GLASNIK
Ljubljana, 29. januarja 1957 .
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
LETO IV., ŠTEV. 8
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
RAZPRAVA O STANOVANJSKI PROBLEMATIKI IN PLANU GRADNJE STANOVANJ V LJUBLJANI
Na SEJI MESTNEGA SVETA DNE 18. JANUARJA 1957
,y./o ^fe*tni svet je na »vaji seji dne v ' larjuarja IV5? razpravljal o planu T gradnje stanovanj v letu 195? in o ft9l£ra£ah 7U gradnjo o letu 1958 in 9	' Poročilo Snela za stanovanjske
ki, I6 P' bilo objavljeno v >Clasni-»;* ”• 4/5? . Zoradi važnosti objan-L./n" o današnji številki p izvlečku k' Že bHo o teh vprašanjih r . *e/i Mestnega sveta. Dodatno pobu hi *■ 7(‘ objavljenemu poročilu je 6. ' ‘V Predsednik Sneta za stano-j' M'* zadev ton. Drobei Franc, ki
y„ y l®tih 1954 do 1956 so je stano-I 'Jska graditev razvijala takole:
jeta	IVS4	_	.	.	202	stanovanji,
i'!u	b)55	.	„	.	756	stanovanj,
9	1956	.	.	.	952	stanovanj,
1957 pa	je	planirano, da bo
60vu**Pola»« nekaj preko 1000 sta-
rya,^e, .Jasledujemo razmah stano-'t»jih 1 ,r gradenj v Ljubljani v zad-|razv -P |1’ vidimo, da se neprestano j<|jtv '^JO in večajo, Tak porast g radij e Je potreben in je razumljivo, j . JHOramo vložiti vse sile za pri* i ►t£'V9l,-ie nov'b stanovanjskih po-
k#l?’en|u povečanju graditve so vse-, kj .°r pripomogli tudi zvezni pred-L8'->i so z odlokom o formiranju . Jn>h skla'dov za zidanje stano-1om8k‘l* hiS v ,etu 1955 in z Zako-1 i,.t,n 0 stanovanjskem prispevku v 'jij 1 *956 dalj perspektivo planirajo ,slanovanjske izgradnje za dalj-Hja ,,K> in utrdili sistem kreditirati
9brnLeZMe*i Pa ne smemo tudi vloge doy v1}'!1 odborov kreditnih- skla-Potfpv1 8,1 j« imeli pri pojasnjevanju si * zoiran ja finačnih sredstev "ati,,™ n.ov.an isk<* graditev med po-alcejjf|" eV' delovnimi kolektivi. Ta jkorj' •’	. 80 i° sprožili upravni od-
!*kiran-e lzrp(lno dvignila zavest za Tih s-,!*] Vs,‘h možnih razpoložl ji-8al„ ^ nstev, ki so jih podjetja vlu-tanisL n,anunska sredstva v slnno-iz sklade. Nekatera podjetja minimalnih skladov za 1955	. j.no razpolaganje, ki v letu
fOStiQ.i' 1 1956 niso bili pri nobeni J'M1« 'V-8*' organizaciji močni, od-del Sr., namenske sklade tolikšen Položn: Sj ■ da so prišla večkrat v heh 1 ’ /'a niso mogla kriti niti 4olj,n 8‘nih obveznosti, ki so jih tt'Z M°Ktt sklada kriti po 59. "Mujjj, r,>dbe n plačali delavcev in f'j. Nit, 77. gosnodarskih organ iza-^kotor', " ' r<>dki primeri, da so se 6arpkle' .gospodarske organizacijo 'P-dstv,, .'Ivi dobička in so la *rndit,.v vlagala v stanovanjsko r,r,>'Ntey Sv V|,čjo vnemo za zbiranje je nn.p8 8,anovnnjsko izgradnjo ’ ,Pri(lni .'.pUcm zbujala možnost, da t^kupoiti ' v1. "Innovanjski prostor z <Zav> ki n< "oh ni terjal znanih ga povzročajo iskanje loka-
cije, pripravljalna dela in gradnja sama.
V težnji po pocenitvi stanovanjske izgradnje je Svet za stanovanjske zadeve osvojil načelo (smernice) o dopustnih stanovanjskih površinah. Znano je, da je eden od fukUfrjev pocenitve tudi velikost stanovanja. Res niso vse površine enako drage, temveč so površine bolj opremljenih prostorov, kot so kuhinje in kopalnice, dražje od površin manj opremljenih prostorov, vendar predpostavlja povprečni m2 staže danes še vedno vrednost od 20.000 do 50.000 din. V stanovanjih, ki smo jih vajeni, pa imamo mnogo neizkoriščenih površin. To so na primer dolgi hodniki in predsobe, ki zavzemajo večkrat do */» površine stanovanja, to so velike spalnice, kamor hodimo samo spat, to so neuporabne velike površine kuhinj, kjer mora gospodinja pri svojem delu opraviti mnogo nepotrebnih korakov namesto, da bi imela vso delovno površino dosegljivo z enega mesta. 1‘ unkeionalno dobro zasnovan tloris je bil vedno rezultat stremljenja po zmanjšanju teh nepotrebnih stanovanjskih površin. Prihranki na kvadraturi omogočajo nabavo vgrajene stanovanjske opreme in nudijo tako prebivalcem dosti višji stanovanjski standard. Geslo »mala stanovanju, toda udobna« je klic naprednih arhitektov vsega sveta. Nas pa še posebno silijo naše ekonomske prilike in velika stanovanjska kriza, da si gradimo skromna stanovanja. (Ko si je lani dunajski pod žu im n ogledal staro misel ie M 1,0 v Šiški, je presenečeno izjavil, da si tako velikih stanovanj dunajska občina ne more privoščiti).
Ko smo pripravljali predlog načel o dopustnih stanovanjskih površinah, smo imeli v prvi vrsti pred očmi našo ekonomsko zmogljivost in dejstvo, da primanjkuje Ljubljani okrog 15.000 stanovanj.
Predlog naših normativov je sestavljen tako. da omejuje maksimalno površino stanovanja v celoti, pri tem pa navaja projektantu za orientacijo ustrezne izmere vseh prostorov ter tako določa odnos pravih prebivalcih površin do površin stranskih prostorov, kar je pri dobrem projektu najvažnejše. Za stanovanja, ki jih pri nos največ potrebujemo in gradimo, to ie za 5, 4 in 5 ležiščna stanovanja, dopušča normativ ca. 61, 70 in 79 m* čiste notranje površine (brez zidov in stopnišča).
Primerjava z drugimi deželami nam pokaže, do imajo Švedi zn isto stanovanje površino 45. 65 in 75m*. Belgijci 57. 65 in 72m*. Avstrijci 44, 57 in 68 mf, Nemci pa celo 42. 48 in
Iz te primerjave sledi, da nekateri nepoučeni ljudje povsem neupravičeno kritizirajo češ, da bodo nova stanovanja premajhna in za prebi-
vanja neuporabna. Toda to so samo poedinci, ki še vedno mislijo, da imajo nek privilegiran položaj, medtem ko je večina delovnih kolektivov spoznala, da živi še vedno na tisoče državljanov v utesnjenih in nehigienskih stanovanjih, da se stiskajo številne družine le v sobi, ki niti za eno osebo ne bi bila zadostna. Ti kolektivi želijo danes sami graditi čim skromnejše, da bodo zadovoljili čim več prosilcev za stanovanja. Le posamezni birokratsko misleči ljudje smatrajo, da zahteva značaj njihove ustanove ali podjetja poleg velikih površin stanovanja, še razkošno opremo stavbe v notranjosti in zunanjosti.
