Leto XXXVII Št. 18 Murska Sobota 14. maja 1987 Cena 200 din
O PREDPISIH IN GUMBIH
Me gre za nikakršno sodobno pravljico, kakor bi bito soditi po naslovu, ampak za stvarnost, ki pa res meji na mitičnost. Soboška Mura namreč zavoljo izvozno-uvoznih ko« iobocij ni mogla dokončati 17.000 ženskih bluz, ki so sicer bile pripravljene za izvoz. Iz banalnega, pa zato sleherniku toliko manj razumljivega vzroka: niso dobili deviz (nekaj tisoč mark), da bi gumbe uvozili. In to kljub temu, da so (pa še kakšni!) izvozni aktivni, da delajo po svetovnih standardih. Pri tem gre za povezavo številnih vprašanj, v kar pa se ne bi spuščali, saj so zapletena in v našem sistemu, kjer je vse več inštitucij in pravnega nereda, skoraj nerešljiva. Osnovno pa je delitev deviz, ki jih je v državi premalo, kolikor pa jih je, ne pridejo vedno o pravem Času v prave roke.	bop
OTROK NAJ ŽIVI
8. maj je mednarodni dan Rdečega križa, ki ga praznuje 144 držav sveta. Na ta dan se je pred 159 leti rodil ustanovitelj Rdečega
križa, velik človekoljub Henry Dunant, ki je že leta 1859 pomagal ranjencem na Solfrinskem polju. Prav pomoč ranjencem med
vornosti za lastno zdravje, jih odvračati od razvad sodobnega časa, jih vključevati v razne prostovoljne akcije, tudi za bolj zeleno in či-
vojno je vodila do ustanovitve mednarodne organizacije Rdečega križa 26. oktobra 1863 v Ženevi.
Vsebino letošnjega dneva Rdečega križa določa geslo Otrok naj živi in ga lahko dojamemo v vsej
stejše okolje, v katerem živijo. Člani Rdečega križa morajo najti svoje mesto pri vzgoji in pomoči otrokom v rejništvu, družinam s skaljenimi družinskimi odnosi, zaradi bolezni ali drugih proble-
POMURSKO ZDRUŽENO DELO ZMANJŠALO IZGUBE
PODATKI NAS NE SMEJO ZAVESTI
Čeprav so izgube, ki že vrsto let pestijo pomursko združeno delo, tudi v letošnjih prvih treh mesecih, podatki kažejo, da se položaj le nekoliko izboljšuje. Še lani je v prvem četrtletju poslovalo z izgubo kar 44 gospodarskih organizacij združenega dela, letos v enakem obdobju pa se je število le-teh zmanjšalo na 30, za 6,5 odstotka pa je manjša tudi celotna izguba, ki se je z lanskih 2,8 milijarde znižala na 2,6 milijarde dinarjev. Medtem ko so izgube v soboški občini manjše skoraj za polovico, v ljutomerski občini pa za 30 odstotkov, so se bistveno povečale izgube v lendavski občini, in to skoraj za 53 odstotkov, ter v radgonski občini za 16 odstotkov.
Vse z avtobusi, od železniške postaje po mestu in v bližnjo okolico.
V hali A na Gospodarskem razstavišču bo kosilo in veseli direndaj ob zvokih priznanega narodnozabavnega ansambla Toneta ŽAGARJA s pevko m pevcem.
Na močno povečanje izgub v lendavski občini je vplivalo predvsem povečanje izgub v delovni organizaciji Ina Nafta, saj so letošnje četrtletje sklenile z rdečimi številkami kar štiri temeljne organizacije, lani pa le tozd Petrokemija. Izguba v Nafti je tako letos večja skoraj za 115 odstotkov, z 908 milijoni dinarjev pa predstavlja izguba v tej delovni organizaciji skoraj 35 odstotkov celotne pomurske izgube. Kot že vsa leta doslej navajajo v tozdu Petrokemija osnovni vzrok za izgubo razkorak med cenami vhodnih surovin in prodajnimi cenami izdelkov, v tozdu Rafinerija pa so na izgubo prav tako vplivale neusklajene cene in visoki fiksni stroški,
predvsem obveznosti do jugoslovanskega naftovoda.
V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem se je bistveno izboljšal položaj v pomurski kovinskopredelovalni industriji, saj letos niso prikazali izgube v nobeni organizaciji združenega dela, precej manjšo izgubo pa so imeli tudi v soboški Mesni industriji. V tej delovni organizaciji, ki je poslovno leto 1986 sklenila sicer brez izgube, je imel letos izgubo tozd Klavnica, vendar za dobrih 90 odstotkov manjšo kot v lanskem prvem četrtletju. Se pa letos pojavlja izguba v nekaterih drugih kmetijskih organizacijah združenega dela (Panonkin tozd Sadjarstvo in vinogradništvo.
SAJ VEMO, DA STE ŽE BILI V LJUBLJANI!
Ampak tega, kar vam bomo pokazali, če se boste odločili za
še mnogi niste videli od znotraj:
•	Cankarjev dom
•	Narodna galerija
•	Skupščina SRS
•	Muzej revolucije
•	Klinični center
•	Arhiv Slovenije
•	Živalski vrt • itd.
Tisti, ki veliko potujejo, trdijo: VESTNIKOV vlak je najcenejši! Tudi letos — cena samo 11.000 dinarjev.
tozd Kmetijstvo KK Radgona Ljutomerčanov tozd Klet in še nekateri), kar kaže na to, da se položaj v kmetijstvu še naprej slabša. Med novimi večjimi izgubarji je potrebno omeniti Obrtno zadrugo 14. oktober iz Gornje Radgone, kjer je izguba dosegla skoraj 346 milijonov dinarjev, ta pa se povečuje tudi v gradbenih organizacijah združenega dela.
Podatki za prve tri mesece sicer še ne kažejo realne slike v organizacijah združenega dela, saj na položaj marsikje vpliva sezonski značaj proizvodnje, vendar nas to ne sme uspavati. V prene-kateri organizaciji združenega dela se namreč že čutijo tudi posledice novega zakona o celotnem prihodku in v drugi polovici leta se bo položaj še bolj zaostril. Pred nami so razprave o poslovanju v prvem letošnjem četrtletju, zato bo potrebno o njem temeljito spregovoriti. Ne bomo se smeli zadovoljiti zgolj z ugotovitvami, pač pa se dogovoriti tudi za konkretne in odločne akcije, kako položaj spremeniti, če ne želimo, da se težave še povečajo.
L. Kovač
PRAZNIK VARNOSTNIH ORGANOV
13. maja 1944. leta je v Drvarju vrhovni poveljnik narodnoosvobodilne vojske Josip Broz-Tito sprejel odločitev o ustanovitvi oddelka za zaščito ljudstva. Ta dan praznujejo varnostni organi vsako leto. Varnostna služba je nastala v revoluciji, po njej pa je dobila nove naloge. Pripadniki organov za notranje zadeve skupaj z drugimi dejavniki sistema družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora predstavljajo oporo naši sedanjosti in prihodnosti, pri tem pa prihaja vse bolj v ospredje tesno sodelovanje med občani pri reševanju vsakodnevnih problemov. V krajevnih skupnostih skupaj z družbenopolitičnimi dejavniki krepijo vse oblike družbene samozaščite. Vspehi so iz leta v leto boljši prav zaradi dobrega sodelovanja vseh dejavnikov družbene samozaščite. Za uspešno delo pri krepitvi varnosti so letos dobili priznanja: Plaketo organov za notranje zadeve: Dušan Klemenčič in poklicna gasilska enota Ine Nafte Lendava. Zlati znak so dobili: Jože Vogrinčič iz G. Radgone, Ignac Kovačič iz Ljutomera, Božo Culič, Janez Lang, Štefan Fartek in Ignac Kotnjek. Srebrne znake organov za notranje zadeve so dobili Alojz Flisar, Franc Krempl, Jože Caf m tozd Turizem in gostinstvo —Diana Murska Sobota. Bronasti znak je dobilo 15 občanov in delavcev milice, pisna priznanja pa 16 občanov. Ob letošnjem prazniku so delavce milice sprejeli tudi predsedniki vseh pomurskih obcm.	janj
pomembnosti le, če vemo, da še vedno milijoni trok umirajo zaradi diareje in bolezni, ki bijih s cepljenjem lahko preprečili (ošpice, davica, tetanus in druge). Prav tako je tudi vedno več invalidnih otrok, tudi v razvitih državah. Torej je sprejeto geslo zelo aktualno za razvite in nerazvite v svetu.
V Jugoslaviji pa se z osmim majem začne teden Rdečega križa, prav tako s svojim geslom — Za lepše življenje otrok.
Rdeči križ, organizacija prostovoljcev s humanim poslanstvom svoje delo in vsebino prilagaja sedanjemu trenutku in potrebam današnjega človeka, tudi otroka. S pomočjo te organizacije naj bi otrok postal celovita osebnost. Zato bodo člani organizacije še naprej zdravstveno prosvetljevali otroke in mlade ter starše in tiste, ki s svojim delom in ravnanjem lahko pripomorejo k zdravemu življenju otrok. Pri mladih je potrebno vse bolj krepiti čut odgo-
mov ter videti ostarele in ostale pomoči potrebne.
Ob mednarodnem dnevu in tednu Rdečega križa ter še vso pomlad bodo tudi v Pomurju številne akcije Rdečega križa. Pionirji bodo sprejeti med mlade člane organizacije, mladinci pa med člane. Po srednjih šolah bodo imeli radijske ure z zdravstvenovzgojno vsebino, mladi srednješolci pa bodo 16. maja sodelovali na prostovoljni delovni akciji sosedske pomoči in nege na domu v Panovcih na Goričkem. V krajevnih organizacijah bodo vključevali nove člane ter oživili postaje Rdečega križa, kjer merijo krvni tlak, in drugo.
4. junija bo tudi dan krvodajalcev, z akcijo pridobivanja novih krvodajalcev pa zbirajo še naslove tistih, ki so po smrti pripravljeni darovati svoje dele telesa ali organe drugemu človeku.
Majda Horvat
Ne odlašajte takoi se nriiavite oziroma plačajte karto za izlet, kot je to že običajno, v in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1.
DATUM VELJA: V SOBOTO, 13. JUNIJA ~ TOČEN VOZNI RED BOMO PRAVOČASNO OBJAVILI V VESTNIKU.
SOBOŠKA BOLNIŠNICA V TEŽAVAH
V soboški bolnišnici so morali sprejeti nekatere ukrepe, da bi ob veliki izgubi v prvem trimesečju zmanjšali materialne stroške, povečali čisti dohodek in tako tudi zagotovili dovolj denarja za izplačilo osebnih dohodkov delavcev.
Tokrat bomo izžrebali 45 naročnikov, ki se bodo na izlet peljali zastonj. Seznam izžre-
bancev v Vestniku 21. maja.	
VESTNIKOV VLAK 87
Bolnišnica je med štirimi tozdi Pomurskega zdravstvenega centra z izgubo na prvem mestu, saj po prvem trimesečju znaša 170 milijonov 520 tisoč dinarjev. Številke resda niso celostni pokazatelj razmer in položaja bolnišnice, saj so imeli izgubo tudi v lanskem prvem trimesečju, predvsem zaradi neplačanih računov. Tokrat pa so upravičeno bolj zaskrbljeni, posebno še zaradi zakonskega omejevanja porabe in novega obračunskega zakona.
Ukrepi, ki so jih sprejeli, niso dobri in morajo biti kratkoročni; Odločili so se, da nekaj časa ne bodo kupili
zaposlovali — pa čeprav so že do sedaj zaposlovali le zdravnike — delavcev ne bodo pišiljali na strokovno izpopolnjevanje in preložili bodo vsa večja popravila objektov. Razmišljajo tudi o ukinjanju nekaterih dejavnosti, kar ne pomeni, da niso potrebne za pomurskega človeka, prav tako bodo še bolj varčevali z materialom na oddelkih.
Vse to reže lastno vejo uspešnemu bolnišničnemu delu, vendar pa so ti ukrepi zaenkrat edini izhod, ker so vzroki za izgubo predvsem tako imenovani zunanji dejavniki. Kot prvi vzrok navajajo nizke akontacijske cene .'dravscsenMi storit«, ki j;:» "do
ločila republiška zdravstvena skupnost. Vse zdravstvene organizacije se pri tem niso držale dogovorjenega, tako ima na primer mariborska bolnišnica dvojne cene, za bolnike iz svoje zdravstvene skupnosti in višje za bolnike od drugod. Te akontacijske cene bodo še usklajevali.
Sprejet je bil tudi zakon o revalorizaciji materialnih stroškov in poslovnih skladov, kar je 65 milijonov dinarjev. To pa ni bilo upoštevano pri ceni zdravstvenih storitev.
Iz letošnjega dohodka so morali izplačati osebni dohodek delavcem za lani, ko so se usklajevali z gospodarstvom, popolne uskladitve pa seveda niso dosegli.
Majat Horvat
aktualno doma in po svetu
Tako so brezposelni Londončani pričakali prvi maj. Iz lepenke so morali izrezati nekaj figur, da so lahko sklenili verigo od Londona do Liverpoola, dolgo kar 560 kilometrov.
Nič več prepričevanja prepričanih
Pri prebiranju jugoslovanskih časopisov dobimo vtis, da so tudi novinarji prevzeli polemično kritičen ton, ki je prevladoval v razpravi na zadnjem plenumu centralnega komiteja ZK Jugoslavije pod naslovom idejni plenum. Kot prvo postavljajo povsem upravičeno tezo — če so plenum pripravljali pol leta, zakaj naj ne bi po njem govorili in pisali še po plenumu. Druga teza — mnogo kritike, malo borbe mnenj. Naslednja misel — plenum ne pomeni spremembe sveta, ali konkretno: pretresanje odprtih vprašanj je šele pred nami. So tudi mnenja, da večine protislovij in dilem s plenumom nismo premaknili z mesta, ali ugotovitev, da je subjektivni faktor, torej človek, ovira za demokratizacijo.
socialističnega gospodarstva vendar pred idejnim vprašanjem, kakšno naj bo to gospodarstvo.
Samo dve osrednji dilemi, ki sta prisotni v vsakdanjem življenju.
Ali se povrnemo distributivnemu gospodarstvu, centralnim gospodarskim direkcijam in razdeljevanju skupnega družbenega prihodka po potrebah, ali pa uveljavimo samostojnost delovnih organizacij tako pri ustvarjanju dohodka kot pri medsebojnem povezovanju, da uveljavimo tržne odnose, s katerimi lahko tudi podpremo zahtevo po čistih računih in drugo.
prečevanja izkoriščanja. Plenum je tovrstna razhajanja odprl in zato je o problemih smotrno razpravljati naprej.
Vsekakor lahko trdimo,'da je tokratni idejni plenum v pristopu in načinu razpravljanje korak naprej, saj se je odmaknil od ustaljene prakse — prepričevanja prepričanih. Bile so celo polemike z uvodničarjem Stipetom Šuvatjem, kar doslej ni bila navada. Razpravljale! so se usmerili predvsem na gospodarska vprašanja in terjali odločitev za strategijo družbenega razvoja.
Skratka, niso se zatekali v iskanje sovražnikov izven Zveze komunistov in seveda tudi izven gospodarstva, temveč so brskali prav po odnosih znotraj samoupravljanja, gospodarstva in države. Zavzemali so se za uveljavitev novih pravil gospodarske igre, ki naj bi pomenila usmeritev v odprtje, v svet, v uveljavitev realnega gospodarstva in tržnih zakonov, predvsem pa uveljavitev avtonomije organizacij združenega dela.
Predsedstvo šteje osem članov. Predsednik predsedstva je samo prvi med enakimi, ker je vsak od članov na javnem mestu vodja države. Mandat članov predsedstva je pet let in se lahko še enkrat ponovi.
Dober pridelek
Takoj vprašanje, kaj imajo gospodarske zakonitosti opraviti z ideologijo, oziroma odprtimi ideološkimi vprašanji. Pa še koliko je povezana ideologija z gospodarstvom, saj smo zaradi dolgotrajne krize jugoslovanskega
Prejšnji petek so v Mariboru odprli Teden slovenskih vin letnika 86. V oceno so vinogradniki poslali 130 vzorcev in kar 40 odstotkov vzorcev je doseglo oceno prek 18 točk, kar je spodnja meja za vrhunsko kakovost. Posebno pozornost so zbudili takoimenovani vzorci ledenega vina (izredno pozna trgatev), ki so jih na razstavo in v oceno poslali iz metliške kmetijske zadruge, od zasebnikov pa Stanko Čurin s Koga v ormoški občini. Splošna ocena je, da smo lani pridelali dobro vino.
VLAK BRATSTVA - PO PREDVIDEVANJIH
Le še dober mesec dni nas loči od prihoda vlaka bratstva in enotnosti v Slovenijo. Letos bo krenil iz Titovega Užica. Iz tamkajšnjega tednika Vesti povzemamo naslednji članek, ki govori o pripravah na to veliko manifestacijo med prijateljskima republikama.
Vlak bratstva in enotnosti z domačini in prijatelji Slovencev, ki so bili 1941 leta izgnani v Srbijo, bo 4. julija letos krenil na obisk prijateljem v Slovenijo. Doslej je prijavljenih okoli 1.700 udeležencev iz 39 občin, ki bodo obiskali 566 družin v 30 občinah v Sloveniji. Vse priprave za odhod potekajo dobro in bodo končane pred zastavljenim dnevom, so poudarili na seji medobčinskega koordinacijskega odbora te manifestacije.
Prijateljstvo med narodi Srbije in Slovenije, ki se je skovalo v
vojnem letu 1941, se nadaljuje tudi v povojnem času, tako da je danes vse več mladih, ki želijo nadaljevati to prijateljstvo. Razne oblike sodelovanja teh dveh republik so pripomogle k utrjevanju vezi med srbskim in slovenskim narodom, tako da je danes veliko oblik sodelovanja številnih organizacij, kulturnih ustanov, številna so skupna srečanja.
O srečanjih Slovencev in njihovih prijateljev je posneto obilo filmskega gradiva, ki bo povzeto v dokumentarni film, ki ga bodo prikazovali v šolah, tako da bi to prijateljstvo negovale tudi najmlajše generacije. Pripravlja pa se tudi izdaja knjige o vlakih bratstva in enotnosti.
Tudi letos, kot so povedali na omenjeni seji, bodo organizirali mladinsko delovno brigado, ki bo sestavljena iz mladincev po-
bratenih občin Slovenije in Srbije.
Dogovorili so se, da bodo učenci, ki prihajajo iz SR Slovenije na učne ekskurzije v SR Srbijo, obiskali Tršič in rojstno hišo Vuka Karadžiča v Studenicu. Spregovorili so tudi o kulturnih dnevih Slovenije v Srbiji in kulturnih dnevih Srbije v Sloveniji. Omenili pa so možnost učenja slovenskega jezika v srbskih občinah — ta pouk naj bi bil kot iz-venšolska dejavnost, pomagali pa bi delavci univerz in kulturnih ustanov.
Spregovorili so tudi o sodelovanju med obema republikama in ugotovili, da je bilo sodelovanje vsebinsko, lahko pa bi ga še poglobili, vse v znamenju prijateljstva, bratstva in enotnosti, ki je bilo izkazano v vojni.
Milica Turudič (prev. D. L.)
Osvobajanje dela
Poznavalci naših razmer že precej časa negodujejo nad razvado spreminjanja pravil igre, češ: ker smo premalo vztrajni da dogovorjeno uresničujemo kakor je treba, se rešujemo iz zagat s spreminjanjem že dogovorjenega.
Na tako kritiko našega vsakdanjega delovanja nas spominja tudi razprava o spreminjanju Zakona o združenem delu. Če smo že nezadovoljni z dorečenostjo vsebine tega zakona in ga želimo poboljšati vsebinsko in tekstovno, ker je najbrž preobsežen in zato kje tudi protisloven, zakaj se potem pojavljajo tudi predlogi, da bi ga spremenili že kar tudi v naslovu?
Predlog, naj bi ta zakon preimenovali v Zakon z družbenem delu, najbrž sploh ni naiven, kajti vsebuje povsem določen pogled na svet.
Če namreč nehamo govoriti o združenem delu in začnemo uveljavljati namesto njega družbeno delo kot temelj vseh odnosov v družbi oziroma življenju, potem prav gotovo nismo več na liniji osvobajanja dela temveč na liniji omejevanja dela.
Mogoče je tako zategadelj, ker je že sam pojem združenega dela omejen na zaokroženost do katere smo prišli z decentralizacijo upravljanja sredstev, ki še nimajo svojstva minulega dela temveč svojstvo državnega kapitala in zatorej še nismo niti odprli proces združevanja dela kot temeljne osnove samoupravljanja?!
Menda se vsi strinjamo s tem, da se dominacija dela začenja s človekom kot gospodarjem svoje delovne sile (človek je lahko le samemu sebi mezdni delavec — po Marxu) in je zatorej postopek pred združenim delom kot ugotovljenim dejstvom — združevanje dela.
To je seveda laže reči kot pa storiti in je zato v premnogih glavah preveč zadreg okrog vprašanja kako delu pravzaprav streči, ko pa smo še vedno ujeti v državo, ki jo zdaj prilagojeno imenujemo družba, in če se že ne moremo osvoboditi etatizma zaradi realnosti sveta kakršna je, za kaj potem ne bi umaknili idejo o združenem delu pred prakso družbenega?
Ne verjamem sicer, da bo naslov zakona o združenem delu spremenjen pri družbenem delu, ker je odnos sil, ki se borijo za samoupravno krepitev družbe očitno močnejši od sil, ki se zavzemajo za omejevanje vloge dela oziroma delavcev v odločanju o nadaljnji poti v polnejši in sodobnejši socializem.
Preprosteje rečeno: vse skupaj izgleda tako kot prepir o tem ali je treba popravljati star avto tako dolgo da bo postal nov, ali pa je treba graditi avto od začetka, ker Se s popravljanjem starega pač ne more dobiti nič novega.
Ta nesporazum se kaže v našem vsakdanjem življenju na najrazličnejše načine, tako da smo še vedno priča prepričanju, da je mogoče rešiti vse probleme s čakanjem na spremembe v makroekonomiji, začenši z ustavo pa naprej čez zakon o združenem delu, kakor tudi
globus
BONN — Med nedavnim, že drugim obiskom v ZR Nemčiji, je papež Janez Pavel II. ob neki priložnosti izjavil, da se med drugo svetovno vojno noben nemški škof ni zavzel za Jude.
ANKARA — V Turčiji proučujejo možnosti za gradnjo vodovoda, ki bi zagotavljal vodo nekaterim arabskim državam. En krak vodovoda, dolg 2.200 kilometrov, bi položili čez Sirijo, do saudskega pristanišča Džeda ob Rdečem morju, drugi krak, dolg 2.400 kilometrov, bi čez iraško ozemlje dobavljal vodo Združenim arabskim emiratom. Oba kraka bi na leto pretočila milijardo kubičnih metrov vode, stroški za gradnjo vodovoda pa bi znašali med 15 in 20 milijardami dolarjev, ki naj bi jih plačale države, čez ozemlja katerih bi tekel vodovod.
LONDON — V svetu so lani porabili okoli 50 milijard dolarjev za iskanje novih virov nafte in plina.
LUXEMBURG
Zunanji
ministri EGS so potrdili predlog Evropske komisije, da mora evropska gospodarska skupnost pomagati Jugoslaviji pri gradnji avoceste od Jesenic do Gevgeli-je. Za ugodno posojilo naj bi se dogovorili še pred poletjem.
SYDNEY — Jugo se bo letos pojavil tudi na avstralskih cestah, kot zelo popularno vozilo pa postaja jugo tudi na Novi Zelandiji.
BAGDAD — Tuji vojaški opazovalci menijo, da je nevarnost, da se iraško-iranska vojna razširi na širše območje, vedno večja. Iran v zadnjem času vse pogosteje napada ladje, ki plujejo v pristanišča zalivskih držav. Sprašujejo se, kaj bi bilo, če bi kakšen iranski torpedo zadel na !)rimer kuvajtsko ladjo, ki bi plu-a pod sovjetsko ali ameriško zastavo. To bi utegnilo imeti strahovite posledice.
DUNAJ — Posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, si ta teden namerava ogledati v Beogradu dokumentacijo v zvezi z obtožbami na račun avstrijskega predsednika Waldheima.
V ŽARIŠČU DOGODKOV'
Minister Gregor pa nič
Nič drugega kot molk, nima ta zadeva v naslovu, vzeta iz znamenite Levstikove zgodbe o Martinu Krpanu, skupnega z dvema zadevama, ki sta v zadnjem času razgibali avstrijsko politično javnost: otvoritev konferenčnega centra na Dunaju in pa »primer Waldheim«.
Tako se je izpolnila velika želja nekdanjega kanclerja Bruna Kreiskega: novi konferenčni center na Dunaju bo odslej hudo konkurirat Parizu in Ženevi. Na otvoritvi je bilo zbrano vse, od tujih diplomatov, akreditiranih na Dunaju, do visokih gostov iz treh arabskih držav, ki so krile polovico (nekaj manj kot dve milijardi šilingov) stroškov za gradnjo centra, do članov avstrijske vlade — ampak brez zunanjega ministra
Večni spremljevalci (po graški Kleine Zeitung)
Aloisa Mocka, ki je hkrati tudi vodja avstrijske ljudske stranke.
Zgodba okrog Mockove odsotnosti in molka izvira iz tistih »davnih« časov, ko je bila ljudske stranka še v opoziciji in ko je Kreisky kot prvi državnik dežel Zahoda priznal palestinsko osvobodilno gibanje in pravico Palestincev do lastne države. To je bila poteza, katere namen ali posledica je bilo zbližanje Avstrije z nekaterimi arabskimi državami in skupna odločitev glede grad-
globus
nje dunajskega konferenčnega centra, ki — mimogrede povedano — razpolaga v 14 dvoranah prostora za skoraj 10 tisoč gostov in je največji te vrste v Evropi. Kot je pač to v igri opozicije normalno, je bila ljudske stranka hudo proti konferenčnemu centru. Proti gradnji so organizirali celo nekakšen referendum, ki ga je podprlo 1,360.000 volivcev. Gradbeni stroji so za pol leta utihnili in zadeva je morala pred parlament. Toda Kreisky je tistikrat še dobro sedel v kanclerskem sedlu: parlament je — tedaj še z absolutno večino socialističnih poslancev — ponovno prižgal zeleno luč za center. Mock je tik pred otvoritvijo centra ob neki priložnosti dejal, »da bi sam sebi v besedo skakal, če bi se udeležil otvoritve«, sicer pa je molčal.
Preveč molka pa del avstrijske javnosti pripisuje predsedniku republike Waldheimu, ki je spet postal tarča napadov, ko je pravosodno ministrstvo ZDA odločilo, da mu prepove vstop v ZDA. Že ob izvolitvi za predsednika republike junija lani, je Waldheim trdil, da bo opravil z vsemi, ki mu očitajo to in ono iz njegove preteklosti, med drugo svetovno vojno, potem pa je umolknil. Glasen je postal spet zdaj, ko je iz Amerike prišla tista neljuba vest o odločitvi pravosodnega ministrstva.
Kancler Vranitzki bo odpotoval v Washington, da bi razložil vso zadevo, da bi Avstrijo »opral«. Težko je tor razumeti mnogim članom socialistične stranke: kako bo sedaj v ZDA zagovarjal Waldheim, ki ga je za predsednika kandidirala nasprotna — ljudska stranka (ampak ta je po zadnjih volitvah kot koalicijski partner v vladi in v svojih rokah ima celo resor zunanjega ministra). Plavaj, Vranitzky, plavaj . . . Tako je pač v politiki.
In res bo potrebno vse to hitro pospraviti z mize, kajti bliža se leto 1988 in s tem petdesetletnica priključitve Avstrije Hitlerjevemu rajhu leta 1938. Nemogoče je, da bi se še takrat ukvarjali Avstrijci s takšno ali drugačno preteklostjo svojega predsednika, za katerega je lani znani lovec na nacistične zločince Wiesenthal, ki ga je nekajkrat vzel v zaščito dejal, »da bi Waldheim postal kralj, če bi o sebi povedal vso resnico.« In še en glas, ki se je na Dunaju pojavljal ob tradicionalnih prvomajskih pohodih: Waldheim bi Avstrijcem storil uslugo, če bi odstopil!
STRAN 2
VESTNIK, 14. MAJA 1987
od tedna
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V LENDAVI
MURSKA SOBOTA — Po sklepu pristojnega Odbora za svobodno menjavo dela pri skupnosti otroškega varstva bodo ekonomske cene vzgojnega varstva v soboški občini z majem višje za dvanajst odstotkov. Koliko bodo posamezni starši malih varovancev v vrtcih vzgojno-varstvene ogranizacije Murska Sobota plačevali za vzgojo in varstvo, pa je odvisno od dohodka na družinskega člana v preteklem letu. Po veljavnem sporazumu je to najmanj 35 in največ 60 odstotkov ekonomske cene, bb
MURSKA SOBOTA, LENDAVA — Pretekli četrtek je obiskal soboško in lendavsko občino kulturni ataše Ljudske republike Madžarske Imre Varga. Imel je več pogovorov s predstavniki organizacij in ustanov, katerih dejavnost je neposredno ali posredno povezana z uresničevanjem narodnostne politike, predvsem pa z narodnostno kulturo in informiranjem. Posebej se je zanimal tudi za kulturno sodelovanje obeh občin in tudi širše z Ljudsko republiko Madžarsko. Kot je dejal, je bil z obiskom v Pomurju zelo zadovoljen. Za pripadnike madžarske narodnosti je podaril tudi več knjig.
MURSKA SOBOTA — Od 11. do 14. junija bo v pomurskem središču srečanje mladih tehnikov Jugoslavije, na katerem pričakujejo čez 500 udeležencev. Na drugi seji je organizacijski odbor obravnaval dosedanje priprave na organizacijsko zahtevo prireditev, dogovorili pa so se tudi za nekatere nadaljnje aktivnosti. Še ta mesec pa bodo izvedli regijsko srečanje, ki bo prav tako v Murski Soboti, in sicer 16. maja.
MURSKA SOBOTA -
Ob dnevu zmage minuli teden je soboško občino obiskala tričlanska delegacija generalnega konzulata Sovjetske zveze iz Zagreba. Visoke sovjetske predstavnike: konzula Nikolaja Isačova in Anatolija Slinjka ter vicekonzula Vječeslava Spitsina, je sprejel predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Sprejema so se udeležili tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Delegacija generalnega konzulata Sovjetske zveze je položila vence in cvetje na spomenik padlim na Trgu zmage, ki simbolizira skupni boj partizanov in rdečearmejcev med drugo svetovno vojno, in na grobove 516 rdečearmejcev na soboškem pokopališču. Nato so sovjetski gostje obiskali Tovarno mlečnega prahu, kjer so jih seznanili s proizvodnim procesom, svoj enodnevni obisk v soboški občini pa so sklenili z ogledom Moravskih Toplic.
do tedna
Ljutomer
Slavnostni sprejem v Zvezo sindikatov
Ali postaja sindikat dejansko tista organizacija, v kateri bo delavec začutil svojo moč? Ali so nekatere spremembe v delu te organizacije tiste, s katerimi bo sindikat dosegel svoj namen, ta pa je, da bo delavec v resnici zavestno postal njen sestavni del? Če sklepamo po akciji ljutomerskega sindikalnega sveta in osnovne organizacije ZSS V Murinem tozdu Tovarna oblačil, potem lahko ugotovimo, da je organizacija naredila prvi korak k želje-nemu. V tem tozdu so minuli teden pripravili sprejem za 57 delavk in delavcev, ki so v minulem in letošnjem letu združili delo v tem tozdu. Slavnostnega sprejema se je poleg večine novih sindikalistov udeležil tudi sekretar OS ZSS Ljutomer Marko Milič, predavanja pa sta imela Ivan Smodiš z DU v Murski Soboti, ki je spregovoril o subjektivnih silah v naši družbi, in Marko Milič, ki je govoril o vlogi sindikata
Visoko avstrijsko priznanje
STEFANU TOTHU
Dobiti visoko državno odlikovanje je gotovo nekaj posebnega, če pa to prihaja iz druge države, je ponos dobitnika še toliko bolj upravičen. To nedvomno velja za 55-letnega diplomiranega pravnika Štefana Totha iz Murske Sobote, dolgoletnega aktivnega družbenopolitičnega delavca in nekdanjega predsednika soboške občinske skupščine, ki je tik pred prvomajskimi prazniki na sedežu deželne vlade v Železnem (Eisenstadt) prejel veliki častni znak sosednje Gradiščanske. Izročil mu ga je deželni glavar Theodor Kery za prizadevanja in prispevek, ki ga je dal kot predsednik skupščine občine Murska Sobota pri odprtju mednarodnega mejnega prehoda v Kuzmi in za vzpostavitev razmer za poznejši vsestranski in uspešni razvoj dobrososedskega sodelovanja. Začetki tega sodelovanja segajo v leta 1967—1969. ko je bil Stefan Toth predsednik skupščine občine.
Hkrati pa ne gre prezreti pomembnega deleža tovariša Totha v obdobju od 1974 do 1984, ko je bil predsednik Okrožnega in Temeljnega sodišča v Murski Soboti, za organiziranje simpozijev pravnikov treh sosednjih dežel Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Ta simpozij panonskih pravnikov že več let izmenično
danes in v prihodnje, s poudarkom na reševanju konfliktnih razmer in nalogah sindikalistov v izvršnem odboru in vodstvu OO ZSS v tozdu. Po tem uvodu so novim članom osnovne organizacije vročili knjižice in rdeče nageljne in jim s stiskom roke zaželeli uspešno delo.
Andrej Kosec, predsednik OO ZSS v Murinem tozdu Tovarna oblačil, je o namenu te akcije, prve v občini Ljutomer, dejal: »Za slavnosten sprejem delavcev v osnovno organizacijo ZSS smo se odločili v izvršnem odboru sindikata pri nas, idejo pa sem dobil v Radovljici, kjer sem bil v politični šoli. Tam so nam namreč venomer govorili, da naj bi nove delavce seznanili z delom sindikata in jih na slavnosten način sprejeli med sebe. Izvršni odbor se je s tem strinjal, na slavnostnem sprejemu pa smo želeli prikazati delo in naloge članov Zveze sindikatov. Menili smo, da
STEFAN TOTH - Dobitnik visokega avstrijskega priznanja za vsestransko dobrososedsko sodelovanje. Foto: A. Abraham
prirejajo v Murski Soboti, Jen-nersdorfu in Zalaegersegu, kar omogoča izmenjavo pravne problematike treh sosednjih držav. Na čelu pripravljalnega odbora zadnjega simpozija, kije bil leta 1984 v Lendavi, je bil ravno Stefan Toth v imenu pomurskega društva pravnikov.
Visoko avstrijsko priznanje, ki ga je dobil Štefan Toth, kije leta 1984 začel uspešno odvetniško pot. je gotovo spodbuda in hkrati velika obveznost. To je tudi priznanje občanom soboške občine za tvorno sodelovanje, ki ga sosedje cenijo in ga spodbujajo.
Milan J er še
Kaj vznemirja delavce Planike?
Na podlagi tega, kar smo slišali na zadnji seji komiteja ZKS v Lendavi, lahko zapišemo, da so se komunisti tokrat ukvarjali z življenjskimi vprašanji: gospodarjenjem. Fizični obseg proizvodnje gospodarstva lendavske občine se je v prvih treh mesecih znižal za 1,7 odstotka, zlasti zaradi manjše predelave nafte, pet temeljnih organizacij izkazuje izgubo, ni pa jih tudi malo, ki poslujejo na robu rentabilnosti. Še naprej je največji izgubar Ina Nafta, saj njen negativni rezultat v treh mesecih tega leta znaša 908 milijonov dinarjev, in sicer: v tozdu Petrokemija 556 milijonov, v tozdu Rafinerija 183, v tozdu Strojne delavnice 137 in v tozdu Raziskave in proizvodnja nafte in plina 32 milijonov. Izguba v Konstruktorjevem tozdu Opekarna Dolga vas pa znaša 39 milijonov.
Čeprav mnoge organizacije združenega dela ne ustvarjajo ustrezne višine dohodka, se to pri plačah doslej še ni poznalo. Tako so doslej preveč izplačane osebne dohodke prejšnji mesec poračunali le v Primatovem tozdu Skladiščna oprema. Zagotovo pa se bo zadeva zaostrila ob prihodnjih izplačilih, kajti nova zakonodaja je dosledna: deliš lahko le v sorazmerju z ustvarjenim. Za Ina Nafto — kot dolgoletnega izgubarja — sicer omenjajo objektivne okoliščine: vhodne surovine kupujejo (kot pač vsi drugi naftarji) po določeni ceni, prav tako menda nimajo možnosti vplivanja na oblikovanje prodajnih cen (ceno bencina, na primer, določa »država«), zato sami ne morejo kaj prida vplivati na tako ali drugačno poslovanje. Tega mnenja pa niso delavci Planike, ki so na občinske družbenopolitične organizacije naslovili pismo, v katerem Nafti očitajo vrsto subjektivnih slabosti: nedelo, previsoke osebne dohodke, nadomestila za dopust... Razje
je to najprimerneje združiti s slovesnim sprejemom v Zvezo sindikatov. S tem pa menimo, da smo jih informirali in motivirali za aktivno delo v Zvezi sindikatov.«
Občinski svet ZSS Ljutomer je to akcijo podprl in ji dal vse priznanje. Kmalu lahko v ljutomerski občini, in seveda tudi drugod, pričakujemo še več tovrstnih akcij. Dušan Loparnik
Ali se bosta zdravstvena in ekonomska šola združili?
O predlogu združitve Srednje zdravstvene šole v Rakičanu, kjer so se zaradi zmanjšanega vpisa učencev znašli v težavnem finančnem položaju, z eno izmed srednjih šol v Murski Soboti je govor že dalj časa. Ker so poskusi združitve s Srednješolskim centrom tehniško-pedagoške usmeritve in Srednjo kmetijsko šolo Rakičan padli v vodo, so člani posebne delovne skupine iskali nove možnosti. Na osnovi pogovorov z ravnatelji srednjih šol v Murski Soboti in mnenja organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS je razmišljanje o združitvi Srednje zdravstvene šole s Srednjo družboslovno in ekonomsko šolo utemeljeno.
Obe šoli sta že doslej dobro sodelovali pri izvajanju pouka z dopolnjevanjem učne obveze, zlasti pri predmetih zgodovina, samoupravljanje s temelji marksizma in psihologija. Po mnenju komisije bi z združitvijo izpolnili normative republiške izobraževalne skupnosti za zaposlitev svetovalnega delavca (pedagog—psiholog), laboranta za pouk kemije, biologije in fizike ter organiziranja delovne prakse. Poleg tega pa so splošnoizobraževalni predmeti enaki, strokovne predmete v vzgojno-izobraževal-nem programu za zdravstveno var
Letovanja
Višina regresa zelo različna
Cas letnih dopustov, ki ga sleherni delavec težko pričakuje, da si odpočije in nabere novih moči za ustvarjalno delo, se naglo bliža. Vprašanje pa je, kdo vse si bo lahko ob visokih cenah privoščil počitek ob morju ali v planinah. Med drugim bo na to vplivala tudi višina regresa za letni dopust, ki ga izplačujejo delovne organizacije. Podatki, ki smo jih dobili pri posameznih delovnih organizacijah v Pomurju, kažejo, daje višina regresa od primera do primera zelo različna, na kar vplivajo objektivni in subjektivni vzroki. V tem času so nekatere delovne organizacije že izplačale regres za letni dopust, medtem ko druge še ne vedo kdaj in koliko bodo lahko izplačale. V največji pomurski delovni organizaciji Muri še niso izplačali regresa, ki naj bi v povprečju znašal 60.000 dinarjev, ker še ni nekaterih izračunov. Posebej pa bodo regresirali (s 30 odstotki) letovanja v počitniškem domu Jelka na Pohorju. Regresa za letni dopust še tudi niso izplačali v Zdravilišču Radenska, kjer načrtujejo, da bo vsak zaposleni prejel 40.000 dinarjev — ne glede na višino Osebnega dohodka. Dodatno pa regresirajo letovanje izven lastnih zmogljivosti s 1.000 do 1.500 dinarji dnevno, odvisno od osebnega dohodka. To velja tudi za upokojence in otroke zaposlenih. Regres bodo izplačali ta mesec. V ljutomerskem Tehnostroju imajo po zaključnem računu planiranih 30 odstotkov sredstev za regres od povprečnega osebnega dohodka, kar pride na delavca v povprečju 36.700 dinarjev, vendar še ne vedo, kdaj in kako ga bodo lahko izplačali, kajti v lanskem letu so regres izplačali v breme osebnih dohodkov. Regresa za letni dopust še niso izplačali tudi v Gorenju Varstroj Lendava, kjer predvidevajo 40.000 dinarjev na zaposlenega in bodo to storili še ta mesec. V PZC Murska Sobota pa imajo predvideno, da bodo izplačali regres za letni dopust v višini od 32,200 do 64.400dinarjev. Regres pa so že izplačali v lendavski Ini Nafti, in sicer po 2.000 dinarjev na dan na zaposlenega, kar znaša okrog 55.000 dinarjev. Prav tako je regres že izplačala večina osnovnih šol. Povprečni regres v štirih soboških osnovnih šolah znaša 59.000 dinarjev, sicer pa je višina regresa po posameznih šolah različna. To je le nekaj zgledov, ki zgovorno kažejo, da je, tako kot prejšnja leta, tudi tokrat višina regresa za letni dopust zelo različna. Ali pa bodo ta sredstva zadoščala za letovanja, je seveda drugo vprašanje.	F. M.
zilo jih je, ker so po sklepnem računu »morali dati Nafti 100 milijonov dinarjev za kritje lanske izgube«. Pismo je Naftarje seveda razburilo, kajti, kot je na seji komiteja dejal predsednik poslovodnega odbora Jože Hajdinjak, »Nafta od tega ni dobila za kritje izgube niti dinarja«. Menil je, da so bili delavci Planike nepravilno informirani. Mi naj k temu dodamo, da so Planika in 54 drugih organizacij združili sredstva pri ljubljanskem Polikemu (namesto- obveznega prispevka za, republiške rezerve), ta pa je pokril Naftino izgubo. Planika in drugi so torej posredno prispevali denar in tako vsaj vedo, kam so šla sredstva. To jih pa najbrž tudi opravičuje, da se pozanima-
RUDNIK LENDAVA
I Skupna naložba? I
I Resda z neposrednimi raziskovalnimi deli v rudniku Lendava na območju Benice še niso začeli — v tem času sta vhodna jaška celo zalita z vodo — kar pa seveda ne pomeni, da so misel na rudnik opustili. Nasprotno! Za izkop premoga se vse bolj zanimajo tudi v Medžimurju (Peklenica z okolico), kjer so I premog izkopavali do 1974. leta. Strokovnjaki rudarskega inštituta predlagajo skupno naložbo dveh republik, kajti tako bi bila družbena sredstva smotrneje koriščena, prej bi prišlo do rednega izkopa premoga in še vrsta drugih prednosti je. O po-Ibudi naj bi se odločili v obeh republikah. Ne oziraje se na tako ali drugačno odločitev, postaja rudnik premoga na območju Benice vse bolj resničnost. Letos bodo nadaljevali z raziskavami v jaških. Menijo, da je na območju nekaj deset kvadratnih I kilometrov več kot 50 milijonov ton rjavega premoga z energetsko vrednostjo od 13500 do 15600 kilodžulov na kilogram. Komercialno pa naj bi premogovnik začeli izkoriščati v letu _ 1990. Domnevajo, da bi rudnik lahko obratoval 35 let.
stvo pa učijo zunanji sodelavci (zdravniki). Računati je treba tudi na prostorsko utesnjenost Srednje družboslovne in ekonomske šole, ki bi z dozidavo in nadzidavo pri Srednji zdravstveni šoli Rakičan dobila sodobnejše učilnice.
Z združitvijo bi imela šola okrog 750 učencev, kar bi omogočilo kakovostno vzgojno-izobraževalno delo. Ob tem pa ne gre prezreti odprtih vprašanj, kot so pokrivanje stroškov, presežek kadrov in problematika organiziranja dislociranega dela pouka. Dejstvo, s katerim se morajo seznaniti tudi v širši družbenopolitični skupnosti, je, da zaradi zmanjšanega vpisa učencev — namesto predvidenih 12 deluje le 6 oddelkov — ni nikakršnih realnih možnosti za nadaljnje samostojno delovanje Srednje zdravstvene šole Rakičan, ki se je znašla v resnem precepu, in obstaja nevarnost, da izgubi program pete zahtevnostne stopnje. Takšnega primera v naši republiki še ni bilo, zato mora prevladati širši družbeni interes, ker bodo potrebe po zdravstvenem kadru s srednjo izobrazbo s kirurškim blokom v Rakičanu veliko večje kot doslej.
O predlogu združitve Srednje zdravstvene šole s Srednjo družboslo-
jo, kakšen je gospodar, ki mu dajejo denar iz svoje mošnje. Kljub vsemu pa je le treba priznati, da je Nafta v nekoliko drugačnem (včasih boljšem, včasih slabšem) položaju kot druge organizacije. Izgubo ima pravzaprav vsa jugoslovanska naftna industrija. V Lendavi si sicer prizadevajo za dodatne programe, za kar imajo moralno podporo, zatakne pa se pri denarju. Tako imenovani »izhodiščni položaj« je neugoden, zato se ne morejo postaviti na noge.
Pomoč pa je potebna tudi marsikateri drugi delovni organizaciji, še zlasti zdaj, ko prehajamo na realne obračune. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in uspešnih gospodarskih organizacij bodo v naslednjih tednih obiskali posamezne tozde, da bi se tako na kraju samem prepričali, kako stoje. Ugotovili bodo tudi razloge za ponujene odstope dveh vodij tozdov v Gidosu, za skaljene odnose v vodstvu Indi-pa (partijska kazen je že padla) itn.
Š. Sobočan
vno in ekonomsko šolo so razpravljali tudi člani soboškega izvršnega sveta. Po dolgotrajni razpravi, v kateri so se kresala različna mnenja, je izvršni svet sklenil, da je treba program zdravstvenega varstva na vsak način ohraniti in novo šolsko leto začeti pod skupno kapo. V akcijo se morajo vključiti vse družbenopolitične organizacije, predvsem Zveza komunistov in sindikat, ki naj pripravijo pogovore v obeh kolektivih. Zaposleni mora-
»2 i[ujf
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
ABC Pomurka, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan razpisuje v nedeljo, 24. 5. 1987, ob 10.00 v Rakičanu
javno dražbo naslednjih kmetijskih strojev:
Buldožer TG 50 s planimo desko
Osbeni avto R 4 TLS
Kombi IMV 2200 D
Traktor MTZ 82
IMT 533
Same saturno 80
IMT 558
IMT 585
Tomo Vinkovič TV 18
Cisterna 3000 I
Kombajn zmaj 125 z adapterjem za koruzo
Kombajn zmaj univerzal z adapterjem za koruzo
Kombajn zmaj univerzal za rezervne dele
Ventilator simens 6,5 KW za sušenje sena
Plug regent 3 b, 12 col
Plug kvernelands 3 b, 14 col
Plug orač, 4 brazde
Silažni kombajn new holand z motorjem perkins Puhalnik za seno
Prikolice, enoosne, dvoosne 3 t
Klinaste brane, mulčnik, škropilnica 350 I, 600 I, obračalnik, krožne brane, planirna deska, elevator za seno, valjar kem-bridž, kosilnice busatis, rotacijska kosilnica SIP, motokulti-vator s prikolico (brez motorja) in drugo Hlev za rušenje v Ginjevcu ob 12.00 uri na kraju samem
Nakup na javni dražbi je po sistemu videno-kupljeno. Varščino za dražbo je treba položiti do 10.00.
Najboljši ponudnik mora opremo plačati in prevzeti v treh dneh. Prometni davek za elektromotorje se plača na izdraženo vrednost.
PROGRAMSKA KONFERENCA SOBOŠKIH MLADINCEV
Za boljše delo
Na petkovi programski seji mladih soboške občine so govorili o delovanju osnovnih mladinskih organizacij po krajevnih skupnostih. Čeprav so mladi po vaseh še najbolj delavni, pa je še precej belih lis, ker mladinske organizacije ne delajo, pa čeprav so mladi delavni na drugih področjih. Zato so se na predsedstvu dogovorili, da obiščejo vse osnovne organizacije po vaseh in tako oživijo njihovo delo.
