Po«»n'na olafana v gotovini LctO IV* V Uubnanl. v ponedeljek dne 9. marca 1931. 10. Posamezra Številka 1 SLOVENSKI CIST _Izhaja vsak ponedeljek zjutraf _ £(L¥!}ta.rl?va f?' š*'*?JL'Ji I p*»samexna šl. 1 Din, mesečno, ie se sprejema IJal v upravi, not o C- 1 Uprava: Kopitar ieva ulica 11. »VU L^ČlZU.t'1J*4S7' 'erurban 34S7 | nlna 4 Din, na dom In po «oi*l dostavil en Ust 5 Vin. Celoletna naroč- 1 Poštni čcH. račun, CJubl/ana 13.17 • Kokoplsl se ne vrača/o__| nlna 3O Din, polletna 2S P n, četrtletna 13 ©In. Inseratl po dogovoru * lelejon štev. 1349 Katastrofalen potres v južni Srbiji Veliko hiš porušenih - Ljudje pod ruševinami - Vojaštvo pomaga - N j. Vel. kralj v potresnem ozemlju Belgrad, 8. marca. 1. Današnja >Pravda« prinaša iz Skoplja podrobne vesti o katastrofalnem potresu, ki je divjal na jugu naše države. Snoči opolnoči je prebivalstvo vardarske banovine ponovno občutilo močan potres, ki je bil v nekaterih krajih prav posebno katastrofalen. Prvi močili sunek so občutili ob 9.55, pozneje pa se je sunek ponovil okoli polnoči. Prvi potresni sunek je trajal 8 sekund, drugi pa je bil nekoliko krajši in z daljšimi valovi. Prebivalstvo je silno razburjeno in pričakuje nove sunke. Telefonska zveza z mnogimi kraji je prekinjena. Vendar pa se je v teku današnjega dne zopet vpo-stavila. Najbolj je potres prizadejal vas Va-landov, s katero še ni bila zopet vpostavljena telefonska zveza, ter se radi tega ne ve o številu žrtev in o materielni škodi. V vasi Mirčevu je na posledicah potresa smrtno ponesrečila ena ženska, 9 oseb je težje in nekoliko lažje ranjenih. Mnogo hiš je porušenih. Tudi v vasi Grčištu je zahtevat potres več žrtev in se nahaja tam pod ruševinami hiše še 7 članska rodbina, ki je doslej še niso mogli potegniti izpod ruševin. Iz mnogo drugih vasi še prihajajo vesti o velikih mate-rielnih poškodbah, posebno na zidanih stav- bah. Točno število žrtev ni znano. V Deniir-kapiji je plaz zasul železniško progo in je železniško osebje ter orožništvo moralo z eksplozivi očistiti danes progo, kar se jim je posrečilo do 10 dopoldne in so tako zopet omogočili železniški promet. V vasi Milet-kovo je poškodovana železniška postaja in zgradbe okoli nje. Železniške postaje so poškodovane tudi v Strumici, Mirovinu, Smok-vici in drugih krajih. Železniški most pri Strumici je razrušen. V prizadete kraje je takoj po nesreči prispel banski svetnik Perunišič Ban vardarske banovine Zika Lazič je danes ves dan dajal navodila okrajnim načelnikom in svojim organom za reševalno delo. Ker je danes začelo močno deževati, je priskočila na pomoč tudi vojaška oblast, ki je dala prizadetemu prebivalstvu na razpolago veliko število šotorov. V okolici Struniice je usahnil tamkajšnji termalni studenec. Beograd, 8. marca. AA. Ko je zvedel Nj. Vel. kralj za katastrofalne posledice potresa v Vardarski dolini, je odpotoval v spremstvu s predsednikom ministrskega sveta generalom Petrom Zivkovičem na lice mesta katastrofe. Pred odhodom je izdal naredbo, da naj se vsi vojaki iz oškodovanih krajev takoj pustijo na dopust, da gredo v domače kraje. Zagreb, 8. marca. ž. Danes ponoči ob je tukajšnji observatorij zaznamoval zopet močan potresni sunek, kateremu so sledili še trije slabši. Izgleda, da je epicenter in značaj potresa isti kakor opolnoči. Računa se, da je imel potres katastrofalne posledice. Belgrad, H. marca. AA. Seizmografska jx>-staja aa Tnšmajdanu poroča: Ponoči ol) 1.55.18 se je ponovil mnogo močnejši jx>tres od snočnjega v isti daljavi 528 km južno-južno-vzhodno od Belgrada /. istim epicentrom, ki ga je imel potres 7. t. m. ob 1.17.42. Maksimalno gibanje tal je bito t.57.IN in jc znašalo 500 mikromov, dolžina valov je znašala 8 sekund. Potres je hit tako močan, du so i/.skočile na seumografiti vse igle. K temu je pripomniti, du je ta veliki katastrofalni potres nadaljevanje seizmičnega procesa, ki se je začel pred nekoliko čas med Strumico in Vurdtir-jem na eni ter Mesto in Kgejskim morjem na drugi sitra.ni. Sedanji poires je znak, da so jc prenesel proces dalje proti zapadu. Pričakovali je nadaljnjih potresov. V naši državi so oškodovani neki kraji v Vardarski dolini jnž.no <«t Demirkapije. Skakalne tekme za „SIovenčevo44 darilo V ostri konkurenci zmaga Šramel Velika udeležba domačih skakalcev Bohinj, 8. marca. Danes so sc vršile na Itohinjftki skakalnici, ki jo je zgradil tlansscn, velike sk«kah»e tekme za prehodno darilo, ki pa je poklonilo Odhod adm. Guepratta Belgrad, 8. marca. 1. Danes je odpotoval iz Belgrada francoski admiral Guepratte s soprogo. Na kolodvoru so se zbrali mnogoštevilni prijatelji In tovariši priljubljenega admirala ter se r. njim ponovno porazgovorili ter mu želili srečno pot. Podban dr, Pirkmajer uradno odsoten Ljubljana, 8. marca. A A. Porlban dr. O. Pirkmajer bo do 20. t. m. uradno odsoten In ne bo sprejemal strank. Preiskava o nesreči na Donavi Belgrad, 8. marca. 1. Danes sta bila aretirana poveljnika ponesrečenih ladij »Zagreb-; in -sFran-chet d* Esperay«. Komisija ravnateljstva rečne plov-he je nadaljevala energično preiskavo, med katero sta bita aretirana kapitana Hanovič od »Franchet d' Esperaya« in Milan Batalo, poveljnik »Zagreba«', ter tudi krmarja obeh ladij Živo Milovanovič in Ljuba Milojkovič. Belgrad, 8. marca. Ponesrečeno ladjo »Zagreb«; so danes odpeljali v Smederevo, kjer ji bodo popravili sprednji del. Pri nesreči so našli smrt Kati in Pavlina Tomaž iz Vojvodine pri Pančevu, Sima Tulovič, krmar, neka starejša dama. za katero se misli, da je identična s Tinko Simičevo, in starejši gospod, za katerega ime se ne ve. Ostale ponesre-ience še iščejo. Komisija še vedno dela na mestu nesreče in vodi preiskavo. Zaslišane so bile vse osebe, ki so bile v usodnem trenutku na ladjah. Proti kapitanoma pa se bo uvedlo kazensko postopanje. Jutri popoldne se vrši pogreb krmarja Tulo-viča. Kongres Sovjetov Moskva, 8. marca. kk. V opernem gledališču fe bil v nedeljo zvečer otvorjen šesti kongres sovjetov. Kongresa se udeležuje več kot 2000 delegatov. Otvoril ga je Kaljinin. V predsedništvu sedijo člani centralnega izvršnega odbora in polit-biroja, med njimi Stalin. Otvoritve so se udeležili člani diklomatskega kora in nemški industrijalci, ki potujejo sedaj po Rusiji. Prva seja je bila posvečena poročilu o delu vlade v zadnjih dveh letih. Poročevalec Molotov je pri tem sporočil, da je bil včeraj 7. marca podpisan v Angori nov rusko-turški protokol, ki popolnjuje pogodbe obeh držav, posebno protokol od decembra 1929 z obojestransko obvezo, da se bosta obe državi medsebojno lest mesecev pred izvršitvijo obveščali o nameravanih novih ladijskih gradnjah ali o naročilih v Inozemskih ladjedelnicah. V Indiji izpuščaja politične jetnike London, 8. marca. AA. Po sporazumu z Gan-dhijem in indijskim podkraljem so bili v raznih indijskih mestih izpuščeni prvi politični jetniki. Sporazum je napravil v vseh krogih indijskega prebivalstva zelo ugoden vtis. Prihodnji teden bodo izpustili n« tisoče politčnih kaznjencev. Po poročilu nekaterih listov odpotuje Gandhi kot načelnik indijske delegacije na konferenco v London, ki bo izdelala podrobnosti nove indijske zvezne usUve. konferenca se sestane najbrže konec leta. »Kraljica Marija" na prvi poti Navdušen sprejem Ni. Vel. fcraffice v Dubrovniku Dubrovnik, 8. marca. AA. Največja ladju naše trgovske mornarice »Kraljica Marija« z Nj. Vel. kraljico, njenim spremstvom in ostalimi gosti, je krenila po modrem Jadranu proti močnemu