Prav je, da težimo tudi k sodobni in čim boljši opremi stanovanja, vendar mora biti ta premišljena in si bomo boljšo opremo lahko privoščili prav na račun Slednje pri površinah. Stanovanju, ki bodo po svojih povr-■ šinah skromna, bomo v vsakem primeru skušali1 opremiti predvsem s predmeti, ki olajšujejo delo gospodinjam, kot so to vzidane omare v kuhinji, za garderobe, toplovodne napeljave, oprema kopalnic in podobno.
Pri razdeljevanju kreditnih sredstev je treba ravnati po načelu, da dobijo sredstva le oni koristniki, ki pristanejo na pogoje racionalne gradnje.
Načelno naj se pri onih gospodarskih organizacijah in ustanovah, ki po liri rodi svojega posla zaposlujejo majhno število delavcev in uslužbencev. a ustvarjajo sorazmerno velike lastne fonde, zahteva večji odstotek lastnega doprinosa, oziroma nuj se jim kredit odkloni in jih opozori, da lahko z lastnimi sredstvi krijejo svoje potrebe po stanovanjih. Pri podjetjih, ki imajo slabše pogoje za ustvarjali je lastnih skladov, se mora uporabljati načelo ugodnejših kreditnih pogoicV. Stremeti je treba tudi za tem, da morajo za gradnjo stanova ni svojih delavcev in uslužbencev skrbeti vse ustanove, ne glede ali so gospodarske ali proračunske. Nadalje so občinski ljudski odbori dolžni, da si zagotovijo denarna sredstva za zgraditev določenega števila stanovanj za potrošile namene tistih ljudi, ki niso nikjer v delovnem razmerju, kot na primer invalidi, upokojenci itd. Primerno bi bilo tudi razmišljati pri sestavi novih predpisov za trošenje proračunskih sredstev ustanov, da bi se prihranki lahko potrošili za stanovanjsko gradnjo.
Da se ne bi zavest, ki so jo delovni kolektivi pokazali /.a reševanje stanovanjskega problema svojih delavcev in uslužbencev zaVrla, je potrebno, da se ponovno spomnimo sklepa 58. skupne seje Mestnega ljudskega odbora z dne 18. III. 1955, ki je uredil vprašanje razpolagalne pravice podjetja do zgrajenih in izpraznjenih stanovanj. To vprašanje naj Mestni svet ponovno prouči in priporoči občinam, naj sprejmejo sklep, ki bo jasen vsem organom, ki vodijo v občini politiko razdeljeva-
nja stanovanj. Mestni ljudski odbor je na takratni seji smatral, da sc odpre in stimulira mobilizacija sredstev gospodarskih organizacij s tem, da se prizna podjetjem izključna razpolagalna pravica za novo zgrajena stanovanja in enkratna razpolagalna pravica za ona stanovanja, ki jih je sprostil investitor. Na ta sklep so v preteklem letu nekateri občinski stanovanjski organi pozabili in investitorjem osporavali razpolagalno pravico nad novozgrajenimi _ m sproščenimi stanovanji. Tako mišljenje prav gotovo ne učinkuje pozitivno na imobilizacijo sredstev za stanovanjsko graditev.
Dejtsvo je, da nas tako stališče, ki osporava razpolagalno pravico investitorjem, nujno vodi v sistem razdeljevanja stanovanj. S tem se odpravlja današnji sistem mobilizacije lastnih sredstev, sistem kreditiranja stanovanjske graditve, namenska sredstva pa bi delovala izključno kot sredstva za finansiranje stanovanjske graditve, ki se ne vračajo in ne pospešujejo reševanje problema. Od takega sistema reševanja stanovanjskega problema pa si ne moremo obetati dobrih rezultatov.
Posebno vprašanje pa je pravilnost razdelitve stanovanj v samem delovnem kolektivu. V tem pogledu imamo veliko kritičnih pripomb, vendar sc te napake dajo odpraviti brez škodljivih posledic za celoten sistem. Tu gre za politično akcijo, ki jo je treba izvesti: v sindikalnih organizacijah in delavskih svetih je treba dvigniti zavest in čut orgovor-nosti za pravilno razdeljevanje stanovanj.
Kako pozitivno vpliva današnji sistem na razvoj sredstev za stanovanjsko izgradnjo, nam dokazuje že porast števila stanovanj v zadnjih dveh letih. Za kredite, ki smo jih dali graditeljem v letu 1955, je bilo v obliki anuitet vrnjenih v letu 1956 92 milijonov dinarjev v sredstva sklada, ki so se s tem ponovno povečala.
Iz dejstev, ki sem jih ravnokar skušal prikazati, smatram, da je nujno, da Mestni svet ponovno razpravlja o oblikah stimulacije za investitorje in spomni občine na sklep Mestnega ljudskega odbora.
Dejstvo, da se državljani v vse večjem številu vključujejo v stanovanjske zadruge, nam jasno kaže, kakšen velik družbeni problem predstavlja potreba po stanovanjskem prostoru. V Ljubljani je dam« že 250 stanovanj, ki jih grade zadružniki, bodisi v vrstnem ali bločnem sistemu. Ta številka pa pove še veliko več, če pogledamo socialno strukturo zadružnikov. Večina teh graditeljev so delavci in uslužbenci brez primernih stanovanj. Za gradnjo lastnega doma so se odločili kljub težkim pogojem in so sc mnogi od njih zadolžili ne samo zn 75Vo gradbenih stroškov pri kreditnem skladu, temveč tudi za višino obveznega lastnega prispevka, ki so si ga pridobili bodisi s posojilom pri znancih, s prodalo gospodinjske opreme, koles itd. V želji, da si pridobijo potreben stanovanjski prostor zase in za svoje družine, so se ti ljudje odločili, da bodo zn dolgo vrsto let trpeli pomanjkanje, skratka, v korist lastnega stanovanja so
se odrekli vsemu. Mnogi od teh pa ne bi pričeli z gradnjo, ec ne bi bili prepričani, da bo družba videla njihove napore in rešila to pereče vprašanje z izravnavo nesorazmerja med visokimi gradbenimi stroški in njihovo plačilno zmogljivostjo v obliki določene družbene pomoči. Okrog reševanja tega osnovnega problemu, katerega rešitev bi povzročila široko mobilizacijo drobnih individualnih sredstev, sc mnogo razpravlja, piše, izdelujejo se predlogi, na posvetovanju stalne konference mest v Ljubljani so se sprejeli konkretni sklepi, toda še do danes vprašanja pravnega položaja zadrug in stimulacije za vložene napore niso rešena.
V okviru pravnih in materialnih možnosti je Mestni ljudski odbor skušal vsaj deloma pomagati zadrugam. V odloku o dodatni pomoči pri zidanju stanovanjskih hiš (Ur. list LRS št. 13/55) je predvideno, da se zadrugam daje pomoč v obliki brezplačnih gradbenih načrtov, brezplačne priprave in opreme gradbišča, brezplačne ureditve električne, vodovodne in kanalizacijske zunanje napeljave s priključki vred.