Udeležence programske seje je o dnevu mladosti in o prireditvi v Beogradu s prve roke seznanil Vlado Gerič, član republiške konference mladih Slovenije. Povedal je, da bodo tudi slovenski mladinci šli na stadion v Beograd, čeprav je scenarij enako dober ali slab kot prejšnja leta. Za to so se odločili, ker je tako bolje za delovanje mladinske organizacije v tem političnem trenutku in prostoru. Seveda pa se načelno še vedno ne strinjajo, da se ta dan obeležuje na ta način in da za to manifestacijo tudi v sedanjem trenutku ne sme zmanjkati denarja. Povedal je še, da pripravljajo predloge za novega predsednika mladih Jugoslavije, ki bo tokrat iz Slovenije. Za to mesto bodo trije kandidati, izbirali pa bodo mladinci v najširši javni raspra-vi. Tako se namreč želijo izogniti avtomatizmu v dosedanjem predsednikovanju.
Na seji so sprejeli še program dela mladih za poletne mesece, finančni račun in zaključni račun ter spregovorili o tekočih zadevah.
M. H.
jo biti natančno seznanjeni s posledicami združitve. Pri iskanju sredstev bo pomagal izvršni svet in s problematiko seznanil tudi delegate občinske skupščine, ki bodo odločali o združitvi. Razmisliti pa bo treba še o preselitvi Srednje družboslovne in ekonomske šole, kar naj bi se zgodilo šele v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Milan JERŠE
VESTNIK, 14. MAJA 1987
STRAN 3
Vera v poslovnost ’® J
Povzemamo nekaj drobnih na-svetov, ki jih daje sloviti guru teo-rije o vodenju podjetij (business management) Američan Peter Drucker, ki bi brez dvoma mogli koristiti tudi pomurskim podjetni-22______________________ inovacije
POMEN NEPRIČAKOVANEGA
Zelo pomembno je, da so podjetja pripravljena tudi na nepričakovano. Podjetja morajo imeti tak sistem obveščanja, ki jih bo opozoril ne le na tisto, kjer imajo težave, ampak tudi na tisto, kar gre bolje, kot so pričakovali. Predvsem pa morajo prisluhniti tržišču. Dober primer je Cocacola. Taje na trg dal novo kokakolo, nakar seje pritožilo ogromno zvestih ljubiteljev stare kokakole. Nekateri pravijo, da je bil to fiasko firme. To je res, pa tudi ni res. Cocacola je namreč štiri leta pred tem preučevala trg, torej njena poteza ni bila nključna. Toda pri vseh teh raziskavah so spregledali, da ta pijača v nekaterih delih ZDA ni pijača, ampak vera. (Kateri izdelek v pokrajini ob Muri je vera: mar hamburger ABC Pomurke?) In v tem kritičnem trenutku, se je Cocacola izkazala kot odlična firma. Nastale razmere so bile za njih izziv, na katerega so odgovorili z dvojno ponudbo, stare in nove kokakole in še z nekaterimi drugimi izpeljankami. Če prisluhneš nepričakovanemu, si lahko ranjen. Cocacola je prav gotovo doživela šok in se pravilno odzvala. Nepričakovano od tebe zahteva, da požreš svoj ponos.
PRAVI TRENUTEK
Pri uvajanju novosti je pomemben pravi trenutek. Poznamo številna trupla tistih, ki so poskusili nekaj narediti, preden so zbrali vse potrebno znanje. Pravilno pot je nakazal že Edison pred stoletjem. Ta seje namreč lotil električne žarnice 20 let za drugimi, ker je prej ugotovil, da čas še ni zrel.
POMEN NOVE DEJAVNOSTI
Zelo pogosto podjetja delajo napako, da ne dajo pravega poudarka novi dejavnosti. Nova dejavnost je vselej skromnejša od utečene. Zato se dogaja, da ji določijo mesto nekje na dnu hierarhije in vse informacije morajo prepotovati nekaj hierarhičnih stopenj, da pridejo do vrha. Rezultat je ta, da dejavnost zamre. Modra vodstva bi morala organizirati podjetje ne po trenutnih rezultatih, ampak po rezultatih, ki jih pričakuje v prihodnosti. Nove dejavnosti bi zato morale dobiti toliko pozornosti in kadrov, kolikor zahteva cilj. V vsakem primeru bi jo moral voditi človek, ki je del poslovodnega vrha. Koliko je v Pomurju organiziranih podjetij po rezultatih, ki jih pričakujejo v prihodnosti?
DENAR NE MORE ZAMENJATI LJUDI
Nadaljnja napaka je mnenje, da lahko denar zamenja ljudi. Zato nočejo dati dobrih delavcev k novim projektom, »ker jih potrebujejo drugod«. In nasprotno, k novim projektom dajejo ljudi, ki drugje niso potrebni. Kakšni so ti delavci, si lahko mislite. In na žalost to načelo kadrovanja izvajajo v večini primerov. Da bi »popravili« napako, projektu nato namenijo veliko denarja. To je najboljši način, da nekaj uničiš: kombinacija slabih kadrov in izdaten proračun. To je napaka vseh velikih organizacij, od Pentagona navzdol. Velika moč Nase v junaških 60. letih je bila v tem, da je imela malo denarja in veliko ljudi. Denar je rabila samo takrat, ko je imela dober načrt. To je pravo nasprotje velikim organizacijam.
SAMO ENA NALOGA
In zadnja napaka je, če koga ne nastavimo, da se ves čas ukvarja s projektom. Če je kaj vredno, da se s tem ukvarjamo, potem naj ljudje to počnejo svoj polni delovni čas. Če nastaviš Štefana, da naredi tri stvari, ti bo samo pisal poročila. Štefanu moraš dati en projekt, načrt, kako naj ga izpelje, in rok. Drugega recepta preprosto ni.
Branko Žunec
sgp pomurje p o murska sobota
Štefana Kovača 10
objavlja po sklepu Delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
1.	Stabilni elektroagregat TORPEDO, tip B-550, Z/35-180. Izklicna cena 6,000.000 din.
2.	Prevozni kompresor FAGRAM, tip KDV 1-630, I. 1975. Izklicna cena 400.000 din.
3.	Kombi IMV 2200 D, I. 1980.
Izklicna cena 650.000 din.
4.	Osebno vozilo R 4, I. 1981.
Izklicna cena 500.000 din.
5.	Osebno vozilo R 4, I. 1978.
Izklica cena 300.000 din.
6.	Osebno vozilo R 4, I. 1980.
Izklicna cena 250.000 din.
7.	Osebno vozilo R 4, I. 1978.
Izklicna cena 200.000 din.
8.	Kabina FAP 1820.
Izklicna cena 100.000 din.
9.	Kabina TAM 6500.
Izklicna cena 50.000 din.
V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek, ki ga je dolžan poravnati kupec.
Javna dražba bo v petek, 22. 5. 1987, ob 15. uri v Strojnokovin-skih obratih na Bakovski cesti.
Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo na dan dražbe med 14. in 15. uro. Osnovno sredstvo navedeno pod t. 1 pa vsak delavnik v gramoznici Ivanci.
Interesneti morajo uro pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Socialni delavci — blažilci krize
V svoji nerazvitosti in obrobnosti je Pomurje zlata jama za raziskovalce, a je raziskovalna misel še ni pošteno načela. Žal pa analitično raziskovalnega dela ni niti na tistih področjih, kjer to ne bi terjalo velikih sprememb in dodatnih naporov ali zaposlovanja novih strokovnjakov. To je splošna trditev, od katere pa lahko preidemo na posamezna področja, na primer na področje sociale.
Kaj malo smo zadovoljni, ko ugotavljamo, da so kljub načelno drugačnemu postavljanju vloge socialne politike in dela socialnega delavca le-ti pri svojem delu še vedno predvsem blažilci družbene krize, ki pa se močno zajeda v družinske odnose, položaj človeka in njegovo psiho. Socialni delavci delijo nasvete in družbene denarne pomoči, nekateri bolj, drugi manj avtomatsko (ali z lahkim srcem), ob koncu leta pa napravijo seštevek svojega dela in pomoči, ki so jih dali. Ostanejo le številke, ki so gole, ali kazalne le toliko, kolikor so same po sebi. In še teh številk ni mogoče najti na enem mestu, ne za posamezno občino, še manj za pomurski prostor. Podatki so raztreseni po posameznih referatih — v nekaterih centrih so jih sicer poskušali zbrati na enem mestu — manj pa je takih, ki so bili deležni analitične razlage, tako primerjalno s preteklostjo, ali da bi bili predstavljeni tako, da bi iz njih lahko razbrali določene težnje, lahko tudi zakonitosti za pomurski prostor. Tako pa nam ostajajo številke na papirju ali v računalniškem spominu, ki sčasoma zbledijo ali se zbrišejo, če jih ne bodo pobrali mladi raziskovalci ter jih uporabili pri izdelavi seminarskega ali diplomskega dela.
Socialni delavci bodo še naprej blažilci posledic krize in svoje delo še naprej videli v tej luči in z občutkom nemoči, če ne bodo prodirali z raziskovalnimi spoznanji o vzrokih in trendih pri iskanju družbenih pomoči in osvetljevali nemih številk v spletu družbenogospodarskih odnosov v pomurskem in širšem prostoru. Četudi mogoče s tem ne bodo odkrili prav nove poti za spreminjanje kriznih razmer, pa bodo na drugi način potrjevali že vedeno in predvidevano in s tem drugače ovrednotili delo, ki ga opravljajo, in vsebino dela socialnega delavca.
Majda Horvat ,
DOBITNIK ZLATEGA ZNAKA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Martin Biček
Kar preveč bi bilo, če bi hoteli našteti vse družbenopolitične in samoupravne funkcije Martina Bička iz Gornje Radgone, zato naj naštejemo samo nekaj priznanj in nagrad, ki dokazujejo njegovo uspešno dejavnost: 1969 je prejel medaljo dela, 1978. leta medaljo zaslug za narod, 1977. mu je SZDL podelila srebrni znak OF,
Sindikat o spremembah ZZD
Soboški sindikati pripravljajo javno razprave o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Predvidevajo več strokovnih razprav v družbenih svetih, društvih ekonomistov in pravnikov ter drugje, kjer se ukvarjajo s ključnimi problemi dopolnjevanja naše zakonodaje.
V ta namen so oblikovali tudi poseben politični aktiv, ki bo v naslednjih dveh mesecih usklajeval celotno aktivnost. Kot načrtujejo, naj bi splošne razprave v združenem delu opravili do sredine maja, nakar bo sledilo še nekaj javnih razprav. Do 10. junija pa bodo organizirali še štiri tematske razprave.	m. Jerše
naslednje leto še Zveza sindikatov, 1978. je prejel tudi priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
Martin je sedaj zaposlen v DO Gorenje Elrad kot referent za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter notranjo kontrolo.
Martin Biček se je kot vajenec zaposlil v tedanji Tovarni poljedelskega orodja na Muti. Nato se je zaposlil v Hidromontaži v Mariboru in bil že po treh mesecih izvoljen v delavski svet. Po vojski je začel aktivno delovati v različnih družbenopolitičnih organizacijah. Naslednja življenjska postaja je bila Panonija v Murski Soboti, kjer je delal štiri leta. Ko se je poročil in se ustalil v tej obmurski
pokrajini, je deloval v krajevni konferenci Socialistične zveze na Kapeli, pa tudi v občinskih organih Socialistične zveze in Zveze komunistov. V sindikalni organizaciji je začel aktivneje delovati 1975. leta. Sam se teh let spominja tako: »V teh letih je bilo delo v sindikatu zanimivo, saj smo se takrat prav vsi ukvarjali z reorganizacijo v združenem delu. Tako smo se tudi v naši DO dogovorili, da se bomo delili po proizvodnih enotah. Takrat sem bil celo predsednik odbora za reorganizacijo. Trdim, da smo v naši DO to nalogo uspešno opravili. Sindikalna organizacija v Elradu dobro deluje, čeprav tudi mi nismo brez težav. Mislim, da je glavna naloga sindikalne organizacije zdaj in tu, da izbori vsem delavcem enake možnosti gospodarjenja. Temu ustrezno se bo potem lahko delil tudi dohodek. Mislim, da sem po svojih zmožnostih do neke mere uspel zagotavljati samoupravne pravice in večji vpliv delavcev na odločanje. Vloga samoupravljanja delavcev se mora dokazati v tem, da lahko vplivajo tudi na odločitve, ne pa da samo razpravljamo o rezultatih dela, Če ljudi ne vključimo v pripravo, ne more biti rezultatov.«
Martin Biček meni, da je kljub gospodarskim težavam še vedno uspešno sindikalno gibanje. Le da so ponekod »programi prenapeti«, kajti program dela sindikalne organizacije mora biti prirejen programu proizvodnje, ki jo opravljajo delavci v neki delovni organizaciji, pa tudi problematiki, ki je na nekem območju pereča.
Bernarda Peček
S PATRONAŽNO SESTRO NA OBISK
Najhuje je tam, kjer so pri bolniku majhni otroci
Še tako neobčutljivo in za vse lepote narave slepo oko se je moralo tistega jutra vsaj za trenutek ustaviti ob pogledu na razgiban, v pomladi se prebujajoč gorički svet. Tudi s patronažno sestro Šariko Bukvič, sva v pogovoru tako označili pomladno jutro, ko sva se peljali na obisk k njenim bolnikom, jaz prvič, Šarika že dvaindvajset let.
»Na terenu soboške občine nas je petindvajset sester. Vsaka ima od dva tisoč do dva tisoč petsto ljudi. Opravljamo nego in zdravljenje na domu, obiskujemo dojenčke in novorojenčke, pa tudi druge, ki so potrebni pomoči. Za nego in zdravljenje dobimo naročilo od splošnega zdravnika ali pa tudi iz bolnišnice. Na naročilnici je tudi opisano, kaj moram napraviti, ali je to injekcija, preveza, odvzem krvi za laboratorijske preiskave.«
Po makadamski poti, po kateri je še pred urami deževnica risala potočke, sva prišli na kmečko dvorišče, ki je že na zunaj kazalo nekdanjo moč. Pozdravila naju je mlada žena, ki sva jo zmotilli pri
Zelo važno je, kako pristopiš k bolniku, da nam zaupa. Ni pomembno samo tisto delo, kar pri bolniku moramo narediti, ampak vse drugo, da nam bolnik pove, kako se počuti, vendar pa to dostikrat ni mogoče. Tam, kjer so svojci, je bolnik lahko doma, kjer jih ni, tudi naša pomoč ni zadosti, saj pri bolniku ne morem biti več kot uro. Sosedje in svojci, posebej na vasi, pomagajo bolniku, vendar pa, ko je bolnik več let v postelji, tudi sosedska pomoč odpove. Vsak, posebej še na vasi, ima svoje
zraven bolnika še majhni otroci. Poskušaš jih razumeti, jih tolažiti, jim pomagati, vendar vseeno trpiš z njimi in bolnikom. To te potem spremlja tudi domov, ne moreš kar pozabiti.«
Spoznavanje ljudi, njihove usode in problemov vzdrami človekova čustva in za nekaj časa zapolni njegovo razmišljanje. Prav tako te prevzame usoda ženice in življenje njenega vnuka iz Sela. »Že pet let sva z vnukom sama. Umrla je njegova mati, potem pa še oče. Sedaj
obešanju perila. Je hčerka bolnika, h kateremu je bila namenjena patronažna sestra. Za kuhinjskimi vrati je v snažni postelji ležal oče.
»Z očetom sva sama, mama je umrla pred petimi leti za možgansko kapjo. Tudi očeta je zadela kap. Tako sem sama za vsa dela pri hiši, okoli živine in pri kmečkih delih. Moram skrbeti za bolnega očeta, ga čistiti kot dojenčka. Sestra prihaja k nam vsak drugi dan že pol leta. To je vse »nevola«. Sosedje in sorodniki pridejo pomagat. Težko je. Oče je bil že trikrat v bolnici.«
Sestra je prevezala rano, tako bolniku kot mladi ženi spregovorila nekaj bodrilnih besed in že sva bili na poti.
V dvaindvajsetih letih dela v patronaži je Šarika Bukvič vstopila na številna dvorišča in v domove, da je pomagala nemočnim.
po sklepu pristojnih organov Temeljne zadružne organizacije VIDEM — IVANJCI
1.	ponovno razpisujemo prosta dela in naloge
DIREKTORJA TZO VIDEM—
IVANJCI
za dobo 4 let
2.	objavljamo
prosta dela in naloge
PRODAJALCA
na črpalki goriva
Delo je za nedoločen čas, poseben pogoj preskusna doba v trajanju 3 mesecev.
Kandidati morajo razen pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
pod 1
— visoka ali višja izobrazba agronomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih vodilnih ali vodstvenih delih v kmetijskih organizacijah
pod 2
— končana šola za blagovni promet (KV prodajalec) in 1 leto delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanje zaposlitve naj kandidati vložijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA, 69250 G. Radgona, Partizanska 23.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za vlaganje prijav.	/
delo in nima toliko časa, da bi lahko pomagal.«
Pripeljali sva se v Središče, vas. ki leži dober lučaj od meje. Vstopili sva v hišo tesarja, o čemer je pričal z lesom bogato obdelan vhod.
»Bilsem mizar,« pravi bolnik, »tudi sedaj še kaj postorim, saj brez dela ne morem biti. Na njivah ne morem delati, samo kaj malega še doma.« Sestra je pripravljala injekcijo ter se pošalila, da se je najbrž ne boji. »Kaj bi se bal, sem veliko hujšega moral prestati na fronti in v Rusiji, tam sem tudi ta betek skup pobral. Sestre sem vesel. ko pride, saj ne morem iti v Mursko Soboto. Kolke imam izrabljene. pa ne morem na avtobus.«
Še veliko zanimivega bi nama povedal o doživetjih svojih mladih let. vendar sva se morali posloviti in nadaljevati pot k drugim bolnikom, ki čakajo na obisk in pomoč sestre.
»Res že dolgo delam v patronaži, vendar še vedno čutim z vsakim bolnikom. Najhuje je tam, kjer so
sploh več ne morem s postelje, tako da vnuk skrbi zame. Zajtrk mi je pripravil, potem pa je moral v Soboto. Ponoči ne morem spati, pa ga budim. Sama ne morem vstati, ker več ne pridem nazaj na posteljo,« s tihim glasom pripoveduje ženica, ko se odpro vrata in vstopi vnuk. Osemnajst let ima in že tri leta tako skrbi za bolno babico. »Delam še v Pletilstvu v Prosenjakovcih. V glavnem delam vse sam. tu pa tam pridejo na pomoč sosedje. Imam brata, ki pa je zaposlen drugje.« Še se je opravičeval. da ni vse tako, kot bi moralo biti, pa je moral v Soboto, da si je urejal bolniško, ki jo je imel zaradi bolne babice. Če bi šel pozneje , bi moral dolgo čakati na vrsto.
Se bi lahko nizali usode ljudi, ki jih ob zdravstvenem delu spoznava patronažna sestra. Zelo različne so. vendar ob bolezni in stiski sorodne. Vsak bolnik pričakuje zdravstveno pomoč, ki lajša telesno bol. in tolažilne besede, ki blažijo bol človekovega duha.
Majda Horvat
STRAN 4
VESTNIK, 14. MAJA 1987
BANOVCI
ZAČETEK NOVEGA
OBDOBJA
Prve pomladne dni so se začela tudi dela pri obnovitvi termalnega kopališča v Banovcih. Prvotni načrti, ki so bili do nedavnega uresničljivi, so se na žalost in nemoč delavcev Radenske in ljutomerskega hotela Jeruzalem morali podrediti novim zahtevam in stanju. Gradnjo hotelskega dela termalnega kopališča, za katerega je poleg Radenske denar prispevalo tudi ljutomersko združeno delo, so morali spremeniti, načrte pa prilagoditi. Tudi o prihodnosti tega kopališča so novi načrti. Termalno kopališče v Banovcih bodo gradili v dveh etapah. Že letos naj bi nekoliko spremenili sedanji objekt, v katerem je restavracija, v njem bodo v podstrešnem delu uredili sobe s 50 ležišči, popravili pa bodo tudi bazen z navadno vodo, ki ga je zima precej poškodovala. Ob gradnji in preureditvi pa bodo poskrbeli tudi za nove sanitarije s toplo vodo.
Kot zanimivost lahko povemo, da bodo celoten objekt ogrevali z vodo, ki izvira v Banovcih, torej gre tudi za prihranek pri energiji. Hkrati bodo v bazenih uvedli zaprt sistem čiščenja vode, kar je tudi prihranek.
Druga etapa gradnje naj bi se nadaljevala še letos, zgradili pa bi pokrit bazen, savno in rekreacijsko dvorano. Tako bo možno celoletno poslovanje, kar je tudi prihranek, saj so morali doslej ob koncu sezone kopališče ustrezno zaščititi pred zimo, pa tudi gostje bodo imeli pozimi dovolj možnosti za rekreacijo in sploh življenje v termalnem kopališču.
Načrti so nekoliko spremenjeni tudi za prihodnji razvoj kopališča. Če bi takoj postavili
hotel, bi v Banovcih razmišljali tudi, o zdraviliški ponudbi, saj je termalna voda dokaj bogata s fluorom — tako da bi bil poudarek na zobozdravstvenih storitvah, vendar pa so te načrte trenutno opustili, nikakor pa jih niso zavrgli, saj imajo vse možnosti za tovrstni razvoj. Vsekakor pa je najpomembneje, da se bodo v termalnem kopališču Banovci usposobili za celoletno sezono.
Dušan Loparnik
Načrtujejo posojilno-hranilno službo
Čeprav so rezultati gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta na videz še kar ugodni, v obrtni zadrugi Prlekija Ljutomer so ustvarili skoraj milijardo in pol celotnega prihodka, pa menijo, da bodo zaradi valorizacij, ki jih prinašajo novi zakoni, ti dobri rezultati v prihodnje nekoliko slabši. S tem problemom pa se ne srečujejo samo v ljutomerski obrtni zadrugi, prisotni so tudi v vseh drugih, in nekatere so prvo četrtletje končale celo z izgubo. Ljutomerska zadruga združuje 180 članov, radi pa bi povečali obseg poslovanja in pridobili tudi nove člane. Povečanemu obsegu dela pa bodo morali prilagoditi tudi način poslovanja. Že lani so ustanovili komercialno službo, ki je v enem letu opravičila obstoj in dosegla lepe rezultate. Čeprav se v letošnjem letu srečujejo s prostorsko stisko — dom obrtnikov, v katerem so domovali doslej, obnavljajo — pa nameravajo komercialno službo še naprej razvijati, predvsem zaradi večjega vpliva zadruge in večje pomoči članom pri prodaji izdelkov na tržišču. Seveda pa ni vse v prodaji, zato nameravajo v zadrugi ustanoviti tudi razvojno službo, saj se že sedaj pojavljajo nekateri problemi, ki bi jih morali reševati v okviru zadruge, pa so na žalost prepuščeni posameznim članom.
Poleg vseh teh načrtov pa bi v Obrtni zadrugi Prlekija Ljutomer radi ustanovili — še letos — tudi posojilno-hranilno službo. Taka dejavnost po nekaterih zadrugah obstaja in^v ljutomerski zadrugi je to ena od pred-'* nostnih nalog, ko bo stari dom obrtnikov obnovljen, pa bo v njem tudi razstavni prostor, v katerem bi kupce seznanjali z vsem, kar zadruga in njeni
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD LENDAVA
TOZD OSNOVNA SOLA DRAGO LUGARIČ
Objavlja'
po sklepu komisije za delovna razmerja tozda
prosta dela in naloge blagajnika — materialnega knjigovodje za nedoločen čas.
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — končana srednja ekonomska šola (ekonomski tehnik), — opravljen pripravniški izpit iz finančno-materialnega poslovanja, — poskusna doba 3 mesece.
Prednost imajo kandidati, ki obvladajo poleg slovenskega tudi madžarski jezik ter imajo več delovnih izkušenj pri finančno-materialnem poslovanju.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih razpisnih pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi.
O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po poteku prijavnega roka.
člani ponujajo.
D. L.
DO SOBOTA
TOZD KOMUNALA
Kopališka 2, Murska Sobota
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge:
1.	UPRAVLJANJE S SPECIALNIM VOZILOM
2.	PARKOVNI VRTNAR
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
k 1. — končana šola za voznike, 6 mesecev delovnih izkušenj, k 2. — KV vrtnar, 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 45-dnevno poskusno dobo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh od dneva objave na naslov: DO SOBOTA, tozd KOMUNALA, Kopališka 2, Murska Sobota.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu v osmih dneh po izbiri.
BOJ ZA PREŽIVETJE OGROŽA STRATEGIJO
Gornjeradgonska delovna organizacija Avtoradgona v treh tozdih — Transport, Proizvodnja in Avtotrgovina-Servisi — zaposluje nekaj manj kot 1400 delavcev. Vsekakor gospodarska organizacija, ki že zavoljo svoje velikosti veliko pomeni za razvoj občine in regije. Že lep čas je slišati, da je v Avtoradgoni veliko težav, da so plače nizke in da zaradi tega kadri odhajajo. Vse to je res, dodati pa je treba še nekatere druge resnice.
Vsaj v vodstvu delovne organizacije zagotavljajo, da imajo pred očmi popolnoma jasno strategijo razvoja, ki pa jo zamegljujejo vsakdanji problemi, ki se jim z drugimi besedami reče zvezni interventni predpisi (njihova ne-selektivnost), nizka štartna osnova osebnih dohodkov in plačilo obresti. Veliko reči je namreč bilo treba nakupiti, lastnega denarja pa ni bilo — prišli so (žal to drži za dobršen del naše domovine nasploh) časi, ko je dolgove potrebno vrniti. Tako proizvodni programi, ki sami po sebi niso manj akumulativni od kakšnih v »dobrih« firmah izgubljajo na
pomenu.
Prav novi programi so tisti, ki jih v Pomurju zelo primanjkuje, vsaj kakovostnih. V Avtoradgoni se temu želijo upreti in si po svojih močeh in z lastno pametjo S
skušajo prizadevati za tako izdelavo, ki se bo kar najbolj splačala. Pri izdelavi bivalnih enot, kjer so sicer največji v Jugoslaviji, že čutijo močno konkurenco, zato tudi nujo, da svoje izdelke še specializirajo — v vojaške in medicinske namene. V sodelovanju z mariborsko Tovarno avtomobilov in motorjev prehajajo na izdelovanje srednje velikih in mi-niavtobusov. Še maja jih bodo izvozili na Poljsko prvih dvajset. Novost so tudi tovorna vozila za prevoz živine oziroma pijač, kjer so razvili sodobna prevozna
GORENJE VARSTROJ LENDAVA
Kaj bo prinesla reorganizacija?
v	• :  ♦ v:	...— 
Tako ne gre več naprej, ugotavljajo v lendavskem Gorenju Varstroj. Pri tem mislijo(-mo) na statusno organiziranost. Imajo namreč tri temeljne organizacije: Tovarno varilne opreme, Varis, Montažo-Purlen in veliko delovno skupnost skupnih služb. V vseh delo združuje nekaj čez 1200 delavcev. Zdaj nameravajo oblikovati namesto tozdov dve enoviti delovni organizaciji. O predlogu so razpravljali v sindikalnih skupinah, nato pa so na zborih delavcev sprejeli sklep, da se iz sestava delovne organizacije izločita tozd Varis in tozd Montaža-Purlen, ki naj se združita v enovito delovno organizacijo. Tako bo tozd Tovarna varilne opreme ostala sama in bo tudi prešla v enovito delovno organizacijo. In kaj bo s skupnimi službami? Do nedavna so štele okrog 200 delavcev, zdaj pa so iz dneva v dan vse manjše, kajti posamezne službe (razvojni oddelek, nabava, prodaja) so že prešle k posameznim tozdom oziroma k poznejšima delovnima organizacijama. Ni dvoma, poleg drugih prednosti, o katerih več v nada-
sredstva, primerna tako za domači kot tuji trg.
Motnje v lanskoletnem poslovanju, ki ga je tozd Transport za-
Eden dvajsetih minibusov iz Avtoradgone (prostora je za 18 potnikov), s katerimi bodo še ta mesec prevažali Poljake, ki so kupci izdelka, nanj pa se v Avtoradgoni zadnje čase vse bolj preusmerjajo.

ključil z izgubo, so v prvem letošnjem trimesečju bistveno manjše, saj je delovna organizacija v celoti poslovala zadovoljivo. Posebno uspešni so v začetku leta pri izvozu, saj so samo v prvem četrtletju izvozili za več kot polovico načrtovanega za celo leto. V denarju je to 1,2 milijona dolarjev. Velik delež pri tem je izvoz 225 bivalnih enot na potresno
Ijevanju zapisa, reorganizacija posega tudi na področje režije, ki jo nameravajo zmanjšati za najmanj četrtino. To pa seveda ne pomeni, da bodo delavci ostali brez dela. Za zdaj so se dogovo
rili tako, da bo posamezna enovita delovna organizacija »prevzela« tolikšen odstotek režijcev, v kolikšnem odstotku je bila finančno udeležena v okviru svobodne menjave dela — plačevanju skupnih služb.
Čeprav bo zmanjševanje režije (nekateri bodo morali poprijeti za delo v proizvodnji) nekaj prispevalo h gospodarski moči, pa glavni povod za reorganizacijo ni bil pri tem. Glavni razlog je predvsem v različnosti proizvodnih programov. Tako v Tovarni varilne opreme izdelujejo varilne aparate in električne stroje in naprave. V Montaži-Purlen proizvajajo in montirajo vse vrste toplovodnih, hladilnih, plinskih, zračnih in drugih izolacij, v Vari-su pa izdelujejo betonske sanitarne kabine, strešno opeko in drugo gradbeno galanterijo. Zadnja dva tozda nekako sodita skupaj, saj imata podobno dejav-
območje v Grčijo — prodajo pa so si zagotovili po hudi borbi s konkurenco, ki je tako doma kot na tujem močna. Vendar pa se vseeno zavedajo, da je izvoz nujen, posebno zato, ker naložbe v tujini praviloma vendarle niso tako omejene kot pri nas.
Ob izplačilu osebnih dohodkov za marec je bilo slišati, da jih bodo v Avtoradgoni znižali in zato je marsikdo pričakoval tudi

protestno ustavitev dela. Plače in s tem denarnice delavcev so bile zares za 12 do 15 odstotkov tanjše, vendar pa posebnih nemirov ni bilo. Delavcem so nastali položaj skušali razložiti, kar jim je očitno uspelo. Vendar pa se vodilni zelo dobro zavedajo, da tako v nedogled ne bo šlo — delavec enostavno več ne bo mogel razumeti nekaterih (krutih) jugo-
nost, ki jo lahko uvrstimo v grad-
,beništvo, zato naj bi se tudi izločila in se združila v enovito delovno organizacijo. Z njima pa nima nič skupnega tozd Tovarna varilne opreme, zato naj bi postala samostojna enovita delovna organizacija. Poudariti velja, da ob tej razdružitvi tozdov in načrtovani ustanovitvi dveh samostojnih enovitih delovnih organizacij še ne govore o kaki konkretni nadaljnji povezavi, kar pa seveda ne pomeni, da si tega ne želijo. Priznavajo, da je sedanja statusna organiziranost postala že cokla razvoja in prepričani so, da bosta obe enoviti delovni organizaciji v prihodnje dosegali hitrejši tehnološki in siceršnji razvoj. Ker pa bosta še naprej poslovali na isti lokaciji, bosta združevali nekatere interese: avtomatska obdelava podatkov, čuvajska služba, energetika ipd.
Delavci Gorenja Varstroj bodo o izločitvi Varisa in Montaže-Purlena glasovali na referendumu, ki bo prihodnji mesec, nova organiziranost pa naj bi uradno zadihala s 1. 1. 1966. leta.
Š. Sobočan
slovanskih resnic, saj bo socialno ogrožen — tu pa se preneha razumnost še takšnega razumne-ža! Aprilske plače bodo sicer spet podobne kot februarske (torej 12 do 15 odstotkov višje od prejšnjega meseca), kar z drugimi besedami pomeni, da bodo realno nižje. Cene namreč neobrzdano naraščajo, z njimi tudi inflacija. Osebna poraba je omejena, denar pa vreden vse manj! Ta dejstva, pa naj zvenijo še tako splošno, so srčika problema tudi v Avtoradgoni. Delavec mora biti za svoje delo motiviran — to je eden temeljnih pogojev za stabilno gospodarjenje neke gospodarske organizacije. Motivacija je v Jugoslaviji od novega leta sem praktično »zamrznjena«, zato so tudi vsa prizadevanja posameznih ozdov v veliki meri Sizifovo delo. Ko bo drugače, bodo tudi naša poročila iz pomurskih delovnih organizacij vedrejša!
Bojan Peček
Kako pomurski receptorji sprejemajo in informirajo tujega gosta?
PET MINUT PRIJAZNOSTI ALI KAJ MORA VEDETI RECEPTOR OSEBI...
»Also (torej),« je dejal moj pomočnik ob koncu akcije, v kateri sva obiskala hotelske recepcije, »če se pritožujete, da ne morete dobiti tujih gostov, ste si čisto sami krivi. Saj pa ne ponudite niti osnovnega — lep sprejem.«
Morala sem mu pritrditi, kajti poslušanje kasete iz majhnega kasetofona me je v to prisililo. Znanec, ki je žrtvoval nekaj ur dopusta in z majhnim magnetofonom obiskal recepcije hotelov v Pomurju (v Grozdu, Radinu, Jeruzalemu, Diani, Lipi in Ter-malu se je predstavil kot nemški turist, ki potuje proti morju, pa se je moral zaradi okvare avtomobila nujno ustaviti v teh neznanih krajih), je prav tako go-stinsko-turistični delavec. Slovenec, ki že petnajst let dela v Nemčiji in je obiskal številne hotele v Jugoslaviji, Italiji, Španiji in drugih državah, je povedal tudi naslednjo zanimivo ugotovitev: »Vzrok različne kakovosti
beseda »nič«, torej nobene tele-gostinsko-turističnih storitev v vizije, radia, telefona ...
Nemčiji in Jugoslaviji ni v šoli. Sam sem obiskoval srednjo gostinsko šolo v Ljubljani in moram reči, da so naši gostinci v drugih državah močno zaželeni. Baje imajo v sebi neko naravno prijaznost in pristop do gostov.«
Ko boste prebrali zapise o srečanju Z. N. s pomurskimi receptorji, boste o tem močno dvomili.
PRIJAZNA,
A GOVORI SLABO *,
Hotel Grozd, Gornja Radgona
Skoraj je že 19. ura, ko se znanec napoti z magnetv^nom pod suknjičem in s pri '.vljenimi vprašanji v hotel Groza. Lije kot iz škafa, ponedeljek je; torej kar prav, da se pozanima, kaj vse lahko vidi v tem kraju, kje lahko
PETROL
PETROL - TOZD TRGOVINA MARIBOR
PE NA DROBNO - SEKTOR
MURSKA SOBOTA Alija Kardoša 1
Komisij* za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
A 1. 2 prodajalca na benc. servisu M. Sobota, Cankarjeva ul.
2.	prodajalca na benc. servis Beltinci
3.	prodajalca na benc. servis Dolnji Lakoš
B 1. snažilke na benc. servisu Radenci
POGOJI:
A — KV delavec v trgovini
— 1 leto delovnih izkušenj
B — končana osemletka
POSEBNI POGOJ:
A 3. aktivno obvladanje madžarskega jezika
Delovno razmerje sklepamo:
A 1—3 za nedoločen čas s polnim delovnim časom
B za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom 4 ure
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v .15 dneh po končanem zbiranju prijav.
popravi avto, se zabava, kaj ponujajo v hotelu, kje najde prijetno družbo..
Prvi vtis ob srečanju z receptorko srednjih let: zmedena, razume nemško — slabo govori, je prijazna.
Sedela je in ko ii je znanec — zdaj nemški turist ki je prišel prosit pomoč in bi mogoče tudi prenočil v hotelu povedal za avto, je vstala in hotela telefonirati. Vprašal je za prosto sobo in za kategorijo hotela. Najprej je dejala, da je ni, potem pa se je spomnila in s prstom pokazala črko C. Seveda se je zanimal, kaj vse imajo v sobah, vendar je bila očitno njena najljubša nemška
Kot vsakega turista, ki je na dopustu in bi rad kaj doživel, se zabaval, je tudi »našega« zanimalo, kje se lahko zabava v Gornji Radgoni. Odgovor je bil spet samo: »Nein.«
Začudeno je ponovil: »Ali res nič, absolutno nič. Kaj pa potem vi delate vsak večer?« Zvedel je, da je doma. »Ali res večer za večerom?« »Ja,« je bil kratek in jedrnat odgovor, toda v tem primeru preveč kratek in jedrnat.
Receptorka je bila, kot je že zapisano, ves čas prijazna in se je med pogovorom (bolj samogovorom) ves čas smejala. Zato se je znanec opogumil in postavil še eno vprašanje: »Ali konec tedna tudi ni nič tukaj... Potem tudi ne morem najti nobenega dekleta?«
In odgovor: »To, kar je v hotelu.« Nato se je pozanimal za ceno sobe, izračunala mu je 35 mark. »Kaj ponujate za zajtrk? Je to bife? A da ni, da imate navaden zajtrk. Se da kaj tukaj kupiti, kaj za obleči ali kaj podobnega?« Dejala je: »Ja.« »In kaj recimo?« »Ne veliko. Majhno mesto,« je bil odgovor. Kaj mu je torej preostalo drugega, kot da se jc poslovil in odpeljal naprej proti Radencem. Tudi drugi nemški gostje ne bi sprejeli tako drage sobe v mestu, kjer ni nič za kupiti in nobene zabave, (nadaljevanje prihodnjič)
Bernarda Peček
INDUSTRIJA n. ®ot o.


...JEPAC PAŠTETA KEKEC!
VESTNIK, 14. MAJA 1987
STRAN 5
naši kraji in ljudje
Krog se bo polnil in širi!
MG'
Brod v Krogu spet marsikomu krajša poti, posebno še ob pomladnih posekih na obeh straneh Mure. Ko bodo uredili cesto in mostove, bo ta bližnjica zagotovo zamikala tudi izletnike in turiste.
dopisniki so zabeležili
RITEM MLADIH -ČRENŠOVCI 87

V mnogih pomurskih krajih je tako, da še beležnice ne utegneš dodobra odpreti, pa imaš že polna ušesa tarnanj in negodovanj o slabih cestah, zavlačevanju pri napeljavi telefonskega omrežja in drugih skoraj že standardnih problemih. Med obiskom v Krogu, ki se razteza daleč tja čez Muro, je bilo nekoliko drugače. Pa ne zato, ker podobnih problemov ne bi imeli, ampak zato, ker imajo v tem času v ospredju druge pomembne naloge. Po zgraditvi sodobne samopostrežne trgovine namenjajo največ časa pripravam na gradnjo obsežne telovadnice pri osnovni šoli, stavbe, ki bo primerna tudi za kulturne in druge prireditve ter sestanke. Nekateri pravijo, da je kulturna dejavnost v Krogu zamrla predvsem zato, ker ta vas z nad tisoč tristo prebivalci še vedno nima primerne dvorane. Pa jo bo imela, čeprav bo do otvoritve po Muri steklo še precej vode.
Dve leti bosta minili od takrat, ko so gradnjo telovadnice uvrstili v referendumski program. Sredstva iz samoprispevka redno dotekajo, vendar se že zdaj zavedajo, da jih bo daleč premalo. Iskali so najrazličnejše rešitve, končno pa so se dogovorili, da bo brodarsko društvo
ŠULINSKI VSAKDAN
DUŠENJE V PRAHU ALI KOPANJE V BLATU
SAFARSKO: USPESEN OBRAMBNI DAN
Dober delavnik in več smo pred dnevi prebili med Goričanci, in to v tistem delu Goričkega, kjer so razložene vasi Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Lucova, Martinje, Neradnovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje. Združene so pod okrilje krajevne skupnosti Gornji Petrovci, pa, kot kaže, naj ne bi bile več dolgo, saj se menda že leto ali dve napleta odcepitev Gornjih Petro-vec, Peskovec in Stanjevec od ostalega dela krajevne skupnosti. V Šulincih smo se o tem menili z nekdanjim predsednikom vaškega odbora Štefanom Belcem, ki je vidno zagrenjen razpredal, kako jih iz leta v leto in kar naprej izločajo iz programov za asfaltiranje prometnice, ki pelje čez vas in je med domačini, kaj šele tujci — neposredna bližina Avstrije in Madžarske! — večen kamen spotike. »Ko je vročina, se dušimo v prahu, ko je deževje, se kopljemo v blatu,« je slikovito zašpičil svoje premišljanje Štefan Belec.
znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete *•*•*•*.*
IZOLACIJE SERVIS
PTUJ
SLAVKO FURMAN — PTUJ pri žstanliM postaji HAJDINA
IIN9K IwihwtOIIHOI n
Z* OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
Varovanje okolja prehaja v zavest ljudi
V krajevni skupnosti Razkrižje so na pobudo turističnega društva in uprave za inšpekcijske službe občin Pomurja izvedli očiščevalno delovno akcijo, v kateri je sodelovalo približno 300 krajanov^ aktivno pa so se vključili tudi šolarji in člani turističnega društva. K uspešni delovni akciji je prispevala tudi delovna organizacija Kom-grad iz Ljutomera, ki je priskočila na pomoč z nakladalnikom.
Očistili so vsa največja odlagališča smeti, na mesta, kjer so do sedaj ponavadi ljudje odlagali smeti, so člani turističnega društva postavili opozorilne table, na avtobusnih postajališčih in na drugih mestih, kjer se zbirajo ljudje, pa namestili košarice. Očistili so tudi obcestne jarke, posekali grmičevje in uredili bankine. Videz vseh sedmih naselij na območju krajevne skupnosti je sedaj precej lepši.
Da v prihodnje ne bi bilo več nekontroliranega odlaganja smeti, so določili odlagališča. Za dolgoročno reševanje te problematike pa bodo v kratkem za vse krajevne skupnosti v oočini Ljutomer pripravili pogovor s predstavniki DO Surovina Maribor, ki naj bi po vseh krajevnih skupnostih organizirala zbiranje in odvoz odpadnih materialov, ki se dajo koristno uporabiti. Le tako široko zastavljena akcija lahko prispeva, da bomo v prihodnje živela v čistejšem okolju.
Stanko Ivanušič
Mura pripravilo tombolo in to pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti, ki je pravočasno poskrbela za glavne dobitke. Tudi tako je treba, če ne gre drugače!
Se bo Krog širil? Krajevna skupnost je pravočasno zagotovila zazidalni načrt in predsednik sveta, Janez Husar, zatrjuje, da se bo Krog polnil in širil.Kmalu bo nared trinajst zazidalnih parcel tja proti Satahov-cem, precej prostora za samopostrežno trgovino je rezervirano za obrtne dejavnosti, pa tudi znotraj vasi je prostora vsaj še za petdeset novih gradenj. Za gradnje pa se ne zanimajo samo domačini, ampak tudi ljudje od drugod.
Nova samopostrežna trgovina je za Krog pomembna pridobitev. Ljudje so z založenostjo precej zadovoljni, poslovodja Jože Mes pa pravi, da je promet več kot dvakrat večji kot v stari trgovini. Prisluhnili smo še drugim. Kaj predlagajo, kaj pogrešajo, kaj jih moti? Janeza Boroviča moti predvsem neurejena cesta proti brodu.posebno tam okrog gramoznic. Tisti, ki odvažajo gramoz, so cevi stlačili v zemljo, zato se Mokoš ob nalivih razliva čez cesto. Pogreša tudi, tako kot Marija Sakač, kulturno dejav-
UNTEGRAL
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
Skupinska slika pred zbiralnico mleka v Šulincih, ki je dobesedno kraj, kjer se vsak dan vse zve.
Kar zadeva trenutni položaj goričkih kmetov pa je, podobno kot sosed Evgen Barber, kooperant kmetijske zadruge Panonka, presodil, da »so vedno znova tepeni; če ne zavoljo cenovnih nesorazmerij pa zavoljo pogojev
gospodarjenja«. Barber je pravzaprav še bolj razkurjen in je na naš izziv, če bodo tudi kmetje štrajkali, zatrdil: »Če bo šlo tako naprej, kaj takega ni izključeno.« Ko smo zvečer pri zbiralnici mleka sredi vasi živahno kramljali s starimi in mladimi Šulinčani, se nismo mogli znebiti vtisa o razjedajočem občutku nemoči, ki ljudem načenja živce. Padlo je nič-koliko krepkih ne zgolj na rovaš cest, ampak tudi vaškega mostu čez Krko in še na številne druge stiske, ki žulijo tukajšnji, večidel kmečki živelj. Tudi to, da je moral šulinski kmet Jože Sukič tega dne več ur čakati na odvoz živine v Gornjih Petrovcih, je naletelo na ogorčenje in obsodbo. Kmetijska zadruga Panonka še enkrat ni zagotovila prevoza ob dogovorjeni uri.
Pri Kerčmarjevih pri številki 42 smo se srečali s predsednikom vaškega odbora Šulinci Karlom Boharjem. Brez dlake na jeziku je tekel dialog z gostoljubnimi
nost. ki so jo nekoč spodbujali predvsem učitelji. Štefan Sečko se zavzema za ureditev mostov in ceste proti brodu, moti pa ga tudi brezvestno odlaganje odpadkov in premajhna skrb za ureditev nekaterih domačij. V vasi bi potrebovali slaščičarno, dober frizerski salon in morda še kakšno storitveno delavnico. Za ’ slaščičarno se ogreva tudi Ema Lukač, čeprav na prvo mesto postavlja gradnjo zelo potrebne večnamenske dvorane. 'Viktor Karas pa meni, da bi morali čim prej zgraditi dvorano in poskrbeti za živahno kulturno dejavnost, hkrati pa podpira prizadevanje krajevne skupnosti za gradnjo pekarne. Tako so rekli nekateri domačini, ki so se spomnili tudi na petinštirideset tistih iz Kroga in Satahovec, ki so že zdavnaj plačali telefonske priključke, vendar morajo v nujnih primerih še vedno uporabljati telefone sosedov.
Če bo krajevna skupnost tudi v prihodnje dosledna, bodo lahko z združenimi močmi razumno rešili marsikateri problem. Tudi tako kot ob nedavnem nakupu nove motorne brizgalne za vzorno gasilsko društvo — z dodatnim zbiranjem denarja.
Janko Stolnik
Kapelica Sv. Trojice nad Lendavo, ki jo je dala postaviti rodbina Gludovatz leta 1728, v njej pa je največja zanimivost mumificirano truplo kapetana Mihaela Hadika, počasi propada. To priča križ na njej, ki se je nagnil, pa tudi notranjost kapeliceje že načeta. Z obnovo kapelice torej ne kaže odlašati.	Jože Žerdin
Kulturno društvo Tone Plej in OO ZSMS Črenšovci sta 3. maja že tretjič pripravila festival amaterskih pevcev in ansamblov RITEM MLADIH — ČRENŠOVCI 87. Na razpis se je prijavilo okrog 30 pevcev in pevk, po preiskusin kakovosti pa je prišlo v ožji izbor 21 izvajalcev. Organizatorji prireditve so se potrudili, da je prireditev potekala brez zastojev in v veliko zadovoljstvo gledalcev, ki se jih je zbralo skoraj tisoč. Pevce in ansamble sta ocenjevali žirija občinstva in strokovna žirija Zveze kulturnih organizacij občine Lendava.
Strokovna žirija ie odločila, daje bila najbolje izvedena pesem Da more zna v interpretaciji Klavdije Lehar, vsakoletne udeleženke festivala. Naj dodamo, da je Klavdija že leta 1985 osvojila prvo mesto na tem festivalu. Drugo mesta sta osvojili Karmen Semen in Dragica Gjerek s pesmijo With the boy, tretje pa Jože Horvat s pesmijo Jutri bo vaš sin vojak postal.
