih prireditev. Skupno z drugimi priložnostmi prireditvami je bilo okoli'-1000 večerov, ki jih je obiskalo preko 100.000 poslušalcev. Ob zaključku je izrazil inž. Kukovec željo, da bi Ljudska univerza pri nadaljnjem delovanju okrepila svoj položaj. Gonilna sila bodi slejko-prej iskrena in odkrita, zvestoba naši skupni jugoslovenski domovini.
Sledila je slavnostna beseda pisatelja Finžgarja o zvestobi zemlji in narodu, Id je naglašal zlasti tri okolnosti, Id jih ne smemo pustiti z vidika: da preprečimo prehajanje naših posestev v tujčeve roke, zlasti ob meji, da dvignemo gospodarsko podjetnost našega človeka, da ne bomo hlapci tujega kapitala, ter da živimo v ljubezni do naših bratov, da bo ustvarjena velika južnoslovanska država od Jadrana do Črnega morja. Z zahvalo vsem dosedanjim Sodelavcem je predsednik inž. Kukovec zaključil lepo uspelo jubilejno prireditev.
Zaradi slabih živcev
v smrt
•i '•* ■ ^
Ljutomer, 7. aprila.
Pri Sv. Bolfenku na Kogu Je gospodaril na posestvu svoje žene 44-letnl Anton Zadravec. Godilo se m« je raaanerno dobro, O tem priča dejstvo, da ntf na po. sesivu nobenega dolga. V zakonu Je imel samo enega otroka, zdaj 131etnega fanta. V mirnem življenju Zadravčevean Je bOa edina težava njegova živčna bolezen: stalno trepetanje udov. Bilo je včasih tako hudo, da ni mogel pisati in je namesto Črte delal same pike. Morda je bilo to posle, dica vojne, ker je bil Zadravec nekaj časa vojak.
V zadnjem času Je Se prevzel posestvo svoje SOletne matere, ki ni mogla več delati. Od tega dne dalje na m Mlo več do življenja. Plačati bi moral namreč ok*>H 400 Din državne takse za prevaeim treh oralov posestva, njegova fiksna ideja pa je bila, da tega denarja ne bo snogel in da bo posestvo zaradi tega prffio na bo. ben. Večkrat je kazal samomorilne name. ne, zato so ga domaČi stražiH fa. opazovali. V torek pa, ko Je njegova žena za kratek čas Sla iz hiše na grede, da posadi rožmarin, Je izrafoil njeno odsotno* in ae v stiskalnici obesil.
Ko se je žena vrnila in ga ni naAa r hi« je pogledaa tudi v stiskalnico, kjer ga je dobila že mrtvega. Državno takso bi bil prav gotovo lahko plačal, ker je imel'štiri vozne krav« in hi mu bilo treba samo '<SAo prodati. Toda ta ctoveznost Je sprožiSi v njem misel samomora, ki ga je kljub pazljivosti domačih tudi izvršil.
Radio
Sobota 10. aprila
Ljubljana 12: PloJče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče: — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Češkoslovaško šolstvo (g. Rudolf Bratok). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, .obvestila, — 19.30: Nac. ura: Napredovanje poljedelstva od postanka naše države do danes (dr. I. Jovičič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A Kuhar). — 20.30: Pratika za mesec april ali mali traven. — 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vesel konec (igra Radio orkester).
Beograd 17.20: Zborovsko petje. — 19.50: Orkestralen koncert — 20.30: Humor. — 21.30: Zborovski koncert — 22.30: LaHca in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Pevski večer. 20.30: Lahka glasba. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19.50: Program z motom »Na duiekU. — 21.05: Orkestralen in violinski koncert — 22.20: Plošče" in ples. — Variava 19.40: Skladbe Levandovakega. — 21: Pevski zbor, ček> ia klavir. —- 22: Glasbeno literaren program. — 22.40: Ples. — Dunaj 12: Lahka godba s plošč. — 1535: Zborovsko petje. — 17: Plošča po željsh. — 18.15: Pevska «ra.: — 19.30: Operetni večer. — 22:30: Violinski koncert — 2235: Plesna muzika s plošč. — Berlin 18.15: »Zabavni petorčki«. — 19.15: Vedra komorna glasba. —-20.10: Zabaven večer. — 22.30: Prenos iz Mimchena. — 24: Ples.— M&nehen 18: Koncert godalnega kvarteta. — 19.40: Klavirske skladbe; -r 20.10: Munchcnski humor. — 22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 19: Plošče po željah. — 20.10: Zabaven program. — 22.30: Prenos iz Miinchena. — 24; Nočni koncert (plošča^
S • k • I
Prasvetn« prireditve Sekala IJuHJsb*
SJška. Drevi ob 20. bo gostovala na nafiem gledafiScem odru družina gledališkega odra Sokola Ljubljana,Vič. Igrali bodo Andreje-va »Mladoletje«. S to lepo igro bo Vičani uspešno nastopali na svojem domačem odru. Prvo gostovanje VJčanov » to igro bo ▼ ft-6k*, odtod pa a« napotijo na gostovanje še v druge kraje. — V soboto 10. t ta. ob 15. bo otvoritev novega lutkovnega odra. Piva predstava bo »Jurčck čarovnik,« čarobna igra v sedmih slikah. Odslej bo namesto Gaiperčka nastopal nai slovenski Jrnček. Načrt« aa novi lutkovni oder je napravil ate. arhitekt br. Medvešček EmI. Novi oder le »delan po vseh fakustvob sodobnega lat. karatva. Mladina vabljena. — V nedeljo 1L t m. dopoldne ob 10. ee aa splošno željo ponovi mladinska prosvetna akademija, na kateri bodo sodetovaH naSi najmlajši Soko* Hči. Ha sporedu bodo rani otročki igrokazi, deklamaoije, nastop mladinskega pevskega zbora in harmonikarjev in druga — Vso te navedene prireditve bodo v veKkj dvorani Sokofekega doma r	Pridite.