Ta odlok je javno pravni akt, ki ga je ljudski odbor sprejel, kateremu so zadružniki verjeli ter tudi zaradi tega tako široko razvili zadružno stanovanjsko gradnjo. Ko pa se je mesto razdelilo na občine, so razen občine Šiška in Bežigradu, vse ostale občine odklonile poravnati svoje obveznosti, ki so jih po tem predpisu prevzele od Mestnega ljudskega odbora. Prevzem teli obveznosti je bil obrazložen iniciativnim odborom za formiranje komun ob priliki prevzema nalog občin od bivšega Mestnega ljudskega odbora. Tedaj je bilo tudi sprejeto načelo, da prevzamejo obveznosti, ki izvirajo iz odloka o dodatni pomoči tiste občine, v območju katerih so zadružniki zaposleni.
Tak odnos poedinih ljudskih odborov ni pravilen, ker niso upoštevali naporov, ki jih vlagajo zadružniki v reševanje stanovanjskega problema in niso znali ceniti vloge, ki jih imajo pri reševanju tega vprašanja tudi drobna individualna sredstva. Mobilizacija takih drobnih sredstev je zelo pomembna za še večji razmah stanovanjske graditve, ker predstavlja veliko majhnih vlog prav gotovo večja sredstva, kot malo število velikih vlog.
Predloženi načrt o obsegu stanovanjske gradnje, ki je bil objavljen v »Glasniku«, je prikazan v treh razpredelnicah. Prva razpredelnica prikazuje nadaljevanje gradenj, pričetih v letu 1955 in 1956 ločeno za posamezne občine. V drugi razpredelnici so podani predlogi za novogradnjo, ki noj se prične v letu 1957 in dokonča v letu 1958 ter delno v letu 1959. Tretja razpredelnica pa obravnava priprave za stanovanjsko gradnjo, ki naj sc izvrše tako, da bo možno že takoj spomladi leta 1958 pričeti s samo gradnjo. Vse tabele prikazujejo število stanovanj in koliko bo teh v posameznih letih končanih oziroma sposobnih za vselitev. Plan sloni na predpostavki, da predvideva praviloma eno leto za pripravo, to je od ruzčiščenja urbanističnih zasnov do gradbenega dovoljenja, gradnja sama pa naj se izvrši tako, da vsak objekt, če je zidan v klasičnem sistemu, prezimi v surovem stanju in sc v naslednjem letu dokonča. Na kratko sc to mišljenje odraža v sami obrazložitvi plana, vendar ne tako. da bi bili jasni vsi problemi, ki jih bo povzročil ta plan sam.
Problemi kontinuiranja in smotrne stanovanjske graditve v takem obsegu, kot jih predvideva predloženi plan, zahtevajo poglobljeno odgovor-
nost vseh, ki so s temi problemi kakorkoli povezani.
Današnja praksa nas uči in opozarja, da mnogi organi niso še spoznali potrebe po tej odgovornosti, temveč to odgovornost prevaljujejo na neposredne organe in rešujejo posle, ki so v zvezi s stanovanjsko graditvijo, v veliki meri z oživljanjem splošne široke polemike in načelne diskusije brez rezultatov, ki bi jih bilo možno uporabiti za ostvarjanje realnih perspektivnih gradbenih planov.
Da bi čimprej pravilno spoznali naloge in obseg, ki ga moro stanovanjska gradnja zavzemati s stalnim količinskim in kakovostnim porastom, se je potrebno ponovno spomniti na smernice in zaključke Mestnega - ljudskega odbora, sprejete na 58. skupni seji dne 18. 111. 1955. Na tej seji je bila podana prelomnica do tedaj neorganizirane stanovanjske graditve in so bila sprejeta načela, ki na bi usmerjala stanovanjsko graditev za daljšo dobo. Mestni ljudski odbor je tedaj ugotovil, da je središče mesta urbanistično nepripravljeno za širšo stanovanjsko graditev. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da se v bližini centra urbanistično pripravita dve večji področji s tem namenom, da hi urbanistični organi pridobili na času zn rešitev zazidave v središču mesta. Ta dva območja sto tako imenovano Savsko naselje med Šmartinsko in Linhartovo cesto in drugo mod Celovško in Vodnikovo cesto v Šiški.
Od sprejetja zaključkov pri Mestnem ljudskem odboru pa do danes, to je po dveh letih, lahko ugotovimo sledeče rezultate:	kompleks med
Šmartinsko in Linhartovo cesto je skoraj v celoti pozidan in deloma naseljen, deloma pa se gradnja nadaljuje na objektih, ki so sc pričeli graditi v letu 1956. Urbanistični program pa še do danes ni dobil dokončne oblike, temveč so se izdajale samo parcialne odločbe za posamezne bloke. Da ne bi zavirali tempa izgradnje po smernicah ljudskega odbora, so bili neposredni organi prisiljeni pričeti z gradnjo predno so bile izdane dokončne rešitve.
Urbanisti in tudi družbeni organi za urbanistična vprašanja so se za rešitev teh problemov mongokrat sestajali, veliko diskutirali, predlagali, da se obdelajo zazidave v novih in novih variantah, do doknočne rešitve pa' ni prišlo.
Svet za stanovanjske zadeve je prevzel težko nalogo, da bo stanovanjsko graditev uspešno razvijal količinsko, organizacijsko in kvalitetno. Da bi Svet dano nalogo lahko uspešno rešil, je moral iti preko vseh načelnih razprav o nerešenih urbanističnih vprašanjih in je bil prisiljen izsiliti praeialne zazidalne odločbe. Na ta način je bil količinski obseg gradnje dosežen, organizacijska vprašanja same gradnje in njena kvaliteta pa so znatno trpela.
Zakon o stanovanjskem prispevku je v zveznem merilu ustvaril pogoje za pripravljanje perspektivnih planov za stanovanjsko graditev, našel pa je nepripravljene urbanistične organe. Ker je stanovanjsko vprašanje družben problem, ne obstoja nobeno opravičilo, da bi vslcd nepripravljenih urbanističnih zasnov in načrtov smela »stanovanjska izgradnja stagnirati ali celo nazadovati. Če so urbanistične rešitve podane, se odpira perspektiva gradnje sama po sebi. Vzrok, da ni organizacija stanovanjske izgradnje skupaj s komunalnimi napravami kvalitetnejše napredovala.^ je gotovo megleno in neodločno reševanje urbanističnih zasnov. Če bi imeli na primer v letu 1954 pripravljene in odobrene z vsemi potrebni-
mi dokumenti urbanistične rešitve vsaj za 3 leta naprej, bi v teli letih lahko organizacijo stanovanjske graditve učvrstili in' dosegli pri njej boljšo kvaliteto ter bi neposredni organi imeli dovolj možnosti in časa, da bi pripravili vse formalnosti od pridobitve zemljišč, izdelave načrtov za potrebno komunalno ureditev, pa do dobrih gradbenih načrtov za stanovanjski objekt.
