695 PETORICA Marijan Rožanc Karel in Sone se s Koroške ceste, ob kateri stoji vse polno kmečkih -voz, spustita skozi temačen prehod na Vojašniški trg. Znajdeta se v odmaknjenem, pozabljenem svetu. To je peščen trg in onstran njega strnjena, umazana in mokra pročelja na pol razpadlih hiš v popoldanskem soncu, tesno zaprta okna, ponekod zadelana s časopisnim papirjem, in okenske police z odloženo posodo, zavitki in odloženimi otroki. Sredi trga je presušen vodnjak, povsod po hišah nemo odprti portali v temačne veže, v njih vlažna in sphana zemlja. Na trgu ni nikogar, isamo dekle v prelahkem poletnem krilu, ki se poslanja po zidu pred vhodnimi vrti in se z jabolkom pred usti greje na soncu. Zagleda fanta, ostrmi z roko ua prsih in si ju radovedno ogleduje, toda brž ko prideta malo bliže, se zgubi v vežo. Karel in Some se z Vojašniškega trga zgubita v Letnt, med polraz-padle zgradbe, ki so povezane med seboj z železnimi oporniki in nizkimi svodi. Med hišami ju vodijo^ ozki prehodi in slepe ulice. Vseokrog njiju so debeli zidovi in majhna okna. Nad njima, nad strmimi streha--mi je le malo neba in visoko nekje mogočen betonski lok Glavnega mostu, v katerem se odsvita Drava in po katerem hupajo avtomobili in se ženejo ljudje. Fanta stopita v ozek, kamnit prehod. V njem se bosonogi otroci v globoki senci vneto igrajo pismo in ploščat kamen zvonko podrsava po tlaku med zaprtimi stenami. Pred fantoma se bledičnih obrazov stisnejo za zid in za nekaj časa prenehajo' !z igro. Nekdo se še pravočasno polasti kamna, ga skrije za hrbet in — medtem ko gresta Karel in Šone mimo — se že vname prepir: — Fučal si! Fučal! — Saj si videl ta dva! To ne velja! Nisem mogel. — Nič! Fučal si! Za vogalom se Karel podviza naprej in popelje Soneta čez prag. Fanta stopita v mračno vežo, na opečna tla med mrzlijni, vlažnimi zidovi, kjer Soneta hladno spreleti po vsem životu. Karel je medtem že na lesenem stopnišču in vztrajno molči, ko da prijatelju z molkom daje priložnost, da si natančneje ogleda, kje vse ljudje stanujejo. Sone v mraku nevajeno tipa za njim, v nadstropje, kjer jima pot po stopnišču zapre lesena pregraja z vrati. Vstopita v tesno, obokano predsobo, ki je zastavljena z omaro, domala v temo, kajti svetlobe ni več od nikoder. Pod vodovodnim lijakom štrlijo v zrak preperele podnice in Sone se hrupno zaleti vanje. Ta hip se odpro steklena kuhinjska vrata, za katerimi gori slabotna luč, in v predsobo pogleda sivolas upokojenec, napne oči in ušesa, spozna Karla in zasitnari: — Aha, zdaj se bo pa spet začelo: Vem pa noter, ven pa noter! Zapre vrata in se zgubi nazaj v kuhinjo, medtem ko Karel brez besede potisne Soneta skozi vrata na desni. Toda Sone, ki se je svojega ropota dodobra prestrašil, sprašujoče dvigne obrvi: — Oče? Karel zapre vrata in pokima. Soue se prestopi po sobi, v kateri je kolikor toliko svetlo, tako da je videti posteljo, mizo in predalčnik, na katerem stoji steklenica vina. Karel se premakne od vrat, ko za njegovim hrbtom pogleda v sobo stari in odpahne vrata na stežaj: — Vrata naj bodo odprta, da bo Rozalija videla v kuhinjo. Obenem se domisli in doda: — In ponoči si spet ropotal. Jaz te nisem slišal, ampak Rozalija pravi, da si opolnoči, ko si prišel, dvignil tak ropot, da ni zaspala vse do jutra. Daj, prosim te, malo tise. — V redu, pravi Karel poslušno, vendar z ihto: — Vrata bodo odprta in ponoči bom prihajal domov po prstih. — Ne ropotaj toliko. To boš ja razumel: ženska dela in ji je potreben počitek. Karel mu odločno prikima: 696 — v redu! Stari se potolaženo zgubi nazaj v kuhinjo. Karel se obrne k Sonetu: — Kaj misliš, pravi Karel, da ga ne bo več prineslo nazaj ? Sone zmedeno zmigne z rameni. — Kaj misliš, pravi Karel, da ga ne bo več prineslo nazaj? Šone znova zmigne z rameni: — Kaj jaz vem. Karel se divje sprehodi med pohištvom in zatrdi samemu sebi: — Bo, bo! Ti jaz povem: še pride. Ne bo dolgo, ko bo spet tu. Hodi od omare do postelje in nazaj, po dolgem in počez in nikjer- ne najde obstanka. Šone ga prepadeno gleda, se obrača za njim in že čuti, da se bo njun posel zavlekel. — Starina, pravi. — Kaj hočeš... Stari je v kuhinji in ima polne roke dela. Stoji pod žarnico, ki je izpod stropa potegnjena v kot, sklanja se nad električni štedilnik in gleda v lonec krompirja. Lovi posamezne krompirčke in jih preizkuša z vilicami. Po njegovi nestrpnosti je sklepati, da se mu s kuho mudi, toda voda v loncu komaj da vre. Na lepem ugotovi, da mu odjemalec ne odjema najbolje, potisne ga v stikalo, nakar jame znova loviti z vilicami po loncu. Krompir je brez dvoma kuhan, zato povezne na lonec pokrovko in ga starčevsko urnih nog odnese do lijaka v predsobi, toda še prej ga speče, da lonec zanese nazaj na štedilnik in da voda pljuskne po tleh. Stari otrese opekle roke, izgrebe izpod pečice cunjo in z njo pobriše po tleh. Potem odnese cunjo v predsobo, kjer jo vrže pod vodovodni lijak, in obstane na sobnem pragu. Karel pravkar prestavlja predalčnik in ga vleče od zida, tako da se steklenica na njem nevarno zamaje. Ujame jo za grlo, ko začuti v vratih starega in se s steklenico v rokah obrne proti njemu. — Davi si spet vse posvinjal okrog lijaka, de stari. — Daj no, pazi malo, ne more Rozalija pospravljati še za tako. Res da je podnajem--niča, ampak ne moreva z njo tako ... Karel se od starega ozre k Sonetu: — No, kaj sem ti rekel! Je že spet tu! Potem pravi staremu: — Rajši povej, za koga je tale flaša? Stari priskoči in mu iztrga steklenico iz rok. — Kaj, pravi Karel, je ne boš odprl?! < Stari se umakne v predsobo in steklenico zaklene v omaro. — To je za Rozalijo. 