južnemu vetru v svojo domačo luko Dubrovnik. Spremljalo jo je mnogo cdinic naše bojne mornarice-, da počasti Nj. Vel. kraljico. Povsod na obali je bilo zbranega mnogo ljudstva, svirale so godbe in vihrale zastave. Nepopisno navdušenje je vludalo povsod. Povsod so sc čule besede hvaležnosti N. Vel. kraljici, ki se ili ustrašila težkega in napornega pota h krstitvi ladje »Kraljica Marija« in s tem pokazala, kako ccni našo mornarico. Dalmacija je razumela, kaj pomeni ta gesta ter potrdila z ovacijami ljubezen in hvaležnost visoki kumici. Povsod v Dalmaciji in na otokih vlada nepopisno navdušenje in sreča. Nešteto ljudstva je spremljalo do obzorja ladjo. Ob 12 se je pojavila »Kraljica Marija« jired Hvarom, pred zoro pa v Dubrovniku. Iz Dubrovnika ji je otl- plulo nasproti več ladij, prva med njimi »Kumanovo«. Vsa posadka in potniki so prišli na krov ter s klici in mahanjem z zastavami pozdravljali sKraljico Marijo«. Potniki »Kraljice Marije« so odgovarjali na isti način. To se je ponovilo, ko se je pojavila ladja »Ston«. V stari dubrovniški luki je bilo zbrano vse meščanstvo in kmetje iz okolice, da pozdravijo prihod »Kraljice Marije«. Svirale so godbe in naznanjale veseli dogodek. Morje je bilo razburkano in ladja ni mogla v staro luko, kot jc bilo določeno, temveč je pol ure križarila pred luko, nakar je odplula v gruško luko. V Dubrovniku je bilo vse na ulici. Vse mesto je bilo natrpano od množic, ki so že od ranega jutra prihajale v mesto. Pred staro luko so bili zbrani zostopniki oblasti in društev ter častna četa mornar jev in ogromno število ljudi; ko so pa čuli, da bo brod pristal v gruški luki, so odšli vsi v Gruž. Ko so dospeli tja, je vozila »Kraljica Marija« ravno v luko. Mornariška godba je igrala državno bimno, s starodavnih trdnjav pa so pokali topovi. Navdušenje je bilo velikansko. V luki je ladja naše mornarice »Zmaj« izkazala Nj. Vel. kraljici najvišjo čast. Mornarji ladje so bili postrojeni v vzornem redu. V pristanišču so bili zbrani predstavniki vojnih in civilnih oblasti, duhovščina, predstavniki društev in institucij, predvsem pu mornarji. Nj. Vel. kraljica je izstopila v spremstvu treh dvornih dam, ge. Svrlju-gove, Srskičeve in Tavčarjeve. Prvi je pozdravil Nj. Vel. kraljico admiral VVicker-hauser, noto pa jc javil raport komandant častne čete mornarjev. Pristopil je nato ban Zetske banovine Uroš Krulj ter pozdravil Nj. Vel. kraljico z besedami: Čast mi je izraziti Vašemu Veličanstvu dobrodošlico v imenu Zetske banovine ter največje zadovoljstvo, da je Vaše Veličanstvo posetilo Dubrovnik in Zetsko banovino. Želim Vašemu Veličanstvu srečno bivanje. Naj živi Vaše Veličanstvo! Dobrodošlico je izrekel nato načelnik mesta Dubrovnik Micir s temle govorom: Vaše Veličanstvo! Kot načelnik Du- ............... brovnika sem srečen, da mi je bila dode- j«ktivno g. Vesnauer. ljena čast, da sc v imenu mesta poklonim Vašemu Veličanstvu in izrazim veliko hvaležnost Dubrovnika, ki je ponosen, da sprejme v svojo luko ladjo, ki nosi najvišje ime. Dubrovnik, starodavno mcstei. čigar mornarji so pod zaščito Sv. Vlaha od nekdaj ponosno vozili po Jadranu, je hvaležen, da jo Vaše Veličanstvo s kuinovanjem dulo z najvišjega inesta priznanje trgovski mornarici, ki predstavlja poleg vojne mornarice našo moč in silo. Nai Bog živi Nj. Vel. kraljico, naj Bog živi Nj. Vel. kralja, naj Bog živi visoki dom Karagjorgjevičev! K načelniku Miciču je pristopila Nj. Vel. kraljica, mu dala roko ter rekla »hvala«. M nožice naroda so prirejale Nj. Vel. kraljici burne manifestacije. Nj. Vel. kraljica jc vstopila v dvorski avtomobil in se odpeljala s spremstvom do mesta, da si ogleda stari Dubrovnik. Peljala se je skozi Pile do starih mestnih vrat. Množice, zbrane na cc-stah iil ulicah so bile tolike, da jc avtomobil mogel le z največjo težavo voziti. Navdušenje je bilo velikansko. Nj. Vel. kraljica je nameravala kreniti preko Čudna in Plača nazuj v Gruž. Toda tu jc bilo zbrano toliko ljudstva, da sc je moral avtomobil obrniti in voziti nazaj po isti poti. Navdušenje v Dubrovniku je bilo tako veliko, dn je izgledalo, da hoče Dubrovnik tekmovati pri sprejemu Nj. Vel. kraljice z bratskim Splitom v dokazih ljubezni do Nj. Vel. kraljice in kraljevskega doma. Po ulicah so svirale godbe, pred občinsko hišo pa sta konccrtirali vojaška in sokolska godba. Zvečer priredi Filharmonija« koncert na čast Nj. Vel. kraljicc. Streljanje na grško- bolgarski meji Atene, 8. marca. AA. Včeraj ob 6 popoldne je padlo več strelov med grškimi in bolgarskimi obmejnimi stražami v bližini Drame. Streljanje se je začelo, ko je hotela komitska četa prekoračiti mejo. Ob 10 je streljanje prenehalo na zahtevo komandantov obeh obmejnih straž. Komandanta sta odredila preiskavo. Marib. Rapid v Gradcu Mariborski Rapid je včeraj gostoval v Gradcu in odigral s tamkajšnjim GAK-om prijateljsko tekmo. Tekma se je odigrala na zelo slabem terenu. Rapidovci so požrtvovalno igrali, vendar so podlegli nasprotniku z rezultatom 2:5 (t:2) in to radi pomanjkanja zimskega treninga. Odlikovali so se najbolj pri Rapidu Barlovič, Brockl in Scheiner. Potek: v 28. minuti doseže Rapid vodstvo, v 40. minuti izenači GAK in že v 44. minuti poveča na 2:1. le takoj v 2. minuti drugega polčasa zviša GAK na 3:1, v 8. minuti na 4:1, v 18. minuti z enajstmetrovko na 5:1 in ▼ 37. minuti izboljša Rapid na 5:2. SK Maribor : Svoboda 9:2 (3il) Prva nogometna tekma v Mariboru se je vršila včeraj, in sicer je bila to prijateljska trening-tekma med mariborskim prvakom in Svobodo. Vršita se je na zasneženem igrišču Mariborovem. Maribor jc v splošnem dobro igral, vendar bi zaslužil še večjo razliko. Svobodaši so se sicer potrudili, vendar prvaku niso bili kos. Sodil je ob- uredništvo »Slovenca« za proipagando smučarskih skokov. Današnja tekma jc |x>kai/ala, da je »Slovenčevo« darilo, čeprav se jc zanj tekmovalo samo dvakrat ,v pilni mori doseglo svoj namen. Prvo leto, ko so sc tekme vršile, so »ta.r-tali komaj štirje tekmovalci, dane« |mi jc nastopilo 10 tekmovalcev. Razmah, ki je dosežen v tej panogi smučanju, je naravnost ogromen. Da ni bito konkurenčnih prireditev (Jesenice, Tržič), hi bila udeležba gotovo še enkrat večja. Pa tudi na skniknlncih jc bilo pri današ-jnl tekmi opazili velik napredek. Vsakdo je pokazal lep stil. Po/.im sc šolo Norvežana Gu4-' tortnsena. Ker jc on priredil v zadnjem času ' v krajih, kjer imajo skakalnico, tečaje, jo bilo vnaprej pričakovati ostre borbe. Ni sc vedelo, ali 1m> zmagal Jakopič, Palme, Janša ali stari 1 favorit šratnel. V Bohinju je bilo danes izredno živahno. Vse jc hitelo |xxi skakalnico, kjer se je zbralo |wir sto gledalcev, ki so občudovali naše fante. Gotovo ni bilo nikomur /a 1, kajti prisostvovali so za mednarodnimi tekmami največji tovrstni prireditvi v državi. Le škoda, da radi novepi snega ni bila skakalnica tako urejena, kakor bi morala hiti. Sicer so se agilnt Bohinjci jKitru-dili. da pripravijo skakalnico, ker je jki sneg neprestano naletaval, j<■ bilo to skoro nemogoče. Najliolj je seveda sneg oviral tekmovalce. Radi tega je bilo tudi precej padcev. Celo favoriti so sc morali ukloniti vremenskim neprilikam. Tako sta Jaikopič kakor tudi Janša žo pri prvem skok u zgubila vsako nado nu uspeh, /lasti šc Jakopič, ki si je zlomil celo smučko. Rezultati tekmovanj so naslednji: t. Šramel Bogomir (Sm. klub Ljubljana) 211.6 točk s skoki 32, 33 in 3(> m. — 2. Palme (Sm. klub Ljubljana) 156.7 točk s skoki 20, 30 in 30 metrov, pri katerem jc ]xidol .