Posledice tega, da za zazidalne načrte Savskega in Šišenskega naselja, ki so bili vloženi že v letu 1955, še do danes niso izdane odobritve, so bile, da neposredni organi niso mogli izdelati kompleksnega glavnega načrta za izgradnjo komunalnih naprav in zunanje ureditve. Prav zaradi tega, ker so parcialne zazidave za samo gradnjo bile dane in je gradnja zavzemala vse večji obseg, smo bili prisiljeni iskati parcialne rešitve tudi za tiste komunalne naprave, ki so nujno potrebne za vselitev v že zgrajene bloke. Precejšen del naselja, prihaja že v zaključno fazo gradnje, vendar naselje ne more biti komunalno urejeno toliko časa, dokler ne bo urbanistični načrt dokončno potrjen, na osnovi tega pa izdelani komunalni načrti celega naselja.
Zazidava središča mesta sd danes vrši še bolj parcialno, ker se obravnava večina prostih parcel kot samostojne, ne glede na kompleksno rešitev predela, kjer ta parcela leži. Morda imajo urbanistični organi idejno že rešen tudi širši kompleks, venda bi v takem primeru, ko poedi-no parcelo vključujejo v svojo idejno rešitev določenega območja, bilo treba prikazati celoto. V kolikor pa ta celota ni obdelana, obstoji nevarnost, da bo nova gradnja onemogočila pravilno rešitev širšega območja.
Predloženi predlog plana zajema le količinsko gradnjo za leto 1957 in 1958 in le deloma predvideva gradnjo v letu 1959, ne pa daljše dobe. 1 oda tudi v tem kratkoročnem planu so vsebovane naloge, za katere bo potrebno razčistiti razna osnovna vprašanja. Za daljšo perspektivo plana gradnje ni bilo mogoče pri-praviti, ker ni jasno, na katere površine naj bi se pri planiranju orientirali.
Pri razčiščevanju zazidalnih kompleksov za potrebe stanovanjske izgradnje vlada danes veliko nejasnosti, kaj in koliko naj sc ruši. Potrebno bi bilo, da Mestni svet to vprašanje z razpravo osvetli z vseh struni in sprejme načela, po katerih naj bi sc ravnali vsi, ki sodelujejo pri reševanju teh problemov.
Predvsem je treba razčistiti sledeče:
1.	do kakšne vrednosti oziroma števila stanovanj naj se porušijo preživeli objekti zaradi čiščenja parcel, ki bodo služile za izgradnjo novih objektov.
2.	Kdo naj bo plačnik zn rušenje, kadar sc ruši za potrebe stanovanjske izgradnje in kdo takrat, kadar gre za potrebe cestnega omrežja oziroma drugih gospodarskih in družbenih objektov.
Pri reševanju teh vprašanj se drže drugje v glavnem sledečih načel: tam, kjer se zamenjujejo dotrajani stanovanjski objekti z novimi, se rušijo stari objekti le, če število odstranjenih stanovanj ne presega 7°/o novozgrajenih. Ta praksa gotovo sloni na določenih ekonomskih in socialnih elementih.
Nndoknndcnje porušenega stanovanjskega fonda v vrednostnem in količinskem izrazu gre v takem primeru v breme novozgrajenih stanovanj.
Kjer zahteva rušenje rekonstrukcija cestnega omrežja ali novi gospo-
darski oziroma družbeni objekti,1 lahko ruši tudi večji odstotek stal vanj, če je investitor, ki zahteva konstrukcijo gospodarskega ali dr benegu objekta, predhodno zagoto potrebna finančna sredstva za k* činsko nadomestitev porušenih r novnnj. Pred pričetkom rušenja roma rekonstrukcije pa mora in’ stitor preseliti vse prebivalce, kil do vslcd rekonstrukcije prizadeli; nova stanovanja.
Pri današnji upravni razdeli1! mesta na občine, je potrebno neb, ko bolj jasno opredeliti naloge, kij jih dolžne izvršiti občine in nall ki naj bi jih opravljal za občini; ljudske odbore in okraj Zavod, stanovanjsko izgradnjo. To v p ra) nje zahteva osvetlitve predvsem 1 to, da se razčistijo pojmi o vH močne in strokovno usposobljene ganizacijc, ki naj vlaga vse s'1 sposobnosti za kvantitativen in k] liteten razvoj stanovanjske izgradi!
Posamezni tovariši v občinah! namreč v preteklem letu nekak* vprašanja, ki se tičejo stanovanji graditve, obravnavali preveč loto stično in^ to morda celo iz bojni; du jim Zavod za stanovanjsko gradnjo jemlje del njihove pristni11! sti, drugi pa so nasprotno zašli | drugo skrajnost in so smatrali, d« naloga Zavoda v tem, da vrši vse 9 sle, ki jih zahteva stanovanjska1 gradnja in so skušali prenesti ’ Zavod vse svoje dolžnosti.
Da bi se pri izvajanju in urc5j čevanju predloženega plana ta i jasnost odstranila, predlagam, da) točno določijo naloge, ki so jih f; činski ljudski odbori dolžni izvti in naloge, ki naj jih opravlja Zal za stanovanjsko izgradnjo oziral drugi investitorji. Občinski Ijtia-j odbori s svojimi organi naj izvrN jo predvsem sledeče naloge: ra*1-ščujejo naj z urbanističnimi or P nerešene probleme in skrbijo za šitve o zazidljivosti zemljišč, ureM lastninske odnose na teh zemljišči) potrebnimi formalnostmi, ter v šanjn materialne odškodnine. Ot ski ljudski odbori so tudi dolžni ■ slraniti morebitno preživele in P; vizorične objekte na parcelah, kU predvidene za zazidavo, izdelati >'! ne in glavne projekte za komun8 ureditev in zgraditev nujne k«”11 nalnc noprave praviloma že f pričetkom same gradnje oziroma * *> dograditve objekta. V onih P merili, kjer v objektih ne bodo P*9 videno samo stanovanja, temveč’ di obrtni in drugi poslovni pro*^ naj občine določijo okvirni prof!11 tem prostorom.
Ko občina razčisti vse te pTC me, je pravilno, dn odda do te ‘J obdelani elaborat Zavodu zn vanjsko izgradnjo, v kolikor se f veri njemu vloga investitorja. Ta (J vzame izdelavo dokončnega prPy mu, preskrbi idejne programske ^ ce, investicijski program, glavni P jekt ter vse formalne odobritve, 8, in nadzira gradnjo, objekt obrač‘ in ga izroči svojemu namenu. j
Taka delitev je potrebna zahV občina obdrži in vodi vse npr> naloge in vse komunalne zndevfv spadajo izključno v pristel* upravnih organov. Zn izvršeni ostalih nalog, ki so bile prej n#** pa je pravilno, dn jih vrši tak1*,; gunizuoija, ki je zn to st rok^ usposobljena in v kateri so vkljp|-specializirani strokovni kadri. z vsakodnevnim delom še n«8! usposabljajo. Taka organizacij8’ se bavi izključno z reševanje*11^ vodenjem stanovanjske graditve-^ staja viden faktor zn utrjevanj8)/ ganizacije, študija, priprav in n8^ ra nad gradnjo. Upoštevati *n°fj tudi, da predstavlja stanov8*1
glasnik
“Srednju v samem mestu, pomeben rektor, ki lahko vplivu nu hitrejšo re kvalitetnejšo rast proizvodnje mu-tenala in opreme, v kolikor jo vodi <*obra strokovna organizacija.
laka organizacija je sposobna na podlagi kapacitet gradbene operntive a obrtništva, pravočasno pripraviti Potrebno tehnično dokumentacijo, Srednjo samo pa organizirati preko ®ega leta tako, da bo zadostno Steljo objektov v izgradnji v posamezni gradbenih fazah. Nu ta način bo reozno popolnoma izkoristiti gradbe-1e ln obrtniške kapacitete preko ce-Fa lota. S takim načinom dela sc opravljajo ozka grla pri gradnjah, Povečuje pa se tudi obseg meha ni za-, Jo, ker sc njena uporaba in obra-ceh)'|an^c amortizacije porazdeli na
£e bomo ta vprašanja tako rnzu-j e '• oo delo pravilno porazdeljeno , stanovanjska graditev bo kvanti-tp{10 'n kvalitativno napredovala. Dr 11? stanovanjske izgradnje je »vet °ŽC“ v rtlzPruv0 zato Mestnemu rm. iU’ l*n sc obdrži organska celota Vj]St 11 in kontinuiteta nadaljnje prani?.1; njegove rasti v skladu z urba-D‘Stičnimi rešitvami.