Prosvetni d&n kranjske sokolska kape bo ▼ nedeljo 11. t m. v Kranju. Dopoldne boste zbora društvenih načelnikov }n prosve-tarjev, popoldne ob 15. pa skupni koncert kakor prejSnja leta. Koncert bo spet oddajala ljubljanska radijska postaja. Koncert je posvečen spominu umrlega skladatelja Emila Adamiča, ki je tik pred smrtjo na« pisa] kranjsko župo skladbo »Romanco« na besedilo narodne pesmi. Skladba as bo to pot prvjč izvajala v popolni zasedbi. So-kofeko članstvo ta narodno občinstvo Krom naše domovine vabimo k posehi in poalo* Sanja.
Soitanjsko aakolsks ekroi]«. Zbor društvenih načelnikov in načelnic BoStanJskega okrožja se je vrS3 v nedeljo 7. marca v So* kotekem domu v Šoštanju. Okrožni zlet, kl je obvezen za člauAvo in naraSčaj vseh okrožnih edioie, bo 8. avgusta v Velenju. Splošne tekme moške ln ženske decs bodo & junija v Braalovčah, kjer bo M dan, pro, slava SOleteice braslovfike »okoisks trdnjave. Okrožno načetoiStvo je določilo, da bo tekmovala moška in ženska deea v razorih tekrvadmh panogah, katere je župno načel-niStvo že odobrilo. Načel niš tvo ie uvedlo pri tekanj dece tudi vprašanja fe sokolska ideoto gije, da ee £e pri mladini nčvrsfcj sokolska Ideja. Javna nastopa bosta 4. Julija ▼ flo-BUn*u in 11. joflja na Poteedt Draitvo v Smartnem Ob Paki in Četa v Orli vaa| pošljeta svoja predlaga glede javnih nastope«r naknadno. NačeinSk šoitanjskega okrožja je br. Toplak Juro v Brask/včah, namestnik br. Prelovee Rado v Velenju, načelnioa ja «e, stra Malingerjeva Katrca v Braslovčah, na, meeflniea MflUerjeva G0ka v Velenju.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek 9. aprila: Ob 15. uri: DeS Is vihar. Dijaška predstava. Globoko cene od 14 do 2 Din. Sobota 10. aprila: Simfonija 1987, Izven.
Cena od 20 Din navzdoL Nedelja 11. aprila: Ob 20. tiri: Matura. Izven.
Prihodnja premiera v drami, T rež!ji ter. arh. Strrpice se stndm igra »Bivala«, katere avtorja sta Marwe| Andemon in Lawrsn-ee Stafitoga. Godi as sa Časa svetovno vojne med vojaštvom. V igrj nastopaio raeen ene ženske samd moškj. To ddo spremlja vislik sloves. Igrano Je bflo na mnogih inozemskih odrih z jzrednpn uspehom. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 9. aprila: zaprto. Sobota 10. aprila: Manon. Izvsn Znižane
cene od 30 Din navzdol. Nedelja 11. aprila: Ob 15. uri: Vesela vdova. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Aida. Izven. Gostovanje tenorista gosp. Marija Šimenca. V Verdijevi operi »Aida« bo gostoval v nedeljo zvečer g. Marij Šimenc. Pel bo vlogo Radainmesa, s katero Jo dosegel na našem odru in drugod ponovno največje uspehe. Gostovanje tega priljubljenega gosta je vsdno dobrodošel dogodek T našem mnztkalnem življenju.
•BNTJAKDB8KD 6LBDALDCB Soboto, 10.: Kdo je papa? (Bichon). Nedelja, 11.: Kdo je papa? (Biehon).
MARIBORSKO CHLEDALBOB Petek, 9.: Zaprto.
Sobota, 10.: Na ledeni p?oi&. Prsnferm.