— 3. Janša Joško (Ilirija) 154.4 točk s skoki 30 (padce), 29.5 in 29 metrov. — 4. Mnrkcž (Bohinj) 128.2 točk s skoki 17, 17.5 in 21 m. Vsi trije skoki »o bili brez padca. — 5. Sodja Maks (Bohinj) 123.9 točk s skoki 25 in 27 m, pri tretjem skoku je padel. — 6. Novšak Albin (Bohinj) 107.7 točk s skoki 23.5. 17 in 23 m. — 7. Podlipnik Jože (Bohinj) 91.4 točk s skoki 24.5, 16 in 18 m. — 8. Predal« Stane (Skala) 91 točk s skoki 26, 26.5 in 27 m. — 9. Bervar Stane (Ljubljana) 88 točk s skoki 27. 27.3 in 28 ni. — Izven konkurence je starta! tudi Guttormsein. Skočit je 37. 44 in 46 m. Pri zadnjem skoku jc priletel v sjicg taiko nesrečno, da je zitomit smučko. Po končanih tekmah se je vršila v »Markež« razglasitev rezultatov. Prijateljstvo med Francijo in Italijo na zelo štabih nogah Rim, 8. marca. s. Italijanska Javnost jo l>ila včeraj silno iznenadena po članku, ki je izšel v Giornale d'Italia«, kateri izraža mnenje g. Mussolinija glede na zunanjo politiko Italije. Priobčil je namreč članek, v katerem v zelo razdraženem tonu napada francosko lllustration«. o kaleri je znano, da je v jako dobrih zvezah s Iranecskim generalnim štabom. Ta napad pomeni tem večje presenečenje za italijansko občinstvo, ker prihaja v momentu, ko je še vse silno navdušeno zaradi brcdovuega sporazuma s Francijo in so se zlasti gospodarski krogi globoko oddahnili od more nove vcjne grožnje, misleč, da je vseh konfliktov in nespo-razutnljenj med Francijo iu Italijo zdaj enkrat za vselej konec. Napadeni članek francoske lllustration se bavi z armadami vseh držav sveta in je očividno napisan od merodajne strani. Najmočnejša vojaška sila sveta — za časa miru namreč — je Rusija, ki vzdržuje 1,812.000 mož. Sledi Anglija, ki vzdržuje, vključivši Indijo, izključujoč pa dominij ne, 780.000 mož, od katerih je 332.000 v Evropi. Na tretjem mestu je Italija, rije arma'a šteje v mirnem času 763 0'.M) mož, vključivši fašistično milico. Franci a. ki je šele na četrtem mestu, vzdržuje 583.000 mož, vključujoč orožništvo, financo in gozdno stražo. Od teh mož pa je v Evropi samo 317.000. Na petem mestu so združene države s 565.000 možmi in na šestem Nemčija s 285.000 možmi Heichsvvehra. Iz tega sledi, pravi >lllustration«, da položaj četrte velesile tako na kopnem kakor na morju, ki ga zdaj Francija dejansko zavzema, njej nikakor ue pristcja, kajti treba je [»omisliti, da šteje prebivalstvo francoske države s kolonijami vred 103 milijone prebivalcev, dočim šteje notranja francoska trgovina 8 milijard prometa ua leto, zunanja trgovina na celo 32 milijard frankov. Po pravici bi morala Francija kot največji kolcnijalni imperij za Anglijo biti vsaj na tretjem mestu. Te konstatacije so fašistične režimske kroge zelo razburile. »Giornale d" Italia« se posebno razburja radi tega, ker Francija postavlja za podlago vojne sile število vsega svojega prebivalstva s kolonijami vred, češ da to ni upravičeno, ker kolonijo brani v slučaju vojne v prvi vrsti evropska armada. Kam bi prišli, pravi »Giornale d' Italia«, če bi na primer Anglija, čije imperij šteje pol milijarde ljudi, zahtevala temu številu primerno armado? Kalkulacija francoskega lista, pravi »Giornale d' Italia«, jo zelo slabo znamenje za uspeh bodoče razorožitvene konference. Hudo je zadela fašistični režim tudi kon-štatacija francoske revije, da vzdržuje Italija v mirnem času naravnost ogromno armado 763.000 mož, iz česar sledi, da ima Italija najmočnejšo armado na evropskem kontinentu sploh. Dočim fašistični listi sicer na vso pretege povzdigujejo fašistično milico m se ponašajo z njeno bijao pripravljenostjo in opremo, sedaj trdijo, da se fašistična milica ne sme šteti med armado, ker da nikakor nc predstavlja stanje vcjue sile, ampak le ne-l tak sporazum jako težak, ako ne naravnost nemogoč, če bodo nazori o najvažnejšem vprašanju osl^li tako različni. Po Jugoslaviji Morilec Lakncr Ivan — vlomil tudi v /opuišče in farno cerkev v Smnrtnem pri Litiji. ftpecijulist v \ lomih v /.uipnišč« in cerkvene nabiralnike Ivan Lakner je menda obiskal vse večje farovže in stikal okoli, k je bi bilo dobili vpč plena. Tako je prišel tudi po lastni izpovedi) i I. febr. t. 1. v župnišče Šmartno pri Litiji. kjer se je najpreje oglasil v kuhinji, kjer jc |>oprosil gospodinjo, dekanovo sestro k a ruti no Gornik za kosilo. Medtem si je farovž ogledal in izkoristil trenotek, ko je zapustil pisarno dekan g. A. Gornik, ki je /a triMKvtck odšel v nasproti ležečo kuhinjo, zaklenil je pač vrata, ključ pa pustil v vratih. Ta trenotek pa je I,uk-ner izkoristil, iu smuknil v dekanijsko pisarno, kjor je i/ nezaklenjenega predalu ukradel nekaj nad 50 Din, katere je p. dekan ta dan prejel zu prodane knjige. Poleg tega je Lakner ukra-del šc i/, jedilne shrambe pet klobas, /upnikova sestra jc morilca Luknerja spoznala iz slike v »Slovencu« in se sponnnila, du je moral biti tudi Lakner tisti, ki je za časa sv. i.tisijona pri-dopoldne v žimnišče prosjačit, opoldne tistega dne pa je bilo vlomljeno v cerkveni nabiralnik, kjer je bilo okrog 50 Din. Orožniki so lakrat aretirali dva mladoletnika, ki sta pa bila vsled nedokazane krivde kmalu nato zopet izpuščena. Tudi na božič, 25 .dec., je neki neznan vlomilec v žuipni cerkvi vlomil v nabiralnik pri -tnmskom oltarju, kjer so bile jaslice in je od-knril s plenom približno 500 Din. Seveda ni to bil nikdo drugi, kot lakner, ki se je izkazal kot specijalist na \ lonne v župnišča in cerkvene puščice. Pretkana goljufna ciganska tolpa prijeta. Orožništvo je že dalj časa zasledovalo cigansko tolpo Nikolie Josipa, ki je doma iz savske banovine. Ta ciganska tolpa imu na vesti precej grehov. Pred kratkim so prišli k kmetu Janezu Šimencu v vasi Ces-njevkn pri Kranju in ga po daljšem prigovarjanju pregovorili, da jim je posodil pet tisoč dinarjev za neko nu jno kupčijo. Sveto so mu obljubili, da mu bodo to vsoto čez nekaj dni z visokimi obrestmi vred vrnili. Videi pa seveda tega denarja ni več, ker so jo podjetni goljufi odkurili. Sedaj pa sc je litijskim orožnikom posrečilo, da so to nevarno tolpo izsledili ter trojico od njih, brata Nikolie in neko ciganko zaprli v litijskih zaporih, ostale pa so preko Vagen-šperka odpravili proti Št. Vitlu. Volkovi v Hercegovini. Iz Ljubuškega poročajo: Zadnje dni je zavladal tu nenavaden mraz, kakršnega že dolgo nc pomnijo. Vse okoliške gore, obronki Dinarskih planin, so pokriti s snegom. V zvezi z mrazom so se pojavili tudi volkovi. Volkovi nastopajo v večjih tolpah in so do sedaj napravili že mnogo škode. Strašno maščevanje kmeta. Iz Novega Ma-rofa poročajo o strašnem zločinu, ki ga je izvršil 28 letni Blaž Topolka iz okolice Novega Marofa. Ubil je 58 letnega občinskega logarja Miklobušca, in sicer na tako strašen način, kakršen se le redkokdaj pripeti. Kritičnega dne sta v neki gostilni pili dve družbi. Po pričevanju prič sta odšli obe družbi iz gostilne popolnoma trezni. Ena izmed prič, tamkajšnji učitelj, pa Je naenkrat zaslišal obupne klice na pomoč. Skočil je tir hiše in zagledal, kako Topolak tolče Miklobušca s kolom po glavi in ostalem telesu. Učitelj (e pozval napadalca, naj preneha, toda ta se ni zmenil za njegove opomine in je celo skočil proti učitelju, ki je moral pred njim zbežati v hišo in Je od tu skozi okno gledal strašen prizor. Topolak je tolkel Miklobušca celo poldrugo uro, dokler slednji naposled ni prenehal klicati na pomoč. Ko je zločinec nehal, je stopil še k