Ved -l° Ponovno prosim, da sc o nanj. I,J" Predlogih in pripombah raz-Ki i JI 'n sprejmejo taki zaključki, st*. 0 .zagotovili uspeh izgradnje letih°Van* v *cm 'n v naslednjih
B ^ui° se je razvila obširna raz-Sv *Va’ v kateri so člani Mestnega obravnavali problematiko stali ,.J?njske izgradnje v mestu Ljub-J M 'n '7nQšali svoja gledišča.
,inielič Alojz je postavil vprašanj 'kdo mora skrbeti za stanovalce, rejS,anujejo v takih hišah, ki se mo-tj a..Zaradi svoje dotrajanosti podre-stan1 *)n 'z katerih je treba izseliti in vmce, ker so zaradi higienskih ^ postnih razlogov ogroženi. Tov.
. č je imel v mislih tako imeno-gun.' »nebotičnik« v »Sibiriji«. Ta hi-a Je v takem stanju, da obstoji ne-v rnost, da se sama poruši. Razpravni1* je tudi o urbanističnem načrtu ®esta Ljubljane s posebnim ozirom vn občino Ljubljana-Vič. Čeprav se j0<'i razprava o tem že par let, ven-far do danes ni prišlo do nekih n V1'tatov. Tako se še danes ne ve, „ ko bo končno odločeno glede eest-omrežja. Vprašanje je postavil 1 *cga, ker občina Ljubljana-*a ne more dobiti primerne lokacije ic ”r.ttdnjo zdravstvenega doma, ker er.Rl„' določeno, kako' bo potekala mreža.
o r'. Jože Pretnar je razpravljal ln «rS llv.n'h prostorih za obrtniške °epn50v1,n.s'ce poslovalnice, ki so v ''avan' m- Povezavi z gradnjo sfa-*a jz Ni dovoli, da skrbimo samo treh,, rn< 111° novih stanovanj, ampak il»cij »V misliti tildi na to. da bodo 8ta))( Jl|dje, ki se bodo selili v nova hlijjt	Priložnost v neposredni
trehj5,v kl,Povati svoje življenjske pohiti j	* V spada danes nedvomno
tabel ,.življenjskemu standardu. Iz Hik„; 1 So. bile objavljene v »Glas-vi(),.ni;i *1n i« razvidno, da je predle l)()(|l malo poslovnih prostorov, ki ^VnnV	v zvezi z novimi sta-
V l.j,,] j.|mjstvo je, da primanjkuje J>i »ji. 'jreni poslovnih prostorov in bilo ,,	0 treba več. Čeprav je že
igraj,,,o°ra ° tcm» da jr pri novo-hehnn ‘ stanovanjskih stavbah podore :»«!!« tudi na poslovne pro-Račnn v' osedania praksa dokaj dru-•»itio ’) “o^bii Ljubi jnnn-CenteF, ne he i,arna vS cv'*° poslovnih prostorov Pada. t,„ a’ P®S pa nasprotno, celo a?ioin l l11!? *"di primere, ko se od-***ki, ,ir Knb. ki so jih zasedali obrt-. vnib ,^'n koristnikom. Število poceni k °kalov pa se bo zaradi pred-rekonstrukcij cest v mestu
še zmanjšalo. Kot primer navajam Rimsko cesto in Gradišče, kjer bo treba zaradi ureditve prometa podreti nekaj stavb, ti tem bo zopet odpadlo nekaj delavnic, ki so ravno v teh stavbah, Takšno ali podobno stanje je prav gotovo tudi v ostalih ob-činan v mestu, kjer bo zaradi rušenja nekaterih stavb odpadla marsikakšna obrtna delavnica. Iz vsega navedenega izhaja, da je treba pri zidanju novih stanovanjskih hiš posvetiti več pažnjc tudi poslovnim prostorom, ki so potrebni za trgovine, obrtne delavnice, gostinstvo in tako dalje.
Žagar-Tomičevič Fani je razpravljala o potrebi nadaljevanja gradnje otroškega vrtca v Mostah. Veliko žena v tej občini, ki so zaposlene, nimajo možnosti dati svojih otrok drugam, kakor v otroški vrtec. Postavila je tudi vprašanje, zakaj je izpadla iz plana stanovanjska stavba tovarne Saturnus.
Kostjukovsky Georgii in Rožmane Ivan sta razpravljala o nameravani gradnji stanovanjske hiše za poštne uslužbence v Vrhovčevi ulici. Postavila sta vprašanje, ali je ta stavba v planu ali ne.
Jager Jože je razpravljal o lokacijah novih stanovanjskih zgradb. Izrazil je mnenje, da je treba stanovanjske bloke graditi prvenstveno v neposredni bližini delovnih mest. Gospodarske organizacije so zainteresirane na tem, da se gradijo stanovanja v bližini tovarniških in dnifili objektov, ker pridejo na ta način laže do delovne sile.
Pernnš Anka je razpravljala o vprašanju, na kakšen način naj bi proračunske ustanove skrbele zn svoje uslužbence, da bi le-ti prišli do potrebnih stanovanj. Dejstvo je, da imajo gospodarske, organizacije možnost kupovanja stanovanj, proračunske ustanove pa nimajo vedno za take svrlie na razpolago finančnih sredstev.
Ing. Lapnjnc-Oblak Sonja je razpravi inln o številu stanovanj, ki bi jih bilo treba letno zgraditi v mestu. Po njenem mnenju hi bilo treba zgraditi v Ljubljani najmanj 100 stanovanj nn 1000 prebivalcev. Ker ima danes Ljubiinnn okrog 140.000 prebi-vilcev, bi bilo treba zgraditi najmanj 1400 stanovanj letno. Nato je razpravljala o velikosti in kvaliteti stanovanj in izrazila mišljenje, da morajo biti stanovanja glede na obstoječo stanovanjsko stisko siepr majhna, vendar pa . morajo biti opremljena tako, da bodo lahko pravilno uporabljeni vsi prostori. .To bo možno le. nko bodo imela stanovanja na razpolago potrebno mehanizacijo v kuhinji in ostalo onremo, ki spada k Sodobnemu gospodinjstvu.