Ta pasfa taksa i
O povišanju pasje takse smo prejeti i* kroga prizadetih: Razburjenje zaradi povišanega pasjega davka je veliko posebno zaradi tega. ker se zahteva po višek tudi ca leto 1937. Pasji davek za to leto smo vendar pravilno plačali. Januarja nas ja magistrat pozval, da smo javili svoje pse hi plačali 100 Din takse. Svojo dolžnost smo vestno izpolnili, mestni magistrat pa je naSim
Esom življenjsko pravico podaljšal do onca leta 1937 in v dokaz te pravice nam je izročil pismeno potrdilo in za pse znamke s letnico 1937 in tekočo Stevi&o. 7» je bila vsekakor nekakšna kupna pogodba, katera se ne sme od nobene strani izpremeni« ali razveljaviti.
Tako nastane vpralanje: AH sme mestni magistrat po svojem konjaču nam v tem letu, ko smo takso že plačali, psa vzeti ali celo ubijti? S tem bi bili ttim gmotno oškodovani in magistrat bi nam moral škodo povrniti. Vrniti bi nam moral za tričetrt leta plačano takso. Magistrata nihče ne odreka pravice zvišanja pasja takse, toda ne po dveh mesecih, ko je bila taksa Sa plačana, temveč ob novem lota. Vsi prizadeti prosijo, naj se izvrgitev odredbe odloži na prihodnje leto. Ta čas pa sa naj odredba revidira, da ne bi bila tako brezobzirna. Ali se ne bi dalo tadeve tako urediti, da bi bili samo dve skupini pasjih taka, namreč nižja za manj premožne, višja pa n premožnejše. S takim ukrepom bi b0o vtem ustreženo.
Vremensko poročilo
9> i|Hk
I^nbDaui 7. 76R8, 4.8, 8f, Wt, m£a M,
Maribor T. 784.4, 4.0. 99, A A	''
Zagreb 7. 785.3. B.0, «, W, 1«, dei, 9.0; Beograd 7. 706.8, 8)0, 00. S&» 4, . Sarajevo 7. 765.3, 7j0, 95, O, 10, d«i, 4ih • Sknpija 7. 7664, 7A 90, O, 10, —,
Temperatura: Ljubljana 1R2, «5; Maribor 14.0, 2-0; Zagreb 16.0, 5.0; Beograd 16.0, 5>0; Sarajevo 16JJ, li; S&Ojlb 1^0 4.<U iMk —c--
50
CL <en*MI •
Spomtni ekbceienee JltuitoLovccva
M oman
»Vedeti morate, da MuholovcervJja zvita ukana ni slonela na »vrstaih«, ampak na imenu »Rich-mon«, je Anthociy pojasnil. »V ponedeljek popoldne mi je zdajci prišlo na misel, da obstoji neka živordeča roža s tem imenom. Tudi gospodu Fishu se je tako zgodilo, in ko sem pri tisti priči odMtel na rožni vrt, sem ga našel že tamu Če storite od solmčne ure sedem korakov naravnost, potem pa osem na levo in fcri na desno, zagledate pred seboj nekaj grmov teh rdečih ricbmondskih rož. Priporočil bi, da bi se tam. jutri zjutraj tam kopalo. Kar se tiče hiše v Dovru, siva z gospodom Fishem poskrbela, da so ostalii »tovariši« pod strogim nadEorstvom, in ko jim je lažni Lemoine po telefonu ukazal, naj hišo izpraznijo, je dofbil odgovor, da se je to že zgodilo«.
»Nu«, je potolažesn vzdShmil lord Caterham, s torej se je vse zelo povoljno razpletlo«.
»Samo nekaj ne«, Je pripomnil Isaakstein. »čemu site mene nocoj povabili semkaj, gospod Cade?«
»Da se dogovoriva zastran posojila. Obljubil sem vam, da vam priskrfbdim koramatrudijskega princa«.
»A princ Nikolaj je vendar poginil ob Kongu?«
»Da, po meni. Jaz sem bil tisti, ki sem razširil to novico. Toda moja obljuba velja, gospod Isaak-sbein. Treba vam je princa. Ali Id vam bil jaz po godtu?«
»Vi?!«
»Da, jaz sem tfertl, M ga potrebujete. Nikolaj Sergej Aleksander Ferdinand Obolov. Ker je bilo to ime za moje tedanje življenjske načrte več ko predolgo, sem se vtrtnil iz Konga kot navaden Ant-hony Cade.«
Aircirassy je poskočil. »To — to Je neverjetno!«
»Lahko vam predložim dokaze c, je ravnodušno rekel Anthonjr. »Dovolj trdne, da bodo prepričaiU tudi barona Lolopretcyla«.
Barom je vzdignil roko. »Pripravljen aesm jih preveriti, toda osefbno mi zadostuje vaša beseda. Sicer ste pa zelo podofani svoji angleški gospe materi«.
»Zmerom ste mi zaupali, gospod bamon«, je rekel Anthony. »Zanesite se, da ne bom ničesar pozabil«.