učitelju, češ, naj opraviči, da se je to godilo pred njegovi očmi. Miklo-bušac je kmalu nato izdihnil. Kakor poročajo, jc Topolak izvršil strašno dejanje Iz maščevanja. Aretacija trgovcev z belim blagom. Iz Subo-tice poročajo, da je tamkajšnja policija aretirala 27 oseb, ki so se bavile z zvodništvom. Med njimi je tudi precej žensk. Več aretirancev jc policija kar sama takoi kaznovala, ostale pa bo izročila sodišču. Mraz, sneg, poplave in viharji Pariz, 8. marca. s. Po Franciji divja' hudo neurje. \ pariškem depurtementu roka Sena vedno l>olj narašča. Danes je dosegla njena višina 5 in |k>1 metra poti mostom Austerlitz. Naraščanje vode pohaja od kopnjenja »noga. Oblasti so ukrenile vse |>otrebno, da se i/ipraiz-nijo hiše ob reki, ki so v nevarnosti. Nekatera pari:ka predmestju so že |K»pIavljena. Istotako naraščata reki Oisc in Murne. Vojaštvo pomaga izpraznjevati hiše. Veliko škodo pričakujejo v departementu Aube. V 13ordeauxu je Caronna preplavila ladjedelnico. Istotako naraščajo Ro-dan, Mama in Mettse, ki so j>oplavile depnrtc-nienta Nimes in Chnlons. V gorah hudo sneži. Gibraltar, 8. febr. s. Tu divja hud jugovzhodni vihar. Jahta »Corsnirc« luiljarderja Pierponta Morgana, na kateri se nahaja tudi kenterbriški nadškof, je morala zaradi viharja pristati v Gibraltarju. Berlin, 8. febr. s. V zadnjih 24 tirali je tura/, dosegel stopinjo, ki je nenavadna v mesecu marcu. Na baltiški obali jc namreč dosegel 2t stopinj pod ničlo, dočim jc znašal v Berlinu 10 stopinj, to jc tako nizka temperatura, kakor je še ni bilo leto«. London, 8. febr. s. Po vsej Veliki Britaniji vlada hud mraz. Reku Temza je narasla tako visoko, kakor ni dozdaj še nikoli «1 leta 1922 dalje. Ob južni obali Anglije pa razsajajo strašni viharji. Valovi morja so tako visoki, kakor jih ljudje ne pomnijo že pol stoletja. V Dneh ur tli u, je vihar ki je imel hitrost 70 milj na uro, dvignil na obali ves jiesek, ki je naravnost pokril mesto. Puroplovb. po Rokuvskem prelivu je zelo težavna. V grofijah Vork in Du?. lian je zapadel sneg 1.20 m visoko. Snežni zameti so zasuli cclc čede ovac. Sotija, 8. marca. s. Mraz je po vsej Bolgariji dosegel letos svoj višek. V Sofiji so zaznamovali včeraj 17 stopinj poa ni hotel plačevati davkov, temveč ji- zbežal v Pariz in hotel tam na borzi šo več »zaslužiti«, jc doživel v Parizu, da so ga »zašili« za tri mesece, ker jc imel ponarejene potne liste. Poleg tega j>a ga čaka še vabilo berlinskih davčnih oblasti, ki zahtevajo, da pariške oblasti izročijo možakarje po prestani kazni nemškim oblastem. Vrednost hiš, ki jim ima Story v Berlinu, se ceni na 8 milijonov mark. Ker pa ni plačeval davkov in dajal napačne davčne napovedi, so ga obsodili na okoli 4 milijone globe. Story ni plačal, marveč jc rajši pustil hiše in zhežal. Preskrbe! si jc štiri jx>narcjcne osebne listine iu tri napačne |K>tne liste, vzel nekoliko denarja in prišel čez Keld in Strassbourg v Pari«. Nastanil se je v elegantnem hotelu in začel špekulirati na borzi a la baiflse. Nekoliko časa jc šlo dobro. Naenkrat pa sta se javila v botelu dva tajna policista, ki sta povpraševala po berlinskem gostil. Story-ju ni bilo všeč, da bi ga prijeli pariški policaji, ko je ubežal berlinskim. Zaprl sc je v kopalnico in zoj>et zbežal po stranskih stopnicah. Pa so ga pariški policaji le vjeti in včeraj je dobil na sodišču za nagrado tri mesece zn-|x>ra. ker potni listi niso bili v redu. Nemške davčne oblasti nočejo pustiti Story-ja pri miru, temveč zahtevajo, da ga francoske oblasti po prestani kazni izročijo njim. Pred sodiščem \ Parizu gu jo zagovarjal odličen pariški odvetnik, ki ima sedaj nalogo, da dopove francoskim oblastem, da so davčni prestonki smatrnti /a politične prestopke, tako dn izročitev nemškim oblastem ni dopustna. prisilnega dela v Rusiji za suženjstvo v pravem pomenu besede, vendar ustvarjajo raiz.ne odredbe glede omejevanja delavske svobode v Rusiji precej čudno ozračje, če ga gledamo / zapadtio-cvropskega in ameriškega stališča. Delavstvo jc v Rusiji vezano nc samo na svojo stroko, ampak tudi na podjetje. Od delavstva sc često izsiljujejo obveznosti, du bo do konca petletnega načrta ostalo v enem in istem podjetju in to tudi v slučaju, če mu pogoji dela nc odgovarjajo. V ilustracijo tega nam služi odlok, ki ga je tc dni izda ki Osrednja zveza poljedelskih delavcev, namreč, da so šoferji traktorjev vezani na en in isti stroj za ves čas poljskih del. Pa tudi v drugih strokah opažamo slične odloke. Zato jc popolnoma razumljivo licemerstvo rdeče Moskve, ki se trenutno izraža v ogorčenih izbruhih časopisja proti Angliji in Ameriki. l'o!ftoe v zdrav, zbornico Ljubljana, 8. marca. Danes se je vršil redni občni z.bor zdravniške zbornice. Zborovanje se je vršilo v dvorani OUZD in se gu je udeležilo okoli 120 zdravnikov. Zborovanje je vodil predsednik dr. Mavricij Rus, ki jc podal daljše poročilo. Med važnimi sklepi, sprejetimi na današnjem občnem zboru omenjamo le najvažnejše, namreč, da je bilo sprejeto obvezno zavarovanje zdravnikov, tako članstvo pri pogrebnem skladu, ki je bil že lani ustanovljcin. Dalje morajo biti zdravniki, ki po svoji službi nimajo zagotovljene pokojnine in njihovi svojci pristopiti skladu za vdove n sirote. Sprejet je bil predlog, naj poseben odsek jioskrbi za tozadevne pravilnike. Za zdravnike l>o sedaj iioskrbljeno za posmrtni no, dalje za preskrbnino za vdove in sirote in okrepil se bo tudi fond, ki gu ima Zbornica žc nekaj let za onemogle zdravnike. Pri volitvah je bilo oddanih skupno 397 glasov od vseh 4(2 upravičencev. Z ogromno, naditričetrtinsko večino je bil ponovno izvoljen za predsednika zdravniške zbornice dosedanji predsednik, mestni fizik dr. Mavricij Rus, za podpredsednika dr. Jcaip Tičnr, za tajnika dr. Ivan Zaje, za blagajnika dr. Alojzij Brenčič. Poleg te liste je kandidiralo še pot drugih list. Charles Chaplin Luiidun, 8. marca. kk. Charles Chaplin je nocoj odpotoval v Berlin, kamor dospe v poue-I deliek zvečer. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 8. marca. Med pomladne nedelje današnje nedelje pač nikakor ne morem« prišteti in ludi za mesec marec ni bila današnja nedelja prav nič primerna, temveč kvečjemu le za januar. Sneg, ki je pričel v petek zvečer naletavati, se je obdržal na tleh in še več, njemu se je pridružil še nov sneg, tako da je bila Ljubljana danes zopet enkrat bela Ljubljana v splošno razočaranje večine Ljub'jan-čanov, ki bi se že radi veselili zelenih travnikov pri popoldanskih izletih, in v splošno zadovoljstvo manjšine, to je zimskih športnikov. Kdor je od teh imel kaj pod palcem, jo je že v soboto odrinil iz Ljubljane na Gorenjsko, da si poišče primernega terena za smučanje, drugi zimski športniki pa so se morali zadovoljiti danes z Ljubl|ano in bližnjo okolico. Sneg pa danes za smučarje ni bil kaj prida. Ponoči je padala ledena sodra, zjutraj je celo precej deževalo, kar je povzročilo na tleh precejšnjo brozgo, zatem pa je zopet pričelo snežiti. Vendar pa so se zimski športniki zadovoljili tudi s tem mokrim snegom in pridno smučali ves dan po okolici Ljubljane. Drugo zanimanje Ljubljančanov je bilo danes posvečeno pevskemu prazniku, o katerem poročamo na drugem mestu. Na policiji so danes zasliševali zakonca Ivana in Kristino L. Žensko so namreč v soboto opoldae zasačili na Mestnem trgu. ko je ukradla neki ženski platneno ročno torbico, v kateri je bilo 134 Din denarja in neka| drugih malenkosti. Njen mož, ki je bil že sedemkrat