Žirija občinstva pa je izbrala za najboljšo pesem Put putujem v izvedbi Verice Lutar, drugo mesto je prisodila Dušanu Horvatu za pesem Jelena in tretje Heleni Lutar. Pevce je spremljal ansambel Monitor, ki je goste razveseljeval do poznih nočnih ur.	Majda Frančič
Foto: Tibor Frančič
BUČKOVCI
Proslava ob dveh praznikih
V Bučkovcih so obletnico ustanovitve OF in praznik dela proslavili že 24. aprila popoldne. V osnovni šoli Bučkovci so pripravili praznični govor in kulturni program, predsednica KK SZDL, Tilika Kolarič, pa je podelila letošnja priznanja OF, ki so jih tokrat prejeli: Angelca Prša, Stanko Sovec in Lovska družina Bučkovci. Proslavo je sklenila godba na pihala iz Bučkovec. N. T
BELTINCI
Kresovanje in priznanja OF
Družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost, združeno delo in društva v Beltincih so zvečer pred prvim majem pripravile v parku kresovanje s proslavo. Zbranim je spregovoril predsednik skupščine KS Jože Kolarič, v kulturnem programu pa so sodelovali otroci iz vrtca, recitatorji in folkloristi z osnovne šole in tamburaši Kuda Beltinci. Predsednik KK SZDL Beltinci, Matija Sobočan, je ob tej priložnosti predal bronasta odličja OF Slavku Bakanu, Ivanu Bernadiju, Stefanu Dominku, Ludviku Janži, Jožetu Kocetu, Danilu Maglici, Dragi Puklavec, Mariji Rous, Janezu Senici, Ladislavu Vadnaju in Namiznoteniškemu klubu Beltinci.
Po kulturnem delu je zagorel kres, nato pa so na prostem predvajali film Boj proti sovražnim terorističnim silam.	Filip Matko
Goričanci, ki so obujali neprijetne spomine o že omenjeni nameri po odcepitvi danes že razvitega dela krajevne skupnosti Gornji Petrovci, ki se je razvil tudi na račun Šulinec, Ženavelj in okoliških vasi. To so, kot rečeno,
nih kontrolnih mestih, kjer so preskusili svoje znanje s področja prometne in požarne varnosti in nudenja prve pomoči. Tako učitelji kot tudi starši in krajani pa so dobili jasnejšo podobo o tem, na katerih področjih bo z učenci potrebno še več delati.
Na koncu so učitelji skupaj s krajani analizirali in ocenili potek in izvedbo obrambnega dneva. Dogovorili so se, da bodo s pozitivnimi izkušnjami izvedbe letošnjega obrambnega dneva nadu lievali tudi v prihodnje. V sklopu obrambnega dneva so za konec razpravljali še o varnostnih razmerah v občini Ljutomer in krajevni skupno-stl-	Stanko Ivanušič
la-
Učenci Osnovne šole Jože Hedžet Šafarsko in krajani krajevne skupnosti Razkrižje so pred prvomajskimi prazniki izvedli obrambni dan.
Poleg učencev, učiteljev in nekaterih staršev so sodelovali tudi predstavniki DPO, društev in samoupravnih organov krajevne skupnosti, ki so svoje izkušnje prenašali na mlajše. Za oboje je obrambni dan pomenil preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja s tega področja, velik poudarek pa so dali tudi preverjanju fizičnih zmo-liivosti učencev, ki so morali premagati kar 10 ilometrov dolgo pot, se zaustaviti na posamez-
Radenci: razstava
V razstavnem salonu hotela Radin v Radencih je bila do začetka maja razstava umetniških fotografij Danija Mauka, delavca iz Radenske. Razstavljenih je bilo dvajset barvnih umetniških fotografij, predvsem motivov iz narave.
Dani Mauko je že veliko svojih posnetkov objavil v Radenskem vestniku, kjer je nekak uradni fotograf. Čeprav je bila to njegova prva javna razstava, je z njo vzbudil veliko zanimanja, zato bi jo kazalo prenesti tudi v druga kulturna okolja.	L. K.
vasi, kjer je infrastruktura malone na psu, so pa ljudje ravno tako kot v Gornjih Petrovcih, Sta-njevcih in Peskovcih prispevali — in še prispevajo — znatne denarje za razvoj. Vse skupaj močno spominja na ping-pong pri politiki skladnejšega regionalnega razvoja v slovenskem prostoru, le da na mikro ravni, na ravni krajevne skupnosti.
Šulince smo zapuščali z ne ravno bodrečimi mislimi. Prebivalstvo v naselju z okrog sto hišami se redči in seli drugam, bliže občinskemu mestnemu središču Murski Soboti. Nad marsičem je razočarano. Če je v tem tudi nekaj kritizerstva, nestrpnosti, ne preseneča. Prav gotovo bo moralo priti do odkritega, četudi ostrega kresanja mnenj, ki naj da vero Šulinčanom, da niso povsem pozabljeni in prepuščeni sami sebi. Morebiti se le odvozla problematika, poantirana v prispodobi: dušenje v prahu ali kopanje v znoju. Brank0 žunec

GORNJA RADGONA n.sol.o.
PRIPOROČAMO
TOZD AVTOTRGOVINA -SERVISI GORNJA RADGONA PRODAJNO SERVISNI CENTER IMT BEOGRAD
VAM NAKUP:
- priključkov vseh vrst iz programa IMT
- rezervnih delov za vse tipe traktorjev IMT in motorjev IMR
- zagotovljena servisna služba
Traktor IMT 560 de luxe stane 4.590.244 din (dobava takoj).
Traktor IMT 542 in IMT 549 (dobava takoj, količina omejena).
I raktor IMT 539 (dobava v 60 dneh). Prodajamo kabine za traktorje IMT 560 de luxe.
Informacije po telefonu (069) 74 511 ali 74 691
STRAN 6
VESTNIK, 14. MAJA 1987
kmetijska panorama
LENART--------------------
Kmetijstvo v začaranem krogu želja in možnosti
SETEV KASNI ZARADI VREMENA
V okviru 32. praznika občine Lenart so tamkajšnji kmetijci in skupščina občine pripravili okroglo mizo na temo: Kmetijstvo kot pospeševalni dejavnik hitrejšega razvoja občine Lenart. V uvodu so gostitelji najprej predstavili položaj kmetijstva v občini. Prevladujeta dve pomembni panogi: živinoreja in sadjarstvo. V živinoreji so imeli do pred dvema letoma visoko stopnjo rasti, pridobivanje mleka in prireji mesa, od lani pa ugotavljajo, da se je začel zmanjševati stalež živine, pa tudi mleka so odkupili nekaj manj, kot so načrtovali, dobili so ga 9,5 milijona litrov. V sadjarstvu je stanje podobno. V občini Lenart imajo okoli 400 hektarov sadjarskih nasadov (vključeno je tudi jagodičevje). Na teh površinah so pridelali lani 2,5 milijona ton različnega sadja. Zavedajo pa se, da bi lahko mnogo več, saj je bilo območje lenarške občine od nekdaj znano po pridelavi sadja, a so z leti to panogo kmetijstva v celoti zanemarili. V zadnjih nekaj letih pa ponovno načrtujejo urejujejo in uvajajo sadjarstvo kot pomembno panogo.
V razpravi je postregel predstavnik Kreditne banke Maribor — ko so govorili o vlogi banke v razvoju kmetijstva z naslednjim podatkom: Za 100 dinarjev posojila, pri 80-odstotnih obrestih za dobo 15 let in dveletnim moratorijem, bo moral kmet v 15 letih vrniti 2.623 dinarjev! Kako naj v takšnih razmerah preživi?
Do leta 2000 bi radi imeli 800—1000 hektarov sadjarskih nasadov. Prav tem načrtom pa je namenjena tudi gradnja hladilnice, ki bo končana do konca letošnjega avgusta, v celoti pa jo bodo opremili do januarja 1988. Ta pridobitev bo pomenila preobrat v tej panogi, saj bodo sadje lahko prodajali pod svojim imenom in pakirano v občini. Čeprav v začetku ne bodo izkoristili vseh zmogljivosti nove hladilnice
(odvečne zmogljivosti so že dali v najem), pa bodo do leta 2.000 te zmogljivosti že premajhne. Obe panogi kmetijstva bi v lenarški občini radi razvijali, želijo pa si, da bi bilo prav kmetijstvo tista dejavnost, ki bi to občino izvlekla iz kluba manj razvitih. In kakšne so možnosti? Zaenkrat še dokaj majhne, če upoštevamo besede Lea Freliha (predsednika Zadružne zveze Slovenije) in nekaterih drugih, ki so bili na okrogli mizi. Vse je podrejeno več če-jem. Republiški izvršni svet pripravlja nekatere naloge in ukrepe, ki naj bi jih v čim krajšem času uresničili, da bi kmetijstvo v celoti zaživelo tako, kot bi lahko. Nekaj nalog bi moral opraviti zvezni izvršni svet, nekaj republiški, del nalog pa kmetijci sami. Prvo pomembno vprašanje je — če bodo omenjene naloge tudi uresničili. Veliko je odvisno od sozda Tima, v katerega je vključeno kmetijstvo občine Lenart, kmetijske zadruge in kmetov. Edino zemlje in volje do dela imajo v občini Lenart dovolj. Zemlje pravzaprav primanjkuje, saj bi je kmetje radi obdelovali
več, kot pa je imajo. Skratka — če bo kmetijstvo dobilo tisto, kar potrebuje za intenzivni razvoj in dohodkovno zanimivost, potem bo kmetijstvo lahko pospeševalni dejavnik razvoja občine Lenart.
S to mislijo so se udeleženci napotili k odprtju skladišča pri Kmetijski zadrugi v Lenartu in v Jurovskem Dolu položili temeljni kamen za novo skladišče.
DUŠAN LOPARNIK
Če je še ob pripravah na spomladansko setev v Pomurju kazalo, da letos s setvijo ne bo večjih težav in bodo pomurski kmetijci setvene načrte v glavnem uresničili ali pa se jim vsaj približali, zdaj kaže, da le ni tako. Za to seveda niso krivi, pridelovalci, pač pa v največji meri vreme, saj je deževje večkrat prekinilo setev, ki se je zato tudi precej zavlekla. Težave so se začele že s setvijo sladkorne pese, saj je bila prva polovica aprila dokaj mokra in pridelovalci so tako zamudili najprimernejši čas za setev te poljščine.
Po republiškem setvenem načrtu bi morali letos pomurski kmetijci sladkorno peso zasejati na nekaj več kot 2.500 hektarjih njiv, od tega družbena kmetijska gospodarstva na 1.173 hektarjih in kmetje na 1.410 hektarjih. Ze jeseni so kmetje pokazali precejšnje zanimanje za setev sladkorne pese, pred začetkom setve pa so v kmetijskih zadrugah sklenili pogodbe za setev na okrog 1.100 hektarjih. Posejali pa bi je gotovo še več, če ne bi ponagajalo vreme in bi setev lahko pravočasno opravili. Sladkorna pesa postaja namreč tudi za kmete vse bolj zanimiva poljščina, ki daje
ABC POMURKA
KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
TZO KMETIJSKA KOOPERACIJA LENDAVA
OBJAVLJA
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TZO naslednja prosta dela in naloge
1.	Mlinar — 3 delavci
2.	Skladiščnik v DE Mlin — 1 delavec
3.	Vzdrževalec — 1 delavec
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1.
— poklicna šola mlinarske stroke ali IV. stopnja usmerjenega izobraževanja agroživilske usmeritve — mlinarske smeri
— dve leti delovnih izkušenj
Pod 2.
— ekonomski tehnik, kmetijski tehnik ali skladišnik ali prodajalec
— dve leti delovnih izkušenj v skladiščnem poslovanju Pod 3.
— avtomehanik z vozniškim izpitom C in E kategorije — dve leti delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka, Kmetijska zadruga Lendava, TZO Kmetijska kooperacija Lendava, Partizanska 5, Lendava. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za zbiranje ponudb.
ob ustreznih pridelkih tudi dober dohodek, najvažnejše ob vsem pa je, da ni težav s prodajo. Čeprav setvenih načrtov kmetje niso v celoti uresničili, pa so vseeno zasejali precej več sladkorne pese kot lani, ko so jo morali jeseni pospraviti le s 771 hektarjev. Letos so je samo v Kmetijski zadrugi Panonka zasejali okrog 550 hektarjev, kar je 150 hektarjev več kot lani. Žal pa-so morali tudi letos nekatere površine presejati, saj na več kot 30 hektarjih vznik ni bil ustrezen. V največji družbeni kmetijski delovni organizaciji, v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, so setev sladkorne pese načrtovali letos na nekaj več kot 678 hektarjih, vendar je tudi tu vreme krivo za to, da so načrt izpolnili le z 86 odstotki, saj so peso posejali le na 585 hektarjih. Medtem ko so v lendavskem tozdu zasejali vse načrtovane površine, je večji izpad v soboški občini, kjer na nekaterih težjih zemljah setve niso mogli pravočasno opraviti.
Pomurski kmetijci letos kasni-jo tudi s setvijo koruze, vendar kljub temu pravijo, da bodo načrte uresničili in jo bodo zasejali na več kot 20 tisoč hektarjih. Po ocenah so do začetka tega tedna kmetje zasejali s koruzo že okrog 70 odstotkov načrtovanih površin, nekaj dlje pa so s setvijo na
družbenih površinah. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan so nam povedali, da so letos za koruzo namenili 2.950 hektarjev njiv, do začetka tedna pa so zasejali 80 odstotkov teh površin. Čeprav so izkoristili sleherni lep dan, saj so delali tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih (razen L maja), do 5. maja, ko naj bi zasejali vse površine, s setvijo niso
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Siliranje trav in travno-deteljnih mešanic
Za pridelavo večjih količin kakovostnih hranilnih snovi z naših travnikov, ki jih potrebujemo za pridobivanje mleka in prirejo mesa, je nujno, da se odločimo za siliranje trav in travno-deteljnih mešanic. Celo pri ugodnih vremenskih razmerah in zgodnji košnji ostane ob sušenju zaradi mehaniziranega spravila 20—30 odstotkov hranilnih snovi na travniku. Če s spravilom zamudimo, bodisi zaradi slabega vremena, ki je pogost pojav v času spravila, ali drugih vzrokov, zgubimo nad 50 odstotkov hranilnih snovi, predvsem beljakovin in vitaminov, ki jih pri prehrani krav molznic in mlade goveje živine zelo potrebujemo. Za pridobivanje mleka nam daje travna silaža mnogo boljše rezultate kot koruzna.
Torej'siliranje trav in travno-deteljnih mešanic je za vsakega, ki se ukvarja s pridobivanjem mleka, skoraj nuja. Spravilo travne sila-že je enostavno, vendar moramo ob spravilu in siliranju trav in travno-deteljnih mešanic upoštevati nekaj splošnih pravil:
L Travo za siliranje moramo kositi mlado, ko vsebuje še manj kot šest odstotkov surovih vlaknin in nad 50 odstotkov škrobnih vrednosti v suhi snovi. Kosimo, ko pretežni del trav na travniku oziroma njivi lati (10.—15. maja), takrat se trava najlažje silira in dobimo največ hranilnih snovi.
2. Silirati moramo le uvelo travo, ko vsebuje od 27 do 40 odstotkov suhe snovi v zeleni masi, to pomeni, da mora trava ležati pokošena 1—2 dneva ali 8—15 ur na soncu. Do kake stopnje bomo veneli trave, je odvisno od:
— starosti trave,
— vrste silosa,
— rezanja ali nerezanja zelene mase za siliranja,
— tlačenja silaže,
— dnevnega odvzema silaže ob krmljenju, — letnega časa, ko bo silaža krmljena.
Mlado travo in detelje bolj uvenemo kot starejšo travo. V primeru rezanja zelene mase jo lahko bolj uvenemo, 35—40 % suhe snovi, narezano maso pa na 30—35 % suhe snovi. V koritastih silosih se zelena masa tlači s traktorjem, zato jo lahko močneje uvenemo. Če imamo v hlevu ob času krmljenja silaže več živali, je odvzem večji, zato lahko zeleno maso bolj uvenemo. Isto je s časom krmljenja silaže: če silažo krmimo v poletnem času, ko je izpostavljena večjim temperaturam, jo nekoliko manj uvenemo, ob krmljenju travne silaže v zimskem času, predvsem če jo siliramo v koritaste silose in jeseni dopolnjujemo s koruzno silažo, travno-deteljne mešanice lahko močneje uvenemo. Tak način siliranja je zelo priporočljiv za specializirane kmetije za pridobivanje mleka.
Za siliranje trav in travno-deteljnih mešanic je zelo pomembno tlačenje silaže. Pri tlačenju je potrebno izriniti iz silirane mase čim več zraka ter takoj po končanem siliranju neprodušno zapreti s plastično folijo. Za razvoj mlečne kisline, ki je osnovni konzervans silaže, je potreben brezzračen prostor in temperatura do 29° C, zato se silažna masa pred siliranjem ne sme segreti.
mag. Ernest Omar
mogli končati.
Letošnja spomladanska setev se je v Pomurju zatikala predvsem zaradi vreme, za vse ostalo pa je bilo dobro poskrbljeno. Semena je bilo dovolj, tudi s pogonskim gorivom težav ni bilo, pravočasno pa so bila zagotovljena tudi mineralna gnojila in zaščitna sredstva.
L. Kovač
TURNIŠČE: CENE PUJSKOV
Minuli četrtek, 7. maja so rejci pripeljali na sejem v Turnišče le 20 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za par pujskov je bilo treba odšteti od 50.000 do 60.000 dinarjev, prodali pa so 15 živali.
L KODEKS UPORABE SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN (PE-STICIDOV).
Mednarodni kodeks obnašanja pri razdeljevanju (distribuciji) in pri uporabi sredstev za varstvo rastlin (pesticidov) je bil sprejet na zasedanju organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je bilo v Rimu od 9. do 28. novembra 1985. Ta zavezuje vse subjekte od vlad do zadnjega potrošnika, DA ZELO ODGOVORNO IN ZELO STROKOVNO psotopajo š sredstvi za varstvo rastlin, in sicer taKo, da škodljive vplive na človeka zmanjšajo na najmanjšo mogočo stopnjo.
Kodeks se deli na naslednje člene:
1.	člen
2.	člen
3.	člen
4.	člen
5.	člen
6.	člen
7.	člen
8.	člen
9.	člen
: CILJI KODEKSA
: DEFINICIJE
: RAVNANJE S PESTICIDI
: KONTROLIRANJE PESTICIDOV	a
: ZMANJŠEVANJE NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE
: REGULATIVNI IN TEHNIČNI POGOJI
: KORISTNOST IN UPORABA
: PROMET IN PRODAJA
SKLADIŠČENJE IN ODLAGANJE.
: IZMENJAVA INFORMACIJ
10.	člen : ETIKETIRANJE, SKLADIŠČENJE IN ODLAGANJE. 2. KAJ SO SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN (PESTICIDI).
Sredstva za varstvo rastlin ali pesticidi so vse aktivne snovi, j uporabljamo z namenom preprečevanja, uničevanja ali omejev j škodljivih bioloških dejavnikov (agensov). Med te dejavnike p * mo tudi vse prenašalce (vektorje), ki prenašajo bolezni tudi ka in živali. S pesticidi uničujemo, preprečujemo	.
nezaželjene plevelne rastline, žuželke in druga živa bitja, ki p jo škodo. Med ta sredstva spadajo tudi snovi za regulacijo J rastlin, za povzročanje odpadanja listja, za predčasno sušenj. , ’ proti prezgodnjemu odpadanju plodov, pa tudi za zavarovanj p
kov v skladiščih in med transportom.
KMETOVALCI!
DO VARAŽDINKA, TOZD PREHRAMBNA INDUSTRIJA VARAŽDIN, Prvomajska 178
— celo leto prodaja visokoproteinsko živinsko kr- | mo, izdelano na osnovi sončnic (zmleto sončni- । čno seme in pogače).
- CENE UGODNE!	. l
— Vse informacije po telefonu (042) 40-54 ;
in 40-720 od 6. do 14. ure.	—J
S temi sredstvi torej zavarujemo vse biloške (žive) proizvode, ki smo jih pridelali z namenom, da jih nepoškodovane koristno uporabimo.
3.	KAKO DELIMO SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN (PESTICIDE)?
A) INSEKTICIDI so sredstva za preprečevanje razvoja uničevanje ali omejevanje širjenja škodljivih žuželk. Primer: koloradski hrošč, strgač, itd. Istočasno so ta sredstva navadno zelo strupena, zato zelo nevarna.
Ta sredstva delimo na:
a)	sredstva za škropljenje rastlin
b)	sredstva za zimsko škropljenje
c)	sredstva za razkuževanje tal (zemlje)
d)	sredstva za razkuževanje skladišč kmetijskih proizvodov
e)	sredstva za zaplinjevanje
f)	sredstva za varstvo lesa.
B)	AKARICIDI so sredstva za uničevanje pršic (pajkov). Učinkujejo na vse gibljive stadije pršic, nekateri tudi na letna jajčeca, in druge razvojne faze. Največ se uporabljajo pri varstvu sadnih dreves, vinske trte ter zelenjave.
C)	NEMATOCIDI so sredstva proti nematodam (drobnim črvičkom) v tleh. V tla se vnašajo z vbrizgavanjem, zalivanjem, vdelova-njem ali plinjenjem (fumigacijo). Zgled: pesna ogorčica (Heterodera schachti).
D)	LIMACIDI so sredstva za uničevanje polžev (Limaks). Uporabljajo se v obliki strupenih vab ali sredstev za posipavanje tal ali rastlin.
E)	RODENTICIDI so sredstva za uničevanje glodalcev (Roten-tia), kot so miši, podgane, voluharji itd. Njihovo delovanje je hitro in se uporablja v obliki zastrupljenih vab, kot so žita, slanina, ribe, sir in drugo. To so navadno najbolj nevarna sredstva (npr. endrin, ki ima LDso le 17,8).
F)	KORVICIDI se uporabljajo kot odvračala (repelenti) proti škodljivim pticam (aves, korvus).
G)	FUNGICIDI so sredstva za uničevanje glivičnih bolezni in jih delimo na:
a)	sredstva za škropljenje rastlin
b)	sredstva za obdelavo semen
c)	sredstva za druge namene.
Ta sredstva uporabljamo preventivno in navadno zelo dobro delujejo, če so uporabljena pravičasno in v pravilne namene. Na občutljivih sortah oziroma kultuvarjih v vinogradništvu lahko povzročijo poškodbe predvsem v obliki ožigov. Ta sredstva so za človeka in toplokrvne živali znatno manj strupena kot.insekticidi.
Po kemični sestavi jih delimo na:
a)	bakrena sredstva
b)	žveplena sredstva
c)	organska sredstva
d)	sistemike
e)	Fungoinsekticide
H)	HERBICIDI so sredstva za uničevanje rastlin ne glede na to, ali so gojene rastline, koristne, ali pa so to pleveli. Delujejo torej FI-TOCIDNO, uničujoče tudi na gojene rastline, CE JIH NEPRAVILNO UPORABIMO. Njihova pravilna uporaba je zelo odvisna od razvojnega stadija posamezne rastline. Selektivni herbicidi s sistemičnim delovanjem se vskrkavajo v vse organe rastline. Občutljive propadejo, neobčutljive (pogojno) pa ostanejo nepoškodovane (selektivnost).
Kontaktni ali dotikalni herbicidi uničujejo oziroma poškodujejo rastline namesto dotika. Delo s takimi sredstvi je še posebej komplicirano in natančno.
Totalni herbicidi so neselektivni in uničujejo vse rastline, s katerimi so prišli v dotik.
Desikanti in defolianti so sredstva za uničevanje zelenih delov rastlin za hitrejše prenašanje asimilitov v plodove, preprečevanje širjenja bolezni na druge dele rastlin (phitophthora) in za lažje spravila pridelkov.
Herbicidi spadajo v skupino neznatno ali malo strupenih sredstev, vendar s poudarkom, da neškodljivi snovi, ki jih uporabljamo v fitofarmaciji (rastlinskem zdravilstvu) NI!
I)	REGULATORJI RASTI IN FIZIOTROPI so sredstva za reguliranje rasti in za preprečevanje klitja semena ali gomoljev.
J)	REPULZIVNA SREDSTVA so sredstva za odvračanje divjadi na njivah, v sadovnjakih ter v gozdovih.
K)	DODATNA SREDSTVA se uporabljajo za boljšo lepljivost sredstev za varstvo rastlin in za poboljševanje delovanja nekaterih herbicidov.
4. ZAKAJ UPORABLJAMO SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN?
Kmetijstvo je del narodnega gospodarstva, za katerega je značilno, da se mora obnašati gospodarno, torej mora s čim manjšim vlaganjem doseči čim ugodnejši proizvodni rezultat. Tega cilja pa na konvencionalni (klasični) način pridelave ni mogoče doseči. Nujno je bilo potrebno poklicati na pomoč znanost, ki je seveda lahko tudi »znanost«. Pridelovanje hrane brez kemičnih sredstev za varstvo rastlin in brez mineralnih hranil za rastline danes ni več mogoče. Dr. Maček pravi, da je »BIOHRANA« izmislek zahodnega, v glavnem presitega sveta. Ta biohrana je lahko alternativa za majhen, zanemarljiv del svetovnega (zelo bogatega) prebivalstva, nikakor pa ne za milijone lačnega prebivalstva.
Zato je pametna, strokovna, zavestna, odgovorna, poštena itd. uporaba sredstev za varstvo rastlin NUJNO potrebna.
(Nadaljevanje prihodnjič)
VESTNIK. 14. MAJA 1987
STRAN 7

pisma, mnenja, stališča
POSEBEN PRIMER LENOBE IN LAGODNOSTI
V soboto, 25. aprila, smo občani Radencev po krajšem poležavanju na dela prost predpraznični dan krenili na večje predpraznične nakupe živil in pijač za več dni skupaj, upoštevajoč pri tem, da bodo naše trgovske hiše v Radencih, ne glede na to, da smo turistični kraj, odprle vrata »svojim ljubim potrošnikom« šele v torek, 28. aprila. Lep in sončen dan je zagotavljal, da bodo ti nakupi ne le obveznosti in nujnost ter dolgočasno postajanje v vrstah pred blagajno, temveč da bo to obenem prijetni sprehod, rekreacija in srečanja z znanci, za katere, ko je navaden dan, nimamo časa.
Toda naši ljubi »občinski« trgovci in prav tako naši ljubi »občinski« peki so s svojo lenobo ali lagodnostjo posebne vrste poskrbeli oziroma povzročili, da ni bilo tako, kot smo vsaj ta dan vsi upravičeno pričakovali.
V prodajalni Vrelec, občinskega trgovskega podjetja, je takoj po deveti uri zmanjkalo kruha, takoj zatem pa je zmanjkalo tudi mleka. Sicer prijazne trgovke so nam pojasnile, da so jim peki iz občinskega pekovskega tozda ta dan poslali polovico manj kruha, kot so ga naročili, glede mleka pa so povedale, da se je pač tako zgodilo. Moja pripomba, da bi njihovo vodstvo kljub temu moralo biti obveščeno in ukrepati, kot je treba, da bi mi, njihove' stranke in porabniki, imeli zadostne količine kruha in mleka, se jim je zdela celo smešna, če ne neresna.
Ne glede na to smo poskušali srečo v sosednji prodajalni, ki ji pravimo market in ki jo upravlja
mariborski ozd, saj si ljudje morajo nekje kupiti vsaj kruh in mleko pred večdnevnimi prazniki, ko so prodajalne zaprte tudi v zdraviliško-turističnih krajih, kot so Radenci. Toda v tej drugi prodajalni se je pokazala podobna žalostna slika, saj niti tam ni bilo kruha že ob pol desetih, pošteno pa so povedali, da ni kruha niti v Gornji Radgoni, sami pa bodo poskušali, v nasprotju z »občinskimi« trgovci, da dobijo nekaj kruha iz Murske Sobote, če ga bodo imeli, in sicer »še« isti dan po enajsti uri. Toda ne glede na uspeh je bila obljuba v danih razmerah vredna pohvale.
Toda ne glede na razočaranje v prvih dveh prodajalnah smo ogorčeni kupci krenili proti tretji, poslednji prodajalni občinskega podjetja, ki jo imenujemo Maja, toda ves trud je bil zaman, saj smo že na poti srečali znance in sodelavce, ki so jezni prihajali tudi iz te prodajalne »zadnjega
VANDALIZEM
S sekiro nad ptičje valilnice
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci spada med zelo aktivna humana društva, saj redno skrbi za ohranitev teh gozdnih prebivalcev. Od KG Rakičan je društvo pred dvema letoma dobilo dovoljenje, da lahko v gozdičku nasproti gojitvenega lovišča Fazan Beltinci v Konjščeku (Zverinjeku) skrbi za ohranitev zunanjih ptic, ki so pri nas že tako redke.
Člani društva so se povezali s šolami in odzvale so se šole v
valilnicami. Vprašamo se, kaj je privedlo posameznike k takemu dejanju? So mar ptice storile komu kaj žalega? Smo člani društva počeli kaj narobe in s tem storili komu kakšno škodo? A ni narava kaznovana s takim početjem? Na to naj pomisli tisti, ki je to počel! Komu je s takim početjem storil krivico? Na primer, en par siničk ob vzreji in vzgoji enega gnezda svojih mladičev prinese okrog 34 tisoč mrčesov.
Mislimo, da so uničevalci na-
upanja«, ker je tudi tam zmanjkalo kruha.
Tako smo se občani in porabniki v Radencih nenadoma znašli v položaju, ko je bilo treba z avtomobilom v dirko in na lov po bližnjih krajih ali celo, kar je še najbolj praktično in zanesljivo, kar v avstrijsko Radgono po kruh in nekateri tudi po mleko. To je bila le ena plat te nedopustne nerodnosti in neodgovornosti trgovcev v Radencih, ki pa se vsaj glede pomanjkanja kruha uspešno branijo, da jim iz občinske pekarne v Gornji Radgoni niso poslali naročenih količin kruha, glede mleka pa jim je zmanjkalo vseh razumnih argumentov in je bilo popolnoma jasno, da gre za navadno neodgovornost. Nam, občanom Radencev, se lahko opravičijo ali ne, saj pri takšnem poslovanju to niti ni pomembno, toda, kaj si o tem cirkusu mislijo tisti obiskovalci Radencev, ki so imeli zlasti pred prodajalnami v središču avtomobile z registracijami iz Avstrije, ZRN, Madžarske, Kopra, Celja, Ljubljane, Zagreba in iz različnih drugih krajev, domačih in tujih, saj sem bil kot vsi drugi preveč jezen in razočaran ter celo užaljen zaradi takšnega odnosa trgovcev, da bi natančneje ugotavljal avtomobilsko poreklo prav tako užaljenih in razočaranih obiskovalcev Radencev — tega turističnega bisera v severovzhodni Sloveniji, kot to piše v turističnih prospektih. Njihovo mnenje in sodba o vsem tem pa pomeni neposredno materialno in moralno škodo temu turističnemu kraju.
Na koncu se postavlja upravičeno vprašanje, zakaj je možno,

♦
4
Brezsrčnežu »se je zalomilo« pri tej valilnici, zato je sekira z zlomljenim držajem ostala kot »dokazni material«. Foto: Ivo M.
Odrancih, Turnišču in Beltincih, kjer pionirji pridno izdelujejo valilnice in krmilnice za zunanje ptice. Akcija poteka že dve leti.
Požrtvovalni člani društva Slavček so z veliko ljubeznijo do narave in ptic v Zverinjaku nastavili 25 valilnic z namenom, da ohranijo majhne gozdne prebivalce pri življenju. Že so se poznali sadovi akcije in ptice so se prav v teh valilnicah pripravljale na svoj naraščaj. Toda nekega dne, v začetku letošnjega aprila, so člani društva ob opazovanju ptic v gozdičku videli, da je bilo 19 valilnic uničenih in večina odnesenih.
Onemeli smo, ko smo videli s sekiro storjeni vandalizem nad
redili krivico v prvi vrsti otro-, kom, ki so valilnice izdelovali, društvu Slavček za požrtvovalno delo, naravi in njenim pticam, ki ohranjajo gozdno drevje pred škodljivci, in končno tudi samemu sebi, saj so tudi ti brezsrčneži del narave.
In kakšna je kazen za storjeno škodo? Dejanje je zelo kruto in narava se bo sama maščevala.
Vandalsko početje je preverila postaja milice v Beltincih. Z vso zavzetostjo so začeli z raziskovanjem in upajo, da bodo prišli na sled tem morilcem narave ter jih primerno kaznovali.
Ivo Maučec, predsednik društva Slavček
da se takšne reči v Radencih sploh dogajajo? Odgovor je preprost, dan je že med uvodnimi vrsticami tega prispevka.
Uradna politika je v preteklosti ustvarila dejanske in pravne možnosti za popoln monopol trgovine in tudi pekovske organizacije na tem območju, ki jima takšen položaj, ne glede na kakršne koli pogoje poslovanja, ki jih postavljajo naše vlade, zagotavlja soliden in zadosten dohodek za njihove »lastne potrebe« in politično podprt minimalen razvoj. Zaradi tega trgovci in tudi peki nimajo razloga skrbeti za zvišanje fizičnega obsega poslovanja, uradna politika jih podpira takšne, kot so, organizirani potrošniki in njihov ustavno pro-klamirani vpliv na tovrstno poslovanje pa je le zgodovinska dogma na ravni pravnega teorema, vpliv krajevne skupnosti pa je tudi nemogoče pričakovati. Kaj pa o tem mislijo občani Radencev, pa se v tem kontekstu upravljalskih sil nihče niti ne sprašuje, vsaj ne do naslednje volilne farse ali referenduma.
Na koncu pa se postavlja vprašanje, kakšen pomen ima to moje pisanje? Odgovor je preprost: v imenu porabnikov prosim tiste, ki dejansko odločajo, da se v prihodnje te zadeve z oskrbo izboljšajo, zlasti pred prazniki, kupcem pa poskušam odpreti oči v tej smeri, da s skupnimi močmi in nastopom v krajevni skupnosti in občini poskušajo doseči pri tistih, ki vladajo, boljšo uveljavitev in upoštevanje tudi takrat, ko se ne pripravljajo volitve ali referendum. Za kruh in mleko!!! Peter Marinkovič, dipl. prav.
Socialistična republika Slovenija
OBČINA LENDAVA
Licitacijska komisija po sklepu izvršnega sveta Skupščine občine Lendava razpisuje
JAVNO DRAŽBO
z ustno dražbo za naslednja osnovna sredstva:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Dvoplaščna vkopana cisterna za EL gorivo V = 30 m’, 1 kos Gorilnik THISSEN, tip TZH 6,3 za EL, kapaciteta (50—129) kg/h, 2 kosa
Toplovodni kotel — litoželezni (13 čl), tip STREBEL-GH 75R kapac. 698 kW, 2 kosa
Stoječa tlačna posoda za NP 6, jeklena, V = 1 m’, 2 kosa Prirobnični zasun DN 125 za NP6, 4 kosi
Varnostni ventil na utež za NP 3, DN 50, 2 kosa
Varnostni ventil na vzmet za
NP3, DN 25, 1 kos
Omehčevalna naprava kotlovske vode (enojna), kapac. 1 m’/h z vodomerom, 1 kos
Izklicna cena
2.969.400
4.000.000
1.200.000
390.000
90.000
40.000
15.000
150.000
Javna dražba bo v četrtek, 21. 5. 1987, ob 12. uri v prostorih upravne stavbe občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5.
Ogled je možen na dan dražbe od 7.00 do začetka dražbe.
Pravico do sodelovanja na javni dražbi imajo vse pravne in fizične polnoletne osebe, ki polože 10 % varščino od izklicne cene, najkasneje pol ure pred pričetkom dražbe. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne.
Predmeti so naprodaj po načelu »videno-kupljeno« in se ne upoštevajo nobene reklamacije.
Kupec mora poravnati kupnino in eventualne druge dajatve ter kupljeni predmet prevzeti najkasneje 8 dni po dnevu prodaje. Demontaža se izvede na stroške kupca.
Posebni stroški bodo nastali pri izkopu cisterne in ponovnem zasipu in gredo v breme kupca.
Razpisna komisija delovne skupnosti upravnih organov občine Murska Sobota
razpisuje
prosta dela in naloge
PREDSEDNIKA SKIH KOMISIJ
KOMASACIJ-
SLOVENIJA, MOJA DEŽELA! NISO NAM JE PODARILI DEDJE, POSODILI SO NAM JO VNUKI. IN KAKO JO ČUVAMO?
Vsak poseg človeka v naravo ima določene posledice. Cesta, zgradbi, urbana ali obdelovalna površina, vse je del narave in vsak poseg ima posledice, ki jih tačas niti oceniti in presoditi ne moremo. Sele otroci, vnuki ali celo pravnuki bodo ugotovili, da je nekaj narobe, da določen objekt izstopa iz okolja in ga moti. ..
Eden izmed takih spomenikov slabega okusa je lendavska avtobusna postaja. Verjetno ni človeka, ki bi lahko dva zabojnika in štiri »gobice« razglasil za objekt, ki ima določeno vrednost. Zavedamo se, da je to le prva etapa in da ji sledi druga in celo tretja, vendar ne moremo soglašati z nadaljevanjem v tej obliki.
Arhitektura je veja umetnosti, ki mora uskladiti posege v naravo z naravo samo. Umetnost, pa naj bo klasična ali moderna, nikakor ne more in ne sme kaziti narave. Če jo kazi, potem ni umetnost in je nepotrebna.
Poleg zgrešene estetske je zgrešena tudi funkcionalna plat. Potnik, ki čaka na avtobus v Lendavi, stoji na vetru, v mrazu, umazaniji in še čem. Pa kaj?
Projektanta zaradi tega gotovo ne boli glava, saj, če smo malce zlobni, potem lahko povemo, da se projektanti ne vozijo z avtobusom, temveč z avtomobilom. Vprašamo se lahko le še, doklej bo družba (to smo mi) drago plačevala take napake. Mislim, daje čas, da nehamo.	MaH
pri Komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
imeti morajo visoko izobrazbo pravne smeri, praviloma opravljen pravosodni izpit in 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji delovne skupnosti upravnih organov.
K lastnoročno napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev, navedenih v razpisu, in življenjepis.
Prijave se kolkujejo z 20 din.
Kandidati bodo o izidu izbire pisno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osebnega avtomobila:
— IMV RENAULT 4 TL, letnik 1980, nevozen, izklicna cena 400.000 din.
Javna dražba bo 20. 5. 1987 ob 9. uri na dvorišču Skupščine občine Murska Sobota, Alija Kardoša 2.
Pred začetkom na dan javne dražbe med 8. in 9. uro morajo interesenti plačati 10-odstotno varščino pri blagajni SO M. Sobota.
Prometni davek plača kupec.
K tehnostroj
DO »Tehnostroj«, industrija vozil in kmetijske mehanizacije, p. o. Ljutomer, Prešernova c. 40
Takoj zaposlimo:
1.	diplomirane inženirje strojništva,
2.	inženirje strojništva,
3.	strugarje
4.	varilce
Pogoji:
pod točko 1. in 2.
— končana VII. oziroma VI. stopnja izobraževanja, lahko pripravniki .
pod točko 3. in 4.
— končana IV. stopnja izobraževanja
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov DO »Tehnostroj« industrija vozil in kmetijske mehanizacije, p. o. Ljutomer, Prešernova c. 40, z oznako za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije.
DINOS LJUBLJANA
Tozd Priprava odpadnih surovin
Ljubljana, Titova 118
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
na DE Murska Sobota, Markišavska cesta 7
strojnika pri stiskalnici in vzdr-
ževalca strojev
— 1 delavec
Pogoji:
2- ali 3-letna poklicna šola kovinarske smeri ali priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vlože ponudbe v roku 8 dni od objave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Dinos Ljubljana, Tozd Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118.
Pomurski zdravstveni center TOZD Zdravstveni dom Gornja Radgona razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Zdravilišče »Radenska« Radenci s tremi srci N. Sol. O. TOZD MORAVSKE TOPLICE, Moravske toplice objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD prosta dela in naloge
zahtevna vrtnarska dela
1 izvrševalec
KV vrtnar, 1 leto delovnih izkušenj, 3 mesece poskusnega dela Vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslov »Radenska« TOZD Moravske toplice, 69221 Martjanci, kadrovska služba.
O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po sklepu pristojnega organa.
Pomurski zdravstveni center TOZD Zdravstveni dom Lendava razpisuje deta in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
direktorja tozda
za mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko izobrazbo medicinske, pravne ali ekonomske smeri
in
— 5 let delovnih izkušenj ter organizacijske sposobnosti.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: PZC TOZD Zdravstveni dom Lendava, Kidričeva 34, za razpisno komisijo.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
glavne sestre tozda
za mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo VI. stopnjo VIP zdravstvena usmeritev — višja medicinska sestra z opravljenim strokovnim izpitom in
— 5 let delovnih izkušenj ter sposobnost organiziranja dela.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: PZC Tozd Zdravstveni dom Gornja Radgona.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
STRAN 8
VESTNIK, 14. MAJA 1887
kulturna obzorja
Naveličanost poezije
Da ne bo pomote: pesniški prvenec Jakoba Šešerka Pobožal sem zemljo (DKD Svoboda Gorenje Elrad, ZKO Gornja Radgona, 1987) sem bral z veseljem in razočaranjem hkrati. Bolj z drugim, kajti večina refleksij je že zdavnaj izpeta, tu in tam je zablestel kak lirski drobec (gotovo po zaslugi lektorja in urednika Miroslava Slane-Mirosa), ki pa se je v kopici skorajda bolehnih (šolskih) verzifikacij dobesedno izgubil.
Da ne bo pomote: nikakor ne želim namerno grajati, tega nisem počel nikoli, pesmi želim predstaviti s kritičnega zornega kota kot bralec, ki me niti tematika niti starost, kaj šele »amaterski ustvarjalni pristop«, ne obremenjujejo. Zmotno je dolivati loj na svečo, ki ugaša, če je stenj že dogorel, iskati čudež Šešerkove poezije tudi.
Bodimo odkriti: ustvarjalno dejanje Jakoba Šešerka je hvale vredno, tudi sama knjižica ni za v kot, vendar si moramo pogledati v oči: večina verzifikacij komajda zadovolji objavo.
Šešerkova poetika (brez dvoma ji je veliko botroval urednik, kar se jasno vidi v nihanjih kvalitete) je pričakovana: tematika zemlje, odnos človek—zemlja, ki mestoma preide v obtožujočo didaktičnost, ubrano z ljudsko pesmijo, je summa sumarum Šešerkovega prvenca, razdeljenega na pet ciklov, ki tvorijo kronologijo nekega življenja. V svojem credu Zemlja pravi:
Zato sem kmet
brez prostih sobot, brez osemurnika, nate nor.
Le-ta postavka je temeljno izhodišče za analizo Šešerkovega pesništva, v katerem ni čutiti tistega »sladostrastnega oklepanja zemlje«, pač pa večno ponavljanje in iskanje, večno diarezo med nekoč in danes. Šešerko ne le, da se upira urbanemu, neurbanost celo mistificira, banalizira, tako da so pesmi Čar življenja, Hej deklica ... le bledi odtenek prave lirske impresije. Res je, zemlja je temeljna ontološka go-rišnica, vendar so »pesniki zemlje« (morda Jenko, Kuntner, pa tudi Pavček v zbirki Dediščina) iskali mnogo več kot zaris neke realnosti. Prav nepoetizirana realiteta, mimezis, ki redkokdaj preide v metaforo, je tista šibka točka (in hkrati izhodiščna), ki uvršča njegovo pesniško dejanje na raven pesniškega opisovanja. V prvem ciklu Materi se pesnik (ne)zavedno vrača v mladost, k mrtvi materi, ki mnogo bolj kot zemlja doživlja svoje pesniško poslanstvo. Čeprav je moč najti kopico pomanjkljivosti in izpetosti, bi raje izpostavil nekaj osupljivih drobcev, ki nakazujejo Šešerkovo pesniško moč in nemoč hkrati; kajti le-ti se pogosto kar izgubijo. V Julijski preberemo:
stebelca
so brenkala
v slamnatih sikih
Kakšno razkošje proti banalizacijam kot so »pravimo—življenje« ali pa verza »vsak dan sem gledal atome —/ jagod v tvojih rokah nisem videl« (Ob mrtvi materi)!
V drugem ciklu Deček z grlico se Šešerkovo pesnjenje nagiba k otroštvu. Kapica že znanih, dorečenih podob, vračanja, ki preide v sentimentalnost, podob časov, ki jih je izkazil človek, podob dedka, ki je upognil breskovo vejico in dahnil, da bo še cvetela, kopica razočaranja nad neizpolnjeno »otroško resnico« v »tej dolini, kjer so raskavi jeziki krav mulili travo«, kjer »sem rasel bos«! Šešerkova nostalgija preide včasih v bolestnost, v obtoževanje in strah pred »svetovno katastrofo«. Njegovo vračanje je hkrati tudi strašljivi ecce homo.
V tretjem ciklu Ko kri zori se odnos človek—Zemlja za las oddalji; »nadomesti« ga odnos mož—žena, ki pa preredko preide v erotiko. Ljubezen v Šešerkovih pesmih je le večno dotikanje moža in žene, vnovično vračanje (Noč je že) ali hudomušno, posrečeno spletkarjenje okoli dozorevanja (Zadnjikrat iz osemletke). A prav v tem ciklu se začenja srž pesnikove izpovedi: strah nad trpkostjo sveta, ki ga nikakor ne more sprejeti. Njegov humanom je pogostokrat kar naiven, verjeti v človeka je že zdavnaj samo pravljica, ki pa se v Strženu zemlje obarva v črno. Upor nad mehaniziranostjo vasi (Vaški rezervat), nad razčlovečenjem (Moj rod) in zoper »černobilski glad« so tista gonila, ki njegovo pesništvo ne le zvulgarizirajo, temveč mu odvzamejo ves lirski naboj. Čemu se je treba zgražati kombajnu (Ob žetvi), asfaltu ... (Stari križ), čemu je treba retorično vprašanje Kje si, človek., če pa je v pesmi Veter je bučal, ki bi po mojem sodila v antologijo pesništva o zemlji, »dimnik nadrealno legel vznak«, ko je »stari Črnel vlekel brano na slemen« ..., morda blizu neke delavnice, »v kateri je dedek pozimi dletil sani, v kateri so skobljanci toplo dišali«.
' Zadnji cikel Stopinje se vdirajo le nadaljuje prejšnjega, vendar ne stopnjuje. In to je najslabše: povedati isto stvar zmeraj z istim tonom. To je naveličanost poezije, Vrtiljak, ki ne razveseljuje, Boj z mlini na veter, Naveza, Stonoga—storoka, to je strašni zakon Zob za zob, to je meja med »nekaj je strašno narobe in strašno prav.« Šešerkova knjižica bo zadovoljila predvsem nezahtevnega bralca, temu je morda tudi namenjena, je knjižica, ki je, kar je zelo veliko, iskrena, nenarejena, vendar je to mnogo premalo, da bi zaživela na knjižni policah kot izdelek, ki bi ga vzeli večkrat v roke. Skoda pa bi tudi m-la, če ne bi nikoli ugledala luč sveta in prav konceptu zagnanim radgonskim kulturnikom se moramo zahvaliti za to skromno, neopazno, a ohrabrujoče dejanje.
Milan Vincetič
ŠE ENI ČUDOVITI PEVCI
Prejšnjo nedeljo je bilo na Cankovi srečanje odraslih pevskih zborov in oktetov občine Murska Sobota. V uvod so pevci iz Kčrmenda zapeli pet pesmi, poslušalce pa so še posebno navdušili z dvema slovenskima. Na reviji se je predstavilo devet zborov.
Prvi je nastopil zbor Društva upokojencev Murska Sobota, ki ga vodi zborovodja Jože Vukan, nadomeščal pa ga je Franček Zver. Predstavili so se s primorsko narodno Ženka mi v goste gre, prekmursko narodno Po bii-kovji in Vipavko Emila Adamiča. Zbor je imel velike težave z intonacijo, pa tudi zvok ni bil na zadovoljivi ravni, medtem ko je zborovodja izbral zanimivo dinamiko in agogiko v pesmi Ženka mi v goste gre. Najslabše pa je bila izvedena prekmurska narodna Po biikovji, saj je pevce zmotila že začetna intonacija. Zadovoljivo so pele pevke ženskega pevskega zbora Agromerkur, ki jih vodi zborovodkinja Anka Suhadolnik. Tu in tam ni bila popolnoma izpeta fraza, predvsem v pesmi N’mau čez izaro, medtem ko je bilo v pesmi Stoji tam v gori partizan premalo zvoka, saj je Agromerkurjevih pevk le trinajst.