697 Šone se začudeno dvigne: — Roizalija! Pa kdo je ta ženska? Karel odmakne predalčnik od zida. — Kdo?! se obregne. — Saj si slišal! Podnajemnica. Počene za zid, odpre vratca v dimnik in se dvigne z natrgano aktovko. Sone se mu zavzeto približa in oba skupaj se pomakneta na svetlo, k oknu. Sone hlastavo iztrga aktovko iz Karlovih rok, sede, si položi aktovko v naročje in že seže vanjo. Najprej privleče iz nje dva šopa ključev in vetriliov, nato vzame med noge dva samokresa, Saurer 7,35 in Laura 7,65. Na okensko polico razloži A^eč odvijalk, francoski ključ, lovski nož in gumijaste rokavice, nakar strese iz aktovke še naboje. Rokavice, lovski nož in francoski ključ spravi nazaj v aktovko, tako da mu na okenski polici ostane samo še zajetnejši šop ključev, obe odvijalki, naboji in oba samokresa. Izvedeno vzame v roko eno in nato še drugo pištolo, jame otipavati cevi in udarne igle, nakar preizkusi še oba sprožilca. Tu poseže vmes Karel: — Eno! Ne dam obeh. — Eno, eno, pravi Sone, ne da bi se dal premotiti v svojem ogledo-v^anju. — Glej ga! Samo za enega imam kupca. Vtem se odpro vrata v predsobo, nekdo se jame nadložno klatiti v vratih in fanta se ozreta, umolkneta. Po predsobi se s težkim, utrujenim korakom primaje Rozalija, žeinslka srednjih let, v zimskem plašču in s cekarjem, namrgodena in naveličana. Ze na prvi pogled je videti, da je v nadlego celo sama sebi, nataknjena spričo svoje revmatičnosti in svojih krčnih žil. Ne pogleda ne na levo ne na desno, kot bi hotela poudariti, da ji ljudje sploh niso mar, vstopi v kuhinjo in brez pozdrava odloži cekar na mizo. Potem se izmota iz plašča in ga obesi na obešalnik za vrati, nakar — ko da starega sploh ni zraven — stopi do štedilnika in pogleda v lonec: — Kaj spet pacate? Stari stoji onstran mize, ves v skrbeh. — Pristavil sem malo krompirja, pravi. — Kar v celem. Lahko si ;ga narediš, kakor hočeš. Rozalija nehvaležno pogleda po štedilniku in po tleh. — Ne vem, kaj se matrate! Vse posvinjate, da je še več dela. Stari zaskrbljeno pogleda po tleh. — To je voda, pravi. — Malo vode mi je kanilo na tla. Rozalija gre in prestavi lonec s krompirjem na mizo. 698 — Rajši vidim, da vse skupaj pustite pri miru. Bom že sama. Stari zmaje z glavo: — Že vem, kako je! Ko človek pride z dela, rad sede in je, — Rajši vidim, da vse skupaj pustite pri miru, pravi Rozalija. Spravi se k delu in stani se brezdelno presitopi iz kota v kot, da bi ji ne bil v napoto. Cez čas se spusti na stol in jo opazuje, kako si pripravlja obed; gleda jo in potrpežljivo čaka na kakršnokoli spremembo na njenem zakrknjenem obrazu, na morebitna prijaznost. Rozalija potegne iz kredence porcelanaisto skledo za solato in jame drobiti vanjo krompir, ki jo peče v roke, da si jezljiA^o otresa prste. Vsa v opravkih nareže čebulo, nalije v skledo olja in kisa, nadrobi malo soli in sede za mizo. Brklja z vilicami po skledi, odsotno nabada oblice krompirja in posamezne grižljaje naveličano vlači med zobmi, dokler sklede ne porine bolj na sredo mize: — Boste tudi vi malo? — Ne bom, de stari, nalkar si uitruijeno preiide z rako čez čelo, po-tihem zastoka in pravi: — Najrajši bi kar kam šel. Rozalija dvigne obraz iznad sklede: — Pa pojdite! Name ni treba čakati. Karel počene za zid in vtakne aktovko v odprtino, vstane, primakne predalčnik tesno k zidu in stopi do Soneta. Zdaj sta na okenski polici samo še odvijalki in Saurer 7,35, medtem ko fant zavzeto prelistava šop ključev in vetrihov. — Kakšen pa je tale? Karel se skloni čez njegovo ramo in pogleda. — Kakšen! Avtomobilski! Nato se posmeje: — Ti si mi tudi me-lianik! — Kaj boš zdaj! Saj sem si precej mislil. Sone vstane, ko da sta končno opravila, spravi ključe in odvijalki v notranji žep suknjiča, seže po pištoli in jo hoče vtakniti v hlačni žep, ko ga Karel zgrabi za roko: — Čakaj, čakaj! Ne tako hitro! — Kaj? Glej ga! Mu moram ja pokazati. — Komu?! — Komu! Kupcu! — Kakšnemu kupcu? — Kupcu! O čem pa govoriva?! — Pusti to! Poznam jaz tega tvojega kupca. i — Glej ga! Kaj pa zdaj kar naenkrat?! 699 — Ne boš me! Te gleda! Noben me še ni, pa me tudi ti ne boš. Sone se mu iztrga in skrije samokres na hrbet. — Kdo te pa misli?! — Ti, ampak me ne boš. Ni mi za pištolo. Jaz imam eno in ta mi je čisto dosti, ampak gre za to, da me ne boš. Rajši ti jo dam za šenk. — No, potlej mi jo daj za šenk. Jaz jo vzamem. — Rajši ti jo dam za šenk. Sone se osramočeno posmeje in niti ne skuša več prikriti, da je hotel fanta prevariti. — Dobro, potlej mi jo daš? Karel jezno zamahne: — Odnesi jo k vragu! Sone odstopi za korak, čimdalje od Karla, vtakne samokres v hlačni žep in naleti v njem na konjička. S konjičkom v rokah nekaj časa ne ve, kaj bi, nato ga položi na mizo: — Na, jaz pa tebi tole. Karel kipca niti ne pogleda: — Je že dobro. Za kaj drugega me ne bi dobil, lahko mi verjameš. Sone zadovoljno zakorači proti vratom in se obrne: — Greš tudi ti? — Grem. Kaj pa bom! Milan v svojem gositilniišlkem kotu lista po Tovarišu in Karla io Soneta prvi hip niti ne opazi. Sone obstane pred mizo in se zarezi: — Sem mislil, da te bo^m dobil že pijanega. Milan odloži revijo in jo s krožniki in ostalimi časopisi odrine od sebe, nakar se na dolgo, pronicljivo in z drobnim odtenkom prezira zastrmi v Soneta. Naposled reče: — Pa nisem. Res da nisem pričakoval, da boš prišel nazaj, ampak tako hitro vseeno ne obupam. Sone se zarezi in Karlu vzpodbudno namigne na Milana. Karel je fanta tako in tako slišal in z zanimanjem prisede k njemu: — Študent? Milan mu suho odvrne: ~ Dijak. Karlu je hipoma žal svojega zanimanja, kajti fant za časopisi se drži vse preveč vzvišeno in nedostopno. Prevzame ga občutek nelagodnosti, ker se je pač zaletel, toda na vsak način bi rad dal Milanu vedeti, da tudi on ni tako neumen. Cez čas nekako- tjavdan povzame: 700 — Tudi jaz sem bil bolj za knjige kot za kaj drugega! Zdaj se Šone posmeje proti Milanu in namigne na Karla: — Filozof! — Kaj pa ti veš! se užaljeno obregne Karel. — Zdaj je, kar je, ampak toliko že vem, da bi bilo- komaj, če bi imel univerzo. Vse te zafrkava. — Kaj se pa pustiš?! — Pustiš! Cepec! Kaj pa boš?! de Karel in se razsrjeno udari po čelu: — Če nimaš tule noter in nobenega spričevala! Od točilne mize sem pride natakar. — Poravnajmo, pravi in nastavi svinčnik na beležnico. — Najprej dvakrat menu: juba z rezanci, telečja rižota in mešana solata, potlej ¦dvakrat pecivo', turška kava in pol litra rebule. Zapiše cene, nato dvigne svinčnik in pogleda Milana: Še kaj? — Še, pravi Milan. Dvajset Morava, vžigalice in ... Od natakarja se obrne k Sonetu: — Koliko kruhov? — Jaz dva. — In trije kruhi. Natakar si zapiše še to in zračuna: — Osem sto devetdeset dinarjev! ' Milan izlušči iz bankovcev tisočak in ga vrže na mizo: — Devet sto! — Hvala lepa, zapoje natakar, vrne stotak in jame pospravljati po mizi. Šone pogleda, Milana in Karla in vpraša: — Kam pa zdaj? — Jaz grem v cirkus, pravi Karel zadržano, ko da to velja samo ^anj. — Midva tudi, pribije Šone in pojasni svoje navdušenje proti Mi-ianu: — Tam imam prijateljico. Cirkusantka! Hecna punca, boš videl. Luna Parik v Ljudskem vrtu pozno zvečer. Cirkuški šotor, na -katerem