predkaznovan, pa je oprezoval, da je mogla njegova žena lažje izvršiti tatvino. Kljub tej opreznosti pa so ju le zasačili. Ukradeno torbico je policija že vrnila okradenki. V Ljubljani sta se danes pripetili dve manjši nesreči. V Verovškovi ulici je s hiše št. 21 padel z balkona v prvem nadstropju osemletni dimnikarjev sinček Ladislav Rogelj. Deček je padel na cementna tla in obležal nezavesten. Dobil je prav resne poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se je k sreči popoldne zavedel in upajo zdravniki, da je že izven nevarnosti za življenje. — 22 letni Jože Kovačič, sluga v sla-ščiča rni Voltmann v Prešernovi ulici, last Petra Košaka, je davi sekal drva in se pri tem močno usekal v levo roko in si skoraj odsekal palec. Zdravi se zdaj v bolnišnici. Z dežele so danes pripeljali danes še dva druga ponesrečenca. Na Jesenicah Je 25 letni pripravnik finančne kontrole Stanko Avseo praznil pri službeni menjavi samokres in po pomoti pustil v samokresu še eno kroglo. Ko je samokres napel, se je ta sprožil in krogla se mu ie zarila v stegno. — Iz Krmelja je bil danes prepeljan 13 letni Anton Zeleznik. Tega je v soboto pri šolskem pouku njegov součenec udaril po levem očesu ter mu ga znatno poškodoval. O sodobnem umetnostnem nazora Predavanje prof. F. Vodnika. Ljubljana, 8. marca. V seriji predavanj, ki jih letos prireja »Slavistični klub DSFF«, je danes dopoldne predaval v filharmonični dvorani profesor France Vodnik o »Sodobnem umetnostnem nazoru«. Njegova izvajanja o tem predmetu so ena varijanta splošno si sorodnih umetnostnih nazorov sodobne mlade slovenske generacije, ki odklanja dve ekstremnosti v umetnosti: larpurlartizem in utilitarizem. Iz obširnega predavanja prof. Vodnika priobčujemo kratek izvleček: »Sodobni človek teži iz materializma v duhovnost, iz zunanjosti v notranj st, iz itidi-vidualizma v kolektivnrst vse objemajočega duhovnega bratstva. Življenje je organizem, celota in nikdar nikoli ne more del nadomestiti celote življenja. Iz te celotne preusmer-jenesti našega osnovnega odnesa do življenjskih dejstev se je porodil tudi naš novi sodobni umetnostni nazor, ki umetnosti daje svobodno avtonomno mesto, ki ji gre, je pa nikakor ne pobežanstvuje in je ne postavlja nad vse ostalo življenje. Danes, se zdi, smo med skrajnostmi našli trdna tla. Kakor vsak drug kulturni pojav, nam more tudi umetnost pcmeniti sa no eno premnogih oblik življenja. Enačba življenje = ume.nost, nam pomeni le zablodo, samovoljnost in nasilje, s katerim je obsolutni esteticizem, tako zvani svobodni umetnoslni nazor, postavil umetnost na absolutni piede-stal, na mesto vsega ostalega življenja, umet-ništvo nad človečnost umetnika esletii kot suverenega nadčloveka onstran dobrega in pa zlega. Naš čas je zaradi celolne življenjske pre-usmerjenosti na vseli peljih prinesel seboj tudi novo sintetično umevanje umetnosti iu je njeno, v lapurlartizmu usihaječo strugo naravnal nazaj v široke in neizčrpne vrelce, ki se prelivajo iz dna življenja. Klic po novi človečnosti je bil v ospredju. Umetnik je tudi človek, najprej človek, potem šele umetnik — to spoznanje je bilo borni krik ustvarjajoči h. Umetnost mu ni mogla biti nič več a-mo literarna zadeva, marveč predvsem življenjska in etična nujnost. Zvezancst umetnosti z življenjem nam najjasnejše izpričuje zgodovinski ra-vo.j, ki nam govori, da je rast umetnosti šla vedno vzporedno in roko v roki z ostalim življenjem, narodnim, etičnim, socialnim, religioznim, in da so se vse njene evolueijs' c stopnjo in vse njene stilne izpremembe vršile le v soglasju s premembami vsega ostalega duhovnega življenja. Vendar pa umetniški organizem rasle ,n se fermira po zakonih umetnosti, ne po zakonih, recimo etosa, religije ali socialnosti.« Občni zbor Hubadove pevske župe Ljubljana, 8. marca. Slovenski pevski zbori, združeni v Hu-badovi pevski župi, so imeli danes dopoldne svoj občni zbor, ki se je vršil ob 10 v prostorih Glasbene Matice v Vegovi ulici. Na zborovanju je bilo zastopanih 20 pevskih društev, po približno 100 zastopnikih. Zborovanje je otvoril m vodil predsednik župc dr. Š v i g e I j , ki je pozdravil vse prisotne. Frečitana je bila nato udanostnu brzojavku slovenskih pevcev Nj. Vel. kralju, dalje pozdravni brzojavki prosvetnemu ministru in osrednji Zvezi pevskih društev v Belgradu. Vse brzojavke so bile sprejete z navdušenjem. Izčrpno je poročal o delovanju župc tainik g. G r e a r. /.upu šteje sedaj 24 včlanjenih pevskih zborov. Tajnik je poročal o številnih skupnih nastopih," ki jih je priredila župa, kakor n. pr.: ob osemdesetletnici knezoškofa dr. A. B. Jegliča, na časnikarskem koncertu dne 1. decembra itd., dalje pri neštetih sprejemih raznih pevskih društev in korporueij od drugod, n. pr. pri sprejemu angleških pevcev. Blagajniško poročilo je podal g. III a d-n i k. Stanje blagajne ju v redu, čeprav ni bogvekuj povoljno za župo. Lepo poročilo je podal g. Zorko P rolo v e c. Poročal je o raznih organizacijskih zadevah, predvsem o avtorskem pravu, ki znatno bremen ju je nase zbore in precej ovira njihovo delo. Dalje je g. Prelovec poročal o vežbi zborov. Njegova izvajanja v tem oziru so bila zelo zanimiva. Nepo-voljno pa je stanje strokovnega glasila »Zbori«. Število naročnikov žal pada ter ju padlo od 354 na 150 naročnikov. Govornik je priporočal pevskim društvom in zborom naj sc mulo bolj pobrigajo za svoje strokovno glasilo. Predsednik dr. Š v igel j je nato sporočil, da je osrednja Zveza pevskih društev v Belgradu imenovala večje število zaslužnih slovenskih pevcev zu svoje, častne člane. Teh je "4. Za častne člane so bili imenovani ali zato, ker so že nad 20 !et vneti pcvci in člani svojih društev ali pu zaradi drugih zaslug. To sporočilo so prisotni sprejeli z navdušenjem. Predsednik župe jc izročil predsednikom posameznih pevskih društev belgrajske diplome zu častne člane. Diplome bodo društvu izročila novim častnim članom pri posebnih slnv-nostih. Odbornik g. Pečenko je v svojem govoru nato odločno grajal preobremenitev iu zapostavljanje pevskih društev. Pevska društva so preobremenjena tako po avtorskem pravu, |>o državnih in občinskih taksah, ki pogoltnejo že sume okoli 70% vseh dohodkov koncertov. Povrhu tega pa so pevska društva zapostavljena še zn skoro vsemi drugimi društvi. Še celo športna društvi dosežejo olajšave pri taksah, pri znižanju voznin in drugod. Že osrednja Zveza pevskih društev v Belgradu je odločno na- Praznik slovenske pesmi Lepo uspeli koncert Hubadove zupe v Unionu stopila proti temu zapostavljanju, potrebno pa je, da se ta odločnost še stopnjuje, dokler ue dosežejo pevsku društva vsaj liste olaj šave, ki jih druga društva žc uživajo, V debato so posegli delegati posameznih društev, ki so predočili razne težave, s katerim se pevska društva bore, predvsem težave zaradi avtorskega prnvn. 