Nato je inž. Sonja I-apaine-Oblak razpravljala o urbanističnih problemih mesta. V razpravi se je dotaknila urbanističnih organov. Prvi urbanistični organ je bil postavljen konec leta 1954 na eni izmed sej bivšega MLO s sklepom o imenovanju Komisije za urbanizem. Selc ta komisija je pričela sistematično delati na urbanistični dokumentaciji mesta. Komisija sc je bavila z raznimi vprašanji v zvezi z geodetskimi ureditvami in podobno. Večkrat je. bilo govora o tem, da Ljubljana še vedno nima izdelanih geodetskih meritev in do nima dokopčno izdelane triangulacije. Izrazila je mnenje, da bi bile te zadeve veliko bolj sistematično obdelane, če bi bila zn to na razpolago potrebna denarna sredstvo, katerih pa je bilo vedno premalo. Kljub temu, da se je Komisija za urbanizem brigalo za te stvari, po Ljubljana še do danes nima izdelane dokončne triangulacije. Sele pred kratkim te uspelo Komisiji za urbanizem izde-
lati nekaj načrtov, tako da se je kritično stanje vsaj nekoliko izboljšalo. Zato je pozvala člane Mestnega sveta, da podprejo predlog glede sredstev, ki so za to potrebna in ki naj se vnesejo'v letošnji proračun. Končno je izrazila mnenje, da urbanistični načrti, čeprav so sc parcialno obravnavali, vendar niso zavirali stanovanjske izgradnje v mestu.
Tuma Ostoj je opozoril na to, do se morajo tako imenovana socialno stanovanja graditi v pravem razmerju do bolje opremljenih in udobnejših stanovanj. Ljudje so namreč različni, nekateri dajo več na stanovanja, drugi pa dajejo več za druge potrebe. To je treba pri izgradnji stanovanj upoštevati. Poleg tega morajo biti načrti vsklajcni tudi z lokacijo. Kot je razvidno, so najcenejša stanovanja v Šiški, najdražja pa na Titovi cesti. Jasno jc, da na Titovi cesti ne moremo graditi majhnih stavb z malimi stanovanji. Fasade na glavnih prometnih žilah morajo biti bolj okusne in tudi velikost stavb mora biti prilagojena okolišu. Glede opreme stanovanj in je tov. Tuma iznesel, da imamo sedaj v tem pogledu veljke razlike, ki p.a ne bi smele priti preveč do izraza. Krivično je, da si morajo nekateri državljani nabaviti vso opremo sami, ker nimajo nobene sodobne opreme v svojem stanovanju, medtem ko pa drugi dobijo stanovanja z vso sodobno opremo. Te razlike bi bilo treba rešiti pri določevanju najemnin, ki bi morale biti različne in za moderno opremljena stanovanja dosti višje. Pri današnjih neekonomskih najemninah pa pride vse to premalo do izraza.
Mnrtinšek Tone je razpravljal o Tovarni gradbenih polizdelkov, ki je bila ustanovljena zato, da bo izdelovala montažne elemente za stanovanjske hiše. Danes pa ta tovarna ne dela teh elementov, pač pa je prešla na industrijsko proizvodnjo drugih elementov. Prav bi bilo, da bi se izdelovali elementi za stanovanjsko izgradnjo, ki bi pocenili gradnjo stanovanjskih hiš.
Na vprašanja, ki so jih postavljali člani Mestnega sveta v razpravi, je odgovarjal predsednik Sveta za stanovanjske zadeve tov. Drobež, Franc.
Na vprašanje, kdo plača stroške rušenja stanovanjskih stavb, ki se morajo podreti zaradi varnostnih in higienskih razlogov, je tov. Drobež odgovoril, da plačajo stroške rušenja občinski ljudski odbori v okviru svojih proračunskih možnosti. Občinski ljudski odbori pa morajo paziti na to. ali niso mordn delavci in uslužbenci. ki stanujejo v takih hišah, »službeni pri takih podjetjih in ustanovah. ki grade stanovanja za svoje potrebe., V teli primerih morajo občinski stanovanjski organi pokrenili, da dotična podjetja in ustanove upoštevajo te uslužbence kot nujne za dodelitev stanovanja, in jim tudi dajo stanovanja iz svojega stanovanjskega fonda. Občinski stanovan jski organi pa ravno v tem pogledu niso dovolj storili. Po mišljenju tov. Drobeža nima gospodarska organizacija ali ustanova pravice zavrniti takih nujnih primerov svojih uslužbencev, če sama zida stanovanja.
Tznnšanja <lr. Jožeta Pretnarja so pravilna. O vprašanju poslovnih lokalov sc morajo bnviti tudi ostali sveti ljudskega odbora,-kakor na primer Svet za obrt. Svet za tržišče. Svet za industrijo. Svet za turizem in gostinstvo itd. Tudi ti sveti naj razpravljajo o tem, kako organizirati in predvideti trgovinsko, obrtniško in gostinsko mrežo vzporedno z novozgrajenimi stanovanjskimi naselji. Na ta način bodo ti sveti lahko dali
smernice občinskim ljudskim odborom, da bodo pričeli intenzivneje obravnavati ta vprašanja. Najbolj odprto je vprašanje izpopolnitve stalne potrošniške mreže in zgraditev tako imenovanih komunalnih servisnih služb.
Na vprašanje Žagar-Tomičevič Fani, zakaj ni prišla v plan stano-vaujska hiša tovarne Saturnus, je tov. Drobež odgovoril, da izgradnje tega objekta ni možno obravnavati kot resne, ker merodajni organi še danes ne vedo, kako bo tam izpeljana kanalizacija, ki pa je bistve-negu komunalnega pomena, kadar gre za bločne gradnje. Zato tudi izgradnja stanovanjske stavbe tovarne Saturnus za zda j odpade v planu izgradnje stanovanj za to leto
.Na vprašanje Pernuš Anke, kako naj proračunske ustanove skrbijo za stanovanja svojih uslužbencev, je t°v. Drobež odgovoril, da mora veljati za proračunske ustanove enako načelo kot za gospodarske organizacije. Proračunske ustanove se morajo potruditi, da prepričajo merodajne činitelje, ki dajejo proračunska sredstva, da jc treba za stanovanja uslužbencev in delavcev, ki so brez stanovanj, tudi nekaj napraviti. lo se pravi, proračunske ustanove morajo vnesti v svoje proračune primerna finančna sredstva za zidanje stanovanjskih hiš zu svoje delavce in uslužbence. To je sistem, ki ga je vpeljal za svoje uslužbence in delavce že Okrajni ljudski odbor. K tej praksi sta pristopila tudi Ljudska skupščina LRS in pa Izvršni svet, ki obadva zidata stanovanjska poslopja za svoje ustanove odnosno uslužbence.