Zanimivo pa so predstavile zadnjo pesem, narodno v priredbi Matije Tomca Na Gorenščem je fletno in z njo navdušile občinstvo. Letos se je na reviji prvič pojavil ž novo zborovodkinjo Vido Zver PZ Društva invalidov Murska Sobota. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da zbor v kakovosti raste. Napotek v prihodnje bi morda lahko bil, da se zbor poleg narodnih loti tudi umetne pesmi. V pesmih Lepa ptica kukavica in Bom Šuštarja vzela, narodnih v priredbah Zorka Prelovca, se je zbor izkazal tudi v poznavanju dinamičnih in agogi-
Zadnja nedelja v aprilu je bila na Kobilju prizorišče 20. občins e o vije. Pred osnovno šolo sta jo organizirala domače kulturnoume n o in Zveza kulturnih organizacij Lendava. Na reviji je ob sprem javi g cev stopilo devet folklornih skupin: mladinska in odrasla folklorna s upin turnoumetniškega društva Ferdo Godina Bistrica, folklorne s upine u u noumetniškega društva Petofy Sandor Dobrovnik, Tone Plej ren VCZ virski tulipan Radmožanci, Miško Kranjec Velika Polana, Ste an aJ če, Lindau Lendava in domača folklorna skupina s Kobilja.  a prir , jo je spremljalo veliko obiskovalcev, sta napovedala Marjeta ugr Marjan Farkaš, sklenil pa jo je pogovor z mentorji posamezni skupin. Podatke sta nam posredovala dopisnika Ivan Pavsi m čar, dinamično folkloro pa je v objektiv ujel Lado Klar.
čnih znakov, medtem ko je bilo v pesmi Pastirska v priredbi Sama Vrem-šaka čutiti premalo razlik v pomenu kitic in bi se jo dalo še dodelati. Ob tem je treba reči še to, da so v tem zboru že oblikovani glasovi, tako da je oblikovanje zvoka zbora težavno. Prav to bi lahko trdili tudi za zbor Društva upokojencev Beltinci, ki ga vodi Jože Vukan in ga je nadomestila Vida Zver. Slaba intonacija, neizpete fraze sta bili šibki točki tudi tega zbora in zdi se, da je neredno delo zaradi odsotnosti Jožeta Vukana zares slabo vplivalo tudi na ta zbor. Ob nastopu mešanega zbora kuda Rogašovci z zborovodjo Štefanom Rožmanom žal že nekaj let ugotavljamo, da zbor v kakovosti stagnira. Ni moč reči, da je to slab zbor, a vendar v njem prepevajo veliko mlajši pevci, katerih zvok je lažje oblikovati in bi se ob programu Vse mine Antona Foersterja, Eno devo le bom ljubil Hrabroslava Volariča in prekmurske narodne Grlica dalo pokazati več. Škoda, da ob sicer dobrem petju zbor ne more preseči doseženega. Ob nastopu komornega mešanega PZ KUD Prosenjakovci, ki ga vodi zborovodja Ladislav Gyorek, smo pričakovali več sočnosti, ki bi ga program Vinka Vodopivca Soudaška, narodno v priredbi Jurija Gregorca Rasti mi, rasti, travca zelena in madžarske ljudske A juhdsz lahko pričaral in so ga ti pevci tudi sposobni dati. Sicer pa je prosenjakovski zbor znan po čisti intonaciji in lepem zvoku, medtem ko bi bilo čudovito videti v njem še več pevcev. Nenavadno lepo, čisto in zanimivo petje smo slišali od pevcev moškega PZ kuda Beltinci, z zborovodjo Jožetom Grlecem. Nenavadno imenujem to petje zato, ker v pomurskem prostoru žal takega »rajskega« petja zlepa ne slišimo. In srečni smo, da so se »sindikalcem« mešanega PZ Štefan Kovač iz Murske Sobote priključili še eni čudoviti pevci. V vseh treh pesmih Janeza Ga-špariča Kosa, Antona Foersterja Večerni ave in koroško narodno Dečva to m’ povej so dokazali, da so sposobni dati poslušalcem največji glasbeni užitek na visoki umetniški ravni. Z zanimivim programom se je predstavil tudi Prekmurski oktet iz Murske So-
PETJE OB DELU
»Ženska vokalna skupina v Agromerkurju poje že tretje leto. Ob otvoritvi novega prizidka so delavke izrazile željo, da bi zapele in od takrat pevski zborčki ga vodim, deluje,« je uvodoma pojasnila zborovodkinja Anka Suhadolnik, ki jo poznamo kot pedagoginjo in voditeljico zborov. Iz želje po popestritvi programa s pesmijo se je tako rodil ženski pevski zbor, ki se sestaja vsak teden po eno uro. Pred osemurnim delavnikom (ali po njem) je težko najti primeren trenutek za petje, vendar so pevke vztrajne in marljive ter pojo tudi navsezgodaj, pred šesto uro, ali pa po petnajsti, kot je bilo to na predpraznični petek, ko smo jih obiskali na eni zadnjih vaj pred nedeljskim nastopom na srečanju odraslih pevskih zborov in oktetov soboške občine na Cankovi.
»Jutranje petje za glasilke ni bilo najprimernejše, vendar pevke niso odnehale. Tako sta nas izjemna želja po petju in vztrajnost obdržala skupaj, veliko zaslug za obstoj ženskega pevskega zbora Agromerkur pa ima tudi sindikat. V delovni organizaciji nam je izjemno naklonjen in lahko bi bila ta sindikalna organizacija vzor drugim v združenem delu, ker brez pobude ni kulture v delovnih organizacijah. Vsaj pevske je premalo,« je poudarila Anka Suhadolnik in pohvalila tudi vodstvene organe Agromerkurja, ki imajo posluh za
svojo vokalno skupino, poleg že omenjene osnovne sindikalne organizacije.
Po upevalni vaji so se pevke predstavile z imeni in priimki in tako jih lahko naštejemo: Marija Vegi, Kristina Dajčar, Jožica Fel-kar. Zlata Kuzma, Majda Merič-njak, Mira Šibanko, Alja Obal, Draga Vučko, Milena Kovač, Vera Pozvek, Helena Pozvek, Mira Kul-čar in Renata Kološa. Prva med njimi je bila tudi najbolj zgovorna in ko smo jo povprašali koliko časa že poje, je kronoško natančno in z veliko mero zbranosti povedala, da poje že od 1979. leta, ko je bil ustanovljen prvi pevski zbor. Njegov vodja je bil pokojni Ignac Maučec, pevk pa je bilo v začetku le osem. Zapele so ob otvoritvi klavnice, zborovodjeva smrt pa je prekinila delo vse do 1983. leta, ko so se pevke ponovno zbrale pod vodstvom Anke Suhadolnik, ki so jo zaprosile za sodelovanje.
»Iz skromnega števila osmih je število pevk poraslo na trinajst in z veseljem pojemo,« je dejala Marija Vegi, ki se rada spominja, kako je direktor Koloman Cigut spodbujal vsako pevko posebej in jim vlival optimizma s pohvalo, da lepo pojejo. Tako so zapele ob otvoritvi reorganizirane klavnice 1984. leta in požele aplavz, sodelovale so na občinski reviji pevskih zborov in se z nje vrnile s priznanjem.
Endre Gonter razstavlja v banki
»Če želimo slikarska dela Endreja Gonterja postaviti v okvire sodobne likovne produkcije, moramo iz njih izluščiti tiste vrednote, ki pomenijo stalnice njegovega slikarskega izraza, katerih drugačnost in raznolikost se kaže kot samosvoja možnost odsli-kave preostalih vizij. V tem je Gon-terjevo delo avtonomno, ker deklarativno vztraja na jasno zasnovanem slikarskem programu, z določnimi, 'dovolj pristnimi simboli prostora, skozi katere niti slikar niti gledalec ne izgubita primarnega stika z bivajočim,« je na zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave v delovnem okolju in tako svojevrstnem razstavišču zapisa! Janez Balažič. Svoje razmišljanje pa sklenil s trditvijo: »Resnici na ljubo, Gonterjeva dela so blizu širokemu krogu likovnega občinstva, tudi zaradi sprejemljive in berljive likovne govorice, kar njegovo slikarstvo postavlja izven okvirjev povprečnega.«
bote, ki ga vodi Aleksander Vlaj. Letos smo slišali že lani pričakovano prekmursko narodno v priredbi Janija Goloba Zrelo je žito, ki je zares prava mojstrovina, ki pa je bila tudi čudovito izvedena, še posebno v solističnem delu basista Frančka Koželja.
Zanimivo odpeto z nekaj nejasnimi vstopi je bila tudi makedonska narodna v priredbi Rada Simonitija Bolen mi leži, medtem ko je bil Schubertov Sanctus premalo romantično občuten. Zadnji so nastopih in tako dobro kot vselej pevci Sindikalnega mešanega PZ Štefan Kovač iz Murske Sobote z zborovodjo Tomažem Kuharjem, ki so predstavili hudo težavne skladbe Horatti Carmen Zoltana Kodalyja, koroško narodno v priredbi Lojzeta Lebiča Luba vigred in Iga Grudna in Radovana Gobca Pust. Čudovita moderna Lebičeva priredba je zazvenela zelo dobro in pokazala sposobnost intonančno čistega petja tudi modernih in sodobnih del tega zbora. Enako lahko rečemo tudi za skladbo Pust, ki je ob menjavanju tonalitet izredno težavna.
Ob rob temu morda še pihnemo na glasbeno dušo zborovodjem in pevcem, da sleherno glasbeno delo ponuja izredno veliko izvedbenih možnosti in ob poznavanju pevskega registra, dihanja, intonacije, dinamičnih in agogičnih razsežnosti in ne nazadnje dirigiranja, lahko dosežemo umetniško izvajanje. Truditi se bo seveda še treba, da bomo prihodnje leto vsaj še stopničko bliže do tega cilja, ki naj bi ga prinesla tudi občinska revija.
Na medobčinski reviji odraslih zborov bosta nastopila Moški komorni PZ kuda Beltinci in Komorni mešani PZ kuda Prosenjakovci.
Smilja Gaber
odrezale pa so se tudi na letošnji pevski reviji na Cankovi.
»Kdor poje, slabo ne misli,« je prepričana zgovorna pevka, iz katere besed je zvenela poleg ljubezni do petja tudi prizadevnost. Prav ta pa je potrebna, kajti večina med pevkami ima poleg petja tudi veliko obveznosti doma in na delovnem mestu. Ni lahko peti zarana, pred delovnikom ali pa po njem, ko sije zunaj sonce, čaka družina in je delo na vrtu ali polju, pa tudi po stanovanju ali v hiši je vedno kaj za postoriti in za otroke je mati tista nepogrešljiva oseba, ki jim mora biti vedno na razpolago.
Zato vprašanje, zakaj pojete, pri ženskih pevkah vokalne skupine v Agromerkurju ni izzvenelo v prazno, čeprav velikokrat podkrepljeno z vzdihom, ki je pri odgovorih izdajal, da ni vedno lahko peti in je pravzaprav težko uskladiti želje z možnostmi.
Na vprašanje, kakšne pesmi najčešče pojo, je pevovodkinja Anka Suhadolnik dejala: »Zaenkrat narodni program, nekaj je tudi partizanskih pesmi, posebej pred nastopi na proslavah v delovnem kolektivu in podobnih priložnostnih nastopih, v prihodnje pa upam, da se bomo po tako strnjenem delu lotile tudi umetnih pesmi in zahtevnejšega programa.«
Brigita Bavčar
kulturni koledar
PETEK, 15. maja
MURSKA SOBOTA - V dvorani kina Park bo v počastitev dneva prosvetnih delavcev predstava Šentjakobskega gledališča - ORHIDEJA. Komedija Fadila Hadžiča, ki jo je prevedla Metka Čuk, režiser, dramaturg, lektor, scenograf in kostumograf pa je Iztok Tory, je namenjena tudi drugim ljubiteljem gledališča. NEDELJA, 17. maja
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec se bo ob 9. uri začelo medobčinsko srečanje mladinskih pevskih zborov.
MURSKA SOBOTA - Tako kot preteklo bo tudi to nedeljo popeljal avtobus z avtobusne postaje ob 13.30 v smeri Maribora, kjer bo ob 15.00 v mariborski operi predstava Petra Iljiča Čajkovskega: EVGENIJ ONJEGIN. Poleg tistih, ki so vključeni v abonma Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota, so vabljeni tudi drugi ljubitelji opere. Skladatelj je delo, ki je nastalo po Puškinovem romanu v verzih, označil kot vrsto lirskih prizorov — opero razpoloženj. Prvo izvedbo je namenil diplomantom moskovskega konservatorija in z njo dosegel popolno umetniško zrelost. Libreto je napisal Konstantin Šilovski, slovenski prevod je delo Nika Šritofa. Minulo nedeljo pa je mariborsko opero obiskalo okoli štiristo navdušencev iz radgonske občine, ki so si ogledali Straussovega NETOPIRJA.
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava OTROŠKA LIKOVNA USTVARJALNOST IN SVET MLADIH V SLIKI. Na pionirskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je razstavljena mladinska literatura pisatelja Janeza Jalna.
Muzej v soboškem gradu je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 10. in 12. uro.
LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak so razstavljene risbe Janeza Šibile.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoja dela MIHAELA BEČEJSKI-CRISTINEL, po rodu Romunka, ki živi in ustvarja v Vojvodini. Razstava bo na ogled do 25. maja.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA V Knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: WALT DISNEY 1/4 (Mladinska knjiga), Zane Grey — KRALJICA PAŠNIKOV (Tržaški tisk) in Wolfgang Nagel - SPODBUJANJE IN ODKRIVANJE NADARJENIH OTROK (Državna založba Slovenile!.
JEZIK NI/ JEMAČEHA
Stripovijada
Že lep čas lahko sledimo v domačem Vestniku stripovijadi Jelka Peternelja Rdeča javka, o kateri je v bistvu škoda izgubljati besed. Ne le, da je sama zgodba že stokrat izpeta, da gre pravzaprav za epigonsko dejanje socrealističnega žanra, v vsakem nadaljevanju smo hkrati priča kopici šolskih pravopisnih (stilnih) napak, ki še tako kazijo docela reduciran (vul-gariziran) dialog; iskati opravičilo v prostorski stiski je grešno dejanje, sa-mozatajevanje samokritičnosti. Za ilustracijo sem izbral le zadnji dve nadaljevanji (Vestnik, št. 14 in 15) in naštel kar 12 (dvanajst) očitnih pravopisnih in stilnih spodrsljajev.
1	.) nepravilno pisanje skupaj: pa-ima (pa ima, 14), jeto (je to, 15), inti (in ti, 15); prostorska stiska ni opravičilo.
2	.) ločila: pet vejic v dvostavčnih povedih kot naprimer v Nasvidenje, Janko, Za vraga, res sem ... enostavno manjka. V primeru Nasvidenje, in ne skrbi, stoji vejica tudi pred pri-rednim veznikom in!
3	.) nepravilna uporaba veznika ko v primeru Ne bi bilo dobro, ko bi nas videl. Stilno pravilneje: Ne bi bilo dobro, če ... (predmetni odvisnik).
4	.) uporaba prislova kasno z izpeljankami namesto sinonimnega prislova pozno. Torej: najpozneje do jutri in ne najkasneje do jutri.
5	.) stilno groba povedna tvorba: Malce kasneje bom nastopil jaz. Predlagam takole (brez konteksta); Malce pozneje bom sam nastopil (se bom vpletel, vmešal...)
K temu zapisu me ni vodilo paberkovanje niti purizem, kaj šele spotikanje, temveč dejstvo, da ob podobnih primerih hote molčimo, opirajoč se na tabuizirane, žal, v tem primeru kvaziliterarizirane resnice naše polpretekle zgodovine.	(mv)
ra
V okviru določil samoupravnih aktov zadruge in po sklepu razpisuje zadružni svet dela in naloge delavca s posebnim pooblastilom:
1. RAČUNOVODJA ZADRUGE
i (reelekcija)
I Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v ZZD in dogovoru o izvajanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje:
— da ima višjo ali visoko izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih del.
Poleg navedenih pogojev mora imeti kandidat ustrezne moralne vrline in organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidat bo izbran za 4 leta.
Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Splošna obrtna zadruga PREKMURKA, p. o., Murska Sobota, Kidričeva 15, z oznako za zadružni svet.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem postopku.
। Izjemna ugodnost nakupa paštete kekec in narezka sendvič
DISKONTNA PRODAJA - PRIHRANEK DENARJA
| PRODAJA KARTONOV PAŠTETE KEKEC:
 224 30-gramskih paštet stane le 8960 din
I 160 50-gramskih paštet stane le 9600 din
' 120 75-gramskih paštet stane le 10.800 din
120 100-gramskih paštet pa stane le 14.450 din
Narezek sendvič po 100 gramov v kartonu s 120 konzervami stane le 14.400 din
PAŠTETO KEKEC IN NAREZEK SENDVIČ LAHKO KUPITE VSAK DAN V ZELENJAVI ABC POMURKE NA SOBOŠKI TRŽNICI OD 7. DO 18. URE.
) IZKORISTITE IZJEMNO UGODNOST! CENE SO NIŽJE ZA 32 ODSTOTKOV!
DELAVSKI SVET
VETERINARSKE POSTAJE
MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
1.	na podlagi določil 64. člena Statuta in svojega sklepa prosta dela in naloge:
vodje računovodsko-finančne-ga oddelka
(reelekcija)
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da ima V. oz. VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri in
j — 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo za opravljanje del in nalog imenovan za 4 leta.
2.	prosta dela in naloge
knjigovodja (strojno knjiženje)
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri, i — zaželjeno je znanje strojnega knjiženja
Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati v 15 dneh od objave na Veterinarsko postajo Murska Sobota, Lendavska 27.
O izbiri bodo prijavljeni obveščeni v roku, določenem v samoupravnem splošnem aktu.
Komisija za delovna razmerja Osnovne tole ŠTEFAN KUHAR-BOJAN PUCONCI objavlja naslednja prosta dela in delovne naloge:
1.	PRU za gospodinjstvo, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
2.	PRU za liziko in tehnično vzgojo, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
3.	PRU za telesno vzgojo, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
4.	učitelja nemikega jezika, za nedoločen čas, s skrajšanim delovnim časom
5.	učitelja biologije, za določen čas, s polovičnim delovnim če som
8. učitelja matematike, za doto :en čas. s polovičnim delovnim časom
7. socialnega delavca, za določen ča' (1.9. 87 do 30. 5. 88) s skrajš. nim delovnim časom
Rok prijave. 8 dni po objavi Nastop de,a: 1. 9. 1987.
GLASBENA SOLA GORNJA RADGONA
razpisuje prosta dela in naloge
- UČITELJA KITARE S KOMBINACIJO NOG
- UČITELJA PIHAL
- UČITELJA SAKSOFONA S KOMBINACIJO HARMONIKA, ROG.
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Kandidati naj bi izpolnjevali pogoje za učitelja na glasbeni šoli.
Delo tudi na dislociranih oddelkih, zato je zaželjeno lastno prevozno sredstvo.
Stanovanj ni!
Vloge z dokazili sprejema razpisna komisija 15 dni po razpisu.
g
samozaščita, varnost, obramba
Hude delovne nezgode opozarjajo
V minulih praznikih je bilo veliko časa za različna opravila pri hišah, saj je bilo potrebno postoriti marsikaj, da bi opravili čiščenje dvorišča, vrta. Vreme je bilo lepo, omogočilo je delo na prostem. Žal so razna opravila povzročila hude nezgode, ki so lahko opozorilo vsem, ki se bodo v prihodnje lotili podobnih opravil nepripravljeni, s slabim orodjem, ki je povrh še nezavarovano, ali pa celo pod vplivom alkohola. Želel bi opozoriti le na nekatere hujše delovne nezgode, ki so se zgodile v prazničnih dneh. Rudolf Pintarič iz Radovec je na svojem dvorišču žagal drva s krožno žago. Žaga mu je zagrabila desko iz roke in mu jo vrgla v glavo. Ker v bližini ni bilo nikogar, je poškodbam podlegel. Druga nezgoda pri žaganju se je zgodila pri Anici Lazar na Ivancih. Žagali so drva s cirkularko na traktorski pogon. Po delu žage niso izključili, kar je bilo za mladoletnika M. B. usodno. Vzel je deščico in jo hotel razžagati. Žaga mu je odrezala štiri prste na roki.
Nenavadna delovna nezgoda seje zgodila tudi na bencinski črpalki v Beltincih. Voznik traktorja Štefan Lukač iz Lipovec je skušal pognati traktor v pogon tako, da je stal ob njem in z izvijačem dal kontakt, ker je bil zaganjalnik na traktorju očitno pokvarjen. Traktor je bil v brzini in je zapeljal k Lukaču, ga stisnil ob steber in ga hudo poškodoval.
Očitno gre pri vseh treh nezgodah za nepravilno ravnanje posameznika, poškodovane delovne naprave in nezaščitene naprave, ki lahko ogrožajo življenje drugih. V letošnjem letu je bilo že več podobnih delovnih nezgod, ki so praviloma zelo hude. Ker gre za več nezgod pri žaganju, bi opozorili na nekaj, česar velikokrat ne delamo ali'pa spregledamo. Delovne naprave, posebno žage, se morajo uporabljati tako, kot to prepiše proizvajalec, ki doda k žagi posebno navodilo o uporabi. Velikokrat se zanašamo na svoje znanje in teh navodil ne preberemo, če pa jih že, se po njih ne ravnamo. Nesreč je prav zaradi tega več, posledice pa zelo hude. Pa še eno: otrok do nevarnih delovnih strojev ne smemo puščati, sicer bomo nase prevzeli težko odgovornost za morebitno nezgodo.
Za naravnejši odnos do narave
Ekologija je veda o odnosu organizmov do okolja, ali je nauk o vesoljni življenjski celovitosti na Zemlji. V mreži te celovitosti ne moremo prerezati nobene zanke, da ne bi zmotili ravnotežja celote (piše F. Avčin v knjigi Človek proti naravi).
Žal se tega vse premalo zavedamo. Le nekaj razumnikov je v zadnjih desetletjih vztrajno opozarjalo na nepopravljive posledice nerazumnega poseganja v naravo. Glavnina pa je še vedno zaverovana v nespametno uporabljanje sodobne tehnike za pridobivanje vedno večjega dohodka in s tem seveda tudi osebnega standarda. V vseh naših planih, kratkih ali dolgoročnih, smo vsaj doslej imeli zapisano, koliko bomo proizvedli, zelo malo o tem, kako bomo proizvedli, in nič, kako bomo vse naše posege uskladili z naravo. Ugotoviti pa moramo, da seje mladina v zadnjem hipu prebudila. Koliko je te tako imenovane osveščene mladine, ne vemo. Tista pa, ki je, je organizirano začela iskati nove tehnologije, ki ne bodo rušile ravnovesja v naravi. Ta ista mladina je bila v zadnjem času tudi pomemben dejavnik pri organiziranju okroglih miz in drugih srečanj v Sloveniji na temo ekologija—energija—varčevanje. To je zagotovo napredek.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Jani D.
Delavski svet delovne organizacije ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA Murska Sobota razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Vodje delovne enote uvoz
za dobo 4 let
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Ob vseh teh dejstvih pa moramo ugotoviti, da se je ekološka zavest v svetu, pa tudi pri nas, začela uveljavljati med prebivalstvom. Najprej je zajela izobražence, nato pa se je počasi prikrito širila med preostalo prebivalstvo. Nastajala so društva za varstvo okolja. Pomurci smo svoje društvo ustanovili med prvimi v Sloveniji, in to leta 1972. Kolikšni so bili uspehi društva pri varovanju človekovega bivalnega in delovnega okolja v manj ugodnem družbenem vzdušju v preteklosti, ne bomo analizirali. Ugotovimo lahko le to, da je društvo obstalo.
V ugodnejši družbeni klimi, v kateri smo danes, pa bi bilo prav, da se dotaknemo dveh vprašanj: Čigavo je to društvo in kakšna je usmeritev njegove dejavnosti?
Menim, da je društvo za varstvo okolja društvo nas vseh, ne samo nekaterih izbrancev. Ne more nam biti vseeno, ali vdihavamo onesnaženi zrak, pijemo neprimerno vodo, uživamo oporečno hrano, uničujemo rodovitno zemljo ter rastlinski in živalski svet in se utapljamo v različnih odpadkih.
Osnovna in najpomembnejša naloga društva je ekološka vzgoja in osveščanje prebivalstva, posebno mladine, za varstvo življenjskega in delovnega okolja. Menim, da bi morali vsi dejavniki, ki se kakor koli ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, širiti in utrjevati ekološko zavest med vsemi prebivalci Pomurja in Slovenije. Le tako bomo zmožni iskati nove oblike skladnosti in zdrave-
1.
ali
2.
3.
4.
5.
6.
ekonomska fakulteta ali pravna fakulteta ali fakulteta za zunanjo trgovino ali visoka šola ekonomske ali komercialne smeri ali visoka šola za zunanjo trgovino
najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri delih v zunanji trgovini
visoka šola razen šolske izobrazbe iz prejšnje točke, najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri delih v zunanji trgovini, opravljen poseben strokovni izpit za delo pri komercialnih poslih v zunanjetrgovinskem prometu
soglasje za delo v zunanji trgovini,
aktivno znanje enega svetovnega jezika,
ZT registracija oz. pogoji za pridobitev ZT registracije, organizacijsko vodstvene sposobnosti,
organizacijsko vodstvene sposobnosti,
7. drugi pogoji, določeni s predpisi pristojnih organov.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA Murska Sobota, Lendavska 9.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave.
ga odnosa do okolja.
Dr. Štefan Gruškovnjak
GASILSKO DRUŠTVO MARKOVCI
Proslavili šestdesetletni jubilej
Gasilsko društvo Markovci na Goričkem, ki se ponaša s prvo motorno brizgalno v Prekmurju, je ob navzočnosti številnih gasilcev in občanov proslavilo 60-le-tnico uspešnega delovanja. Društvo, ki je delovalo v dokaj težkih razmerah, si je leta 1953 zgradilo pri majhnem gasilskem domu stolp, ki simbolizira gasilsko dejavnost, hkrati pa služi za urjenje članstva. Kasneje so preuredili prostore obrata destilaci-
Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota objavlja na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in 7. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/87)
JAVNI RAZPIS
je v vaško-gasilski dom, kjer imajo veliko dvorano za razne prireditve in druge potrebne prostore. Sicer pa ima društvo danes novo motorno brizgalno in gasilsko vozilo ter drugo sodobno opremo, člani društva pa aktivno delajo tudi v drugih organizacijah in društvih v krajevni skupnosti ter nenehno skrbijo za pomlajevanje svojih vrst. Na slovesnosti je predsednik Občinske gasilske zveze Murska Sobota Ernest E6-ri čestital prizadevnim gasilcem ob njihovem jubileju za opravljeno pomembno delo na področju požarnega varstva v tem delu Goričkega in društvu podelil posebno priznanje Gasilske zveze Slovenije. Plakete veterana pa so podelili trem najstarejšim članom društva: Elemerju Gašperju, Jožetu Časarju in Vinku Bara-
za oddajo zemljišč v k. o. Krog občanom za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš:
— pare. št. 2011/1 — pare. št. 2011/2 — pars. št. 2011/3 — pare. št. 2011/4 — pare. št. 2011/5 — pare. št. 2011/6 - pare. št. 2011/7 — pare. št. 2011/8 — pare. št. 2011/9
v v v v v v v v v
izmeri 887 izmeri 887 izmeri 887 izmeri 887 izmeri 886 izmeri 886 izmeri 886 izmeri 886 izmeri 886
m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2
— pare. št. 2011/10 v izmeri 848 m’
1.
2.
3.
4.
Parcele so opremljene z vodovodom, meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, telefonom in asfaltnim cestiščem. Nastop posesti je možen 1. 8. 1987. Na parcelah je možna gradnja pritlične, visokopritlične ali mede-tažne stanovanjske hiše.
Cena 1 ara stavbnega zemljišča znaša 35.000 — din, prispevek k stroškom za pripravo in opremo 1 ara stavbnega zemljišča pa znaša 425.548.— din, pri čemer so obračunani tudi stroški spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in izdelave lokacijsko-tehni-čne dokumentacije.
Ceno in prispevek plača izbrani ponudnik v 30 dneh od sklenitve pogodbe.
Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe oziroma prijave v zaprti ovojnici na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota, z
oznako »za razpis« v 15 dneh od objave tega razpisa. V prijavi morajo biti navedeni podatki, ki so potrebni za izvedbo točkovanja po 10. členu zgoraj citiranega odloka, in sicer:
— stanovanjske razmere,
— število in starost družinskih članov,
— dohodek na družinskega člana,
— zdravstveno stanje družinskih članov,
— kraj zaposlitve in delovne razmere,
— višina privarčevanih sredstev in doba varčevanja,
— morebitna neuspela udeležba pri že izvedenem razpisu
5.
6.
7.
8.
Ponudnik lahko navede poleg parcele, za katero vlaga ponudbo, še dve parceli za primer, če s ponudbo za prvo parcelo ne bi uspel.
Izbrani ponudnik mora skleniti s Skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji zemljišča v 30 dneh od izbora, sicer se šteje, da je od ponudbe odstopil.
Izbrani ponudnik, ki mu je bilo oddano zemljišče, mora na njem zgraditi stanovanjsko hišo do lil. gradbene faze v roku 5 let od sklenitve pogodbe.
Vsak ponudnik lahko uspe s ponudbo le za eno parcelo.
Vse informacije v zvezi s tem razpisom daje referat za premoženjsko pravne zadeve pri Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
bašu.
F. M.
ZE NA TRZISCU!
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
MURSKA SOBOTA
SLOVEHUALES
PLATANA
Murska Sobota, Lendavska 29
OPUŠČENIH PROGRAMOV J IN RAHLO POŠKODOVANEGA J PISARNIŠKEGA POHIŠTVA
V soboto, 16. maja, od
do 13.

STRAN 10
VESTNIK, 14. MAJA 1987
šport
V NEKAJ VRSTICAH
NOGOMET
— V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige sta Železničar in Mura igrala v Mariboru neodločeno 0:0. V tekmovanju območne slovenske lige vzhod pa je lendavska Nafta premagala Fužinarja s 3:1.
— V finalni pokalni nogometni tekmi na območju MNZ Murska Sobota je Mura premagala Beltinko s 3:0. Vse tri gole je dosegel Jančar. Lendavska Nafta pa je na območju občinske nogometne zveze Lendava premagala Polano s 6:0.
— Nogometni klub Veržej je pripravil tradicionalni nogometni turnir za memorial Emila Gaberca. Rezultati — Dokležovje : Ljutomer 1:0, Bakovci : Veržej 3:0, Ljutomer : Veržej 3:1 in Dokležovje : Bakovci 5:2. Prvo mesto so osvojili nogometaši Dokležovja pred Bakovci, Ljutomerom in Veržejem.
— V počastitev prvega maja je NK Rakičan pripravil nogometni turnir za prehodni pokal KK SZDL Rakičan. Rezultati — Jarenina : Jazari 5:0, Borac : Rakičan 3:2, Jezari : Rakičan 6:2 in Jarenina : Bo-rac 3:2. Zmagalo je moštvo Jarenine pred Borcem iz Nedelišča, Jazari in Rakičanom.
—	V pomurski nogometni ligi so v 16. kolu igrali — Veržej : Polana 2:1, Turnišče : Beltinka 2:5, Bakovci : Črenšovci 1:2, Dobrovnik : Tišina 6:1, Renkovci : Odranci 0:3 in Hotiza : Rakičan 5:1. V prvi MNL MS je bilo odigrano 16. kolo. Izidi — Radgona : Lipa 2:0, Te-šanovci : Ljutomer 2:1, Cankova : Filovci 1:2, Apače : Dokležovje 2:1, Gančani : Tromejnik 1:1 in Čarda : Ižakovci 2:0. V drugi MNL MS pa so bili v 18. in 19. kolu doseženi tile rezultati — 18. kolo — Hodoš : Križevci 1:0, Vrelec : Bogojina 1:0, Romah : Puconci 3:3, Prosenjakovci : Selo 0:1 in Rogašovci : Šalovci 2:2. Rezultati — 19. kolo — Šalovci : Prosenjakovci 4:0, Selo : Romah 1:3, Puconci : Vrelec 4:0 in Bogojina : Hodoš 1:4. Občinska nogometna liga Lendava — 17. kolo — Kapca : Mladost 3:3, Nafta : Graničar 0:1, Zvezda : Lakoš 0:4, Petišovci : Olimpija 2:0, Bistrica : Panonija 2:2, Mostje : Nedelica 2:1 in Kobilje : Žitkovci 0:0.
—	V tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije je lendavska Nafta premagala Dravinjo s 3:1. Gole za Nafto so dosegli: Siič, Savič in Do-večer.
—	V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige je soboška Mura igrala doma z Ljubljano neodločeno 2:2. Gola za Muro sta dosegla Škaper iz enajstmetrovke in Jančar. Pred okrog 600 gledalci je sodil Jamšek iz Maribora.
—	V prvenstveni tekmi območne slovenske lige je Nafta visoko premagala Pekre s 6:1. Strelci za Nafto: Savič 3, Dovečer 2 in Siič enega.
—	V četrtek bo v Murski Soboti finalna pokalna nogometna tekma na območju Pomurja med lendavsko Nafto in domačb Muro. Tekma bo ob 17. uri.
—	Regijski center za vzgojo kadrov pri ZTKO Murska Sobota organizira šolanje za naziv inštruktor nogometa. Seminar se bo začel 22. maja. Kandidati se lahko prijavijo prek svojih klubov ali direktno na ZTKO Murska Sobota.
—	V Baru v Črni gori je bil tradicionalni nogometni turnir bratstva in enotnosti za pionirje. V republiški selekciji je nastopil tudi Erik Cirkvenčič, član NK Mura iz Murske Sobote. Slovenija je zasedla drugo mesto za Makedonijo. Cirkvenčič je uspešno igral na vseh tekmah.
—	V republiški selekciji kadetov, ki je sodelovala na partizanski olimpiadi v Foči, je nastopil tudi nogometaš NK Tišina Marjan Šebja-nič. Slovenija je zasedla šesto mesto.
KOŠARKA
— Igralci in igralke Pomurja iz Murske Sobote so gostovali v Szombathelyu na Madžarskem in odigrali prijateljski tekmi z ekipama Sabarie. V obeh tekmah so zmagali gostitelji, in sicer moški z 91:60, ženske pa z 72:43. Najboljši strelci so bili: Juteršnik in Klemar pri moških ter Kuharičeva in Kardoševa pri ženskah.
—	V drugem kolu tekmovanja pomurske košarkarske lige so bili doseženi tile rezultati: Turopolje : Stil 122:51, Radgona : Petrovci 70:60, Pomurje : Veterani 89:96 in Tišina : Puconci 33:82. (FS
ODBOJKA
—	Na občinskem prvenstvu radgonske občine v odbojki za moške je sodelovalo deset ekip. Finalni rezultati — Veterani . Radenci 0:2, Gorenje Elrad : Veterani 1:2 in Radenci : Gorenje Elrad 2.0. Prvo mesto je osvojila ekipa Partizana iz Radenec pred Veterani in Gorenjem Elrad.	. ...
— ZTKO Ljutomer je organizirala občinsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske. Rezultati — moški — Ljutomer : Cven 2 :1, Veterani . Veržej 2:0, Veržej : Cven 2:0, Ljutomer : Veterani 2:0. Vrstni red: 1. Ljutomer, 2. Veterani Ljutomer, 3. Veržej in 4. Partizan Cven. Zenske - Cven : SŠDU 0:2, Ljutomer : Cven 1:2 in SŠDU : Ljutomer 2:L Vrstni red: 1. SŠDU Ljutomer, 2. Partizan Cven in 3. Ljutomer, (ib)
MOTOKROS
— Na tekmovanju v motokrosu, ki ga je pripravilo AMD Lenart so sodelovali tudi cicibani. Med osmimi tekmovalci je Olive g iz Sotine za las zgrešil prvo mesto — bil je drugi.
MOTOCIKLIZEM
— Na dirki za državno prvenstvo v razredu formule TT bila na Grobniku, je Beno Ščap iz Murske Sobote zasedel odhčno drugo mesto, Janez Štefanec pa je bil tretji. V razredu 25 p J Janez Štefanec zasedel četrto mesto.
SPEEDWAY,
-	V Krškem je bila prva dirka za republiško prvenstvo P°sal"ez-nikov v speedwayu. Zmagal je Radgončan Albert Kocmu • , :z mi pred Horvatom in Čabo (oba Lendava) po 13 točk. j Lendave je bil z 10 točkami šesti.	li
—	V prvi dirki za državno prvenstvo posameznikov v P	,
je bilo v organizaciji AMD Lendava v Petišovcih, pa stais	,	„
na. Zmagal je Horvat s 15 točkami pred Čabo 14 točk. Radgončan Kocmut je zaradi težav z motorjem zasedel šele sedmo mesto.
ROKOMET
—	V prvenstveni tekmi slovenske ženske r°k°£et"r pri^ola-pija v Ljubljani premagala Polano z 21:19. Najboljše strelke p ni : Horvatova 7, Gamzetova in Vugrinčeva po . tradicionalni
—	Rokometni klub Beltinka iz Beltinec je p P |tatj _ poiana ženski rokometni turnir za memorial Petra Klepca^^ BeUinka 24:17. : Drava 24:17, Drava : Beltinka 24:19 m . g^inec. Zmagala je Polana pred Dravo s Ptuja m Belti
KEGLJANJE
—	V tekmovanju prve medžimurske kegljaške lige je Nafta iz Lendave premagala Metalec iz Čakovca s 4813:4707 podrtih kegljev. Posamezno: Vučko 773, Felšo 779, Horvat 819, Kerman 783, Kopinja . 827 in Peric 832 podrtih kegljev.
—	Na prvomajskem kegljaškem turnirju v Čakovcu je sodelovala tudi ekipa Nafte iz Lendave in s 582 podrtimi keglji zasedla prvo mesto. Na turnirju, ki je bil v počastitev dneva mladosti prav tako v Ča-  kovcu, si Nafta deli 6. do 7. mesto. (MŽ)
JUDO
—	V Titovem Velenju je bilo republiško prvenstvo pionirjev v judu, na katerem je sodelovalo 136 tekmovalcev iz 20 klubov. Med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Vehab iz Murske Sobote, ki je v kat. do 52 kg zasedel prvo mesto in osvojil naslov republiškega prvaka. Brozovič je bil v isti kategoriji drugi, Rituper pa v kat. do 64 kg tretji.
ATLETIKA
- Na tradicionalnem troboju mladinskih atletskih reprezentanc avstrijske Štajerske, Železne županije in Slovenije je v slovenski reprezentanci nastopil tudi član KA Pomurje iz Murske Sobote Bojan Šebjan in v teku na 100 m s časom 11,55 zasedel tretje mesto.
— V Lipnici v Avstriji je bil mednarodni tek, na katerem je sodelovalo nad 600 atletov in atletinj. Med njimi sta nastopila tudi člana AK Pomurje iz Murske Sobote, Manuela Pergar in Geza Grabar. Lep uspeh je dosegla Pergarjeva, ki je v teku na 15 km s časom 1:07,04 prepričljivo zmagala in prejela lep pokal. Grabar pa je v teku na 25 km s časom 1:31,20 v svoji kategoriji zasedel četrto mesto (gg)
ŠAH
— Na Osnovni šoli Jože Kerenčič v Gornji Radgoni je bilo pomursko šahovsko tekmovanje za pionirje in pionirke posamezno. Pri mlajših pionirjih je zmagal Simon Jerebic iz Beltinec z 8 točkami pred Petrom Kelemenom iz Murske Sobote, 7,5, in Damjanom Gašpari-čem s Kobilja, 7 točk. Med mlajšimi pionirkami je bila najboljša Katka Marič pred Tinko Marič, obe iz Murske Sobote s po 3,5 točke, in Vanjo Gorinšek iz Gornje Radgone, 1,5 točke. (LP) = Na aprilskem šahovskem turnirju Radenske iz Murske Sobote je sodelovalo 22 pionirjev in pionirk. Med pionirji je zmagal Hauko, med pionirkami pa Maričeva.
ROKOBORBA
— Franc Podlesek iz Murske Sobote je sodeloval na evropskem rokoborskem prvenstvu v grško-rimskem slogu v Tamperi. V kategoriji do 74 kg je zasedal osmo mesto.
KASAŠTV0
— Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je za prvomajske praznike opravil teoretični in praktični izpit za voznika na kasaških dirkah, na Dunaju, je nastopil tudi z Adonisom MS na dirki na Dunaju in med amaterji zasedel odlično tretje mesto s kilometrskim časom 1:20,6 na 2.300 m dolgi progi.
KOLESARSTVO
— Na Bledu je bila krožna kolesarska dirka okrog Blejskega jezera. Sodelovalo je okrog 200 kolesarjev, med njimi tudi pomurski tekmovalci ki so dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Med mlajšimi pionirji je bil Šooš drugi, Horvat tretji, Torner pa osmi. Pri starejših pionirjih je Ferčak zasedel tretje, Gumilar pa petnajsto mesto. Med starejšimi mladinci pa je Skrabar v močni konkurenci zasedel deseto mesto in prišel na cilj v skupini.
NAMIZNI TENIS
— Na drugem republiškem selekcijskem mladinskem turnirju, ki je bil v Gornji Radgoni, je sodelovalo 30 igralcev. Sodelovali pa niso nekateri najboljši, ki so bili na državnem prvenstvu v Tuzli. V najboljši skupini je Rihtarič zasedel peto, Smodiš šesto in Gerendaj sedmo mesto. V tretji skupini je zmagal Županek, peti je bil Zrim, Sesti Lenarčič, osmi Tratnjek in deveti Fišer. (MU)
TRIM AKCIJA
— Športno društvo v KS Tišina je pripravilo trimsko akcijo Naša krajevna skupnost kolesari. Udeležilo se je je okrog 50 občanov, med njimi pet družin, kar je razveseljivo. Proga je bila dolga 19 km in je tekla skozi vsa naselja krajevne skupnosti — Tišino, Petanjce, Gederov-ce, Rankovce, Vančo vas, Murske Črnce, Gradišče in Tropovce. Vsi udeleženci so prejeli trimske značke, družine pa posebna priznanja. S prvo tovrstno akcijo so bili udeleženci zelo zadovoljni.
KAJAKAŠTVO
— Na reki Kolpi je bilo mednarodno kajakaško tekmovanje na divjih vodah Kolpa 87, kjer je sodelovalo okrog 140 tekmovalcev iz desetih držav. To pa je bila tudi zadnja preskušnja za izbiro državne reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v Franciji. Štefan Varga, član DB Mura iz Kroga in lanskoletni državni prvak, je zasedel šele peto mesto in se tako ni uvrstil v reprezentanco.
HOKEJ NA TRAVI
— V prvenstveni tekmi medrepubliške lige v hokeju na travi je ABC Pomurka v Murski Soboti visoko premagala zagrebško Treš-njevko s 4:0. Strelci golov: Časar 2 ter Kerman in Bukvič po enega. Sodila sta Razič iz Zagreba in Petkovič iz Murske Sobote. To je bila tekma ekip, ki se potegujeta za peto mesto. (LZ)
— Prve začetke hokeja na travi smo v naši regiji zasledili leta 1957, od takrat je torej 30 let. Pomurski hokejisti — točneje v občini Murska Sobota, kjer se je edino ohranil — bodo to obletnico skromno proslavili. Ker je letos odpadel tradicionalni meddržavni turnir mladih, bo 17. maja organiziran klubski turnir, na katerem bodo igrali: UHCE iz Gradca, PIC Maribor in ABC Pomurka. To je obenem tudi prva akcija, namenjena praznovanuju 30-letnice. (LZ)
rNAMIZNI TENISU	KHHi BGHI HMB MB
Kuzma četrti in v reprezentanci 
IV Tuzli je bilo državno mladinsko prvenstvo za posamez-  nike in dvojice, ki je petim Sobočanom prineslo solidne uvrsti-  tve. Najpomembnejše je, da se je Kuzma uvrstil v polfinale in  s tem izpolnil pogoj za državno mladinsko reprezentanco. Če
Ibo hotel nastopiti na evropskem prvenstvu, bo moral na ekip-  nem državnem mladinskem prvenstvu v Novem Sadu pokazati j boljšo igro. Za reprezentanco pa bo junija nastopil na medna-  rodnem mladinskem prvenstvu Italije v Padovi. Kuzma je, po-
Item ko je premagal Ungerja in Mulabdiča, v polfinalu izgubil
z republiškim prvakom Smrekarjem, v borbi za tretje mesto pa I še s Karkovičem. Oba sta državna reprezentanta. Pohvaliti pa I Ikaže dobro igro in uvrstitev Mirka Ungerja, ki je zasedel deve- — to mesto, potem ko je premagal Paniča, Kožokarja in Verniča.  Pohvalo za dobro igro zasluži tudi pionir Ori, ki je zasedel 21. | mesto. Razočarala pa sta Žitek in Fridrih, ki sta zasedla 31.
L oziroma 44. mesto. V igri dvojic sta Unger—Žitek prišla med  osmerico, prav tako pa tudi Kuzma—Hribar.	M U 
M MM MM MM MM MM ’ M*
ŠAH - REPUBLIŠKO PIONIRSKO PRVENSTVO
Gruškovnjak deveti, Maričeva enajsta
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je bilo organizator 25. jubilejnega pionirskega prvenstva Slovenije. Sodelovalo je 38 pionirjev in 32 pionirk, med njimi devet tekmovalcev in tekmovalk iz Pomurja. Pri pionirjih je zmagal Rozman iz Novega mesta, pri pionirkah pa Mariborčanka Mihevčeva. Od pomurskih tekmovalcev se je najbolje odrezal Jože Gruškovnjak iz Bistrice, ki je s 5,5 točkami zasedel deveto mesto. Tomi Gruškovnjak iz Bistrice si s 4,5 točkami deli 17. do 18. mesto, Bajzek iz Žepovec je bil 4,5 točkami 22., P. Kelemen s 3,5 točkami 29., Hauko s 3,5 točke 33., A. Kelemen z 2,5 točkami 26. (vsi Murska Sobota) ter Jerebic (Beltinci) z 2 točkami 37. Najboljša pomurska pionirka je bila Mirica Marič iz Murske Sobote, ki je s 5 točkami zasedla enajsto mesto. Forsnaričeva iz Murske Sobote je bila s 4,5 točke na 14., Bavaševa s 3,5 točke na 25. in Časarjeva (obe Beltinci) s 3 točkami na 28. mestu. Tekmovanje je ob dobri organizaciji lepo uspelo.
----JUDO----------------------------------------
Memorial Štefana Kovača
Na 21. memorialu Štefana Kovača, ki so ga pripravili soboški judoisti, je sodelovalo nad 250 tekmovalcev iz Avstrije in Jugoslavije. Med njimi so bili tudi tekmovalci iz Ljutomera, Lendave, s Cankove in iz Murske Sobote. Od pomurskih tekmovalcev so imeli največ uspeha domačini, ki so osvojili eno prvo pri članih in v ekipni konkurenci zasedli četrto mesto. Med člani je v kategoriji do 60 kg zmagal Franc Fajhtinger. Druga sta bila Duh v kategoriji do 60 pri članih in Vebah v kat. do 52 kg pri pionirjih, oba Murska Sobota. Tretja mesta so zasedli: Bagola s Čankove pri pionirjih v kat. do 35 kg, Duh v kat. do 57 kg in Rituper v kat. do 53 pri mladincih, oba iz Murske Sobote, ter Lešnjek iz Lendave v kategoriji do 68 kg. Pri članih so bili tretji: Rituper, Šooš, Kos, Berden, Horvat, in Bagari, vsi iz Murske Sobote, ter Magdič iz Ljutomera.