Zdaj se Je obrnil k BattJu. »Vas sem se ves čas bal, gospod aadlzannik«, je smehljaje se priznal. »Že od začetka me je navdajati občutek, da imate zoper mene sum, M ga brada samo pomanjkanje verjetnih nagibov«.
»Da bi bili storilec, nisem niti za trenutek mislil, sir«, je Battie odvrnil. »Takšno reč človek sluti. A vedel sem, da vas nekaj skrbi, in nisem mogel uganiti, kaj vam je na misli«.
»Zelo čudlno«, je zamrmiral George Lomax. »Tako čudno, da ne pomnim enakega. Ali ste res prepričani, gosipod baron — ?«
»Spoštovani gospod Lamax«, mu je Ambhony precej trdo segel v besedo, »ni moj namen, da bi nadlegoval angleški zunanji urad za podporo mojim zahtevam, ne da bi prej podal neovrgljive dokaze. Predlagam, da odložimo to stvar na ugodnejši trenutek, ker bi se rad z baronom in gospodom Isaaksteinam domenil o pogojih posojila«.
Baron je vstal in udaril s petami.
»Ponosen trenutek bo zame, kadar vas bom smel pozdlraviti kot koromadijskega kralja«, je slovesno dejal.
»O pravkar mi je prišlo na misel, dragi baron« — je ravnodušno rekel Anthony in mu segel pod pazduho. — »Pozabil sem omeniti, da sem si v nekem oziru — zvezal roke. Stvar je namreč ba, da sem oženjen«.
Baron je odskočil. »Moj Bog, menda se niste — v AfriM — s kako črnko —!«
»Nu, veste kaj!« se je Anthony zasmejal. »Bela je — vsa bela, Bog ji daj zdravje!«
>Tarej morganatsflri zakon!« "
»Se ma&o ne. Kra$evala bo ob kraljevi strasti. Kot hči britskega panja, čigar rod sega nazaj v dni V< Ujema Osvajalca, ima zato vse pogoje — tn mimo tega so ji namere v Karamamdiji dobro znane.«
»Moj Bog!« je razburjeno vafczHfcnU George Loma*. »Menda ni — menda ni — Virginija Revelova? «
»Pač,« je rekel Anthomi. »Virginija Revelova.«
»Dragi prijatelj — eee — sir, sem hotefl reči — čestitam vam iz srca. Virginija je prelestno bitje!«
»Najlepša hvafla, lotfd Caterham,« je odvrnil An£hony. »Rrelestao bitje — in več ko to!«
A gospod Isaaikstein ga je pazljivo pogledal.
»Vaša Visokost naj ne zamen vprašanju — kdaj je bila poroka?«
Anthony se je nasmehnil. »Če hočete po vsej sili vedeti — « je dejal — »davi sva se poročala.«-
»Gospoda izvoSte naprej, takoj pridem za vama,« je rekel Anthony in se nato obrnil k Batthi, M se je delal, kaikor da ogleduje hrastovi stenski opaž. »Nu, Battie, nekaj ste me hotefl vprašati, kaj ne da?«
>Nu da, sir, resnica je. Spet ste me izpregledali. Najprej bi rad vedeli, aili ae motim aii je res, da je ta ustreljena ženska bivša kraljica Barbara?«
>Ne, v tem se ne motite. Upam pa, da se stvar potlači.«
»O, v tem oziru se zanesite na gospoda Lotmax&, sar. Ta takih reči ne da obešati na veliki zvon.«
»Je to vse, kar ste želeli vedeti, Battie?«
»Ne, vprašal sem le mimogrede. Toda — aili bo neskromno, če si usodim vprašanje, zakaj ste odložili svoje pravo ime?«
»Nikakor ne! Razlogi, ki so me napotili k temu, so bm popolnoma neoporečni. Vzgojen sem v tej dežel, zato me je Anglija veliko bolj zanimala kakor Koromandija. Preneumno se mi je zdelo, da bi se klatil po svetu z operetnim naslovom, in razen tega sem bal mlad, imej sem <femoikraJtske poglede
in vzore in sem zato zviška gledal na kraljevske in prinčevske časti.«	*
»Od tistih dob pa — ?« je vprašal pametni detektiv.
»O, od tistih dob sem videl veliko sveta, svobode in enakosti pa preklicano malo. Ljudje niti nočejo biti bratje. Ta stvar mora še zoreti — recimo, kakih deset tisoč let. Z nestrpnostjo človek nič sie doseže. Napredek ie dolgotrajna zadeva.«
Battki je pamežžkniio v očeh. »Vaši nazori me Svo zanimajo, sir,« je dejal. »In če si smem dovoliti opombo — prepričan sem, da boste svojim ljudem tam doli izvrsten kralj.«
»Hvala, Battie,« je rekel Anthocny in vzdihniL
»Podoba je, d!a vas ta misel ne dela zelo srečnega, sir.«
»Oh, sam ne vem. Zabavno bo vsekako. A vendar pomeni to zame nekakšno urejeno delavnost — in prav te sem se zmerom ogibal.«
»V dolžnost si pa le štejete?«
»Bog ne daj! Kakšna misel! Ne, za žensko gre — za žensko — kakor zmerom, Battie. Zanjo bi storil še vse kaj drugega kakor to, da bom kralj. Ste bfli kdaj zaljubljeni, Battie?«
»Svojo ženo zelo čislam, sir.«
»Čislate jo — človek božji, saj niti ne slutite, kaj mislim — «.