Na trditve inž. Lapajne. Oblak Sonje, češ da urbanistični problemi niso zadrževali stanovanjske izgradnje, je tov. Drobež odgovoril, da to ae drži. Res je, da nerešeni urbanistični .problemi niso zadrževali stanovanjske izgradnje v pogledu količine, res pa je, da so jo zadrževali v pogledu kvalitete in da so se povečali stroški. Plan izgradnje je bil količinsko dosežen le zato, ker so se izsilile parceulne rešitve. Pri parcialnih gradnjah pa je bilo treba gledati tudi na gradnjo komunalnih objektov za vsak posamezni blok posebej, kar je seveda privedlo do povečanja stroškov. Komunalni načrti pa morajo biti na razpolago za večje površine. Tov." Drobež jc v svojih izvajanjih postavil načelo, da površine, o katerih ni rešeno vprašanje komunalnih naprav, ne pridejo v poštev za zidanje. Ce se ne bi držali tega načela, bi marsikdaj v teku gradenj morali ustavljati dela. Zato je edino pravilno, da zazidu-jemo zemljišča tam, kjer so urbanistične osnove razčiščene. Prav tako je tov. Drobež postavil načelo, da ni pravilno pristopiti k pnrcenlni rešitvi in istočasno ne vedeti, kakšno bo cestno omrežje. Prav je, da sc vprašan je glede urbanističnih rešitev sproži, da bodo te rešitve v bodoče napravljene v pravem času in bolj kvalitetno.
Razpravo je zaključil predsednik Mestnega sveta dr. Marijan Dermastja, ki jc izvajal:
P red nami je plan stanovanjskih gradenj zn leto 1957 in plan priprav zn leto 1958 in 1959. Moramo se odločiti, ali smo zn ta plan. ali ne. Ko smo s predsedniki občin na območju mesta razpravljali in določevali lokacije, smo postavili, da so posveti več pažnjc izgradnji centra. Ugotovili pa smo, da jc zn začetek gradenj zelo malo pripravljeno. Zato smo se odločili zn zazidavo ob Roški ulici (v neposredni bližini šole Toneta Tomšiča), ker je to območje predvideno za čisto stano-
vanjski predel. Danes pa moramo ugotoviti, da na tem kraju ne moremo pričeti z gradnjo, ker še nimamo geološkega izvida in izdela-nih programov in načrtov ter ne vemo, če bomo lahko to, kar smo tam predvideli, tudi lahko gradili. V tein pogledu ''je treba prenesti odgovornost na tovariše iz občine Center, ki morajo paziti na to, da bodo pripravili vso potrebno dokumentacijo za pravočasno izdelavo programov in načrtov. V nasprotnem primeru bomo morali gradnjo usmeriti na področja, ki so nesporna in kjer so vse priprave že izvršene.
Glede gradenj stanovanj ob že stoječem Satu rnuso vem bloku na polju desno ob Šmartinski cesti, se je predsednik Mestnega sveta pridružil mnenju tov. Drobcža. Ker še programsko ni rešeno vprašanje komunalne graditve, predvsem kanalizacije in preskrbovalne mreže, ni mogoče razpravljati o tej gradnji. Z gospodarskega stališča je treba lokacije pripraviti tako, da bomo lahko z najmanjšimi družbenimi stroški rešili največ problemov naenkrat.
Nato je predsednik Mestnega sveta obravnaval problem, ki v razpravi ni bil iznešen ter je izvajal:
Od celotne vsote, ki smo jo imeli na razpolago za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani, je ostalo v tistih občinah, ki so vodile lokali-stično politiko, neizkoriščenih 180 milijonov dinarjev. Samo v občini Center je ostalo 121 milijonov d,i-narjev. Pri tem se moramo vprašati, kdo je odgovoren za to. Gre za odgovornost predvsem merodajnih organov občine Center, ki so odbijali kredite posameznim prosilcem iz drugih območij mesta. Zato je ostala neuporabljena tako velika vsota, ki bi jo lahko uporabili drugje. Zavod za stanovanjsko izgradnjo pa se je zaradi tega znašel v decembru v finančnih težavah. O tem govorim zato, da se ne bodo take nepravilnosti ponavljale tudi v letošnjem letu. Upravni odbori kreditnih skladov so dolžni, da odobravajo kredite. Treba je postaviti vprašanje, ali imajo upravni odbori kreditnih skladov pravico postavljati, kje in kaj se bo zidalo. Po mojem mišljenju upravni odbori kreditnih skladov nimajo te pravice. Njihova dolžnost je, da presojajo kreditno sposobnost prosilcev in dajejo kredite, Mestni svet pa skrbi ,za politiko zazidave v mestu. Ako bi se upravni odbori kreditnih skladov držali teh načel, ne bi bilo očitanj, da nismo izkoristili vseh razpoložljivih sredstev.
Drugo vprašanje, ki se postavlja v zvezi s tem, pa je vprašanje hitrejšega reševanja in cenejše zidave stanovanj. Strinjam se z mnenjem tov. Drobeža. ki je iznesel, da bi ‘bila stanovanjska gradnja hitrejša
in cenejša, če bi bili problemi, ki jih je iznesel v referatu, pravočasno rešeni. Vzemimo izgradnjo stanovanj v Savski koloniji. Ce bi imeli tam rešen urbanistični problem, bi lahko to stanovanjsko naselje gradila večja gradbena podjetja z boljšo mehanizacijo, hitreje in ceneje, tako pa gradi tamkajšnje stanovanjske objekte kar 7 gradbenih podjetij. To gradbišče pa bi moralo biti primer tipičnega gradbišča z dobro opremljeno mehanizacijo. Na te stvari moram opozoriti, ker smatram, da so nujne. Tudi parcealne rešitve za zidavo bloka ob Šmartinski cesti nismo dobili, ker obstaja zopet nov predlog za drugačno ureditev Šmartinske ceste. Torej, komaj smo cesto uredili, pa naj bi jo tnorda zopet morali drugače urediti. Povzročanje takih faktorjev, še pred obračunan jem komaj izvršenih rekonstrukcijskih del, ki so stala nad 14 milijonov dinarjev, nezdravo vpliva na reševanje teh problemov.
Treba je postaviti tudi jasno stališče glede vprašanja rušenja stavb v mestu. Kar je tov. Drobež omenil, je premalo. Ne gre samo za rušenje nezdravih, pač pa tudi za rušenje zdravih organizmov. Ce omenjam zdrave organizme, mislim na tiste stavbe, ki jih moramo podreti zaradi tega, ker moramo pač rešiti najvažnejše prometne probleme na cestah, ki peljejo skozi mesto. Morali bomo izvršiti tudi take posege, vendar pa moramo misliti zelo odgovorno, ker imamo še vedno 6000 družin, ki so brez primernih stanovati i in tako rekoč brez strehe.
Razpravo o tem, kakšna stanovanja naj se gradijo, je treba po mojem mišljenju postaviti takole: v prvi vrsti je treba graditi tako imenovana socialna stanovanja, ki bodo cenena in ki bodo hitreje zgrajena. šele potem bomo lahko razpravljali o večjih in udobnejših stanovanjih. Ce govorim o socialnih stanovanjih, mislim na taka stanovanja, ki dajejo povprečen standard z vsemi napravami, ki jih danes naša industrija lahko zmore, šele ko bomo s takimi stanovanji rešili splošno stisko, bomo lahko razpravljali o večjih stanovanjih.
Po končani rnmravi je Mestni svet odobril poročilo Sveta zn stanovanjske zadeve o planu gradenj stanovanj v letu 1957 in o planu priprav za leto 1958 in 1959 z vsemi predlogi in stališči sveta, ki so bili obrazloženi v referatu in dopolnjeni v razpravi.
Zlasti je Mestni svet usvojil naslednja stališča, ki naj se izvajajo v območju mesta:
1. Mestni svet bo vsake tri mesece na seji pregledal, kako se razvijajo priprave za gradnjo in kako potekajo gradnje po odobrenem načrtu.