1 ej o uspeli občni zbor je ob 1 zaključil predsednik dr. Švigelj, ki je apeliral na pevce, naj se še tesneje združijo v skupin organizaciji. V kraljestvu zdravja in zidane volje Ljubljana, 8. marca. Priznati je treba Krščanski ženski zvezi, da •e prav pridno trudi v skrbi za mladino in da večkrat s primerno akcijo ali s prireditvijo opozori Javnost na svoje delo. Lani je ta organizacija organizirala počitniško otroško kolonijo na Homcu in najbrže bo letos tudi organizirala podobno kolonijo. Za take stvari pa je potrebna propaganda In kje je mogoče najti lepšo propagando, kakor • primerno prireditvijo. Krščanska ženska zveza je imela pravo idejo, da se je za primerno igrico obrnila na resničnega pesnika, na znanega mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča. Ta je imel seveda težko nalogo, zakaj Igrica je morala biti: otroška, poetična in — propagandna. Način, kako je Kunčič to nalogo rešil, Je vzoren in bi služil lahko za vzgled vsem neštetim »pisateljem« in zlasti »pisateljicam«, ki take propagandne stvari, bodisi patriotične, bodisi higi-Jenske, bodisi altruistično-propagandne obdelajo brez vsakega zanosa in še celo brez vsakega humorja. Ta pa je v vsaki otroški stvari potreben. Poetičnega zanosa in lepega, preprosto-naivnega humorja ima Kunčič dovolj. Zamerim mu le to, da je »propagando« razumel skoraj preveč dobesedno in je propagiral poleg zdravja in židane volje še mimogrede svojo lastno popularnost med otroci. Zdi pa se mi, da otroci tega drugega niso niti opazili, niti občutili, temveč le kdo med starejšimi. Za otroke Kunčič zna pisati! V dobri režiji in pri skrbni naštudiranosti bi ti Kunčičevi prizori gotovo zelo lepo uspeli. Kljub pomanjkanju režije pa so otroci le rešili svoio nalogo in z njo tudi ves večer. Govorili, rajali, deklamirali in peli so, da so bili mali gledalci kar navdušeni. Posebno prizor fantičkov »z rdečimi lički« in pa korajžna mala predstavljalka princese Zidane volje sta ugajala vsem, šc celo itareišim. Dvorana ie bila razprodana, čeprav so bili nekateri prodani sedeži pri predstavi prazni. Ako bi se predstava vršila popoldne in ne zvečer, bi Ljubljana, 8. marca. Današnji koncert pevskih zborov Hubadove župe po vsej pravici lahko smatramo za važen mejnik v zgodovini slovenske pesmi in slovenskih pevskih zborov. Koncert sam se je pretvoril v spontano navdušenje mnogo-brojnega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostorno unionsko dvorano in s tem pokazalo, da zna ceniti požrtvovalno delo pionirjev slovenske vokalne glasbe. Točno ob 8 ju stopilo na oder Glasbeno društvo iz Hrastnika, ki je izvajalo Adamičev ženski zbor z orkestrom >Poj, petelin- in pu mešana zbora: dr. Sclnvabovo še ena« in efektno I). Jenkovo >Vraeara«. Zbor,' ki ga vodi g. Čander Davorin, se odlikuje zlasti po vzorni disciplini. Moški zbor Čitalnice v siški je nato pod vedstvom g. .lanko Novaka odpel Zablačanovo Pesem lastovki in Zi-rovnikovo »Iz vsega srca«. Zbor ima sicer dobre moči, vendar mu manjka še tehnične uglajenosti. Slavec« je nato pod g. P r e -m e I č e m podal Dobroničevo Tužno r< ža in Adamičevo . Zabučale gore*. Slavec- je od zadnjega nastopa po številu pevcev precej nazadoval. Pot taktirko g. A v sena ka ju nato nastopila 'Zvezda*: iz Most pri Ljubljani, ki je odpela krasno Maroltovo V kk -ter bi rada šla in Mirkovo Dobro jutro . Ugodno pa nas je presenetil trboveljski Zvon , ki je brez dvoma nas najboljši podeželski zbor. Podal jy Pavčič-Vollov moški zbor Mlada pesem in Adamičev mešan zbor Barcira ,|e plavala . Zbor. ki ga odlikujejo /lasti zvočni tenorji, vodi g. Oskar Moli. Pevsko društvo »Domžale je (Kipelo pod g. Mavričen! Mokranjčev II. rukovet, ki se nam je zdel nekoliko pretežek za številčno tako šibek /bor, in Adamičevo Vipavsko . Nnlo jo stopil burno nozdravben na oder šolski nadzornik iz Litije, g. D e b e 1 j a k . ki je pre-čilal imena slovenskih pevcev-veteranov. katere je ob tej priliki uprava Hubadove župe odlikovala z zvezno diplomo. Spregovoril je še nekaj besedi o težavah, s katerimi se ju morala boriti slovenska pesem in končal svoj govor z željo, naj bi ti slovenski pevci, ki so se danes zbrali na tem lepem prazniku, ponesli slovensko pesem v širni svet. Nato je g. Pre lovec opravičil »Glasbeno Matico--, ki bo radi velike utrujenosti svojih povcev radi vaj za bližnjo Satlnerjevo proslavo nastopila samo z eno pesmijo. Takoj nato je stopil ua oder burno pozdravljen pevski zbor j Glasbeno Matice« pod g. Poličem, ki ji« dovršeno podal Soleer-Sla-veuskega Voda zvira iz kamena . Po odmoru je nastopilo Krakuvo-Trnovo pod g. prof. G r ii b m i n g o m in odpelo Adamičevo Završki fantje ter Ipavčevo Oblačku . Številčno močno Celjsko pevsko društvo je nato ped vodstvom g. Šegule Peca izvajalo dr. Sclnvabovo Zvonovi , Adamičevo Molitev pastirčkov in efektno La-jovčevo K roparji . Ljubljanska Sava ju pod g. ti rumom zapela Jerebovo O kresu iu lepo Kašanovo Predobri Bože . Silno je užgal Ljubljanski Zvon«, ki je pod vodstvom g. Pre lovca izvajal težko Gotov-eevo barbari mi smo in Pušev Venček dolenjskih napitnic-. Zlasti slednji je bil deli žen ogromnega aplavza. Cankar« iz Ljubljane je podal monotono Adamičevo Nageljni rdeči in Biničkijevo Jesen sliže-. Kot zadnja je nastopila »Ljubljana-, ki je pod vod-slvoni dr. Do 1 i na r j a izvajala melodijo/en Dolinnrjev III. vemVk narodnih pesmi". »Ljubljana si je tudi lo pot < priljubljenim dr. D< dinarjev i m venčkom na mali osvojila občinstvo. S tem je bil program toga izredno uspelega koncerta zaključen. Pokazal nam je la koncert predvsem eno, kar je pri pelju najvažnejše: disciplino vseh zborov brez izjeme. Tu nam je porok, da smemo od teb zborov v bodočnosti pričakovati se več. Hubadovi župi pa moramo biti hvaležni, da nam ju preskrbela tako odličen glaslieni užitek! lHariborska nedelja M a r i b o r , H. marcu. Zgoraj pri Mariborski koči so bile včeraj volitve. Važne in pomembno volitve: m it* Pohorju . Spodaj pa ju zaživel Maribor v Jadranski noči . I vodoma ju objel i unionsko dvorano ubranost zvokov \ . Pnr-move koručniee Jadranske straže. \ illiar-jevegu Mornarja je pul z barilonsko zvočnostjo svojega glasu 1. Neralio tur /ul viharen aplavz- ruvnotuko \. Skrbinšuk zn umetniško prudnašan c duklumueiju. Spored narodnih popevk, ki jim jc dal dirigent prol. Mirk sočne glasbeno interpretacije, ju zaključilo krepko izvajano Morju Adri-j.iiisko . Noči lin Jadranu so prisostvovali polog iii'ilo(lanu polnoštovilno /brunu mariborske elito odlieniki z okrožnim inšpektorjem or-nici priznal in ni pogledal nobenega časopisi. »Jaz samo premišljujem, v noru>vo g-Ieikum ali |xi v mimobe/oče vodo, kadar lovim ribe. Tam črpa.m svoje misli, tam dozorevajo moji načrti.< Pred 30 leti je bil na jsilovitejši pomočnik svo-Ivodomiselne skupine, ki je izvedla kulturni boj. Takrat ju spustil v svet krilatico, katere mu ne bodo nikdar pozabil, da bo »ugasnil tudi zvezde na nebu, čc bi se mu zdele preveč klerikalne.« To ga pa prav nič ni oviralo, da je bil najstrastnejši zagovornik obnovil ve diplomatskih /ve/, s Sveto slolico I. 1024. Iz najbolj levičarskih kotov se je torej privila ta jegulja v francosko jHilitično življenje ter se tam uta-borila kot v zakletem gradu za dolgo dobo 40 let. Tam je našla pravi idealni teren za svoje udejetvovunje. S čudovito gibčnostjo se je zvijala incd mrumornatimi stebri zborničnih hodnikov, iskala |>otov med nasprotujočimi si mnenji, sedaj enega Ijuboznipolno objela, sedaj se zapeljivo zvila okrog ene skupine, drugič zopet siknila proti drugi, danes se plazila ]*> najtemnejših kotili parlamenta, drugi dum pu sc prišla vsa lepa zopet gret na žareče soince javno slave. Obdarovan z govorniškim talentom, kot jih naše .stoletje pozna lo malo, duhovit v dovtipih. blesteč v odgovorih, bliskovit v spoznavanju položaja in v i/koriščevanju vsako ugodne prilike, ncutrudljivo vztrajen, uspavajoč kot zaljubljeni trubadur, ki se |k> potrebi poniža do otroške sentimentalnosti ali pu se razvnaime v bobnenje orkana ali pa v slikajoči žvižg biča, ki tepe zrak. 23 let dominira njegova pohabljena postava z vzbočenim hrbtom francoski dr-j žavni zbor. I škrat je bit minister, Okni t predsednik vlade, samo enkrat je bil strmoglovljen, 1 a samo tako, du so si opozici jonnlne stranko prepovedale biti navzoče, ko je govoril in so prišle samo glasovat ob koncu. Tako so se ga bale, tako silna je njegova govorniška moč. Po-incare-ji, 'lardieu-ji podirajo nasprotnika na . tla s plazovi dejstev, Briand ga uspava s svojo I besedo in mu odvzame vsuiko odporno voljo. Zadnjič je bil zopet čudovit, ko je branil svojo [Kilitiko. Povedal ni nič novega. Stare melodije, n vedno lepe, kadar jih sviru on. Naskočil ga jc Franklin-Boiiillon, živahen, nervozen, ves plamen in strela. Klasičen nasprotnik, hudoben kot ris in strupen. Slikovit boj. Zbornica m ii jo sjiočetka prikimovalu, plosknilu tu iu tam, apluvdirala S» skupinah, naposled pu ob besedi Francija vstala vsa oloktrizirana in mu v nepopisnem navdušenju ploskala. Ob tej besedi so vedno stisnejo srca in kri zavre po žilah. iViva la France!