»Ne zamerite — vaš čudni sluga čaka zuaaj pred oknom.«
»Boris? Pa res. Čudno, da je takoj po Mihovi smrti prestopil v mojo službo. Saj ni mogel vedeti, kdo sem.«
»To je nagon — kakor pri živalih,« je menil Battie in pogledal za Anhonyjem ,ko je odšel. »Ta ima talent za kralja«, je zamsrmral sam pri sebi.
Zunaj tni rekel Boris nič drugega kako »Gospod!« nato pa hitro krenil pred Anfehonyjem po terasi. An!thony je šel osupel za njim. Nazadnje je Boris obstal in pokazal s prstom. Mesec je svetlo sijal, in na kameniti klopi sta sedeli dve postavi.
»Res je žival,« je pomislili Anthony. »Izvrsten lovski pes!«
Z dolgimi koraki je krenil naprej. Boris se je utrnil v senco.
Tudi za pomlad kupite pri „PAULINU" kongresni ™Ai
KER LE V DOBREM KROJU PRIDE DO VELJAVE VAŠA POSTAVA IN VAS NOVI PLAŠČ, KOSTUM ALI PALETO.
91A LI OGLASI
Službodobi-
Beseda 1 Din. davek B Dtn. M Šifro ali dajanje naalova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Iščem
gospodično trgovsko na-obraženo, ia je sposobna goiipodinjstva in kuhinje za 2 osebi. Nastop takoj. Po možnosti priložite »K'ko. Naslov v vseh poalovolni-caJi Jutra.
9081-il
Frizerko
aH domskega frizerja sprejme ta&oj » »talno službo Franjo Mara « e r, okrožni urad, Ljubljana, Miklošičeva 0. 30.
8983-a
Pekovskega
pomočnika
m naanaSalca k™ha sprejmem takoj pekama Noč, Slov. Javornik.
90234
Vrtnarskega
pomočnika
sp-ejme hotel Rokan Selce na moru, Hrvatsko.
9021-1
Pomočnico
takoj Salom Vera. nadstropje. »02041
sprejme Nebotičnik VI.
Be«p<ta 1 Dim, davek 8 Dm. za šifro al! lajanje oaslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Več postelj
ferler madirace, 4 kolesa, radi odpotovanja takoj prodam. Nove Jarče, Pod Oberje št. 20. KrzKn-ik.
906&6
Lepa črna prst
ta vrt se proda naslov v vsiih poslovalnicah Jutra.
903M;
Cepljene trte
na ameriški način, enoletne Sfcscat Kraljica vinograda, Muscat eopr. Mathias Jova-na, Kraljica Jelisaveta, tvrdke Hiršl Vlad"'«lav im dr>i£. Subotica, ima na zalogi Server & Korop., Ljubljana in stan« posame-7-na trta od navedenih sort Din 5.—.	903fV«
Vrata, okna,
Izložbene omare tn ielezne rolete, poceni prodam, Stermecii, Cel j«.
S018-6
5?
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59
Obrt
Beeeda 1 Din, Save* S DUu
za šifro aii dajanje ualon 9 Din. Najmanjši (oeeek 19 Din.
Gumbi - plise
en tel, airar. predtiak, mcrtc grame, hitro izvrši Mateik & Mikeš, Ljubljana, pote« hotela Štrukelj.
86-90
Beeeda 1 Dto, lave* 8 Din za Šifre iti dajanje oaslova 5 Din. KajmanjSi tneeek 17 Din.
Posojila
dobe državni ln samo upravni uslužbenci v LJubljani v gotovim in blagovnih bonih. »Her mes« Informacije. Tav čar Jeva 2.
87-16
Posojilo Din 70.000
iščem proti mesečnem« odplačevanja. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na ogt. odd. Jutra pod šifro »Točno 4«.
80OT-16
AL. PI.ANINŠEK Ljubljana
Beethovnova nI. 14/1. Telefon 35-1®.
rapostaje nakup in prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje
Informacije daje breaplačuo
G. Th. Rotman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
71
»Kam gre vožnja?« je vprašal profesor. »V Honolulu!« je bil odgovor. »Imenitno!« je zaklical učeni mož. »Prav tja sem bil tudi jaz namenjen. A rajši bi zlezel dol, če nimate kakih pomislekov!« Nov kašelj nra je zadrgnil sapo.