2. Pri razdeljevanju kreditnih sredstev se je treba ravnati po načelu, <la dobijo sredstva le tisti koristniki, ki pristanejo na pogoje racionalne gradnje.
5. Upravni odbori kreditnih skladov skrbe za izkoriščanje vseh možnosti za finančno povečevanje fonda stanovanjske izgradnje in so dolžni dati kredite vsem kreditno sposobnim prosilcem, ne spuščajo pa naj se v urbanistična vprašanja, kje in kaj se bo zidalo, ker o teh vprašanjih razpravlja Mestni svet.
4.	Zazidavati je treba tiste površine, kjer so urbanistične osnove razčiščene, ne pa takih površin, kjer v času gradenj ni možno z najmanjšimi sredstvi zgraditi komunalnih naprav, kot so kanalizacija i. pd.
5.	Urbanistični organi so dolžni do junija t. 1. pripraviti konkretne urbanistične rešitve za gradnjo stanovanj v letn 1958, 1959 in 1960, da bi se kvaliteta priprav za izdelavo programov in načrtov zboljšala.
6.	Gospodarske organizacije in proračunske ustanove morajo skrbeti za gradnjo stanovanj za svoje delavce in uslužbenec. Proračunske ustanove naj se potrudijo, da z varčevanjem dobijo potrebna finančna sredstva, ki naj jih vnesejo v proračun. Treba je postaviti načelo, da skrbi vsaka gospodarska organizacija in ustanova sama zn stanovanja svojih delavcev in uslužbencev. Občinski ljudski odbori pa naj zagotove potrebna denarno sredstva za zgraditev določenega števila stanovanj za tiste ljudi, ki niso nikjer v delovnem razmerju, kot so na primer invalidi, upokojenci itd.
7. Gospodarskim organizacijam in ustanovam je treba priznati izključno razpolagalno pravico v novozgrajenih stanovanjih, ki so jih te organizacije gradile iz svojih sredstev, ter enkratno razpolagalno pravico s tistimi stanovanji, ki so jih izpraznili njihovi uslužbenci, razen v primerih, kjer to ne posega v zakonite pravice državljanov (pravo-močne odpovedi, pravira izbiren in enega izmed prvih 10 upravičenih pričakovalcev v smislu čl. 17 uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj itd.) Na ta način ho podana stimulacija zn moliilizaeiio sredstev teh organizacij za zidanje stanovanjskih Stavb.
Delavski sveti, unravni odbori in sindikalne podružnice naj pod vzamejo ukrepe, da se bodo stanovanja tudi pravilno razdeljevala.
8. Občinski ljudski odbori naj nnoštevajo določila odloka o dodatni pomoči pri zidanju stanovnni-skih hiš (Ur. list LRS št. 15/55). ki ga je sprejel bivši Mestni liudski odbor in v katerem je predvideno, da se da nomoč zadrugam v obliki brezplačnih gradbenih načrtov, brezplačne priprave in opreme grad-
bišč, brezplačne ureditve električne vodovodne in kanalizacijske žuli*-nje napeljave s priključki vred. Obveznosti, ki izvirajo iz tega odloka, so prevzele tiste občine, na ke-terili območju so zadružniki zaposleni.
9. Opredelijo naj se naloge, I? so jih dolžni izvršiti občinski ljud' ski odbori in naloge, ki naj jik opravi Zavod za stanovanjsko i*" gradnjo.
Občinski ljudski odbori naj i* vrše predvsem naslednje naloge:
— Razčiščujejo naj z urbanističnimi organi nerešene problem6 in skrbe za rešitve glede za-zidljivosti zemljišč.
— Urejajo naj lastninske odnos* na teh zemljiščih z vsemj P0-trehninii formalnostmi in vpr*' šnnje materialne odškodnin*
— Odstranjujejo naj morebik6 preživele in provizorične oj?’ jekte na parcelah, ki so pre* videne za zazidavo.
— Izdelajo naj idejne in glav"* projekte za komunalno gr*' ditev.
— Zgradijo naj nujne komunflJ ne naprave praviloma že pri'11 pričetkom same gradnje stanovanjske zgradbe odnosi"1 vsaj pred dograditvijo objekt*
Ko občinski ljudski odbori ral-čistijo vse te probleme, oddajo delani elaborat Zavodu za stanovanjsko izgradnjo, v kolikor sc p*' veri njemu vloga investitorja.
Zavod za stanovanjsko izgradnj11 prevzame izdelavo dokončnega P"0, grama, preskrbi idejne programsk' skice, investicijski program, glav111 projekt, odda in nadzira gradnj® obračuna objekt in ga izroči koristnikom.
10. Tam, kjer se zamenjujejo dotrajani stanovanjski objekti z novimi, se smejo rušiti stari objet11 le, če število odstranjenih stanovanj ne presega 7“/» novozgrajen** Nadoknadenje porušenega stan?' vanjskega fonda v vrednostnem * količinskih izrazili gre v teh prim* rib v breme novozgrajenih stanovanj' Kjer zahteva rušenje rekonstriik': eija cestnega omrežja ali novi spodnrski oziroma družbeni objek‘1 se lnhko ruši tudi večji odstoto stanovanj, če je investitor, ki hteva rekonstrukcijo gospodarski' ali družbenega objekta, predhodni zagotovil potrebna finančna sri* siva zn količinsko nadomestitev P1!! rušenih stanovanj. Pred pričetki rušenja oziroma rekonstrukcije P mora investitor preseliti vse pr**j’, valce, ki bodo zaradi rekonstrukcU prizadeti.
Vsebina:
Razprava o stanovanjski problematiki planu gradnje stanovanj v I,jul>lj«n‘ Zčfil »fjenuef -gi oup ujoah	if»e
Izvleček Iz poročilo o poslovanju podjetja »AVTOMEHANIKA«, Ljubljana, Titova 35, v letu 1955
Podjetje je zaposlovalo v letu 1955 13 delavcev in uslužbencev in 4 vajence. — Plan je bil izpolnjen s 157,8 %.
AKTIVA
BILANCA na dan SL decembra 195s
Zap.
Naziv postavke
A. Osnovna tn Izločena sredstva
l. Osnovno sredstva t. Investicije v teku
1. Izločeno sredstva In druga Investicijska sredstv« B. Obratna sredstva t. Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračano tn druga aktiva 6. Kupci in druge terjatve e. Druga aktiva
D. Finančni uspeh
T. Razporejeni dobiček e. Izguba
Skupaj;
Znesek v «00 din	Zj“p'	Naziv postavke	Znesek v 000 dm.
	A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev	1.81*
	1. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
	S. Razni skladi	17»
	t. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
	1. Drugi viri finansiranja Investicij	
3 800	B. Viri obratnih sredstev	
1 315	1. Vin obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	238»
112	1. Dobavitelji ln druge obveznosti	
2.807	8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 8. Dobiček	Z1* 2.8«*
	SO. Kritje Izgube	
9 609	Skupaj:	
i
i
I
l
i
I
I
(
i
I
i
I
(
1
t
t
t
<
i.
t
Vodja računovodstva« Hieng Janez
Predsednik upravnega odborai Škerl Rado
Direktor podjetja« Valenčak Adolf