utripajo vsevprek navešene žarnice in napis OPOLO, vrtiljak s kričavimi podobami zavaljenih žena, strelišče, zadaj vagoni in imenažerija, v kateri lačno lajajo psi. Pred cirkusom skrbno zavešen vhod in voz, v katerem blagajničarka sloni na prodajnem okencu z 'dolgim ustnikom v rokah in samozavestno čaka na zapoznele obiskovalce. Muzika s starih gramofonskih plošč: Das machen nur die Bei-ne ..., Mamnia. Ljudje po travi okrog vrtiljaka in pred streliščem: nekaj cstarejših, črno oblečenih mož in gospa, ki so obstali na svojem večer-.nem sprehodu in zdaj v majski, pestri noči bledijo od spominov, gospo- 701 dinjgike pomočnice v rožajsitib, poletnili krilili in deibelih jopicah, ki gledajo v vrtinec sedežev nad sabo in se jim vrti že od gledanja, da si željno grizejo ustnice. Sezonski delavci v težkih čevljih in s steklenicami po žepih, ki ne najdejo obstanka niti ob strelišču, kjer črno-polto dekle s papirnato rožo med zobmi neutrudno polni puške in se vajeno otepa pohotnih rok. Na vsake toliko zaglušujoč pok ekrazita, tuš cirkuške kapele in valovanje svetlega šotorskega krila, izpod katerega se razleže smeh, da se ljudje okrog vrtiljaka in pred streliščem ozrejo z zamujenimi, prikrajšanimi nasmehi. Mimo cesta, po kateri hitijo do kraja brezbrižni ali zaskrbljeni ljudje, onstran stanovanjska poslopja z razsvetljenimi, tesno zaprtimi okni. Pod šotorom gledalci zadržano zaploskajo, postrugajo z nogami po tleh in se za, novo točko za spoznanje presedejo. Spodaj, na debeli plasti žaganja stoji dekle v jahalnih hlačah in škornjih in se s cirkuško okinčanim konjem na uzdi olboitavljivo poslavlja iz maneže. Gledalci si že prižigajo cigarete, prestavljajo noge po praznih sedežih pred seboj in se zlecajo po trdih klopeh. V vrhnji vrsti klopi Marija, Karel, Šone in Milan. Zadnja točka jih očitno ni niti najmanj ogrela, toda pred tem so se že dodobra zasedeli in zdaj vdano čakajo, kaj še pride. Karel potegne iz suknjiča natrgan zavojček cigaret in raztrese nekaj tobaka po Marijinem krilu, tako' da dekle vstane in si ga otepe. Fant medtem prižge in ponudi še Sonetu in Milanu, nakar frcne vžigalico čez gledalce daleč v manežo. Marija se mu občudujoče nasmehne in se oprime njegove rame, toda Karel se je takoj otrese: — Ne znaš sedeti sama?! Marija ga spusti: — Oja. znam. — No, potlej sedi! Šone se nenadoma skloni naprej in pokaže z roko proti vhodu v manežo: — Tinka! Dekle se prikaže izza zavese v kratkem krilcu, pogleda pO' maneži in v zadregi, ko da se je prenaglila, smukne nazaj za zasitor. Karel se zavzame: — Kje?! — Je že ni, pravi Šone in plane v smeh: — Da vidiš, kakšna! — Kakšna?! — Naga. Pa tiste suhe noge! Trlica! Šone pocuka Milana: — Si jo videl?! 702 Milan odkima in prikrajšano ugotovi: — To sploh ni cirkus. Šone neodpustljivo zmaje z glavo: — Sranje! Nobenega akrobata. Nič. Vtem bobnar na balkonu nad vhodom zabobna tuš. Zavesa se široko razgrne in v manežo se potoglavo opoteče mlajši, pocestno- našemljen možak, ki sredi žaganja zgubi ravnotežje, pade in obleži, kakor je dolg m širok. Za njim se z zniagoslavnim nasmehom prikaže artist v črni, spodobni meščanski obleki, ob njem pa stopa Tinka, s kocem v naročju in na visokih petah, ki se ji vgrezajo vse pregloboko, da bi ujela koketen korak. Oba obstaneta sredi maneže. Artist zgrabi možaka za zadnjico, ga postavi nazaj na noge in surovo otepe z njega žaganje, nakar ga potegne za lase v malce sključeno držo. Medtem Tinka z olesenelim nasmehom razgrne koc in ga zviška povezne čez sključenega možaka, da je izpod koča videti samo še njegove čevlje. Dekle stopi na stran in obstane z rokami v bokih, zvita v pasu in z nogo naprej, ki jo v kolenu zibaje povija nazaj k sebi. Artist se z vso težo svojega telesa nasloni na možaka pod kocem in široko zausti proti občinstvu, ko v manežo pribrunda klovn z belo poslikanimi usti in jame hoditi v krogu. Artist se jezno obrača za njim, dokler ga ne prestreže s strogimi očmi, da klovn prestrašeno umolkne. Artist pokaže na možaka pod kocem in znova zausti: — Ovo je moj fotoaparat! Klovn se zgane iz svoje negibnosti in zaživi: — Fotoaparat! Pa šta onda čekaš? Ajde da se slikamo! Artist se posmehljivo obrne proti občinstvu: — Da li ste culi?! Njega da slikam! — Pa što?! Slikaj, brate, kad imaš več fotoaparat. Artist malce strpneje: — Dobro, šta bi ti hteo? — Ja? Da se slikam. — Da se slikaš! Vidi ti njega! Ali kako? Zašto? Kakvu bi ti sliku zapravo hteo? Za ličnu kartu? — E, tako, pogodio si. Za ličnu kartu. Samo neka ne bude suviše lična. — Pa kakva onda? — Pa takva. Bolje da sam lep. — Bolje da je lep! Artist ga posmehljivo pokaže publiki, nakar se jezi ji vo in naveličano obrne nazaj h klovnu: — Reci ti meni jasno: Kakva ti je slika potrebna. Za ličnu kartu ili možda malo poveča? Za pasport? 703 — E, tako, pogodio si. Za pasport. — Za pasport! Sto, da ne putuješ možda na odmor? Za Niču? — E, takos pogodio si. Za Zenicu. Gledalci se zasmejejo. Karel, Šone in Milan sledijo točki že zaradi Tinke. Cigarete jim pozabljeno tlijo med prsti, toda Šone vrže ogorek pod noge in užaljeno ugotovi: — Sranje! Karel iz sramu pred Tinko skrije obraz v dlani: — Glej jo, kako se drži! Klovn v maneži prevzetno stoji pred fotoaparatom, toda slikanje se zavleče in možak stoji na vse bolj nestanovitnih nogah. Artist po-čaika, da se klovn omagano zruši v žaganje, ko se izmota izpod pokrivala: — E, tako, pogodio sam. Podjetno počene k možaku, ki se še vedno znoji pod kocem. nastavi roke in pravi: — Izbaci sliku! Toda slike ni od nikoder. Artist razjarjeno sune možaka v zadnjico: — Izbaci sliku, kad ti kažem! Možak mu zadenski vrne brco in se pod kocem spet umiri. — Izbaci! zakriči artist. — Jesi li fotoaparat ili nisi?! Zdaj se izpod koča prikaže košček belega platna. Tinka priskoči, prestreže platno v roke, ga razgrne nad glavo in z razgrnjenim platnom, na katerem je narisana oslovska glava, dvakrat obhodi manežo. Bobnar znova zabobna tuš, medtem ko dekle pred razsrjenim klovnom pobegne za zaveso. Šone se prizanesljivo nasmehne: — Koza! Fantje zniaijejo z glavo< in se razočarano zgulbijo vsak v svojih mi-vslih, medtem ko jih Marija zavzeto opazuje od strani in ugotavlja, nad čem se zgražajo. Tako posedijo molče in čakajo, čeravno od cirkusa ničesar več ne pričakujejo. — Nič, pravi Karel bolj sam zase. — Nekaj pa vseeno je. Po moje so gospodje. Noben jih ne zafrkava. — Koga? vpraša Marija. — Te, cirkusante, pravi Karel in pogleda Milana: — Ne? — Že imajo svoj prav. Hodijo po svetu in se jih nič ne prime., Sone naveličano vstane: — Gremo! — Pojdimo, se odloči tudi Karel in pocuka Marijo: — Gremo! 