« Briand, Aristklc Briand pa jc sedet ves čas mirno, nupol skrit v svojo grbo, kakor v zasedi, v sej dvorani. Danes torej ne Ih> vijolnie, dnine« bo pel bič. Toda beseda ininih n i delo. ki ga je vršil pol stoletja /.i francoski narod. Pred nami so začnejo dvigati Ivojne poljane, kjer je smrt kosila francosko mladino, kjer je uinirul cvet človeškega rodu za najvišje idtuk\ Kri je tekla v potokih, francoska, nemška, italijanska.... in se mešala mod seboj brez sovraštva. Po širili zemeljski obli jokajo inaitere in francosko solze sc pometajo z nemški,mi, italijanskimi... brez sovraštva. Iz človeških bivališč šviga plamen, nad rodovitnimi |x.lji so razteza dim iz topov, francoskih, nemi-ikih, angleških.... sc druži v kolobarjih brez sovraštva. »Ali naj se samo človeško srce »ovraži, ali naj se samo človek dviga proti človeku v divjaški liorbi, ali naj samo brat mori svojega bruto!« Dvorana jc mirna, sliši se srnino globoko dihanje in 011 sani osamljen plosk iz zadnjih klo,>i, ta,m kjer sedi bradati poslanec, ki je zgubil šest sinov v obrambi domovine. — »Ali ni vredno človeka, ali ni vredno enega človeškega življenja, ali ni vredno življenjskega prizadevanja, du se to prepreči, da na severu ne bo tekla več kri, da 1hx1o francoske matere brezskrbna gledale v IhkIočiiosI, da bo človeški rod lahko delal in vstvurjal v miru in v ljubezni?« ?.o se dvigajo močni aplavzi na levici. »Tudi jaz ljubim svojo domovino. Zato pa nisem slep. Saj sem tudi jaz udarit, d« je Nemce zabolelo, snj sem tudi jaz svaril, da so trepeitali, toda bolj kot pa verigo trdnjav okrog svoje domovine cenim zidovje ljubezni in medsebojnega spoštovanja.« Ploskanje se širi od levice proti desnici. »Kaj ste pa Vi naredili, ki mi očitate izdajstvo. Kakšna je vaša politika. Kakšni so Vaši načrti. Ali ste vprašali našega krnela, .iti ste vprašali naše matere, kakšno bodočnost zahtevajo? Sicer pa tudi jaz vem, kaj lx»m imel storiti, če varnost domovino zahteva drugih sredstev. Toda, zakaj bi oni, ki v svetovni vojni ni bil premagan, ne napravil prvi spravno ge-, sto in počakal z grožnjo, dokler nasprotnik ponujene roke ne zavrne?« Dvorana mu ploska od lovicc do desnice. Poslanci vstajajo in sklepne besede, ki se slišijo samo v pretrganih presledkih, iz katerih zveni zopet očarujoča melodija besede Francija, se potopijo v vzplamiitelem navdušenju prekipevajoče ljubezni do domovine. »Čc [m hočete Francijo braniti na drug način, stopite som na moje inesto, stopite, jaz. lahko grem in neseni selxij zavest, da sem domovino ljubil in njej služil, da sem Francijo postavil vsemu človeštvu /a vzgled generozne ljubezni do miru in do mirnega kulturnega dela. Ali je to moja sramota? Ali ju tak moj zločin? Ass-ss-ssc/, Ass-ss-sssz, Ass-ssessez, dosti dosti dosti.«... zopet je siknil bič po dvorani, »»plazil onemele obraze, zažvižgal okrog bojazljivcev in neodločencev, zaskelel po nerodovitnih kritikih in so napoded porazgubil v mrzli atmosferi, ko jc Arstidc Brin ml žc zopet sedel na svoji klopi, ne več zguban, ampak kot človek, ki je ravnokar kaznoval nebogljene otroke. Le stari parlamentarci zapazijo v njegovih očeh ironičen smeh. Noto se vrši glasovanje. 515 glasov za Bri-andn, I? proti. To je Briand v parlamentu. ju na posledicah hripe. Pogreb bo v torek «-1» I' iz kapele uu mostnem pokopališču v Polirežjii. - V starosti 50 let ju umrl ugledni posestnik in gostilničar g. Alojzij Houič. lastnik Gniiilirinnve restavracije. Pogreb bo v torek ob 111 i/ mrtvašnice nu mostnem pokopališču v Pobrežju. Blagima ra jnkima časten spomin, tu/ko prizadetim rodbinam nase nnjjrlnbljp «ožalje. \ splošno bolnišnico so prepeljali kuharico I uri/i jo Stuleur. Padla ju v stanovanju nu Državni cesti J lako nesrečno na parketu, ilu «i je pri padcu strlu levo roko v zapestju. N policijski muMii ju stulo: na obzorju so se pojavil zopet žeparji. Žrtev je poslala prodajalka sadja Marija Orncr na (.lavnem Irgu. ki ji ju na neznan način skopnolo v /upu 150 dinarjev. Poscstnici Bo/i Avguštin na podoben način pu 200 dinarjev. Zanimivo ju nadalje, da se v znani hiši v k I jučav ničui-ki ulic i 2 zbira vedno več kandidatov /■■ii-kega •.,,<,!;,. Včeraj so preselili tjakaj kar troje nadebudnih kandidatk. Umelnosina razstava Toneta Krofa Po mnogih letih se jo odločil Ioiic Kralj pri rediti v Ljubljani razstavo svojih del; pa se to|K>l njegova ra/ l.iva ni /;i širšo javnost, marveč prirejena nekako za ljubitelje, kajti razstavil je v privatnem staoovanju (naslov pove Iraiika Sever v Seleubiirgovi ulici), \stopiiine ue |viliira in razstavljena dela niso na prodaj. Namen slikarja je bil na neki način povedati, dj jc tu šc živi, tla ustvarja in celo da si miru ne da pri delu. V dveh sobah visi nek.ij vclikili platen in risb. Portret očeta, znan i/ reprodukcije v Domu in svetu-, portret /eno, — še nikjer reproducirani Sv. Anton Padovanski, ki pridiga ribam, velika podoba Zadnje večerje (lasi Dravske banovioe), Kri/.mi, Sv. Mihael, Kamcnanje sv. Štefana, pa šc odlitek Cankarjeve glave. Na mizici le/i album s fotografijami nionu-mentalnili cerkvenih del, ki jih jc slikar i/vrsil v primorskih cerkvah. Zbirka, ki nam jo nudi Tone Kralj, je vsekakor i/redno zanimiva in nam kaze njegovo obličje, dozorelo v razvoju poslednjih let ob monuinental-nem delu. Opaziti jc seveda, da je to delo zapustilo v njem kot slikarju močan vpliv. Ploskve velikih dimenzij so izrisane in — rekel bi — kolori-ranp. O.I_ nekdaj je bila poglavitna osebna poteza Toneta Kralja v liniji, to sc pravi v risbi, katero je umel spraviti v toliko čistost in neomadeže-vanost, kakor malo kateri pred njim. Barvno je sicer izra/it, a nekako primitiven v tem zmislu, kakor jc prav za prav risba, kateri njegova barva služi, primitivna. In šc v kompoziciji je močna stran 'toneta Kralja. Od ornamentalnosti, kateri je njegov način slikanja /elo blizu, ga pa loči po-duhovljcnost — ne predmeta ali vsebine — marveč njegovega upodabljanja sploh. Brez dvoma sedanji obraz T. Kraljevega slikarstva ni končno veljaven, dasi široki svet (Ant-vverpen, Benetke) ne štedi s priznanjem njegovih snhnjih del, tako monumentalnih, ki so v fotografijah dostopna, kakor slikarskih in grafičnih. Vsakdo, ki se zanima /a nase sodobno slikarstvo, si bo golovo ogledal lo razstavo in nc bo mu žal, da sc je pomudil ob T. Kraljevih delili. s. š. Družba JURIJA4' Pfemog Duna.sk« cesta št. 46 Drva Telefon i 2820 Koks Tužnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naS srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, zet in svak, gospod Franc Moreitče magistratni pom. sluga dne 7. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sveta vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v ponedeljek, dne 9. marca 1931 ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8 marca 1931. ŽALUJOČI OSTALI. v • in sedaj V viseli dobah in v vnrh deželah so živeli ;n še žive na svetu ljudje, ki so si nabrali neprecenljiva bogativa. Eden najbogalejjiih faraonov, Raiiws III., Ui ji' vladal iiOOO let pred Kri*tu«soiii, je bi T lastnik imetja, cenjenega na 4o0.U<» talentov, kar bi bilo v našem denarju '-'t; milijard dinarjev. Če pa primerjamo kupno vrednost denarja v onih ranili s kupno vrednostjo denarja v naših časih, bomo prišli do zaključka, da je bila vrednost tega denarja še mnogo večja. V onem času je stalo n. pr. tele samo 83 dinarjev. Večna lajna pu bi ostala, kako si je mogel egiptovski faraon nabrati tako ogromno premoženje, .saj je vladal samo nad 7 milijoni podanikov. Kakor |xiroča Herodol, je bilo tudi imetje znanega lidijskega kralja Kriza vprav bajeslovno. Krez je nekoč poslal proročišču v Delfih dar, ki jc sestajal i/. 117 zlatih rogov po 400 funtov in zlatega slona, ki je tehtal S*W> funtov. Ti darovi predstavljajo po današnji valuti vrednost nad eno milijardo dinarjev. Neki sorodnik trga lidijskega bajeslovnega bogataša je |K*0al perzijskemu kralju Kserkau denarni dar v vrednosti 2.") milijonov dolarjev in je pri tem označil to še kot malenkost. Kralj Salomon je iinel letne dohodke v vrednosti 18 do '51 milijonov dolarjev, torej nekako toliko, kolikor zasluži na leto znani ameriški milijarder Rockefeller. Imamo pa v starem veku >e dosti bogatih mož. kakor Sardanapal, I.ukul (Ln-kulove pojedine), Neron in pa egiptovska kraljica Kleopatra. Nemogočo pa jc ugotoviti pravo vrednost premoženja največjih sodobnih bogatašev, Rockefel-lerja in avtomobilskega kralja lorda. Leta 1010 je nastala v Coloradu stavka 20.000 rudarjev, ker jim Rockefeller n« hotel povišati plače. Se danes ti rudokopi ne obratujejo. Predstavljajo pa ti rudo-kopi vrednost do 100.000.000 dolarjev, ker no najbogatejši ruetrolej. Tudi na Kitajskem in v Sibiriji | lx>mo naleteli na dimnike trenutno sicer nezapo-! slenih tovarn, ki so last Roekefellerja. čeprav se i trenutno v njih ne dela, vendar so pripravljene, ' da vsak trenutek začno z delom, ker so stroji v njih že montirani. Zelo ležko je tudi oceniti imetje avtomobilskega kralja Forda. Ford poseduje okrog 2 mili-j jona ha zemlje v področju reke Amaconke, na katerem goji rastlino, iz katere se proizvaja gumi. Kdor p07/iia Forda, ta ve, da ima on v svojem delu i odrejen eilj. od katerega nikoli ne odstopi. lino pa je čisto gotovo. Vse dosedanje ocene j imetja teh dveh mož so bile prenizke. Ne ve se. I l«lo izmed leli mož je bogatejši, ali Rockefeller, ki ! je pred 70 leti po devetand.skih ulicah prodajal I otrokom sladkor, ali Ford, ki ima vedno vse polno j novih klej. Računajo, da ima Rockefeller premoženja najmanj za 8 do 10 milijard dolarjev. 4000 let stara prehranjevalna umetnost Povprečen Kitajec porabi prav malo denarnih sredstev za prehrano. To dejstvo ni niti legenda, niti znamenje revščine, nego enostavna ugotovitev gospodarskega uspeha, na katerega je Kitajska lahko ponosna. Kratka izkušnja zapadnih dežel glede prehrane se nam zdi smešno brezpomembna, če jo primerjamo s 4000 let starim izkustvom Orienta, ki je prehranjeval ogromne množice ljudi. V Vzhodni Aziji imamo opraviti s 400 milijonskim narodom, ki je svojo prebrano vedno na novo tako uspešno prikrojeval raznim či-niteljem okolice in tudi rasi odgovarjajoče, da je trenutno dosegel zopet status quo. Večina Kitajcev uživa to, kar sami pridelajo. Vsak košček zemlje, ki je na razpolago, je popolnoma izrabljen. Cilj vsakega gospodinjstva obstoji v tem, da se košček zemlje tako intenzivno i/.rabi, da ima družina dovolj živeža za pol leta, oziroma do naslednje žetve. Srednje plasti Kitajcev se hranijo z žitom, in sicer v severni tretjini dežele v glavnem s pšenico, v obliki pšeničnega kruha, v južnih dveh tretjinah pa z rižeui. Trditev, ki jo mnogokrat čujemo, da se Kitajci hranijo samo z rižeui, odgovarja torej le dvotretjinski resnici. Poleg teb dveh prehranjevalnih sredstev igra veliko vlogo tudi neke vrste bob, takozvani soja. Zanimivo je, da Kitajci že tisoče let sade vedno eno in isto vrsto tega boba, ki vsebuje precejšen odstotek proteina in tudi tolšče. Ta bob je edina rastlinska hrana, ki nadomešča Kitajcu uživanje mesa. Kitajski kmet namreč mesa zelo malo uživa. Da se Kitajci poslužujejo rastlinske hrane mesto mesne, se da razlagati tudi iz gospodarskih faktorjev. Žival, ki žre rastlinsko hrano, ni nič drugega kakor mehanizem, ki energijo, nahajajočo se v tej hrani, spremeni ali v toploto ali v gibanje ali pa v druge namene prehrane, n. pr. v meso, ki pa se zopet uporabi kot hrana; skratka, živalsko telo opravlja v tem slučaju samo pretvorjevaluo funkcijo. Vendar se pa pri tej pretvoritvi rastlinskega živeža v mleko in meso precej tudi izgubi. Kitajska je to uvidela in na ta način spoznala, da je žito najbolj ekonomična človeška hrana. Preprost kmet ve, da bo imel več od enega orala zemlje, če bo zasadil oreške in iz njih pridobival olje, kakor pa če bi na isti površini pasel kravo in iz njenega mleka izdeloval smetano in maslo, ki je prav za prav le druga oblika olja. To preprosto dejstvo so zapadne dežele spoznale šele sedaj, dočim ga pozna Kitajska že tisočletja. Zgoraj smo omenili, da uživajo Kitajci zelo malo mesa. Zanimivo pa je, da uživajo samo svinjsko meso. Šele pred kratkim je prišla moderna gospodarska znanost do presenetljivega dejstva, ki ga je podkrepila z eksperimenti. Pašnik, ki meri približno eno jutro, izkazuje na en funt govedine skoro dva funta svinjine. Kjer se torej na Kitajskem uživa meso, je to prav gotovo svinjsko. Slepo eksperimentiranje je Kitajcem tudi pokazalo pomen vitaminov, oziroma pomen hrane, ki vsebuje vitamine. Kitajci uživajo silno mnogo zelenjave, kakor špinačo in zelje, pa tudi sadje. Mi Evropejci pa, ki smo šele pred kratkim odkrili vitamine, nadlegujemo naše hišne gospodinje, naj nam kuhajo čim več zelenjave, in lo pogosto brez uspeha. Sedaj vemo, da sta proteina, ki se nahajata v pšenici in rižu, nepopolna. Kitajska pa že dolga stoletja izpopolnjuje pomanjkljivost teh dveh vitaminov z moko iz zgoraj omenjenega boba. Iz gornjih podatkov vidimo, da so nas glede ekonomične prehrane Kitajci daleko nadki iliii. Inseriralte v „Slov. lista"! Modroce zgornje, iz močnega blaga 240 Din Mreže, otoinane. divane, fotelje, kupite naiceneje pri Ignacij Narobe, Ljubljana, Gosposvetska cesta <1 16 nri »Levu« ta. T«. X\Jtr NEDELJSKE Naslov: »SLOVENEC« Ljubljana, Jugosjov. tiskarn« SlMtNCC na lf> velikih straneh iu še s prilogo slik na 8 straneh v bakrotisku. -- Najboljše nedeljsko čtivo. — Stane zu eno četrtletje samo 10 Din »»»»»»«>>>>«»««»««•«<»»»»»«»«»«»»«<«»«♦««♦«»»»♦♦ špecerijsko m hosoniialno blago, umetno gnojilo, cement itd. itd. dobavlja Gospoftorslfa zveza v ljubkem Novost! Tribun« dvo-l-oloa ..Soch**'-uiotorjcm no-nebrto mof-no, ok vir nizek, z mocnejho piiemmit iko. motor v Hre N S £ -S OS w h K- 2, =0- g *2, ,N S , -I N C) c: te < t~ -- r- l z ■ i s.: . £&> ' V, =■ 3 C ts 6 O" • 3' ?£?> O— ~ -C (D i; t r- 5 sr -- So ^ < ^ J, 9 lu?. = 111 = 111