Uspeh soboških judoistov pa bi bil še večji, če bi lahko nastopila Kisilak in Slak, ki sta bila bolna.	j
Z republiškega pionirskega šahovskega prvenstva, ki je bilo v Domu učencev v Murski Soboti.	Foto: F Maučec
PNL
Rezultati — 17. kolo
Hotiza : Veržej 0:1
Rakičan : Renkovci 2:8
Tišina : Bakovci 1:1
Črenšovci : Turnišče 4:2
Beltinka : Polana 7:1
Odranci : Dobrovnik 0:3
Beltinka	17 13 3	1 55:22 29
Dobrov.	17 11 3	3 40:23 25
Veržej	17 8 7	2 34:19 23
Črenšovci	17 8 5	4 37:29 21
Tišina	17 9 2	6 41:34 20
Odranci	17 5 4	8 29:36 14
Bakovci	17 3 7	7 19:27 13
Renkovci	17 5 3	9 26:37 13
Turnišče	17 3 6	8 31:35 13
Hotiza	17 4 3	10 19:33 12
Polana	17 4 3	10 19:33 11
Rakičan	17 2 6	9 26:48 10
I. MNL MS
Rezultati — 17. kolo
Carda : Radgona 1:1 Ižakovci : Gančani 3:1 Tromejnik : Apače 3:0 Dokležovje : Cankova 4:3 Filovci : Tešanovci 0:0 Ljutomer : Lipa 3:4
Dokležovje	17	16 0	1 65:22 32
Lipa	17	10 2	5 42:27 22
Tromejnik	16	8 4	4 31:25 20
Čarda	16	8 1	7 34:28 17
Tešanovci	17	6 5	6 25:31 17
Radgona	17	7 3	7 24:29 17
Ljutomer	17	6 3	8 29:27 15
Ižakovci	17	6 3	8 29:29 15
Filovci 	17	6 3	8 21:33 15
Gančani	17	5 1	11 23:36 11
Apače	17	5 1	11 23:49 11
Cankova	17	2 6	9 25:35 10
ONL Lendava
Rezultati — 18. kolo
Mladost : Kobilje 4:1 Žitkovci : Mostje 2:2 Nedelica : Bistrica 2:2 Panonija : Petišovci 0:5 Olimpija : Zvezda 2:4 Lakoš : Nafta 1:4
Graničar :	: Kapca 1:1
Mladost	18 12 5 1 60:23 29
Mostje	18 12 2 4 44:28 26
Petišovci	18 10 4 4 40:17 24
Nedelica	18 9 5 4 41:19 23
Nafta	18 10 3 5 53:36 23
Bistrica	18 7 6 5 42:29 20
Kobilje	18 9 2 7 34:25 20
Lakoš	18 6 7 5 34:26 19
Kapca	18 7 3 8 40:36 17
Graničar	18 7 3 8 34:40 17
Žitkovci	18 4311 31:50 11
Olimpija	18 4 2 12 30:72 10
Panonija	18 3 1 12 19:39 9
Zvezda	18 1 2 15 16:80 4
II. MNL MS
Rezultati — 20. kolo Serdica : Križevci 3:0 Grad : Bogojina 1:4 Hodoš : Puconci 4:5 Vrelec : Selo 4:0 Romah : Šalovci 4:2
Prosenjakovci	: Rogašovci 1:4
Puconci	19 16 2 1 77:27 34
Rogašovci	18 11 3 4 66:26 25
Hodoš	17 11 3 3 58:32 25
Šalovci	18 9 3 6 46:34 21
Prosenjak.	18 9 3 6 36:35 21
Romah	18 8 2 8 39:38 19
Vrelec	18 8 2 8 39:38 18
Serdica	17 6 4 7 26:30 16
Bogojina	19 7 1 11 38:47 15
Selo	18 6 1 11 35:54 13
Grad	16 3 3 10 23:50 9
Križevci	18 2 3 13 27:61 7
Bratonci	12 1 1 10 17:52 3
VESTNIK, 14. MAJA 1987
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Svetle in senene strani protialkoholne akcije
Po dveh letih, odkar so v Sovjetski zvezi začeli močno akcijo proti alkoholizmu, ki se je v prvi deželi socializma nevarno razpasel in kar pošteno ugriznil v delovno učinkovitost in zdravstveno stanje sovjetskih narodov, se že lahko pohvalijo z nekaterimi dobrimi učinki akcije. Predvsem se je za tretjino zmanjšala proizvodnja vodke, najbolj priljubljene alkoholne pijače v Sovjetski zvezi, in z njo vred se je zmanjšalo tudi število kriminalnih dejanj.
Toda žeja ni nič manjša, bi lahko zapisali na rob tem podatkom. Uradna sovjetska statistika za leto 1986 kaže, da se je število tistih, ki protizakonito proizvajajo alkoholne pijače, povečalo. Lani so jih za ta prekršek obsodili 200 tisoč.
Zanimivo pa je, da se je spremenila tudi sestava izdelovalcev domače vodke ali »samogona«,.kot alkoholu domače izdelave tudi pravijo. Prejšnja leta so med kršitelji prevladovali kmetje, ki so se žganjekuhe držali že po tradiciji, lani pa se je med črnimi žganjekuhi pojavilo tudi že 40 odstotkov meščanov. Med njimi je veliko gospodinj, ki si s črno žganjekuho pridobivajo dodatni dohodek za stroške prebivanja v mestih.
In vsemu zapik še ta podatek. Lani je kakih 200 žejnih tovarišev umrlo, ker so v pomanjkanju vodke posegli po različnih nadomestkih, med drugim tudi po antifrizu.
Invazija morilskih čebel
Pred 30 leti je iz brazilskih laboratorijev ušlo nekaj čebel, ki so jih tamkajšnji strokovnjaki križali med evropskimi in afriškimi čebelami. Kot kaže, je pobeglim čebelam okolje prijalo in so se močno namnožile. Pokazale pa so že tudi prav kmalu svojo naravo: izjemno so napadalne, zato se jih je prijel vzdevek čebele ubijalke oziroma morilske čebele.
Od tedaj naprej zbujajo grozo v ljudeh, ki so imeli priložnost priti z njimi v stik. Precej ljudi je svojo radovednost plačalo z življenjem. Nazadnje so umorile raziskovalca žuželk, ki jih je preučeval. Zdravniki so našteli v njegovem telesu po 50 žel na vsakem decimetru kože.
Nič manj pa se jih ne boje v severnejših predelih Srednje Amerike in v Severni Ameriki, kjer jih sicer še ni, kaže pa, da se bodo že čez nekaj let namnožile tudi na severnoameriški celini. Po dosedanjih podatkih se selijo na sever zelo hitro. Na leto se pomaknejo za okrog 500 kilometrov severneje. Mnenje, da jim prija le zelo toplo podnebje, ne drži več. Videti je, da se uspešno razmnožujejo in žive tudi v hladnejših krajih.
Vendar ni samo strah pred nevarnimi roji tisti, ki sili strokovnjake k poskusom, kako preprečiti nadaljnjo selitev morilskih čebel proti severu. Pokazalo se je, da prinašajo tudi gospodarsko škodo. Ne nabirajo medu na številnih rastlinah, uničujejo in izrivajo pa domače čebele. Zaradi tega ostanejo mnoge kulturne in druge rastline neoplojene. Gospodarska škoda bi bila na kmetijsko razvitem ameriškem severu zares velika.
Zaenkrat bodo poskušali morilske čebele zaustaviti s karanteno na jugu Mehike. Vsak tovor, vsak vlak, tovornjak in druga prevozna sredstva bodo nadzorovali in tovor pregledali, če ni morda v njem skrito gnezdo morilskih čebel.
Bajaličarje zamenjala elektronska naprava
Iskanje podzemnih vodnih virov je bilo vedno nezanesljivo početje. Vse od davnin ljudje v ta namen uporabljajo bajalice, razklane palice ali lesene rogovile, s pomočjo katerih izurjeni bajaličarji lahko najdejo podpovršinsko vodo. Ni pa bajalicarstvo povsem zanesljivo, še posebno ne, kadar je treba fioiskati večje in globlje vodne za-oge. Dandanes seveda podzemno vodo iščejo geologi, ki s precejš-
naselje
Najstarejše naselje, za katerega vemo točen čas nastanka, je stalo na obali švicarskega jezera Morat v Fribo-urga. Vas je bita zgr lesenih k .	3867
pred naši štetjem. Tako natan-
njim uspehom lahko odkrijejo podzemne vodne vire, vendar so feofizične in geološke raziskave rage in zahtevajo drago opremo.
Zaradi tega so bajaličarji se vedno dejavni. Dogaja pa se celo, da jih pokličejo na pomoč pri resnih znanstvenih raziskavah.
Moderna tehnologija pa je prinesla tudi na to področje novosti, in sicer so v podružnici švedskega podjetja Abem izdelali elektronsko napravo za iskanje podzemne vode. Imenovali so jo Wadi (v arabščini pomeni suho strugo). Z njeno pomočjo je mogoče zelo uspešno odkriti podzemne vodne tokove. Izkazala se je za zanesljivejšo od običajnih metod iskanja vode.
Naprava zazna razpoke in jame v podzemnih kamnitih ali glinenih plasteh, v njih pa se pogosto nahaja voda. Njena odločilna prednost je, da jo lahko premotijo kovinske cevi in nasičene rudnine. In še to: naprava ie dokaj draga, stala bo okrog 4000 dolarjev, ko bo na trgu. Res je to ceneje kot mnoge druge geofizične naprave, vendar pa je navadna lesena bajalica le zastonj.
Še en
poševen stolp
Sovjetski inženirji skušajo učvrstiti nagnjeni stolp Sju-jembeki, ki je bil v 17. stoletju zgrajen v mestu Kazan in ki je zelo podoben znamenitemu stolpu v Piši. Tiskovna agencija TASS poroča, da se je sovjetski stolp, visok 58 metrov, do danes nagnil za dva metra in da se še vedno premika. Strokovnjaki hočejo to preprečiti, pa temelje stavbe učvrščujejo s cementno podlogo.
Legenda pravi, da je stolp zgradil Ivan Grozni za tatarsko kraljico Sjujembeki in jo vanj zaprl. Sjujembeki se je kasneje vrgla z obzidja in se ubila. Zgodovinske raziskave pa so pokazale, da je bil stolp, ki je malo višji od stolpa v Piši, zgrajen več kot sto let po kraljičini smrti.
Dve toni zlata brez lastnika

NEMCI IN JUGOSLOVANKE Največ zakonskih zvez Zahodnih Nemcev s tujkamj ie bilo lani sklenjenih z Jugoslovankami (1040), malo manj s Filipinkami (1036) in Avstrijkami (1019). Še pred desetimi leti je bilo sklenjenih dvakrat več mešanih zakonov med Zahodnimi Nemci in Jugoslovankami (2014); takrat si je le deset Filipink našlo zahod-nonemške može. Medtem so postale silno priljubljene, malo tudi zato, ker so se nekatere agencije specializirale za iskane filipinskih nevest »po katalogu«.
Po podatkih zveznega statističnega urada v Wiesbadnu imajo Zahodne Nemke najbolj v čislih Američane. Lani je bilo sklenjenih 2567 takšnih zakonskih zvez.
V velikih, a skrbno čuvanih trezorjih velikih bank se skrivajo velika bogastva, ki so nekako našla pot v podzemne hranilnice, ven pa ne več.
Poleg bajeslovnih zakladov ruske carske družine in drugih bolj ali mani fantastičnih bogastev že dolgo buri domišljijo albansko zlato, le da gre v tem primeru za resničen zaklad in ne za bolj ali manj romantično obarvane fantazije: gre za otipljivih 2341 kilogramov žlahtne kovine. Natanko toliko zlata je ostalo v londonskih trezorjih po končani zadnji vojni, Albanci pa vse doslej niso dobili nazaj niti grama.
V Italiji je pred kratkim izšla posebna publikacija, v kateri je funkcionar italijanske banke poskušal obnoviti zapleteno pot albanskega zlata. Najprej se ga je polastil Viktor Emanuel, ko je italijanski kroni na svoji glavi dodal še albansko. Zlato je dal
prenesti v Rim, kjer naj bi bilo boli varno, v Tirani pa je pustil le 65 kilogramov. Albansko zlato je bilo italijansko vse do kapitulacije 1943. leta, ko se gaje polastila nemška Reichsbanka in ga »shranila« za kvizlinško vlado v Tirani.
Po vojni je od premagane Nemčije albansko zlato najprej zahtevala Italija, češ da je to njeno zlato. Dobilaa pa ga je Velika Britanija kot odškodnino za škodo, ki naj bi jo Albanci naredili britanskim ladjam.
Zlato se je tako preselilo v angleške trezorje in tam obležalo vse do danes. Albanija je sicer skušala dobiti svoje zlato nazaj, mednarodna arbitraža je po razsodbi iz leta 1951 celo določila, da ji zlato res pripada, vendar ea ni dobila. Kdaj bo po dolgi odisejadi zlato prišlo nazaj v Tirano, ne ve nihče.
Ig®
DELOVNA ORGANIZACIJA
AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota
ZELO UGODEN NAKUP!'
Pri Agroservisu v Murski Soboti lahko takoj kupite:
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO
tip ATP 330 Š — stane tip ATP 460 — stane tip ATP 560 — stane
MOTORNI TRICIKEL MT
176.676 din
189.754 din
198.403 din
573.940 din
stane s prometnim davkom
Tricikli so primerni za prevoz lahkih tovorov v kmetijstvu, trgovini in gostinstvu.
5,818.000 din
6,413.000 din
10,810.000 din
12.838.000 din
Z 35.8 N, nosilnosti 1,5 t — tovarniška cena
Z 50.8 N, nosilnosti 3 t — tovarniška cena
Z 83.10 D, nosilnosti 5,2 t — tovarniška cena
Z 80.10 DF/2, nosilnosti 4 t — tovarniška cena
Brez tipkanja
Mnoge ljudi odvrača od uporabe računalnikov tudi takšna malenkost, kot je neznanje tipkanja. Brez vtipkavanja in uporabe tipkovnice pa zaenkrat z osebnimi računalniki ni mogoče urejati besedil, pisati poslovnih pisem in pripravljati poslovnih in drugačnih poročil, pa naj bo sama možnost dela z računlanikom še tako vabljiva jn naj obeta še take učinke ob manj izgubljenega časa. Strokovnjaki za računalniške programe so se lotili tudi trdega oreha, kako omogočiti uporabo računalnika brez tipkovnice.
Ker je komunikacija z govorjeno besedo izjemno zahtevna naloga in je še lep čas ne bodo zadovoljivo rešili (ko bo problem rešen, pa bo nastal nov problem — kako komunicirati v drugih jezikih), so programerji segli k bolj preprostemu sredstvu — k svinčniku.
Pariška programska tvrdka Anatex je izdelala program za osebne računalnike, ki omogoča branje rokopisa, se pravi, da uporabnik vpisuje v računalnik besedilo s posebnim, svinčnikom, ne s tipkovnico. Piše na list papirja, ki ga položi prek elektronske podlage, rokopis pa se na ekranu računalnika spreminja v običajno pisavo, ki jo potem uporabnik seveda lahko poljubno oblikuje, spreminja in popravlja.
Črna luknja ni absolutni konec
Znanost ni suhoparna; v mnogih teorijah je skrit košček poezije. In če bi med posameznimi nebesnimi pojavi izbirali najbolj skrivnostnega in mamljivega, potem se ne bi mogli ogniti slovitim črnim luknjam. Najprej so se seveda porodile v ustvarjalni domišljiji astronomov in astrofizikov, ki so iskali odgovore na nekatera nerešena astronomska vprašanja, kasneje pa so jih tudi empirično dokazali.
Med prvimi, ki je zaoral novo brazdo v teoretični ledini črnih lukenj, je bil S. W. Hawking, ki je na papirju odkril sevanja iz črnih lukenj. Že takrat se je pokazalo, da ta pojav, če sploh obstaja, ne more biti stabilen. Dotlej so namreč menili, da so črne luknje zadnja faza gravitacijskega kolapsa zvezde. Teorija govori, da se določeni procesi v črni luknji nadaljujejo in da se tudi z njimi navsezadnje nekaj dogodi. A kaj, to ostaja prej ko slej tudi teoretična skrivnost. Absolutni konec ne m (Tre biti niti črna luknja.
Črne luknje ne pustijo iz svojega gravitacijskega objema nobene stvari, niti svetlobe ne. To je eno od temeljnih spoznanj fizike, ki gradi na osnovnih spoznanjih, da ima vsak delec snovi določen položaj in hitrost, ki ne more preseči svetlobne hitrosti. Kvantna fizika pa dopušča možnost, da ima delec snovi nedoločen položaj in hitrost enako svetlobni. Taksen delec bi se lahko izvil iz silovite privlačne moči črne luknje. Hawking, ki je razmišljal na tak način, je teoretično
dopustil možnost, da v črni luknji ne potone prav vse. marveč da prihaja tudi do določenega bežanja iz nje. Zakon o ohranitvi energije pa pravi, da tudi črna luknja izgublja maso in se zmanjšuje, ko delci odnašajo energijo s seboj. A kaj se dogodi po daljšem izločanju energije?
Teoretiki predvidevajo, da najbrž pride do stopnje, ko se sevanje iz črne luklnie zastavi in krčenje doseže stabilno maso. Možno pa je prav tako, da se sevanje tudi po tej stopnji nadaljuje, dokler masa ne postane negativna oziroma črna luknja ne izgine.
Japonska mačka Miki-Chan je dobila posebno pismeno pohvala za vztrajnost. V 19 mesecih je prehodila 370 ki-lometrv. Kot kaže, muca ne kaže velikega zanimanja za papir, bolj vesela ga je njena mala lastnica.
Ustje indijske »svete reke« Ganges je široko 455 kilometrov.
drugje smo prebrati
Vrabcem ni všeč modra barva, zato jih ameriški farmarji »preganjajo« z modrimi papirnatimi trakovi, ki jih nastavljajo na posevke.
XXX
Prvo tovarno sladkorja so zgradili leta 1801 v Šleziji.
~te-d£zn. ; 'ir'
•

L-tz? n n	S- "
STRAN 12
VESTNIK, 14. MAJA 1987
za vsakoqar nekaj
PRETIRANO GLEDANJE TELEVIZIJE
ŠKODUJE
V ugledni reviji Medical Tribune so objavili raziskave o vplivu gledanja televizije na otrokovo telesno težo. Ugotovitve kažejo, da tisti otroci, ki veliko časa preživijo pred televizijo, mimogrede zaužijejo tudi veliko količino nezdrave hrane, kot so različne sladkarije, palčke, to pa sproti poplaknejo še s sladkimi pijačami. Po drugi strani se ti otroci manj gibljejo kot njihovi vrstniki, ki večino ča-saprebijejo na prostem. Ni toliko pomembno, če si otrok pred tv zaslonom od časa do časa privošči kakšno sladkarijo; pač pa to, da sladkarije redno uživa. Že 50 kalorij dnevno več, kot je normalna potreba organizma, pomeni povečanje teže za približno 5 kg letno!
Poleg pretirane telesne teže nastopajo pri otrocih, ki so stalno pred tv zaslonom, še okvare drže, napetost, razdražljivost, nezbranost in povečana agresivnost.
 MMI  MM HHH Hm H
* Bomboni in zastrupitev
I Bomboni, polnjeni z jajčnim likerjem ali konjakom, z žganjem polnjena čokolada in sladka poživila spadajo po mnenju poznavalcev v predal, kjer so spravljeni strupi ali zdravila: za
I otroke so namreč lahko smrtno nevarni. Na srečo vedno več staršev ve, kako nespametno je siliti otroke, naj poskusijo požirek penečega se vina ali naj posrkajo pene s piva. Alkoholna nevarnost preži še marsikje: Otroci se radi splazijo k hišnemu barčku. V kuhinji se lotijo skoraj praznih steklenic, v katerih je Ibilo žganje in smo jih pripravili, da bi jih vrgli proč. Medtem ko se starši pri hišnih vratih poslavljajo od gostov, otroci hitro poližejo kozarčke, v katerih je bil liker.
Zavitki bombonov, polnjenih z žganimi pijačami, in z alkoholom polnjene čokoladne figure še vedno niso dovolj vidno označeni. Tako jih otroci kupujejo, ne da bi kdo postal pozoren na to, ali pa jim jih celo podarijo nič hudega sluteči sorodniki. Otroci poskušajo vsebino vsepovsod razpostavljenih stekleničk s kolonjsko vodo, vodico po britju, alkoholno raztopino in drugih poživil, ki' vsebujejo alkohol. In kaj je treba storiti, če se kaj takega zgodi? Starši naj ne segajo po domačih sredstvih, ki jih imajo pri roki, ampak naj takoj pokličejo zdravnika, bolnišnico ali ustanovo, kjer se ukvarjajo z zastrupitvami. Tam dobijo navodila o ukrepih za prvo pomoč in nadaljnje napotke.
Da je treba hitro ukrepati, je popolnoma jasno glede na vrsto zastrupitve: po 40 minutah je koncentracija alkohola v krvi najvišja, vendar začnejo otroci že prej izgubljati zavest, krvni tlak se jim zniža, pulz je neenakomeren, telo se ohlaja, že po petnajstih minutah lahko otrok pade v komo. Starši torej nikoli ne morejo biti preveč previdni: že dve jedilni žlici alkohola sta lahko za triletnega otroka smrtna doza, en sam čokoladni bombon, napolnjen s konjakom, pa zadostuje za najhujšo zastrupitev.
Krvni test, ki pokaže raka
Raziskovalci bostonske bolnišnice in harvardske medicinske fakultete so razvili nov način preiskave krvi. Gre za prvi enostaven in zanesljiv test za odkrivanje raka, veliko prej, preden postane viden na rentgenski sliki in preden se pojavijo prvi znaki. Spremembe v določenih lipopro-teinskih molekulah odkrivajo s pomočjo precenove diagnostične naprave, spektometra za nuklearno magnetno resonanco. Spek-tometer razvršča kemične molekule glede na njihovo reakcijo na radijske valove v magnetnem polju. Raziskava je zajela 331 krvnih vzorcev. Vsi ljudje, pri katerih so raka ugotovili že prej, so bili pozitivni, zdravi pa so bili negativni. Zastavlja se vprašanje, kaj imamo od tega, da vemo, da nekdo ima raka, ne vemo pa, kakšnega in kje. Avtorji odgovarjajo, da je takega človeka mogoče spremljati in odkriti raka mesece ali celo leta prej, preden se pojavijo prvi znaki bolezni. Poleg tega test omogoča nadzor nad rezultati zdravljenja pri bolnikih, pri katerih je rak že potrjen. Nekateri slavni znanstveniki trdijo, da bo nova metoda revolucionarno spremenila medicino.
dr. Franc Žibrik
Mesto akupunkture v sodobni medicini
V današnjem stehniziranem svetu se naslanjamo bolj in bolj na vsakovrstne stroje in aparature tudi v zdravstvu: uporabljamo jih v administraciji, pri pregledovanju bolnikov, pri ugotavljanju in zdravljenju bolezni. S tem se velikokrat izgubi neposredni stik med zdravnikom in bolnikom, ko se zdravljenje dehumanizira, razčloveči, do meje, da postane včasih bolnik le še številka v nekem zaporedju ali pa le bolj ali manj zanimiv bolezenski primer. Bolnik se v veliki meri pasivno podreja medicinski tehnologiji, ki ga usmerja skozi ambulante, laboratorije, terapevtske dvorane, ne meneč se za njegovo čustvovanje in počutje; bolnik je v popolni odvisnosti od terapevta in njegovega posega na njem — pogosto se le površno ali pa sploh ne poznata. Ustvarja se vtis, da imamo vse manj časa in razumevanja za trpečega človeka. V svetu se vse bolj uveljavlja mnenje, da se s sodobno tehnologijo usmerja današnja šolska medicina v slepo ulico.
Povsem drugačen odnos do pacienta ima tradicionalna kitajska medicina, saj je le ta sestavni del življenjske filozofije, kulture in civilizacije marljivega ljudstva, ki nima v svojem bogatem besednem zakladu pojma egoizem. Skozi pet tisoč let (tako daleč nazaj segajo pisana izročila) se je v okrilju te medicine razvijala tudi akupunktura, zdravilna metoda, ki v zadnjih desetletjih našega stoletja vse bolj osvaja tudi Evropo in Ameriko. Nobena znana in izvajana medicinska metoda se ne more ponašati s takšno častlji-vo starostjo.
V Evropo so akupunkturo prinesli iz njene domovine Kitajske misionarji že v šestnajstem stoletju — vendar se resneje uveljavlja šele v zadnjih dveh desetletjih, ugled pa ji raste tudi v Ameriki. Nekatere dežele jo uvajajo kot učni predmet tudi na visokih šolah (Francija, Sovjetska zveza, Združene države, zahodna Nemčija) in Svetovna zdravstvena organizacija je priznala akupunkturo leta 1979 za uspešno zdravstveno metodo ob bok sodobni šolski (zahodni) medicini. (Prihodnjič: Kaj je akupunktura?)
Človeško oko je pravzaprav fotografska kamera. Kako pa deluje, »fotografira«, kaj se dogaja z očesnimi slikami? Oko ima pomembno prednost pred fotografskim aparatom, ker vidi v treh razsežnostih (tridimenzionalno). Napovedujejo, da bo kmalu tudi fotografija dosegla to razvojno stopnjo. Oko je zrklo v obliki kroglice, s premerom dva centimetra in pol. Zunanji plašč je beločnica, notranji pa mrežnica. Spredaj sredi očesa je očesna leča s premerom 9 milimetrov, njena goriščna razdalja je 17 milimetrov. Na optični osi očesne leče je zadaj na mrežnici rumena pega, ki ima premer le dva milimetra, tam je gorišče očesne leče.
KAKO OKO VIDI
ZA AVTOMOBILISTE
Tam nastane narobe obrnjena ostra slika. Notranjščino očesa izpolnjuje prozorna tekočina, ki se imenuje steklovina. Ta ohranja očesni leči zmeraj enako go-riščno razdaljo. Če steklovina izteče, oko ne more več sprejemati slik. Pri kratkovidnem očesu, ki ima sploščeno zrklo, je rumena pega odmaknjena nazaj. Tako oko vidi ostro sliko le od blizu, kar pa je bolj oddaljeno, je videti medlo. To napako popravljamo s konkavnimi očali. Daljnovidno oko pa ima skrčeno zrklo, tako da je rumena pega bliže očesni leči. Zato oko vidi ostro le primerno oddaljene predmete, medtem ko iz bližine dojema meglene slike. Treba je zato z zbiralni-
mi lečami naočnikov usmeriti žarke iz bližine v rumeno pego, da nastane ostra slika.
Zenica je temna odprtina na sprednji strani očesa, skozi njo prihajajo svetlobni in barvni dražljaji v notranjščino, na rumeno pego. Pred zenico je prozorna ro-ženica, okrog zenice pa šarenica, ki daje očem barvo. Zenica se v šibki svetlobi razširi do 8 milimetrov, ko je svetlobnost očesa 1:2. Zenica ima enako vlogo kot zaslonka v objektivu fotografskega aparata.
NOVA ALUMINIJASTA PLATIŠČA
V novi tovarni aluminijastih platišč v Jajcu je redna proizvodnja stekla lansko jesen. Izdelujejo nekaj modelov platišč za tovorna in za osebna vozila. Platišča so vrhunske kakovosti in lahko konkurirajo podobnim izdelkom v tujini. Kakovostno surovino — primarni aluminij — jim dobavlja Energoinvest iz Mostarja. Za izdelavo platišč so uvozili najmodernejše stroje in tehnologijo iz Italije, kjer so bili delavci
tudi na priučitvi. S temi platišči so opremljena tudi Zastavina vozila jugo, ki jih izvažajo na ameriško tržišče.
Aluminijasta platišča ne dajejo vozilu samo lepšega videza, ampak imajo tudi določene tehnične in ekonomske prednosti pred železnimi. Ker so lažja, se zmanjša teža vozila in s tem tudi poraba goriva. Pri zaviranju potrebujemo manj moči kar podalj-
ša življenjsko dobo zavoram. Aluminijasta platišča vsrkajo veliko toplote, zato se zavore in gume ne pregrejejo toliko kot pri železnih platiščih. Aluminijasta platišča so že naprodaj na domačem tržišču.V kratkem bodo na voljo v vsej Sloveniji. V prodaji bodo modeli v velikosti 5 x 13 za Zastavina vozila in za nekatere vrste Fiata. Načrtujejo tudi platišča za sarajevskega Tasa (golf, jetta).
RECEPT ZA VAS
5 NAJ
Glasbena lestvica, ki je na sporedu v oddaji 21 232 lestvica tega tedna:
1. Požeruh — Magnet
2. Vozi me vlak v daljavo — Videosex
3. The fina! countdown — Europe
4. La ista bonita — Madona
5. Hajdmo u pianine — Bijeio dugme
RADIO MURSKA SOBOTA
Karenca sredstev za varstvo rastlin
Pripravki, kijih uporabljamo za varovanje rastlin pred boleznimi in škodljivci, imajo zaradi svoje strupenosti predpisano karenco. To je čas, ki mora preteči od zadnje uporabe pripravka, do takrat, ko je zelenjava varna za uživanje. Navedimo nekatere karenčne dobe za posamezne pripravke:
Antracol — 14 dni za čebulo, paradižnik in krompir.
Bayletton special — 7 dni za kumare, 21 dni za drugo povrtnino.
Ditan — 17 dni za zelenjavo.
Folimat — 28 dni za zelenjavo, razen za čebulo.
Ko kupujete sredstva za varstvo rastlin, pozorno preberite napotek za uporabo, da ne boste imeli kasneje neprijetnosti.
Predlagamo:
Majda — Magnet
Pohorje express — Pohorje express
Lestvica nastaja • sodelovanjem hi fl videostudia na Kidričevi 21, telefon 25 577, 69900 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
HAMBURGER: Ta jed postaja tudi pri nas čedalje bolj popularna, zato si poglejmo, kako se pripravlja. Iz mesa, dodatka EVO ter čebule napravimo maso kot za sesekljani zrezek, oblikujemo na deski štiri tanke hamburgerje in jih spečemo na žaru ali v ponvi. Lepinje prerežemo, namažemo z majonezo, dodamo solatni list in začinjeno zeljnato solato nadevamo s pečenimi hamburgerji, nabrizgamo z gorčico, obložimo z rezinami paradižnika. Hamburger ponudimo k pivu ali vinu na pikniku ali v domačem vrtu.
Za jed potrebujemo: (za 4 osebe) 50 dag mešanega mletega mesa, zavitek dodatka EVO za sesekljani zrezek, 30 dag drobno sesekljane čebule, 2 dag maščobe, vejico peteršilja, 4 liste zelene solate, 10 dag narezanega svežega zelja, 1 paradižnik, gorčico, majonezo, 4 lepinje, kis, sol, olje za solato.
^ASA RISBA
VAS PRIPIS
SESTAVIL MARKO NAPAST	ZNANOST 0 RUDAH IN RUDARSTVU	UPOREN ČLOVEK	ŠIRJAVA	UPRAVNA ENOTA V SEDANJI GRČIJI	IMAMOV URAD	ITALIJANSKI SLIKAR IN GRAFIK (ANTONIO)	MESTO V ROMUNIJI
ZELO STRUPENA GOBA							
UŽIVALEC OPIJA							
DAVNO LJUDSTVO. VIKINGI							
AVTOMOBILSKA OZNAKA TURČIJE			GL. MESTO JORDANIJE DAN V TEDNU				
ANGLEŠKI ROCK PEVEC (ADAM)				KRILO RIMSKE LEGIJE ORANJE			
GL MESTO FR. DEP. DEUX-SEVRES						PREBIVALKA KAIRA	PLANŠAR
RIBJE JAJČECE					KRAJEVNA SKUPNOST LOŠČ		
SEVER		ANTIČNI FILOZOF MOŠKO IME					
ATLETSKA DISCIPLINA				IGRALKA FARROW TUJE MOŠKO IME			
VAS PRI LJUBLJANI			REKA V FRANCIJI PAUL GAUGUIN				
I DROBIŽ V »SOVJETSKI Izvezi							
I DENARNA 1 ENOTA g V ANGOLI							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Gradnik, Lokrida, atentat, cer. Ero, in, red, oje, oda, Leali, O, Ra, KA, Gilbert, Ir, idol, jasnina, akt, pas.
VESTNIK, 14. MAJA 1987
STRAN 13
križem kražem po naših šolah
dr. Vanek Šiftar
Dragi šolarji!
Kaže, da vas je pomlad še bolj spodbudila k pisanju, saj skoraj vsak den prejmemo vašo pošto.
Kar dve mapi sta že polni z vašimi prispevki, le tista z risbami je nekoliko tanjša. Kaj objaviti? Tako, da bi bili vsi zadovoljni, žal ne bo šlo. Najbrž se bom marsikomu zameril, ali pa sem se že. Tega se dobro zavedam, toda pri tem sem nemočen. V tejle naši rubriki je prostor le za okrog 4 tipkane strani a-4 formata. Napisali pa ste mi jih okrog 100. Seveda sem vaše pošte vesel, tako lahko sklepam, da ste moji prijatelji, da vas zanima tale »Križem kražem po naših šolah«.
No, nekam dolgo se izogibljem odgovoru na zastavljeno vprašanje, mar ne? Torej, tako kot doslej, bom tudi v prihodnje izbiral tiste prispevke, ki bodo aktualni ali pa se mi bodo zdeli posebej zanimivi; in gledal bom tudi na to, da bo zastopanih čim več šol v Pomurju, kajti kaj bi bilo, če bi objavljal samo enim ? Včasih, kadar moram oddati gradivo prej, kot je dogovorjeno, pa imajo majhno prednost prispevki, ki so napisani s pisalnim strojem. Le takšne namreč potem lahko mi oddamo v tiskarno. In če jih ne natipkate vi, jih moram jaz ali pa nekdo drug pri nas. Zato sem nekoč že predlagal, da bi na šolah kakšen starejši pisalni stroj namenili za to dejavnost. Lahko pa se seveda dogovorite tudi drugače, torej da vam kdo drug na šoli pretipka vaše zapise. Če pa se nikakor ne da, pa lahko napišete tudi z roko.
Uh. kako dolgo je bilo to? Pa vam tega sploh nisem nameraval pisati, temveč bi vas rad pritegnil za sodelovanje v akciji, ki sem si jo zamislil, in sicer bi rad zvedel, v katerem pomurskem kraju je največ štorkljinih gnezd. Veselilo me bo torej, če boste šli malo naokrog. prešteli vsa gnezda, ugotovili tudi kje so (na dimniku, električnem drogu, sohi. . . ali le na starih hišah ali tudi novih) in zbrali še kakšne druge zanimive podatke v zvezi s štorkljami v vašem kraju.
Lahko tudi napišete kakšno zgodbo o tem. Rezultate akcije pa bom objavljal sproti. Med tistimi, ki boste sodelovali, bomo izžrebali 5 nagrajencev, ki bodo prejeli Vest-nikove značke. Zdaj pa le na delo!
Pa še lepe pozdrave vam pošilja vaš stric urednik
O BRALNI ZNAČKI
Pred sabo imam štiri prispevke o tej temi. Vsi so lepo napisani,toda če bi jih v celoti objavil, bi z njimi skoraj v celoti napolnili našo rubriko. Zato sem se odločil le za nekaj zanimivejših odlomkov.
»Spet se bliža čas, ko bomo dobili bralne značke. To je zame vsako leto eden izmed najlepših dogodkov. Lani sem se na ta dan še posebej pripravljala. Rekli so nam, da nas bo obiskala Branka Jurca. Ona pa je osebna prijateljica naše družine. Odločila sem se, da jo razveselim s košarico vijolic. Vse sem si lepo pripravila in odšla v šolo, toda, o groza, rekli so nam, da je Branka Jurca zbolela in da bo namesto nje prišel neki Miroslav Slana-Miros. Jok, vijolic mu ne dam, saj ga niti ne poznam sem si mislila. Toda po prijetnem in zanimivem srečanju sem mu jih vseeno izročila. Zaslužil si jih je!« nam je med drugim napisala Elizabeta Cepin, učenka 6. a razreda OS Karel Destovnik-Kajuh v Apačah
Nataša Sveč in Klavdija Sveč, učenki 4. c razreda OŠ Edvard Kardelj iz Murske Sobota pa sta nam poslali vtise o srečanju s pesnico Mileno Batič. Najbolj ju je pritegnilo pripovedovanje o njeni partizanski materi in o njeni prvi knjigi Mlada kurirka. »Za tem imenom se skriva ona sama.«
»Obiskala nas je pisateljica Karolina Kolmanič. Pozdravili smo jo s ploskanjem, ona pa nam je odzravila s prijazno besedo in nasmeškom. Pripovedovala nam je zgodbe in o svoji mladosti. Ko so v šoli pisali spis, je ona napisala najbolje. Profesor Jože Košar jo je pohvalil in ji rekel, da bo morda nekoč dobro pisateljica. In tako se je tudi zgodilp .. .« je med drugim zapisala Ksenija Kolar, učenka 5. razreda OŠ v Stročji vasi.
Jožko
Ob koncu poglavja o energiji smo izvedli naravoslovni dan. Ogledali smo si malo elektrarno na Ledavi. Kako deluje, nam je razložil lastnik Obal. Povedal nam je tudi, da imajo sklenjeno pogodbo z delovno organizacijo Elektro Maribor o prodaji viška energije, oni pa imajo elektriko zastonj. Ta dan je bil za nas zelo poučen, saj smo spoznali, kako je električna energija dragocena. (Lidija Kuhar, 5. a razred, OŠ Grad).
Hodil po zemlji sem naši
Slovenija. Opevana, opisana v mnogih pesmih, knjigah in spisih. Si zares tako lepa, Slovenija?
Na koncu šolskega leta smo se odločili, da bomo šli na izlet. Težko smo pričakovali ta dan in nekega jutra smo se odpeljali. Pot nas je vodila v Šmarješke toplice, od tam pa v Bazo 20. Izstopili smo iz avtobusa in, oh, kako dišeč, svež zrak. Vsepovosod nas je obdajal gozd in podali smo se na pot. Prišli smo do lesenih koč; partizanske so bile. Med vojnama so se tam skrivali partizani. Tam.imajo tudi svojo elektrarno, bunker, v katerem sose skrili pred nevarnostjo. Kakšna lepota! Peljali smo se dalje do Cateških Toplic, kjer smo se tudi kopali. Stopila sem v vodo, Au, kako je vroča voda! Odkod pa to? Jo ogrevajo? Ne, to je naravni vrelec. Kako čudovit je! V daljavi sem zagledala visoke gore, ki so bile pokrite s snegom. V mislih pa sem imela svoj rodni kraj, svojo ravnino in njene lepote. Slovenija, zares si prelepa. In to še ni vse. Imaš tudi morje, prelepe plaže, pristanišča. Da, vse to in še marsikaj skrivaš v sebi, za kar jaz še nikoli nisem slišala, še manj videla.
Slovenija, zares si zaslužiš, da te opevamo, da si najlepša, moja dežela.
_ , Tatjana Dravec, b. b OŠ Štefan Kovač, Turnišče
PIŠE IN RIŠE JELKO PETERNELJ
»RDEČA JAVKA«
Ob 1. maju Povsod zastave visijo, visoko kresovi gorijo.
Visoko, pod modro nebo pisani mlaji se pno.
Zapojmo vsi, zapoj vsa dolina, kako je lepa naša domovina!
Spet je toplo, spet je lepo. Pesem vesela doni, praznik dela se slavi.
Vse je razcveteno, vse je prenovljeno. Tako lep je zdaj naš kraj, ko prišel je 1. maj.
Jožica Lukač. 8. a OŠ Bakovci
Spomin na Tita
Letos mineva 7 let od smrti tovariša Tita. Čeprav sem bil takrat star 2 leti, sem občutil žalosten dogodek. Sedaj sem v šoli in doma marsikaj zvedel o tem. V naši dnevni sobi visi Titova fotografija, imamo pa tudi knjigo Heroj Tito. Še dolgo se bomo spominjali nanj.
Dejan Kočiš, 2. raz.
OŠ Fokovci
POMLAD
JE TU
Sneg je skopnel in polja so se odela v novo, zeleno odejo. V gozdu je spet oživel ptičji živ—žav. Kamor pogledaš, cvetlice veselo odpirajo raznobarvne cvetne liste.
Ce bolj natančno prisluhneš, slišiš šepetanje rož.
»Poduhaj, kako lepo dišim,« pravi vijolica.	f
»Poglej mene, kako sem zrasel,« pristavi krokus.
»Prijetno toplo je na soncu,« pristavi trobentica.
»Zelo vesel sem pomladi,« reče zvonček ter kima toplemu vetru.
Pisani metulji se lovijo na soncu. Dnevi postajajo toplejši.
Tako sem izvedela, da je pomlad že tu.
JANJA BARBER, 6. a OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN
Puconci
Srečanje s starimi znanci
PRISPEVEK K 50-LETNICI LISTA MLADI PREKMUREC
**	Poudarjam, da osebnih podatkov ne navajam zaradi
kakoršnega koli hvalisanja in vse naj bo tako tudi sprejeto. Brez osebnih, nezapisanih, spominov L i bilo to zakasnelo srečanje kaj prazno. Kljub vsemu pa bo ostalo v tem Srečanju še precej praznin in upam, da bodo pošteni raziskovalci predvojnega časa dopolnjevali z analizami in realističnimi sklepi, kar smo pozabili.
F. Šebjanič je zapisal: »M. Prekmurec /.../ je vzniknil tiho in nenavadno neke deževne pomladne nedelje leta 1936, ko mi je Milan Ferjan, prosvetni referent soboškega Sokola na Murini tekmi v Fazaneriji posredoval idejo o nekakšnem dijaškem glasilu v Soboti (...) V odseku (dijaškom odseku Sokola) smo na hitro ustanovili uredniški odbor, ki je bil dejansko organizator in uresničevalec pobud o dijaškem glasilu v Soboti. (Vestnik, priloga 16. sept. 1978, str. 23.) Pred tem (Dialogi, 1950, str. 534—535) pa: »List je pravzaprav začel izhajati /.../ na pobudo petošolcev soboške gimnazije, ki so se zaktivizirali v okviru dijaškega odseka Sokola.« Po več kot enoletnem iskanju poleti 1941. odpeljanega arhiva sokolske organizacije v Soboti sem ostal praznih rok in tako je verjeti Šebjaničeve-mu spominu iz leta 1978. Posredno to potrjuje tudi Čačinovičeva večkrat ponovljena ugotovitev: »S tem Ustom so hoteli politični prvaki iz vrst soboškega Sokola ubraniti dijaštvo pred klerikalnimi vplivi, predvsem pa pridobiti mladi rod za takratno monarhistično diktaturo.« (Obmurski tednik, 23. dec. 1954.)
Prvih 5 številk prvega letnika je uredil F. Šebjanič (nekateri napačno navajajo, da je uredil celoten letnik). V dvojni številki 6—7 je kot urednik naveden Zoran Ve/nar. V zadnji številki (8—9) ni naveden urednik, pač pa, da naj rokopise pošiljajo na šebjaničev naslov. Do 5. številke so Ust tiskali v M. Soboti in odgovorni urednik je bil dr. L. Vadnal, odvetnik (umri v nemškem taborišču 20. dec. 1944). Naslednje številke so tiskali v Lendavi in tedaj je bi! odg. urednik upokojenec Ivan Koželj iz Lendave. Kakšni so bili vzroki navedenih sprememb, mi ni znano.
Kaj kmalu pa je uredniku postalo jasno, da list nima dovolj sodelavcev. Na splošno sicer pišejo, da so prvi letnik napisali »v glavnem petošolci samoupravne gimnazije«. Izhod je našel Šebjanič, ko je »s pomočjo Vaneka Šiftarja že jeseni 1936 navezal stike z dijaškim krogom na ptujski gimnaziji.« (Šebjanič, Vestnik, 16. sept. 1978, str. 23.) Sodelovanje ptujskih dijakov je — po moji oceni — delno tudi vplivalo, da je M. Prekmurec vsebinsko ušel iz rok njegovih snovalcev. O tem sodelovanju je znano zelo malo. V šol. letu 1935/36 se je literarna družina Kultura na ptujski gimnaziji preimenovala v Setev in bila zelo dejavna (poleg rednih sestankov še 20 predavanj v enem letu, vmes je posegala tudi policija in prepovedala sestanke). V naslednjem šolskem letu sem bil kot sedmošolec izvoljen v vodstvo in v mesecih zadnjega šol. leta tudi vodi! Setev. Imela je širok krog sodelujočih (priredili smo dva javna literarna večera in nazadnje izdali tiskan zbornik Mlada setev na 149 straneh, z 28 prispevki nas je sodelovalo 8). *
Po navedenem sem lahko pripravi! 4 naše člane, da smo redno začeli sodelovati v prvem letniku. Ptujski sodelavci smo objavili več kot polovico pesmi in proze prvega letnika N. Prekmurca. Posebej moram omeniti prispevek Kurenta (Franca Jeza) v Berlinu, izšel je v več nadaljevanjih. To je potopis mladega dijaka (njega osebno) po zastrupljenem mestu kmalu po Hitlerjevem prevzemu oblasti. Po Jezovi smrti so v Gorici izšli njegovi Spomini iz taborišča (Dachau) in Doslej nisem bral takšne verjetne upodobitve. (F. Bohanec, KL Delo, 22. januarja 1987, str. 7.)
Odmevnost prvega letnika ni bila posebej zaznavna. Kako ga je ocenjevalo sokolsko vodstvo, ni znano in prav tako ne, iz katerih razlogov je Ust prepustilo naprednemu krogu študirajoče prekmurske mladine. Poskuša! sem zvedeti kaj več. Po dopisovanju in daljšem pogovoru (20. marca 1985) mi P. Čačinovič ni mogel povedati nič točnega o prevzemu Usta. Pred leti pa je o tem zapisal: »/.../ napredni akademiki (so) list celo prevzeli in ga do zloma stare Jugoslavije tudi obvarovali kot svoje glasilo, ki je pritegnilo med sodelavce napredni krog cele Slovenije.« Tudi Miško je zapisal svoje mnenje: »Prevzem drobnega mesečnika Miadega Prekmurca in njegova popolna preusmeritev je samo neizbežna doslednost vsega, kar se je v Prekmurju v letih pred drugo svetovno vojno dogajalo. A tudi Mladi Prekmurec je začel preraščati odročni prekmurski svet. S tem pa se je Prekmurje naposled tudi duhovno vključilo v slovenski občestveni svet; zgodovinska naloga je bila pred svojo izpolnitvijo.« (Ob naprednem tisku, PZ, M. S. 1962, str. 18.)
O prevzemu Usta je ohranjen zapis F. Godine: »Zamisel o nastanku mladinskega Usta so sprožili: M. Kranjec, Š. Kovač, A. Kar-doš, J. Liška (premeščen na soboško gimnazijo nov. 1935, op. 'V. š.) in še nekateri, ki so med počitnicami 1937 sklenili, da bodo začeli v Prekmurju izdajati revijo. Razgibanost takratne prekmurske akademske mladine je znana, revija pa naj bi to razgibanost še povečala. Ker je od leta 1936-37 izhaja! na soboški gimnaziji srednješolski listič »Mladi Prekmurec«, so se nekateri zavzemali zato, da nova revija ne bo prevzela tega imena, kar so utemeljevali tudi s tem, da so bili v konzorciju dotedanjega srednješolskega lističa celo kulturbundovci. Vendar je pri tem prevladalo mnenje profesorja Janka Liške, da naj bi glasilo, kljub novi naprednejši usmeritvi, obdržalo svoje prvotno ime, s čimer bo pritegnilo k sodelovanju ptujsko srednješolsko mladino in tako tudi med njimi dobilo del bralcev, na katere bi s svojim naprednim programom imeli določen vpliv.« (Pisna izjava F. Godine, 16. sept. 1972, Kare! Destovnik-Ka-juh, Zbrano delo, Borec, 1978, str. 489, o tem tudi na razpravi o mladinskem gibanju, ki ga je organiziral Muzej NOB, Zgodovinski arhiv CK ZKS, 17. 3. 1959, imam le deloma avtoriziran zapisnik.)