Y najem
Beeeda 1 Din, davek 8 Din. za Šifre aii dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
V najem
odda bivšo gostilno mesnico, vrt, gospodarska poslopja »Pri Ločencu«, Št. Vid nad Ljubljano 17. Informacij« Podgora 30 Oir-maa Ferdinand
8904-17
Beeeda 1 Din, davek 8 Din. ta Šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši tneeek O Din.
Trgovska hiša
rentabilna v eentrn mesta se proda. Ponudbe na ogl. od del. Jutra pod »1967«.
9046-30
Stanovanje
Beeeda 1 Dte. davek' 8 Dio. m fiifre ali dajanje naslova
3 Din. Najmanj« tneeek 17 Dto.
Dvosob. stanovanje
in trisobno solnčno na Cesti 29. oktobra (Rimski cesti) St. 28. oddam za 1 maj.
9030-21
Stanovanja
Primerno
stanovanje
ev. brez knfcinje, iščeta 1. maja zakonca brez otrok. Stanovanje naj bo šolnino, v centra »li blizu tramvaja. Stanovanja s plinom imajo prednost, pnvtttčna ne pridejo v poštev. Ponudbe na oči. odd. Jutra pod »Dober in točen pločnik.«
8073-31»
Beeeda 1 Dta. davek 8 Din. i» Šifro a« dajanje naslova i Din. Najmanj« tnesek 17 Dtn.
Sobo
lepo v centrom«, kopalnica z vso osJcrbo oddam 2 staJ-nim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Sobico
8 posebnim vhodom za Din 000.— oddam. Naslov pri »•Promet«.	9051-33
Sobe išče
Beeeda 1 Dta, 0»*«* t Da zm Šifre ali dajanje naatova t Din. Najmanjši tnernk 17 Dm
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, ičče za takoj gospodična s stalno službo. Ponudbe na ogl. od del. Jutra pod »Točna plačaiea«.	9064-33a
Vsaka beeeda 8 Din; davek 8 Din m dajanje naslova 5 Din; najmanj*! tneeek 40 Din.
Mucika
Prosfan razveeeii m« v ne-d&ljo pri meni od 4 do 0 ure čakam.	9042-04
Preklic'
Opozarjam, da niew. plačnik za dolgove, ki hi jih napravil VeJkavrh Mirko na ime tvrdke A. Vel-kavrh, ker je preklican. Lado Velkavrh.
9004-81
Dvignite dospele
ponudbe:
8 april S7, Akord, AgUna hi poštena, Petar Balačič, Blagodejna harmonija. Blizu Vintgaija. Bližina kolodvora, Center, Do oktobra, Dvojna posel. Doma, Dobra moč, Dobro razumevanje, Delo, Dvoeobno. Dam denar, Dobra, vestna moč, Dolgoročno, Dober delavec, Dobro ohranjen, Goetilna, Gaterist, Izučen, Industrija v Ljubljani, Inkaeant, Iskre nost, Karla, Krst pri Savi-ei, Kapital, Kamenoinda-strija gb. Ljubiteljica otrok Mesečno čistih Din 1300, Man on. Maj 11037, Maj in Julij, Najnovejše tipe, Privatna kuharica. Pekarna, Pridna postrcžnica. Pek, Praksa, Pomlad 77. Prak-tikantinja. Prijeten dom. Renta, Promet, Rentabilno, Sicer sem tudi oficir. Stalno mesto, Samojster, Stalno zaposlitev, Stvar za-upanja, Seriozen 37, Srečen sakon, Takoj denar, Tehnika. Vsestransko poštena, Vzgojiteljica, Zaneelji'H in deiovna, Zavarovanje, 485.000, 80.000 30.
Trenškotl, veterni suknjiči
Novosti,
lepe raorce za pampartee, športne obleke nudi ceneno
Presker,
Sv. Petra e. 14.
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Rentabilno hišo
v Ljubljani ali najbližji okolici proti gotovini kupim (ca Din 400.000.—). Ponudbe sprejema in daje informacije Tehnični biro, Ljubljana, Nunska ul. 17 (preko Bleiweisove ceste).
■	CD rn CD • CD U CD ■ O ■ CD ■ O ■ C3 S O ■
Lepe stavbne parcele v Celju
v bližini hriba Sv. Jožefa, na solnftnl legi, so ugodno naprodaj.
Vpraša se pri Fanlnger, Glavni trg 8, Celje.
■	CDICDBOlOlCDICDBOBOlOa
za svoj „FoioateIje" i8Cem
družabnika
ali najemnika). Prvovrsta moč ln neoporečen značaj pogoj! — Vprašati Foto Winkler, Ptuj.