704 Dekle ni docela prisotno: •— Zakaj? — Zato, ker gremo. — Zakaj? pravi Marija. — Saj še ni konec. — Pa ostani, če hočeš, de Karel in se odpravi. Dekle začudeno vstane. Druščina se za Karlom pomakne po ozkem prostoru med klopmi. Bobnar na balkonu naznani začetek nove točke in v areno priteče lemnopoM možak s turlbanoim; požiralec mečev ali ognja. Gledalec v zgornji vrsti se zagleda v manežo in pred Karlom nejevoljno umakne noge s prednje klopi: — Kam pa? Karel se stisne mimo njega: — Ven! Strelišče v mokri travi je že zagrnjeno in domala v temi. Gruča cirSkusamtov sitoji pod razsvetljenim vrtiljakom, ki se oibrača s praznimi sedSeži, taca v ritmu zanosne gramofonisike plošče Di blu, dipinto di blu in se razgovarja o zaslužku pravkar minulega dne. Na desni, v menažeriji za stanovanjskimi vagoni vztrajno lajajo psi. Sone se z druščino obrne na desno. Sam stopi naprej, med vagone. Na stopnici pred vhodom v prvi vagon sedi možak v mornarski jopici in prekrižanih nog zamišljeno vleče iz pipe. Med vagoni nekje brni akumulator, medtem ko so vseokrog po travi razpredeni kabli električne napeljave. Pod cirkuškim šotorom vlada tišina. Iz tretjega vagona se spusti mlad moški, ekvilibrist, se sleče do pasu, odvrže majico na stopnice in se z lavorjem pred saibo napoti po vodo. Tinka si z nogo na vagonskem okencu zategne nogavico, seže pod krilo in si jo zapne. V notranjosti vagona podrhteva slaba luč, za dekletovim hrbtom se prestopa prezgodaj ostarela ženska v zaprani, na čelo zavezani ruti. Sone obstane pod oknom: — Greš? Tinka dvigne na okenski prag še drugo nogo in pohiti: — Grem, grem. Pogleda po' ženski in ji zanesenO' p o jasni: — Prijatelj. 2enska stoji na tesnem ob mizici in si daje opraviti s posodo in kuhalnikom. Ne da bi se obrnila, pravi: — Nemoj da mi počepaš čarape! — Bez brige, neču, de Tinka in živo pogleda skozi okno: — Kje so pa še drugi? 705 ženska v vagonu pravi: — Ako ti isiučajmo poidje petlja, odmah sapunom. Šone pokaže v temo med vagomi in Tinka veselo pomalia: — Karel! Ženska se obrne od mize: — Jesi li razumela? Odmah sapunom. — Jesam, pravi Tinka, gleda skozi okno, potihne in pri2^deto vpraša: — Čigava pa je onale? — Marija? se zavzame Sone. — Karlova. Tinka prezirljivo odpuhne: — Uh, kako je suha! In pomembno, kakor bi hotela povedaiti še vse ostalo, vpraša: — Si bil na predstavi? — BiL — Pa? — Dobra si bila, — Lažeš! Danes že ne. Včeraj bi me moral videti, .včeraj! Tinka spusti krilo, vzame torbico in zapoje: — Laku noč! Ženska se obregne čez rame: — Dovidjenja! Tinka lahkotno skoči na tla, zgrabi Soneta pod roko in vsa nasmejana zakorači proti Karlu, Mariji in Milanu. Mimogrede zagleda eikvilibrieta, ki se umiva za bližnjim vagonom, stopi na prste in veselo zakliče: ¦— Pepino! Pepino ise ozre, otrese vodo z obraza in z mokrimi rokami od sebe pogleda izpod zalitih obrvi, nakar se zvedri: — Ciao, Gina! Do ve vai? Tinka mu pomaha in prešerno pokaže na prijatelje: — Idemo u grad. Došli su drugovi, da me posjete. Dekle se smeje in presrečno otepa z rokami. Pred cirkuškimi ljudmi se postavlja s Sonetom in Karlom, pred njima je ponosna na svoje prijateljstvo si cir^kuisanti. Zaneseno, ko da Marije sploh ni zraven, se zaleti v Karla: — Si slišal, kako mi pravijo? Gina! — Zakaj pa Gina? — Tako kot filmski igralki. Sone dregne Milana in dvoumno pravi; — Saj tudi si taka. Tinka vtem zagleda možaka v mornarski jopici: — Čile! 706 Čile otrese pipo ob stopnišče in počasi, dobrodušno pravi: — Nemoj, curo, da vičeš na starca. Tinka se navdušeno zahihota: — Došli su mi drugovi. Idemo u grad. Šone pokroviteljsko objame Milana: — Kaj pa njega? Poznaš? Tinka odkima, nato Milana pozorneje premeri od nog do glave in de: — Mlad je še, mlad. — Kaj mlad! pravi Šone in povzdigne glas: — Ta jih je poln! Čakaj, ga boš že še slišala. In vzpodbudno sune Milana: — Daj, povej ji kaj! Milan se otrese njegovega objema: — Kaj naj ji povem! Kaj pametnega ne bi razumela, neumnosti pa nima smisla. Te je že tako preveč. Šone navdušenoi posikoči in dregne Tinko: — Ga slišiš! Slišiš! Potem doda: — A čakaj, to še ni nič. Glavno še pride. Tinka se užaljeno namrdne: — Kaj pa je rekel takega! Vrata na cesto se odpirajo in zapirajo. Ljudje hodijo noter in ven, za moikro točilno, mizo slonijo pijani gostje 6 poizabljenimi kozarci v rokah, tleskajo' s težkimi jeziki, momljajo in se jezljivo ozirajo za ljudmi, ki hodijoi iz gostilniških sob na stranišče. Natakar si v naglici baše v usta hrenovko. Za mizami ob zidu sedijo slučajni, žejni gosti, ki so mimogrede zavili na požirek in zdaj obrnjeni drug od drugega prestavljajo drodecilitrsike kozarce. Pijana ženska se je potegnila na konec točilne mize in z zvitim časopisom v rokah živo razpravlja saima s seiboj. Natakarica se z litrsko steklenico na pladnju prerije med pijanimi gosti do točilne mize, odloži pladenj in nedomiselno pogleda natakarja: — Še liter ga hočejo. Naj jim ga dam? Natakar se ozre po druščini v kotu in pogleda še na uro nad barsko polico: kaže nekaj minut pred enajsto. Pogoltne zadnji zalogaj hrenovke, molče vzame steklenico in jo popustljivo napolni: — Kaj pa hočeš! Natakarica se s pladnjem pred seboj prerije nazaj v kot in postavi steklenico čez Soneta na mizo. Z bežnim pogledom ošvrkne Milana, ki z glavo v dlaneih deluje na vso moč utrujeno, nato prevrže prtič z ene rame na drugo in pravi: 707 — Da veste: S tem zdaj so trije. — Trije, pritrdi Karel, nalije vino v kozarce in se skloni nazaj k Tinki: — Kako praviš? Hrana, stanovanje in tisoč tri sto din? Na teden? — Ne, pravi Tinka. — Za teh pet dni, kolikor je cirkus. Deikle se s komolci široko opira na mizo. Od zapestja ji binglja v naročje torbica, noge je podvila pod stol, toda sicer je nestrpna, kakor da ji sedenje že preseda: s peto se tare ob stolno nožico in se sezuva in obuva. — Dobro, pravi Karel. — Kaj pa potlej? Boš šla z njimi? — Ne. — Kaj pa boš? — V Zagreb bom šla. — Kaj boš pa tam? Tinka se tajinstveno posmeje: — Pri svojih bom. V Zagrebu imam svoje. — Kakšne svoje? Tinka se obrne vstran in noče odgovoriti. Rajši se muza in uživa v Karlovi zvedavosti. Cez čas, kakor v strahu, da je njena tajinstvenost že minila in da se bo pogovor zaeuikail drugam, privleče iz torbice fotografijo mlajšega moškega. Karel vzame fotografijo v roke in jo pogleda od bliže. Tinka z nasmehom čaka na vtis, nato vpraša: — Ima brke? — Nima. — Nima, pomembno de Tinka, — pa jih je imel. Sone iztrga fotoigrafijo iz Karlovih rok, jo kratko pogleda in prezirljivo odvrže na mizo: — Zagrebški fretar! Tinka plane in mu pripelje zaušnico. Sone se prepadeno zgrabi za uho, toda Tinkina razdraženost mu slej ko prej izvabi nasmeh; kaj več kot razdražiti je tako ni hotel. Zasmeje se na vsa usta. Milan se priKadeto zgane: — Kaj se režiš?! Jaz bi jo nazaj. — Ti! se vmeša Tinka in razburjeno spravi fotografijo nazaj v torbico. — Kaj bi ti, reva? — Jaz bi jo nazaj, pravi Milan proti Sonetu. 