Mladi Prekmurec je nadaljeval drugi letnik pod uredništvom F. Godine, študenta prava in že vidnejšega pisca. S prevzemom Usta je bilo potrebno urediti nekatera temeljna vprašanja: kdo ga izdaja, kako se bo financiral, kje tiskal in kdo bo odgovorni urednik. Tudi o tem pri nekaterih piscih ni točnosti. Tako: odgovorni urednik je bil ves čas odvetnik dr. L. Vadnal, eden od naprednih soboških izobražencev, za konzorcij pa je odgovarjal Franc Cor. (M. Kokolj. Prekmurski Slovenci, PZ, 1985, str. 386.) Nekaj netočnosti pa je le treba popraviti. Na platnicah M. Prekmurca drugega in tretjega letnika: »Izdaja za konzorcij F. Cor«, od št. 1 četrtega letnika pa: »Izdaja za konzorcij in za uredništvo odgovarja dr. L. Vadnal.« Ker F. Cor še živi, sem ga prosil pojasnilo in mi je pisal (7. januarja 1986): V konzorciju so bili (ustanovljen na prediog J. Liške, ki je bil tudi njegov tajnik): Liška, Ravbar, sodnik Lojze Piškur, dr. Vadnal in Cor. »Dokler sem bil privatnik (trgovec), sem bil izdajatelj jaz, ko pa sem šel v službo na sodišče, je bil izdajatelj dr. Vadnal, odvetnik. K financiranju M. P. smo vsi člani prispevali po svojih močeh, največ pa dr. Vadnal, in to ves čas izhajanja. List ni dobival nobene subvencije od nikogar.« V Cdrovi trgovini z usnjem je bila tudi uprava, dokler je kasneje nismo preselili v Kardoševo trgovino z železnino. Cor me je še opozoril, da so Ust »najbolj razširjali člani KPA. Ne spominjam se, da bi kaj izvodov vračali (naročniki, op. V. Š.). Toliko se spominjam na tista davna >lepa le tar«
‘ Izvestja realne gimnazije Kraljeviča Andreja, Ptuj, za š. leto od 1935/36 do 1937/38 in še Izvestja ... za š. leto 1973/74, Ptuj 1975, str. 29—32.
..........-	........... ...........—..(se nadaljuje) •
STRAN 14
VESTNIK, 14. MAJA 1887
VESTS
Delegatsko glasilo
občine Murska Sobota
Številka 4
Leto VII
14. maja 1987
VSEBINA 4. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
—	Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo sejo zborov za dne 28. maj 1987
—	Stanje in problematika požarnega varstva v občini M.
Sobota
—	Razvojno in raziskovalno delo v občini M. Sobota
—	Poročilo o delu začasnega kolegijskega organa v DO Platana
— Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota
SKLICUJEJO
12.	SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
12.	SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
12.	SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Seje bodo
v četrtek, dne 28. maja 1987, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota
Predsednik zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	Potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 16. aprila 1987,
3.	Stanje in problematika požarnega varstva v občini M. Sobota,
4.	Razvojno in raziskovalno delo v občini Murska Sobota,
5.	Poročilo o delu začasnega kolegijskega organa v DO Platana,
6.	Osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Jurij, Večeslavci in Pertoča (hiter postopek)
7.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini M. Sobota, (hiter postopek)
8.	Osnutek odloka o spremembah odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini M. Sobota, (hiter postopek)
9.	Osnutek odloka o spremembah odloka o tržnem redu na tržnici v M. Soboti. (To točko obravnava samo zbor krajevnih skupnosti) (hiter postopek)
10.	Osnutek odloka o spremembah odloka o ukrepih za zdravo okolje ljudi v občini M. Sobota, (hiter postopek)
11.	Osnutek odloka o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini M. Sobota, (hiter postopek)
12.	Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja.
13.	Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila,
Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali
2., 3., 4., 5., 7., 12. in 13. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda, ter zapis 10. seje tega zbora z dne 8. aprila 1987.
Gradivo za obravnavo 3., 4. in 5. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 2., 6., 7,, 8., 9., 10. in 11. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija k 12. točki dnevnega reda bo podana na seji.
—- Stanje in problematika požarnega varstva v občini M. Sobota
Leto 1986 je vzporedno z ostalimi negativnimi gibanji v Sloveniji bilo kritično tudi po številu požarov in rekordni požarni škodi. Navedeni bodo samo osnovni podatki, da lahko le te primerjamo s podobnimi kazalci, veljavnimi za občino Murska Sobota.
Število požarov v SRS v letu 1986 — požari na družbenem sektorju — požari na zasebnem sektorju — požari na inozemnem sektorju Skupna škoda od požarov — družbeni sektor — zasebni sektor — inozemni sektor
Število požarov v ob. M. Sobota — družbeni sektor — zasebni sektor
Skupna škoda od požarov — družbeni sektor — zasebni sektor
1778 822
943
13
3789,2 milj, din
2782,2 milj, din
979,9 milj, din
27,1 milj, din
35 3
32
78,2 milj, din 1,1 milj, din
77,1 milj, din
Ko izvršimo primerjavo teh dveh podatkov, lahko ugotovimo, kakšna je razlika v številu in škodi od požarov na družbenem sektorju v SRS naspram zasebnega sektorja ter popolnoma obrnjena slika požarov in škode v občini Murska Sobota.
Lansko leto je za našo občino bilo dokaj mirno, kljub daljšemu sušnemu obdobju. Zmanjšalo se je število požarov in škoda na družbenem sektorju, zato pa imamo toliko večje število požarov ter škode na zasebnem premoženju. Ta trend gibanja se pri nas opaža že nekaj zadnjih let, kar je v skupni oceni precej ugodno. S tem podatkom pa ne moremo in ne smemo trditi, da je stanje v DO ali TOŽD zadovoljivo ter da smo dosegli viden napredek na preventivnem področju in pri spremembi odnosa do požarnega varstva. V vsakem trenutku nam lahko izbije požar večjih razmer v katerikoli DO in s tem prevesi tehtnico požarne škode ha drugo stran.
Malomarnost še vedno botruje vse večjemu številu požarov, preventiva nam je sporedna stvar, zagotavljanje požarne vode je zadnje vprašanje o katerem razmišljamo, ali kratko rečeno, zavest o lastni in družbeni samozaščiti je na zelo nizki ravni. Slika o stanju požarnega varstva v DO ali zasebnem gospodarstvu je jasna takoj, ko stopimo na dvorišče lastnika.
Problem požarne vode imata zadovoljivo rešeni le dve DO in tiste TOZD, ki ležijo ob potoku Ledava ali obrati ob gramoznici na Bakovski cesti, vse ostale organizacije in stanovanjska naselja pa se osla-
2 - DELEGATSKI VESTNIK
njajo le na mestni ali interni vodovod, ki pa ne zadostuje po kapaciteti, ob izpadu električnega toka pa je neuporaben.
Od pravočasnega odkrivanja in javljanja požara je odvisna uspešnost gašenja, sedanja čuvajska služba tega ne zagotavlja, ker je vprašljiva njena budnost in socialno zdravstveno stanje čuvajev.
Montaža sistema avtomatskega javljanja požarov se vleče že več let in se njena dokončna vzpostavitev obljublja za letošnje leto, kar bi posodobilo in izboljšalo hitrost javljanja požarov ter omogočilo hitrejšo intervencijo.
Industrijskih gasilskih društev imamo le dve in smo zadnji celo med pomurskimi občinami, še bolj pa zaostajamo v slovenskem merilu. Stroški za osnovno opremo industrijskega gasilskega društva so res minimalni, pridobitve pa so večkratne, tako na preventivnem področju kot pri intervencijah.
Zaradi dragega goriva se varčuje pri centralnem ogrevanju v stanovanjskih objektih, kot posledica tega je nabava in uporaba dodatnih peči, predvsem na plin in kurilno olje, zato se kletni prostori stanovanjskih objektov spreminjajo v skladišča plinskih jeklenk in posod kurilnega olja, kar ob požaru predstavlja zelo velike nevarnosti in teškoče pri gašenju.
Pri gradnji novih objektov, tako industrijskih, stanovanjskih ali gospodarskih skušajo projektanti in investitorji največ privarčevati ravno na račun požarnovarnostnih ukrepov in preskrbe s požarno vodo. Posledice takega ravnanja so zmeraj hude. Profesionalnega strokovnega kadra, ki bi se poklicno ukvarjal s požarno varnostjo je zelo malo. V letošnji zimi so sicer bili izvedeni seminarji za pooblaščence v DO, kateri zraven svojega osnovnega dela, opravljajo tudi naloge požarnega varstva, vendar od teh kadrov nemoremo pričakovati bistvenih sprememb in izboljšanja stanja požarnega varstva v DO.
Projektivna organizacija in pospeševalna služba kmetijstva ali Kmetijska zadruga bi morali imeti na razpolago več različnih tipov projektov za goveje, svinjske ali perutninarske objekte, ki bi'bili primerni vsakemu investitorju, projekt pa bi vseboval osnovne preventivne ukrepe. Sedaj je glavni cilj investitorja, da objekt pripravi do take faze, da je možna proizvodnja — to je tudi prav, vendar ne smemo opustiti osnovne varnostne mere in preskrbo s požarno vodo.
Ogromno sredstev se vlaga v kmetijsko mehanizacijo in stroje, kateri se potem hranijo in garažirajo po skednjih, skupaj s slamo ali senom, zato pri požarih največja škoda odpade ravno na mehanizacijo ter postrojenja.
Gozdni požari pri nas res niso katastrofalni (do sedaj), vendar je. spomladi žalostno pogledati obronke gozdov, jarke ali potoke, ki so v celoti požgani, ob takem dejanju pa preti stalna nevarnost razširitve požara v same gozdne površine.
Nosilec požarnega varstva na svojem območju mora biti KS preko svojih organov in gasilskih društev, predvsem pri urejanju vodnih razmer ter pomoči pri spremljanju, kakor tudi delovanju gasilskih društev. Enako pomembna zadeva je sodelovanje, skupno usposabljanje in opremljanje gasilcev, v okviru SLO, z gasilskotehničnimi enotami Civilne zaščite.
Največji kvalitetni napredek v letu 1986 je bil dosežen na terenu, pri urejanju vodnih razmer in opremljanju gasilskih društev.
Požarna skupnost je ob pomoči Zavarovalne skupnosti izločila skupno 5.300.000.— din nepovratnih sredstev za sofinansiranje ureditve požarnih bazenov in požarnih vodnjakov, po naseljih kjer je požarne vode močno primanjkovalo. Iz teh sredstev in ob sodelovanju KS ter GD je bilo na novo zgrajenih 16 vodnjakov in zabetonirano 32 vodnih bazenov.
Na tak način je ustvarjena zaloga cca 700.000 litrov požarne vode. Vsa fizična dela so opravili člani GD in vaščani prostovoljno, tako je stvarna vrednost teh objektov desetkratna na vložena sredstva. S takim načinom urejanja se nadaljuje tudi v letošnjem letu.
Od večje opreme sta se dve društvi opremili z gasilskimi avtoci-sternami (Rakičan, Bakovci) 12 pa z orodnimi vozili. Tudi pri nabavi teh vozil je bil lastni prispevek društev 60% in le ostali del je bil sofi-nansiran. Z avtocisternami se opremljajo društva krajevnih centrov ali društva posebnega pomena, orodna vozila pa so bila izdobavljena društvom, ki delujejo na manj razvitem delu občinskega območja.
Osnovna oprema je izpopolnjena z dvema MB, 250 pari delovnih uniform ter ostala manjkajoča oprema (cevi, delovni pasovi, penilno sredstvo ...) kar se izpopolnjuje vsako leto. V letu 1986 si je 10 gasilskih društev iz svojih sredstev nabavilo električne sirene, katere cena brez montaže in priklopa znaša 600.000,— din. SIS za požarno varnost nabavo sirene sofinansira le z 20%, ker pa sirena služi za alarmiranje tudi ob naravnih nesrečah ali mobilizacijske namene, bi bilo vmesno, da njihovo nabavo sofinansira in podpira tudi Sekretariat za LO, saj je njihov interes, da je čim večji del terena pokrit s sirenami.
Zaradi večanja števila nesreč na gramoznicah, jezerih in ostalih vodah je ponovno formirana potapljaška ekipa, kot specialna enota CZ pri gasilskem društvu Murska Sobota. Ista zahteva stalno strokovno izpopolnjevanje in opremljanje s tovrstno opremo.
Brez sodobnega brezžičnega sistema zvez je praktično nemogoče hitro aktiviranje večjega števila gasilskih enot. S to opremo se vrši po-polnjevanje tistih društev, ki predstavljajo krajevne centre ali pokrivajo širši požarni sektor in tam kjer ni drugih vrst zvez. V lanskem le
tu je bilo nabavljenih 6 mobilnih in 6 ročnih UKW postaj. Širenje UKW zvez se nadaljuje vsako leto. Prevoz nevarnih in vnetljivih snovi, vseh vrst, se veča iz dneva v dan, tako se stopnjuje število takih nesreč, ki lahko imajo katastrofalne posledice za okolje, predvsem pa podtalnico, če se pravočasno in strokovno ne ukrepa. Za intervencije ob takih nesrečah pa imajo le nekaj opreme občinski centri, tako tudi GD Murska Sobota (črpalka za prečrpavanje vnetljivih tekočin in gumijaste bazene, kapacitete 3000 lit.). Vprašljiva bi bila uspešnost ob kaki večji nesreči (razlitje cisterne). Predvsem gasilska društva, ki ležijo ob glavni prometni žili (Lendava—Gor. Radgona) bi morala imeti osnovno in priročno opremo za intervencije ob razlitju ali požaru. V to smer se mora vršiti opremljanje teh društev.
Za hrambo in čuvanje svoje opreme ter orodja si morajo gasilska društva usposobiti primerna orodišča in garaže. S posodabljanjem opreme je nujna tudi posodobitev takih prostorov. V večjih primerih se zahteva ogrevanje — primer za garažiranje cistern, da voda v njih ne zamrzne. V te namene Požarna skupnost namenja minimalna sredstva, vendar izključno za garaže in orodišča, nikakor ne za gradnjo domov.
Formiranje enotnega regijskega centra v Pomurju je preloženo, ker bi to predstavljalo profesionalizacijo gasilstva, kar pa naše gospodarstvo za enkrat ne zmore finansirati. Vendar se namesto enotnega centra vrši organizirana nabava specialne opreme po občinskih centrih, s katero se potem pokriva celotni pomurski prostor.
Z ustanovitvijo tudi najmanjše poklicne enote v naši občini, bi terenska društva popolnoma osiromašili, ker vsa zbrana sredstva ne bi zadostovala za delovanje samo te enote. Zato prostovoljno delovanje predstavlja najcenejši način, zagotavlja največjo množičnost in mora biti cilj nas vseh, da se čim dalj časa ohrani.
O stanju in problematiki požarnega varstva je v lanskem letu Občinska konferenca SZDL organizirala problemsko konferenco. Takrat je bil podan podrobnejši pregled stanja ter iznešeni številni predlogi in sprejeti sklepi za nadaljnje delo ter organizacijo požarnega varstva z razvojnimi usmeritvami. Sprejeti predlogi in sklepi so daljšega pomena, zato tukaj ne vidimo potrebe za formulacijo novih predlogov.
To je le kratek pregled stanja in problematike požarnega varstva ter dela gasilskih organizacij v preteklem letu.
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na svoji 36. seji, dne 14. 4. 1987 obravnaval stanje in problematiko požarnega varstva v občini Murska Sobota in sprejel naslednje
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
— Izvršni svet se je seznanil z ugotovitvami, stališči in sklepi Občinske konference SZDL Murska Sobota o požarnovarnostnih razmerah v občini Murska Sobota z dne 30. 10. 1986 in jih podpira.
— Izvršni svet predlaga, da požarna inšpekcija v obstoječi kadrovski zasedbi okrepi inšpekcijski nadzor; pri tem pa naj okrepi nadzor glede požarnovarnostnih pogojev na objektih v zasebnem sektorju.
— Občinska gasilska zveza naj sodeluje s projektivno organizacijo pri pripravi projektov za potrebe zasebnega sektorja, predvsem gospodarskih objektov (hlevov), ki naj bi v bodoče ustrezali požarnovarnostnim pogojem in zagotavljali ustrezne količine požarne vode.
— KZ Panonka, ki kreditira gradnjo gospodarskih objektov na usmerjenih kmetijah, naj bi nadzirala ustreznost požarnovarnostnih pogojev pri takih objektih.
— TOZD Komunala je v zimskem času dolžna odstraniti sneg s hidrantov in poskrbeti za neoviran dostop.
— OZD, ki imajo vzpostavljen sistem avtomatskega javljanja požara, naj čimprej preidejo na povezavo s stalno gasilsko dežurno službo in realizacijo celotnega sistema.
— OZD naj si zagotovijo lastno preskrbo s požarno vodo, ker preskrba iz mestnega oz. internega vodovoda ne zagotavlja zadostnih količin vode, ob izpadu električnega toka pa uporaba ni možna.
— Občinska gasilska zveza Murska Sobota naj še naprej vodi aktivnosti izobraževanja in usposabljanja občanov za preprečevanje požarov in krepitev požarnovarnostne kulture.
—	Področje požarnega varstva naj se vključi v redni in skrajšani vzgojno-izobraževalni program srednje kmetijske šole v Rakičanu.
—	Območna samoupravna skupnost severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo naj poostri kontrolo nad kakovostjo raket za obrambo pred točo, da zaradi slabe kvalitete raket ne bi prihajalo do požarov.
DELEGATSKI VESTNIK - 3
— Razvojno in raziskovalno delo v občini Murska Sobota
I.	UVOD
Znano je, da doseženi tehnološki napredek v svetu postopoma spreminja dosedanji industrijski način proizvodnje v informacijski način proizvodnje. Medtem, ko je še obrtniški način proizvodnje temeljil predvsem na delu (okrog 70 % dela, 20 % kapitala in 10 % znanja) in temelji industrijski način proizvodnje na kapitalu ter tudi delu (okrog 25 % dela, 50 % kapitala in 25 % znanja), zahteva informacijski način proizvodnje predvsem znanje in tehnološke rešitve (5—10 % dela, 25 % kapitala in 70 % znanja).
Večina razvitih dežel v svetu je v zadnjem desetletju s svojim znanstvenim potencialom in načrtnim vlaganjem v raziskave in razvoj pospeševala tehnološki napredek, ki omogoča postopen prehod na informacijski način proizvodnje, v katerem je znanje najpomembnejši proizvodni faktor. S selektivnimi naložbami v izbrane programe so kljub zvišanju cen proizvodnih faktorjev (predvsem energije, tehnologije in kapitala) v svetovnem gospodarstvu ohranile ali celo povečale reprodukcijsko in izvozno sposobnost svojih gospodarstev.
Jugoslavija se ni odzvala velikim spremembam v razvitem svetu. Z vztrajnim nadaljevanjem uvozno substitutivno naravnane, pretežno avtarkične in v republiške meje zaprte razvojne politike brez vpliva trga in mednarodnih razvojnih kriterijev je zapadla v zaskrbljujočo tehnološko, uvozno, finančno in razvojno odvisnost od razvitega sveta.
Nobenega dvoma ni, da če hoče Jugoslavija — in z njo tudi Slovenija ujeti ritem mednarodnega tehnološkega razvoja, bo morala na eni strani čimprej opustiti stroškovno in razvojno neutemeljene naložbe in sanirati neracionalne zmogljivosti, na drugi strani pa zagotoviti načrtno tehnološko, finančno in razvojno ovrednotenje idej, inovacij in programov naložb.
Sodobne informacijske tehnologije omogočajo uspešen razvoj, učinkovito zaposlovanje in inovativnost majhnih delovnih organizacij z 10 do 100 zaposlenimi. Tudi naša občina ne bo mogla napredovati brez takih delovnih organizacij, na katerih slonijo kooperacija z velikimi podjetji, učinkovita obrtna proizvodnja, storitve in turizem ter tudi vse bolj razvoj znanstvenih proizvodenj in storitev.
Osnovni pogoj za tak napredek pa predstavljajo kadri ter njihovo znanje in ustvarjalnost.
II.	STANJE NA PODROČJU RAZVOJNE IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V OBČINI MURSKA SOBOTA
V letu 1983 je večina organizacij združenega dela iz občine M. Sobota podpisala družbeni dogovor o razvojnb-raziskovalni in množični inventivni dejavnosti v pomurskem združenem delu.
S tem dokumentom so se OZD obvezale, da bodo razvojno in raziskovalno dejavnost vnesle v svoje planske dokumente. Prav tako so si zadale nalogo, da bodo poleg vsebinskega programa razvoja in raziskav planirale predvsem:
—	kadre
—	razvojne laboratorije
—	razvojno-raziskovalne enote
—	sredstva za razvojno raziskovalno dejavnost
Strokovna služba ORS M. Sobota je v aprilu 1987 izvedla anketo o razvojno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti v organizacijah združenega dela v občini M. Sobota. Iz te ankete je razvidno, da imajo razvojno-raziskovalno službo oz. eno izmed njenih oblik organizirano v naslednjih DO (TOZD). Navajamo tudi število zaposlenih v tej službi ter število zaposlenih z visoko oz. višjo izobrazbo.
DO (TOZD)	Oblika razvojno-raziskovalne službe	Št.		mag VIS V1Š
		zap.	dr.	
ŽVZ za Pomurje	raziskovalna enota (v pripravi za			
	registracijo)	17	1	2	14	-
Panonija	razvojno tehnološka služba	31	—	3	7
Mura	služba delno za razvoj DO	7	—	1	5	1
SGP Pomurje	razvojni oddelek	6’	—	5 1
LIV Rogaševci	razvojni biro	7	—	2	4
ZGEP Pom. tisk	služba za investicije in razvoj	2	—	1 1
ZEU	enota za raziskave	6	—	6	-
V Rašici	TOZD Beltinka, Intesu TOZD Mlinopek in TOZD			
Elektro M. Sobota imajo razvojne službe na nivoju DO (SOZD).
V DO Mura nameravajo organizirati službo za tehnološki razvoj na ravni DO v sklopu DSSS, ki bo skrbela za usklajenost razvoja in za prenos tehnoloških dosežkov v prakso enakomerno za vse TOZD.
V Tovarni mlečnega prahu opravlja tim strokovnega kadra zaenkrat poleg svojega rednega dela tudi naloge na razvoju in raziskovanju. S srednjeročnim planom pa predvidevajo, da bodo strokovni tim
okrepili z dvema strokovnima delavcema. Eden izmed teh bi potem vodil aktivnosti v zvezi z razvojem inventivne dejavnosti.
Tudi v DO Agromerkur imajo formirane razvojne time. Perspektivno nameravajo ustanoviti razvojno službo bodisi v okviru posebne službe v DO ali v okviru delovne skupnosti SOZD ABC Pomurka.
V DO KG Rakičan nameravajo ustanoviti razvojno službo v okviru delovne skupnosti SOZD ABC Pomurka.
V SGP Pomurje imajo namen ustanoviti raziskovalno službo v manjši obliki.
V Intesovem TOZD-u Mlinopek imajo v TOZD-u tehnološko skupino, v kateri so zaposleni štirje delavci.
V DO Platana nameravajo ustanoviti razvojno službo v sklopu tehnične službe DO po izvedeni reorganizaciji.
V Projektivnem biroju ne nameravajo ustanoviti posebne raziskovalne službe, ampak maksimalno angažirati vse delavce z visoko izobrazbo za raziskovalno delo.
V obrtnem podjetju »KOMUNA« nameravajo ustanoviti razvojno enoto šele po statusni spremembe (združitvi z GP Graditelj).
Srednjeročne načrte razvoja in raziskav s konkretno opredeljenimi razvojno-raziskovalnimi nalogami imajo v naslednjih DO:
ŽVZ, DO Mura, ABC Pomurka — Tovarna mlečnega prahu, ABC — DO Agromerkur, SGP Pomurje, Projektivni biro, Zavod za ekonomiko in urbanizem in LIV Rogaševci.
Naj naštejemo nekaj najpomembnejših razvojno-raziskovalnih nalog iz teh načrtov:
ZVZ: Raziskave iz primerne kmetijske proizvodnje za potrebe področja Pomurja.
DO Mura:
—	Sprotno spremljanje razvoja tehnologije konfekcije v svetu — čim hitrejši prenos tehnologije v prakso (v okviru možnosti) — lasten razvoj tehnologije — poudarek na organizaciji dela — prodaja lastne tehnologije — izvoz znanja
—	stalne aktivnosti na področju racionalizacije (energija, izdela-vni časi, itd.).
LIV TOZD Orodja in oprema:
Razvoj strojev in naprav za avtomatizacijo delovnih mest in procesov.
Tovarna mlečnega prahu: Dopolnilni program na bazi:
—	dehidracije mlečnih proizvodov — otroška hrana
—	dehidracije čajev — zdravilni čaji
—	proizvodi za športnike in ostarele
SGP Pomurje: Naloge s področja prefabriciranih betonskih konstrukcij
Projektivni biro:
—	Ekološka problematika odpadnih voda s posebnim poudarkom na čiščenju odplak živinorejskih farm
—	tehnološko-tehnični koncepti industrijske živinoreje
—	izkoriščanje sekundarnih energij s posebnim povdarkom na geotermalni energiji — tehnične rešitve
—	kabelska televizija
—	tipiziranje individualne stanovanjske gradnje in kmečkih objektov z maksimalno uveljavitvijo avtohtonih elementov arhitekture
—	razvijanje računalniških programov za intenziviranje projekti-ve
Zavod za ekonomiko in urbanizem:
—	naloge s področja urejanja prostora, varstva okolja in energetike v Pomurju.
DO iz naše občine sodelujejo precej z raziskovalnimi organizacijami (inštituti, fakultetami, raziskovalnimi organizacijami OZD) izven Pomurja. Izkušnje ob tem sodelovanju so v glavnem dobre tam, kjer vedo v DO pravilno postaviti cilje raziskav in nato strokovnjaki iz naših DO tesno sodeljuje v teku raziskav s strokovnjaki raziskovalnih organizacij izven Pomurja.	'
LB Pomurska banka M. Sobota od leta 1983 daje relativno ugodne kredite za prenos raziskovalnih dosežkov v prakso. Znano je, da je potrebno največ sredstev za prenos rezultatov raziskav iz laboratorija v industrijsko proizvodnjo.
Ta kredit so iz naše občine dosedaj koristile naslednje DO:
DO Panonija (dvakrat), LIV Rogaševci in Radenska TOZD Moravske toplice. Najpomembnejša naloga ORS M. Sobota je ta, da s sofinanciranjem raziskovalnih nalog pomaga delovnim organizacijam iz naše občine, da s pomočjo rezultatov teh nalog pridejo do novih proizvodov, izboljšajo tehnologijo, varčujejo z energijo, varujejo okolje itd. Skratka ORS si na ta način prizadeva, da doprinese k preobrazbi gospodarstva v naši občini.
Osnovna zahteva ORS pa je, da največji delež sredstev za raziskovalne naloge prispevajo OZD, ki so tudi odgovorne za to, da se rezultati raziskovalnih nalog uveljavijo v praksi.
4 - DELEGATSKI VESTNIK
V nadaljevanju navajamo spisek raziskovalnih nalog, ki jih je naša ORS sofinancirala v letu 1986, in naloge, ki jih je Odbor za družbeno planiranje pri ORS določil kot prioritetne v letu 1987. (glej prilogi)-
Ob tem pripominjamo, da ima ORS v ta namen mnogo premalo sredstev, saj je prispevna stopnja 0,04% od dohodka OZD mnogo prenizka. S to prispevno stopnjo je ORS M. Sobota na 39. mestu med ORS v Sloveniji!
Z namenom, da ugotovimo ali so delovne organizacije v naši občini zadovoljne z delom ORS, smo jih zaprosili za oceno našega delovanja in za sugestije, ki naj bi pripomogle, da bo v bodoče delovanje ORS bolj učinkovito. Ob teh navajamo nekaj najbolj značilnih odgovorov:
—	- ORS M. Sobota še nima vloge, ki si jo želimo. Pogrešamo večjo povezavo z združenim delom in sofinanciranje več praktičnih nalog (Rašica TOZD Beltinka).
— Delovanje ORS je v redu. Predlaga pa naj več raziskovalnih tem v sodelovanju z gospodarstvom. Organizira naj interdisciplinarne time strokovnjakov za reševanje določenih problemov (DO Mura).
— Delovanje ORS ocenjujemo pozitivno. Pogrešamo pa večjo povezanost z razvojnimi službami delovnih organizacij (DO Panonija)
— Premalo koristimo sodelovanje z ORS. Želimo tesnejše sodelovanje ORS z OZD z večkratnimi letnimi razgovori (LIV Rogaševci).
— Delovanje je zadovoljivo (DO Agromekrur, Veterinarska postaja).
— ORS deluje dobro v okviru svojih možnosti (INTES TOZD Mlinopek).
Zanimiv je tudi odgovor Projektivnega biroja, ki navaja naslednje:
Menimo, da bi ORS M. Sobota morala obvezno imeti izdelana eksaktna merila za oceno posameznih raziskovalnih nalog, kjer morata biti posebej obdelani in ovrednoteni naslednji postavki:
—	potrebnost in ekonomska upravičenost posamezne raziskovalne naloge,
— rezultati raziskovalne naloge morajo obvezno biti uporabljavi.
Predložena dva osnovna ocenjevalna parametra sta po našem mnenju nujna. Opažamo že več let nazaj, da se vsako leto znova pojavljajo določene iste raziskave brez konkretnih rezultatov. Sredstev za raziskovalno dejavnost žal ni na pretek, zato bi ORS M. Sobota morala ločevati zrnje od plev in financirati samo dejansko potrebne naloge oz. raziskovalce, ki v enem letu ne izdelajo uporabnih nalog, v drugem letu izločiti iz kroga ponudnikov.
IH. STANJE NA PODROČJU INVENTIVNE DEJAVNOSTI
Izkušnje mnogih delovnih organizacij v svetu in pri nas kažejo, da lahko veliko delavcev, ne glede na dela in naloge, ki jih opravljajo, z inovacijskimi predlogi spremeni, poenostavi, izboljša delovni proces. S tem lahko ti delavci ustvarijo prihranek oz. gospodarsko korist (večji dohodek).
Na Japonskem n. pr. 100 delavcev prispeva vsako leto 60—80 inovacijskih predlogov.
*
V ZDA n. pr. 100 delavcev prispeva vsako leto 40—50 inovac. predlogov
V ZR Nemčiji n. pr. 100 delavcev prispeva vsako leto 15—20 inovacijskih predlogov.
V Mariboru n. pr. 100 delavcev prispeva vsako leto 1 inovacijski predlog
V Tovarni stikalnih naprav v Mariboru n. pr. 100 delavcev prispeva vsako leto 20 inovacijskih predlogov.
Kaj pa v naši občini?
Že vrsto let ugotavljamo, da kljub potrebam gospodarstva, spremembam zakonskih predpisov in ustvarjanju ugodne družbene klime inventivna dejavnost v združenem delu naše občine ni zaživela v takšni meri kot bi glede na možnosti lahko.
V juniju 1986 je Občinski svet ZSS M. Sobota skupaj z ORS M. Sobota in MGZ za Pomurje sprožil akcijo »Predlagaj boljšo rešitev!« Vse DO (TOZD-i) v občini so prejeli vzorčne samoupravne akte o inventivni dejavnosti, izdelano je bilo ustrezno propagandno gradivo (plakati in nalepke, 25 večjih OZD je dobilo tudi nabiralnike za zbiranje inovacijskih predlogov).
Predstavniki sindikata, ORS in MGZ pa Pomurje so obiskali 6 DO (DO Mura, ZGEP Pomurski tisk, DO Agromerkur, SGP Pomurje, DO Panonija in DO Platana) in se z najodgovornejšimi vodilnimi delavci, predsedniki sindikata, predsedniki komisij za inovacije in predstavniki razvojnih služb pogovarjali o stanju na področju inovacij v njihovih sredinah. Ob teh priložnostih je bilo sprejeto veliko obetavnih sklepov in dano mnogo trdnih obljub ...
Iz odgovorov na anketo ORS v mesecu aprilu 1987 je razvidno, da večina DO (TOZD) ima urejene normativne akte za inventivno dejavnost in tudi komisijo za to področje. Edino iz LIV TOZD Oprema in orodja Rogaševci sporočajo, da imajo profesionalno organizirano službo na nivoju DO v Postojni.
V naslednji tabeli prikazujemo podatke o številu prijavljenih, obravnavanih in realiziranih inventivnih predlogov v gospodarstvu občine M. Sobota v letu 1986, gospodarsko korist in izplačano odškodnino inovatorjem:
Število inventivnih predlogov v letu 1986
Delovna organizacija	prijavljenih	obravnavanih (iz tekočega in preteklih let)	realiziranih	gospodarska korist (v mio din)	odškodnina inovatorjem (v din)
DO Panonija	4	6	6	5.137	181.700
Rašica TOZD Beltinka	5	5	5	ni podatkov	37.000
Tovarna mlečnega prahu	—	4	4	ni podatkov	ni podatkov
SGP Pomurje	—	3	3	ni podatkov	—
Projektivni biro	4				izplačano bo v letu
		4	4	6.000	1987
Agroservis	3	3	3	2.250	ni podatkov
ZGEP Pomurski tisk	2	2	2	2.226	91.000
LIV Rogaševci	4	—	—	—	—
Certus	1	1	1	1 mio	100.000
DELEGATSKI VESTNIK - 5
Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva so naslednje DO (TOZD) v zaključnem računu za leto 1986 navedle, da so izplačale posebne nagrade delavcev iz naslova inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti:
ZGEP Pomurski tisk TOZD Kartonaža	124.251 din
ZGEP Pomurski tisk TOZD EURECO	115.033 din
Certus TOZD Avtobusni promet	100.000 din
DO za PTT promet	83.720 din
ORS je podobno kot prejšnja leta v začetku leta 1987 razpisala 3 nagrade za najboljše inovatorje v občini (1. nagrada 120.000 din, 2. nagrada 80.000 din, 3. nagrada 60.000 din) in eno nagrado za najboljšega animatorja za organiziranje in populariziranje inventivne in raziskovalne dejavnosti v letu 1986. Na ta razpis se ni odzvala niti ena DO iz naše občine. Menimo, da komentar k temu ni potreben.
Na vprašanje v anketi, s katerimi ukrepi nameravajo pospeševati inventivno dejavnost, smo dobili naslednje odgovore:
Rašica TOZD Beltinka:
—	z nenehnim delom na tem področju
—	z izobraževanjem zaposlenih
—	z boljšo organiziranostjo na tem področju
ŽVZ: — z materialno stimulacijo
DO Mura: — z nagrajevanjem vseh predlogov
—	z akcijami DPO in vodstva DO TER TOZD
TMP: — z nagrajevanjem po pravilniku
DO Panonija: — s propagandno dejavnostjo, s predavanji oz. izobraževanjem
—	z namestitvijo profesionalnega delavca
—	s pravilno stimulacijo
—	z nastavitvijo inovativnih zvezkov v proizvodnji.
LIV Rogaševci: — s krožki za izboljšanje proizvodnje
DO KG Rakičan: — z anketo med delavci
Intes TOZD Mlinopek: — z nagrajevanjem
DO Platana: — z izdelavo normativnih aktov in imenovanjem nove komisije
Projektivni biro: — z maksimalnim angažiranjem lastnih strokovnjakov na osnovi pravilnika o inventivni dejavnosti
Obrtno podjetje Komuna: — s prikazovanjem gospodarskega in finančnega pomena inovacij
Ostale DO (TOZD) niso odgovorile.
Prav tako nas je zanimalo, ali se DO poslužujejo razpisa nerešenih problemov z namenom, da bi vzpodbudili inovatorje. Iz odgovorov, ki smo jih dobili, je razvidno, da edino v LIV Rogaševci zbirajo probleme, jih klasificirajo in objavijo v internem časopisu LIVOVE VESTI razpis za prijavo.
IV. SKLEPNE UGOTOVITVE
V naši občini so le redke DO, ki imajo organizirane razvojno-ra-ziskovalne službe. TOZD-i, ki imajo matično DO izven občine, imajo
običajno ustanovljeno razvojno službo na nivoju te DO (SOZD). V večini primerov opravljajo razvojno delo v naših DO strokovni timi — torej strokovnjaki poleg svojih vsakdanjih delovnih nalog. Mnogo pa je tudi manjših TOZD-ov, ki sploh nimajo strokovnih kadrov, ki bi skrbeli za razvoj TOZD-a, in ti TOZD-i ne vedo, kaj bodo proizvajali jutri. Predlagamo, da v DO, kjer imajo organizirane razvojne (raziskovalne) službe, podrobno ocenijo delovanje te službe in rezultate, ki jih je dosegla. Prav tako je potrebno pregledati kadrovsko zasedbo in si prizadevati, da bodo zaposleni na področju razvoja najboljši kadri. Odpraviti je potrebno miselnost, da je razvojna služba »režija« ter si prizadevati, da bo le-ta postala najplemenitejša oblika proizvodnega dela.
V DO (TOZD), kjer nimajo organizirane razvojne službe, si morajo prizadevati, dajo ustanovijo, oziroma najdejo kakšno drugo obliko razvojnih prizadevanj.
Prav tako je potrebno, da v dislociranih TOZD-ih ocenijo, kakšno korist imajo od razvojne službe na nivoju DO (ki jo navadno drago plačujejo), in v primeru nezadovoljive ocene pripravijo konkretne predloge za izboljšanje stanja.
Tudi delovanje ORS M. Sobota bo potrebno usmeriti tako, da bo združeno delo postalo prepričano, da to interesno skupnost potrebuje. Zlasti je zanimiv predlog DO Mura, da bi v okviru ORS organizirali interdisciplinarne time strokovnjakov za reševanje določenih problemov.
Tudi s stanjem na področju inovacij v naši občini nikakor ne moremo biti zadovoljni. Iz predhodno navedenih podatkov je razvidno, da je število evidentiranih inventivnih predlogov majhno, da v DO ne vodijo evidence o gospodarski koristi od inovacij, da so nadomestila inovatorjem majhna ali jih v večini primerov sploh ni. Morda bo kdo ugovarjal — češ, inovacije v DO so, vendar jih ne evidentirajo in ne nagrajujejo, saj spada to v službeno dolžnost.
Menimo, da se je potrebno v okviru svojih delovnih sredin boriti, da bomo odpravili subjektivne vzroke, ki preprečujejo razvoj inventivne dejavnosti (premajhna aktivnost vodilnih in vodstvenih kadrov, nevoščljivost, uravnilovka, premajhna strokovna in administrativna pomoč inovatorjem itd).
Ob koncu želimo poudariti, da naša analiza o stanju na področju razvojne in raziskovalne ter množične inventivne dejavnosti v občini M. Sobota nikakor ni popolna. To gradivo naj predstavlja samo iztočnico za obravnavo te problematike v delovnih sredinah in naša želja je, da ga delegati v razpravi na zasedanju občinske skupščine temeljito dopolnijo.
Skrajni čas je, da vsi skupaj spoznamo, da je samo znanje in ustvarjalnost tisto, kar nas lahko izvleče iz sedanjega nezavidnega položaja in da damo znanju ter ustvarjalnosti ustrezno veljavo.
SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNIH NALOG S STRANI ORS V LETU 1986
PRILOGA 1
Zap. št.	Raziskovalna naloga	Izvajalec	Vrednost naloge	Sofinanc. ORS
1	2	3	4	5
STRAN 18 VESTNIK, 14. MAJA 1987
1.	Razmnoževanje rastlin »in vitro« II. faza
2.	Predinvesticijska dokumentacija za gradnjo testne postaje za proizvodnjo bioplina na ŽVZ
3.	Možnosti uporabe geotermalne energije v prehrambni industriji Pomurja
4.	Dolgoročni enotni sistem reševanja odpadnih snovi v Pomurju
5.	Vpliv časa pripusta na odrast brejih telic
6.	Vsebnost beljakovin v različnem tipu zrna koruze
7.	Etiologija kardiomiopatij pri teletih na območju občine Murska Sobota
8.	Hidrogeološka ocena izkoriščanja termalnih voda v Pomurju
9.	Razvoj primestnega avtobusnega prometa za Pomurje
10.	Kolokvij »Branasta doba v Sloveniji« — D. Lakoš
11.	Raziskava smotrnosti porabe zdravil v bolnišnicah (SRS) — nadaljevalna naloga
12.	Vključevanje suhih pesnih rezancev v krmne obroke za pitanje prašičev
13.	Evidentiranje pojava koruzne vešče
14.	Bob kot vir proteinov v prehrani živine — nadaljevanje iz leta 1985
15.	Ugotavljanje naleta listnih uši na krompirju
16.	Prekmurje po II. svetovni vojni L faza 3-letnega projekta
17.	Krajinska zasnova — Dolgoročni razvoj območij ob Muri
18.	Mladinski raziskovalni socialno-geografski tabor — Motvarjevci 1986
19.	Dvojezična vzgoja in izobraževanje v večjezičnih okoljih
20.	Raziskovalne naloge na 21. srečanju mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije
TOZD Vrtnarstvo	10.397.090	2.599.000
ŽVZ M. Sobota	6.879.600	1.375.920
ZEU M. Sobota	9.000.000	4.500.000
ZEU M. Sobota	4.586.400	2.201.472
ŽVZ M. Sobota	920.000	320.000
ŽVZ M. Sobota	318.000	159.000
Veterinarska postaja	700.000	300.000
»Radenska« Radenci	10.420.000	250.000
Certus TOZD Avtobusni promet	600.000	400.000
KC »Miško Kranjec«	1.200.000	300.000
Medicinska fakulteta Ljubljana	5.231.084	210.000
Tovarna močnih krmil M. Sobota	1.500.000	500.000
SKŠ Rakičan	65.000	65.000
SKŠ Rakičan	125.000	125.000
SKŠ Rakičan	150.000	150.000
KC »Miško Kranjec« M. Sobota	110.000	110.000
ZEU M. Sobota	20.400.000	1.200.000
Inštitut za geograf, univ. E. Kardelj v Ljubljani			100.000
Pedagoški inštitut pri Univerzi E. Kardelj v Ljubljani			250.000
Srednješolski center tehniš. pedagoške usmeritve M. Sobota		400.000
6 - DELEGATSKI VESTNIK
PREDVIDENO SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNIH NALOG S STRANI ORS V LETU 1987
Zap. št. Raziskovalna naloga
1.	Aklimatizacija rastlin iz rodu vresovk razmnoženih v sterilnih pogojih
2.	Razvoj hranilnih podlog in tehnologija razmnoževanja vrtnic v sterilnih pogojih
3.	Mikrobiološka in fizikalno-kemična kvaliteta mleka na odkupnem območju mlekarne M. Sobota
4.	Možnosti izkoriščanja toplotne energije termalne vode iz vrtine Lipa-1 za KS Beltinci
5.	Ekološko preizkušanje sort z ozimnimi žiti, koruzo, travami, deteljami in krmnimi dosevki
6.	Evidentiranje naleta sive breskove uši na krompirju (nadaljevanje iz 1. 1986)
7.	Evidentiranje pojava koruzne vešče (nadaljevanje iz 1. 1986)
8.	Bob kot vir proteinov v prehrani živine (nadaljevanje iz 1. 1986)
9.	Ekološka ocena Pomurja
10.	Kmetijska in gozdarska študija
11.	Problemi pravnega varstva državljanov, SFRJ iz severovzhodne Slovenije, ki so na začasnem delu v tujini
12.	Arheološka topografija Prekmurja — sondažna preverjanja
13.	Prekmurje po II. svetovni vojni (nadaljevanje iz 1. 1986)
14.	Vpliv časa pripusta na odraslost brejih telic (nadaljevanje iz 1. 1986)
15.	Domača proizvodnja rezervnih delov za konfekcijske stroje
16.	Razširjenost in uspešnost zatiranja endo-in ektoparazitoz v I. fazi pitanja telet od 100—200 kg
Izvajalec	Vrednost	Delež ORS
TOZD Vrtnarstvo	6.750.000	2.900.000
TOZD Vrtnarstvo	9.000.000	3.850.000
TMP M. Sobota	6.500.000	2.600.000
ZEU M. Sobota	3.840.000	3.340.000
SKŠ Rakičan	300.000	300.000
SKŠ Rakičan	150.000	150.000
SKŠ Rakičan	100.000	100.000
SKŠ Rakičan	200.000	200.000
ZEU M. Sobota	25.920.000	6.480.000
VAŠ Maribor	4.500.000	1.800.000
Višja pravna šola Maribor	1.500.000	300.000
KC-Pokrajinski muzej	4.775.00	1.000.000
KC-Pokrajinski muzej	200.000	200.000
ŽVZ M. Sobota	1.150 000	500.000
MURA-Panonija	2.000.000	1.000.000
Veterinarska postaja		
M. Sobota	844.000	644.000
UGOTOVITVE IN STALIŠČA K POROČILU O RAZVOJNEM IN RAZISKOVALNEM DELU V OBČINI M. SOBOTA
Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota je na svoji 36. seji, dne 14. aprila 1987 obravnaval poročilo Občinske raziskovalne skupnosti M. Sobota o razvojnem in raziskovalnem delu v občini ter sprejel naslednje ugotovitve:
—	Rezultati razvojnega in raziskovalnega dela v občini M. Sobota so preskromni, saj na tej podlagi ni pričakovati novih proizvodnih programov;
—	inventivna dejavnost v OZD je v popolni stagnaciji, kar dokazuje tudi dejstvo, da v letu 1986 beležimo vsega 23 inventivnih predlogov;
—	iz poročila je razvidno, da delavci niso dovolj motivirani, saj se zatika tako pri višini kot pravočasnoti izplačila ustreznih nagrad;
—	raziskovalnemu delu v organizacijah združenega dela se nasploh daje premalo poudarka, posledice pa se čutijo v prepočasnem prestrukturiranju proizvodnje, saj novih programov nimamo;
—	ob takšnem stanju na področju razvojnega in raziskovalnega dela živimo v preveliki meri v pričakovanju prenosa programov od drugod, kar je sicer lahko pomoč pri nadaljnjem razvoju, nikakor pa ne praksa.
Na osnovi predhodnih ugotovitev je izvršni svet skupščine občine M. Sobota sprejel naslednja
stališča:
—	V OZD je neobhodno oblikovati razvojne in raziskovalne skupine v cilju realizacije poslovne politike OZD, ki mora biti naravnana v smeri prestrukturiranja k tehnološko zahtevnejšim in dohodkovno zanimivejšim proizvodnim programom.
—	OZD morajo intenzivneje vzpodbujati in motivirati inventivno dejavnost ter se posluževati ustreznejših oblik organiziranja in vključevanja inovatorjev v proizvodne procese.
—	S sredstvi Občinske raziskovalne skupnosti bi morali sofinancirati predvsem raziskovalne naloge, ki so skupnega pomena za razvoj občine, predvsem pa v cilju večjega izkoriščanja naravnih danosti.
—	Občinska raziskovalna skupnost naj pregleda že izdelane raziskovalne naloge in ugotovi njihovo uporabnost, ter o tem poroča izvršnemu svetu skupščine občine Murska Sobota.
—	Razvojno in raziskovalno delo v okviru Občinske raziskovalne skupnosti naj bo usmerjeno tako, da bo podrejeno doseganju razvojnih ciljev, ki smo jih sprejeli s planskimi dokumenti in opredelili v re-solucijskih ciljih.
— Poročilo o delu začasnega kolegijskega organa v DO Platana
Na seji zbora ZD in zbora KS dne 30. decembra 1986 je bil sprejet sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v Slovenijales DO Platana, TOZD Ledava in TOZD Lesna predelava in pred nami je poročilo o dogajanju v DO Platani ter delu začasnega kolegijskega organa. Glede na sklep o uvedbi družbenega varstva in zadolžitve, je začasni kolegijski organ najprej izdelal program začasnih ukrepov, in sicer:
1.	V postopku izdelav zaključnih računov za leto 1986 ugotoviti realni finančni rezultat najpozneje do 10. februarja 1987.
2.	Pridobitev sredstev za predsanacijsko pokritje izgube, za kar so zadolženi in odgovorni SOZD Slovenijales, Izvršni svet SO M. Sobota, ter začasni kolegijski organ. S tako zbranimi sredstvi SOZD, občinskih ter republiških rezerv, bi se izguba morala pokriti do konca februarja.
3.	Ugotoviti vzroke, zaradi katerih so bile povzročene motnje v poslovanju TOZD-ov in vzroke, zaradi katerih TOZD poslujeta z izgubo, ter določiti program ukrepov za odstranitev motenj in izgube, ter opredeliti odgovornost delavcev.
4.	Pristopiti k izdelavi kratkoročnega in dolgoročnega programa za trajno izboljšanje poslovanja na osnovi predhodnega dogovora in plana prodaje s SOZD Slovenijales, DO Trgovina in Razvojnim inštitutom.