NARODNA
Tskarna
I13
r
IZVRŠUJE VSS VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IH NAJFINEJŠE
»VASE ZDRAVJE ZAHTEVA«
L3UBL3ANA
KNAPUCVA S
Središnji ured za osiguranje radnika a Zagreba
raspisao je
natječaj
2» popunjenje mesta DIREKTORA ZDRAVSTVENOGA ODELENJA svoga ureda. Rok natječaja je 1 maj 1937. S vi potrebni podaci mogu se dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika. Natječaj objavljen je u »Službenim novinama« u Beogradu, u »Narodnim novinama« u Zagrebu i u »Radničkoj zaštiti« v Zagrebu. Broj. 213-1937.
Informacije
Beeeda 1 Din. davek 8 Dta ae »ifro aH dajanje naslova 9 Wn. Najmanj« a Otn
Živčno bolni!
Brerplačen naevet ta popolno ozdravljenje. Dopise na ogl. od ded. Jntra pod šifro »Reentoa in narava«.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob bolestni izgubi našega dragega
dr. LJUDEVITA PIVKA
profesorja
ln vsem, ki so 8 poklonitvijo vencev in s svojo udele»» poveličali njegovo zadnjo pot.
Rodbine: PIVKO, MIHALIC, ZADRAVEG
Majhni grehi večjih grešnikov
Na sodiSču zadnje čase senzacij ni ravno na pretek. Pa vendar ne velja misliti, da se tam prav nič več ne dogaja Sodniki sede z občudovanja vredno potrpežljivostjo in vdanostjo za sodnim stolom, deleč pravico in kazen Številnim grešnikom, ki jih nikoli ne zmanjka. In tudi vernih poslušalcev je kljub solnou, ki vabi na tivolske klopice. še vedno dovolj.
Ker se )e prevečkrat preživljal na državne stroške
45-letni ključavničarski pomočnik Ignac Alijančič, rojen v Ljubljani, pristojen pa v Kovor pri Tržiču — je bil že nekajkrat kaznovan. A še vedno hodi kriva pota. Današnja obtožnica, ki jo je zastopa! državni tožilec Branko G osi ar, ga je dolžila. da je vlomil letos januarja v šolsko poslopje v Selcah in se s ponarejenimi ključi dokopal do denarja, ki je bil spravljen v pisarni. Nato je Že v I. nadstropju pobral električne Žarnice. Se istega one ga je v hlevu Frančiške SJibarjeve zamikala žarnica, do katerih je v smislu obtožnice imel sploh posebno nagnenje, ker je takoj nato odvil še eno v kuhinji Olge Jegličeve, kjer se je precej sumljivo motal, proseč miloščine. Poleg teh dejanj pa je bil še obtožen, da se je potepal in beračil po raznih krajih dravske banovine m se s tem ogrešil zoper javni mir ta red: kajti dandanes še velja zakon, ki beračenje in potepanje kaznuje, čeprav se je že uveljavil posebni stan potujočih brezposelnih, ki se preživljajo z beračenjem ta so se tudi že sodniki privadili svetovali popotnikom, naj bi rajši prosili, ker ljudje baje itak radi dajo...
Stari popotnik Ignac je čisto odkritosrčno priznal, da se je lotil šolskega denarja, otepal pa se je žarnic, češ, da mu jih je dal neki tovariš, s katerim sta beračila, zavite v papir. Tega mu sodniki niso verjeli. Za vsa po obtožnici naprtena dejanja so mu naložili 1 leto in 10 dni robije ter 3-letno izgubo častnih pravic. Predsednik senata dr. Zigon je obtoženemu pojasnil, da je sodba zato tižco stroga, ker je bil večkrat kazno-a se nikoli ni hotel poboljšati. Ignac
van.
s tako sodbo itak ni bil presenečen in lo je mirno sprejel.
Potujoči kriminal
O 26-letnem Francu Lavrinu ni znano drugega. kakor da je bil rojen na Dunaju, da
Že pristojen v Vače in da je brez stalnega »ivaliača. To se pravi, da je pravzaprav potepuh poznanega tipa. Ugotoviti pa se da še marsikaj iz sodnih registrov, kjer ga tudi že imajo zaznamovanega in bodo danes lahko tam pripisali novo postavko na njegov račun o tistih slavnih in neslavnih dejanjih, ki vendarle morajo biti zapisana vsaj zaradi reda in večje preglednosti.
Da je v Lavrinu res utelešen potujoči kriminal, svedočijo postavke njegovih dejanj, ki jih je državni tožilec bral v obtožnici: 2. junija lani je vlomil v Klenku pri Ferdinandu Poljancu, kateremu je odnesel nekaj takih stvari, ki imajo svojo vrednost, a se dajo prikladno nositi s seboj, ne da bi vzbujale preveliko pozornost. Lavrin pa se nikakor ni ustavil na svoji poti, temveč je vandral naprej m puščal za seboj neprijetne sledove: 18. junija je bil v Kamniku, kjer je Jakobu Reparju odnesel stotak, uro ta suknjič, 2. avgusta se je že sprehajal po Sušaku, kjer je vlomil pri Rudolfu Pozni-ču in mu odnesel 1.400 Din gotovine, oktobra se je že pojavil nekje blizu Sevnice, kjer se je oskrbel za bližajoči se mraz s parom trpežnih čevljev, njegova zadnja postojanka pred aretacijo pa je bil Sv. Martin na Pohorju, kjer je zadnjič vlomil.