2e zato, ker ne pustim, da bi kdo izkoriščal mojo prizanesljivost. Udarila te je samo zatov ker misli, da je ženska. Da je tako in tako ne smeš nazaj. 708 — Ga slišiš! vzklikne Šone. — Ga slišiš! Sem ti rekel! Ta jih je poln. Ce hoče, jih kar stresa. — Uh, se prezirljivo namrdne Tinka. — Kaj pa je spet rekel takega. Toda Šone navdušeno seže Milanu v lase. Milan ga udari po roki, plane na noge in zgrabi za stol: — Ne dotikaj se me! Sone napravi nedolžen, začuden obraz: — Kaj sem ti pa hotel? Skuštral sem te. , Milan ga pahne od sebe: — Jaz že vem, kaj hočeš. Natakar za točilno mizo dvigne glavo in se zadere: — Ej, vidva! Tule ni prostor... Kar na cesto! Šone se na natakarjev glas pomiri in se z istim začudenim, nedolžnim obrazom obrne proti Karlu: — Kaj sem mu pa hotel? Nič. Skuštral sem ga. Milan brez besede sede nazaj za mizo in si molče — kakor da je dosegel svoje, vendar zato še ne more biti kar takoj prijazen — napolni kozarec in ga zlije vase. Ta hip vstopi v točilnico Rex z mlajšim, pretirano našminkanim dekletom. Fant, v tweedastem suknjiču in s svilenim robčkom, malomarno pozdravi natakarja in z rokami v žepih ošabno stopi do vrat v goistinsko sobo'. S praga ise razgleda po- prostoru in se podjetno razširjenih rok. da se mu na zapestjih zabelijo manšete, vrne do dekleta, in jo jame živo pregovarjati. Karel dregne Marijo in ji pokaže v smeri Rexa: — Tale te ima na piki, ne? Marija presenečeno odpre oči in jame nevedno utripati s težkimi vekami. — Tale, ne? ji Karel znova pokaže proti vratom. Marija pogleda in nevšečno — kakor da se je v sebi zgrozila spričo zoprne misli — prikima. Karel fanta še enkrat premeri in se prezirljivo posmeje. — Cepec, pravi zviška, toda s kancem zavisti in tesnobe. — Ne vem, kaj misli, da je. Manšete pa šimi robček ... Rex vzame dekle iza roko- in jo potegne za sabo v gostinsko sobo. Dekle se mu upira, vendar s svojimi šibkimi nogami na visokih petah ne najde opore, tako da spotoma smeje popusti. Karel še nekaj časa prezirljivo gleda za njima, nato se z besedo na jeziku obrne k Mariji, toda dekle je medtem že znova prevzela dremavica in fant jo strese: 709 — Ej! Marija zmedeno spregleda. — Ej, povzame Karel, — kaj je zdaj? — Nič, pravi Marija. — Domov bi šla. Karel vstane in Tinka dvigne glavo: * — Kam greš? — Jaz nikamor. Marija ... Marija se odrevenelih udov skobaca izza mize in zaskrbljenoi pogleda Soneta: — Ti ne greš? Šone se jezno obregne: — Ne! Karel posipremi Marijo čez prag in na plofčnik. Pripravljen je stopiti še nekaj korakov dalje, toda Marija namrgodeno obstane in noče nikamor. Karel zavzeto pristopi k nji in jo potegne od pijanca, ki je obstal v vratih, in ju gleda, nato se začudi: — Kaj je zdaj? Ne greš? Marija se namrgodeno obrne od njega: — Ne. Mestni delavci v visokih gumijastih škornjih spirajo trg in tleskoma premetavajo vodovodne cevi po tlaku. Močan curek vode lije na skrajni rob cestišča, da Mariji in Karlu prši pod noge. vendar se ne zganeta. — Te je strah? — Ne. — Kaj pa potlej? — Nič. — Nekaj že je. Marija se še čvrsteje ustopi na mestu: — Tudi Sone naj gre. — Sone! se razjezi Karel. — Kaj jaz moTem, če noče. — Pa nič. Karel zgrabi Manijo za ramema in jo popelje po plt>čniku: — No, pojdiva, pojdiva! Marija stiska glavo k fantovi rami, pridušeno ihti in smrka. — Ne cmeri se zdaj, jo treplja Karel. — Jutri po delu te pridem iskat. Zaostane in jo gleda. Marija s počasnim korakom, kakor da sploh ne čuti, da fanta ni več ob njej, stopa tesno ob zidu in podrhteva z rameni. Noge vleče po tleh in čez čas, ko ji pride nasproti prvi človek, 710 začne z opuščeno roko vleči po zidu. Nazadnje zaide za vogal, ne da hi se ozrla. Karel zmaje z glavo in se obrne nazaj v Rotovško klet. Ciisitilka zanese iz stranišča vedro in metlo in se mimo točilne mize napoti v gostinsko sobo. Karel sede na svoje prejšnje mesto, ko se ob mizi ustavi natakarica z beležoiico in svinčnikom. — Pospravljamo. Plačati bo treba. Milan S6 pijano otipa po obleki in izprazni notranji žep svojega suknjiča na mizo, nakar znova zakoplje glavo v dlani. Natakarica iz zmečkanili baiikovcev izbrska tisočak in razprši kovance po mizi, nastavi beležnico na dlan in izračuna zapitek. Odtrga vrhnji listek in ga z naštetimi stotaki vred poslovno ploskne ob mizo. Sone pograbi denar na^zaj na kup in ga porine pred Milana: — Spravi! Milan omagano udari s čelom ob mizo: — Domov bi moral. Sone poravna denar — vsega tri, šiiri tisočake im nekaj stotalkov —-in ga znova z drobižem vred še odločneje potisne preden j: — Spravi zdaj! Milan denar jezno odsune in se zravna: — Kaj bom zdaj s tem?! Vendar se v istem hipu že iz zadrege otrezni: nikomur noče nič očitati. Pobere denar in si ga zmaši nazaj v žep. Sone ga pogleda od strani: — Jaz vem za denar. Milan mu vrne nezaupen pogled, toda Sone se ne da zmesti. — Greš zraven? Milan se noče prenagliti: — Kam? — Boš že videl. Milan pomisli in ne reče nobene, toda to je zdaj toliko, kot bi privolil. Sone se od njega obrine k Tinki. — Greš tudi ti? Dekle iz užaljenosti, ker vse doslej nikomur ni bila v mar, tudi zdaj noče reči besede. Mulasto pogleda proč, toda Sone vztrajno čaka na odgovor, tako da nazadnje vseeno izusti: — Zunaj bom že stala. Natakarica stopi od sosednje mize, potegne prt in ga zravna p)od brado: — Gremo! Gremo! 