'
             Mrtvaška glava
              (Po  narodni  pripovedki zložil  Gr.  Gornik
       Sp°dč se pod nebom oblaki,                  nnGotovo si žejna in gladna,
                    Viharji po zemlji buče,                           Proseč zastavljaš mi pot,
Z gradu odmeva pesen,                          Pa pridi drevi mi v gosti,
                 Z gradu se okna bliščd.                          Tam čaka te hleb in sod.
BPozdravljam te, družba vesela,             Če v grobu ni meje življenju,
Pozdravljam, prijatelji vas,                     Na grad mi pridi zvečer,
Da gostov obišče jo mnogo,                   Tam čaka te družba vesela,
Odlike je hiši izraz.                                Na svetu ni take nikjer!""
Ko glave štejem drage,                           Tako sem, prijatelji, vabil, —
Med njimi le jednega ni,                        Tako sem vabil zaman,                           ^
Ki v gosti sem vabil ga davi, —             Ker v grobu je meja življenju,
Le to mi veselje kali.                              Ker meja le grob je hladan!"
Saj veste, tam v gozdu samotnem          A čuj bobneče grmenje.
Stoji razrušeni hram,                              Na nebu bliski gore,
Pravljica golči, da pred leti                    In skozi okna visoka
Puščavnik prebival je tam.                     Mrtvaške se glave reže.
Privlekla mrtvaško glavo                        Utihne žvenk kozarcev,
Iz koče je jata psov,                               Utihne pevcev glas,
Ko jezdil po gozdu sem davi,                 V dvorano stopi starček,
Ko jezdil sem davi na lov :                     Oj starček sivih las.
  87 
Na stol grajščak omahne,                    Za starčkom zapro se vrata,
Kot zid mu je bled obraz,                   Ugasne na nebu blisk,
Ježe lasje se gostom,                           Utihne bobneče grmenje,
Prelcta jih strah in mraz                     Utihne viharjev pisk.
nZakaj, grajščak, trepečcš?                 Vesel, vesel na gradu
Saj vabil na grad si me svoj.              Odahne gost se vsak,                
Če v grobu ni meje življenju,              Odahne za grozo se novo,
Pogledat idi z menoj!"                        Mej njimi je mrtev grajščak.                   
i        '•¦•¦¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      .
.