5.	Opredeliti program proizvodnje in prodaje ter opustiti prodajo izdelkov, ki niso rentabilni, skupaj s Slovenijales DO Trgovina in Razvojnim inštitutom.
6.	Izdelava proizvodno finančnega plana za leto 1987 ob upoštevanju reorganizacije proizvodnega procesa.
7.	Sprotna spremljava izvajanja proizvodno finančnega plana po mesecih oz. tromesečno — proizvodnja, prodaja, dohodek, likvidnost.
8.	Proučiti družbenoekonomsko upravičenost združitve v enovito delovno organizacijo, za kar je zadolžen začasni kolegijski organ.
9.	Izboljšati obstoječo organizacijo dela v proizvodnem procesu TOZD skupaj s SOZD Slovenijales.
10.	Opredeliti skupno funkcijo v DO — nabava, prodaja, skladišče, operativna in tehnološka priprava dela, strokovna, pomožna in podobna dela (FRS, administracija, režija).
11.	Pridobiti ustrezni tehnični in ekonomski strokovni kader
—	kratkoročno — SOZD in DO Trgovina
—	dolgoročno — začasni kolegijski organ.
12.	Izvesti takojšnjo kontrolo in analizo obstoječih delovnih nalogov za zasebne stranke, ter popoldanskega dela v TOZD.
13.	Takoj pristopiti k izboljšanju reda, delovne discipline in varstva družbenega premoženja, zlasti pa:
STRAN 17 VESTNIK. Id. MA.1A 1OH7
DELEGATSKI VESTNIK - 7
—	dosledno izvajati red in disciplino ob prihodih in odhodih na delo, ter izhodih med delovnim časom. V ta namen je potrebno pristopiti takoj k nabavi ure za registracijo prihodov in odhodov z dela;
—	takoj pristopiti k izgradnji ograje okrog DO.
Program začasnih ukrepov je bil sprejet tudi na seji IS SO Murska Sobota ter se več ali manj v celoti izvaja z določenimi časovnimi zamiki. Pokazalo se je, da je izguba mnogo večja kot je bila v 9 mesecih in kot je bila napovedana.
V TOZD Ledava je ob zaključnem računu narasla na 413.453.837 in v TOZD Lesna predelava 40.348.054, skupaj torej 453.801.891.
Pripomniti velja, daje realna izguba še večja in to za cca 60—70 mio din, vendar smo jo morali na osnovi naše pozitivne zakonodaje prenesti v 1987.
Dodatna izguba izhaja iz naslova tečajnih razlik na kontokorent-nem računu z Avstrijo.
Glede na velikost izgube za relativno majhen kolektiv in doseženo realizacijo v letu 1986 (cca 1500 mio din), seje postavilo vprašanje umestnosti pokrivanja izgube predvsem v TOZD Ledava.
Začasni kolegijski organ skupaj s strokovnimi službami SOZD in IS SO M. Sobota so prišli do zaključka, da je proizvodnja v DO Platana lahko rentabilna ob nekaterih osnovnih in nujnih organizacijskih, tehnoloških ter še nekaterih spremembah. Zato smo takoj pristopili k zbiranju sredstev ter s pomočjo OZD, LB TP banke in SOZD uspeli pokriti izgubo iz sredstev občinskih in republiških skladov za rezerve.
Ob tem smo tudi uspešno izvedli referendum o združitvi v enovito delovno organizacijo, kar je pokazalo, da kljub izredno slabim medsebojnim odnosom v preteklosti, kolektiv vseeno tvori zdravo jedro.
Pristopilo se je tudi k ugotavljanju vzrokov, kar še ni končano, vendarle pa so nekatere stvari že dovolj jasne.
Ti vzroki so predvsem:
TOZD LEDAVA
1.	Izguba seje pojavljala že več let nazaj. Sanacijski programi, ki so bili izdelani, se niso uresničevali.
2.	Likvidnostne težave ob pokrivanju izgub so pripeljale do vse večjega zadolževanja tako, da so obresti znašale preko 30 % v strukturi celotnega prihodka (340 mio din).
3.	Slabo izdelani letni plani, poslovna poročila, inventurni elaborat in tudi-delo samoupravnih organov (v tej posledici) in DPO je bilo pomanjkljivo.
4.	Nekvalitetno pokrivanje izgube v letu 1986 za 1985 tako, daje bila izguba pokrita tudi na račun povečanja izgube v 1986 letu.
5.	Izvozne pogodbe niso zagotavljale niti 50 % pokritja lastne cene, poleg tega pa so se še pojavljale reklamacije.
6.	Tehnološko sicer zastarela oprema (odpisana preko 70 %) ne more dajati kvalitete za izvoz.
7.	Ves izvoz je bil opravljen preko kontokorentnega računa. Obveznosti iz tega računa so bile ves čas večje od terjatev. Zato je bil izvoz vedno obračunan po nižjem tečaju, poleg tega pa je še prihajalo do dodatnih tečajnih razlik med avstr, šilingom in US dolarjem.
8.	Uvoženi material je bil izredno slabe kvalitete.
9.	Velike organizacijske pomanjkljivosti, ki se kažejo na področju pretoka proizvodne in materialne dokumentacije, kontrole proizvodnje in vzdrževanja.
TOZD LESNA PREDELAVA
1.	Posledica poslovanja preteklih let (slaba kvaliteta, zamujanje pogodbenih rokov, slab odnos do kupcev), je eden od vzrokov, da je TOZD pridobivala dela, ki pa dohodkovno niso bila zanimiva.
2.	Nizka stopnja izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, kot vzrok pomanjkanja dela in neustreznega proizvodnega programa, je imela za posledico dosežen nizki celotni prihodek, zaradi česar so fiksni stroški na enoto proizvoda relativno visoki.
3.	Izdelava izdelka (polkna), ki ni prinašal minimalnega dobička, ampak izgubo zaradi povečanja cen surovine, kiji končna cena ni sledila ter velikega odpada lesa, ki se ni uporabljal za druge namene.
4.	Slaba izkoriščenost delovnega časa (bolniški stalež) 6,9 % in porast režijskih ur je imela za posledico nižjo produktivnost dela.
5.	Velike organizacijske pomanjkljivosti, ki se kažejo na področju pomanjkljive proizvodne dokumentacije, kontrole proizvodnje, vzdrževanja in prenizke stopnje specializacije delavcev.
6.	V politiki prodaje izdelkov se ugotavljajo še naprej sledeče slabosti: prenizka kvaliteta izdelkov, neposlovnost in pomanjkljiva propaganda. Ocenjujemo, da so navedene napake vplivale v določeni meri na to, da nismo pridobili vedno najugodnejših del.
7.	Pomanjkanje obratnih sredstev, stalne likvidnostne težave, najemanje neugodnih kreditov (TOZD je najemala kredite, za katere je veljavna splošna obr. mera, ker ne spada v pridobivanje kreditov za selektivne namene — izvoz, kmetijstvo).
Iz vsega ugotovljenega in v tej posledici so bili osebni dohodki izredno nizki: TOZD Ledava 76.977 din in TOZD Lesna predelava 66.491 din, to pa je pripeljalo še do dodatne nemotiviranosti, nediscipline in nereda, za kar ne moremo reči, da so le zunanji dejavniki tisti, ki so povzročili izgubo (predvsem TOZD Ledava), temveč pred-
vsem notranji. Ko pa ugotavljamo notranje vzroke, ne moremo mimo dejstva, da glavno odgovornost nosijo predvsem vodilni in vodstveni delavci, nekateri več, nekateri manj. Dokončno moralno, politično in drugo odgovornost pa naj ugotavljajo ustrezne strokovne službe.
	Doseženo 1986	Plan 1987	Indeks
Celotni prihodek	1.555.702.942	4.132.495.000	265
Porabljena sredstva	1.606.511.407	3.028.041.064	188
Dohodek	148.827.063	1.104.453.936	
Čisti dohodek	—	789.034.356	
Osebni dohodki	270.857.679	601.011.000	223
Rezervni sklad	—	41.639.477	
Poslovni sklad	—	57.083.337	
Plan je bil izdelan na osnovi ocene možne proizvodnje in pla-smana ter bo korigiran ob izdelavi sanacijskega programa.
Nekateri finančni pokazatelji kažejo na zelo ugodna gibanja glede na leto 1986.
Tako se je dohodek na delavca povečal za več kot 3-krat v TOZD Lesna predelava, v TOZD Ledava pa iz 13.000 din na 1.023.000 din.ZL Prav tako se je tudi čisti dohodek na delavca povečal za 5-krat.
Povprečne zaloge materialov so se znižale na manj kot 60 dni od prejšnjih 70 oz. 88 dni.
Proizvodnja (fizična in realizacija) pa sta se povečali z indeksom 280, tako, da kljub inflaciji lahko govorimo o dejanskem povečanju proizvodnje.
Slabši rezultat od pričakovanega bo dosegla TOZD Lesna predelava in je predvsem rezultat pomanjkanja dela v januarju in februarju ter izdelava polken v kooperaciji za KLI Logatec, ki je sama prinesla cca 8 mio din izgube.
TOZD Ledava je bila glede dela boljše priskrbljena zaradi dogovora s Slovenijales DO Trgovina, ki je skoraj v celoti prevzela pla-sman izdelkov tega TOZD.
Kljub temu lahko govorimo o pozitivnem premiku v obeh TOZD, predvsem iz aspekta zagotovitve dela, reda, discipline ter odnosa do dela.
V zaključni fazi je izdelava sanacijskega programa, katerega izdeluje Razvojni inštitut Slovenijales (RIS), ki bo dal še ostale odgovore o ključnih vprašanjih ter za trajno konsolidacijo DO Platana.
Prav tako je v izdelavi reorganizacija poslovnega sistema v smislu, da uredimo proizvodni proces zaradi ažurnega pretoka informacij in materialnega poslovanja ter da zmanjšamo režijo na potrebni nivo, ob zagotavljanju večje soodgovornosti upravljalcev proizvodnega procesa.
V finančni konsolidaciji bo potrebna poleg SOZD Slovenijales in DO Trgovine tudi pomoč LB TP banke v zagotovitvi potrebnih obratnih sredstev, znotraj DO pa racionalno trošenje denarja, obračanje zalog itd. Kratkoročne zadolžitve pa smo že zmanjšali iz 550 mio na 240 mio din, kar bo pa vplivalo na rezultat šele v II. kvartalu.
Kljub temu, da so z ukrepom družbenega varstva okrnjeqe samoupravne pravice delavcev, lahko ugotovimo, da so sedaj bolje informirani kot prej. Ob prikazani resnosti situacije, ko je celo grozil stečaj, so se kljub temu medsebojni odnosi med TOZD toliko izboljšali, da je referendum uspel.
Posebej moramo poudariti pomoč IS SO M. Sobota ter občinske ga sindikata, ki sta se tudi udeleževala zborov.
Ob koncu ne moremo še mimo dejstva, da zadanih obsežnih na log, ki si jih je zadal začasni kolegijski organ ter kolektiv Platane, nc bo šlo brez ustreznih kadrov tako, da se ob tem moramo zamisliti vs ter tudi prispevati svoj delež, ker nenazadnje uspešna rešitev DO Pia tane ni odvisna samo od članov začasnega kolegijskega organa, kjei je samo eden profesionalen, ampak tudi od te družbenopolitični skupnosti, ki bo morala poiskati še dodatne strokovne kadre.
V M. Soboti, april 1987
Predsednik začasnega kolegijskega organa: Jože Šavel, ing., 1. r.
UGOTOVITVE IN STALIŠČA O DELU ZAČASNEGA KOLEC SKEGA ORGANA V DO PLATANA
Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota je na sejah dne aprila in 5. maja 1987 obravnaval poročilo o delu začasnega kole skega organa v DO Platana ter sprejel naslednje ugotovitve in sta ča:
—	Izvršni svet ugotavlja, da začasni kolegijski organ DO Plati uspešno izvaja program kratkoročnih ukrepov;
—	izvršni svet pozitivno ocenjuje dosežene rezultate DO Plat: v prvem trimesečju 1987, upoštevaje da se pogoji poslovanja v t obdobju še niso v ničemer spremenili, saj bo znižanje kreditov na novi pridobljenih sredstev za pokrivanje izgube, dalo efekte šele v slednjem obdobju;
8 - DELEGATSKI VESTNIK
—	ugotovitve začasnega kolegijskega organa o vzrokih za nastalo izgubo v letu 1986 izvršni svet sprejema in predlaga ustreznim organom in družbenopolitičnim organizacijam, da ugotovijo osebno odgovornost za nastali položaj v DO Platana;
—	bistveno se je izboljšalo sodelovanje med DO Platana in službami v SOZD Slovenijales. Rezultat je viden predvsem v ugodnem plasmanu serijske proizvodnje, medtem ko bo na plasman proizvodnje po naročilu potrebno vložiti še več naporov;
—	kljub okrnjenim samoupravnim pravicam delavcev DO Platana je informiranost dobra, kar potrjujeta dva uspešno izvedena referenduma;
—	izvršni svet ocenjuje, da ni možno zagotoviti trajnejše sanacije DO Platana brez kadrovskih okrepitev. Pridobivanje kadrov ne more biti naloga izključno začasnega kolegijskega organa, zato izvršni svet poziva družbenopolitične organizacije, da se vključijo v prizadevanja za kadrovsko okrepitev DO Platana;
—	začasni kolegijski organ DO Platana in SOZD Slovenijales sta dolžna pospešiti aktivnosti za dokončanje sanacijskega programa, ki mora dati odgovore v smislu ustrezne poslovne organiziranosti, organiziranja proizvodnega procesa in nadaljnjega razvoja DO Platana.
__________________Radijski in televizijski spored od 15. do 21. maja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
*
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 Lepo je v naši domovini biti mlad — mladinska oddaja, 17.30 — Glasba—reklame—glasba — Priporočajo vam ..., 18.00 — 21-232 — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s. čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba—reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor) 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Vključitev
TV LJUBLJANA
DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon: 21 232)
do
osrednjega sporeda.
DEŽURSTVO:
slovenskega
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba— reklame—glasba, 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — So-’ točje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
13.00 (telefon: 21 232)
9.00 do
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 -Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
10.00 Tednik. 11.00 Svet na zaslonu. 11.40 Mednarodna obzorja: PLO in Bližnji vzhod. 12.20 G. Torren-te Ballester: Sonce in sence, ponovitev. 14.45—00.05 Teletekst RTV Ljubljana. 17.20 Poročila. 17.25 Makedonske ljudske. 17.55 Dolga Bela sled, 2. del. 18.25 Več veselja z vrtom, 3. oddaja. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 D. Nevin: Zahodni sen, 1. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Po sledovih Slovencev v svetu XI.: Za kruhom, dokumentarna serija- 21.40 Glasbeni ropot. 22.15 TV dnevnik. 22.30 Delo na črno, angleški film.
Oddajniki II. TV mreže: 16.55Test. 17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.0 Risanka. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Ansambel Franca Miheliča. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vizitka, zabavnoglasbena oddaja. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Rosemarijin otrok, ameriški film. 22.35 En avtor, en film
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Tv v šoli, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Moč zdravila (nadaljevanka), 21.05 Ikarov let (kviz), 22.05 Dnevnik, 22.25 Petkov večer, 23.55 Mali koncert, 0.05 Bis
TV AVSTRIJA
prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari (nadaljevanka), 21.25 To so bili časi, 22.10 Umetnine
TV MADŽARSKA
9.05 Ilija Repin, dok. film. 10.00 Sanjski moški, z. nemški film. 16.00 Tretji kanal. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.00 Za boljši jezik. 19.30, TV dnevnik. 20.05 Šogun, 1. del ameriške serije. 21.05 Življenje hoče živeti, zdravstveni forum. 22.15 Figov list, madžarski č/b film.
23.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke. 17.00 Kanadske indijanske legende — telelfilm. 17.30 Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Nova ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Kralj četrti — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Koncer iz Doma kulture »Ivan Cankar«, Muzika: Sibelius, Beethoven, Bersa, orkester slovenske filharmonije dirigira Milan Horvat, violinist Takumi Kubota. 22.15 TVD Vsedanes.. 22.30 NOB na Slovenskem — ko se korenin zavemo. 23.30 Vitezi neba — telefilm.
7.45 - 12.35 in 16.15 -00.25 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Poročila. 8.05 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, »ponedeljkova cesta«. 8.20 Radovedni Taček: Mačka. 8.35 Pamet je boljša kot žamet. 8.40 J. Bevc: Ko je pomlad — Deklica in zajček. 9.10 Zadnje poletje otroštva, 5. del. serije TV Novi Sad. 9.40 Tedenski zabavnik. 10.45 Plesalec, ponovitev. 3. dela angleškega niza o baletu. 11.35 Jugoslovanska teveteka: A. Marodič:
Mali oglasi
Mojstra.
16.30 Poročila. 16.35 Karantena, sovjetski film.
17.55 Medicina dela, izobraževalna oddaja. 17.55 Da ne bi bolelo. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Slavnostna prireditev ob 20. letnici folklorne skupine Emona, prenos iz CD. 21.50 Tv dnevnik. 22.05 Popolni petek, angleški film.
23.35 S. Sheldon: V pričakovanju jutrišnjega dne, 6. del ameriške nadaljevanke.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 17.00 Poročila, 17.05 Tv koledar, 17.15 Narodni običaji, 17.45 Sedem tv dni, 18.30 Dok. oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje (nadaljevanka), 21.05 Salzburška zveza (film), 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.35 Otroški in mladinski spored, 18.00 Te-' denski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Bombarder (film), 21.55 Cantabile v koncertu, 22.50 Elitni morilci (film),
TV MADŽARSKA
8.25 Spored za otroke. 9.20 Živalstvo sveta. 9.50 Deček in deklica, poljska serija. 10.40 Druga slika. 14.35 Prijateljstvo. 15.20 Raziskava vedenja. 16.05 Telerama. 17.00 Dnevnik. 17.15 Kratki film. 17.25 Nekaj minut o gledališču. 17.50 Kamionske dirke. 18.45 Risanka. 20.05 Hallo, Dolly, ameriški filmski musical. 22.35 Ljubosumna ženska, francoski TV film. 23.25 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Hazel - telefilm. 15.20 Program za otroke: risanke. 17.00 Pleme vran - telefilm. 17.30 Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Vse knjige-novosti na knjižnem trgu. 19.301V D Stičišče. 19.45 Časovni stroj -pregled zgodovine. 20.25 Tv novice 20.30 Mati - L del tv drame. 21.50 TVD Vsedanes. 22.00 Čar nepredvidenega — telefilm. 22.30 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 23.10 Novi Pacifik — dokumentarec — Vera
8.50-13.05
in
15.45-22.25 Teletekst RTV Ljubljana. 9.10 Živ žav. 10.10 Dolga bela sled, ponovitev 2. dela češkoslovaške nadaljevanke. 10.40 S. Heldon: V pričakovanju jutrišnjega dne. 11.25 Koroška poje. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 16.00 H. Consience: Flan-drijski lev, 2. del. 16.50 Poročila. 16.55 Srečajva se v ST. Louisu, ameriški film. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 N. Stojanovič — V. Stojanovič — M. Vučetič: Dnevnik Gorčina Vukobrata, 1. del nadaljevanke TV Sarajevo. 21.05 Zdravo.
Oddajniki II. TV mreže: • 9.00 Oddaje za JLA in jugoslovanski igrani film: SP zapira obroč. 12.00 Klasična glasba. 14.15 Francor-champs: Avtomobilske dirke forlule 1. 18.45 Oddaja iz kulture. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Raziskovalci, poljudnoznanstvena serija. 20.30Dunaj: »Gala« večer ob otvoritvi »Austria« Centra, prenos.
10.00 Tv mozaik:
10.20 Bandolero, ameriški film. 16.45-23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 17.20 Poročila. 17.25 Radovedni taček, 12. oddaja »Zvezda«. 17.45 Zadnje poletje otroštva, 6. del otroške serije. 18.15 Naša pesem, 9. oddaja. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 M. Laurence: Na robu divjine, 3. del. 20.55 Omizje
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja. 17.45 Na krilih pesmi, otroška oddaja. 18.00 Beograjski TV program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 18.30 TV dnevnik. 20.00 Argumenti, zunanja politika.
TV MOZAIK:
11.00 Jezikovni utrinki.
11.05 Tuji jeziki.
15.55-22.30 Teletekst RTV Ljubljana. 16.10 TV mozaik — ponovitev. 17.15 Poročila. 17.20 Čebelica leti z neba. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.05 A. Shaughnessy: Ženski servis, angleška drama. 21.05 Integrali. 21.45 TV dnevnik. 22.00 F. Uršič—J. Gregorc: Žica, balet.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
20.30 Mali koncert.
20.45
Včeraj, danes, jutri. 21.02
Otvoritev in kronika vala JRT-NEUM
festi-87.
22.15 Vem, kam grem; ameriški film (do 23.45).
II. TV mreže:
Tuji jeziki. 18.30 Mostovi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Tehnike likovnega upodabljanja, dokumentarna serija. 20.30 Plesni nokturno. 20.40 Žrebanje lota. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.02 Kronika festivala JRT— NEUM 87. 21.34 TV drama — L nagrada na Festivalu JRT. 22.55 Kako je z vašim očetom, humoristična serija.
TV ZAGREB
Prvi program
10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Vzgojna oddaja, 14.00 Automan, 14.50 Nedeljsko popoldne, 17.20 V starem Chicagu (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pisma (nadaljevanka), 20.45 Zabavna oddaja, 21.30 Dnevnik, 21.50 Športni pregled, 22.35 Reportaža
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.15 Kongres lahko ponovno pleše, 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.10 Potovanje na dno morja (film), 15.50 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 15 minut pred začetkom, 20.30 Gala večer, 22.45 Nočni studio
TV MADŽARSKA
9.05 Okrogli svet. 9.25 Risanka. 9.45 Utica. 10.15 Radirka, 1. del. 10.45 Risanka. 11.00 Cirkuški utrinki. 14.30 Levo krilo, češki film. 15.55 Srečno, Gy. Rozsa. 16.45 Delta. 17.10 Oglejmo si skupaj. 17.50 Nogomet, Madžarska— Poljska, kvalifikacija za EP. 20.00 Teden, aktualne reportaže, 21.10 Starsky in Hutch, kriminalka. 22.00. Telešport. 22.30 Madžarska narodna galerija, 3. del.
TV KOPER
/O ljubljanska banka
Odrska banka
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 17.00 Poro-; čila, 17.10 Kronika varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.10 Izkušnje — dok. oddaja, 21.25 Dnevnik, 22.20 Mit meseca, 23.20 Poročila
(Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.05 Tv v t šoli, 17.05 Poročila, 17.10 | Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski- i spored, 19.30 Dnevnik, I 20.00 Sinovi in hčere Jako- J ba steklarja (drama), 21.05 j Signali, 22.15 Dnevnik
10.00 Mostovi. 10.30 A. Shaughnessy: Ženski servis, angleška drama (do 11.25). 16.40-22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 15.55 TV mozaik
• — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 J. Bevc: Ko je pomlad: Kadar kupuješ hlače.
17.55 Japonske pravljice: Deklica z vžigalicami. 18.15 Živalski svet, poljudnoznanstvena oddaja. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik.
20.05 Dokumentarec meseca: Narcis brez zrcala.
20.55 Film tedna: Moja mala vas, češkoslovšaki film. -22.35 TV dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Oliver Twist, otroška serija.
18.00 Samoupravljanje, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke — kvi.
19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik.
20.00 Znanstveni forum.
20.55 Poročila. 21.02 Kronika festivala JRT—NEUM 87. 21.34 Izobraževalna oddaja — L nagrada na Festivalu JRT. 22.25 Umetniški večer: Ivo Vojnovič ( do 23.15).
10.00 Šolska TV: Kaj je film: Animirani film F. Slak: Klas 88, krakti film. 11.00 Anne 1000 dni, angleški film. 15.55— 22.30 Teletekst RTV Ljubljana. 16.10 Tv mozaik — šolska TV — ponovitev. 17.00 Poročila. 17.15 K. Brenkova: Deklica Delfina in Lisica zvitorepka »Torkova cesta«. 17.30 Pisma iz TV klobuka. 18.15 Čas, ki živi: Med smrtjo in življenjem. 19.00 Danes. 20.15 Tednik. 21.10 Herman de Man : Naraščujoče vode, 1. del nizozemske nadaljevanke. 22.15 Tv dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Smogovci, otroška serija. 18.00 Zaščitena narava, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke— kviz. 19.00 TV koledar. 19.00 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 S polko in valčkom po Sloveniji (tudi za JRT 2). 20.45 Poročila. 21.02 Kronika festivala JRT— NEUM 87. 2134 Zabavnoglasbena oddaja — I. nagrada na festivalu. 22.15 Knjige in misli (do 11.45).
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družin-J ski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki,
20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.05 Iskanje sledov
Drugi program
17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Primeri Har-ryija Foxa
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 22.15 Izrinjeni, 22.15 Knjiga, 23.00 Ceste San Francisca
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Vroče pleničke — mrzle noge, 18.30 Primeri Harryja Foxa, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ne-/erjetne zgodbe, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žur-nal, 21.45 Klub 2
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.55 Tv v šoli, 17.05 Poročila, 17.10 Kronika skupnosti kKar-lovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kino — oko, 22.15 Dnevnik, 22.40 Via satelit
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.55 Tv v šoli, 17.05 Poročila, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Refleksi, 20.55 Mini-jatuire, 21.05 Oldrih in Bo-žana (film), 22.45 Dnevnik, 23.05 Via satelit
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
/O ljubljanska barka
Ponw»ka banka
TV MADŽARSKA
16.25 Poročila. — Festival otroških filmov in TV sporedov v Koszegu. — 16.30 Za najstnike. 17.00 Plesal bi s teboj. 17.15 Od-
kihnjeno carstvo.
Psičkova pižama.
18.35
18.45
Najstniki o ljubezni. 19.30 Hočeš postati klovn? 20.00 Poročila. 20.05 Napaka v oddaji, komedija v dveh delih, posnetek predstave pe-štanskega gledališča. 21.50 Pokazatelj. 22.35 Poročila.
! TV KOPER
NEDELas=KWHaj
14.00 Športno popoldne.
19.00 Tv igra jugoslovanske proizvodje. 20.00 Jugoslovanski narodi parki — Risnjak. 20.30, Seaem dni - tedenski zunanje politični pregled. 21.00 Tihi Don — 3. del (zadnji del tv filma). 22.00 Čar nepredvidenega — telefilm. 22.30 Delta.
14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke : risanke. 17.00 Kanadske indijanske legende — telefilm. 17.30 Start — novosti in zanimivosti o motorjih. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Mandarin (komedija). 22.15 TVD Vsedanes. 22.25 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 23.05 Baletni večer. 23.35 Hazel — telefilm.
PomucUte banka
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Strašilo (burka), 22.35 Kulturni žumal, 23.00 Videoteka
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Primeri Harryja Foxa, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nogomet, 22.00 Spomini, 23.00 40 let po Granadi (film)
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Svojčas, 21.15 Zabavne zgodbe, 21.50 Nogomet, 22.50 Odpusti nam naše dolge ... (film), Drugi program
17.30 Čudeži angleškega vrta, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Primeri Harryja Foxa, 19.30 Čas v sliki
TV MADŽARSKA TVMADžARSKA
9.05 Filmi s festivala otroških filmov in TV sporedov v Koszegu, do 17.00. — 17.00 Poročila. 17.05 TV spored za 3 dni. 17.30 Šolsko berilo, T. Dery: Philemon in Baucis, TV film, za srednje šole. 18.35 Mini studio ’87. 18.40 V 80. dneh, okoli zemlje, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Šogun, 2. del. 20.55 Studio ’87. 21.55' Narodna za orkester. 22.00 Presenetljive zgodbe. 22.25 TV dnevnik.
8.30 Filmi s festivala otroških filmov in TV programov v Koszegu, do 12.30 in od 14.00 do 17.00. - 17.00 Poročila. 17.15 Jezikovne uganke, Janos Egri. 18.00 Objektiv, dejstva o svetu socializma. 18.55 Cim cim. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog. 21.05 Wagner: Lohengrin. 21.10 Zamišljen razgovor, TV igra. 21.55 Videoklipi. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.45 TV doktor, zdravniški nasveti. 9.55 Starsky in Hutch, pon. kriminalke. 16.45 TV borza. 16.55 Reševalci o reševanju. 17.25 Kralj ping ponga, Ja-nika. 18.05 Telešport. 18.45 Risanka. 19.15 Žrebanje lo-• ta. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, TV roman. 20.35 Umetnina tedna. 20.40 Ozadje vesti. 22.10 Prgišče sanj, angleški TV film. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
15.00 Tv novice. 14.10 Moja, beseda. 15.25 Program za otroke: risanke. 17./0 Kanadske indijanske legende — telefilm. 17.30 Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 19.55 Kralj četrti — telefilm. 20.20 Loto — žrebanje. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Alibi za morilca (kriminalka). 22,20 TVD Vsedanes. 22.30 Tatort — policijski film.
14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke. 17.00 Pleme vran — telefilm. 17.30 Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Kralj četrti — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Crazy Boat — variete. 21.45 TVD Vsedanes. 22.00 Ljubiti naravo — dokumentarec. 22.35 Film: Skrito življenje mr. Chapmana (komedija)
14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Otroški program: risanke. 17.00 Pleme vran — telefilm. 17.30 Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Kralj četrti — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Sviloprejka (kriminalka), igrajo: Nadia Tiller, George Hilson, režija: Mario Sequi. 22.10 TVD Vsedanes. 22.20 Mineštra — 2. del tv nadaljevanke, režija: Sergio Citti. 23.30 Zgodovina znanosti — dokumentarec.
VESTNIK, 14. MAJA 1887
STRAN 18
prodam
RAID ITALIJANSKI LESENI VOLAN, novi, prodam. Rabljena električni štedilnik in hladilnik gorenje, zelo poceni prodam. Informacije po telefonu: 23-524. M-14790
ŠPORTNI VOZIČEK IN POSTELJICO prodam. Kuhar, Murska Sobota, Lendavska 23 B. M-15774
AUDI LS 80, štirivrstno sejalnico za koruzo in mizo za kuhinjo, po ugodni ceni prodam. Anton Kocuva, Precetinci 39. IN-18052 NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, 3-krat cepljene, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gostilna Bakovci, Soboška 4, telefon (069) 76-121. M-19870 ŠKODO prodam. Zvonko Novak, Beltinci, Panonska 7 a. M-15906
BELO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO MEBLO IKEA, termoakumulacijsko peč, francosko posteljo in preprogo, zaradi selitve, ugodno prodam: Velimiro-vič, Lendavska 19, 24-737. M-15909
OPEKO BIBER, rabljeno, prodam. Marta Tivadar, Murska Sobota, Prešernova 22. M-15911 ZASTAVO 750, registrirano do 26. decembra 1987, varnostni lok in novo škropilnico za traktor, gorenje Muta prodam. Štefan Špilak, Nedelica 124, telefon: 70-327. M-15913
MEŠANI GOZD V OTOVCIH prodam. Telefon: 77-089. M-15914
ZASTAVO 850, prevoženih 50.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Anton Košar, Bučečov-ci 6. M-15915
TRAKTOR STEYR 18, s koso, generalno popravljen, ugodno prodam. Anton Benko, Gajševci 6 a. In-18070
VINOGRAD, 14 arov in stanovanjsko hišo z 8 arov sadovnjaka, prodam. Informacije v Dra-kovcih št. 44, Bučkovci. IN-18069
ZETOR 2511 in 3001 rdečega vina, ugodno prodam. Žuman, Ključarovci 27, Križevci pri Ljutomeru. IN-18066
TOVORNI AVTO FAP 2220, V ODLIČNEM STANJU, prodam. Telefon: (069) 82-686. In-18064 NOVE GUME »SAVA« — ORI-JAK 1200-20 prodam. Telefon: 069 82-686. IN-18064
VISOKOPRITLIČNO, DELNO PODKLETENO STANOVANJSKO HIŠO z vodovodom, centralno ogrevano ter sadovnjak in vrt prodam. Telefon: (069) 81-739. IN-18063
OPEL MANTA 1,9 S UGODNO NAPRODAJ. Zvonko Sever, Stara Nova vas 61, Križevci pri Ljutomeru. IN-19079
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Viktor Makoter, Mota 46 a, p. Ljutomer. IN-18078
TRAKTOR IMT 542 prodam. V račun vzamem brejo kravo. Janez Marin, Boreči 40, Križevci pri Ljutomeru. IN-18076 ZASTAVO 101, letnik 1976, školjka menjana leta 1985, registriran do aprila 1988, prodam. Marjan Govedič, Mekotnjak 36 a, Ljutomer. IN-18074 OBLEKO ZA SURFANJE »CARRERA«, novo, št. 98 in kasetni radio ITT-SCHAUB LORENZ (stolp), z ojačevalcem in zvočniki, 40 W, prodam. Franc Marin, Boreči 7, Križevci pri Ljutomeru, telefon: (069) 82-697. IN-18075
KRAVO, kontrola A, brejo in traktorski kosi za ferguson 35 in puhalnik tajfun prodam. Pečarovci 47, telefon: 77-117. M-15916
PUHALNIK ZA SENO TAJFUN prodam. Šalamenci 85. M-15917
PŠENIČNE BALE prodam. Bogojina 62, telefon: 76-222. M-15918
ROTACIJSKA KOSA, rabljena eno sezono in kombi peč, novo, naprodaj. Lemerje 62. M-15927
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 4.000, letna naročnina za delovne organizacije 11 000 din, letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18. am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 200 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
STOLE IN KLOPI ZA VRTNO VESELICO, stoli nerabljeni, prodam. Naslov v upravi lista. M-15919
DIANO 6, letnik 1979 in zastavo 750, letnik 1976, prodam. Krašči 33, p. Cankova. M-15928
ENOOSNO PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Tišina 56. M-15929
DOMAČE RDEČE VINO ugodno prodam. Telefon: 22-508. M-15930
BOČNO KOSO DUBRAVA ZA FERGUSON 533, rabljeno eno sezono, prodam. Barber, Marki-šavci 21. M-15931
PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Ogled v soboto. Murska Sobota, Župančičeva 14. M-15932
SILAŽNI KOMBAJN POTTINGER MEX II - ROTATION, ugodno prodam. Velika Polana 133. M-15933
ORIGINALNO VLEČNO
KLJUKO ZA FORD ESCORT, ugodno prodam. Telefon: 70-077. M-15934
SEDEŽNO GARNITURO
UGODNO PRODAM. Mitrovič, Murska Sobota, Lendavska 8, po 18. uri. M-15935
Kam na kozarček in pico? Na Hotizo v Osmico!
BARVNI TELEVIZOR, s tele tekstom, novi, prodam. Naslov v upravi lista. M-15937 MOTORNO ŠKROPILNICO PANONIJA, novo, prodam. Čarni, Mikloš Kuzmiča 28, Murska Sobota. M-15941
FERGUSONOVO STISKALNICO ZA BALIRANJE SLAME prodam. Janko Sukič, Podgrad 33, telefon: 74-578. M-15943 MLADO KRAVO, brejo, prodam. Ižakovci 143. M-15946 VW 1200, letnik 1976, prodam. Cipot, Murska Sobota, Alija Kardoša 4. M-15947
KRAVO, brejo šest mesecev z drugim teletom, prodam. Nusko-va 2. M-15948
KRAVO s teletom, prodam. Puconci 51. M-15949
PLEMENSKO KRAVO (po izbiri), prodam. Bratonci 14. M-15950
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, 3-krat cepljene, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Anica Lacko-vič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71-434. M-15138 POHIŠTVO ZA SPALNICO MAJA prodam. Tatjana Šmelc, Črešnjevci 183. GN-13503 ZASTAVO 101 (za 700.000 din) in 126 P (za 900.000 din), prodam. Jože Lušanc, Janžev vrh 66. GN-13505
ŽREBICO, staro dve leti, BR ali kobilo, staro 10 let, brejo, prodam. Terezija Domanjko, Kra-Ijevci 17, p. Videm ob Ščavnici. GR-13507
TRAKTOR IMT 577 s priključki, ugodno prodam. Jože Stajer, Plitvice 10, Apače. GR-13508 PRIKOLICO ZA TOVORNI AVTO, 9 t, registrirano do oktobra, prodam. Anton Mlakar, Negova 4, Spodnji Ivanjci. GR-13510
DOMAČE VINO, 601 (a 350 din), moško kolo in avto GOLF prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 9. M-15951
FORD TAUNUS ugodno prodam. Gederovci 33. M-15952 SILAŽNI KOMBAJN, dvoredni, nov, po ugodni ceni prodam. Telefon: 79-054. M-15953
ŠKODO 110 L, registrirano, vozno, ugodno prodam. Franc Rous, Beltinci, Ravenska 21. M-15954
OSTREŠJE, 15—30 m, prodam. Anton Pozvek, Bodonci 63. M-15956
ZASTAVO 750, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Cena 40 SM. Telefon: 71-405. M-15958 KAKOVOSTNO DOMAČE VINO, rdeče, 200 1, prodam. Majda Budja, Rakičan, Štefana Kovača 25. M-15960
KROMPIR UGODNO PRODAM. Gančani 63 B. M-15962
VINOGRAD, 55 arov, sadovnjak in gozd v Štrigovi, 1 ha, prodam. Informacije: telefon 041 427-026 ali 041 277-427 — Zagreb. M-15959
MOPED 14 M, letnik 1982, malo rabljen, ugodno prodam. Markovič, Gornji Črnci 26. M-15963 HIŠO, VINOGRAD, NJIVO IN SADOVNJAK V STREHOV-SKIH GORICAH prodam. Kličite popoldne: (061) 487-059. M-15964
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE V LIPOVCIH (pri gramoznici), 66 arov in 30 arov v Gančanih (gosposko), prodam. Franc Žižek, Murska Sobota, Kocljeva 2, telefon: 21-775. M-15966
ŠKODA 100 (za rezervne dele), naprodaj. Šalamenci 20. M-15969
ZASTAVO 101, prodam. Janez Koštric, Melinci 38. M-15972 BARVNI TELEVIZOR, stereo, 56 cm, daljinsko upravljanje, naprodaj. 069 26-246. M-15973 DIANI 6 prodam. Šavel, Koša-rovci 2, ali po 15. uri telefon: 21-630, interna 44. M-15974 ZASTAVO 126 P, letnik 1982, prodam. Dragica Maučec, Gančani 80, telefon: 71-023. M-15975
KALIFORNIJSKE KUNCE ZA PLEME ALI ZA ZAKOL ter žago cirkularko prodam. Rankovci 15, p. Tišina. M-15976 MEŠALEC ZA BETON prodam. Štefan Šiftar, Puževci 57. M-15979
TRAKTOR DAVID BROWN, 42 KM, prodam. Bratonci 135. M-15980
KRMO PRODAM. Tropovci 22 b. M-15982
GLASBENI STOLP (2 x 50 W), prodam. Bojan Ivanuša, Dokle-žovje 72. M-15983
AVTOMATIK poceni prodam. Telefon: 73-078. M-15984 ELEKTROVARILNI APARAT, 220 in 380 V, 180 amperski, nov, prodam. Cena 85.000 din. Vprašati zvečer. Ivan Mužinčič, Creš-njevci 100, blok, Gornja Radgona. M-15985
CISTERNO ZA GNOJEVKO, 17001, prodam. Lemerje 1. M-15986
LADA 1500 SL, letnik 1976, naprodaj. Grad 43. M-15987 KRAVO, staro pet let, brejo osem mesecev, dobro mlekarico, zaradi bolezni lastnika prodam. Strehovci 16. M-15988 AKACIJEVA DRVA, prodam. Telefon popoldne: 48-367. M-15990
PUJSKE, stare sedem tednov, prodam. Rakičan, Zvezna 15. M-15991
METALOPROIZVODNJA
Jeruzalemska cesta 17
Ljutomer, telefon: (069) 81 880
IŠČE
— POKRIT PROSTOR ZA SKLADIŠČE, minimalno 100 m* v Ljutomeru ali do 15 km izven Ljutomera
— POSLOVNI PROSTOR za vodenje knjigovodstva v Ljutomeru.
Ponudbe sprejemamo osebno ali po telefonu.
LADO 1300, registrirano, z manjšimi kleparskimi popravili, zamenjava blatnikov (deli v rezervi) in sejalnico panonija ter koso za zetor prodam. Cezanjev-ci 17 a..M-15992
VINO (jurko in šmarnico), 300 1, prodam. Telefon: 21-980. M-15994
TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Madjar, Vučja Gomila 123. M-15995
OBRAČALNIK ZA SENO, priključek k traktorju, prodam. Ve-ščica 9, pri Murski Soboti. M-15996
KADETT 1,6 D, letnik 1985, prevoženih 25.000 km, prodam. Gornji Petrovci 55. M-15997
URSUS C 335, 280 delovnih ur, zelo dobro ohranjen, registriran do aprila 1988, prodam. Lipovci 51. M-15998
ŠMARNICO in RIZLING (mešano) prodam. Cena po dogovoru. Kobilje 6. M-15999
MOLZNI STROJ NATIONAL IN PUHALNIK prodam. Nemčavci 27. M-16000
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do decembra, prodam. Ogled po 14. uri. Šošič, Rakičan, Lendavska 15 — pritličje. M-16051
HRASTOVE PLOHE (5 in 8 cm), 4 m3, prodam. Dolnji Slaveči 69. M-16052
ŽITNI KOMBAJN MERCEDES prodam.Naslov v upravi lista. M-16053
KOKOŠI NESNICE, rjave, stare 14 mesecev, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol, in vino klin-ton, 500 1, prodam. Franc Boršt-nar, Stogovci 9, p. Apače. M-16054
HLADILNIK, 501, rabljen, štedilnik (2 + 2) in kosilnico Panonija, Tomos prodam. Naslov v upravi lista. M-KS
GRADBENO PARCELO V MORAVSKIH TOPLICAH, Dolga ulica, v bližini kopališča, prodam najboljšemu ponudniku. Poizvedbe v Murski Soboti, Ul. ob kanalu 16, ali po telefonu: 26-168. M-16055

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči .vodo ali'ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak
G. Slaveči G, KUZMA (069) 78 271 Popravilo z garancijo opravimo na vašem domu.
KRAVO, brejo osem mesecev, staro devet let, prodam. Trplan, Markovci 89. M-16057
KRAVO, staro osem let, brejo štiri mesece, prodam. Noršinci 18, p. Martjanci. M-16058 MALE PUJSKE PRODAM.
Vanča vas 17. M-16060
ŽIČNE ZAJČNE KLETKE
PRODAM. Predanovci 61. M-16065
NIZKOTLAČNO STISKALNI-
CO ZA SENO prodam. Naslov v upravi lista. M-16066
KOMBAJN DEUTZ 131 (za rezervne dele) prodam. Vinko Vrečič, Kranj, Valjavčeva 13, telefon: 064 21-746. M-16067 APN 6, kot nov, prodam. Murska Sobota, Ulica JLA 5, telefon: 21-701. M-16069
POHIŠTVO ZA DNEVNO SO-
BO prodam. Telefon: 24-873.
M-16070
FIAT 850 ŠPORT prodam. Be-dek, Dolenci 4, p. Šalovci. M-16071 \
VODOVODNO ČRPALKO z bojlerjem in avtomatom prodam. Voz z gumijastimi kolesi prodam ali zamenjam za manjšega, tudi za drva ali koruzo na storžih. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124. M-16061
ZASTAVO 750 prodam. Cena po dogovoru. Štefan Kohek, Melinci 168. M-16062
JOGI TRISED prodam. Telefon: 22-410. M-16064
OBRAČALNIK ZA SENO, rabljen, prodam. Kapca 121. LE-10756
PRIKOLICO, 51, seno in otavo, poceni prodam. Silvo Gaberšček, Benica-24, Lendava. LE-10750 CISTERNO CREINA, leto izdelave 81, 30001, prodam. Štefan Somi, Radmožanci 42. LE-10747 MOPED APN 4 in RADIOKASETOFON STEREO prodam. Janez Feher, Gornji Lakoš 96. LE-10751
ŠKODO 110 L, letnik 1973, prodam. Anton Legenštajn, Gerlinci 42. M-15598
TRAKTOR STEYR, 18 KS, in
stružnico, delovna dolžina 1,25 m, ter avto spaček furgon, letnik 1976, prodam. Murska Sobota, Kidričeva 21. M-MM PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, srednje velikosti, in kletke za zajce (do 80 kosov) prodam. Štefan Kolarič, Črenšovci 79 E. M-RK
KOZO IN KOZLIČKA ZA PLEME PRODAM. Boris Bavcon, Puconci 80. M-16001 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 420 S PRIKLJUČKI prodam. Bakovci, Partizanska 12. M-16005
SILAŽNI KOMBAJN SIP 80, naftno črpalko za traktor 539 in zaganjalnik za traktor prodam. Pristava 4 a, Ljutomer. IN-18080
ZASTAVO 128, dobro ohranjeno, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 132. M-16009
MALE PUJSKE (do 20 kg) prodam. Franc Kous, Gradišče 40 a. M-16011
GRADBENO PARCELO s starejšo hišo, vinogradom, nov nasad, sadovnjakom in njivo, skupna površina 94 arov, tik pod Turističnim domom (»Pindža«) v Gornjih Petrovcih prodam. Informacije po telefonu: 78-008. M-16012
PREPROGO (3 x 4) prodam. Estera Kocet, M. Sobota, Gregorčičeva 8. M-16015
TOVORNI AVTO ZASTAVA 624, letnik 1984, prevoženih 48.000 km, prodam. Cena 5,5 M. Telefon: (069) 81-346. IN-18081 STANOVANJSKO HIŠO (12 x 9 m) in gospodarsko poslopje — hlev (40 x 10 m) z zemljiščem, 45 a — prodam. Franc Kosi, Zg. Kamenščak 16 a, Ljutomer. IN-18083
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1985, prodam. Telefon: 062 711-055. IN-18B84
KOBINIRANI ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin), prodam. Bra-noslavci 24, Ljutomer. IN-18085 FIAT 1300 IN MOPED (štiri prestave), prodam. Pristava 5 b, Ljutomer. IN-18091
MOPED AVTOMATIC 3 in prenosni televizor korting z vgrajenim radiom, prodam. 60 arov travnika dam v najem. Alojz Ganza, Radoslavci 61 a, Bučkovci. IN-18089
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Brezovci 40. IN-16016
TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Vadarci 23. M-16017 RENAULT 4, letnik 1983, prevoženih 31.000 km, prodam. Franc Horvat, Grad 194. M-16018 GRADBENO OMARICO prodam. Informacije: telefon dopoldne 46-106. M-16019 ZASTAVO 101 in motorno kolo MZ 250, letnik 1977, malo vože-no, prodam. Telefon: 76-232. M-16021
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 25 po zelo ugodni ceni prodam. Skakovci 5. M-16023
ZASTAVO 750 LUX, kleparsko obnovljeno, registrirano do 30. marca 1988, prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 19. M-16024 KOSILNICO BCS, v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Črenšovci 54. M-16025 ŠKODO 100 Š, prva registracija leta 1974, garažirano, z rezervnimi deli, prodam. Informacije: Viktor Marič, Murska Sobota, Stara 3. M-16026
HLADILNIK IN ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE prodam. Telefon: 73-380. M-16029
VINO (jurko, kvinton), večjo količino, prodam. Alojz Kovač, Drobtinci 2, p. Apače pri Gornji Radgoni. M-16030
DIANO prodam. Sotina 6. M-16033
VIDEOREKORDER VHS TOSHIBA prodam. Telefon: 22-025. M-16034
ZASTAVO 101 prodam. Miklo-ša Kuzmiča 36, telefon: 26-082. M-16035
VIDEORECORDER GRUN-DING VHS 300 prodam. Bagari, Murska Sobota, Kocljeva 6 a, telefon: 25-335. M-16036
FIAT 132, dizel, prodam. Ogled vsak dan. Štefan Peterec, Iljašev-ci 49. M-16037
OSEBNI AVTO ŠKODA 110 R COUPE, letnik 1979, registriran do 5. februarja 1988, prodam. Ivan Žerdin, Lipa 160. M-16038 GUME 750 x 16-12, platno, 6 kosov, rabljene, prodam. Informacije po telefonu od 8. do 14. ure: 72-724. M-16039 SEMENSKI KROMPIR IGOR IN JANA prodam. Adrijanci 59. M-16041
FIAT 126 P, letnik 1979, dobro ohranjen in vzdrževan, prodam. Cena 900.000 din. Ogled: Murska Sobota, Mladinska 46, telefon: 26-220. M-16042
MLINSKE STROJE Z ZGRADBO ALI BREZ prodam. Naslov v upravi lista. M-16043
KRAVO, kontrola A ( po izbiri), prodam. Strukovci 51. M-16045 KOSO ZA TRAKTOR ZETOR 4911 prodam. Telefon: 77-001. M-16046
KUHINJSKO MIZO S ŠESTIMI STOLI prodam. Abakumov, SO M. Sobota. M-16047 RAZTEGLJIV KAVČ, dva fote Ija, taburet in otroško posteljo z jogijem prodam. Zadravec, M. Sobota, Lendavska 17 c, telefon po 19. uri: 25-594. M-16048 MOPED APN 4 in JAWO 175 prodam. Murska Sobota, Lendavska 59. M-16049
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Rakičan, Panonska 54. M-16073
KRAVO, staro sedem let, brejo štiri mesece, prodam. Kulčar, Strehovci 67. M-16074
--------------
Dragemu sinu GEZI ŠKRILCU
iz Čikečke
vasi želita ob odhodu k vojakom srečno pot, dobro počutje v novem okolju in srečno vrnitev v domači kraj — mama in oče.