711 Zunaj mestni delavci namotavajo svoje cevi. Iz liidrfinta sredi cestišča neusahljivo teče voda v potoik ob pločniku, ki se na vogalu zliva v odtočni kanal. Natakar v Veliki kavami onsitrain trga odstira okna in utrinja luči. Šone, Milan, Tinka in Karel zavijejo v Gosposko ulico, malce navkreber. Šone se drži Milana. — Samo strezniti se moraš. — Mi je že bolje, pravi Milan. Tinka nenadoma od zadaj pritajeno pocuka Soneta za rokav, tako da se oba fanta ozreta, obstaneta in prepadeno ostrmita: Karel je zaostal in se obrnil nazaj. Sone ga pokliče: — Karel! Toda Karel ne obstane, nasprotno: še pospeši korak. Sone že hoče za njim, vendar se premisli in brez globljega upanja zakliče še enkrat: — Karel! Karel je že spodaj, na koncu Gosposke ulice. Stopa vse hitreje in hitreje in — ne da bi se ozrl — joi ubere čez trg, mimo eleiktrične ure in naravnost čez krog, ki ni namenjen za pešce. Podviza se do Velike kavarne in se spusti po stopnicah pod oboke Glavnega mostu. Sone zaduši kletev in iztisne skozi zobe: — Reva! — Izdal nas je, pravi Milan s pijano nadahnjenimi očmi. Izdal, nič drugega. Sone zamahne z roko in zakorači: — Nič zato. Cim manj nas je, toliko boljše. Sone, Tinka in Milali se na dvorišču za gostilno zberejo v pritajeno gručo. Tihoi postojijo pod napuščem med gostilniškim straniščem in drvarnicami, pred katerimi so naloženi prazni zaboji pivskih steklenic in dva, trije sodi. V stranišču curlja voda. Sone poskusi na kljuko gostilniških vrat, in ko se prepriča, da so zaiprta, postoji še za kratek premislek, nakar z doizorelimi sklepi po-šepne Tinki: — Ti nazaj na cesto! Ce kdo zavije na dvorišče, potrkaj na šipo, nič drugega. Midva bova skočila skozi okno. Tinka zaskrbljeno ponovi za njim: — Na šipo. Vidva bosta skočila skozi okno. Sone seže v žep, zarožlja s ključi in odpirači, toda prej ko se res^ Dieje loti dela, pridušeno krikne nad Tinko: 712 — No, pojdi zdaj! Dekle se neodločno prestopi. Šone stopi proti njej: — Pa ne, da te je zdaj strah?! Tinka se obotavljivo, ne da bi se ozrla, pobere z dvorišča. — Pa ti? pravi Šone. — Ti je zdaj bolje? Milan strese z glavo, prežene motno vrtoglavico in prikima. Šone znova zarožlja s ključi, odklene prva vrata, potegne za sabo-še Milana in vrata spet nazaj zaklene. V temi se zarezi z belimi zobmi,^ odtipa dalje, spodbije omelo, ki sloni ob zidu, in izusti pridušeno kletev. Pri nadednjih vratih vprasne vžigalico, si ogleda ključavnico in z veščim obratom vetriha odklene tudi ta vrata; vlamljanje ga spravlja v veselje in vsevdilj se reži z vrsto belih zob. Odvrže vžigalico, zaduši žerjavico pod nogo in se z Milanom ob sebi podviza v gostilniške prostore. Za ua stežaj odprtimi vrati potegne na uho in se poi prstih splazi do blagajne ob točilni mizi. Tu jame v temi otipavati blagajno, vprasne novo vžigalico in jo podrži ob sebi, vendar mu vse prehitro dogori, tako da si ne utegne ogledati niti ključavnice. Razburjeno vprasne še eno' vžigalico in se skloni k blagajni, toda plamenček ga že speče v prste. Jezno spusti vžigalicO' na; tla in doimala obupano postoji v trdi temi; nedomieelno gleda proiti Milamu, ki je osital za vrati in ga ne more videti, nato pravi: — Prižgi luč. — Luč?! se zavzame Milan. — Luč! Kaj pa bova?! Okna so zavešena. Samo hitro! Milan jame tipati po zidu, najde stikalo in ga obrne. Nad točilno mizo zazveni fluorescentna tuljava, nekajkrat svetlo pomežikne, mrkne in zasveti s polno svetlobo. Gostilniški prostor vstane iz teme in fanta se živo spogledata; v svetlobi fluorescentne tuljave se zdita drug drugemu bleda in prestrašena. Toda Šone ve, kaj hoče: ogleda si ključavnico in tesno stisnjenih zob pobrska med ključi. Ovije majhen, nasekan vetrih z robcem, ga vtakne v odprtino: in ga jame prav narahlo obračati. Na lepem se razvedri, naglo obrne vetrih in se samozavestno ozre po Milanu: iz blagajne izskoči predal s skrbno zloženimi bankovci. Šone ne m^ore obrzdati zadovoljstva: pomembno dvigne obrvi iu se samovšečno zarezi: — Si videl! Gangster! Milan mu vrne zbegan nasmeh in že nestrpno seže v predal: — Dajva! Greva! — Čakaj, pravi Šone. — Še natakarjev predal. Milan osuplo dvigne roke. Šone se mimo blagajne stisne za točilno mizo in jame odpirati predale. V prvih dveh najde za obito pločevino. 713 siaino moikre cunje, odpirače, zamaške, umivalno gobo ioi čistilne prtiče, da vse skupaj prikrajšano zmeče po tleh. Tretji predal je zaklenjen. Šone se spet razvedri iin pomežikne Milanu, nato se raizvniame: — Kaj čakaš! Poberi, kar je papirja. Drobiža ni treba! Pleh se za gangsterja ne sika. Tinka — prežeta od zavratnega nočnega hladu — si gnete ramena in podrhteva, medtem ko ji ob botku pozvanja na komolec obešena torbica. Že zdavnaj je sita vsega. Z mokrega, ponesnaženega pločnika pred gostilniškimi vrati se umakne na stran, v temo, proč od gostilniških oken, izza katerih skozi zavese proseva medla svetloba. Cesta na levi je tiha, temna, le daleč nekod je slišati osamljene korake. Pred hotelom na klancu, kjer trepeče svetlobni napis TURIST, se prikaže možak, ki prečka cesto in se zgubi nazaj v stransko ulico. Z desne, od železniške postaje za vogalno hišo sije čez streho boleča svetloba fluoiroscent;nih svetilk. Z visdkega razglednega stolpa gleda svetla ura. V tišino zasope lokomotiva, na tirih se ječe premaknejo vagoni in se v dolgi navezi jamejo zvonko odbijati drug od grugega. Noč razpara oster brlizg železničarske piščalke. Pročelje strnjenih hiš onkraj ceste je domala v temi. Luč je samo še za dvema ali tremi okni v nadstropju, za tesno zaprtimi oknicami, od koder uhaja v noč skozi ozke reže. Spodaj, v pritličju svetijo na pločnik izložbena okna trgovine s kolesi in kolesarskimi potrebščinami. Tinka stopica na mestu, si pregneta ramena in se v strahu ozira zdaj sem zdaj tja. Od hotela sem je nenadoma spet slišati korake in takoj nato še nekaj nerazločnih besed. Dva moška v živahnem in glasnem pomenku, pretirano zgovornih rok, da sta videti kakor v prepiru, se prikažeta na pločniku onkraj ceste. Malce sta opita. Pred razsvetljenim izložbenim oknom prvi, mladeniško opravljen v črn pulover in prešerno razpetega suknjiča, ujame drugega .za rob balonskega plašča in ga zadrži. Oba obstaneta in se zagledata čez cesto, proti Tinki. Možak v balonskem plašču, od katerega mu opleta pas, noče izgubljati časa, toda prvi se zvedavo spusti s pločnika. Možak v balonskem plašču naveličano zakrili z rokami: — Kaj boš spet, Stef?! Pojdiva! Toda Stef čuti vino ravno toliko, da je podjeten in trmast: — Čakaj, tule je nekaj žeraskega. — Jaz grem. — Čakaj, nekaj ženskega. — Jaz grem. 714 Možak v baloesikem plašču vtakne roke v žep, zakorači ob hišab