Vsa ta dejanja je Lavrin odkrito priznal, kakor mu jih je obtožnica naložila, za njegov trud pa mu je mali senat prisodil 8 mesecev strogega zapora.
Nestor današnjih Obtožencev
ki so se dopoldne vrstili na zatožni klopi, je bil zgarani 63-letni Janea Gabrovec, pristojen na Homec. Njegova življenjska pot bi nemara bila drugačna, če bi stari Janez imel še ženo. da bi ga držala na vajetih. Tako pa je vdovec, brezdomec, ki se klati po svetu, ne da bi vedel, kam prav za prav spada.
Obtožen je bil, da si je novembra pred trgovino Feliksa Urbanca v Ljubljani prisvojil tuje kolo, ki je bilo tam prislonje-no, na mestu pa je zapustil svoje staro, veliko manj vredno, s katerim se je bil pripeljal v Ljubljano. Mož je sicer priznal, da je res sedel na tuje kolo, a ne zato, da bi svoje zamenjal za boljše, temveč zato, ker mu je drugi odpeljal njegovo, kajpa boljše! Tudi njegovemu zagovoru sodniki niso verjeli in mu privoščili 6 mesecev počitka v strogem zaporu, obenem so mu odvzeli častne državljanske pravice za 3 leta.
Predlagana revizija o utajah na viški občini
Državni tožilec g. Branko Goslar je vložil predlog za revizijo procesa, ki je bil 9. marca pred malim kazenskim senatom proti 60-letnemu upokojenemu delovodji tobačne tovarne Francu Gorjupu z Viča in 50-let-nemu Francu Willenpartu, državnemu upokojencu ta hišnemu posestniku iz Rožne doline. Bila sta obtožena, da sta si kot uslužbenca bivše občine Vič pridržala od občanov inkasirane zneske za vodarino. Obtožnica je v Gorjupovo breme navajala znesek 106.449 Din, v Willenpartovo pa nekaj nad 36.000 Din. Mali senat je obsodil oba obtoženca vsakega na 4 mesece in 10 dni zapora ter na 3-Ietno izgubo častnih državljanskih pravic in Gorjupa na plačilo odškodninskega zahtevka mestni občini v znesku 20.000 Din. Sodniki so bili mnenja, da je Gorjup s svojimi manipulacijami v nasprotju z navedbami obtožnice oškodoval občino le za znesek najmanj 20.000 Din. Gorjup pa le nad 1.000 Din.
Proti tej razsodbi je državni tožilec g. Goslar prijavil takoj po razsodbi revizijo ta priziv sedaj pa je izdelal predlog, naj ljubljansko okrožno sodišče predloži vse zadevne spise Stolu sedmorice v Zagrebu za presojo razsodbe sodišča prve instance.
Iz Krškega
Odhod. Krško je zapustil dolgoletni komandir orožnfške staniee g- Feliks Pokore«, ki je bil po službeni potrebi premeščen v Velike Lašče. Splošno je bil znan kot 7/elo vesten v shiižfbi, izredno e-preten pri jzivrševanflu odgiovorne službe, svojim stanovskim tovarišem pa je bil na jboljši tovariš. Zaradi uglajenega nastopa >e bfl splošno priljubljen imed meščani kakor mod vsemi okoličan*. Na novem mestu želimo nj«mu in družini vso sredo!
Iz Ptaja
j_ JUU Za srez Ptuj bo zborovalo skupno z ormoškim društvom 17. t. m. ob 8. v Ormožu. Dnevni red: poročilo o učiteljskem pokretu (Kleanenoič, Šegula in Debenak). predavanje učiteljice Kerblerjeve o izkušnjah s Fleretovo čitanko. Popoldne od pol 14. ure nadaljevanje zborovanja z obravnavanjem predlogov za spremembo zakona o narodnih šolah.
j— Kino Ptuj. V soboto ob 20. ta nedes Ija ob pol 19. in poil 21. »Poslednji akord«.
Razglas
Mestna občina ljubljanska
odda v najem kopališče ob Ljubljanici
za dobo enega leta in sicer od 1. maja 1937 do 30. aprila 1938.
Najemni pogoji se dobe pri gospodarskem uradu mestnega poglavarstva — Beethovnova ul. 7, med uradnimi urami.
Ponudbe je vložiti pri gospodarskem uradu mestnega poglavarstva do 25. aprila 1937 do 12. ure. Na pozneje vložene ponudbe se ne bo oziralo.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani.
Predsednik: Dr. Adleštč.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d, kot ttekanu*ja ftaa Jeran. — Za hiBeratni del Je odgovoren Alojz Novak — Val * I^abljaid.