Dragemu CIRILU FERKU od Grada želijo ob od-
hodu k vojakom vse najboljše, veliko dobrih prijateljev v novem okolju, predvsem pa, da bi se zdrav in srečno vrnil v domači kraj — mama, ata, teta Cilka ter bratje Drago, Jožek in Viktor.
ROBERTU ŠTEFANECU IZ TROPOVEC želijo ob odhodu na odsluženje vojaškega roka vse lepo, da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minili, predvsem pa veliko lepih doživetij v novem okolju — mladinke in mladinci iz Tro-povec.
JOŽETU FUJSU iz POZNANO-VEC želijo ob
odhodu k vojakom vse lepo, veliko prijetnih dni v novem okolju, in da bi se čimprej vrnil v krog svojih najdražjih — mama, oče, bratje Štefan, Slavko, Robert in Janko ter sestra Marija, pridružuje se mali Kristjan.
DVE PEČI NA OLJE prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Viki-ca Šinigoj, Murska Sobota, Vrtna 8. M-16050
VINOGRAD OB GLAVNI CESTI, primeren za gradnjo kleti, prodam. Elizabeta Feher, Dobrovnik 170. M-16077
MONTAŽNO GARAŽO PRODAM. Koder, Murska Sobota, Generala Maistra 17, telefon: 23-816. M-16080
KAVČ (francoska postelja) IN DVA FOTELJA PRODAM. Ludvik Kodila, Moravske Toplice, Lešče 7. M-16081
MALE PUJSKE prodam. Cigut, Krog, Trubarjeva 63. M-16082 BELO IN RDEČE VINO prodam. Domanjševci 11. M-16083
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI IN TRI ŽELEZNE BRANE prodam. Karel Luco, Križevci 14 v Prekmurju. Ogled v soboto in nedeljo. M-16084
OKOPALNIK PANONIJA prodam. Rakičan, Panonska 71. M-16085
SEMENSKI KROMPIR DEZI-RE prodam. Anton Škafar, Lipovci 154 a. M-16086
KRAVO, brejo pet mesecev, staro sedem let, kontrola A, prodam. Trnje 54. M-16087
KRAVO, brejo v devetem mesecu, prodam. Tešanovci 12. M-16088
TRI KRAVE prodam. Gančani 11. M-16089
FIAT 124, letnik 1969, registriran, ČZ ENDURO KROS 175, letnik 1977, rezervne dele za renault 4, zastavo 750 in štarter za golf prodam. Trnje 150. M-16091 OLTOVE PLUGE, skoraj nove, 12-colne, prodam ali zamenjam za 10-colne. Ludvik Temlin, Moščanci 3. M-16093
BOČNO KOSO IMT, rabljeno eno sezono, prodam. Šalamenci 54. M-16094
ZASTAVO 750, delno karambo-lirano, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-16096
KOMBAJN KLAS EVROPA z zabojem prodam. Naslov v upravi lista. M-16097
SLAMOREZNICO - PUHALNIK ALFA Z VERIGO (500) prodam. Telefon: 78-626. M-16100
MLADO KRAVO, brejo, rodovniško, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 43. M-OP
VPREŽNEGA KONJA PRODAM. Gornji Lakoš 92 a. LE-10761
KOMBAJN ZMAJ 780 SPECIAL, pripravljen za žetev, trivrstni adapter za obiranje koruze zmaj S3, nov, menjalnik za kombajn 780 ali 133, novo, prodam. Naslov v upravi lista, telefon: 23-179. M-161103
DVIGALO, PRIMERNO ZA ZIDARSTVO, prodam. Nedelica 10. M-16104
STRAN 20
VESTNIK, 14. MAJA 1987
FISHER STOLP, model 87, z deklaracijo, prodam. Jožica Maučec, Beltinci, Ribiška 6 — popoldne. M-16I01
OSEBNI AVTO POLONEZ, star štiri leta, registriran do maja 1988, prodam. Naslov v upravi lista. M-16117
TRAKTOR DEUTZ 60, star dve leti, 600 delovnih ur, prodam. Naslov v upravi lista. M-16118 FIAT 127 IN SEDEŽNO GARNITURO prodam. Telefon: 25-172. M-16119
GLASBENI AVTOMAT ROCK COLA, star šest let, in les za ostrešje, 5 m3, prodam. Gostilna Gjergjek, Tišina. M-16121
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Lipa 4. M-16122 JADRALNO DESKO BURJA prodam. Telefon: 22-463. M-16123
TRAKTOR STEYR, 30 KS, z jer-menico, plugi in koso prodam. Naslov v upravi lista. M-16124 POHIŠTVO ZA SPALNICO, rabljeno, prodam. Telefon: 23-774. M-16127
VPREŽNEGA KONJA PRODAM. Gornji Lakoš 92 a. LE-10761
ZASTAVO 101, KONFORT v odličnem stanju, ugodno prodam. Informacije po 15. uri: telefon 21-418. M-16170
PRALNI STROJ prodam. Ko-maricki, St. Rozmana 19. M-16130
TOMOS AVTOMATIK prodam. Franc Hari, M. Sobota, Titova 37. M-16131
MEŠANI GOZD, 22 arov, 15 km od Murske Sobote, prodam. Dolina 27, p. Puconci. M-16132 OPEL KADET, letnik 1979, prevoženih 29.000 km, prodam. Jože Nemec, Večeslavci 38. M-16151 AUDI 80 prodam. Štefan Kolarič, Črenšovci 18. M-16152 ČEBELJE DRUŽINE NA AŽ SATJU prodam. Ivan Vučkič, Murska Sobota, Talanjijeva 4, telefon: 21-964 ali 22-330. M-16153
ZASTAVO 101 KONFORT, dobro ohranjeno, prodam. Tišina 69. M-16154
PLOHE IN DESKE (2 cm), prodam. Telefon: 23-836. M-16155 ZASTAVO 101, letnik 1985, ka-rambolirano, prodam. Ernest Gumilar. Radovci 94. M-16156 ZEMLJIŠČE, 30 arov, primemo za gradnjo ali obdelavo, v Ber-kovcih pri Bučkovcih, prodam. Cilika Tibaut, Kuršinci 15, p. Bučkovci. M-16133
ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, prodam. Melinci 63, telefon: 21-750, interna 52. M-16157 MOPED 15 SLC, letnik 1982, dobro ohranjen, po zelo ugodni ceni prodam. Milan Mir, Murska Sobota, Aškerčeva 4. M-16158 STREŠNO OPEKO BIBER po ceni prodam. Vučkič, Murska Sobota, Talanjijeva 4, telefon: 21-964. M-16159
TRAKTOR ZETOR 6945 in predsetvenik, 2,20 m, prodam. Stefan Hajdinjak, Bodonci 75. M-16160
ZASTAVO 1300 ugodno prodam. Sabo, Gradišče 12. M-16161
KAROSERIJO ZA KOMBI 850 prodam. Lukačevci 3 a. M-16162 FIAT 124 ŠPORT prodam ali zamenjam. Martjanci 74. M-16163 DVA JOGIJA prodam. Naslov v upravi lista. M-16164
TENIŠKI LOPAR DONAY, star eno leto, prodam. Informacije po telefonu: 26-031. M-16165 NOVE ŽENSKE SMUČ. ČEVLJE (PANCERJE) (za 10.000 din ceneje kot v trgovini), prodam. Murska Sobota, Tomšičeva 22. M-16166
OTROŠKO POSTELJO IN MOŠKO KOLO, v zelo dobrem stanju, prodam. Murska Sobota, Tomšičeva 18. M-16167 OPEL KADET nujno prodam. Marija Časar, Martjanci 12f. M-16168
MLADO KRAVO, brejo z drugim teletom, prodam. Renkovci 110 a. M-16134
SEDEŽNO GARNITURO: kavč, trosed (raztegljiv v posteljo), dva stola in televizor, čmo-beli. Cena 300.000 din. Renata Menhart, Murska Sotoba, Kocljeva 2. M-16135
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Dokležovje 31, po 15. uri. M-16136
KRAVO, staro pet let, brejo sedem mesecev, prodam. Gornji Slaveči 66. M-16137
FORD ESCORD, letnik 1973, malo karamboliran, prodam. Telefon: 75-645. M-16138
FRANCOSKO POSTELO, skoraj novo, prodam. Dokl, Murska Sobota, St. Rozmana 2. M-16140
RENAULT TL 4, letnik 1983, prevoženih 32.000 km, ugodno prodam. Janko Horvat, Skakovci 34. M-16145
OBRAČALNIK »HOJBLIC VARIATOR« prodam. Lovrenc Ši-janec, Jamna 17, Videm ob Ščavnici. M-16146
BARVNI TELEVIZOR prodam. Drago Zorjan, Dolenci 70. M-16143
NOV MOPED AVTOMATIC ALI MOPED 14 M, zvočnike JBL, martin 400 W, troblje RCF, 150 W, avtoradio in harmoniko, 120-basno, hochner, prodam. Telefon: (069) 81-222. IN-18095 * RENAULT 4 ugodno prodam. Franc Just, Murska Sobota, Lendavska 17 a, telefon: 23-351. M-16147
DIANA GLC, 1980, in DIANO GL, 1978, prodam. Telefon od 16. do 20. ure: 77-814. M-16148 AUSTIN 1300, registriran, prodam za 20 SM. Vprašati po telefonu: 21-711, od 17. do 20. ure.
Naslov v upravi lista. M-16149 ŠTEDILNIK ISKRA CORONA, 2 plin in 2 elektrika, nov, nerabljen, z garancijo, prodam 20 odstotkov ceneje kot v trgovini. Ana Ščavničar, Šafarsko 7 a, p. Ljutomer, telefon: 89-006, od 10. do 14. ure. IN-18093
ZASTAVO 101, letnik 1979 in dirkalno kolo (10 prestav), prodam. Informacije: telefon 82-060. IN-18098
REGAL ZA DNEVNO ALI OTROŠKO SOBO, štiri okrogla, rjava, emajlirana pomivalna korita in štiri enoročne pipe ter sifone, 4 m vodovodnih cevi, 801 bojler in servirno mizico na kolesih prodam. Lutrov, Križevci pri Ljutomeru 3 a, blok pri pošti. IN-18097
KUHINJSKE ELEMENTE (PE-TUNIJA JASEN) in kromirano pomivalno korito (2), električni štedilnik gorenje, skoraj nov, kotno klop ter starejše sobno pohištvo poceni prodam. Flegar, Murska Sobota, Cvetkova 14, telefon: 24-882. M-16144
KOMBI ZASTAVA 132 naprodaj. Strehovci 28. M-MM NOVEJŠO VSELJIVO HIŠO V BLIŽINI KOPALIŠČA V BANOVCIH, Moravci —Radenci, primerno za upokojenca, prodam. Franc Karba, Kupetinci. Informacije pri Francu Karbi, Obrežna 95. Maribor. M-OP POHIŠTVO ZA SPALNICO (2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici, 2 jogi vložka), storaj novo, naprodaj. Cena polovična. Informacije: Komisijska trgovina Farič, Murska Sobota, Kidričeva 23. M-16171
GOLF, letik 1977, bencin, garaži-ran, z dodatno opremo, prodam. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 28, telefon: 24-875. M-16172
OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM PRODAM. Marjan Horvat, Murska Sobota, Stara 1. M-16173
KOSILNICO BCS, na dizelski motor, prodam. Jožef Horvat, Gančani, (Hraščici) 222 a. M-16175
kupim
GRADBENO PARCELO V MURSKI SOBOTI ali bližnji okolici kupim. Telefon: 25 267. M-16006
REZERVNE DELE ZA TRAKTOR STEYR (diferencial), 15 do 18 KS, z visokimi kolesi, kupim. Ščančar, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 25. M-16076 BETONSKI MEŠALNIK na električni pogon, rabljen, kupim. Naslov v upravi lista. M-16099
zaposlitve
VARSTVO za 12-letnega otroka v Murski Soboti, v dopoldanskem času, iščem. Milan Lipuš, Murska Sobota, Lendavska 4. M-15903
MLADIM IN KOMUNIKATIVNIM OSEBAM z lastnim prevozom in z mnogo samodiscipline ponujamo dinamično delo na terenu. Za najuspešnejše — dober zaslužek. Pisarna Blagovnice, Irena Vučko, Titova 16, Murska Sobota. M-15907
KV ALI PKV NATAKARICO zaposlim za nedoločen čas. Informacije v gostišču LETALIŠČE. M-15926
MODERNA AVTOKLEPAR-SKA DELAVNICA V ČREN-ŠOVCIH 61 C takoj zaposli tri KV delavce (avtokleparja in ličil-ca), z 2- do 3-letno prakso in odsluženim vojaškim rokom. M-15961
VKV KUHARJA TAKOJ ZAPOSLIM. Stanovanje in OD po dogovoru. Miran Praprotnik, Kranj, Mlekarska 11, telefon: 064 21 914. M-15965
DVA KV ZIDARJA takoj zapo-’slim. Naslov v upravi lista. M-
15981
SAMOSTOJNEMU KLJUČAVNIČARJU ponujam zanimiva dela splošnega ključavničarstva, kleparstva in kovinopasarstva. OD po dogovoru. Jože Cmor, Mahovci, p. Apače, telefon: 79 092. M-16142
KV ALI PRIUČENEGA KAMNOSEKA ALI TERACERJA zaposlim. Štefan Bunderla, Grad 64. M-15993
DEKLE Z VESELJEM DO DELA V GOSTINSTVU takoj sprejmem, OD po dogovoru. Telefon: 77 660. M-16027
REZKALCA takoj zaposlim. Mesečni OD 240.000 din. Informacije dopoldne po telefonu: 81 285. IN-18090
KV AVTOMEHANIKA takoj zaposlim. Pogoj odslužen vojaški rok. Avtomehanik Franc Makoter, Ljutomer. IN-18099
DEKLE Z VESELJEM DO DELA V GOSTILNI, pri strežbi, zaposlim. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna Klement, Turnišče. M-16181
sobe
PRIDNEMU IN POŠTENEMU DEKLETU, zaposlenemu v Ljutomeru, ponujam stanovanje in hrano v gospodinjstvu. Možno tudi dedovanje. Naslov v upravi lista. IN-18077
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI išče mlad par. Telefon: (069) 22 962. M-16028
GARSONJERO ALI SOBO s souporabo kopalnice išče mlad zakonski par. Naslov v upravi lista. M-16059
OPREMLJENO SOBO V MURSKI SOBOTI oddam. Murska Sobota, Tomšičeva 48, telefon: 23 452. M-16129
GARSONJERO, ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE išče zdomec. Plačilo za dalj časa v naprej. Naslov v upravi lista. M-16141
r zno
LOKAL V OKOLICI LENDAVE oddam v najem. Vse informacije dobite po telefonu: (069) 75 413, od 9. do 12. ure. M-15940 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 15467-4, izdane pri H KZ KZ Pa-nonka M. Sobota. Koloman Fujs, Brezovci 55. M-15955 VDOVO, staro do 35 let, želi spoznati osamljen moški s kmetije, s svojo hišo, za pomoč v gospodinjstvu, možna poroka. Alkoholičarke izključene. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: MAJ - POMAGAJVA SI. M-16007
ZA HIDROIZOLACIJO VLAŽNIH ZIDOV BREZ IZSEKO-VANJA, ampak z vrtanjem, kemičnim prepariranjem in za izolacijo vlažnih, mokrih kleti, se obrnite na naslov: Janez Hak, 69223 Dobrovnik 244. M-15901 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Sidonija Horvat, Nuskova 60. M-15912
DELAM PLASTIČNE FASADE DEMIT. Stojan Mitrovič, Murska Sobota, Lendavska 8, po 18. uri. M-15935
NOVO! Če vam iz dimnika smrdi, slabo vleče ali so po steni madeži, vam po najnovejši nemški licenci, strokovno in z jamstvom, brez rušenja sanira in izolira dimnik: Izet Beširevič, Lenart, Jurovska cesta 49. M-16010 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 174-3, izdane pri HKS KZ Gornja Radgona. Alojzija Rola, Spodnja Ščavnica 56, p. Gornja Radgona. GR-12949
IZGUBLJENO! 28. aprila sem v Cvetkovi ulici v Murski Soboti izgubila izdelan gobelin Sklanjajoče ženice, ki mi je drag spomin. Poštenega najditelja prosim, da gobelin za nagrado vrne na naslov: Slavka Gajser, Križevci 26, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18087
OPRAVLJAMO VSA AVTO-MEHANSKA DELA na motornih vozilih, montiramo in balansiramo gume, rezkamo traktorske in avtomobilske glave, brusimo zavorne bobne in diske. Posredujemo konsignacijsko prodajo motornih žag Husqvarna. Aleksander Hašai, avtomehanik, Murska Sobota, Čopova 26, telefon: 21 946. M-l 16013
DVA MALA KUŽKA PODARIM samo ljubiteljem živali. Telefon: 21 258. M-16040
VRTOVE ODDAM. Murska Sobota, Cvetkova 15. M-16040 54-LETNA INVALIDKA, po-kretna z berglami, s hišo in zemljo, želi spoznati lažjega invalida s pokojnino, za skupno gospodinjstvo. Ponudbe samo s polnim naslovom. Naslov v upravi lista. M-16075
POGREŠAMO MAČKA Z DALJŠO DLAKO mahagoni-ru-mene barve, s temnejšimi podolžnimi progami po hrbtu in kolobarji na stegnih. Sporočite vse informacije: Anici Bagari, Murska Sobota, Tišinska 19 a, telefon: 25 081. M-16109
V SLOVO
V 48. letu nas je nepričakovano in za vedno zapustil nadvse dragi mož, oče, dedek, brat in sorodnik
Imre Voroš
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala duhovnikom za obred, pevcem za odpete žalo-stinke in govorniku KS za poslovilne besede.
Iskrena hvala tudi govorniku iz Audija in vsem prijateljem iz Ingolstadta.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili na zadnji poti našega dragega očeta, dedka in pradedka
Jožefa Halasa
iskrena hvala. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice in zdravniku v Crenšov-cih, zastopniku g. škofa, kanoniku Pangerlu in domačemu dekanu Tementu za lepe poslovilne besede, vsem duhovnikom in bogoslovcem, župljanom iz Kobilja ter pevcem iz Crenšovec m Kobilja.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan cem za darovane vence, cvetje in maše. Črenšovci, 20. aprila 1987
ŽALUJOČI HALASOVI
Jožef Smej
iz Kobilja 75
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe dragi oče ni, da bi skupaj še bili.
V SPOMIN
9. maja sta minili dve leti, polni žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu, mu poklonite cvetje in prižigate sveče.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
ŽALUJOČI: TVOJI
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas. .
ZAHVALA
V teh žalostnih dneh nas je v 69. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric
Ivan Hozjan pismonoša v pokoju iz Nedelice 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter botrini, kolektivom Varstroja Lendava, Delo-ze Velika Polana in PTT Lendava ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, g. patru Bole-slavu Donatiju, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku PTT-ja za poslovilne besede.
Nedelica, 5. maja 1987
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Ignac, hčerka Kristina z družino in drugo sorodstvo
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov.
(F. Prešeren)
V SPOMIN
14. maja mineva leto, polno žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in snaha
Helena Šavel
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče.
VSI NJENI
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič}
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je tiho zapustil dragi mož, oče in dedek
Koloman Ferenc
iz Bogojine
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DO Slovenijales, SDK ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ali prispevali v dobrodelne namene.
Zahvaljujemo se osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Sboti, patronažni službi in vsem zdravnikom za zdravljenje v času dolgotrajne bolezni.
Posebno se zahvaljujemo g. duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
mm
VESTNIK, 14. MAJA 1987
STRAN 21
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO OO SOBOTE — ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE.
ZAHVALA
1. maja je v 83. letu starosti nepričakovano prenehalo biti plemenito srce moža, očeta in starega očeta
Ludvika Karohija
iz Prosenjakovce
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, prispevali v dobrodelne namene nam pa izrekli sožalje ter v najtežjih trenutkih slovesa pomagali in sočustvovali z nami.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS Prosenjakovci.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Karel z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše nenadomestljive drage žene, mame, stare mame, tašče in sestre
Dragice Perdigal
roj. Puzak
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, se poslovili od nje in njen grob zasuli s cvetjem.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
ZAHVALA
V 54. letu je dotrpel naš dragi mož, oče, dedek in brat
w
Stefan Martinuzzi mesar v pokoju iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem, ki so mu med boleznijo lajšali trpljenje, mu poklonili vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem ter govorniku iz ABC Pomurke.
Posebna zahvala sodelavcem kolektiva ABC Pomurke, sodelavkam 302. brigade in sodelavcem iz Mure.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
8. maja je minilo eno leto, odkar nas je nepričakovano zapustila naša draga in dobra žena, mama, orna, praoma in sestra
Terezija Gomboc
roj. Gybrek
iz M. Sobote
Grenko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš v dom, katerega si tako ljubila, a v naših srcih še živiš in boš živela do konca naših dni.
Hvala vsem, ki se je še spominjate in se z lepo mislijo ustavite ob njenem gfbu.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi na-še nenadomestljive, drage žene, matere, sestre, tete in svakinje
Helene Bavčar roj. Kumin
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ustno ali pisno izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti ter njen grob zasuli s cvetjem.
Posebno se zahvaljujemo sodelavkam Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota za ganljivo slovo ob odprtem grobu, predstavnici KS tov. Angeli Novakovi in predstavnici delovne skupnosti tov. Vijoli Bertalanič za poslovilna govora.
Ohranimo jo v lepem spominu!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas.
žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je po krajši bolezni zapustila draga žena, mama in stara mama
Sidonija Dervarič roj. Baša iz Radovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na vrt počitka.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, govornici KS in godbi.
Radovci, 19. aprila 1987
Žalujoči: mož Franc, sin Franc z ženo Hedviko, vnukinji Simona in Romana ter sestre in bratje z družinami
So kaplje kot solze kapljale, ko si poslednjič prihajal med nas, ti sonce sijalo — jokalo, ko si vedno odhajal od nas.
V SPOMIN
1. maja je minilo eno leto, odkar je za vedno odšel od nas
Geza Šiftar
iz Polane
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in ste ga ohranili v lepem spominu.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
UMRLA JE
Helena Bavčar
finančna knjigovodkinja
Vestne in priljubljene sodelavke se bomo še dolgo spominjali.
Delavci Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
V SLOVO
V 51. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Ivan Filipič
iz Rakičana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Rakičan, govorniku DO KG Rakičan, EE Jezera, OZD Mura, tozd Ženska oblačila, SOZD ABC Pomurka in SKŠ Rakičan.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega nenadomestljivega, dragega moža, očeta, atija, tasta in brata
ZAHVALA
Alfreda Fujsa
iz M. Sobote
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, prispevali za bolnišnico, nam ustno ali pisno izrekli sožalje ter nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Prisrčna hvala predstavnikom KS Turopolje, Društva upokojencev M. Sobota in DO Sobota za poslovilne besede, godbi na pihala ter pevskemu zboru društva upokojencev iz Murske Sobote za zaigrane in zapete žalostinke.
Žalujoči: žena Gizela, hčerka Frida z družino in sestra Lina
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame in očeta
Frančiške in Mirka Kolmanič iz Stare Nove vasi
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakor koli pomagali in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč za vence in cvetje ter vsem, ki so ju v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala govorniku, g. kaplanu, vsem gasilcem in pevcem ter predstavnikom DO Radenske in IMP za darovane vence ter vso pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: sin Miro z Milko in Sandro, sin Boris ter drugo sorodstvo
STRAN 22
VESTNIK, 14. MAJA 1987
V življenju trnje, a cvetje na grob. Pač bolje bilo bi narobe.
Sadite nam rajši v življenju cvetic, a trnje shranite za grobe.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je po krajši in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in svak
Viljem Bagar
iz Neradnovec
Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej očeta ni. Ta izba prej tako prijazna, odljudna, tuja se nam zdi.
ZMWM.A
N petek, 24. aprila 1987, smo k zadnjemu počitku pospremili našo drago, komaj 38 let staro
Olgo Ritlop
iz Črenšovec 38
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, g. kaplanu za poslovilni obred, sorodnikom, pevskemu zboru ter kolektivom gostilne Mesarič Lendava, Golfturista, tozda Naravno zdravilišče Lendava, Dekorja Kozje in ZGEP Pomurski tisk M. Sobota ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
VSI NJENI
Še malo sonca, še malo vetra, še malo ljubega, toplega smeha, še ena dobra prijazna beseda, predno odideš od nas.
Srečko Kosovel
LJUBI MAMICI
Olgi Ritlop
N SLOVO MARKO
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam kakorkoli pomagali, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Kozarju za poslovilne besede pri odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Cecilija, sinova Ludvik in Štefan ter hčerki Emilija in Erika z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat
Franc Lapoša
iz Nuskove
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi govorniku KS za poslovilne besede, gasilcem, godbi ter vsem darovalcem cvetja.
13. aprila 1987
ŽALUJOČI: hčerki Terezija in Marija z družinama, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
8.	maja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš najdražji
Alojz Kolman
iz Satahovec
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena Anika, hčerki Zdenka z možem Francijem, Ivanka z možem Gustijem, tvoja najdražja vnuka Dejan in Darko ter sestri Angela in Veronika z družinama
Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo!
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 64. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari oče
Tomaž Bobnjar
iz Podgradja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojniku pa darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in sorodnikom, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred, gasilcem ter govorniku KS Stročja vas-Podgradje za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marica, sin Robert, hčerka Cvetka z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
24. aprila nas je v 54. letu starosti sredi dela nepričakovano zapustila naša draga mama in stara mama
Helene Kavaš
roj. Palfi iz Noršinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebej pa družinam Pintarič, Kepe, Bojek in Kavaš, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvala duhovniku in pevcem za odpete žalostinke ter predstavnici KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Alojz s Tanjo in Samom, sin Štefan z ženo Majdo, vnuka Maja in Boštjan, sestra Anuška z družino in drugo sorodstvo
Bil si nam življenje, a ostal si nam še samo spomin.
V SPOMIN
24. aprila so minila tri leta žalosti, odkar nas je zapustil
Ludvik Novak
iz Kuštanovec
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo in spoštovanjem ustavite ob njegovem preranem grobu.
ŽALUJOČI: TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Rudolf Buček
iz Sotine
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Bokanu za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Franc te ' sinova Herman in Alojz z družinama ter vnuki
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, tast in stari oče
Duro Alač
iz Kupšinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darova i vence in cvetje, nam pa kakorkoli pomagali a i nam izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Iskrena hvala kolektivoma SGP Pomurje in Potrošnik, TO Izbira-Moda.
Žalujoči: sin Jure z ženo Majdo ter vnuka Tatjana in Andrej
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Boleča je resnica, da nas je po krajši bolezni v 67. letu starosti zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in brat
Franc Benčec
upok. kolarski mojster iz Gornjih Petrovec 66
Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke cvetja ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Najlepša hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Posebna hvala g. župniku in g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma KS in GD Gornji Petrovci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Jolanka z možem Milanom, sin Aleksander, vnuk Milan z ženo Lidijo, vnukinja Silva z možem Danielom, pravnuki Aleš, Sašo in Tina ter brat Jurij z družino
ZAHVALA
V 59. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, svak in dedek
Kdor živi v mislih svojih dragih — ni umrl.
(S. Kosovel)
. Ivan Zver
iz Lipe
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in nam v tej bolečini kakorkoli pomagali in izrekli sožalje. Posebna hvala sosedom, ki ste nam vsestransko pomagali, in vsem, ki ste darovali v dobre namene in za čudovito cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi prerani zadnji poti. Iskrena hvala zdravniškemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v M. Soboti, posebno dr.
Alojzu Horvatu.
Hvala tudi vsem kolektivom za vso pomoč in vence. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in oktetu Planike za odpete žalostinke, govornikoma za ganljivo slovo ob odprtem grobu, društvu ceha in GD Lipa.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Njegovi: žena Vera, hčerki Jelka in Irena ter sinova Branko in Marjan z družinami
s
v besedi in sliki
LJUTOMER
Praznik krajevne skupnosti Ljutomer
Krajevna skupnost Ljutomer je minuli konec tedna praznovala jubilejni 10. krajevni praznik. V počastitev tega praznika so bile številne prireditve. Že v petek so prišle v Ljutomer številne delegacije osnovnih šol z imenom Ivan Cankar, ki že tradicionalno izmenjujejo obiske. Letos so bili gostitelji učenci in učitelji ljutomerske šole. Pripravili so jim pe
Predsednik vaškega odbora Stane Kolbl iz Babinec je prerezal trak in odprl cesto, ki povezuje Babince in Ljutomer.
ster spored: v petek, po sprejemu, je bila osrednja kulturna prireditev v Domu kulture, v programu pa so poleg gostiteljev sodelovali tudi učenci iz drugih šol. Istočasno pa so potekali tudi uradni pogovori z delegacijo kulturnega društva Ivan Cankar z Dunaja. Govorili so o nadaljnjem sodelovanju in oblikah, da bi to društvo čim bolj povezali z občino Ljutomer in domovino.
V soboto so si gostje ogledali nekatere znamenitosti Ljutomera in okolice. V petek zvečer pa je v počastitev krajevnega praznika mešani zbor in oktet kuda Ivan Kaučič pripravil tudi letni koncert. Slovesno pa je bilo v soboto zvečer. V Babincih, kjer je bila osrednja slovesnost, so najprej odprli novo asfaltirano Babinsko cesto. Dolga je 960 metrov in povezuje Babince z Ljutomerom. Vrednost naložbe je 24,4 milijona dinarjev, denar pa so zbrali krajani in nekatere organizacije združenega dela. Slavnostna seja skupščine družbenopolitičnih organizacij KS Ljutomer je bila v domu krajanov. Vodil jo je predsednik skupščine Ivo Šumak, slavnostni govornik je bil Stanko Klemen, predsednik KK SZDL Ljutomer. V uvodu je povzel dogodke iz daljnega 1943. leta, ko so 9. maja ustanovili rajonski od
bor OF za območje Ljutomera. V govoru je omenil tudi nekatere uspehe, ki so jih v krajevni skupnosti Ljutomer dosegli v minulem letu, in opozoril na obdobje, ki prihaja. Podelili so tudi priznanja OF slovenskega naroda z bronasto značko. Prejeli so jih: Darko Vizjak, Franc Sever, Frančka Vidovič iz Ljutomera ter Nada Vaupotič iz Babinec in Milica
Žuman iz Noršinec. S kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci glasbene šole Slavko Osterc in osnovne šole Ivan Cankar ter komorni moški zbor kulturno-umetniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera, so praznovanje krajevnega praznika tudi končali. Dušan Loparnik
OB DNEVU ZMAGE
Spominski pohod na Vanečo
Planinsko društvo Mura je ob dnevu zmage pripravilo tradicionalni pohod na Vanečo, ki se ga je udeležilo nad sto pohodnikov, med njimi tudi nekaj kolesarjev. Pred Domom borcev in mladine je udeležencem pohoda v imenu borčevske organizacije o dogodkih iz NOB spregovoril Franjo Šonaja, učenci Osnovne šole Edvarda Kardelja iz Murske Sobote pa so pripravili priložnostni program.
Pohod na Vanečo ima dvojni pomen. Gre za obujanje spomina na težke čase narodnoosvobodilnega boja in rodoljubno vzgojo mladih, hkrati pa ima pohod tudi rekreacijski pomen. Škoda le, da se pohoda ni udeležilo večje število občanov, saj je bilo vreme tokrat zelo lepo.	„ M !
Predavanje dr. Mirka Križmana
Avtor obsežne raziskave Nemški in slovenski govori na murskem obmejnem območju avstrijske Radgone, ki so jo aprila predstavili na Pedagoški fakulteti v Mariboru, se problematike loteva s socialno-jezikovnih vidikov. Raziskava je že naletela na velik odmev v strokovnih krogih in pričakovati je, da bo napovedano predavanje univerzitetnega profesorja dr. Mirka Križmana o štajerskih Slovencih za pomurske slaviste, germaniste, zgodovinarje in vse druge, ki jih ta vprašanja zanimajo, koristno in temu primerno obiskano.	B. Ž.
32.	PRAZNIK OBČINE LENART V SLOVENSKIH GORICAH
Lenarška občina je prejšnji teden praznovala 32. občinski praznik. Slavnostna seja je bila sicer v soboto, 9. maja, ob 18. uri, v Domu kulture v Lenartu, toda prireditve so potekale že od 25. aprila. Zadnjo soboto v aprilu je bilo namreč v Gradišču tradicionalno meddružinsko ribiško tekmovanje.
Ena večjih pridobitev je Meistrova klet na Zavrhu, prijeten gostinski lokal, ki so ga odprli 1. maja, zelo obiskana pa je bila tudi mednarodna dirka v motokrosu s prikolicami sidecar, ki je bila prvo majsko nedeljo. V ponedeljek, 4. maja, je bilo pri Lenartu šahovsko prvenstvo za posameznike, v torek pa je gostoval v Gradišču Mariborski oktet.
Ena največjih pridobitev minulega leta pa je zgraditev prve etape avto-
LJUTOMER
Odločitev bo 27. maja
Delavski svet Emoninega tozda Agroplod v Ljutomeru je na torkovi seji sprejel sklep o razpisu referenduma, na katerem se bodo delavci odločali o dveh programih: matične delovne organizacije Emona Commerce in delovne organizacije Krka. Na referendumu se bodo delavci v bistvu odločali o svoji prihodnji usodi. Če se bodo odločili za program Emone, bo stanje v glavnem ostalo nespremenjeno, tudi razmere, v katerih bodo delali, in vsebina dela se ne bodo spremenili. Če se bodo odločili za program, ki jim ga ponuja Krka, pa se bodo pripojili h Krkinemu tozdu Isis v Ljutomeru in začeli izdelovati praškasta veterinarska zdravila in nekatere druge izdelke. Referendum bo 27. maja od 6. do 9. ure. D. L.
MAJHNI, TODA USPEŠNI
bušne postaje. Po tridesetletnem načrtovanju se je lenarška avtobusna postaja končno preselila z glavne in ene najbolj prometnih cest. Načrte je izdelal mariborski Projekt, dela pa opravilo Komunalno-gradbeno podjetje Ptuj. Prva etapa jih je stala 79 milijonov dinarjev, v kratkem pa naj bi končali še okrepčevalnico, čakalnico, sanitarije in drugo najnujnejše. 41 milijonov je prispevala Občinska komunalna skupnost, ostalo pa so bila posojila (denarna in blagovna). V Lenartu je nekaj tisoč potnikov avtobusov, ki so se do sedaj drenjali na majhnem pločniku ob cesti, zato je to vsekakor velika pridobitev.
Predsednica Skupščine občine Lenart Vida Šavli je ob prazniku dejala: »Ugotavljamo, da smo marsikaj uspešno opravili s skupnim prizadevanjem vseh občanov in razumevanju delavcev v združenem delu. Gradi se osnovna šola v Cerkvenjaku, ki je ena največjih naložb v negospodarstvu. Prav tako poteka gradnja sadne hladilnice in pa prenos programa Tovarne avtomobilov v Klemos. Veliko smo vlagali v zemljo, predvsem v melioracije, radi pa bi uredili čim več sadovnjakov in vinogradov. V prihodnje bo naša prizadevanja upočasnil težak gospodarski razvoj. Omenim naj le, da računamo na večji razvoj turizma.«
Čeprav se je na lenarško občino vedno gledalo postrani, predvsem zaradi njene slabe razvitosti, pa se lahko pohvalijo z dobrimi gospodarskimi rezultati. Prav zaradi majhnosti so
delovne organizacije v Lenartu bolj gibljive, laže spremenijo proizvodni program in se tako rešijo izgube ali propada.
Bernarda Peček
POMNIK — Na Kamenščicah pri Trnju so v spomin na 30. avgust 1941. leta, ko so se na tem mestu zbrali aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte, odkrili pomnik. Na slovesnosti je govoril udeleženec srečanja Koloman Cigiit, sicer pa je potekala v znamenju kulturnega programa, ki so ga izvedli člani črenšovskega kulturnega društva in šole ter pevskega zbora. Za nomniv u-skrbel obrat Toka v Žižkih.	Foto: S.S.
Postati padalec — zakaj ne?
Pri Aeroklubu Murska Sobota delujejo štiri sekcije — jadralni in motorni piloti, modelarji in padalci. Prav slednji so s svojo kakovostjo nekoč sodili v jugoslovanski vrh, zdaj pa kaže, da dejavnost zamira. Marca so pri klubu namreč imeli razpis za nove člane in za padalca se ni prijavil nihče. Zato so sklenili, da razpis podaljšajo do konca maja. Za nedvomno atraktiven šport se lahko odločijo vsi državljani SFRJ, stari nad 16 let, s končano osemletko, in ki so duševno in telesno zdravi.
Najpogosteje mlade od padalstva odvračajo starši, ki menijo, da je to prenevaren šport. Vendar gre bolj ali manj za stereotip, saj na primer pri soboških padalcih doslej še ni bilo hujše nesreče — zgolj posamični zvini ali zlomi, pa še to redkeje, kot pri nekaterih drugih, domnevno »varnih« športih. Odločilen je namreč človek in ne tehnika, saj brez človeške napake do nesreče praktično ne more priti. Zato lahko varno skačejo vsi, ki so pri delu resni, zavzeti in natančni. Gotovo drži tudi primerjava, ki jo je podal vodja padalske sekcije, Jakob Vidovič, češ da starši takoj in brez premišljanja najstnikom kupujejo motorna kolesa, pri čemer so ta bistveno nevarnejša od skokov s padalom — vsaj kar zadeva verjetnost, da pride do nesreče.
Vse, ki se bodo do konca maja prijavili k soboški padalski sekciji, čaka v juniju približno enomesečni teoretični tečaj, zdravniški pregled, in seveda skoki. Ko si jih začetnik »priskače« 40, ima izpolnjen pogoj za opravljanje izpita, po katerem dobi športno dovoljenje za padalca. Tovrstne preizkušnje bodo morebitni padalci, ki se bodo za to odločili, ob zavzetem delu lahko opravili še letošnjo jesen. Padalstvo je samo po sebi sicer zelo drag šport, vendar vsaj pri soboških padalcih ne gre za nikakršno bogato »elito«. Celotna članarina je namreč 4.700 dinarjev (pa še tu je všteta naročnina na revijo Krila), skoki in vse ostalo pa je zastonj. Ali natančneje: vsi člani Aerokluba prostovoljno delajo za združeno delo v rakičanski delavnici. Za šolanje in 40 skokov mora na primer vsak prebiti v delavnici vsaj 70 ur. Vsekakor ne preveč, posebej ne ob spoznanju, da je prosti čas mogoče izkoristiti tu-
Izkušeni tekmovalci na padalskih tekmovanjih zadevajo cilj s centimetrsko natančnostjo.
Foto: J. Pojbič
di mnogo manj racionalno. Nasploh pa za padalce velja, da so resnični ljubitelji športa, s katerim se ukvarjajo, zato z voljo in delavnostjo premagujejo številne, predvsem finančne težave. Padal imajo za nove člane dovolj, letos pa bodo kupili še dve novi — zanju je prispevalo denar združeno delo (Mura, Radenska in ABC Pomurka), saj eno stane 150 tisočakov.
Omeniti pa velja še jubilej, na katerega se zavzeto pripravljajo člani vseh sekcij — letos poteka 40. leto obstoja Aerokluba in obletnico bodo proslavili 21. junija. Priredili bodo aero-miting, ki bo sovpadal z zaključkom jugoslovanskega aero-rallya. Poleg tega obnavljajo hangar in klubske prostore. Ob vsem tem je njihova želja, da bi med mladimi Pomurci vzbudili več zanimanja za padalstvo, razumljiva.
Bojan Peček
Kopica prometnih in delovnih nezgod
V zadnjih desetih dnevih se je zgodilo veliko prometnih nezgod, posebno pa delovnih. Žal se je več oseb tako poškodovalo, da je poškodbam podleglo. Iz obilice prometnih nezgod bomo omenili le tiste večje.
Verižno trčenje v Radgoni
Nenavadna prometna nezgoda se je zgodila 20. aprila v G. Radgoni. Voznik osebnega avtomobila Franc Simenčič iz G. Radgone je v križišču Gubčeve z magistralno cesto izsiljeval prednost pred voznico osebnega avtomobila Milico Toplak iz Maribora. Ko je Toplakova opazila nevarnost, je svoje vozilo počasi ustavila. Za njo je vozil voznik osebnega avtomobila Alojz Kranjc iz Ruperč, ki je tudi pravočasno ustavil. Za Kranjcem je pripeljal voznik osebnega avtomobila Ludvik Fekonja od Negove in se zaletel v Kranjčev avto, ta pa v avtomobil Toplakove. K sreči ni bilo telesnih poškodb, škode pa je za 700 tisoč dinarjev.
Povozil pešca
23.	aprila je prišlo do prometne nezgode pri Hotizi. Voznik osebnega avtomobila Štefan Feher iz G. Bistrice je vozil s Hotize proti Crenšovcem. Ko je pri
REPUBLIŠKO	JANŽEV VRH —
PRVENSTVO	NEDELJA, 17. maj 1987, I
V MOTOKROSU ob 13.00 Mototouring klub, Radenci B
peljal iz naselja, je dohitel pešca Ignaca Vaupotiča iz Črenšovec, ki je ob sebi potiskal kolo. Zaradi neprimerne hitrosti in tesnega prehitevanja je zadel kolo in pešca. Pešec je na kraju nesreče umrl.
Zapeljala v jarek
26.	aprila se je zgodila prometna nezgoda v Noršincih. Voznica osebnega avtomobila Avgusta Janžič iz Malega Brebrovnika (SO Ormož), je vozila iz Ljutomera proti Križevcem. V Noršincih jo je zaradi nepravilne hitrosti zaneslo s ceste v jarek, kjer se je avtomobil prevrnil. Hudo seje poškodoval sopotnik Lovrenc Janžič. Škode na vozilu je za 1,5 milijona dinarjev.
Povozil pešakinjo
29.	aprila se je zgodila huda prometna nezgoda v semaforiziranem križišču Titove in ulice Š. Kovača v M. Soboti. Voznik tovornega avtomobila Stanislav Perkič iz M. Sobote je spregledal
pešakinjo Ido Skledar iz Rado-vec, ki je prečkala cesto na prehodu za pešce. Oba sta imela sicer zeleno luč, vendar je Perkič zavijal na desno in zadel Skle-darjevo, ki je zaradi poškodb na kraju nezgode umrla.
Nepredvidena ovira na cesti
5. maja seje zgodila prometna nezgoda v Lendavi. Voznik cisterne Jože Kohek je med vožnjo izgubil pokrov cisterne in tega ni opazil. Za njim je pripeljal voznik kolesa z motorjem Štefan Tompa iz Gaberja in zadel ob pokrov. Pri padcu je dobil hujše poškodbe.
Nenadoma prečkal cesto
9. maja se je zgodila prometna nezgoda v naselju Mostje. Jožef Jakab je nenadoma prečkal cesto, ko je po njej pripeljala voznica osebnega avtomobila Marjana Laslo iz Dobrovnika. Zaradi neprimerne hitrosti, kljub zaviranju in izogibanju, ni mogla preprečiti nezgode. Pešcu se je sicer izognila, zadela pa je dve deklici-kolesarki iz Mostja, Renato Jakob in Magdaleno Gone, ki sta se poškodovali.
Glavne pomurske ceste bodo obnovljene
ZADNJA VEST
Ali so kaj zalegli številni očitki občanov ali pa je zavel nov veter v pomurskem cestnem gospodarstvu? Tako se marsikdo sprašuje ob delovnem koncu tedna in veliki zagnanosti delavcev Temeljne organizacije za varstvo in vzdrževanje cest v Murski Soboti, ki sodi v okvir mariborskega cestnega podjetja. Na roko jim je resda šlo tudi lepo vreme, toda prizadevanje, da bi čim več storili tudi v soboto in nedeljo, ko je navadno dela prost dan, je treba vsekakor pohvaliti. Po skoraj dveh celih dnevih jim je v soboto uspelo asfaltirati 1,7 kilometra ceste Bakovci —Dokležovje, ki je v občinskem referendumskem programu. V nedeljo pa so asfaltirali še 600 metrov regionalne ceste Gančani— Renkovci; skupno je predvideno asfaltiranje 1,5 kilometra dolgega cestnega odseka. Nedeljo pa so izkoristili
Marjan Škafar najboljši v Sloveniji
V soboto je bilo v Ljubljani republiško tekmovanje Tito-revolu-cija-mir, na katerem so sodelovali tudi mladinci iz Pomurja — tisti, ki so bili najboljši na poprejšnjih, regijskih kvizih.
Tekmovali so v dveh kategorijah — osnovnošolski in srednješolski. V prvi so Pomurci pokazali največ, saj je zmagal Marjan Škafar z osnovne šole Vinko Megla v Odrancih. S to zmago se je uvrstil na zvezno tekmovanje osnovnošolcev, ki bo v sklopu pri-
tudi za krpanje lukenj na najbolj obremenjenih prometnicah v Pomurju.
Morda najpomembnejše je to, da so po številnih dogovorih s predstavniki republiške skupnosti za ceste obrodili sadovi, saj je za celotno obnovo magistralne ceste in regionalnih cest zagotovljenih 440 milijonov dinarjev posojila pri Ljubljanski banki.
Po vseh zagotovilih naj bi z asfaltiranjem blizu deset kilometrov dolgega cestnega odseka od Murske Sobote do Petanjec in regionalne ceste Murska Sobota—Gederovci začeli že konec maja. Nato bo na vrsti odsek regionalne ceste Radenci —Križevci pri Ljutomeru.
M. Jerše
dosti. Poleg Škafarja sta se dobro uvrstili tudi Alenka Horvat iz lendavske občine, ki je bila četrta, in Tamara Gaber iz soboške, ki je med več kot 20 udeleženci zasedla deseto mesto. S temi uvrstitvami so naši predstavniki ekipno zasedli prvo mesto.
Nekoliko manj uspešni so bili srednješolci, najboljša med Pomurci pa je bila Nada Breznik, ki je tekmovanje končala na osmem mestu, enajsto pa sta si razdelila Klementina Kastelic in
Potniških vlakov ne bodo ukinili
Prizadevanja odgovornih predstavnikov sisa za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota, da ne bi ukinili 8 potniških vlakov na progi Ormož—Murska Sobota, so obrodila sadove. Ob anketi, ki so jo opravili med prizadetimi prebivalci, zlasti pa med delavci in učenci, so dobili polno podporo v pomurskih občinah. Za ohranitev vlakov, katerih vozni redi bodo prilagojeni potrebam občanov, so dali zeleno luč tudi predstavniki ŽG Ljubljana in ŽTO Maribor, ki so se. pred kratkim sešli na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti. Po novem voznem redu, ki bo začel veljati 31. maja, bo prvi potniški vlak iz ormoške smeri pripeljal v Mursko Soboto ob 6.45. Prilagojeni bodo tudi vozni redi drugih vlakov na tej progi, s čimer bodo večini delavcev in učencev omogočili pravočasen prihod na delovno mesto oziroma v šolo.	' m. J.