in si potihem zažvižga. Štef si oslini usta in radovedno, bolj za svojeglavo zabavo napravi nekaj počasnih, prevzetno gugavih korakov proti dekletu. V temi sredi cestišča obstane in jame žmirkati z očmi: — Kako je zdaj, punca? Tudi ti piješ? Tinka poblisne po možaku v balonskem plašču; rajši bi imela opraviti z obema, kajti dveh se ji ne bi bilo treba bati, toda možak v balonskem plašču gre svojo počasno pot in si zdolgočaseno požvižgava. Dekle spusti roke ob telesu in odrevenelo odstopi za korak. Toda Štef stoji na mestu in čaka na odgovor, tako da dekle v hipu pozabi na nevarnost in spogledljivo, priliznjeno prikima: — Tudi. Štef pogleda po gostilniških oknih, prisluhne in svareče dvigne prst: — Lažeš! — Nič ne lažem. — Lažeš! Vse vidim: nekaj gostilniškega, ampak ne točijo več. Hkrati prisluhne korakom za hišo in se ozre. Izza hišnega vogala stopita Sone in Milan. Nista se zaletela in zdaj Sonetu komaj opazno zastane korak, vendar se domala v istem že obvlada: zapne si suknjič in mimo Milana, ki rajši previdno zakorači na cesto, stopi naravnost proti Tinki. Štef glumaško dvigne roke: — Pardon! Še. Obrne se za možakom v balonskem plašču in zakliče: — Bore! Bore! Nazaj! Tule je še odprto! > Bore obstane in preneha žvižgati, nato nejevoljno zamahne, ujame pas in gre svojo pot. Sone pristopi k Tinki in jo vzame v zaščito: — Kaj je zdaj? Štef se malce zmede. V zadregi poiblisne po Milanu, ki stoji na cesti za njegovim hrbtom, stopi na stran, da ima fanta pred očmi, pravi: — Nič. Pila sva, zdaj pa cepec noče več. — Prav ima. Domov se zgubita. — Zakaj? — Ca s je že. Sone oblastno potisne Tinko predse in Stefu obrne hrbet. Za njim se nemudoma prestopi tudi Milan in vsi trije na videz lagodno, ko da se jim pravzaprav nikamor ne mudi, zakoračijo po cesti navzgor. Stefu pri tej priči zraste pogum: 715 — Jaz grem, kamor hočem. Šone mu ne odgovori. Z Milanom iai Tinko se stisne v gručo in vsi trije nadaljujejo pot potuhnjeno povešenih glav, medtem ko se spotoma neopazno prerivajo in vzpodbujajo med seboj z neuravnoArešenim klatenjem rok. Šteif jih za zdaj še ni spregledal, toda treba je čimprej in previdno odnesti pete, kajti kakršen koli preplah ali naglica bi jih utegnila izdati. Šone v stežka zadrževani napetosti peha Milana in linko naprej; predse, medtem ko se sam oprezno ogleduje čez rame. Bore se niže doli na cesti ustavi. Stef prevzetno gleda za Sonetom in pravi: — Jaz grem, kamor hočem. Obrne se za Boretom, mu pomaha in odkolovrati okrog hiše. Takoj nato je spet na cesti in ves iz sebe jame klicati prijatelja z nerazložljivim mahanjem rok; odkril je nezaslišano zanimivost in zdaj mu mora to na vsak način pokazati. — Bore! Bore! Nekaj roparskega! Vlom! V nadstropju onkraj ceste se sunkovito odpre polknica, priletea moški se obeisi čez dkenislki prag in se kar na slepoi zadere navzdiol: — Kaj je tam doli?! Stef se obrne navzgor in z razigrano ustrežljivostjo pojasni: — Vlom! — Kakšen vlom?! — Kakšen! Gostilno so izropali! Stef se zasmeje, se udari po kolenih in zakliče po cesti proti železniški postaji, zdaj že naravnost roteče:: — Bore! Bore! Moški na oknu ga nezaupno prevpije: — Izropali! Kdo?! — Trije! Tule gori. In spet: — Bore! Bore! Na njegovo vpitje nastane v ulici trušč. V poslopjih onkraj ceste se najprej prižge nekaj luči, nato jamejo ljudje vsevprek odpirati okna in loputati s polknicami. Na mansardi se skloni čez strešnike bleda, prestrašena ženica. Portal zraven izložbenega okna se odpre na stežaj, na cesito zaletavo pridirja moški v površno opasami domači halji, se na cesti prestraši in se vrne nazaj za vrata. Za njim privihrata ven dva na pol gola otroka in tri, štiri mačke, ki se razbežijo po. ulici. Dva železničarja pred železniško postajo spremenita smer in jo-z Boretom vred zavzeto ubereta proti gostilni. Mlajša ženska v spalnii Srajci v dragem naidstropju prikliče na olkno še moža. — Kaj je, zaboga?! Zdaj odgovarja že moški na oknu: 716 — Kaj! Spet tatvina! Ljudje kradejo kot srake! — V gostilni?! Ženica na mansardi pobožno sklene roke: — Moj bog! In to pri belem dnevu! Soprog v drugem, nadstropju se obesi čez ženin hrbet in pogleda navzgor: — Kakšnem dnevu! Saj je vendar noč. Saj je vendar sredi noči. Nekdo se zadere nad Štefa na ulici: — Kaj potlej še čakate?! Po milico! Šone, Tinka in Milan — k sreči že na vogalu stranske ulice ^ skočijo na stram in se vzdolž rddkega drevesnega nasada brezglavo poženejo navzdol. Tinka na svojih visokih petah lovi nestanoviten kiorak, tako da se opoteka med drevesi in ji v strahu pohaja sapa. Omagano se duši, ko se ji noga v stopalu zvije in klecne, da pade po tleh in spodvitih nog do kraja nemočno zahlipa. Milan se v skoku obrne, jo zagrabi pod pazduho in potegne kvišku, toda dekle zajoka: — Čevelj! — Ga že imam! Milan plane po čevlju, strga s Tinkine noge še drugega in povleče dekle za sabo. Medtem je Šone v divjem diru že spodaj, na razsvetljenem križišču, kjer na vogalu parkira avtomobil. V naletu se ujame za rob prednjega blatnika in srečno zavije v sosednjo ulico, ko se spotakne, ujame in pohiti nazaj: — V avto! Odsune vrata in plane za volan, izvleče iz suknjiča šop ključev in izbrska iz njih stikalo. Tinka priteče z druge strani in hlipaje omahne zraven njega, medtem ko se Milan posadi na zadnji sedež. Šone ujame stik, prižge žarometa in požene. V ostrem loku vrže Mercedes na pločnik in nazaj na cesitišče. Ostri prameni svetlobe potiipajo po gradbišču in na drugo stran, po vrtni ograji in tihotni stanovainjski hiši, nalto se usmerijo po ulici, naravnost v pročelje tisikame, ki zapira zakotno ulico. Trije ali štirje ljudje zasta-nejo na pločniku, dva zaljubljenca, ki sedita na podrti ograji, osuplo vstameta in slkočita vsaksebi. Avto obvladano zdrvi mimo njiju do tiskarne in se za poslopjem mestnega kopališča zgubi na levo. Milan kleči na sedežu in napeto gleda skozi zadnje okence. Z njegove desne švigne mimo tovornjak in razen njegovih drobnih, naglo 717 se oddaljuijočih lučk na dolgi, ra-vmi cesti ni videiti ničesar. Zadaj nekje se odsvita mesto. — Nobenega! Y neutešljivem Tinkinem hlipanju fanta skoraj ni slišati in Sone se živčno oizre: — Je kdo ali ni nobenega?! — Ne divjaj več toliko! Nobenega ni! Sone prestavi sklopko v manjšo brzino in zdaj, ko je najhujša nevarnost taJko rekoč mimo, ga hipoma oblije znoj. Toda še preden se ntrujeno zlekne nazaj in oddahne, že izbruhne in razjarjeno zamahne proti Tinki. Dekle prestrašeno vrisne, odskoči, z ramo natre steklo in si zakrije obraz: — Kaj sem pa jaz kriva?! — Ti! Kdo pa?! Sone ujame volan in vso svojo jezo pretoči v krčevito stiskanje krmila. — Stojiš sredi ceste! Goska! Veš da se bo potlej vsakdo obregnil vate! — Kaj sem pa mogla, če je prišel in začel... Sone neuklonljivo gleda predse po cesti in si besno kima: — Kaj si mogla! Prestavila bi se za kakšen korak in mu obrnila hrbet. To menda moreš?! Milan poseže vmes: — Ne zijaj nanjo! Nič ni kriva! Midva bi morala mimo in bi bilo vse lepo v redu. Ti si se začel zaletavati vanj. Dekle, ne da bi v hrumenju motorja fanta sploh razumela, se ob-jdkanega obraza ozre čez sedež: — Kaj se pa ti mešaš! Sone se zakrohota, nato jezno nadaljuje: — Nič ni kriva! Ona ni nič kriva! Jaz sem kriv. Sovražno ošine dekle in pravi čez rame proti Milanu: — Boš že videl, kdo nas bo pokopal! Jaz že vem. 2e prej ni bila nikoli za nobeno rabo. Tinka posmrka in znova zajoka, toda Sonetu je njena cmeravost kaj malo mar; u'kaizovailno pravi Milanu: — Poglej spet! Milan se iz kljubovalnosti niti ne ozre in de: — Nič ni. Avtomobil zanesljivo drsi po betonski cesti. Pred ovinkom se iz teme zasveti prometni znak in avtomobil zavije, medtem ko- prameni žarometov za kratek hip planejo s ceste in med drogovi telegrafske napeljave obsvetijo prostrano, turobno polje in nekaj nizkih, oddaljenih hiš. Nato znova potipajo po cesti, preskočijo klanec in slabotno obsvetijo še gozd za njim. Na klancu ujamejo težak tovornjak s pri- 718 ikolico. Avto švigne miimo njega s ipolno> prižganimi svetili, da si šofer za'steklom visoke kabine zasenči oči in zakolne: — Yerfluch'te! Pomočnik zraven njega se predrami in strese z glavo: — A! Wais machst du? Karel stopi iz tenmega storpnišča v predsobo, zaklene vrata in se — čimdalje od mokreiga zidu — po najedenih podnicah stisne mimo vodovodnega lijaka in omare. Šele pred sobnimi vrati prvič obstane. V kuhinji še zmerom gori luč in v ipredsobo' je slišati nerazločno mrmranje očeta in Rozalije, da se trpkoi posmeje in prikima; neikaj podoib-neiga je pravzaprav pričakoval. Prekorači prag in se kar v temi sprehodi po sobi. Cez čas otipa stikalo in prižge luč. Postavi se pred odprto okno, stoji in dalj časa duši v sebi nemir, ki ga je prinesel z ulice, nato zapre okno in se znova sprehodi. Mimogrede vzame z mize konjička, ga preloži iz roke v roko, gre nekajkrat z njim po sobi po dolgem in počez in ga položi nazaj na mizo. Pobere časopis, ki leži na tleh, ga razgrne in se spusti z njim na posteljo. Cita in na vsake toliko — kadar koli naraste mrmranje v kuhinji v glasen pogovor — dvigne glavo iznad časopisa in potegne na uho, čeravno ni slišati ničesar razločnega. Stari in Roizalija sedita pod nizko obešeno lučjo, vsak na svojem koncu mize. Ženska se sklanja nad zamaščen zvezek in z okorno roko zapisuje vanj števila, ki si jih sproti trudoma brska iz spomina. Prav tako trudoma jih tudi sešteva, medtem ko ji prosta roka negibno leži na usnjenih platnicah, v katerih so zloženi bankovci. Upokojenec jo gleda izpod težkih vek, ki jih zdaj pa zdaj omagano povesi in zakinka, vendar kaj kmalu spregleda in spet neutrudljivo razpreda svoje misli. Na lepem se zgane iz odrevenelosti in pravi: — Saj, saj ... Najbrž je še boljše talko. Ti bi si že našla dedca in jaz bi bil na stara leta spet sam. Rozalija pregiba ustnice, sešteva in s svinčnikom zamišljeno sledi številkam na papirju: najprej po vrsti navzdol in nato še navzgor. Z njo jame samogibno računati v sebi tudi stari in čez čas vpraša: — Koliko let sva že skupaj? Osem? — Ne vem, se obregne Rozalija; glasno izgovorjena številka jo je premotila, da mora z računom začeti znova. — Jaz jih ne štejem. — Dobro, naj bo sedem, povzame stari. — Sedem let že živiva skupaj in nikdar se nisva pričkala. Tisti čas, ko je bil fant v zavodu, sva se imela celo fleino, zdaj pa kakor hočeš... 719 ženska jezno pogleda iznad zvezka. — Kaj bo:u z vami, vas vprašam?! pravi surovo, da bi imela končalo mir. — Še najbolj srečna sem, ko vas ne vidim, Upokojenec ji prikima ia se niii najmanj ne zmede. Za nekaj časa umolkne in potrpežljivo gleda, kako Rozalija pregiba ustnice in računa, nato utrujeno zapre oči in prepričljivo pravi: — Te bo že še spametovalo! Vstane in v zapozneli užaljenosti stopi okrog mize: — Ti kar čakaj, da spet kdo pride. Ti kar čakaj, kar daj, ampak zdaj bi že lahko vedela... še nobeden ni prišel dvakrat! Ženska — še vedno globoko v svojih mislih — odvrže svinčnik, vzame v naročje usnjene platnice in skrbno prešteje bankovce. Nejeverno pomisli, pazljive je prešteje denar še enkrat in zine: — Ne vem, sem se zmotila ali kaj ... Oslini prste in spet pozorno prelista bankovce, nakar osuplo spu-¦sti roke v naročje in nekaj časa ne pride do besede. — Kaj je? zaskrbljeno zaživi stari. — Predvčerajšnjim sem jih preštela, de Rozalija, bleda od začudenja in tesnobne slutnje, — bilo jih je točnoi sedem. Zdaj sem zra-čunala in spet pride točnoi tako, jurja pa ni. Odpre platnice proti staremu in zalista po bankovcih: — Na, poglejte! Samo šest jih je. Stari dvigne roke kakor v obrambo: — Kaj jaz vem! Jaz ti ga prav gotovO' nisem vzel. Rozalija se polasti zvezka in jame znova računati. — Vem, vi ne, pravi med seštevanjem, — ampak niste samo vi v hiši. Onemu, doda in pokaže z glavo proiti sobi, — pa kaj talkega ne bi bilo' prvič. — Uračunati si se morala, pravi stari. — Ni ga, de Rozalija in z ihto zapre zvezek. — Ni ga, pa ga ni! Stari potegne glavo med ramena in obstane pred njo z nedolžnim. nevednim obrazom: s tisočakom res nima nič skupaj. A dlje kot stoji, bolj je videti, da si s sključeno, nebogljeno držo nalaga na pleča tudi del krivde: tisočaka in in — če že nič drugega — ga ne more vrniti. Rozalija se z zvezkom na kolenih drži užaljeno in — zagotovo okra-dena — niti ne tuhta, kam bi se denar lahko založil. Karel zavzeto prebira časopis in natrgane liste zbira po vrstnem redu. Z naslovno stramijo raizgme časopis; po postelji in z zanimanjem poleže zraven njega. Stari stopi iz kuhinje, negotovo postoji v predsobi in nazadnje -z vprašanjem na ustih pogleda v sobo. Zagleda fanta s časopisom, po- 720 goltne zastavljeno besedo in molče stopi mimo njega. Z vsiljivo mislijo se sprehodi med pohištvom in kradoma pogleduje po Karlu, vendar z njegovega hr